Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 16. VBacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na leto 1 jçld., za pol leta 50 kr. — Naroèniao in dopise tisniti dati, plača za dvoatopno petit-vrsto 8 kr, aa BprejoDia 1. Kraleo v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Državna trtnoušiia komisija na Dunaji
zborovala je dce 12. in 13. septembra. Ka dnevnem redu je bilo posvetovanje o trtni uši. Državni zbor je namreč pozval vlado, da pomnoži poskuse z ameriškinii trtami, da povekša ameriške trtnice, da dobf kljnie in nkoreninjene trte iz inozemstva in Amerike ter da trte iz dižavnih trtnic oddaje po kolikor možno nizki ceni, oziroma revnim vinogradnikom brezplačno. Dalje naj vlada predloži spremembe zakona od S. aprila 1875 proti trtni ugi v tem zmislu, da se odstrani ukaz, da morajo biti trte uničene in se ne smejo nasajati novi vinogradi , kjer je dokazana trtna nS ; da je prosto kupčevanje z ameriškimi trtami ; da so davka prosti vsi novi z ameriško trto zasajeni vinogradi ne samo v krajih, kjer je trtna «š dokazana, tem-te{ na 25 kilometrov ckolu in da se ne zahteva desiiifelîcîja upeljanih ameriških trt. KoneČno ae vladi naroča, da ptdpira vsa društva in zadrnge, katere se pečajo z zaaajenjem ameriških trt in njihovo požlahtnitvijo, da jim dovolijo podpore in prepuBté trte brezplačno.
Vsem tem sklepom je komisija z malimi spremembami potrdila po obširni dvadnevni debati.
Gosp. poljedelski minister grof Falkenhayn^, ki je sam predsedoval, naznanil je pred debato, da vlada namerava v véakem okrajnem glavarstvu, v katerega okoliši se nahaja trtna UĚ, napraviti vinograd, zasajen z ameriškimi necepljenimi in cepljenimi trtami. Vsi govorniki so to odobrovaje na znanje vzeli in izretli, da jedino rešitev vinogradarstva vidijo le v zasajenji ameriških trt, ki so stanovitne proti trtni uši.
Nižje-avstrijski zastopnik grof Gatterburg se je pohvalil, da je dosegel v deželnem zboru znesek 30 000 gld. za sredstva proti trtni uši, s kojimi ae podpirajo občine, katere si napravljajo ameriške trtnic«. Dr. Vošnjak pravi, da se tudi kranjski deželni odbor resno bavi z nezgodo, katera je zadela ne le vinograde na Dolenjskem, ampak tudi na Vipavskem. Deželni zbor je dovolil podpore vinogradnikom, ki zasajajo ameriške trte. Izdal se je poseben pouk za umno zastijenje ameriških vinogradov, izreče hvalo vladi, da je napravila v Kostanjevici velik ameriški viaograd,
FoaUsifiL
Giordano Bruno.
Večkrat ste uže slišali, da sv. oče nimajo tiste prostosti, katero bi morali imeti ; čuli ste pa skoraj gotovo od ljudi, katerim je vera deveta briga, da to ni res, Češ, papež ima vse kar hoče, nič mu ni krivice.
Kako lažnjive so te besede, kaže, kar ae je zgodilo v Kimu letos binkoštno nedeljo; postavili so tako rekoč pred očmi sv. očeta spomenik nesrečnežu Griordanu Branu.
Ker se je přetečeno, ali pa se bode prihodnjo nedeljo, o tem bral očitno pastirski liât našega Škofa, zato bode pač prav, ako Vam spregovoré o tem par besedic tudi „Dolenjske Novice".
Giordano Bruno je bil rojen 1. 1548 v spod-njej Italiji. Uže kot dijak se je spridil — a
vendar stopil v red sv. Dominika v mestu Noli. Kaj ga je privedlo v samostan se ne vé -— prepričanje gotovo ni bilo. Kmalu je jei kazati napačne misli o sv, Rešnjem Telesu, o brezmadežnem spočetju Marije Device. Njegovi predniki k temu niso mogli molčati. Zbal se je ostre kazni, prelomil samostansko obljubo ter zbežal. Bil je odslej najhujši sovražnik katoliške vere in cerkve ; izneveril se je tuđi duhovskemu stanu, bratil se je z luterani in sploh z vsemi, ki so cerkev napadali, đasiravno ni imel sam ne luteranske ne kake druge vere. Taji! je na pr. presv. Trojico, tajil da je Jezus Kristus Bog, tajil torej vse krščanatvo. Značaja ni imel nikacega, kakor nikacega prepričanja. Živel je grozno grdo in pobujšljivo, pisal in govori! grozovita bogokletatva — bil je v popolno pravem pomenu besede ostudna grdoba — izvržek Človeštva.
In takemu Človeku so postavili brezverski Lahi spominek binkoštni praznik, kjer se je začela
iz katerega bo dobiti do Va milijona in še več ključev ameriških trt, in da se bodeta tudi v Črnomaljskem okraji in v Vipavski dolini prihodnjo spomlad zasadila taka vinograda. A cena za ameriške trte je previsoka, če tudi je bila znižana na 3 gld. za 1000. Ljudstvo v vinorodnih okrajih je silno zbegano, a tudi tako siromašno, da áe za sol nima, ne pa da bi si kupilo trt Govornik priporoča Sçî posebno, da se goje take ameriSke trte, katere dajejo vino, ne da bi pe morale cepiti, ker je cepitev jako natanřno delo in se more večkrat ji^iinvljaii. Tua; so ljudje vajeni na gro-banje trt, kar bi se potem ne smelo zgoditi. Saj je dokazano po Francoskem, da je veČ vrst ameriških trt, ki dajejo prav okusnega vina, na primer Othello, ki rano dozori. V Kostanjevici ima Othelo že v dragem letu debelojagodnato črno grozdje, ki je začetkom septembra že bilo sladko. Iz tega trsa ali iz Huttingtona, ki tudi zgodaj zori, bi se dalo napraviti črno ali rudeČe vino, gotovo boljSe od tako znanega črička. S takimi trtami naj bi se delali poskusi v vseh Irgab. Deželna vinarska šola, ki ima že ameriške vinograde, bode Viie take pohvaljene trte za poakušiijo zasadila. Konečno sse pritoži, da morajo posestniki še zmirom plačevati davek od zemljišč, na katerih je trtna uš že zdavnej uničila vse trte.
,Slov. Nar."
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Zdaj nas bode najbolje zanimal kranjski deželni zbor, ki se je v svoji novi sestavi zbral 10. t. m. in utegne morebiti kacih 5 tednov zborovati, k večjemu pač do konca novembra, kajti v decembru snide ee že zopet državni zbor.
10. t. m, je daroval g. poslanec KI un v stolni cerkvi slovesno sv. mašo. Ob 11. uri pa je odprl g. deželni predsednik zbor s slovenskim nagovorom. Predstavil je g. dr. Jos. Poklukarja kot od cesarja imenovanega deželnega glavarja g. barona Apfaltrerna pa kot njegovega namestnika. G. glavar je obljubil cesarju zvestobo, v roke g. deželnemu predsedniku — gg. poslanci pa g. glavarja Poklukarju. Potem je g. deželni glavar priporočal poslancem slogo in zmernost v korist ljubi domovini. Deželni zbor ima precej drugačno lice, kakor prejšnji ; kajti mnogo je novih poslancev.
Kakor beremo je vlada predložila našemu deželnemu zboru v obravnavo zakonske načrte : a šolah za gluhoneme in slepe otroke in o plačevanji katehetov Deželni odbor je pa do zdaj predložil navadne račune in prorařune, poročilo o zidanji mostů čez Savo pri Radečah, zakonske načrte o povzdigi govedoreje, o vravnavl hudournikov, o sušenji ljubljanskega močvirja, o plačah ljudskih učiteljev, če so k vojakom poklicani.
Posebno važna bode obravnava o ljubljanskem močvirji, ki se raztega po velikanskem prostoru med Ljubljano in Vrhniko. OsuSenje je res grozno potrebno. Nekaj let sem in tudi letos je napravila voda na barju na tisoče ia tisoče škode. Samo letos je škode čez 200.000 gold. Tamošnji prebivalci so res v vednej nevarnosti, Razun tega pa ravno ljubljansko barje dela Ljubljano menj zdravo ter odvrača tujce, da ne prihajajo tako v naše glavno mesto, kakor bi sicer. Deželni odbor se je uže dogovoril z močvirskim odborom — zato bode samo še treba, da reČ potrdi deželni zbor in delo se bode moglo precej pričeti.
Dežela naša je vzela v svojo skrb pobiranje davka od žganih pijač. Gr. deželni glavar je po-
ona cerkev, katero je ta aprijenec preganjal do zadnjega izdiha ; namreč v starodavnem Bimu, v mestu kjer biva namestnik Kristusov, katerega je umrli odpadnik klel z besedo in dejanjem ; v Rimu kjer je središče one vere, katero je ta ne-značajnik psoval grje kakor Turek ali pagan? Iq laška vlada vse to pusti, še nekako sama po~ maga! Kako mora to boleti svetega očeta, boleti vsacega vernega katoličana ! Pa zakaj ao mu postavili spomenik kje so njegove zasluge?
Spomenik so mu postavili samo zato, ker ni nič veroval, ker je pobijal vero, ker je imel za Boga le svoj um. Italijanski listi pišejo sami: Menih iz Nole, Giordano Bruno, ni bil velik italijanski državnik, njegova domovina je ves S7et, njegov Bog je razum. On se je vzdignil zoper njega, ki je varuh in zastopnik vere ; vero je zapodil iz uma, vere ni imel v srcu, vero je hotel uničiti za příhodné Čase.
Vidno je pač iz tega, da spomenik nima druzega pomena kakor tega-le: papež, Tvojo oblast hočemo končati, vero zatreti iz src italijanskih iztrgati. Papež, tu Ti kažemo, koliko so vredne naše obljube, da bođeŠ varen in spoštovan, če tudi nimaš več svetne vlade v Rimu; Papež kaj premoreš? odvisen si! mi storimo s Teboj kar hočemo ; ne moreS si pomagati. Papež Ti si od vlade odvisen, kakor vsak drugi!
Je-li potem papež rea prost? Ne bode 11 srce sv. očeta krvavelo, ko gledajo take ostuđ-nosti? Zato verni Dolenjci, vestno poslušajte, ko Vam bodo duhovni razlagali škofov list — ter se goreče vdeležite onih molitev, katere so nam zapovedali naš viši duhovni pastir. Devetnajst stolet uže preganjajo in stiskajo papeža in cerkev — pa zastonj ! — niso je končali. Tudi sedaj je ne bodo podrli : Vsegamogočni jo je zidal na skalo.	'
vťdal veselo novico, da je dobila s tem naâa mala dežela čez sto tisoč goldinarjev prihodkov.
Obravnaval bode pa Se gotovo dolgo vrsto raznovretnih predmetov, n. pr. : o novi deželni bólnici, o gledališču, o dekliški šoli v Ljubljani, o dolenjEki železnici itd. Ker vsako leto deželni zbor le enkrat zboruje, želimo, da bi ta edini slovenski dež. zbor, veliko storil za naĚo deželo. Brez denarnih žrtev seveda ne more se ničesar lotiti, brez davkov in plačevanja se ne dá ničesar započeti ; ali vendar naj se ozira na letošnjo slabo letino. Če se pa že določijo izdatki za to ali ono novo napravo ; gleda naj se na to, da bode imel nov zavod slovensko lice, in da bode donašal d o-mačinom dobičke. In če se velike svote odloČijo n. pr. za nove stavbe, naj se dela zopet le domačinom oddajajo. Od domačega denarja naj imajo pač le domača dežela in domaČi ljudje dobiček, ali vsaj kruh in živež Težko pri davkih plačani novci naj ne romajo v tuje kraje, v tuje roke.
O koroškem deželnem zboru se poroča, da se bode med drugim posvetoval o ustanovitvi deželne zavarovalnice. Dobra misel! PaČ bi bile tudi za nas dobro ako, ako bi dežela vse sama zavarovala. Dobiček bi oatal deželi. Če morejo drugi ne le shajati, marveč si ěe polnijo žepe — zakaj bi tega ne storila dežela sama?
V	Mariboru otvorili so novo, jako pripravno sezidano kaznilnico, katera ima prostora za 500 kaznjencev. Pri blagoslov ljenji kapele je govoril kanonik Kosar v nemškem, slovenskem in laškem jeziku ter kazal, koliko stori katoliška cerkev za poboljšanje sprijenih ljudi.
Štajerski deželni zbor ne bode menda obravnaval dosti novih predmetov. Morebiti kaj ukrene za uredbo Savinje — Naia Krka bi se pač morala todi vravuati. Pri letošnjem obiliieai deževji so bili travniki ob spodnji Krki skoro zmirom pod çodo. — Koliko trpé potenj dotični posestniki, to vejo najbolj otii gami.
V	Isterskem deželnem zboru je vendar enkrat sprevidel deželni glavar g, dr. Caaapitelli, da se sme govoriti slovanski. G. poslanec DukiČ, osmestnik deželnega glavarja se je hrvatski zahvalil. Prejšnja leta so bili Labi kar besni, ako je kakov poslanec spregovoril slovansko besedo.
Zbrali 00 se 10. t. m. vai deželni zbori razun dalmatinskega, ki je svoje delo uže prej dovrSil in pa tržaškega, za katerega so bile še le zadnji čas volitve. Čudno je, da v Trstu vlada noče podpirati Slovanov, ampak išče pomoči pri Lahib, bi ob vsaoej priliki z bombami kažejo, da sovražijo Avstrijo. Slovan je cesarju vdan ; njemu pomagajte do moči, in kmalu bode strta glava Italijanskega gadat
češki Nemci ne maiajo uikake oprave s Čehi, letos zopet ne gredó v deželni zbor. Ku-jajo se kakor otroci in pričakujejo boljših časov, ko bodo oni vladali ! ?
Naši in drugi dobri poslanci državnega zbora BO kaj nezadovoljni. Koliko časa uže zahtevajo n. pr. enake pravice za rae narode po vseh deželah versko šolo itd. — ali zastonj — vlada nič ne stori. Ne ve se, kako bode reč stekla, ko se decembra meseca snide državni zbor.
Madjari so pri vojaških vajah v mestu Mo-nor strgali cesarsko zastavo ter jo pogazili v blato. Našega blažega cesarja je taka zvestoba mažarska, ki vedno proslavljajo puntarja Kožuta, tako užalilo, da so se o51tuo pritožili.
Kaj je novega po Širokem svetu?
Ruski car je obiskal nemškega cesarja v Berolinu, pa baje le iz „vljudnosti" mu je ta pohod vrnil; pravega prijateljstva med tema mogočnima severnima vladarjema menda ni. Po zunanje, seveda, sta se sešla jako prijazno — večkrat sta se objela, Vemo pa^ da marsikdo misli T srci, ko stiska komu roko: da bi te ta in ta!
Grovori se tudi, kar pa menda ue bode res, da je črnogorski knez odstopil za velik dènar nekoliko svoje zemlje ob morji, da Rusija sezida tamo blizo naše meje trdnjavo. Avstrija bi tega ne mogla pripustiti. Na naši meji zbirajo Rusi vedno več vojske. — Težko bode brez boja.
Srbska kraljica Natalija je prišla v Bel-grad, pa vladajoči možje ne dopustć, da bi se sešla 8 svojim sinom Aleksandrom, mladim srbskim kraljem; kajti njegov oče, bivši kralj Milan tega ne dopusti. Iz teh rodbinskih prepirov utegnejo nastati še velike zmešnjave. Kraljica je dobila vse svoje reči v Beli^rad — to kaže, da hoče stalno tamo ostať. Cudoo ui, vsaj ima tudi kraljica mati — materino ljubezen v srcu.
Na Francoskem bo tudi pri ožjih volitvah zmagali sedaj še vladajoči republikanci; vendar je prišlo v zbornico mnogo več nasprotnikov, kakor jih je bilo poprej. Kako se bode tamo reč zasukala, pač ne moremo uganiti.
Na Bolgarskem ategnejo sedanjega kneza Ferdinanda potrditi stalnem vladarjem ; aH Rusija bi se temu gotovo protivila. Sicer je pa sedaj prišel bolgarski knez v Avstrijo obiskat svojo mater. Baje gre tudi v Pariz.
Griki prestolonaslednik poročil se je s sestro nemškega cesarja. Kadi tega gre nemški cesar koncem tega meseca na Grško; obiskal pg bode tudi turškega sultana v Carigradu. To Rusom ni prav niČ po volji; njih časopisi kar naravnost zabavljajo, češ, da je to naperjeno zoper Rusijo.
V črnogori je taka lakota íq pomaiijkanje Taled slabe letine, đa se mora veiiko ČrnogorceT T Srbijo preseliti.
Med Rusijo in papežem se bode vendarle sklenila pogodba. Ruski pooblaščenec Izvolski in papežev tajnik kardinal Rampolla sta nže podpisala glavne načrte za pogodbo. Imenovalo se bode potem skoraj gotovo pet ruskih škofov.
Japonska vlada je baje naznanila papežu, da hoče proglasiti krščanstvo za državno vero. Bog daj! Pri nas se „olikanci" izoeverjajo — drugod dobiva pa cerkev dan na dan nove pridobitve.
Piše se nam:
Iz Krškega. — (Občinske volitve in občinske ter druge zadeve.) Občinske volitve so pri nas izpale v obče zadovolstvo, če tudi 50 se kaj čudao vršile. V 3. volilnem razredu je bila namreč tako slaba vdeležitev, kakor le kaj. Vendar se od volilcev tega razreda nobeden ni pritoževal nad izidom, marveč le nekaterim volil-cem 1. razreda n so biii izvoljenci po volji. V 2. razredu je bila nekoliko živahnejSa volitev. V 1. razredu pa, kjer je sicer najmanj volilcev, ki so pa med vsemi najboj izobraženi, je bilo pa kaj živahno izbiranje odbornikov, kajti skoro vsi volilci go priSli, in mnogi so imeli pooblastila nenavzočih.
Pri volitvah se je videla posebno dvojna namera. Nekateri so hoteli imeti dosta kmetskih zastopnikov in precej slovenske gospođe v odboru, drugi pa več meSčanov, kateri se ne nagibajo k odločno slovenski stranki. Koaečni vspeh je vendar tak, da so lehko vse stranke — Če se sme tako reči — z izidom volitve zadovoljene; kajti T odboru so zdaj vendar le vsi boljši meščani, kmetje in nekaj izobražene slovenske gospode. Odborniki bodo v kratkem volili župana. Mislim, da jim tudi ta volitev ne bode delala preglavice. Župan v krškem mestu in veliki krški občini mora biti odličen domoljub, izobražen mož dobrega srca, ki je pripravljen vaikdar za naše ubogo Ijndstvo kaj storiti. No tacih mož nimamo veliko na izbiro; med 30 odborniki je kaj malo imen, ki se nam svetijo; je le par možakov, kateri zaslužijo, da jih z županstvom odlikujemo in s tem bremenom obložimo.
Kdor bode odlikovan s tem težkim poslom, naj vlada Še nekaj v tej veliki, preveliki občini. Kazalo bode sčasoma itak, da se iz te velike srenje odloči morebiti sv. Duh in tuđi Leskovec. To bode ljudstvo menda samo prosilo, da si to pa ono olajša. Vsaj je pač breme za ljudstvo, če mora hoditi v malenkostnih zadevah, n. pr, rađi živinskega lista da^no pot 2—3 ure.
Tudi bi morebiti male občine za svoje uboge vas' mogle več storiti, nego stori zdaj občina, ki ima morebiti 40—60 vasi in vasic v svojem področji. Sploh bi mi zagovarjali manjše ob^ne. Kaj pomeni le taka občina, hi je tako velika kakor mal sodni okraj? Vsaj na Dolenjskem imamo take občine, n. pr Stopiče-Šaoihel, ki so blizo večje kakor okraji na Gorenjskem n. pr. : Tržič, Kranjska gora itd.
Od strani kmetov ae letos slišijo le žalostne novice. Na spomlad so nekateri (precej veliko jih bilo) kmetje vino kar na drobno točili po nizki ceni, ker ga takrat na đeb'^lo uiso mogli prodati. A od dacarjev in krČmarjev so bili za-toženi, in zdaj se je zoper nje začela velika preiskava. V ta namen je priSel poseben uradnik iz Ljubljane. Najbrže bodo od na drobno točenega vina morali plačati užitoinaki davek ia Se kaj globe. Nesrečni in neumni ljudje, a hudoben tisti, ki jih je bil zapeljal, če jih je bil sploh kdo k temu napotil?
Slive so pri nas in v okolici slabo obrodile; vendar so se nekateri te barantije tudi letos lotili; vzeli novce za kupčijo na posodo in drago plačali, a zdaj bodo imeli veliko izgubo pri njih, ko je v drugih krajih bila boljša letina za-nje, kar naši ljudje niso vedeli.
V obče je letos slaba letina tudi pri nas, le za govejo živino se dobe lepi novci, ako bi jo dosta imeli. Ljudje torej tožijo in tožijo, zlasti ker si od mošta, njih upanje od prve spomladi sem, veiiko ne nadjajo. Te in druge, nadloge, dolgovi, davki — in stara razvajenost — pripravi ljudi v obupnost in — hudodelstvo. Večkrat se slišijo glasovi, da je ta ali drugi zakuril avoj kozolec, svoj hram, ki ga je imel zavarovanega, upajoč odškodnine, Da se je žalostno spekel, prepriča se kmalo — v temni luknji.
Iz Dolnjega Lakneca. — (Nekoliko o trgatvi.) Ko smo meseca junija vdrugič kopali v vinogradih, bilo je res prav lepo videti, kako so nam vinske gorice obetale poplačati ves naš trud, katerega imamo z njimi od meseca sušca do meseca vinotoka! Pa prišlo je drugače.
Pride mnogim vesela zaželjena trgatev — a ta je bila pri nas sdlno žalostna. V vinogradih, v katerih je bilo v dobrih vinskih letinah po 150 veder vina, ga je letos komaj 12 do 15 veder — in še to je malo vredna kiselica.
Ako kmetu uide edino npanje, katero ima do vinske trte, — kara se hoče potem obrniti? Reči morale: Bog mi pomagaj! Kje hoče dobiti denar za davke za svojo družino in druge potrebe, ako nima dobre vinske kaplje za prodaj ? Predzadnjič so Dam „Dol. Novice" prinesle svet, naj bi se vendar Dolenjci navadili, da M imeli polne sode; a s Čim pa jih hočemo napolniti? Kdo bi rajše
to nalogo spolDo\a!, kakor mi Dolenjci — a — ne moremo je. Menda bomo kmalo enaki Gorenjcem, ki nimajo vinskih goric.	J. K.
Iz Ptuja.— (Slovo.) Meseca avgusta se jft bil raznesel glas — tužni glas — po celi fari sv. Petra in Pavla v Ptuji, da kliče g. provincijal naĚfga gospoda kaplana o. Stanka na drugo kaplanijo. Farmani prsšamo drug druzega, je li to mogoče? Grem g. o. Stanka vpraĚat, ali oni nam velijo, da so rea sliěali, da bi prišli aa veliko Dercško kaplanijo na spodnjem Avstrijskem ali gotovo Ěe nič ni. Ravno tako eo bodofo nedeljo iz prižnice povedali, namreč: Blagi farani ! Mi samostanski mašniki (mi Minoriti smo slovenski in nemĚki, llajerski in spodnje avstrijski zedinjeni pod enim gosp. provincijalom na Dunaji) smo lahko prestavljeni na avstrijsko ali na Štajersko ; tako se nekaj sliši, da bom jaz letos, tedaj Čez 12 let p;esia\ljen na Avstrijsko. Gotovega še ni nič. Če bi pa jaz res bil prestavljen ca Avstrijsko od vas na drugo kaplanijo, tedaj vam bom drugo nedeljo iz prižnice povedal.
A)i mi farmam nismo mogli mirovati. Gosp. Stanka od nas pustiti — tega pa ne! Zberemo se občinski predstojniki, svetovalci in odborniki devetih občin, sestavimo proSnjo, pismo na g. provincijala ter pritisneiif.o „devet pečatov" devetih občin na njega Prošnjo podpišejo vsi občinski predstojniki, svetovalci in odborniki in več odličnih firmanov, to prošnjo podkrepili so naš pre-častiti g. gvardijan in Župnik Benedikt Hrtiš z milim plamom. Poslali smo prošnjo na Dunaj g. provincijalu oo. minoritov.
Odgovor, tužni odgovor za nas, beri dragi bralec! G. provincijal so nnm odgovorili; „Za zdaj mi ni mogoče o. Stanka pri "Vas pustiti ker ga potrebujem lia veliki mestni kaplaniji na Avstrijskem zavoljo šo!e in pridig, ker dobro nemški znajo, kmalu pa bodo zopet lahko k Vam prišli.
Na angeijsko nedeljo pridejo na prižnico. Po njihovi navadi ia govorniški nadarenosti pri-digujejo prelepo od angelov varuhov, Z^e med pridigo so igrale solze marsikateremu v očeh ker vedli smo že kaj bo prišlo. Ko pa zadnjo točko razvijajo, da angelje varhe tudi lahko Častimo, če eden drugega angelju priporočamo, n. pr. : starši otroke, otroci starše, prijatelj prijatelja. Spregovorijo za nas farmane osodepolne besede: „Eden stoji pred vami, vaš prijatelj, priporočite ga njegovemu angelju varuhu, ker vaš kaplan Stanko gre od vas. 6n bo vas v svojih molitvah vašemu angelju varuhu vedno priporočal." Zdaj je bilo v naši veliki, zelo natlačeni cerkvi vse v solzah, staro in mlado, možki in ženske vse je jokalo. Videl sem tuđi gospode v cerkvi in na korn, ki so si solze odtirali. Potem, ko ao i. g. Stanko bili one besede spregovorili, začeli
so slovo jemati. Takega slovesa še ci jemal noben minoritEki kaplan v Ptuji od svojih farmanov. Oni pa so nam tudi bili Í2 let kaplan, katehet, učenik, tolažnik, da pravi v resnici zvesti duhovni oče, pravi odbritosrčm prijatelj. Poslovili so se od starih očetov ia mater, ker marsikterega od njih ne bodo več videli. Rekli so jim, naj za njih v nebesih molijo, oni p» se bodo njih pri vsaki sv, maši spominjali. Na srce so polagali gospodarjem in gospodinjam, materam io ožetom njih krščansko dolžnost do svojih otrok in dmžioe. Fante so opominjali, da naj bodo še ziûàprej pošteni krščanski in zvesti slovenski mladeniči in da se jim eahvaljujejo, da njih nobeden ni raz-žalil v teku 12 let. Dekletom so naročili z milimi pa tudi z ostrimi besedami, naj si varujejo svoj kinč, svojo čast, namreč nedolžnost, da se ne bo zastonj pelo:
Lepo ko augelji	Dokler filoYeëki rgd
V cvetji nedolžnosti	Ima po zemlji hod
gladko prepeva	Bode slo velo
Slovensko dekle.	SloTensko dekle.
Šolarjem so naroČili; naj pridni bodo, da ne bo sram g. Stankota, kadar pridejo nazaj, da so bili njihov katehet. Zahvalili so se še enkrat nam tarmanom za vse, rekli „z Bogom", nas blagoslovili ter zapustili s solznimi očmi naš „kancel* — upamo, da samo za par let. Potem so oam še zadnjikrat za sedaj sv. maŠo zapeli ; po maši smo se zbrali okoli njih ter se s težkim srcem poslovili. Rekh smo: gosp. Stanko, na angeijsko nedeljo ste pred dvanajstimi leti na Belokranjskem v Vaši lepi domovini novo mašo imeli, na angeijsko nedeljo čez 12 let od nas slovo jemali ; angelj vamb Vas kmalu zopet k nam pripelji. Ptujski Slovenci so jim tudi napravili v slovo prelepo besedo v narodni čitalnici. Z Bogoiiï častiti g. Stanko ! Nikoli Vas ne bomo pozabili, vrnite se kmalu zopet k svojim farmanom sv. Petra in Pavla v Ptuji!
Iz M ari am Parka. — Iz Amerike nam piše g. A. Vi Ima n bivši oamošolec, ki je šel tjekaj meseca avgusta z g. misijonarjem Stari ho. Danes 24. septembra je 19. dan, odkar sem stopil na ameriška tla. Iz New Jorka do St. Paula vozil sem se od 6. sept, od 8. zvečer do 9. sept, do 3. popoludoe. V Chicagi moral sem na Mal. Šmarna dau 15 ur čakati na drug vlak — torej sem se vozil od New-Jorka do St. Paula 52 ar.
Pri g. Starihi sera ostal Štiri dni, da sem se malo odpočil. Župnija njegova je dobre četrt ure zunaj mesta v prav prijetnem kraji. Žapljani so ekoro vsi Nemci, ter jako prijazni ljudje, katere lastnosti pa nisem zapazil pri njihovih rojakih t Efropi. Potovaje skozi Nemčijo čudil sem se, da morejo ti kulturonosci biti tako surovi. Svojo sodbo podkrepil bi lahko z več drastiČDimi vzgledi.
CerkcT (patron Sv, FrančiĚk Sal.) zidana je zunaj in znotraj v čisto goiiČntm slogu, trije altarji, spoTednica, krstni kamen, okna — a kratka vse je delano v gotiškem slogti. Marsikak g. žapnik na Kranjskem Iji bil vesel enake cerkve! Tik zraven cerkve je šola. Pouk vodijo sestre de Nôtre Dame.
St. Paul je glavno laeEto države Minneaote in sedež guvernerjev. Prebivalcev ima 200.000 ako ne več. Dobro aro stran je jednako veliko iresto Minneapolis. Med St. Panlom in Mnine-apclisom na nadškcfovem poKfstvu je naše semenišče. Filczofije mi ne bode treba Študirat;, k&kor sem mislil, ampak sprejet sem v bogoslovje. Vseh bogoslovcev nas je 27 in sicer 6 Kranjcev, nekaj Ć!ehov, 8 ali 9 Poljakov, 2 Nemca; drugi so Irci in Amerikanci.
Sedaj od začetka mi gié Še malo trdo z učenjem, ker niatm privajen še tako latinščini, kakor nemščini, pa upam, da bodem kmalu navadil. V šoli tndi marsikaj ne morem takoj razumeti, ker prof. 0'Gorman naglařuje in izgovarja aagleško, prof, Cestelli (prišel iz Rima) pa laško. Vsak dan, razven srede in nedelje imamo po 2 uri zjutraj pouka, popoldan imamo prosto.
Kadar bodem smel kaj veí íasa in kaj zanimivega poročati, pisal bodem kaj več o Ameriki.
DomaČe vesti.
(G. dr. Poznik,) obiïespoËtovani uaš župan je pred tremi tedni prav nevarno zbolel. Hvala Bogu, zboljšalo se mu je tako, da smemo v kratkem pričakovati popolnega zdravja.
(Premembe pri uradnikih.) Svètni-èki tajnik g. KI. Mošé imenovan je tukaj c. kr. okrožnim evetcvalcem. V Žužtmbeik je m sodnika premeščen g. Fr. Sorko iz Slov. Bistrice; iz Loža p» g. Fr, AndolŠek v Kratjisko goro, m T Loii pa pride za sodnika g. Ivan Jesernig, adjunkt iz Maribora. G, Potokar, davkar iz Kamr-ika, postai ie c. kr. glavni naddavbar v Novem Mestu, gosp. Au man iz Kostanjevice je premeščen kot adjunkt k c kr. davkariji v Krško.
(Premembe pri učiteljstvu). Gosp, Eajko Jnstin, učitelj v Preloki, je dobil nad-QČiteljsko službo na novi šoli v Štreklovcu, gosp, Ant. Vrtnik je sel iz Spodnjega Lega v Banja-loko; g. Jan. Gantar je postal stalni naduČitelj na Studencu. TJčitelj'ca v Činomlji je postala gospica Rczalija Cisrici; drugo učiteljsko službo na Vačah je dobil g. Matija Janežič.
(Dar.) Za tuksjšno bi^o kat. družbe rokodelskih pomočnikov je poklonil vel. Čast. gospod tvan Fajdiga, kaplan L reda pri c, kr. mornarici v Puljn 50 gld. Bog mu povrni stotero ter obrani še dolgo blažega g. dobrotnika!
(Podpore za zidanje šol.) Kranjski deželni zbor bode dovolil naslednjim občinam za 1. 1890 podpoie za zidanje ljudskih šol: Selce 800 gld., Radeče 300 gld., Prežganje 100 gld., Črnomelj 200 gld., Metlika 200 gld., Škerljevec 100 gld , Radence 300 gld., Št. Vid pri Cerknici-150 gld., Mozel 250 gld., Lienfeld 300 gld., Šmihel pri Rudolfovem 300 gold.. Sv. Trojica 300 gld., Homec 500 gld., Radomlje 100 gld., Motnik 100 gld., Trboje 100 gld , Trebnje 200 gld., Ljubjana 1200 gld.; vaem skupaj 5500 gld,
(V Sodražici) otvorila se je 1. oktobra brzojavna postaja.
(Občinske volitve). V Cerkljah pri Krškem je izvoljen za župana g. J. Eudman iz Krške vaei; obČ. svetovalci so : Ant. Rozina, Ivan Arb, Jože Roštohar, Ivan Vene, Iv, Skvarč, M. Marinček, Tancig, TršeliČ in Kožar. — V Radečah je izvoljen za župana zopet g, J u v a n č i č.
(Vrla občina) je Borovniška. Sezidala je posebno poslopje štirim učiteljem v stanovanje. Posestnik L. Ver bič v Borovnici je pa kupil in podaril ondotui občini za hiralnico hišo za 3000 gl. Blag dosïioljub!
(Jabolka) so letos slabo obrodila, zato jim je cena razmerno visoka. Na Štajerskem plačuje se štrtinjak po 20 gold.
(Na razstavo goveje živine v Trebnjem) 30. septembra prignali so 14 bikov, 36 krav in 28 telic. Nagrade za bike so dobili: Fran Majaclj od Belecerkve 30 gl., Anton Kos iz Jablanice 25 gl., Fr, pl. AVurzbach 20 gl., Anton Zajec iz Potoka 15 gl. Za krave: Miha Šlsjpah iz Vf)ibe Loke 20 gl., Joeip Řolar iz Mirne in Fran Rozman iz Trebnjega vsak 15 gld., Janez Bizjak in Anton Urbančič po 10 gl., Anton Ur-baDČič in Julij Treo po 5 gl., Za telice: Julij Treri iT Ma'evaiti 20 gold., Josip Šolar z Mirne 20 gi., Fran KlemeuČiČ iz Velike Loke 15 gl., Fran Nnvali z Dobrave 10 gl., pl. "Wurzbach in Matej Fíóblich po 10 gl. Gospa Mariia Oressei je priznani jej dv« nagradi odklonila drugim raz-atavljalcem na korist
(Družba sv Mohor a ) Bog družbo bla goslovlja od leta do leta, narod jej vsestransko zaupa, čč. gg poverjeniki, kakor sploh vsi duhovniki m rodoljubi se za-njo prizadevajo, spretni in np.darjeni slovenski pisatelji jo podpirajo ïn tako družba čudovito in nepričakovano naraščat Letos se je zopet pomnožila za 4490 članov ; lani jih je štela 41.552, letos pa 46.042. V braterne bukw, kakor to pravila zahtevajo, se je zapisalo 9051 novih udov in sicer od Št. 103.194 do 112.244. Po tem takem je od početka I860 1. do letos k dražbi pristopilo 112.244 oseb obojega spola in skoTO njih polovica je Še od svojega pri-
stopa do danes pri i:jej ostala.		Število drnžnikov	
' po raznih škofijah in krajih je		sledeče :	
Goriška sadškofija	Šteje .	5.898 udov	
Krška âkofija	n	3.894	R
Lavantinska škofija	J)	. 14.587	n
Ljubljanska škofija	»	. 18.209	!)
Tržaška škofija	D	. 2.253	r)
Sekovaka šktiija	B	242	JI
Somboteljska Škofija	JI	137	n
Zagrebška nadškofija	u	315	n
1 Senjska škofija	a	no	n
Porešk» škofija	JI	53	n
^ Vidtmska nadškofija	v	150	»
Hazni kraji	n	117	n
Iz Amerike	D	77	n
vseh vkup je 46.042 udov doamrtnih ia letaih. — Družba razpošilja sedaj Bvoje knjige m 1. 1890. Vsak ud prejme; ljenje Marije in sv. Jožefa" 8. snopič. Popisal t Jaaez Volčič. 2. „Življenje gosp. našega Jezusa Kristusa po besedah sv. evangeli3tov^ Spisal Iv. Skuhala. 3. „Obžna zgodovina" 13. snopič. Spisal Josip Stare. 4. „Fizika ali nauk o prirodi" I. knjiga. Spisal Henrik Schreiner. 5, ,Slovenske večernice" 43. zvezek. 6. „Koledar za leta 1890". Iz računa je razvideti, da so prihodki zoaSali 48.609 gld, 42 kr., stroSki 48,601 gld 61 kr. Število udov je, hvala Bogu, letos zopet poskočilo, ima jih sedaj družba čez 46.000. S to družbo se Slovenci res smemo ponašati. Povzdignimo jo še bolj, lahko nam je mogiée.
(Tahačna tovarna) v Ljubljaai bode se spomladi zjpet razširila. Razpisana je v to avrho ravno sedaj dražba poslopja, katero se bode zidalo, na 42.370 gld. Ravno ista tovarna razpisuje sedaj za 1. 1890 velike množine lesa, nam reč raznih dilj, leskovih obročev itd., na kar naše trgovce a lesoa opozorujemi. — Tuii mornariška oblast v Patji razpisuje veliîa miožiae lesa za 1. 1890, obrok je do 21, t m , več o tem se lahk) p>izvé v Lju'>[jaai v kujMjjlti in obrtnijski zbornici.
Razne vesti.
*	(Da avinje ne požró mUdiôev.) Brž ko vidimo, da je breja evinja na tem, da bode povr-gla, (kolikor starejša je, toliko je hujša) piiščemo koi starega posaiecega mesa. Najboljši je kos s kako kostjo. Tak ko8 vržemo aviaji. Ôaditi se j.e s kako hlastno-stjo seže žival po mesii ia kako željao ga pojé. Zdi se, da ima živa! v tem neko posebao željo po moju Zgodilo se je, da so svinje pustile na stran arnje, pi-jaio in mlade prasoa ter h'astoile le po kosu soîjene-e^a mesa. Kos od dveh do dva in pol kile zadostuje svinji naîititi žetjo in mladići ao obvarovaai miternih zob. Tako pripovednjc star kmetovalec. „Mir".
*	(Novo župno cerkev) nameravajo aeki v Trata zidati ia tndi novo župnijo ustanoviti. Potrebno se nam zdi naznaniti Čast. bralcem, da ima v Trata
Živ- stavil
Žapnija novi av. Anton nad 48.000 duš, toraj je gotovo potrebna ustanovitev nove župnije ia zidanje cerkve in ves veliki Trst ima aedaj ie 5 katoliških ccrkva toraj menj nego Ljubljaaa.
*	(Povodnji) ao bile radi vodnih nalivov po sosednem Hrvaškem, posebno v Savski dolini, pri Vele-šev&ca je Sava prestopila bregove in poplayila pet občin, katerih poslopja ao bila do streb v vodi. Podrla je deroča voda pri Martinfeivasi mast in je vožnja as Sisek od one strani pretrgana. Škoda je velika.
*	(Koliko se pokadi tabaka) je Kaaimivo 27edaii naiim čast. bralcem. V prvem četrt letji le-tosjjega leta spustilo se je v zrak smrdečega dima za nič maaj ne^o 17,445,276 gld., toraj se nekako za biiao 195 000 gld. na dan pri nai pokadi, kar ja gotovo velik davek tobatarjev. V ravno istem Časa se je pokadilo 6:^.000 kil tabaka. Toraj kljnbn povišanju eea pri smodkah se je toliko pokadilo!
* (Srečavloteriji.) Zlatarski pomočnik Alojzij J ager, ki je nedavno iz Celovca na Dunaj prišel,
e v malo loterijo na Gradec 10 gld. in nekda zadet 43.000 gid. Imel je le 20 gld. denarja; pa sanjalo sose mi baje 3 številke, stavil na nje polovico svojo imovine in priále so vse tri številke. Tako se je bil BToje sreče prestrašil, da se je bil kar na tla zgradil in pri tem steklo v okna stri. Predno je šel v Gradec po denar, je trikrat prišel v loterijo gledat, če so rea prave številke; jokaje je obljubil v loteriji, da bode strto okno dobro plačal in policaju, ki mu jc pri omed-levici na noge pomagal, objubil je 50 g)d. nagrade To je tudi ena slepa kura, ki je zroo naála. Strašno ao bodete pa opek i, ko bi ga hoteli posnemati. Loterija je norijal
* (Grozno smrt) storiti je moral mlad kmečki sin v Loeki na Ogrskem. Dolgo so se namreč mnćili ondašnje vast prebivalci, da bi prišli na sied požigalcn, kateri je pogostoma aapaljeval posestnikom poslopja, zadnje dni pa se jim je posrečilo ga dobiti pri zlobnem dejanji, raskaćeni kmetje vrgli so ga v ogenj, kjer je zlobni človek zgorel. VeS kmetov bo radi tega seveda priprli, ker ni dovoljeno, da vsak sam sodi in kaznuje.
* (Hrabra usmiljeoa sestra,) Pred nedavno bila je usmiljena sestra Marija Terezija, vpričo irancoske posadke v Tonkinu pa generalnem gover-nerju odUkuvana s križem Častne legije. iHarija Terezija bila je uže z 20 letom v Krimaki vojni raajeaa, kjer je blagi poklic opravljala pri ranjencih. Pri Ma-genti aa Lisk^îm bila ji v pr7ib bojniíi vrstah, bila je v bojih v Siriji, Kini in Makaiki, pri zadnji fran-coBko-nemlki vojni v bitki pri Wťirthn «o jo naili ranjeno med kopico mrtvib kiraairjev. Kasneje pala ja pagnbaaosni granata v ambalaaco, hitro jo je pobrala in nesla 80 metrov daleč, kjer ae je raipočil» in jo težío ranila. To ao vendar očitni dokazi, koliko da store usmiljene seatre v vojnab in tndi po bolnicah; kljabii temu jib pa še preganjajo, pa ne le na Francoskem, tudi pri nas ao se čale nehvaležno besede za tako težaven in nacniljen posel.
*(TudÎ8trajk.) V Hawicku na Angleškem uprli so se šolarji dveb protestautovskih šol, 6e8 da imajo preveč ur poduka vsaki dan in preveć se učiti. Ti de^aki so vsaki dan mimo sole po vojaški difili-
rali in njihove učitel e ozmirjali. Tndi iz nekega dražega kraja na Angleškem se poroôa o enakem slaSaja.
* (Čuden možak) Minoli meaeo moral je priti k orožnim vajam tudi nek Madjar v Maribor k pijonirskem bataljonu, kateri pa ni na nobeden način
liot«! orožja sprejeti, ces da mo vera ne dopnsća; vse prigovarjanje od tovarišev io častnikov ni nič pomagalo ; izrekel se je raje za težko delo, kar je tndi Testno spolnoval. A zopet ao posknaili, da bi se v orožji vežbal, ko so njegovi sovrstniki nže na odpust sli, a vse zaman, ni hotel orožja sprejeti, zaradi tieu-bogljivoati ntaknili ho ga v zapor.
* (Kolera) razsaja v Aziji uže nekaj časa in se je jela pomikati proti Evropi, pa vendar se je ni l)ati v naše kraje, ker so vse mejne države potrebne korake slinile, đa jej /obranijo pot v Evropo. V Mesa-potaniîji je dosedaj zbolelo okoli 6000 Ijndi na koleri, nmrlo jib pa le okoli 300. Celo na barkab se je pokazala, a previdno ravnanje, pomurskih oblastnij nže «krbe, da morajo take barke, katere iz takih krajev pridejo v kontnmac sli kvaranteno iti za več čaaa, in bodo natanko preiskane.
Uganke.
Ëéla poljska plunjáva,
Žito sama črnáva ;
Mémo gré, kdor ne vmé.
(Pismo pa bukve.) Bratec na bratca stoji, Zobljeta zrne, jedi: Eden jih máne, đmg' so ne gane.
(Mlinska kamena, vrbuak in spodnak.) Ogenj gasi studenćeva kaplja, Moćno topli, zavrévsj ra^staplja.
(Vapno živo.)
Ljubi moj, poznaš tico,
Ki nam sladi potico?
Brez ust govorim, Nezastopnim molčím.
Pomlád diâim, Po let hladim, Jesen' ředím, Po zim' gorim.
(Čebela.)
(Bukve)
(Sadno drevo.)
Ilustrován
NARODNI KOLEDAR
za leto 1890. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar.
I)obÍT» se T ..ïdrodni TIskarni" in v l)iikrarnati J. Gion-tinijevi in M. (rerber-jevi v Ijnhljani- Karo5a se pa lahko
T Tseli bukvarnftb.
= Cena 45 kr,, po poŠti 50 kr. =
"faebÍDa; Popolen koledarij, koledar, kateremu ho prido-jana tudi slovanska imena, in cerkteni koledar. Natinlje; Geaiialogya ceaarske hiSo 8e(3ajni »ladarji OTropski. Voj-Todina KrBnjsko: Vei doželoni zastopi, doialni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, niifolniki uradov, o kr. notarji, advokati itd. SploSno dolučbu c, kr. pošte. Brao-javni tenik. Lentvica za priatojbine kolekov. Sejmi na Krarjahom. — ZabaTr.i del; Kaii zaelužni moijo. IJoKja pota Slovencev. V noěi Bunulk. Ogled [to svetu; Dogodki T Srbi i RaîStava v Parizu. Upnianger. Odjental-ska žalozolca itd. SmeSniee. — Naananila.
Sveže dobro mleko
se dobi Tsaki dan v vsaki muožini po 10 kr. bokal na pošti, [im-ij
PRATIKO ^
za leto 1890 prodaja J. KlUJEC v Ru-dolfovein. Cena Ttíliki je 15 kr., mali pa 13 kr.

Žitna C9iia v Novtm Mestu 14. oktobra 1889.
Domaâe pàônice mernik 2 gld. 20 kr,, Debelačt (kornse) 1 gH. 50 kr , Soráico 1 ^Id. 60 kr., Kži I gld. 40 kr., Ječmona 1 gld. yO kr., Ajde 1 gid 10 kr., Ovss 75 «t , Kri-ai^jirja 90 kr
Loterijske srečke. Tr«t 5. oktobra	87 82 35 46 17
Crailsc 12 ,	2 3 6 13 28
Za poprava hile katol. družbe rokodel. pomočnikov v RttdolfoveiD so darovali:
Gg.; Fv. Pcrhc 5 gld,, Keimontvaii duhoven S gld., Itbh Fajt!i(fa Uapelan pri c, b. mornarici 50 gld.
Prodaja málina in žage.
v Poilstenah 19 tri četrt nre od Ribnica na deželsej cesti ležete posestvo obstojeťe iz hiŠe, malina na àtiri kenoens, stope, žage, gospodarskega poslopla s 15 oralov rcdovltnib njiv prodajalo »e bode dné 19. cktfifara t, i. na prostovoljni draibi, Natančneje izvć se pri si. inpacstvu v Ribnici.
Služba opravnika
fSaferja vavpia)
z riaatdponi 1. uovenibra t. 1, je na dsielni vinarski, sadjarski in poljedelsVi àoli na Grmu prt Rudolfovem
'Í& oddati. Služnina zuasa 360 gld, na leto v (denarju. Prosto je stanovanje, prosta knrjava in svečava. Sè slnžho Bpojer je tudi «žitck depntatuega vrta. Službe zmožni pošljejo naj svoje prošnje podpiaanemn vodstvu, di) 20. uktobra.
Vcdstvo deželne vinarske, sadjarske in vinorejske âole na Grmu dcé 29. septembra 1889.

'I
o §
Gotfjv obstanek!
H i i a
umrlega goep. Fran Zesser-ja na Krškem na najboljšem prostotu, v kateri je bila nad 30 let trgovina z mešanim blagom in .^e
vapeŠno deluje, se brez zaloge blaga R I novembrom t. I pod jako ugodnimi pogoji dá v najem. Obrniti se je na jcroba g. Alojzija Wallanda v Celji.
; O^S.i^r

o
?5
OdgQTwttl urednik, lEdi^fttelj In saložnik 1. Kra]eo,
Novomesto. — Katisoil J, Krajec-.