Viertf
TOPLE MALICE I N KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com

dostavaTnardom

to
Ja, pa saj zato ste tam!
V Izoli smo se vrnili v čas delovnih zmag. Pred pol stoletja smo jih slavili ob odprtju nove tovarne, zdaj zadošča že premestitev avtobusnega postajališča za sto metrov.
(Mef) Ne podcenjujem dogovora KS Jagodje Dobrava z izvajalcem prevozov šolskih otrok, ki je z ureditvijo postajališča prilagodil avtobusno progo potrebam otrok s tistega dela občine. Dobro je, da so se končno zmenili in dobro je, da so zdaj vsi zadovoljni. Toda, vprašanje je, ali je za takšen dogodek res treba organizirati skoraj proslavo. Na pamet bi rekel, da ne, v pomanjkanju pravih delovnih zmag pa je tudi tak dogodek pomemben. Piarovstvo se je zajedlo v našo družbo do takšne stopnje, da enostavno ne vemo več, koliko je kaj vredno. Vse kar je moč pohvaliti je hvaljeno, vse drugo pa zamolčano.
V torek zvečer sem se peljal skozi tri obalna mesta. Podoba je bila dokaj slična: obilica raznovrstnih lučk in svetlečih živali, osvetljena drevesa in grmovje v parkih, osvetljena pročelja hiš in nič več. Tu in tam so temo presekali reflektorji kakšnega avtomobila, ljudi na cestah, vsaj ob devetih zvečer, ni bilo niti za vzorec. Večina lokalov je bila praznih, nekateri so že zaprli vrata in ugasnili luči. Pravzaprav nič nenavadnega. Tako je po svoje prav. Začetek decembra pač še ni čas za veseljačenje, razen za nadebudne piarovke in piarovce, ki pošiljajo reklamna sporočila in pripovedujejo o nepozabnih doživetjih.
In tako iz turističnih združenj prejemamo sporočila o nenehni rasti obiska in števila nočitev, kot da bi ta podatek kaj pomenil komu drugemu kot lastnikom hotelov. Iz komunalnih podjetij nas obveščajo o tem, kako za vedno višje položnice skrbijo za okolje in vzpodbujajo zaposlene ženske v javnih ustanovah, da v trajnostni evforiji med seboj menjavajo obleke, ki so jim šle iz mode. Iz občinskih hiš prihajajo poročila in fotografije pomembnih obiskov in podpisovanja dokumentov o nekakšnih namenih, še Univerza in celo Študentska organizacije ne znata več živeti brez oglasnih sporočil, ki naj bi bila vesti.
Spomnim se, kako smo novinarji pred desetletji s kritično distanco in nekaj ironije pisali o takoime-novanih delovnih zmagah. Vedelo se je, da je nekdo nekaj naredil z javnim in ne s svojim denarjem, novinarji in javnost pa smo rekli: Ja, saj zato pa ste tam.
Zadnje čase kot da se zgodovina ponavlja. Spet imamo delovne zmage in spet z javnim, ne z zasebnim denarjem. Če smo pred njimi nekaj desetletij imeli mir so se z razmahom piarovstva, vrnile med nas. Brez brigadirskega vihtenja krampov za prehodno zastavico, ampak za plačo.
Splet pa nam tlakuje pot v nič.
nnn
INTES4 SNNB40ID BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si J
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
NORI DECEMBRSKI DNEVI
Nekatera početja, naprimer vdihavanje in izdihavanje, so tako enostavne, da bi moralo bit tudi politikom jasno za kaj gre. Vdihnemo zrak, ki je sestavljen iz kisika in še nekaj podobnih plinov, izdahnemo ogljikov dioksid, ki pomaga drevesom, solati na vrtu in cvetlicam na travniku, da rastejo in nam olepšajo življenje. Na drugi strani pa drevesa, gozdovi in solata na vrtu iz ogljikovega dioksida, ki jim ga mi nudimo, izdelujejo kisik, ki ga sami potrebujemo in nam omogoča življenje, kar traja od od prve protoplazme, amebe in paramecija do človeka. Človeka, ki je prepričan, da je najvišja oblika življenja na tej naši obli, kar je nekoliko problematična teza in o kateri bi se dalo razpravljati. Vsak osnovnošolski otrok namreč že ve, da je življenje vsake žive vrste odvisno in soodvisno od življenja vseh ostalih živih vrst, ker so vsa življenja medsebojno povezana in v nenehni interakciji elementov, kot so kisik in ogljikov dioksid. Ko tem elementom dodamo še zemeljsko težnost, ki preprečuje, da odletimo v vesolje in elektromagnetizem, dobimo recept za nastanek in obstanek življenja na tem planetu, kar ve vsak osnovnošolski otrok in vsaka bukev v gozdu. Razen politikov, ki še niso dosegli nivoja bukve v gozdu, vsaj, kar se razumevanja življenja na planetu tiče.
Ravno ko to berete je v Madridu OZN (Organizacija združenih narodov) začela večdnevni sestanek svojih članic na temo, kako ta naš planet manj uničevati in ga prilagajati človeški vrsti. Kar je hvale vredno, če ne bi bilo nekaterih podrobnosti, ki samo potrjujejo to, da ne vedo tistega kar ve vsaka bukev v gozdu. Madridsko letališče je bilo okupirano z več sto letali, s katerim so udeleženci pripotovali iz vsepovsod, od Kitajske in Avstralije, do Islandije in Kosova. Iz Slovenije prav tako. Ker letala poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem, tako kot vsako štirikolesno škatlo s katero se prevažamo od doma do trgovine, a notranjega izgorevanja nimamo brez izgorevanja kisika, so zaščitniki in skrbniki planeta porabili več kisika za prihod (ob tem, da se morajo vrniti tudi domov), kot bi ga potrebovala Sahara za ozelenjavanje uničenih oaz in vodnjakov v zadnjih desetih letih. Da ne dolgovezim - v Madridu bodo odločali (ne odločili) o usodi planeta, a planet prav malo briga za njihove odločitve in odloke. Ker je obstajal že milijarde let pred njimi in bo tudi milijarde let za njimi ostal, in bo preživel vso njihovo skrb, tako kot je preživel dinozavre in podobne življenske vrste, ki so nastale in odšle, medtem ko je on, planet, preživel. Ne gre za problem preživetja planeta. Problem je preživetje živih vrst na tem planetu, brez katerga ni preživetja človeške vrste. In ni problem planet, ali bukev v gozdu, problem je človek. In politiki, ki mislijo, da govorijo v imenu človeka in človeštva, čeprav bi lahko vse organizirali tako, da bi o vsem debatirali in odločali s pomočjo videotehnike in videokonferenc, vendar bi v tem primeru svet ostal brez gasilskih slik politikov, ki se sestanejo za nekaj ur pregovarjanja. Zanje so pomembnejša kosila in večerje in gasilske slike in slikanje pomembnežev z manj pomembnim, ki jih nato prinašajo domov kot dokaz, kako so sami pomembni. Toliko za razmislek o tem sestanku, pomembnem za obstanek planeta. Tako so verodostojni, kot je verodostojen mesar, ki je vegetarianec, ateističen duhovnik, ki po maši prodaja kondome, ali prostitutka, ki sovraži moške.
Podoben cirkus se istočasno odvija kakšnih tisoč kilometrov severno od Madrida. V Watfordu pri Londonu, kjer se sestajajo in sejejo voditelji držav članic Nata, ki so tja prileteli vsaj z enim, medtem ko je Trump priletel z dvema letaloma. V enem on v drugem njegov avtomobil. Vsi so se, tudi naš Marjan, slikali s kraljico, pa sami s sabo, pa eden z drugim. In je generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg, izjavil in obljubil uničujoč odgovor zavezništva, če bo Rusija napadla Poljsko in tri baltske države, ob čemer je Putin skoraj umrl od smeha in odgovoril, da ima pametnejše posle od napada na Poljsko in baltske države in podpisal pogodbo o plinovodu s Kitajsko, kar je veliko koristnejše za mir na svetu in ohranjanje planeta in človeka na njem. Pa še nekaj bo padlo v žep, ali na račun v Luksemburg ali Švici. Vsekakor pametnejše kot sestanek militaristične orgaanizacije, ki je nastala pred sedemdesetimi leti, danes pa enostavno nima nobenega razloga za obstanek. Razen same sebe.
Prvi avtobus iz Dobrave
Občina Izola je novembra letos z družbo Arriva Dolenjska in Primorska d. o. o., sklenila novo pogodbo za prevoz šoloobveznih otrok v občini Izola, za obdobje od 1. decembra 2019 do konca novembra 2020. V okviru pogodbe sta bili na pobudo KS Jagodje-Dobrava na novo določeni dve postajališči za šolski avtobus.
Prvo postajališče je v centru mesta, na območju nekdanje reševalne postaje, na Dantejevi ulici, drugo pa v naselju Dobrava. Slednje je bilo na novo urejeno. Do sedaj so otroci na šolski avtobus vstopali pri cerkvi oz. na postajališču pri gostišču Jasna, ki je več kot kilometer oddaljeno od novega postajališča.
Gre za pomembni pridobitvi, saj sta postajališči bližje domu otrok, kar pomeni, da bo njihov odhod v šolo ali prihod iz šole varnejši, lažji in manj obremenjujoč za starše. Ker bo avtobus od danes ustavljal na dveh dodatnih postajališčih, bo posledično vožnjo na relacijah Mala Seva-Kocina-Baredi-OŠ V. Šmuc-OŠ Livade in Dobrava-Montekalvo--OŠ Livade-OŠ V. Šmuc, pričel 10 minut prej, torej ob 7. uri.
Na postajališču Dobrava so otroci v ponedeljek prvič vstopili na avtobus, pri tem pa so jih pospremili podžupanja Agnese Babič, predsednik KS Jagodje-Dobrava Matjaž Gergeta, Illenia Šavron Ukovič, podpredsednica Sveta KS, Petra Lazar z občinske uprave, ki je koordinirala delo za vzpostavitev novih postajališč ter Giuliano Ritoša, član sveta krajevne skupnosti. Otroci so za popotnico prejeli simbolična darilca, ki jih je darovala krajevna skupnost in se nasmejani odpeljali proti šoli. Uresničitev projekta kaže, da se posluhom in sodelovanjem lokalne in krajevne skupnosti, staršev in ostalih akterjev, lahko marsikaj uredi.
MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Četrtek, 5. december 2019, št. 1327	_
__________________________________________________Tretja_________________
Strah ima velike oči in dostop do interneta
Število tujcev se v naši sredini veča iz leta v leto. To gre pripisati tudi dejstvu, da so pogoji za življenje in delo na tem delu sveta boljši, kot na marsikateremu drugemu. Ali ta val tujih otrok, ki pridejo k nam s starši, kakorkoli vpliva na učni proces »avtohtonih« otrok?
Vedno pogosteje je slišati strah sokrajanov, ki so prepričani, da Izola postaja mesto tujcev. Pogovore na to temo lahko zasledimo takorekoč povsod, od najbližjega šanka do čakalnic v zdravstvenih ustanovah. Še najbolj pa se bojimo, da ne bi otroci tujcev, ki ne poznajo jezika okolja, ovirali učni proces ostalih sošolcev.
Število prebivalcev v Republiki Sloveniji vztrajno raste, čeprav se je število državljanov Slovenije samo v zadnjem letu zmanjšalo za okoli 2000. Zato pa se je nekaj več kot 20.000 tujih državljanov preselilo k nam in pripomoglo, da je število prebivalcev na sončni strani alp vendarle nekaj več kot tista pregovorna dva milijona. Vsaj tako pravijo podatki Statističnega urada RS, kjer je moč dobiti tudi podatek, da Izola v tem pogledu ne odstopa prav veliko od državnega povprečja. Število slovenskih državljanov, prijavljenih v naši občini (po podatkih Statističnega urada RS), seje v desetih letih znižalo iz 14.482 leta 2009 do 14.083 ob zadnjem letošnjem štetju, medtem ko je število tujcev v istem obdobju zraslo za skoraj 600, na 2.284, oziroma, v odstotkih, če je Izola pred desetimi leti gostila 9.2% tujcev, se je to število danes, dvignilo na 14%.
Trend priseljevanja, tudi šoloobveznih otrok, je skupen celotni Evropski uniji in države problematiko rešujejo na različne načine. V Sloveniji Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zagotavlja šolam, ki za to zaprosijo, dodatne ure slovenščine, glede na število teh otrok, z namenom, da bi jih bilo v naslednjem letu še več. Trenutno se je za to možnost odločilo 366 od 455 šol na območju države, tudi vse tri izolske.
Kako se s problematiko soočamo pri nas?
Kot nam je povedala v.d. ravnateljice osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri,
Cristina Valentič Kostič, velikih težav na tem področju nimajo. »Za učence iz tujine, ki ne poznajo jezika, imamo organizirane tečaje Italijanščine in tudi Slovenščine«, pravi v.d. ravnateljice in dodaja, da velika večina tujih otrok v njihovi šoli prihaja iz držav nekdanje Sovjetske zveze. »Imamo tudi srečo, ker se jih večina že pozna med sabo, poleg tega so naši ostali učenci zelo odprti in jim pomagajo, tudi s prevajanjem in s poznavanjem Angleščine. Sicer pa se osnov jezika večinoma naučijo v šestih mesecih.« Nekoliko več težav, je še povedala Cristina Valentič Kostič, imajo s starši, ki ne poznajo jezika, a si v tem primeru pomagajo s prevajalci. V OŠ Dante Alighieri imajo kar veliko tujih učencev, od dva do tri na razred, je še povedala v.d. ravnateljice, kar je za maloštevilne razrede, kot jih imajo na šoli, kar veliko, ampak pouka, dodaja, to nikakor ne zmoti. Prvo leto učencev iz tujine sicer ne ocenjujejo.
Lani 25, letos 8
Podobnega mnenja so tudi na OŠ Vojke Šmuc, kjer se je letos vpisalo samo osem tujih učencev, leto prej pa kar 25, ampak ne le v prvi razred. Kot je povedala ravnateljica Irena Sivka Horvat, imajo največ težav z albansko govorečimi otroci, ki se zaradi jezika težje vključujejo, in ravno zaradi tega »smo se takoj, ko sem postala ravnateljica, prijavili na projekt, ki ga je razpisalo ministrstvo, Popestrimo šolo.«
Popestritev za šolo
V sklopu projekta so zaposlili učiteljico Aleksandro Šumano-vo, tako da imajo otroci poleg dodatnih ur Slovenščine, ki jim s sistemizacijo pripadajo, še dodatno osebo, ki komunicira z njimi in s starši. »Krivično se mi zdi do teh otrok, da se o njih govori kot o glavnem problemu v našem šolstvu. Imamo v šolstvu veliko večje probleme, kot so migranti«, poudarja Irena Sivka Horvat in dodaja, da zaradi tujcev ostali otroci na šoli niso prav nič ogroženi.
Irena Sivka Horvat pravi še, da so si otroci med seboj različni in če nekateri rabijo nekaj več pozornosti zaradi jezika, ga drugi morda zaradi vedenja ali legastenije. »Ni res, da ti otroci kakorkoli motijo učni proces. Letos sploh ne, ker jih ni veliko, ko pa jih je bilo, smo poiskali rešitve in tudi z Občino Izola smo se pogovarjali o dolgoročnih rešitvah.« Slišati je bilo tudi, da je eden oddelkov v preteklih letih imel več tujih otrok kot domačinov, s čimer pa se ravnateljica ne strinja. »Tukaj je zdaj vprašanje, kdo je tujec. Ko se je o tem govorilo sem tudi dobila klic iz Občine, kjer so preverjali informacijo in takrat smo ugotovili, da to sploh ni res. Gre za otroke, ki so že več generacij v Izoli, poleg tega mi ne vemo koga dobimo iz vrtca zaradi zakona a varstvu osebnih podatkov, ampak menda otrok ne bomo sodili po priimkih.«

Kako poteka pouk za tujce?
Projekt Popestrimo šolo vodi Aleksandra Šumanova, v sklopu projekta pa otrokom in staršem ki se preselijo iz tujine, nudijo še nekaj dodatnih možnosti. »Zadnji teden v avgustu imamo uvajalnico, kjer povabimo novopriseljene starše in učence na kratek tečaj, kjer se seznanijo s šolskim prostorom, s pravili, pokažemo jim mesto, da si ogledajo kje so knjigarne in pomembnejše ustanove, ter osnovno besedišče, od števil, barv in kako napisati opravičila, da se počutijo bolj sprejete.« Ko steče pouk imajo tuji otroci, kot rečeno, dodatni pouk iz Slovenščine, njihovi starši pa imajo možnost posebnih govorilnih ur, na katerih je prisotna tudi prevajalka. »Najprej smo imeli težave pri komunikaciji s starši, nato pa smo organizirali rediteljski sestanek, na katerem je prevajalka prevajala v albanski jezik, jaz pa v makedonskega, in bilo je zelo uspešno. Pokazali smo jim, kaj nudimo na šoli in kakšne so dolžnosti tako učencev, kot staršev. Tam smo jasno dali vedeti, da ko pridejo na govorilne ure želimo, da imajo ob sebi osebo, ki lahko prevaja in se tega držijo. Navadno je to nekdo, kije tukaj že nekaj let in pomaga pri prevodu.«
»Da imamo dobro vzdušje je opaziti tudi na svetu staršev, kjer ne manjka perečih tem, a o otrocih migrantov se že nekaj let nismo pogovarjali. Pred leti, ko se je o tem problemu začelo govoriti, je bilo vprašanj in skrbi več a kmalu so starši videli, da to pa res ni nobena težava«, še pravi Irena Sivka Horvat, in dodaja, da so letos začeli sodelovati tudi s koprskim Znanstveno raziskovalnim središčem, kjer se zavzemajo za vzpostavitev mednarodne podporne mreže za te otroke z namenom, da ugotovijo, kako se kje počutijo.
Da večjih težav nimajo so nam povedali tudi na OŠ Livade, kjer pa je bila te dni ravnateljica Maja Cetin žal odsotna in podrobnejših informacij nismo dobili.
Prihodnost je v prihodnosti
Kot je povedala Aleksandra Šumanova, se otroci želijo predvsem družiti in komuniciratiter da so sprejeti med vrstnike, ravnateljica pa je dodala, da se tega očitno zavedajo tudi ostali otroci na šoli. »Na šolski skupščini, na kateri sodelujeta po dva učenca iz vsakega oddelka, smo dobili predlog, da ob prihodu učencev iz tujih držav pripravimo nekakšen sprejemni protokol, jim razkažemo šolo in tako naprej. Otroci so zaznali to potrebo, da bi jim še bolj pomagali. Gre za spontani predlog in to je najpomembneje.«
A.M.
Proračunsko mešanje zelja in klobas
Izolski občinski svetniki bodo prihodnji četrtek na takoimenovani proračunski seji obravnavali osnutek proračuna za leto 2020. Izdatkov bo za dober milijon več kot prihodkov, ker pa gre v glavnem za investicije to menda ne bo problem.
Tudi tokrat je osnutek proračuna nastajal v strokovnih službah ob sodelovanju izbranih, neizbranim tako ne preostaja nič drugega, kot da premikajo postavke med seboj, globalnega mnenja o proračunu pa ni mogoče več spreminjati.
Ali je proračun razvojno naravnan je težko ugotoviti le ob prebiranju obsežne dokumentacije, zagotovo pa nekatere postavke kažejo, da bomo tudi tokrat na enem koncu mahali z polno vrečo, na drugem pa delili drobiž. Dejstvo je, da gre v primeru različnih postavk, ki so blizu običajnemu človeku (socija-la, šolstvo, kultura, šport itd.) za številke, ki se vrtijo okrog desetin tisočakov, tam kjer gre za gradnje pa so v igri milijoni. In vendar se največkrat razprava začne okrog tisočakov, stotisočaki pa gredo mimo kot dejstvo.
Sicer pa proračun za leto 2020 načrtuje prihodke v višini slabih 26 milijonov ter za nekaj manj kot milijon več odhodkov. Poglejmo nekaj najpomembnejših številk.
Številke
Skupaj naj bi naslednje leto imeli za 25.820.56 eur prihodkov, od tega bomo s prodajo nepremičnin dobili 5.450.000 in sicer
1.850.000	s prodajo stanovanj in stavb, kar je celo nekoliko več kot letos (1.312.421) s prodajo zemljišč pa bi radi iztržili 3.600.000 Eur (letošnji plan je 4.037.696). Zanimivo je, da bomo iz državnega proračuna, ki seveda vsebuje tudi evropska sredstva dobili 1.199.533 Eur, neposredno iz EU pa 354.739 Eur.
Od odhodkov, ki bodo skupaj znašali 26.761.150 Eur bo tekočih odhodkov za 8.362.165, skoraj toliko bo tudi tekočih transferjev šolam, vrtcem, javnim zavodom itd. (8.096.433), investicijskih odhodkov pa bo kar za 9.805.563 Proračunski primankljaj bo tako znašal 940.585 Eur.
Denar za varnost
Glede na posledice poplav, ki jih prav zdaj beležijo posebne komisije je bilo pričakovati, da bo treba povečati denar za varovanje pred naravnimi in drugimi nesrečami. To se je tudi zgodilo a ne preveč izrazito, saj je bil v času poplav osnutek že nared, vseeno pa bo šlo službam za reševanje 716.400 Eur, od tega bo varstvu pred poplavami namenjenih 121.489 Eur.
Med drobnimi zanimivostmi najdemo tudi podatek, da bo za javna dela v javnih zavodih, po letošnjih 1.316 eurih, naslednje leto namenjenih 17.000 Eur. Zdravstvenemu varstvu bo sicer namenjenega manj denarja, vendar ne na račun programov ampak na račun tega, da naslednje leto ne bo investicij v Zdravstveni dom Izola. Letos jih je bilo za 135.639 Eur.
Kultura in šport
Programom v kulturi bo nominalno sicer namenjenega nekaj manj denarja a to v resnici ne pomeni, da bo denarja manj. Res pa je, da naslednje leto ne bo treba ponovno kupovati Opreme, ki je uvrščena med stroške za kulturo, novost pa bo tudi sodelovanje v skupnem projektu Evropske prestolnice kulture, za katerega bo Izola naslednje leto namenila 45.000 Eur. Kulturni center Izola (v tem primeru na lokaciji Opreme) je tako letos že dobil 673.200 Eur (kolikor je stal odkup zemljišča), v naslednjem letu pa naj bi mu dodali še 53.657 Eur. Športu in prostočasnim aktivnostim je bilo letos namenjenih 873.668 Eur, naslednje leto pa kar 1.247.375 Eur, največja postavka pa so novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije v višini 294.020 Eur, kar gre verjetno na račun preplastitve pomožnih nogometnih igrišč.
Drobižarji
Že prav sramotno je spremljanje postavke namenjene programom za mladino. Postavke na tem računu nikakor ne dosežejo niti 50 tisočakov, letošnjih 36.999 pa bo naslednje leto zraslo na 47.000 Eur, od tega je 37.000 namenjenih Društvu prijateljev mladine, prostorom za mladinsko dejavnost pa ni namenjen niti en Euro, saj teh prostorov (razen tistih v katerih deluje DPM) praktično ni.
Med drobižarje lahko prištejemo tudi Ljudsko univerzo, ki ne doseže niti tisočaka, nekaj več pa bodo očitno dobili na Rdečem križu, saj jim bodo denar iz proračuna povečali z 20.514 na 47.700 Eur.
Društvo invalidov Izola
Razpis kapacitet zdiš za leto 2020
Člane društva invalidov obveščamo, da je odprt razpis za prijavo počitniških kapacitet ZDIŠ za leto 2020. Razpis bo trajal do 28.02.2021. Vse, ki ste zainteresirani za koriščenje kapacitet vabimo, da se čim prej prijavite na sedežu društva.
Zaključek leta 2019
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da organiziramo zaključek leta v hotelu Delfin Izola v soboto, 21. decembra s pričetkom ob 18:00 uri. Prijave že sprejemamo.
Uradne ure društva: ponedeljek in petek od 8,00 - 10,00 ure, sreda od 15,00 - 17,00 ure. Tel. št.: 05/641 57 63
Druga plat
Povsem drugačne številke so tam, kjer je v igri lopata ah gradbeni stroji. Odhodki pod naslovom Cestni promet in infrastruktura se bodo z letošnjih 1.860.545 Eur povišali na 5.053.063. Seveda ves ta denar ni namenjen gradnji in popravljanju cest, čeprav bo v ta namen predvidenih 3.171.749 Eur, za odkup zemljišč za gradnjo cest in urejanje zemljišč pa bo rezerviranih 910.000 Eurov.
Nov strošek bo tudi novogradnja in rekonstrukcija javne razsvetljave za katero je predvidenih 460.314 Eur, investicije v pristaniško infrastrukturo in varnost plovbe pa se bodo z letošnjih 14.596 povečale kar na 1.194.312 Eur. To je seveda povezano z evropsko podprtim projektom nadaljevanja obnove ribiškega pristanišča v Izoli.
Obrtniki z božičnico
Če bo proračun za leto 2020 sprejet bodo zagotovo zadovoljni izolski obrtniki in samostojni podjetniki, ki naj bi za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Izola, namesto letošnjih subvencij v višini nič eurov imeli drugo leto na voljo kar 305.000 Eurov. O razlogih za takšno radodarnost in spremembo miselnosti lahko le ugibamo.
Med projekti, ki bodo naslednje leto dobili več denarja je Kaštelir, ki naj bi mu namenili 108.713 Eur, znesek denarja za prireditve se bo z letošnjih 200.529 Eur povečal na 246.000 Eur. Tudi za promocijo Izole bo šlo nekaj več denarja. Namesto letošnjih 63.695 kar 110.000 Eur.
Za stanovanja gre
Za prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalno dejavnost bo po letošnjih zelo spodobnih 769.046 Eur, naslednje leto namenjenih kar 2.541.676 Eur. Takšno rast gre pripisati vzdrževanju in novogradnji stanovanj, ki se bo z letošnjih 201.322 povečala na 1.729.676 Eur.
Nadaljevanje na strani 5.
(nadaljevanje s 4. strani)
Načrt razvojnih programov
Ta sestavni del proračuna je gotovo najbolj zanimiv za povprečnega bralca, saj v njem najdemo marsikaj takšnega, kar vzbuja up in nado, čeprav lahko čez nekaj let skrivnostno potihne v nič. Nekaterim zapisanim pa vendarle moramo verjeti.
Tako naj bi bilo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami letošnjih 190.112 eur, povišanih na 251.600 in v naslednjih letih še za dober milijon (1.103.200 Eur). Dokaj zanesljiva je tudi postavka Gasilskega doma-PGD Izola, ki naj bi v naslednjih letih dobil 50.000 in nato še 1.038.000 Eur.
Kulturni center ali centri?
Omenili smo že mestni stadion, kjer je nujno potrebna preplastitev pomožnih igrišč. Zanjo bo treba odšteti nekaj več kot 208.986 Eur. Zanimiva je postavka Kulturni center Izola. Leta 2020 naj bi zanj namenili 53.657 Eur in potem vsako leto več, največ leta 2023 (nekaj več kot 4 milijone), na koncu pa bi nas stal okrog 9 milijonov Eurov. Kot so zapisali v obrazložitvi je zaradi starosti in dotrajanosti obstoječega objekta Kulturnega doma Občina Izola pristopila k pripravi projekta novega kulturnega centra. Imenovana je bila delovna skupina za pripravo vsebin bodočega centra, ki bodo podlaga za kakovostno projektiranje. Izdelan je bil tudi že dokument identifikacije investicijskega projekta, ki je obdelal varianto gradnje novega centra na treh različnih lokacijah. V prvi fazi bo potrebno določiti lokacijo in pripraviti ustrezen prostorski akt za izbrano območje, nato bo sledila priprava projektne naloge za arhitekturni natečaj.
Izola
Med zanimivimi investicijami v naslednjem letu je tudi nadkritje balinišča v Kortah za katerega bo treba odšteti 92.842 Eur, bistveno več pa nas bodo stali zadrževalniki padavinskih voda Ricorvo 1 in 2 ter Morer, za katere bo treba do leta 2021 odšteti kakšnih 1.250.000 Eur. Za opremljanje cone mestne industrije vzhod bomo porabili ob letošnjih 398.133 Eur še 1.151.022 (leta 2020) in 378.456 (leta 2021). Še več denarja bo šlo za komunalno opremljanje Šareda, od dosedanjih 1.080.627 do končnih 6.363.003 Eur. Dokaj izstopajoča je tudi investicija v krožišče ceste A-in Prešernove ceste, ki naj bi nas stala okrog 600 tisočakov. Še nadaljna 2 milijona bo šlo za gradnjo podaljška Južne ceste od križišča Ritoša do krožišča pri hitri cesti, za kolesarske poti z javno razsvetljavo pa bomo porabili skupaj dober milijon in pol.
Voda je,vode ne bo
Za konec še informacija tistim izolskim občanom, ki čakajo na dan, ko bo tudi v njihove hiše pritekla tekoča pitna voda. V načrtu razvojnih programov se sredstva za vodno oskrbo zmanjšujejo, saj je večina prenove vodovodnega omrežja opravljena, med načrti pa ni opaziti, da bi Občina ali Rižanski vodovod imela resen namen pripeljati vodo v stanovanjske hiše v okolici izolske deponije, ki tudi sama menda nima vodovodnega priključka.
Pa še to:
Veliki evropski projekt oskrbe objekta izolske občine s toplotno energijo iz morja, ki ga poznamo kot Seadron - bo naslednje leto deležen 38.633, leta 2021 pa 11.328 Eur. Velika stvar.	M n
DOMEK
Zavese, karnise, senčila in tekstil za dom
svetovanje, šivanje, montaža
031-398 097 Manuela
www.zavese-domek.si Prešernov trg 1 trg Muda - KOPER!
Obratovalni čas: Pon. - Pet. 08:00 do 17:30 Sobota 08:00 do 12:00
Vljudno vabljeni!
da, že več kot leto dni je, odkar si posamezniki prizadevamo, da ne bi v Krajevni skupnosti Jagodje nastajalo odlagališče kosovnih, niti drugih materialov. Lokacija neodgornega odlagalca je na križišču v dolini, nasproti šolske avtobusne postaje. Delavci Komunale so v tem času že nekajkrat pospravili material, ki ga je neodgovornež tam pustil. Kako dolgo še ???
Odgovorni na občini so posredovali, da se je opozorilna tabla prestavila na zelo vidno mesto.Rezultata ni bilo. Kje je rešitev? Kako vplivati na človeka, ki mu ni mar, da mu je vse to, kar sedaj tam leži, služilo več let.
Prvi Skoda hibrid
Začelo se je kot navaden pogovor o tem, da ni lahko voziti ticikel od Izole do Kopra in nazaj, posebej takrat, ko veter piha v prša. Boris Škoda to pot opravi enkrat do dvakrat tedensko, ko se odpravi na sestanek društva gluhih in naglušnih oziroma, ko gre na rokometno ali košarkarsko tekmo na Bonifiko, kjer imajo člani društva prost vstop.
Potem je Dušan Ambrož naredil načrt in najprej pri Ritoši izvedel za možnosti nakupa električnega tricikla, potem pa s pogoji seznanil še nas v Ljubljanski ulici. In potem je šlo vse zelo hitro. Boris je iz svojih skromnih prihrankov nabrskal skoraj za četrtino kolesa, četrtino je prispeval Ritoša, tretjo četrtino smo dodali v Mandraču, Bife pri Kralju in Izolani, zadnjo četrtino pa smo zbirali z akcijo, ki smo jo poimenovali Srečanje za kolo. Aktivisti Ljubljanske in Okrepčevalnica Pero smo pripravili lep izbor zimskih jedi in jih ponudili tistim Izolanom, ki so bili pripravljeni pomagati nakupu tricikla. Mi smo dali hrano, Grafenberg und die Alkotesters so prispevali svoje zanimive pesmi v akustični izvedbi in na koncu smo ugotovili, da smo, skupaj z obljubljenimi prispevki tistih, ki niso mogli na prireditev, zbrali dovolj denarja za nakup.
Po končani prireditvi je Boris že lahko sedel na svojega hibrida in ga odpeljal domov, naslednji dan pa ga je že dvakrat preveril na relaciji Izola - Koper in nazaj. “Zdaj je veliko lažje” je povedal in napovedal, da se bo kmalu podal v Milje in proti Piranu. Pot v Korte na tamkajšnje balinišče pa smo mu, iz varnostnih razlogov, odsvetovali. Iskrena hvala vsem, ki ste omogočili ta lep dogodek našemu krajanu.	d.m.
Priložnosti
Naj... namizne oljke so z izolskega hriba
Tako kot tudi v prejšnjih izvedbah so tudi na letošnjem, 4. festivalu namiznih oljk, s katerim so v soboto sklenili praznovanje Svetovnega dneva oljk, največ odličij pobrali oljkarji z našega hriba.
Letošnji degustatorji so pod strokovnim vodstvom dr. Vasilija Valenčiča z Inštituta za oljkarstvo Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Koper, ocenjevali 35 vzorcev, ki jih je oddalo 19 pridelovalcev.
To je seveda manj, kot je običajno sodelujočih na ocenjevanju olja, kar pa je razumljivo, saj so namizne oljke predelan fermentiran izdelek, užitne pa postanejo šele po treh, šestih ali celo 12-tih mesecih, zato prav velikih pridelovalcev namiznih oljk pri nas še nimamo. Gre bolj za butični pridelek, kot dodatek pri prodaji oljčnega olja, čeprav je res, da so nekateri oljkarji že dosegli zavidljivo kvaliteto te delikatese.
Zaradi skromnih količin oljk, v primerjavi s Španijo, Grčijo, Italijo ali ZDA, pri nas nimamo industrijskih sistemov predelave namiznih oljk, smo se pa specializirali v domači predelavi, v spontani fermentaciji brez dodanih kultur, kot je to pri vinu.
To seveda pomeni, da gre velikokrat za dokaj nekontrolirane procese oziroma, kot je povedala Mirjana Klodič z izolske kmetije Olea, ki je letos osvojila šampionski naslov za štorte v olju, je najbolj pomembno izbrati res zdrav sadež, dosledno upoštevati tradicionalni postopek in maksimalno skrbeti za higieno. “Potem pa ostane še tisti del, na katerega nimamo vpliva.
Dejstvo je, da je marsikaj odvisno tudi od sreče, od vremena in druge pomoči na katero nimamo vpliva.
DOMEJC
Zavese, karnise, senčila in tekstil za dom
www.zavese-domek.si Prešernov trg 1 trg Muda - KOPER!
svetovanje, šivanje, montaža
031-398 097 Manuela
Obratovalni čas: Pon. - Pet. 08:00 do 17:30 Sobota 08:00 do 12:00
Vljudno vabljeni!
Vendar pa, če spoštuješ vse tisto kar je v tvoji moči, potem izdelek ne bo slab. Morda le ne bo najboljši, pa še to je vprašanje, saj tudi okusi niso enaki." Klodičevi so letos že tretjič med nagrajenci festivala namiznih oljk, prvič pa so dobili šampiona.
Pa tudi sicer so izoljski oljkarji dobili večino nagrad. Za inovativnost v pridelavi oziroma za oljke, namočene v žganju je posebno priznanje dobil Kristjan Božič iz Jagodja.
jTudi Božičevi so bili že večkrat nagrajeni za svoje oljke, ki jih trenutno predstavljajo na prednovoletnem sejmu pred Kempinskim.
Na festivalu namiznih oljk je naslov vice-šampiona prejel tudi Ivan Zadel iz Jagodja oziroma njegove štorte v olju. Zade-lovi tudi sicer dajejo prednost vlaganju oljk na klasični način.
Tretja študentska vizija
Sodelovanje med Občino Izola in Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani se nadaljuje tudi v aktualnem študijskem letu. Pred časom smo si lahko ogledali razstavo del na temo “plavajoči otok”, pred kratkim pa študentske predloge za bodoče izolske “kažete.” V ponedeljek, 9. decembra ob 16. uri pa bodo v Kulturnem domu Izola, odprli razstavo del in razmišljanj skupin študentov, ki so v obdelavo vzeli območja Arga, Lonke in avtokampa Jadranka.
Študentje so obravnavali proste nepozidane ali degradirane površine v mestu ter ob tem načrtovali umik motornega prometa iz mestnega jedra. Pri tem so se ravnali tudi po novi izolski prometni strategiji, ki, naj spomnimo, večino parkirišč umika z obale v zaledje. Obstoječe parkirišče ob ladjedelnici je nadomeščeno s parkirno hišo, ki približno ohranja trenutno število parkirnih mest. Parkirišče Lonka, zaradi svoje loacije, predstavlja zelo velik potencial, zato je od tega parkirnega prostora ohranjeno le manjše obcestno parkiranje. Parkiranje je z obale umaknjeno v manjšo parkirno hišo, ki se nahaja ob marini. Zaradi težnje po čim manjši količini prometa ob morju, sta v zaledju urejeni dve novi, cenovno dostopnejši, parkirišči..
V mestu se spodbuja javni promet, zato se vzostavi krožna linija mestnega avtobusa. Proga poteka od parkirišča P+R, mimo kampa Jadranka, ladjedelnice, starega mestnega jedra, ob obali in nato skozi zaledje nazaj do parkirišča. Postajališča so enakomerno raporejena skozi celotno krožno linijo, ter potekajo približno na 5 minut oz. 250 m. Avtobus pa bi skozi mesto vozil na približno 10 do 15 minut.
Da bi zmanjšali motorni promet so po celotnem mestu razporejena postajališča za kolesa. Kolesarjenje bi spodbujali tudi razni hoteli, ki bi svojim gostom, omogočili brezplačno uporabo koles.	ur
Sardine, pa ne iz morja »Delamarisa«
V 70 letih je bila Italija sredi bučnih prelomnih dogodkov, vezanih na zgodovinski kompromis, oziroma sovlado krščanskih demokratov in komunistov, kar je ministrski predsednik iz vrst tedaj, od konca druge svetovne vojne najmočnejših krščanskih demokratov, Aldo Moro, plačal z življenjem.
Pred tem je dva meseca preživel v ujetništvu Rdečih brigad, v ugrabitev in uboj pa so bile vpletene tudi ameriške tajne službe.
Radikalno politično stališče je z življenjem leto kasneje plačal tudi furlanski pesnik in režiser Pier Paolo Pasolini. Za Radio študent sem v Bologni spremljal kongres radikalne levičarske Stranke delavske enotnosti, kjer sem se prvič srečal s feministkami, ki pa na svoja zasedanja niso spuščala moških. Tedaj sem navdušeno bral semiotične analize Umberta Ecca, ki je predaval na bolonjskem Damsu - fakulteti za dramatiko, film in spektakel, kakor so tedaj imenovali pop kulturo. Zaradi običajnih zamud sem njegove predavanja spremljal na hodniku zazrt v tv ekran. V Bologni je delovala tudi radikalna radijska postaja Radio Aliče, enkrat sem med poslušanjem slišal tudi streljanje, saj je policija zaradi lažne ovadbe obkolila in s streli skušala prekiniti program zabarikadiranega uredništva.
Od Craxia do Berlusconija
Po skoraj 40 letih, tedaj je začela razpadati italijanska prva povojna republika, v devetdesetih pa še vladavina voditelja socialistov Bettina Craxia. Ta je, zatem ko je odvetnik Antonio Di Pietro v prosluli zadevi čiste roke po navadnem ločitvenem postopku, v katerem je žena od moža zahtevala svoj delež na črno s podkupninami pridobljenega premoženja moža politika, zbežal v Tunizijo, krščanski demokrati pa so razpadli. S tem so odprli vrata drugi republiki, ki jo je najbolj zaznamoval milanski gradbeni in televizijski podjetnik Silvio Berlusconi, ki je na politični sceni še danes, ko začenja razpadati druga italijanska republika ..politikov afaristov."
Politiki - igralci
Če je že Walter Benjamin v 30 letih prejšnjega stoletja ob analizi delovanja nacistične oblasti ugotovil, da je s prevlado javnih občil politik postal igralec, so šele leta 1981 Združene države Amerike za 40. predsednika dobile drugorazrednega holywoodskega igralca Ronalda Wilsona Reagana. Danes je tovrstnih predsednikov že cela plejada. Italijanski komik Giuseppe Piero Beppe Grilo je tako leta 2009 skupaj z Gianrobertom Casaleggiom, lastnikom internetnega podjetja, ustanovil politično stranko Gibanje 5 zvezd. Grilo se je prelevil v blo-gerja in leta 2013 na parlamentarnih volitvah prejel dobro četrtino glasov. Ob sodnem pregonu zaradi prometne nesreče je vodenje stranke leta 2017 prepustil mlajšemu političnemu sopotniku Luigiju Di Maiu, ki je leta 2018 postal italijanski zunanji minister, v pri vladi premiera Giuseppa Conteja.
Salvinijev prodor
Matteo Salvini je na listi Severne lige leta 2004 postal poslanec Evropskega parlamenta, leta 2013 pa prevzel vodenje stranke, ki je takrat kot opozicijska stranka bila deležna le 4% podpore volilcev, danes pa je prva politična sila v državi. Tako je 1. julija lani prisegla vlada Lige in Gibanja petih zvezd, v
kateri je Salvini predlagal Giuseppeja Conteja za ministrskega predsednika, sam pa je postal podpredsednik in notranji minister. Letošnjega avgusta je Salvini v parlamentu vložil pobudo za glasovanje o nezaupnici vladi in pristal v opoziciji, zatem ko je novo vlado sestavila koalicija Demokratske stranke in Gibanja pet zvezd pod vodstvom Giuseppeja Conteja. Na majskih evropskih volitvah je Salvinijeva liga prejela dobrih 34 % glasov, kar želi potrditi tudi na januarskih deželnih volitvah kot vseitalijanska stranka.
4 mladi proti 34%
Salvinijevi populistično suvereni-stični in v odnosu do priseljencev tudi rasistični politiki so se sredi novembra najprej skušali zoperstaviti štirje mladi prekarski sostanovalci iz Bologne: 32 letni Mattia Santoni, diplomirani politolog, ki opravlja kar 4 službe, leto mlajši inženir Roberto Morroti, 30 letna Giulia Trapolloni, in Andrea Ga-reffa, 30 letna fizioterapevtka . Skoraj za stavo so se na facebooku lotili pozivanja ljudi na zborovanje vsaj 6000 „sardin“ na glavnem trgu v času, ko bo Matteo Salvini govoril v športni dvorani za več kot pet tisoč ljudi v Bologni. „Kdor ne soglaša s politiko izločanja, pa tudi groženj naj pride 14. novembra zvečer na glavni mestni trg,
da bomo kot sardine v konzervi izrazili svoje nestrinjanje s takim načinom vodenja politike. Brez zastav, strank in groženj se bomo zoperstavili populistični retoriki" Po nekaterih podatkih se jih je zbralo skoraj 12000, že naslednjič v Modeni jih je 7000 kljubovalo hudemu nalivu s pesmijo Bella Ciao.
Brez strank, brez zastav
Med organizatorji je bil tudi 25 letni informatik, maroškega porekla Vouness Warhou, sicer član Demokratske stranke, ki pa je na zborovanju v Florenci deležen kritike zaradi strankarske podpore gibanju, ki naj po mnenju pobudnikov ostane strankarsko nevezano. Sa-morganizirani mladi brez zastav so se pripravljeni zoperstaviti politično najmočnejši osebi v državi tudi v obrambi antifašističnih tradicij, posebej še nekoč povsem rdeče Emilie Romagne. Gibanje se bliskovito širi po vsem škornju od severa do juga in otokov, pa tudi v tujino, kjer tamkajšnji pobegli italijanski možgani organizirajo protestna zborovanja v New Yor-ku, Madridu, Amsterdamu in v Londonu. V Neaplju se jih je 10 tisoč izreklo proti tistemu, ki je prinesel sovraštvo v politko. Obenem so bila zadnji novembrski dan zborovanja še v Ferrari, in naslednji dan v Milanu, Padovi in nam najbližjem Tržiču. Za miklavža bo v Trentu, osrednje pa načrtujejo 14 decembra v Rimu, kjer naj bi se jih zbralo poldrugi milijon, saj že poteka akcija zbiranja udeležencev iz vse Italije z avtobusi na rimski trg Svetega Ivana v Lateranu. Salvini se je sprva odzval na Tvviterju, da rad pohrusta kakšno sardino za malico, z ostalimi bodo opravile mačke. Zoperstavil se jim je tudi z gibanjem pingvinov. Je pa dejstvo, da je po zadnjih anketah Salvinijeva priljubljenost prvič padla pod 30 %, gibanju sardin pa so pripisali 17% podporo.
Profesor filozofije in kolumnist ter mnenjski vodja, 36 letni Diego Fusaro sardinam očita, da so si zbrali napačnega sovražnika, pogreša predvsem socialno plat po zgledu francoskih rumenih jopičev. Sicer pa je Fusaro ideolog nove stranke Vox Italia, ki jo je označil kot stranko desnih vrednot in levih idej, saj je v svojem programu zapisal tudi prizadevanja za izgradnjo socializma v Italiji. Pristaši upajo, da bodo že na januarskih deželnih volitvah presegli Gibanje petih zvezd.	Franko Hmeljak
SpA’a
Matija Novel razred zase
S Prleki v boj za točke
Celje PL - Butan Plin Izola 39:19 (19:9)
Izolani so že predčasno odigrali dvoboj s Celjem PL in ga po pričakovanju izgubili. Urh Boris Novak ter Marko Nikolič sta dala po štiri gole, Teo Beganovič ter Urh Jakob Poberaj po 3, Krisz-tjan Jurič je zadel dvakrat, po en zadetek pa so prispevali Spasoje Gačevič, Ilija Petrovič ter Vid Miklavec. Naši so začeli slabo in po osmih minutah pri 5:0 krepko zaostajali. Zatem so se večkrat približali na dva gola razlike, a so Celjani po 15. minutah postopno višali prednost in ob polčasu že nakazali, da točki ostajata doma.
V	drugem delu so domačini zgolj potrdili kakovostno premoč.
V	soboto prihaja v Kraško ekipa Jeruzalem Ormož. Če bi sodili zgolj po poziciji na lestvici, je vsaj na papirju osmo uvrščeni Ormož favorit dvoboja. A to v tokratnem 13. krogu ni odločujoče merilo. Naši fantje so proti Kopru prikazali boljši nastop, kot smo jih videli v zadnjem času v Kraški in kljub porazu pustili dober vtis. Vsi v Bonifiki smo bili takrat priča izjemnim obrambam koprskega vratarja Štavarja, ki je na smolo Izole imel svoj dan. Če bi prikazal to, kar smo videli na tekmi Koper - Dobova, bi Izola odnesla vsaj točko, bolj verjetno dve.
A to je mimo. Prihaja Ormož, ki ima kakovostno ekipo. V njej sta dva oziroma kar trije levokrilni igralci, na katere bo treba še posebej paziti.
To sta najboljši strelec Prlekov Bojan Čudič (št. 10), ki je na zadnji tekmi doma Trebnjemu zabil devet golov in Rok Žuran, (št. 17), ki je Dolenjcem dal osem zadetkov. Nevarnost torej preži najbolj na omenjeni poziciji, kjer igra tudi Jure Kocbek (5 golov). Za kakšne igralce gre pove podatek, da je omenjena trojka sicer kakovostni ekipi Trebnjega zabila kar 22 od skupno 29 golov. Potrebno bo torej s prefinjenim pristopom, po možnosti brez sedemmetrovk, rumenih kartonov ter izključitev, zaustavljati napade Ormoža. A to Fredi in fantje dobro vedo in tekmeca ne bodo pričakali z belo zastavo. Pa tudi Prleki, kot preostale ekipe v ligi, vedo, da prihajajo »na vroč teren« in Izole kljub njenemu zadnjemu mestu ne bodo podcenjevali.
V Kraški se tako v soboto ob
19.00	obeta napeto rokometno srečanje in upajmo, da bodo naši fantje iz njega izšli kot zmagovalci. Po Ormožu jih čaka še gostovanje pri Slovenj Gradcu (13. 12.), jesenski del pa bodo zaključili pred domačim občinstvom s tekmo proti Trebnjemu (21.12.)
Mladinci
Butan Plin Izola - RK Celje Pivovarna Laško 29:45 (13:21)
RD Butan plin Izole: Alessio (V), Sanabor 1, Smej 2, Mijatovič 2, Bekrič 6, Korošec 1, Galina 5, Stančič, Peharc, Šapla (V), Miklavec 8 in Orbanič 4.
Celjani niso dopustili presenečenja in v Izoli zrešetali domačo mladinsko ekipo, ki je doživela najvišji poraz v letošnji sezoni.
Kadeti
RD Butan plin Izola - RK Ajdovščina 37:24 (21:10)
RD Butan Plin Izola: Bekrič (V), Felluga 11, Benčič, Morato (V), Ahlin 3, Lisjak 1, Ojo-Bubnič 4, Gregorič 9, Ostre 3, Mujetič-Jo-vandič 5 in Manfreda 1.
Naši kadeti so se sovrstnikom, ekipi Rokometni Klub Ajdovščina oddolžili za boleč poraz v Ajdovščini in suvereno premagali nasprotnike na domačem terenu.
Mlajši dečki B
RK Kronos Logatec - Butan plin Izola 25:16 (11:7)
RD Butan plin Izole: Topič (V), Volčič 4, Rosa, Bočkaj, Os. Janev, Likon-Matič 1, Peršolja 5, Rade-šič 3, Abram, Miandrušič 2, 01. Janev (V), in Kleva.
Naši dečki so v Logatcu žal izgubili.
Pri Izolanih sta največ zadetkov dosegla Jakob Peršolja (5 zadetkov) in Jakob Volčič (4).
Novel upravičil vlogo favorita
Puconci so minulo soboto gostili l.TOP turnir sezone za mladince in mladinke. Najboljše se je odrezal Matija Novel, ki je med mladinci osvojil l.mesto.
Ob odsotnosti prve nosilke turnirja Lee Paulin zaradi poškodbe je prvo mesto osvojila Tara Kobetič iz Mengša.
V prvi jakostni skupini je za NTK Arrigoni zaigrala Manca Paljk, ki je vseh 7 tekem izgubila. Zelo blizu zmage je bila proti Ini Un-ger, Blažki Harkai in Sari Tokič, vendar so bile vse tri v odločilnem petem nizu boljše.
Pri mladincih je v najmočnejši skupini odlično odigral Matija, boljši je bil prav od vseh svojih nasprotnikov in tako suvereno osvojil prvo mesto. Še največ preglavic sta mu delala Žiga Kristjan Žigon iz Fužinarja in Aljaž Goltnik iz Mengša, vendar je bil Matija v ključnih trenutkih bolj zbran in v petem nizu strl odpor obeh nasprotnikov. Pravico do nastopa je imel tudi Uroš Žavbi, vendar se je turnirju odpovedal zaradi osebnih razlogov.
Sabljanje
Sarah Božič srebrna v Zagrebu
Pretekli konec tedna je potekalo že tradicionalno mednarodno tekmovanje v sabljanju pod nazivom 22. Trofej mladosti, ki ga prireja hrvaška sabljaška zveza. Tekmovanje vsako leto privabi več kot sto sabljačev, ki odmerijo svoje znanje v borbi na pistah. Slovenske barve sta med ostalimi zastopala Luka Krajlah, Koprčan, ki trenira v Sabljaškem klubu Izola ter Izolanka Sarah Božič.
Luka je uspešno opravil s kvalifikacijami in se ustavil na osmem mestu. Sarah pa je v svoji kategoriji deklet do štirinajst let opozorila nase ter po uvrstitvi v izločilne boje pristala v finalu. Turnir je zaključila na drugem mestu ter prinesla srebro iz Zagreba.
Oba sabljača zavzeto trenirata v Sabljaškem klubu Izola ter se pripravljata na tekmovanja za uvrstitev na Evropsko prvenstvo, ki bo v mesecu februarju potekalo v Poreču.
Strelci so novembra še kako aktivni
November je članom Strelskega kluba Izola postregel z aktivnimi vikendi. V Solkanu se je 10.11.2019 odvijal 1. turnir 2. državne lige Zahod. Tretje ekipno mesto so dosegli tako tekmovalci s puško kot s pištolo, posamezno pa: puška: Eneja Zečo 2. mesto, Manca Kermc 3. in Vito Kavalič 14. mesto. Pištola: Ivan Božič 8., Leon Tomažin 11. in Aleš Mahnič 12. mesto.
Mladi so se 16.11.2019 v Kidričevem udeležili 2. turnirja mladih za pokal SZS. Zračna puška: mladinke so bile ekipno pete (Lara Frank 6., Eneja Zečo 12. in Manca Kermc 14. mesto), mladinec Erik Primožič pa je zaključil na 35.mestu. Kadet Vito Kavalič je bil šesti, Aljaž Bajt pa deveti. Starejši dečki so bili ekipno četrti in so trenutni nosilci ekipnega državnega rekorda, posamezno pa: Martin Frank 8., Vasja Kitič 10. in Tadej Frančeski 11. Starejša deklica Katjuša Gačnik je bila na 10. mestu. Edini predstavnik s pištolo, kadet Martin Memon, je bil sedmi.
Drugi turnir Primorsko-notranj-sko-kraške (PNK) lige Zahodne regije, ki se je 23. in 24.11.2019 odvijal v Idriji, pa je postregel s temi rezultati: Mlajši dečki (ekipno 1.mesto): Matija Močnik L, Ivan Kralj 4.,Colin Devin Furlan 10. mesto. Dečki (ekipno drugi): Jaša Barut L, Vito Radujko 4., Danih Norkin 8., Žiga Frančeski 10., Matija Frančeski 13. mesto. Med Deklicami je bila Dea Griso-nich 4., med Starejšimi dečki pa Benjamin Hadžič na 7. in Kristjan Čoso na 13. mestu. Člani (ekipno 3.): Aljoša Frank 6., Ivan Božič Z, Bojan Šuštar 13.mesto. Veteranka 50 Dolores Šuštar 1. mesto, Veteran 60 Giuliano Ritoša 10. mesto (ekipno Zmesto). Pištola (skupno ekipno 4. mesto); Andrej Jakomin 6., Ivan Božič 15. mesto. Starejši dečki s standard zračno puško (ekipno 1. mesto): Martin Frank 3., Vasja Kitič 4., Tadej Frančeski 5. mesto. Starejša deklica Katjuša Gačnik 2. mesto. Kombinacija: Ivan Božič 6. mesto.	dš
Kortežani so državni podprvaki med dečki
Ekipa dečkov U-14 je letos postala državni podprvak v balinanju. Po rednem delu državnega ligaškega prvenstva je ekipa dečkov zasedla 2. mesto in si priborila nastop na zaključnem delu v tekmovanju za prvaka.
Na zaključnem turnirju (final four), ki je bil v Sežani, je ekipa najprej v polfinalu premagala Krim Zmajčki U in v velikem finalu remizirala z ekipo Repen-tabor.
Zaradi slabše uvrstitve po rednem delu prvenstva je ekipa U-14 zasedla 2. mesto.
V letu 2020 bodo ekipe Š.B. Kor-te-Izola tekmovale v treh mladih državnih ligah BZS, v kategorijah U-ll, U-14, U-18 in v članski mladi ekipi OBZ Slovenska Istra.
V ponedeljek 2.12.2019 je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran 41. turnir v taroku za posameznike za letošnje prvenstvo občine Izola.
Prvo mesto je osvojil Vlado Šeti-na z 8 točkami. Sledijo trije igralci , ki so zbrali po 7 točk: Zvone Glušič, Vera Jakopič in Božo Praprotnik. Po 5 točk so dosegli Marija Bolje, Boris Debeljak, Anton Sevčnikar in Bogo Stro-hsack. Igor Meze je imel slab dan in je osvojil le 4 točke.
Po končanem turnirju niso bile seštete razlike. Zato so igralci z enakim številom točk navedeni po abecednem redu.
Na vrhu lestvice letošnjega prvenstva ni prišlo do sprememb. Kljub dvakratni odsotnosti vodi Cveto Ličen z 269,5 točkami in odlično razliko +24805. Na drugem mestu je ostal Boris Debeljak z 259 točkami in razliko +11249. Tretje mesto je zadržal Anton Sevčnikar z 239 točkami. Sledijo Igor Meze z 233 točkami in Marija Bolje z 212 točkami. Za zadnje tri po turnirju ni bila sešteta razlika.
Naslednji, predzadnji turnir bo odigran v ponedeljek 9.12.19. Zadnji turnir bo odigran 16.12.19, ko bodo objavljeni tudi letošnji rezultati po skupaj odigranih 43 kolih. Za prvenstvo pa bo upoštevanih 35 najboljših rezultatov posameznikov.	db
7. istrski maraton je pred vrati
Organizacijski odbor Luka Koper 7. Istrskega maratona sporoča, da bodo v nedeljo, 1.12. 2019, začeli z zbiranjem prijav na tri teke Istrskega maratona.
Osrednje dogajanje bo 4. in 5. aprila 2020, tokrat bo gostiteljica Občina Ankaran. Kot vsa leta si tudi letos prizadevajo s potekom vseh treh tras prikazati lepote in zanimivosti naše Istre, teka tik ob morju, skozi oljčnike, vinograde, po Porečanki, čez naše trge in skozi naše ulice. Z novo občino gostiteljico bodo tekačem in obiskovalcem ponovno zagotovo ponudili nove in privlačne trase ter z organizacijo spremljevalnega programa, ki bo potekal v Adrii Ankaran, poskrbeli za turistično privlačno prireditev.
Tekači se bodo od 1. decembra letos lahko prijavili na tri teke, ki se bodo izvedli v nedeljo, 5. aprila 2020: Luka Koper maraton (Ankaran
-	Koper - Izola - Strunjan in nazaj), OMV polmaraton (Koper - Izola
-	Koper - Ankaran) in rekreativni tek (Ankaran - Lazaret - Debeli rtič
-	Ankaran). Za rekreativni tek v dolžini 9 km je na voljo 2.250 prijavnih mest, za 21-kilometrsko progo 2.250 in za maraton 500 prijavnih mest. Skupaj bodo v Slovenski Istri gostili 5.000 tekačev.
Kapkovi otroški teki bodo potekali v soboto, 4. aprila 2020, prijave bodo sprejemali od februarja 2020 dalje.
Prav tako že sedaj vabijo vse, ki bi se jim želeli pridružiti kot prostovoljci, da se prijavijo preko spletne prijavnice, ki bo na voljo od 5. decembra 2019 dalje.
Vse prijave sprejemajo na spletni strani www.istrski-maraton.si, kjer je mogoče najti tudi najpomembnejše informacije glede tras, tekaških srečanj, sodelovanja prostovoljcev...
Organizatorji tekačem priporočajo čim prejšnjo prijavo, saj je število mest omejeno.
Več informacij:
Predsednica društva, dr. Marijana Sikošek, 051 617 803 ali vodja prireditve, Antonela Lukič, 031 701 844.
dr. Marijana Sikošek Predsednica Društva Istrski maraton
Šolska
V Vojki Smuč so praznovali dan šole
Največja izolska Osnovna šola vsako leto 27. novembra praznuje dan šole. Na ta dan se spomnijo partizanke, ki je za svobodo dala življenje, izolski šoli pa ime. Na proslavi so se spomnili preteklosti in iger, ki so se jih otroci igrali nekoč.
Na OŠ Vojke Šmuc smo imeli spominsko slovesnost ob dnevu šole, ki ga vsako leto obeležimo 27. novembra. Na ta dan se spomnimo na partizanko Vojko Šmuc, po kateri naša šola nosi ime.
Spominski slovesnosti, ki se je odvijala v šolski jedilnici, so se poleg ravnateljice Irene Sivka Horvat, pomočnic ravnateljice, učiteljev in učencev udeležili tudi podžupan občine Izola, Vlado Marič in Dušan Molk, član izvršnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB. Po krajših nagovorih so skupaj z učenci položili venec k spomeniku naše Vojke Šmuc. Voditeljici prireditve, Danaja Vračko in Lucija Jerman, v vlogi none in vnučke, sta nas popeljali v čas nekoč in danes. Spomnili sta nas na vse ljudi, ki niso imeli takšne sreče, kot jo imamo danes. Da sta največja sreča mir in svoboda, za kar smo lahko hvaležni ljudem, ki so svoja življenja žrtvovali v strašni vojni.
-S.VC ;!;\A
ŽC.A
ŽM-C
.ZCla
Spomin na preteklost
Nastopajoči učenci so se predstavili z zanimivimi in raznolikimi točkami - plesom, deklamacijami in prikazom iger, ki so se jih nekoč igrali. Pevski zbor pod vodstvom Tatjane Čeh pa je zapel pesem »Jutri gremo v napad«.
Ko obujamo spomine na vse žrtve vojne, se nam zdijo naše besede prešibke, da bi zajele celovitost njihovih izjemnih osebnosti ter težo njihovih zadnjih dejanj. In vendar je za
vsakim imenom posebna vljenjska pot.
Ponosni smo, da naša šola nosi ime po Vojki Šmuc, partizanski bolničarki, ki je svoje soborce neustrašno trgala iz naročja smrti, zavedajoč se, da je cena za to lahko tudi lastno življenje. »Naj živ spomin na svetli lik Vojke Šmuc, kot pravi Vida Tomšič, spodbuja k zavestni osebni odgovornosti in družbeni soodgovornosti, da bo svobodna domovina vredna vseh tistih, ki so se žrtvovali zanjo!«
A. D.
Teden domače hrane
Letos smo že devetič zapovrstjo obeležili dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila leta 2012. Na naši OŠ Vojke Šmuc Izola smo letos imeli pravzaprav teden slovenske hrane, ker so nam ponudili vsak dan za kosilo eno izmed slovenskih tradicionalnih jedi. Konec tedna pa smo za češnjo na torti oz. za zaključek teh dni jedli tradicionalni slovenski zajtrk.
Pred začetkom pouka smo si »baterije« napolnili s cvetličnim medom in ekološkim maslom, namazanim na polbeli kruh. Po grlu je mnogim steklo mleko, vitamine pa smo dobili iz ekoloških slovenskih jabolk. Slogan, s katerim letos obeležujemo dan slovenske hrane, se glasi: »Hvala za naš super zajtrk!« a marsikdo se s tem ne bi strinjal, kajti tistim, ki niso vajeni domače tradicionalne hrane, predvsem zajtrk ni bil všeč. Kljub temu pa vztrajanje z dnevi slovenske hrane zelo pozitivno vpliva na prehrambene navade učencev, ker tudi raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje kaže, da nas vse več uživa zelenjavo in zjutraj redno zajtrkujemo, vedno manj pa pijemo gazirane pijače.
Če se vrnemo k tednu slovenskih jedi, ki smo ga imeli letos na naši šoli, bi rad povedal, da je bil zagotovo zelo dobra zamisel. Pomembno je, da spoznavamo in okušamo slovenske tradicionalne jedi ali take, ki so značilne za Obalo. V torek so nam namreč kuharice skuhale brodet s kalamari in polento, ki je bil v preteklosti res pogosto na jedilniku obalnih krajev. Enkrat tedensko dobimo v šoli mineštro ter pecivo in ta teden smo dobili slavni ješprenj ter skutne štruklje, ki niso tako sladki, kot je običajno pecivo, zato nekaterim niso prijali. So se pa tem zagotovo »odkupili« že v ponedeljek, na začetku posebnega tedna, ko smo dobili pri kosilu tudi orehove kolačke, ki so ugajali prav vsem. Konec tedna so nam postregli z odličnimi pečenicami. Okusne pa so bile tudi druge jedi v tem tradicionalnem tednu, npr. krompirjev golaž.
Če za konec naredim povzetek, mislim, da lahko z mirno vestjo rečem, da je teden uspel, saj so mnogi okusili nove jedi, nekateri pa pomislili, da je zajtrkovanje dobra navada. Prav vsi bi morali biti hvaležni in veseli, da lahko uživamo domača in sveža živila.
Jan Luka Fatur 7.a
Četrtek, 5. december 2019, št. 1327	MAMUR/kČ 11
-----------------------------------Izola in Izolani-------
Najpomembnejša je ekipa
Mestna knjižnica Izola je gostila že 95. prireditev »Zanimivi Izolani« zapovrstjo.
Pravšnje okolje za spoznavanje tako zanimivih in za družbo pomembnih osebnosti kot je bil tokratni gost, mag. Radivoj Nardin.
Radivoj Nardin je izjemna osebnost, ki se je v kratkem času iz podjetnika znanega zgolj v lokalnem okolju prelevil v človeka, ki ga za nasvet pokliče sam minister.
Je človek, ki je dokazal in še dokazuje, da lahko z zdravo pametjo, vztrajnostjo, strokovnostjo in racionalnostjo človek doseže tisto kar se je še pred par leti zdelo nemogoče. Je človek, ki je dokazal, da lahko naš zdravstveni sistem posluje tudi pozitivno in je s tem vzel pomemben argument zagovornikom zasebnega zdravstva.
Nardin je podjetnik od glave do pet. Podjetnosti, pravi, se je naučil že v ranem otroštvu, ko je svoj prosti čas, kot vsi tedanji otroci, najraje preživljal na mestnih ulicah. Ker so bili vsi njegovi prijatelji visoki je moral ta »manko« v višini nadoknaditi, če ne kako drugače, z besedami in tako se je naučil »temeljev menedžmenta«. Seveda pa temeljnega znanja, vrednot in odnosa do sveta ne da samo ulica ampak je pomembno družinsko okolje, vendarle je družina vir
primarne socializacije. Prav njegov odnos do dela mu je dala družina, oče ga je priučil potrebnih praktičnih del, od matere pa se je priučil potrebnih gospodinjskih znanj. Taka dela mu sedaj pomenijo oddih od službenih obveznosti.
Ker je imel vrednote trdega dela močno privzgojene mu osnovna šola ni predstavljala nikakršnih težav, bila je na trenutke celo prelahka. Malce se mu je zataknilo na gimnazij, ko se je njegova osredotočenost iz učenja usmerila na nežnejši spol. Tako je pustil gimnazijo in se raje lotil postopne in daljše poti. Od končane trgovske, ekonomske do skorajšnjega doktorata iz menedžmenta.
Rdeča nitje neideološkost
Poleg odnosa do dela je družina vplivala še na eno pomembno lastnost - čut do sočloveka, odgovornost do okolja v katerem živi in deluje. Zato ne čudi, da je bil tudi dolga leta politično dejaven, bil je občinski svetnik (celo županski kandidat), član Odbora za gospodarske javne službe in promet, predsednik Sveta ZD Izola in član sveta zavoda SBI. Rdeča nit njegovega političnega udejstvovanja je pravzaprav nepolitičnost oziroma še bolje, neideološkost. Vendarle, ko gre za nekaj splošno dobrega ali koristnega ni pomembna politična orientacija, le ta zna biti celo ovira, ampak je pomembna želja narediti kar je prav in koristno za neki kraj. Ta sposobnost je pomembno vplivala tudi na to, da je »naša« bolnica danes zgodba o uspehu.
Ko je bil imenovan za direktorja SBI, je marsikomu to imenovanje dvignilo obrvi. Sam pravi, da enostavno zato, ker ni bilo splošno znano, da je kot član sveta zavoda SBI precej sodeloval z upravo in tako podrobno spoznal poslovanje bolnišnice. Okolica ga je poznala kot podjetnika, ki je začel s prevozništvom in to časovno obdobje, ko je že deloval v SBI kot član sveta je enostavno manjkalo v predstavah ljudi. Je pa izjemno hitro utišal skepso in dokazal, da lahko s pravim vodenjem dela čudeže.
Takoj na začetku se je, za razliko od marsikaterega »uspešnega podjetnika«, odločil, da poslovanja ne bo izboljševal z odpuščanjem, ker je to zadnja možnost, ki pride v poštev le, ko so vse ostale možnosti izčrpane. Okostnjakov tudi ni iskal v omarah, ker kot pravi, je to pogled v preteklost, mora pa biti usmerjen v prihodnost. Tako, ni izgubljal časa s preteklimi odločitvami ampak je analiziral stanje ob prihodu in z ekipo pripravil načrt optimizacije za naprej.
Vsak lahko prispeva svoje
Najtrši oreh pravi, je bil prepričati zaposlene v to, da se sistema ne bo kar spremenilo ampak se je treba sistemu prilagoditi in v okviru sistema narediti največ kar se da. Seveda uspeha ne bi bilo, če ne bi bil sposoben ustvariti ekipnega duha med zaposlenimi, kot pravi, med njimi ni delitve na večvredne in manjvredne, boljše ali manj dobre ampak so vsi enaki, vsi lahko prispevajo svoj košček v mozaiku. Prav to, ta ekipni duh, kjer so si vsi med seboj enaki, je zanj največji uspeh. Seveda vse to ni šlo po načelu samoumevnosti ampak kot trdi, ljudje imajo radi okvirje, kjer je jasno določeno kaj je prav in kaj ne, kaj lahko in česa ne, še posebej pomembno pa je postaviti človeku izziv - ko ti to uspe, začnejo ljudje dosegati rezultate za katere še sami niso vedeli, da so jih sposobni. Kakorkoli, njegovo vodenje SBI se je izkazalo za takšen uspeh, da ga je resorni minister prosil za pomoč pri racionalizacij poslovanja šempetrske bolnišnice, ki že dolga leta posluje z izgubo. Prošnje ni zavrnil. Pravi pa, da je to celo večji izziv kot izolska bolnišnica saj so izgube ogromne. Ker je dva konja skoraj nemogoče jahati, ima s seboj tudi ekipo, ki mu je pomagala že v izolski bolnišnici pri racionalizacij poslovanja. Sedaj mu preostane le to, da uspešno prakso prenese iz ene bolnice v drugo.
Na srečo je deloholik in ima podporo družine, sicer si tako velikega bremena ne bi naložil nase, vendarle vodenje dveh tako velikih ustanov zahteva tudi ogromno časa in energije. Poudarja pa, da je pri vsem skupaj pomembna ekipa, ki stoji za njim. »V tako velikih projektih en sam človek ne pomeni nič, če ni za njim prave ekipe.« Prav zaradi ekipe je lahko danes izolska bolnica uspešna, današnji rezultati so posledica ekipnega dela.
Je pa njegova karierna pot pustila posledice tudi na njegovem pogledu na razvoj Izole. Če si je včasih Izolo predstavljal kot moderno športno in turistično destinacijo, pravi, da se mu zdi Izola danes vseeno na pravi poti. Da dela previdne in postopne korake pri razvoju, ker vseeno pretiran, prehiter in vsiljen razvoj ni dober. Pomembno je, da je v Izoli prijetno vzdušje, da sicer sledi razvoju, ni pa pomembno biti prvi, ker to ni vedno najlažje in lahko privede do pretiranega zanimanja kar lahko poruši občutljiva razmerja, ki zdaj vladajo. Skratka, zmernost pri vsem. Pri poslovanju, politiki in zasebnem življenju. In če so antični filozofi v svojih delih dokazovali, da je zmernost pot do sreče je Radivoj Nardin dokazal, da je zmernost pot do uspeha.
Jan Bednarik, Mestna knjižnica Izola
ZGODOVINO DELAJO ZGODBE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA
V Izoli je bilo 364 volov
		
	Z33?	;k: " 11 j' ,::M.	1
Po popisu, ki ga je za Pokrajinsko sekcijo istrske uprave za prehrano izdelala občina Izola, je na njenem ozemlju še leta 1940 bilo 364 volov. Verjetno je šlo za živino, ki se je nahajala predvsem v Kortah in ostalih zalednih naseljih, v samem mestu pa ne. Voli so bili pred nabavo traktorjev osnova večine podeželskih prevozov, v mestu pa so, pred pojavom tovornjakov, to nalogo opravljali konji in osli.
Na sliki je volovska vprega v Pomjanu.
(Srečko Gombač)
5.12.	četrtek
17.00	Manziolijeva palača
Zeliščarska delavnica
Tekom decemberske zeliščarske delavnice, bo Ketty Zonta predstavila pripravo božičnih naravnih daril. 20 prostih mest. Predhodna prijava je obvezna in je možna preko elektronske pošte (segreteriabesenghi@gmail.com) ali pa pokličite na številko 041 778 234.
17.30	Sončna dvorana (Ulica Giordano Bruno 8, Izola, pri cerkvi Sv. Mavra) lutkovna in kamišibaj predstava za otroke
Kamen, ki srce je imel
Predstavi sta narejeni po avtorski pripovedki Alicije Kepic. LKD Izola Mari o net.te. Za otroke od 3+.
19.00	Galerija Alga
Otvoritev fotografske razstave
Brezčasnost vode: Borina Mišica
Glasbeni program : MoPZ »Delfin« Izola
10.00	Mladinska knjiga Izola
Pravljice v dopoldanskih urah
prebrali veselo zgodbo z naslovom Obisk, ki se dogaja v toplih krajih. V mislih se bomo malo pogreli, spoznali nove živali in izdelali kakšen spominček za domov. Nekateri pa res nimajo pojma o lenivcih! Da se gost lahko v miru naspi, takoj ko pride na obisk, to je redko in dragoceno. Prijateljstvo med lenivcem in tapirjem? Eden v drevesni krošnji, drugi pod njo, eden ves poskočen, drugi pa se z vsakim gibom utrudi... Zabavna slikanica Gaje Kos in Ane Zavadlav je tako sveža in sočna, da nas bo popeljala v mnogotere svetove in nas hkrati ustavila v vsakem trenutku. Slastno branje.
17.00	Park Pietro Coppo
Ženski pevski zbor Lilith Ptuj (koncert)
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Ženske so z lune, moški so z marša
Na predavanju Andreja Pešca bomo odgovorili na vprašanja kot so: Zakaj se moški tako pogosto umika, ko mu ženska pristopi zelo čustveno? Kako se dotakniti srca (in ne ega) ženske in moškega? Kako in kje najti in izbrati ter privlačiti primernega partnerja?
20.00	Kulturni dom Izola
I love Njofra
Gledališka predstava_Produkcija/: Mestno gledališče Ptuj 80. leta prejšnjega stoletja.Še je živ tovariš Tito, še imamo rešpekt do Ljudske milice, Jugoslovanske ljudske armade, še se ve, kdo pije in kdo plača in kdo ali kaj je zunanji sovražnik.
21.00	Hangar
Pearl Jam Project (gmnge rock)
7.12.	sobota
10.00	Sončna dvorana Ulica Giordano Bruno 8, Izola (pri cerkvi Sv. Mavra)
Ustvarjalna delavnica
O drevesih - za drevesa
Vabljeni na brezplačno ustvarjalno delavnico za otroke na temo ohranjanja dreves v urbanem okolju O drevesih - za drevesa. Otroci bodo s kaširanjem izdelovali in postavljali drevesa. Nastala bo razstava, ki bo v dvorani na ogled do 19.12.2019. Ustvarjalnica je primerna za otroke od 5. leta dalje in za mlajše v spremstvu staršev. Mentorici: Martina Ljubič in Aljoša Križ.
Prijave zbiramo po e-pošti ali na telefon: e: oi.izola@jskd.si m: 030 700 354
17.00	Park Pietro Coppo
Andreja Zupančič (glasbenaanimacija),Žiga Rustja z bendom (koncert)
21.00	Hangar
INiet predskupina Nyiwsky
17.00	Park Pietro Coppo
DllO PingO (glasbena animacija)
9.12.	ponedeljek ■■■■■■■■■■■■■
17.00	Mestna knjižnica Izola
ustvarjalna delavnica
Izdelava božično-novoletne šivane voščilnice
Delavnico bo vodila Damjana Špik. Udeležba je omejena na 12 sodelujočih. Prijave zbiramo na tel.št.: 05 663 12 84 ali izola@borzaznanja.si.
18.30	Kulturni dom Izola
Otvoritev razstave
Odprti prostor_ in prometna zasnova /povezanost
10.12.	torek
15.00	Dom upokojencev Izola
Božična predstava skupin Skupnosti Italijanov
za goste Doma upokojencev
18.00	Pretorska palača Koper
otvoritev razstave GregOT Žitko
11.12.	sreda
17.00	Park Pietro Coppo
DJ Lovro
17.00	Manziolijeva palača
Knjižni krožek / aperitiv
Italijanski pogovor, namenjen ljudem, ki poznajo italijanščino na višji ravni. Program mesečnih branj ga vodita Daniela Paliaga in Corinne Brenko.
18.00	Art kino Odeon
predstavitev knjige
Mate Dolenc_ Kako dolg je čas
in premiera dokumentarnega filma iOTOK, režiserja Mihe Celarja
Mate Dolenc, ki je Jadranskemu morju in otoku Biševu posvetil kar osem svojih knjig, je tri leta spremljal prizadevanje zadnjih Biševljanov, da bi otok rešili pred izumrtjem.
Pogovoru s pisateljem in režiserjem, ki ga bo vodila literarna kritičarka in prevajalka, Diana Pungeršič, bo sledila premiera filma ob 19:00.
12.12.	četrtek
18.00	Manziolijeva palača
CINEFORUM Projekcija filma Poveri ma ricchissimi
Režija: Fausto Brizzi
18.30	Mestna knjižnica Izola
srečanje bralnega kluba KI RA KNJIGA
Lojze Kovačič: Kristalni čas
Lojze Kovačič (1928-2004) je eden (naših) največjih pripovednikov 20. stoletja - že za časa življenja klasik, katerega opus gre primerjati z velikani svetovne književnosti, kot so Tolstoj, Joyce ali Proust. Ustvaril je dela s pretežno avtobiografsko vsebino, med njimi tudi mojstrovino, ki je nastajala v letu svetovnozgodovinskih družbeno-političnih prelomov 1989-1990, dnevniško avtobiografijo Kristalni čas (1990). Knjiga, ki je leta 1991 prejela prvega kresnika, ob petindvajsetletnici podeljevanja te prestižne nagrade pa še srebrnega kresnika, je po pisateljevih besedah »dokument o duši«. V njej se Kovačič z zanj značilno neposrednostjo in iskrenostjo vrača v različna obdobja svojega življenja in motri temelje bivanja, obraze usode, igro naključij in nujnosti. Vnovič se spominja svojega otroštva v Baslu, selitve v očetovo domovino in učenja tujega slovenskega jezika, soočen z boleznijo premišljuje o smrti, Bogu, človekovi duši, a tudi ljubezni, ženskah ... Do pičice domišljena pisava, ki nas v svojem bistvu uči zorenja: »Otroštvo je elementarna lekcija. Lijak, lijak ki se od tebe širi proti svetu. Kasneje se obrne in se oži od tebe proti svetu, kot k najmanjši točki...«
19.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev knjige
Ocean v malem
Akvarij Piran (GEPŠ Piran) v sodelovanju z Morsko biološko postajo (Nacionalni inštitut za biologijo) vabi na predstavitev knjige, ki v prvem delu zajema kratko predstavitev Akvarija Piran, v drugem pa morskih organizmov, njihovega življenjskega okolja ter sprememb in težav, ki ga vse bolj pestijo.
20.00	Kulturni dom Izola
Koncert
Rudi Bučar in En Big Band
13.12.	petek
17.00	Park Pietro Coppo
YOTR Ajdovščina (koncert)
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Prisluhni školjki! Ra je to res?
Kako polž ujame ribo, zakaj se porcelanke bleščijo, kako lahko školjka potopi veliko leseno ladjo? Kustos Muzeja školjk Piran, Jan Simič (univ. dipl. biolog), bo p red sta-vil zanimiv svet polžev in školjk, slovenskega ter tujih morij. Govoril bo tudi o tujerodnih vrstah mehkužcev, ki so prišle v naše morje po različnih poteh, ter nam predstavil še marsikatero zanimivo zgodbo.
Predavanje je nastalo v okviru projekta RMŠ II, ki ga je omogočili ESPR.
14.12.	sobota
17.00	Park Pietro Coppo
DUO PingO (glasbena animacija)
n	13
Pasttense _________________________________________________________
Galerija Alga
V četrtek, 5. decembra 2019, ob 19.00 vas vabimo na otvoritev fotografske razstave
BREZČASNOST VODE Borina Mišica
Glasbeni program: MoPZ »Delfin« Izola
Razstava bo na ogled do 9. januarja 2020.
Škocjanski zatok
prostori centra za obiskovalce (Sermin 50, Koper)
fotografska razstava_Svetovni dan voda
Tema razstave je dogajanje, ki so ga v svoj objektiv ujeli fotografi, fotografske skupine pod vodstvom mentorja REMIGIA GRIŽONIČA (Andragoško društvo Morje, Univerza za lil. življenjsko obdobje Izola), ob 14. slikarskem Extemporu v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok, marca 2019.
Razstavljavci:	TATJANA BRANKOVIČ_BARBARA CASSERMANN_STANE
ČEBRON_KRISZTINA DOLTARJOŽEF FABJANJRENA GREGORC_MARIJA GRIŽONIČJ.ILIJANA HRVATIN_VINKA KASTELICJGOR KRAUJRENA LIPOVEC LORGETJACK LORGET_ADRIJANA MANDALENIČJANJA MASK_MAJA MAVRIČ_SAŠA SERGEJ MERKANDEL BOJAN ŠKERJANC
GsIfifijS Plač Ljubljanska 32 razstava
Lea Bernetič Zelenko, kemmika Nina Zelenko, grafike
Galerija Insula
razstava
Mestna knjižnica Izola
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje

Saša Sergej Merkandel
Andrej Šumenjak-Andrea
Podzemne lepote -Bellezze ipogee
Lilijana Hrvatin
____________Obilje
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA _t0rk0va PRAVLJIČNA URA vsak torek ob 17h
Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti. Ure pravljic potekajo v Pravljični sobi Mestne knjižnice Izola.
_razstave
Razstava STARI KROŽNIKI IZ KERAMIKE IN PORCELANA ki sta jo pripravila JANEZ IN MARIJA JANEŽIČ; fotografska razstava SAMOA ki jo je pripravila ANJA KOŽUH ; pregledna razstava slik 25 LET ŠTUDIJSKIH KROŽKOV V MKI katero so pripravili zaposleni v MKI ter razstava fotografij, ki so jo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: SAŠA SERGEJ MERKANDEL (Sacile), ANDREJ ŠUMENJAK - ANDREA (Podzemne lepote - Bellezze ipogee) in LILIJANA HRVATIN (Obilje).
Borina Mišica - Brezčasnost vode
Borina Mišica, rojena v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo in študirala geografijo s sociologijo. Fotografija jo spremlja od mladih nog, je način življenja od vsakodnevnih dogodkov, do gorskega kolesarstva, pohodništva... Neformalno fotografsko znanje je pridobila tudi na različnih predavanji in izobraževanjih na fotografskih delavnicah v Galeriji Fotografija, Galeriji Jakopič, pri fotografu Borutu Peterlinu in na Fotografskem festivalu Fotopub. Leta 2016 je na Slovenia Press Photo prejela glavno nagrado v kategoriji Narava za fotografijo Osamljeni ribič.
Janez Pelko, fotograf, je o njej napisal:
“Fotografije Borine Mišice so me zasvojile na prvi ogled in fascinacija ne popusti tudi po natančni analizi, ko se podobe počasi in spontano razplastijo in vtisnejo, ko visoko izstopajo med milijoni videnih zabeleženih krajin, ki smo jim prisotni v zadnjih desetletjih. Borina ne pristaja na klišeje, niti na všečnost sleherniku, kaj šele na komercialno zapovedane smernice. Lotila se je motivov, ki so bili upodobljeni že do presedanja, a je z avtorskim in osebnoizpovednim pristopom dokazala, da motiv sam ne more biti omejitev, lahko je le odlično oprijemalo in izziv.
Avtorica kljub svoji ne-zatajeni introvertiranosti skozi fotografije izliva svojo nrav, svoja čutenja in hotenja, svoje dojemanje in svoja hrepenenja.
Slika svoj paradiž in se poistoveti z njim. Razgalja svoje globine in razgrne svoje iluzije na dojemljiv, a obenem kompleksen poetičen način.
Samost je njen sopotnik, svojo veličino upodablja z majhnostjo subjekta na fotografijah. Občasni kontrasti so le navidezni, so morda njeni obrambni mehanizmi, a vseeno integralni del nje, torej njene povedi in izpovedi. Mirje dejanski, a navidezen in krhek. Motnja je konstruktivna in osvobajajoča, je konvergenca nezavednih hotenj in točka ravnovesja, včasih labilnega, včasih stabilnega. Kateri je bolj varen? To je redundantno vprašanje.
Vsaka njena fotografija posrka pogled in namagneti intelekt. Kliče in prikliče. Obenem miri in razburka. Tiho kriči. Spokojne podobe gravitirajo k nemiru, dinamične kompozicije težijo k raznihavanju. Vsako delo je svoja zgodba, a hkrati povezano z vsemi ostalimi. Sanje difundirajo v realnost, slednja se stali v nezavednih hrepenenjih po odstnosti tenzij. Resničnosti pa ni, ta je zgolj latenten skupek pomanjkljivih dejstev, obtežen s subjektivnimi čutenji in željnimi projekcijami.
Avtoričine fotografije so le na videz psevdorealistične in le na neuk pogled tehnično zmanipulirane. Dejansko so pa portal v njen svet, ki z nekaj empatije lahko postane tudi moj svet ali tvoj svet. So unikatna meditacija, so brezbesedna proza in poezija brez verzov. Kljub raznlikosti so prepoznavne, imajo avtorski pečat, so konsistentne in tvorijo razvejano zgodbo.
Impresije so ne le točke, ampak temelji in oprijemališča razgibanega sveta avtoričine domišljije in do neke mere stvarnosti. Točka nekončnosti se prezrcali v linijo prestopa, ki je preblizu, da bi si jo drznili ne spoštovati. Ne sprašujemo se, kaj je onkraj. Ob potopu v njena dela vemo.
Borina je dekle izzivov, preizkuševalka meja in njih postavljalka. Je iskalka odgovorov in postavljalka novih in novih vprašanj. Je vzornica in navdiho-vaka. “
V petek, na praznik nekdanje republike, je umrl revolucionar, človek idealov in neutrudni borec proti fašizmu, naš sokrajan, skoraj 100-letnik, Elio Sfiligoj.
Njegovo življenje je bilo tako razgibano, da bi povprečen človek zanj potreboval tri življenja. Rodil se je leta 1919 v Krminu v Furlaniji, toda zaradi fašističnega preganjanja po letu 1922 se je morala družina večkrat seliti, dokler se niso ustalili v Batujah. Po končani italijanski osnovni šoli je Elio nadaljeval šolanje na tehnični šoli v Gorici, nato pa se je zaposlil v ladjedelnici v Tržiču (Monfalconu) v tehničnem oddelku italijanske vojne mornarice. Tam so ga avgusta 1939 vpoklicali v italijansko vojno mornarico in sicer, zaradi odličnega strokovnega znanja, v vrhovno komando italijanske vojaške mornarice - čeprav se je vedelo, da je bil protifašist in Slovenec. Prav zaradi širjenja ideje o porazu Mussolinija so ga odstavili z vrhovne komande in poslali na grški otok Kefalonija.
Sredi septembra 1943 je bil Elio priča enega največjih zločinov med 2. svetovno vojno, ko so pripadniki nemške divizije Edehveiss izvedli množičen pokol nad vojnimi ujetniki, zlasti pripadniki italijanske divizije Acqui. Tudi sam bi bil med žrtvami, a mu je bila sreča toliko naklonjena, da se je pokola rešil.
O drugem rojstvu	O komunizmu
- Prvič sem se rodil v Krminu, 17. decembra 1919, drugič pa 20. septembra 1943 v Kefaloniji. Takrat so me Nemci zajeli in odpeljali na streljanje. Ker so ravno takrat pripeljali še nekaj civilov in jim začeli pobrati zlatnino in druge vredne stvari, me je krvnik za hip pustil samega in takrat sem skočil čez zid in se skril pod veliko figo. Ta samoohranitveni instinkt me je takrat rešil. Jaz nisem naredil nobenega herojskega dejanja, za reševanje svojega življenja pa sem bil heroj.
O očetu in družini
Na odhod se pripravljam na lep način. Zgodovini nočem ostal dolžan nič. Sem član neke familije, ki v tem stoletju nekaj pomeni. Moj oče je bil edini Slovenec, ki se je udeležil oktobrske revolucije. Imam tudi medaljo, ki jo je dobil za to svoje dejanje. Oče je ves čas govoril, da je treba imeti prijatelje in zato sem tovarištvo razumel kot veliko prijateljstvo. Sovražnik je bil sistem, država, ideologija, ne pa človek. Tovarištvo je zame neke vrste prijateljstva, ima pa tovarištvo lahko tudi politični naboj in tovariš se razume kot soidealist. Biti compagno je bil način medsebojnega komuniciranja.
-	Komunizem je k meni prišel tako-rekoč z materinim mlekom. Oče je bil socialist v Avstroogrski, potem je ustanovil komunistično partijo v Julijski krajini, bil udeleženec oktobrske revolucije in ni moglo biti drugače. Komunizem je zame edina religija, ki hoče spremeniti človeštvo. Komunizem je bitka za srečno življenje brezrazredne družbe, kjer ni bogatih in revnih.
O fašizmu
-	Dokler v svetu prevladujeta katerakoli od religij in kapitalizem, bomo imeli tudi fašizem. Prijatelji iz Italije mi pošiljajo informacije o dogajanju pri njih in pravijo, da je fašizem spet na pohodu. Mi pa živimo na takem koncu, da se bo fašizem, prej ali slej, razvil tudi pri nas. Tako bo, dokler katoliška cerkev ne bo rekla ne fašizmu.
O Mehanotehniki
-	Novembra 1952 sem bil z dekretom imenovan za direktorja novo ustanovljene tovarne igrač. Začeli smo v delavnici tovarne Arrigoni, kasneje smo kupili nekaj strojev in adaptirali prve proizvodne prostore (sedanji market Nanos). Junija 1953 je stekla normalna proizvodnja.
... 1. junija 1954 me je Okrajni ljudski odbor na mojo prošnjo razrešil funkcije direktorja. Bil sem najmanj plačani direktor v Izoli, imel pa sem največ težav od vseh. Tovarna mi je predstavljala drugi dom, poleg dela, pa sem bil še dvakrat predsednik delavskega sveta, dvakrat član upravnega odbora, enkrat sekretar OOZK, imel pa sem še nešteto drugih družbenopolitičnih funkcij v podjetju in izven njega. Mehanotehniko sem zapustil kot vodja razvojne skupine za šolske potrebščine leta 1976.
O Izoli
- Sem član Socialnih demokratov, ampak nisem volil te stranke. Postal sem njihov član, ker nobena od strank takrat ni bila bolj antifašistična, kot ta. Vendar sem idejno bolj levo od njih. Nasploh opažam, da se je zaigrano levičarstvo precej porazgubilo v sodobnem svetu, vendar mi gibanja mladih in civilne družbe vlivajo nekaj upanja v boljši svet.
Se zadnjič
Tako sva se z Eliom Sfiligojem pogovarjala pred letom dni, ob njegovi 99-letnici. Med številnimi knjigami, pismi in teksti, ki jih je prevajal iz grščine in italijanščine. Marsikaj bo ostalo nepovedanega in neprevedenega. Hvala za vse.
Od Elia Sfiligoja se bomo poslovili danes ob 12.00 na izolskem pokopališču.	dm.
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
.h .	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
Predzadnja
Piaggio mi piango
Neznanec je v ponoči na Kajuhovi ulici ukradel skuter znamke Piaggio ZIP 50, bele barve, in lastnika oškodoval za 1500 evrov.
Trezen z napako
45-letni voznik osebnega avtomobila je z vozilom zapeljal na nasprotni del vozišča in trčil v varovalno ograjo, ki jo je poškodoval. Policisti so zoper voznika odredili alkotest, ki ni pokazal prisotnost alkohola v organizmu. Zaradi suma, da je vozil pod vplivom prepovedanih drog, so opravili še hitri test za mamila, ki je bil pozitiven. Vozniku je bil zato odrejen strokovni pregled, katerega pa je odločno odklonil. Vozniku, ki se je v nesreči lažje poškodoval, je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in bo z obdolžilnim predlogom poslano na sodišča za prekrške.
Kazen za nerodnost?
Ob 23.18 je na obalni cesti pri Izoli padel 21-letni kolesar z okolice Šentjurja. Pri tem si je presekal ustnico in zlomil zob. S kraja je bil odpeljan z reševalnim vozilom v SB Izola. Izdan mu bo plačilni nalog zaradi vožnje preblizu roba vozišča in neuporabe luči.
Mopedist potegnil ta kratko
Popoldan, ob 17.30, je 53-letni voznik peljal z osebnim avtomobilom od Belvederja proti krožišču Jagodje. Ko je zavijal levo, je pri tem spregledal moped, katerega je pravilno iz nasprotne smeri pripeljal 15-letnik, ki je trčil v prednjo desno stran osebnega avtomobila. Voznik mopeda in njegov sopotnik sta pri tem padla in se lažje poškodovala. Povzročitelju sledi plačilni nalog, vozniku mopeda pa obdolžilni predlog, ker je mlajši od 16 let, pa je imel kljub temu na mopedu sopotnika.
Do Škofij brez dovoljenja V Škofijah so policisti zasegli osebni avto 46-lentnemu vozniku iz Izole, ki nima vozniškega dovoljenja. Sledi obdolžilni predlog. Sumljiv Italijan Občanka nas je poklicala in povedala, da je pri bloku v Smrekarjevi ulici v Izoli že več dni puščen skuter oranžne barve. S preverjanjem so policisti ugotovili, da je bil skuter 10. 6. 2019 ukraden v Italiji. Postopki še potekajo.
Ne prizna tega alkotesterja Gorelo v predoru
Ob 23.30 so policisti na hitri cesti Policisti so bili obveščeni, da na Izola - Koper ustavili voznika oseb- izvozu iz tunela Markovec (smer nega avtomobila iz Slovenj Gradca. Izola - Koper) gori tovorno vozi-Odrejen alkotest je odklonil, od- lo. Gasilci so bili tako poslani na vzeto mu je bilo vozniško dovolje- kraj. Gorel je tovor na vozilu, nje in prepovedana nadaljnja vo- gasilci so ga pogasili, predor je žnja. Sledi mu obdolžilni predlog. bil ponovno odprt čez pol ure.
V	torek je bil mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami. Zaradi svoje invalidnosti in neodgovornega ravnanja ostalih udeležencev cestnega prometa so pogosto postavljeni v slabši položaj, kar jim dodatno otežuje udeležbo v cestnem prometu in v družbi nasploh, zato smo policisti na območju mesta Koper poostreno nadzirali nepravilno parkiranje na označenih mestih za invalide in druge kršitve v prometu, v povezavi s kršenjem pravic invalidom.
V	poostrenem nadzoru so sodelovali policisti skupaj z občinskim redarstvom. Samo v nekaj urah so ugotovili kar 15 kršitev parkiranja na mestih za invalide. Vsem kršiteljem so bile izrečene globe. V poostrenem nadzoru so ugotovili tudi dve kršitvi zaradi uporabe mobilnega telefona med vožnjo, eno vozilo pa so zasegli, ker voznik ni nimel vozniškega dovoljenja. Kršitve parkiranja na prostorih za invalide so bile ugotovljene tudi v drugih krajih na območju PU Koper.
S tovrstnimi nadzori bomo nadaljevali.
Ne pozabite:
parkiranje ni dovoljeno na označenem parkirnem prostoru za invalide. Parkiranje na tem prostoru je dovoljeno le osebam, ki imajo označeno vozilo z veljavno parkirno karto. Za kršitev te določbe je predpisana globa v višini 80 evrov.
Kadar so udeleženci cestnega prometa otroci, starejši ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, so drugi udeleženci dolžni nanje posebno paziti in jim pomagati.
Ne parkiraj na mesto za invalide!
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
www.medgeneracijskicenterizola.si
PONEDELJEK, 9.12. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba s fizioterapevtko
9.00	-10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik
9.00	-12.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
10.00	-11.30: Predstavitev spiralne stabilizacije hrbtenice (zaključena skupina)
12.00-	14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 12.00-13.00,13.00-14.00)
14.00	-15.00: Vaje za krepitev spomina
15.00-	17.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka ...
17.00-	18.00: Popoldanska telovadba / 18.00 -19.00: Joga nidra TOREK, 10.12. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba v sodelovanju s FVZ - krepimo mišice medeničnega dna
9.00	-10.30: Nadaljevalni tečaj angleškega jezika (zaključena skupina)
10.00	- 12.00: Šah / 11.00 - 13.30: Kuharska delavnica: juha, rižota s šparglji, rdeča pesa, palačinke z orehi (zbiramo prijave)
13.00	-14.00: Učenje slovenščine za ljudi iz tujih jezikovnih okolij z DPM Izola
14.00-	15.00: Skupaj z DPM Izola pomagamo otrokom pri domačih nalogah
14.00	-15.00: Osebno svetovanje socialne delavke iz Doma upokojencev Izola
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00-	16.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona ali osebnega računalnika (zbiramo prijave)
15.00	- 17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper / 16.00 -17.30: Gibam se - delavnica (zaključena skupina)
16.00	-18.00: Tarok / 17.30 -18.30: Varna vadba v nosečnosti SREDA, 11.12. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00-	11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 9.00-10.00,10.00-11.00)
9.30-	11.00: Ogled Škocjanskih jam skozi virtualna 3D očala
11.00	-12.30: Začetni tečaj ruskega jezika (zaključena skupina)
13.00	-14.00: Zvočna kopel - sproščanje
14.30	-15.30: Spoznavamo zdravilne rastline - sivka
15.30-	18.00: Skupaj rešujemo križanke / 16.00 -18.00: Tarok
17.00	-18.15: Terapevtska vrednost eteričnih olj - predavanje
18.30	-19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 12.12. 2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00-	10.00: Družabni plesi 1 - plesna delavnica za začetnike 10.15 -11.30: Družabni plesi 2 - plesna delavnica za nadaljevalce
11.00	-13.30: Kuharska delavnica: piroške, solata, sladica (zbiramo prijave)
11.30	-13.00: Gledališki klub / 13.00 -14.00: Klepet v italijanskem jeziku
14.00	-15.30: Začetni tečaj mednarodnega jezika esperanto
15.00-	17.00: Ustvarjalne delavnice: poslikava kamnov, rožice in bižuterija, pletenje in kvačkanje / 16.00 -18.00: Šah /17.30 -18.30: Varna vadba v nosečnosti
19.00	- 20.00: Tango - plesna rekreacija za dušo in telo PETEK. 13. 12.2019
8.00	- 9.00: Jutranja telovadba
9.00-	9.30: Božično-novoletni nastop pevskega zbora OŠ Livade
9.00	-11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno vzgojno posvetovanje
10.00-	11.30: Pogovorno srečanje ob podpori Slovenskega društva hospic
11.00-	12.00: Pikado
15.00-	17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 15.00-16.00,16.00-17.00)
17.00	-18.30: Zobozdravnica svetuje: skrb za ustno zdravje
V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne!
PRODAM
3 sedežni kavč Lofallet svetlo rjave barve, dimenzije širina 218 cm, globina 88 cm in višina 88 cm in 2 sedežni kavč Lofallet bež barve, širine 179 cm, globina 88 cm, višina 88 cm.
Obe ceni po dogovoru po tel ah po ogledu. Kontakt: 040984263.
- Prodam enostavno napravo za čiščenje oljk na kolesih. Informacije na tel. št. 041 721 220 KUPIM
Kupim dvo ali 2 in pol sobno stanovanje v Izoli. Tel. 041 492 870
NAJAMEM
- Mamica z dvema majhnima otrokoma išče stanovanje za daljše obdobje z možnostjo subvencioniranja najemnine. Tel: 070 436 042
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Leonida in Nina Zelenko v Plaču Izolanov
V soboto, 30 novembra so v galeriji Plač Izolanov odprli razstavo dveh umetnic, ki ju povezuje marsikaj, čeprav v resnici delujeta povsem samostojno in sta šele zadnje čase skupni udeleženki razstav svojih del. Lea Bernetič Zelenko je Izolanka, ki je v Ljubljani dokončala šolanje na grafičnem oddelku Šole za uporabno umetnost in nato na Pedagoški akademiji u Ljubljani leta 1981 diplomirala 1981na temo ..Ornament v keramiki". Tehnologijo delo s keramiko je spoznavala v ateljeju Sonje in Karla Zelenka in tudi dela kot likovni pedagog v Istri. Vrsto let se je ukvarjala tudi s scenografijo, kostumografijo in grafiko, njeno glavno umetniško ustvarjanje pa je posvečeno keramiki. Od leta 1980. živi in ustvarja u Grožnjanu s soprogom Rokom in sinovoma Markom in Martinom.
Tudi njena svakinja, Nina Zelenko se ukvarja z grafiko, keramiko, ročnim tkanjem, fotografijo in prevajalstvom in tudi ona je obiskovala Šolo za oblikovanje v Ljubljani, oddelek za grafično oblikovanje, in nadaljevala šolanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani; študirala je angleški jezik in zgodovino umetnosti. Veliko se je izobraževala tudi v tujini, v evropskih prestolnicah kulture, njeno keramično delo pa je umeščeno v stalno zbirko keramike Etnograf- skega muzeja v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani in Grožnjanu.
Na razstavi v Plaču Izolanov se Lea predstavlja s svojimi keramičnimi podobami, Nina pa z grafikami. Obe sta izbrali male formate, saj je razstava prodajna in razstavljena dela so, tako po velikosti kot po ceni lahko zelo primerne za darilo ob prihajajočih praznikih. Darilo komu bližnjemu pa tudi samemu sebi.
Za Dan republike
Nekoč je bil 29. november naš največji praznik. Zdaj je že skoraj pozabljen, sploh pri novejših generacijah, toda starejši se ga še vedno, vsaj z malo nostalgije, radi spomnijo. Tako je bilo tudi v izolskem Domu upokojencev, kjer so na praznik spomnili člani društva Tito. Pevke ŽPZ Morje in Marjetka s skupino Cvet v laseh so zapele nekaj ljudskih in partizanskih in bilo je, kot na prazniku.
Stiskama fTlandrač +366 040/93-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: uujai.facebook.com/ mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com

HA-HAl
PREHITELA 2^
PUNCA/&
K1BPAT MA SE M0LAI
/
f

nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke