Cena cent. 80 UpravmJtroi L (oblina. Puconijev« Bika 5. Telefoo it. 31-22. 31-23. 31-24 lose ni t m oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 - Telefoo it. 31-2S. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta <2 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poJtoo* Čekovnem zavodu ta. 17.749, a ostale kraje Italije Servizio Cooti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase b Kt. Italije in inozemstva ima CJn ione PubblicitS Italiana S. A. MILANO izhaja vsak a a o razen pootdel jkt Naročnina znala mesečno Lir IS.—, vključno • »PooedeljskiiD )» Lir 36.30. U ttdoiiif«! LluMjim. Puccinijeva ulica ker. S. taev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopis« se oe vrlačajo._ OONCESSIONAJAa ESCLUSIVA pet la pnb- blichi di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicni Italiana S. A. MILANO Attacco di bombardieri a! porto di Algeri 10 velivon nemiri distruttl II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 7 febbraio 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n, 989: Sul fronte della Tunisia limitata attivita esplorativa. Nel porto di Algeri, attaccato da nostri bombardieri, sono divampati vasti incendi. Tn plurimotore nemico č stato abbattuto neiia zona di Gabes. Appareechi avversari hanno sorvolato il litoriale tra Agrigonto e Porto Enipedoele, n>itr?g!iando, senza consegnenze, un treno; un nostro velivoli & andato perduto. Tra Gela.e Bntera uno «Spitfire>> risnlta abbsttuto dal tiro di mitragliatrici; U pilota e stato catturato. Forma/ioni deU'aviazioiie nemica hanno agito sui dintorni dl Cagliari, provocando tre morti e quattro feriti tra i civili e danni non gravi. Dai nostri cncciatori venivan« abbattuti quattro aeroplani, del quali tre in mare presso Capo Pula, Capo Spartivento e quaranta kilometri a sud di quest'ultimo, mentre il quarto si infrangeva al suolo tra Iglesias e SantfAntioco. Ieri nel pomeriggio quadrimotori n merica ni lanciavano numerose bombe sn Napeli, cansando danni e vittime in vla di aceer* tamr-nto. Quattro dei velivoli attaceanti pre-cipitavano in flammc, ad opera delle arti-glierie della difesa e della nostra cpceia; uno a sud di Capo Posiliipo, due nel Golfo di Napoli a sud di Torre Anmn/.iafa, il quarto al largo di Capri. Napad bombnikov na 1 ufeo v Alžlru 10 sovražnih letal uničenih Giavnj stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 8. fsbruarja naslednje 989. vojno poročilo Na bojišču v Tunisu omejeno izvidniško deiiovanje. V pristanišču v Alžiru, kj so ga napadli naši bombniki. So izbruhnili obsežni požari. Na področju pri Gabesu je bilo sestreljeno sovražno večmotorno letalo. Sovražna letala so preletela obalo med Agrigentom in Porto Empodocle in brez posledic obstreljevala neki vlak; eno naše letalo je bilo izgubljeno, pilot je bil ujet. Med Gelo in Butero je bilo s streli strojnic sestreljeno letalo tipa »Spitfire«; Oddelki sovražnega letalstva so delovali v okolici CagJiarija in povzročili tri smrtne žrtve in štiri ranjene med civilnim prebivalstvom ter škodo, kj ni huda. Naši lovci so sestrelili štiri letala, izmed katerih so tri padla v morje pri rtu Pula, rtu Spar-tiventu in 40 km južno od tega kraja, dočim je četrto treščilo na tla med Iglesia-som in Sant Antiocom. Včeraj popoldne so ameriška štiri motorna letala metala številne bombe na Nea-polj in povzročila škodo; žrtve se ugotavljajo. Štiri napadajoča letala so strmoglavila v plamenih, zadeta od obrambnega topništva in naših lovcev: eno južno od rta Posiliipo, dve v neapoljskem zalivu, južno od Torre Annuziata, četrto pa v bližini Caprija. i Smrt junaškega nemškega pilota v Afriki Berlin, 7. febr. s. Na afriški fronti je padel poročnik Hans Badun, poveljnik eskadre lovcev, ki ga je Hitler v preteklem novembru po 54. letalski zmagi odlikoval. Popolno soglasje med državami Osi Izjave japonskega zunanjega ministra Tokio, 8. febr. s Japonski zunanji minister Tani je odgovoril v poslanski zbornici na interpelacije glede odnosov med državami trojnega pakta in zatrdil, da obstoja popolno soglasje med Japonsko, Nemčijo in Italijo. S tem so bila ovržena vsa podtikanja sovražne propagande glede odnosov med narodi trojnega pakta. Izjave japonskega zunanjega ministra lahko takole povzamemo: Sovražniki od časa do časa objavljajo vesti o nekakšnih nesporazumih, ki naj bi obstojali med narodi trojnega pakta glede vodstva vojne in glede gospodarskih vprašanj. Sovražniki Japonske so n. pr. trdili, da ima Japonska namen, izkoriščati samo zase ozemlje Francoske Indokine in Vzhodne Indije. Take trditve naših sovražnikov so popolnoma neosnovane. Predvsem se narodi trojnega pakta, je ugotovil Tani, stalno posvetujejo glede strateškega vodstva vojne. Glede gospodarskih odnosov so sklenile gospodarski sporazum 20. januarja, s katerim je zagotovljeno najtesnejše sodelovanje tudi na tem področju. Naš namen je dati V9e sile, s katerimi razpolagamo, na razpolago trojnemu-paktu za dosego skupne zmage. Govoreč potem o fašistični Italiji je Tani izjavil, da so sovražni agitatorji ooložili vse upanje v onesposobljenost Italije za borbo in njeno odvrnitev od ostalih narodov trojnega pakta, manever pa ni uspel. Voditelji Italije, ki ji je Mussolini vodja, dobro vedo, da bi Italija bila za vedno izgubljena, če bi se odtrgala od NcmčMe in Japonske. Zaradi tega sem prepričan, je zaključil Tani, da se Italija ne bo oddaljila od narodov trojnega pakta. Italijansko-japsnska mariiestacija prijateljstva Rim, 8. febr. s. V kinu »Italia«, je bila včeraj velika italijansko-japonska manifestacija, ki jo je priredil inozemski odsek federacije v Rimu s sodelovanjem fašističnega združenja državnih železničarjev. Konzul Rafjarelli je na kratko pozdravil zastopnike prijateljskih narodov in močno ja- ponsko vojsko, ki se hrabro bori za skupno stvar. Nato je govoril Toddi o duhu Japonske in predočil, kakšne energije so v veliki bitki, od katere bo odvisen po zmagi novi svetovni red. Duhovne energije so nepri-jemljive, toda učinkovite, in imajo svoj izvor v tisočletjih japonskega obstoja. Ne ustavijo se pred nobenimi gmotnimi ovirami, kadar gre za najvišje cilje. Zanimivo predavanje so poslušalci nagradili z viharnimi odobravanji. Sledilo je predvajanje do-kumentaričnih filmov o Japonski in o vojni v Veliki vzhodni Aziji. Svirala je godba 9. legije železniške Milice, ki je zaigrala japonsko in italijansko himno. Dvorana je bila umetniško okrašena z zastavami trojnega pakta in zavezniških držav in je bila natrpana z izbranim občinstvom. Navzoči so bili vojaški" in letalski ataše Japonske, zastopniki japonskega veleposlaništva in poslaništva Mandžukua, japonski kulturni ataše, zastopniki nemškega veleposlaništva ter madžarskega in rumunskega poslaništva, generalni direktor državnih železnic in zvezni inšpektor kot zastopnik zveznega tajnika. Japonska je zadostno preskrbljena s petrolejem Tokio, 6. febr. s. V odgovoru na interpelacijo je trgovinski minister Kishi izjavil v zbornici, da sedaj, ko se je položaj v zvezi z uspehi na bojnih poljih popolnoma spremenil, ni treba nič več skrbeti, kakor je kazalo na Japonskem pred sedanjo vojno, za dobavo in zadostne zaloge petroleja. Japsnski nakupi na Kitajskem Tokio, 6. febr. s Minister za zadeve Velike vzhodne Azije je izjavil na seji komisije poslanske zbornice, da bo japonska vlada nakupovala blago na Kitajskem s pomočjo valute osrednje banke pri nan-kinški vladi v vedno večjih količinah. Minister je naglašal trdno odločnost japonske vlade, da bi z vsemi sredstvi podprla in ojačila vojni potencijal nacionalne Kitajske. Uničujoče Cfturchillove sodbe o boljševizmu in njegovi politiki Berlin, 7 febr. s. Kdor ne pomaga z vsemi svojimi duhovnimi in gmotnimi silami Nemčiji in njenim zaveznikom k dosegi zmage na vzhodni fronti, izdaja lastni narod in lastno državo in torej Evropo v prid Moskvi. Tej dolžnosti se ni mogoče odtegniti z nobenim kompromisom. Vsakdo ve, kakšna bi bila usoda Evrope v primeru zmage zaveznikov in kakšen bi bii mir, diktiran od boljševizma. Sami An-glosasi so že pokazali svoje skrbi glede tega. Celo Churchill, se je večkrat izrazil zelo značilno glede učinkov boljševiške epidemije kakor se je sam izrazil. Po besedah samega , Churchilla ima Evropa pričakovati od boljševizma naslednje: Boljševizem ni politika, temveč bolezen. ni vera, temveč epidemija (30. 5 1919). Od vseh tiranstev v zgodovini je bolj-Seviško najhujše, najbolj uničevalno in najbolj ponižujoče. (11. 4. 1919). Boljševisko suženjstvo je hujše kot smrt. (20. 1. 1940). Namen boljševiške države je uničiti sedanjo civilizacijo. (1939). V Rusiji delajo peklenske stvari. Na stotisoče ljudi se trpdnči do smrti s hlad- I nokrvnostjo in krutostjo, kakršne doslej i nismo poznal. (2. 2. 1931). I Boljševizem je nenavaden monstrum. ki živi v modernem svetovnem redu. Izkorišča najbolj nizke nagone in najbolj pro-staške strast-; človeka in vidi najvišji smoter v zadoščanju tem strastem (17. 12. 1930). Neresnična angleška Vest Madrid, 7. febr. s. Iz pooblaščenega vira se odločno demantirajo vesti Reuterja o potova' nju generala Franca na Portugalsko. Sestanek prvakov nemške nar. socialistične stranke Berlin, 7. febr. s. V okviru propagandnega delovanja za osredotočenje vseh sil v svrho dosege končne zmage je bilo 5. in 6. t. m. zborovanje državnih voditeljev in okrožnih voditeljev ter prvakov narodne-socialistične stranke pod predsedstvom šefa kancelarstva stranke Bormana. Na sestanku so med drugimi govorili ministri dr Gobbels, Funk in šef delovne fronte Ley. Na Atlantiku razbit angleški konvoj Vnovič potopljenih 14 ladij s IO9.000 tonami 1» Hitlerjevega glavnega stana, 8. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojne je objavilo naslednje izredno vojno poročilo: Nemške podmornice so pred več dnevi na severnem Atlantskem morju ujele angleški konvoj, ki je bil na poti proti vzhodu in zelo težko natovorjen ter prav za- radi tega še posebno močno zavarovan. Krdela podmornic so se po večdnevnih «udih borbah približala konvoju ter potopila 14 ladij, med njimi 5 petrolejskih, s skupno 109.000 br. reg. tonami. Nadaljnji parnik je MI torpedi ran. Hud sovjetski poraz pri Novorosijsku Razen izkrcanih sovražnikovih čet je bilo uničenih 31 tankov — Tudi ob Donou je sovjetska vojska utrpela hude izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo: Na kavkaški fronti borbe krajevnega pomena. Pri uničenju dne 5. februarja jugoza-padno od Novorosijska izkrcanega sovražnika je bilo vsega uničenih 31 oklopnih vozil. Krvave izgube sovražnika so visoke. Na področju izliva reke Dona., kakor tudi v velikem loku Donca je potekel dan v splošnem mirno. Sovjetski polk, ki je v jutranjem svitu prekoračil Doneč, je bil v protinapadu uničen. Sovjetske čete so tudi včeraj ob srednjem Doncu in zapadno od Oskolskega odseka z uporabo močnih oklopnih sil nadaljevali svoje besne napade. Bili so zavrnjeni v hudih borbah. Kljub težavnemu vremenskemu položaja so močni oddelki letalstva učinkovito napadali kolone na pohodu in zaklonišča sovražnika. Bojni letalci so uspešno posegali v borbe na kopnem. Južno od Ladoškega jezera so bili novi sovražnikovi napadi krvavo zavrnjeni, deloma pa razbiti že na izhodnih postojankah. Pri nekem protinapadu so pred fronto enega polka našteli 400 mrtvih boljše-vikov. V severni Afriki obojestransko topniško in izvidniško delovanje. Protiletalsko topništvo je z morja pri obstreljevanju kon- i tal. vojev s prevozi za tuniška pristanišča sestrelilo 7 sovražnih letal. Sovražni letalci so preteklo noč odvrgli nekaj bomb na zapadno Nemčijo, kj so povzročile škodo na poslopjih. Pri dnevnih napadih na neko mesto ob francoski atlantski obali so bili po dosedanjih poročilih sestreljena 3 sovražna letala. Neko pristaniško lesto v južni Angliji so podnevi napadla nemška brza vojna letala. Ogromne sovjetske izgube Berlin, 8. febr. s. Zapadno od Oskola so po izjavah tukajšnjih vojaških krogov bolj-ševiki v zadnjih 24 urah plačali z več kot 3.000 padlimi osvojitev neznatnega brezpomembnega odseka zemlje pred črtami neke nemške pehotne divizije. Skupina oddelkov SS je po zmagoviti ofenzivni akciji naštela 900 trupel rdečih vojakov in 22 uničenih topov samo v svojem operativnem odseku. To kaže, podčrtavajo v Berlinu, kako srdite in ostre so borbe, ki se razvijajo na tem področju fronte. Odlikovanje zaslužnega nemškega letalca Berlin, 8. febr. s. Hitler je oblikoval s hrastovim listom k viteškemu križcu reda železnega križa kapitana Reinholda Knsckea, poveljnika eskadre nočnih lovcev, ki je sestrelil skupno 44 sovražnih le- Žrtev b. nemške armije je omogočila nemške protiukrepe Berlin, 7. febr. Zastor nad stalingrajsko žal c igro je končno veljavno padel. Padel je zastor nad junaško b^. bo, ki so jo cela dva meseca vodili obleganci, padel je zastor nad najlepšo in najbolje izvežbano armijo nemške vojske, ki se je tako herojsko upirala štev:lčni premoči sovražnika med ruševinam' mesta ob bregu daljne reke Volge. Usoda te armije se je izpolnila. Huda in trda je ta usoda, kajt! nemška 6. armija je gotovo zaslužila, da bi izšla zmagovita iz te vel!ke bitke, ki se ni začela pred dvema mesecema/ marveč pred petimi, ki jo z enim samim skokom bliskovito premagala na stotine kilometrov, prodrla od Donca do Volge in dosegla predmestja Stalingrada. Sovražna propaganda je mesto ob Volgi začela imenovati »rdeči Verdun« in boljševiški odpor ki je nedvomno vreden občudovanja, je b'l predmet proslavljanja in deloma pretiravanja. Ako je sovražnik objektiven, mora priznati vrline in žilavost nemških vojakov, ki se jim je posrečilo zlomiti ruski odpor v Stalmgradu. Takrat je bil položaj Rusov silno teža-vem, v resnici pa se ne da niti od daleč primerjati položaju, v katerem so bile nekoliko mesecev kasneje čete 6. armije. Ko so Nemci začeli napad na mesto, je bilo še nedotaknjeno in so njegovi bran'telji imeli na razpolago vse njegove ogromne živilske zaloge ter zdravstvena sredstva. Vsako poslopje je bilo razen tega izpre-menjeno v utrdbo, vsaka cesta je bila za-ježena z zaporami, jarki bodlj^kavo ž'co in s strateškimi točkami, posejanimi z minami. Na vzhodnem bregu so Rusi cent biologije na ljubljanski univerzi, je bil izvrsten predavatelj, pisatelj, ki je v izbruše-nem pesniškem jeziku znal pripovedovati o prirodnih pojavili, zaslužen organizator ter eden najbolj izobraženih in nijluhovi-tejših slovenskih mož, ki si je pridobil neveri! jrvih zaslug za popularizacijo znanosti med nami. KULTURNI PREGLED Literarne nagrade mesta Ljubljane Ljubljana, 8. februarja Današnjo obletnico smrti našega največjega pesnika Prešerna je mestno županstvo proslavilo na najpiemenitejši način z razdelitvijo literarnih nagrad meeta Ljubljane. Literarne nagrade mesta Ljubljane dobe avtorji najboljših leposlovnih knjig, ki so izšle minulo leto. Tako torej te nagrade niso morda natečaj, kjer avtorji tekmujejo s svojimi deli ter jih kot tekmovalci predlagajo razsodišču. Svojega dela ne predloži noben avtor, ker razsodišče samo pregleda minulo leto izšle knjige ter jih oceni, najboljša dela pa predlaga županu za podelitev nagrade. 2upan, general Leon Rupnik, je o pravem času za predsednika razsodišča imenoval gimnazijskega direktorja Josipa Osa-no ter za člane razsodišča gg. Božidarja Borka, kulturnega referenta »Jutra«, dr. Tineta Debe!jaka, kulturnega referenta »Slovenca«, prof. dr. Janka Pretnarja, šefa mestnega kulturnega odseka, in prof. dr. Pavla Karlina. Za ocenitev in izbiro najboljših del je bilo potrebnih več sej. radi pa podčrtamo, da so bili vsi sklepi razsodišča soglasni. Razsooiišče je svojim predlogom dodalo tudi naslednjo pripombo: »O prvem delu povesti »Bobri« Janeza Jalna, ki bi že po snovi sami kakor tudi po kakovosti vsekakor zaslužil nagrado, je razsodišče mnenja naj pride to delo za nagrado v poštev, ko bodo objavljeni vsi trije deli. Danes opoldne je župan, general Leon Rupnik, vpričo podžupana comm. dr. Salva-torja Tranchide in razsodišča podelil diplome in literarne nagrade mesta Ljubljane navzočim pisateljem s kratkim nagovorom in prav prisrčno čestitko. Nagrade so dobili naslednji avtorji: Stanko Kociper za delo »Goričanec«, Joža Likovič za delo »Svetinje nad Barjem«, Jože Krivec za delo »Dom med goricami«, Janko Kač za delo »Na novinah«, gospa Mira Pucova za delo »Tiha voda*. Jože Tomažič za delo »Pohorske pravljice«. Iz globoko občutene in s prelepo mislijo izražene zahvale nagrajenih je mestno županstvo z radostjo ugotovilo trdno voljo nagrajenih pisateljev za poveličanje Ljubljane po izročilu Prešerna in njegovega vzornika Petrarce. Na tem potu bo izpolnjen namen literarnih nagrad mesta Ljubljane v večno slavo Prešerna! Prcsf. dr. M. Murko 82. rojstni dan, ki ga praznuje 10. t. m. naš sloveči rojak dr. Matija Murico, resda ni zaokrožen jubilejni datum vendar nam v tem primeru ne gre za »jubilantstvo«, temveč za ponoven izraz spoštovanja in hvaležnosti do učenjaka, ki sodi med prvake naše znanosti. Kot vseučiliščni profesor v Gradcu, Leipzigu in Pragi, kot pisec številnih del iz slovanske filologjje, slovstvene zgodovine in etnografije, kot organizator študij in stikov na ožjih in širših področjih slavistike in vsega, kar je z njo v zvezi, si je pridobil dr. M. Murko mednarodni ugled. Bralce naše kulturne kronike utegne zanimati, kako preživlja Nestor naših znan-stven:kov večer svojega življenja _ Po informacijah, za katere smo dolžni hvalo njegovemu sinu. — in v Ljubljani žive vsi trije njegovi sinovi, — je zdravje prof. dr. Murka prav zadovoljiva Biva še vedno v stanovanju na Bubeneču v Pragi, v ulici, -ki se zdaj imenuje po Hdoznanska prizadevanja med Slovenci« ter daJjše poljudne spise: Iz zapiskov prircdoslovca, Iz prazgodovine zemlje, Astronomski pomenki itd. Ustanovil je in šest let urejal ilustrirani časopis za poljudno p; iro loznanstvo »Proteus«. Svetla slava njegovemu spominu! NAROČIT K SE NA ROMANE DOBRfc KNJIGh NiljjilillillliliillliLiCililiillililallilllli.iliiiililiH-liliiilij)!!'1 :. 1 j ;■ ■ .iiiiiriliiNl^iilii^liuiiliillliHiiillliiiiiuliilliillii!' Iz Hrvatske Poglavnikov spomenik. Hrvatski kipar Auguštinčič je napravil osnutek Poglavni-kovega spomenika, ki bo postavljen v Banja Lulci in bo prvi spomenik vodje hrvatske države. Žalovanje na Hrvatskem. V spomin na tragično usodo hrvatskih čet pri Stalingradu je Poglavnik odredil tridnevno žalovanje. 8000 partizanov padlo na Hrvatskem. »Pester IJoyd« poroča iz Zagreba, da je po uradnih ugotovitvah uspelo očistiti severno Bosno partizanov in da je v bojih z vladnimi četami v zadnjih 14 dneh padlo okoli 3000 partizanov. Skrb za prehrano. V navzočnosti kmetijskega ministra dr. Balena in pod predsedstvom generalnega ravnatelja za prehrano dr. Krafta so bili nedavno razgovori zastopnikov pristojnih ministrstev in strokovnih združenj o zagotovitvi prehrane. Državni tajnik fir. Kraft je pre/lagal naj-ostrejše ukrepe proti kmetom, ki ne oddajajo v redu kmetijskih presežkov. Govorili so tudi o tem, da je preskrba z oblačili in drugimi industrijskimi proizvodi odvisna od oddaje kmetijskih presežkov. Ukinjeni popusti pri železnici. Na hrvatskih železnicah je prodaja permanentnih kart za posamezne proge ukinjena, prav tako pa so ukinjene tudi vse ugodnosti za skupinske vožnje, krožna in poročna potovanja. Tudi šolarji in potniki ne bodo imeli nobenih popustov na železnici. Dne 1. marca stopi v veljavo zvišana tarifa za osebni in tovorni promet. Osebna tarifa se bo zvišala za nad 50o/c, toverni promet pa se bo podražil za povprečno 50%. Z Gsrenfsfeega Sestanek st«arih bojevnikov Pred kratkim je bil v Kranju sestanek bivših bojevnikov ki je b:i zelo debro obiskan. Inže-njer Koch je podal vojno-poročilo, okrožni vodja Ultscher je pa poročal o dos" ""njem delovanju organzacije bivših bojevnikov. V Tržiču je bilo nedavno zborovanje obratnih predstojn kcv. Ob prisotnosti vseh oddelkovnh vodij so razpravljali o vprašanju delovne discipl;ne in povišanja proizvodnje. V Strankinem domu v DvOru pri Kranju se je vršilo nedavno splošno zborovanje. Staršem in mladini je govoril okrožn'. šolsk- vodja Lilling. Prišel je tudi godalni orkester iz Kranja. Dvorana je bila nabito polna. Mladi in stari so prežveli nekaj ur ob umetniških predvajanjih kranjske godbe. . Variete in godba v Dvoru. Po uspelem gostovanju kranjskega orkestra je za prihodnjo soboto napovedano gostovanje vari-eteja in kranjske godbe v Strankinem domu v Dvcru. Prva seja prehranjevalnega urada k* Koroško. Nedavno ustanovljeni prehranjevalni urad za Koroško je imel svojo prvo sejo, ki sta se je udeležila tudi gauleiter V tem stanovanju je za mirnih časov sprejemal svoje bivše učence in častilce, s posebnim veseljem še tiste, ki so prispeli v Prago iz njegove ožje domovine, s katero so ga vezale vsa dolga leta bivanja v tujini tolike tesne vezi. Neutrudna budnost učenjakove skrbne gospe varuje tudi sedaj njegovo zdravje, ki ga počasi rahljajo starostne nevšečnosti, vendar zdravniki £e zdaj občudujejo prof. Mur-kovo korenito vitalnost, dedščino zdravega slovenskega rodu. Dnevi mu minevajo v delu. Zdaj dovršuje obsežen opis o hrvatski in srbski narodni epiki, delo, ki bo plod dolgoletnega proučevanja vseh problemov ljudskega pesništva v krajih, kjer je do nedavnega živela — in delno še živi — stara guslarska tradicija. V pismu, ki ga je pisal nedavno, izraža upanje, da bo do velike noči končal to delo. Lani okto- bra je začel pjpati enega najtežjih poglavij: o prednašanju in formi ljudske pesmi. Medtem so našli obilen fotografski material, ki sta ga pripravila njegova sinova, sedanji docent ljubljanske univerze dr. Vlad. Murko in posebej še inž. Stanko Murko, ko sta spremljala očeta na študijskih potovanjih po malo znanih krajih, kjer še živi epična pesem, tako kakor v Homerjevih časih. Te fonografije bodo re-producirane kot ilustracije. Ohranjen je tudi edinstven fonografski material, ki bo sedaj v Berlinu prenešen na kovinske plošče in tako za dolga desetletja obvarovan znanosti. Pisanje razprav o snovi, ki ji je prof. dr. M. Murko posvetil že prej mnogo svoje znanstvene pozornosti — že dosedanje razprave in članki te vrste bi dali precejšnjo knjigo, — zavzema zlasti njegove popoldanske ure. Vsak dan gre z gospo vsaj za tri četrt ure na sprehod po bližnjih ulicah in nasadih Velike Prage; včasi kreneta tudi v kinematograf ali v gledališče. V poletnem času je preživel nekaj osvežujočih tednov v zdravilišču dr. Stafika v Chocftu. Slovanski institut, ki mu je bil prof. dr. Murko toliko let predsednik, še vedno deluje, čeprav je zaradi nedostajanja papirja in iz drugih razlogov zelo skrčil svojo izdajateljsko dejalnost. Med drugim se pripravlja druga knjiga dr. Mur-kovih »Razprav« v rbdakciji prof. dr. Jirija Horžka, ki tudi nadaljuje svoje znanstveno delo. Iz vrst oseb. ki so spadale v ožji krog prijateljev prof. Murka, je «mrt iztrgala v zadnjem letu slovečega češkega filologa prof. O. Hujerja ter rusko-emigrantska slovstvena zgodovinarja R Ljackega in Vlad. Franceva. Znanstvena revija »Slavija«, nadaljevalka tradicij Ja-gičevega »Archiva fiir die slavisehe Phi-lologie«. je pripravila svojemu souredniku slavnostni zvezek za osemdesetletnico, vendar zvezek zaradi vojnih razmer Se čaka dovršitve in bo izšel v doglednem času. dr. Ra'ner jn deželni kmetski vodja Huber. V svojem govoru je dr. Raner poudaril, da je z ustanovitvijo prehranjevalnega urada položen temeljni kamen pri obnovi koroškega kmetijstva. Dr. Rainer je nato razvil program za povečanje proizvodnje. Zlasti sadjarstvo in zelenjadarstvo bosta v znatni meri okrepila koroško kmetijstvo. Pet let Ječo za detomor. Na sodišču v Celovcu se je morala zagovarjati 19 letna Marija Raggerjeva zaradi detomora. V noči na 1. december je rodila dete in ga takoj po porodu na zverinski način umorila. Najprej ga je z vso s lo vrgla na tla. potem pa vzela novorojenčka k sebi v posteljo in ga s tolikšno silo pritisnila ob končnico, da mu je glavico popolnoma zmalič'la. Sod šče jo je zaradi detomora obsodilo na 5 let ječe. Iz Spodnje štajerske Šolanje krajevnih uradnih vodij. Januarja je bil v Martinshofu pri Gradcu daljši tečaj, ki so se ga udeležili vsi krajevni uradni vodje iz Spodnje štajerske. Na tečaju so govorili med drugimi dr. Hofer in Hsnnak-Hammerl. Razpravljali so o poljedelstvu, živinoreji in proizvodnji sploh. Posebna pozornost je bila posvečena s veto vno-nazorsk i izobrazbi tečajnikov. Po lani so bili referati o bistvu in smotrih na-rodnosocialistične stranke ter štajerskega Heimatbunda. Ženski teden. Okrožno vodstvo Heimatbunda za Maribor-mesto prireja 7. do 13. t. m. teden žene, ki ima namen vse žene na mestnem ozemlju seznaniti z mnogovrstnostjo ženskega dela. Delo brez počitka. V vseh štajerskih krajevnih skupinah Heimatbunda se delo načrtno nadaljuje. Mesečni službeni zbori krajevnih skupin so končali. Bilo je 35 apelov in delavskih pogovorov, kjer so dobili možje in žene nadaljnja navodila in pobude za delo. Zlata poroka. Pred dnevi sta praznovala zakonca Karel in Ana Namestnik redek jubilej, petdesetletnico odlcar sta stopila pred oltar. Poleg zlate poroke je mož praznoval tudi 80. rojstni dan. Zakonca živita v Mariboru. __ POMENEK V TRAMVAJU — Veš, včeraj sem se vozil s tramvajem pa me je sprevodnik tako ostro ošinil z očesom, da nisem niti kupil vozovnice. — Kaj si pa storil namesto tega? — Kaj sem storil? Vrnil sem mu pogled s takšno nesramnostjo in sigurnostjo, kakor da imam vozovnico v žepu. POSLUŠEN BOLNIK — Ali je mogoče, da že sedem let ležite v postelji? — Res je, pravkar mineva sedmo leto! — Razložite mi, kako je prišlo do tega. — Veste, gospod doktor, pred sedmimi leti sem imel vročico in zdravnik mi je naročil, naj ostanem v postelji, dokler me ponovno ne obišče. Od takrat ga čakam zaman. Prof. dr. Murko dobi kdaj pa kdaj kako knjigo iz ožje domovine; posebej ga je razveselil drugi zvezek Nahtigalcrvega »Euchologium sinaiticum« in Zoisove korespondence, dveh izdaj ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti, katere delo v novih razmerah navdaja prof. Murka z veseljem. Poglavitna njegova skrb pa je kajpak posvečena sinovom in njihovim rodbinam, vnukom in vnukinjam, ki mno-že v Ljubljani Murkov rod. Kakor kot znanstvenik, čuti prof. Murko tudi kot človek globoko zakoreninjenost v rodni zemlji. To je bila vsekdar značilna poteza njegovega plemenitega značaja. Obžalovati je le. da ni nadaljeval in dovršil svojih spominov, kakor jih je bil že začel z opisom svojih gimnazijskih let (v ptujski številki »Časopisa za zgodovino in narodopisje«); tako bi dobili v našem jeziku edinstven prispevek k zgodovin' naše slavistike, vsaj enakovreden Jagičevim spominom, ki jih je prof. Murko tako obsežno ocenil v »Siaviji«. 82-letnica prof. dr. Murka navdaja naše kulturne kroge s presrčno željo, da bi mu ostala usoda naklonjena ter ga še dolgo ohranila zdravega in trdnega. Še nekaj o Leharju Vilko Ukmar nima vzroka, da bi slabo mislil o mojem poročilu o »Deželi smehljaja«, kajti ni mi šlo za drugega K.ak r za stvarno popravo pretiravanja, ki sem ga po svojem vtisu našel v njegovem članku. NikoJi naju niso ločili kdo ve kako različni vzori in nazori, dasi sva bila včasih — razumljivo — v sodbah različna. Tako tudi tokrat. Zaradi načina svojega estetičnega prikazovanja je navedel v čustveni lestvici od zgoraj navzdol Bacha, Cajkovskega, Musorgskega in nazadnje Leharja. Vedno bom mnenja, da tako prikazovanje ni dovolj spoštljivo do resničnih mojstrov, ker je razlika ravno premalo povdarjena, Se- ronika * Z zlato kolajno sta bila odlikovana po smrti piiot-pouporočnik Vittorio Bragadin lz Trevisa, ki je p3del na jugoslovanskem bojišču v dobi med avgustom in novembrom 1941. Na lalje je bii 'odlikovan z zlato kolajno narednik Giovanni Giacomini iz Asculi Pičena. Padel je na grškem bojiišeu 30. decembra 1940. * Zlata kolajna za dva pomorska 6a Toscano iz Agrigenta in Giorgio Radoca-nacchi iz S. Miniata. Oba sta padla junaške smrti v spopadu s sovražnimi s:larn: na morju. * Odlikovanja s srebrno ko"rjn ". S srebrno kolajno za junaško zadrianje pred sovražnikom je bil odlikovan r°; P :oč :ik Erluardo Stegensek, oficir Kraljeve italijanske mornarice. Motivacja njegovega odlikovanja raglaša, da je Stcg nsek ponovno dokazal svojo hrabrost v pom~rskih in zračnih spopadih. * Smrt vitezov železnega Križa. Na Vzhodni fronti je padel generalki poročnik Arno Jahr, poveljnik pehotne di.izije, odlikovan z viteilrim križcem železnega križa. Nadalje ie umrl junaške smrti poročnik Gecrg Schentke, vodja v lovskem krdelu, ki se ni vrnil s poleta narl sovražnikom. Tudi Schentke je nosil odlikovanje viteškega kr žca. * Kn jiga o Italu Balbu. V Rimu je izšla v zbirki knjig »Junaki« in »Prigode iz naše vojne« knjiga o Itailu Balbu iz peresa Ali gia dal Aquila. Zvezek stane samo 1.50 lire. * Vojaška odlikovanja za mornarje. V Rimu ie izšel ukaz o odlikovanju mnogih mornarjev iz Venezie Giulie z voinim redom. Mnogo mornarjev je bilo odlikovanih z voinim križem, z bronasto svetinjo ter z vojaškim križem. Med odlikovanci ie mnogo rojakov iz Triesta, Pole, Udina in iz Dalmazie. * POrtrr kosmetika;; natečaj za prodajalke v lrgo\insh s perilem m žensko Konfekcijo; natečaj za prodajalke moSklh m ženskih tekstilnih izdelkov. — V obrtni skupini ;e "a ženske razpisanih 6 natečajev; natečaj za krpanje; natečaj za šivilje; natečaj za okrasne keramičarke; natečaj za siamničarske obrtnice; natečaj za kr»-narke; natečaj za vezilje. Tekmovalci bodo tudi primemo nagrajeni. Prvi, najbolje ocenjeni prejemajo po 400 lir. drugi 2C0 in tretji 100 lir. Razen tega bo dobilo prvih pet najbolje ocenjenih v vsakem tekmovanju diplomo, ki bo navajala vrstni red ocene. Najlepša nagrada pa bo za marsikoga, da bo lahko tudi potoval v Italijo v poučnem izletu. Tako bo tekmovalcem tudi dana prilika, da si bodo ogledali tovarne in da bodo prisostvovali delavskim tekmovanjem in narolnim manifestacijam. — Za tekmovanja je v Ljubljani veliko zanimanje. Cenik za zelenjavo in sadje št. 2 veljaven od 8. februarja 1943*XXI Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-XIX naslednje cene v prodaji pri pridelovalcu ter pri trgovcu na debelo in na drobno. Cene. ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki meje, v katerih se morajo cene dejansko gibati pri pridelovalcu, trgovcu na debelo in pri trgovcu na drobno. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati po nižji, nikakor Da ne po višji ceni Cene v oklepajih veljajo za prodajo na drobno. Česen Lir 9.30 (10.60), karfijola 3.10 (3.60), čebula 1.90 (2.40). kopre 2.95 (3.45), solata glavnata 4.15 (4.95), radič 6.70 (7.50), špinača 4.60 (5.40). zelena 4.60 (5.60), pomaranče Ia 6.20 (7.20), limone I. vrste (15 cm obsega) 3.45 (4.50), kos 0.55, mandarini Ia 4.55 (5.20), Jabolka Ia (n. pr. zlata parmena) 5.30 (6.20), hruške Ia 5.60 (6.60), maroni 5.85 (6.65). Opombe: 1. Prva vrsta: zelenjava in sadje morata biti zdrava, sposobna za prevoz. Izločiti se morajo sadeži, ki so spačeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnatL 2. Zelenjava v prodaji mora biti brez listov in neužitnih delov. 3. Prodajalci morajo imeti na blagu listek z označbo cene in kakovosti blaga. Trgovci na debelo morajo izročiti prodajalcem na drobno račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Tak račun morajo izdati tudi prodajalci na drobno na vsakokratno zahtevo. 4. Ta cenik mora biti izvršen na dobro vidnem mestu; velja pa le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 5. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 6. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora predhodno odobriti Visoki komisar. 7. Za blago, ki ga ta cenik navaja, veljajo cene iz zadnjega prejšnjega cen'ka, kjer je bilo navedeno, razen če se je s posebne odločbo določila drugačna cena. 8. Kršitelji teh določb se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. z zaporom do dveh mesecev ali v denarju do 5000 lir. Ljubljana 5. februarja 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Radio Ljubljana TOREK. 9. FEBRUARJA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevl 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Orkester, vodi dirigent Zeme. 14.00: Poročala v »albanščini 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Simfonična glasba.. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: .'Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert klasičnega tria. 1735: Orkester, vodi dirigent Angelo. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Operna glasba. 20.0O- Napoved časa; poročila v italijanščini 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 2030: Izbor napevov iz operete »Calandrino«. ki jo je napisal Alfred Cuscina. Orkester vodi dirigent Gallino. 21.15: Orkester, vodi dirigent Ange» lini. 22.00: Zanimivosti v slovenščini 22.10: Koncert pianistke Lije De Barbaeriis. 22.40: Poročila v italijanščini PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: Gospa, povejte mi zdaj, ali ste v zadnjih dnevih pri vašem možu zasledili kakšen jasen trenutek? Gospa: Da, gospod doktor, to se je zgo-dilo včeraj. Odklonil je zdravilo, ki ste mu ga bili zapisali. STO NAČINOV K nekemu bančnemu ravnatelju je prišel prosilec za podporo in rekel: »Pokažite usmiljeno srce za človeka, ki je doživljal lepše dni v svojem življenju.« »Kaj pa ste bili v lepših dneh?« vpraša bančni ravnatelj. • »Pisatelj sem bil,« odvrne prosilec. »In kaj ste napisali?« Prosilec: Knjigo »Sto načinov, kako lahko prideš do denarja.« »Čudna reč,« pravi ravnatelj, »napisali ste knjigo o sto načinih, kako se pride do denarja, zdaj pa moledujete za podporo.« »Oprostite, gospod ravnatelj,« pravi prosilec,« »po mojem to ni prav nič čudnega. »MoJ obisk pri vas je samo eden izmed sto načinov, kako pride človek do denarja.« tudi pisec to »posebno življenje v majhnem čustvenem nihaju« psihološko opravičuje. Kar se tiče pridevkov, ki jih je Lehar-jeva glasba dobila v Ukmairjevem sestavku, pa navajam: ta glasba je »očarljiva, resn:čna, prepolna vzvalovanega čustvovanja, v njej je omama slasti, smeh razposajenosti, ljubeznivost preprostosti; a tudi bolečina je v njej, ki pa nikdar ne stare, da, sla-dJca bolečina je izraz trpečega neugodja Leharjeve glasbe, ki človeka zapreda v neko posebno omamo... morda je ta glasba prav v tem nekako lažniva, toda dobrohotna je in vabljiva ter zato toliko ljubljena. a obenem tudi mnog® vredna.« Da, toda kaj naj potem rečem o tisti glasbi, ki vse to zares zasluži? Marijan Lipovšek Naš jezik Nekaj odgovora na dr. Černičevo samoraščo lovsko besedo (Konec.) Pri že uveljavljenem izrazu zadrga za cho-ke borgeo ostanem. Od dr. Cerniča predlagani izraz zožena cev (cevna ožina) ne označuje dovolj pojma choke bore. Cev je v resnici zadrgnjena, dasi se to ne vidi od zunaj. Tudi v tem se ne podam, da se puška ne odpne. Razlikujem namreč med sprožiti ln odpeti. Ce napeto puško sprožimo, ustrelim, če jo pa odpnem, jo zavarujem, da se ne sproži, in si s tem prihranim patron. To napravim pri petelinkah s tem, da spustim petelina z drugega zoba na prvi, pri brezpetelinkah pa z zapiračem. Pri kolescu srnjad! ostanem. Pred 51. leti sem ga prvič videl in slišal besedo. Pozneje nisem čul za ta pojem nobene druge slovenske besede. Ris. ki ga predlaga za kolesce dr. černič. pustimo rajši nočnim Iskalcem zak^ov in raznim zaveznikom hudiča, ki jih še vedno ne manjka. Zaskok tudi ni več skrivnostnega, ampak nekaj naravnega, katera* beseda je dr. černiču čisto nejasna. Kdor je opazoval življenje gamsov, ve, kaj pomeni vežbarica. Vsekakor pomeni več, kakor od dr. Cerniča predlagane besede: oprezovalka, stražarka, varuhinja, brilizgarica. Našim gam-sarjem je beseda znana. Ce ne verjame dr. Černič meni, naj verjame vsaj planincu dr. H. Tumi (gl. Lovec 1933, str. 215), Sicer pa: kdor zahteva vero zase, jo mora dati tudi drugim. O gamsovi bradi je vs^ka beseda odveč. Kdor je videl v decembru gamsa, kako mu plapola v vetru hrbtna dlaka (gamsov šop ne mere tako plapolati), s3 ns bj Izpraševal. zakaj govorimo o gamsovi bradi Zato pojdem v prsku še za bradači, če bom le mogel. . Pri Erjavcu se zajci las°jo. a nimajo las. Strelnico posn^jo tudi Hrvati in jo Imam rajši kot lino, ki Je nenfikega izvora. Zakaj bi naj bi1 a strelna sveloba r!aba samo zato, ker ji pravi Nrmec Schussllcht, ne razumem, če predlaga dr. Cernič za moje okence nemški prevod. t Ple5a vidrinega izstopišča Js leno ln nazorno zaznamovanje. Vidrin dom ima izsto-pišče. Zagrniti ni is*o kot izdimiti, izkaditi. Zadimim lisino, jazbjno, da bi spra il žlvai ven. Ce se mi to posreči, sem jo izdimil izpodkadil. Gledal sem že nekajkrat, kako je srnjak srno zaskočil. Samo enkrat sta s? p-> za-skoku oba ulegla. Zato ostajam pri tem da srnjak po zaskoku oclskoči s srne. šolan ptičar spada k tehnični pomoči lovca. Kar je s tehniko v zvezi, Aora biti trdno, zanesljivo v izrazu ln Izvršitvi. Neplašljiv, plah ln v čakanju zanesljiv ptičar je lahko strelomiren, ro'~ovcjen in odl-žijiv, ni pa treba da je Z<>dn'i pridevniki so pravilno tvorjeni in točno označu- jejo, kar zahtevamo v tem pogledu od ptl- čarja. Res je, da odlagam po navaonitz Veliki admiral Karel Donitz se je rodil 16. septembra 1891 v Berlinu-Griinau kol sin mženjerja. Po končani srednji šoli je leta 1910 vstopil kot gojenec v vojno mornarico. Na krovu križarke »Breslau« je avgusta 1914 na Sredozemlju dočakal izbruh svetovne vojne. Zelja, da bi postal podmorniški častnik, še je tedanjemu mornariškemu nadporočniku Donitzu izpolnila 2. decembra 1*916, ko je bil prestavljen k podmorniškemu orožju. Po nekaj strokovnih tečajih je Donitz prevzel leta 1918 poveljstvo nad podmornico »UC 25« in pozneje »UB 68«. Za svoja junaštva je bil Donitz odlikoyan s Hohenzollernskim redom. Po ^prevratu je bil v neznatni nemški mornarici, najprej poveljnik torpedne-ga čolna.1 in pgžne je.referent. pri poveljstvi? tor^tfbM. 'Lete ItJSb ~ so 'mu bili poverjeni posli prvega štabnega oficirja v.Wilhelms-havenu. Iz tega časa izvirajo načrti za pozneje tako hitro obnovo nemškega pod-morniškega orožja. Leta 1934 je bil Donitz poveljnik križarke »Emden«. Naslednje leto pa vodja na ndvo v službo postavljenih podmornic. Ob izbruhu vojne je bila nova vrsta orožja že sila močna in je imela pečat Donitzove osebnosti. Imenovan je bil za kontreadmirala. Naslednje leto ga je Hitler odlikoval z viteškim križcem. Septembra 1940 je Donitz napredoval za vice-admirala, dve leti nato pa zaradi ogromnih podmorniških uspehov za admirala. Generalu! polkovnik Heitz Generalni polkovnik Walter Heitz, poveljujoči general nekega pred Stalingra-dom borečega. se armadnega zbora, je doma' iz Berlina, kjer se je rodil 8. decembra 1878 kot sin majorja. Leta 1898 je kot praporščak vstopil v 26. topniški polk. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil stotnik in se je prvi dve leti boril na ruskem bojišču, naslednji dve leti pa v Franciji. Po prevratu je bil sprejet v nemško vojsko. Služboval je v vojnem ministrstvu, na topničarski šoli in pri drugih oddelkih. Za polkovnika je napredoval leta 1931 in bil obenem imenovan za poveljnika Ko-nigsberga. Tri leta nato je postal generalni poročnik, leta 1936 pa predsednik državnega vojaškega sodišča, kot topniški general je bil leta 1939 imenovan za vojaškega poveljnika zahodne Prusije s sedežem v Danzigu in še istega leta oktobra je postal poveljnik armadnega zbora, ki ga je vodil tudi pred Stalingradom. V prvi svetovni vojni je bil večkrat odlikovan. Boril se je tudi v sedanji vojni na francoskem bojišču, kjer je imel velik delež v borbah za pariške obrambne položaje. Dne 4. septembra 1940 je bil odlikovan z viteškim križcem železnega križa, 21. decembra lani pa je kot 156. vojak nemške vojske prejel hrastov list k viteškemu križcu. Tudi generalni polkovnik Heitz je napredoval v svoj položaj tik preden je bil od Rusov zajet. With&lm Marschall Wilhelm Marschall se je rodil 30. septembra 1886 in je 20 let star vstopil v vojno mornarico. Ob začetku prve svetovne vojne je bil poveljnik ladje »Viadra«. Septembra istega leta je bil kot častnik dodeljen na oklopnico »Princ Wilhelm«. V začetku leta 1917. je obiskoval podmor-niško šolo in je nato poveljeval dvema podmornicama, ki sta bili dodeljeni sredozemski mornarici. Po napredovanju za ladijskega kapitana je bil od septembra 1918 do konca vojne poveljnik podmornic. Po razsulu je bil sprejet v nemško mornarico in leta 1925. je napredoval za kor-vetnega .kapitana. Leta 1934. je prevzel poveljstvo nad novo oklopnico »Admiral Scheer«. Naslednjega leta je bil imenovan za oddelnega vodjo v vojnem ministrstvu in je napredoval za kontreadmirala. Nato je ~bil poveljnik oklopnice »Deutschland«, za časa španske vojne pa poveljnik nemške mornarice v španskih vodah. Z mornarico, sestoječo iz oklopnice »Graf Spee« in treh torpednih rušilcev, je oktobra 1938 obiskal Tanger, kar je bil prvi oficielni obisk nemške mornarice v inozemstvu. Naslednjega leta je' bil imenovan za vire^d-mirala, leta 1939. pa je Wi;he:u: .Marschall napredoval za admirala. Pezzi italiani d'artiglieria aprono 11 fuoco contro eoncentramenti nemici sol fronte orientale _ Italijanski topovi streljajo na sovražne koncentracije na vzhodni fronti Spomini ia Verdijevega „Falsta£$a" Letos v aprilu poteče 50 let, cdkar je -rispel po dolgoletni odsotn-sti v Rim skladatelj Giuseppe Verdi. Z njim vred se je or peljala njegova soproga Teresa Stolz, Giuro R:cordi in Edoardo Mascheroni. Vsi vo prišli na prernero »Falstaffa«, ki je bil napovedan v operi sCostanz'«. V Rimu se je namreč vršila premiera zadnje Verdijeve opere dva meseca petem, ko je bilo de-o s triumfalnim uspehom sprejeto v Mi-anu. V Milanu je bil »Falsteff« sprejet z nepopisnim navdušenjem. Na dan 9. februarja, ki je b i zelo mrzel, so se zbrale pred blagajno gledališča *-Scala« ogromne množice ljudstva. Prišli so, da b: si priskrbel' vstopnico za novo Verdijevo premiero. In Judje so čakali na večerno predstavo ki je bila napovedana za 19. uro, že od pred-poldanskih ur. Vsakdo, ki si je priboril vstopnico, se je počutil neskončno srečnega, čeprav je moral trepetati kakšnih deset ur v mrazu, preden so ga spustili čez prag v hram m lanskih modric. Arrigo Boito je pisal o tej stvari Verdiju, da se ne spominja nobenega opernega dela, ki bi s takšno silo prešinilo poslušalce. Zdelo se je, da so melodije »Falstaffa« prešle ljudem v meso in kri. Vsi M!Jančani so bili očarani in kakor ožarjeni od Verdijevega dela. Na koncu je Boito pristavil, da sta Ricord' in on prepričana, da bo opera tudi v Rimu dosegla zasluženo priznanje. Verdi se je leta in leta branil iti v Rim. Na kdficu se je "vdal. "Vlak je prispel na rimškb 'postajo ob 23.30 zvečer. Za Verdija, ki ni bil" več mlad; je pomenilo to potovanje samo na sebi dovolj velik napor. Zato je naročil sobo z dobro posteljo v Albergu Quirinale. Ta hotel je bil tedaj komaj par sto metrov oddaljen od postaje Termini. Za vse primere se je skladatelj tud'. na tej poti previdel z dežnikom. B lo je namreč v njegovi navadi, da je nos'1 dežnik s seb:j tudi poleti v Monteeatiniju, kjer so ga oblegali fotografi s svoj'mi aparati. Kadar ga je hotel fotograf na cesti, na spreh du ali kjer koli »pritisniti«, se mu je Verdi postavil po robu z »marelo«. Naglo jo je odprl in si zakr'l obraz, tako da je fotograf ujel na ploščo pač dežnik, ne pa Verdijeve glave. Proti tej nevarnosti se je zavaroval tudi ob prihodu v Rim. Toda v Ri_ mu so se ljudje drugače pripravili na Verdijev sprejem Ogromna množica ljudstva je bila zbrana na peronu, od vseh strani so vpili »ž vel Verdi!« To je bilo neprijetno za mojstra. Verdi si ni vedel pomagati drugače, kakor da se je zatekel pred občudovalci v majhno sob'co postajnega poslopja, ki je zdaj že porušena. V sobici so se tedaj zbirali železn čarji, ki so zapisovali številke vlakov, še zdaj sp minja na ta prostor marmorna plošč'ca, ki pravi, ia je na tem mestu skladatelj Verdi počival ko se je moral oddahniti od navdušenja množic pr; svojem prihodu v Rim dne 13. aprila 1893. Naslednji dan se je prvi val navdušenja polegel in opera »Coslanzi« je b'la zvečer nabita do zadnjega kotička. Vse je bilo razsvetljeno, ženske so prišle v najlepših oblekah, vsaka je hotela pokazati vso svojo eleganco. Tudi dvor se je zbral v svoji loži s kraljico Margerito, s kraljem Um- j bertom in z Neapeljskim princem. Rimska j zasedba se ni razlikovala desti od milan-ske. Peli so ist- pevci kakor na Seal: v Mi i lanu: Zillljeva, Stehlejeva. Pasqua, Guerri- n', Maurel, Pini-Corsi, Garbln, Caroli, Pe-lagalli-Rossetti in Arimondi. Po prvem dejanju, ko se je poleglo odobravanje, je prejel Verdi vabilo, naj pride v kraljevo lož:. Tam ga je sprejel kralj Umberto z nasmeškom ter mu je prožil obe roki. kažoč na Neapeljskega princa poleg sebe: »Maestro, dovolite, da vam predstavim svojega s'na!« Tako sta se srečala dva kralja, eden, ki je bil na čelu države, h drugi, ki je vladal v carstvu mu-zike. Občinstvo je seveda opazilo to srečanje in je aplavdiralo brez konca in kraja, saj je imelo v svoji sredi dobrega in popularnega kralja in Verd;ja, stvaritelja har-mon j brez primere. Verdi se je mudil v Rimu do začetka pomladi, ki je bila prav tisto leto vablj:va in dehteča ter je hitro minevala. Predstava je sledila predstavi, ljudje so b;ll vedno b:lj navdušeni in prebivalstvo Rima je dokazalo. da prav v ničemer ne zaostaja za glasbenim pojmovanjem izbrancev v milanski Scali. Verdi je dosegel v R mu uspeh, kakršnega je imel samo še s svojim »Trubadurjem« in »Plesom v maskah«. Napoči je dan zadnje predstave »Fal-staffa« v odlični zasedbi in z Verdijevo navzočnostjo. Gledališče je b'lo zopet polno. Edoardo Macheroni je dirigiral z velikanskim zanosom. Vsak nasmeh »Fal-staffa« je našel v obč'nstvu odziv in orkester je kar onemeval spričo odmevov v občinstvu. Na koncu se je moral Verdi pokazati ljudem, ki so mu ploskali, medtem ko ga je Mascheroni držal za roko. Množica v operi je ponavljala svoje plo-skanje, kajti vsi so vedeli, da jutri Verdi odrine iz Rima. Zato so mu hoteli izkazati veliko čast, da bo čutil, kako živ je med nj'mi, kako bijejo zanj vsa srca. Verdija je sprejel od gledališča do hotela Cesare Pasca rella, z nj ma je bil tudi nepogrešljivi Giulio Ricordi. Bilo je c polnoči. Nenadoma se je Verd' zdrznil in vprašal: »Kje pa je Mascheroni ?« Povedali so mu, da je odšel k poč tku. Verdi je zmajal z glave. Ni mu hotelo v pamet, da je slavni dirigent zapustil še slavnejšega skladatelja samo zaradi pozne ure. Nazadnje pa se je umiril in je rekel: »Prav je Imel, Mascheroni. Bolje je spati, kakor se potikati c krog.« Toda stvar z Mascheronljevim spanjem je bila samo uprizorjena, kajti ko se je Verdi pojavil v sobi, po kateri se je razlivala luč, je plavalo vse okrog njega v bujnj svetlobi. Zdelo se je, kakor da se ves svet maje. Okna in baikoni so bili polni ljudstva, množice so se pretakale po ulicah Nazionale, Torino in Firenze kakor ob belem dnevu. B la je dehtljiva aprilska noč, polna zvezd, in zdelo se je, da vsepovsod struji skozi njo bežanstvena glasba ... Na terasi pri vhodu v gledališče Costan-zi je stal dirigent Edoardo Mascheroni in dajal znake s taktirko. Ljudstvo je prekipevalo od na/dušenja. Vsak je hotel še enkrat videti Verdija, pozdraviti stvaritelja in mojstra »Falstaffa«, kajti vsi so vedel', da je Verdi že v letih in da je to mogeče njegov zadnji obisk v Rimu. Ko je Verdi spoznal, kaj je napravil Mascheroni, je vzklikni, da je to Izdajalec brez primere, potem pa se je skušal pom riti, skušal je prikriti svojo ginjenost, ni pa mogel skriti solz. ki so mu navrele na oči ob misli, kako blizu je razstanek z Rimom — in mogoče tudi z življenjem. Novo predsedstvo zveze kmetijskih zb >r- ii c. V Beogradu se je vršila sredi decembra lani seja ožjega olbora Zveze kmetij sitih zbornic za Srbijo, na kateri je bilo izvoljeno novo predsedstvo. Za predsednika je izvoljen Zivojin Filipovič, kmet iz Ned&lji-ce, predsednik Drinške kmetijske zbornice v VaJjevu, za prvega podpredsednika inž. agr. Dragoljub Milavanderič, član izvršnega odborat. Znamke za službene poštne poš-ljke. S 1. januarjem 1943 je stopila v veljavo nova uredba glede oprostitev od poštne takse in povlaščene poštne tarife. Odslej morajo tudi vsi državni in samoupravni uradi za svoje poštne pošiljke plačevati poštnino in sicer 3 din do teže 2 kg. V to svrho so vpeljane nove znamke po 3 din, ki se ne smejo uporabljati za privatna pisma. Opravičene ol plačevanja poštnine so samo poštne p-šiljke poštnih, brzojavnih in telefonskih ustanov. Proračuni okrožij v Srbiji za leto 1943 so odobreni od ministrstva financ in objavljeni. Okrožni proračun za niško okrožje predvideva 30 milijonov din izdatkov, v Kragujevcu 37 milijonov, v Zaiečaru 42 milijonov 394.000 din, v Jagodini 26 milijonov, v Požarevcu 36,678 000 din, v Užlcah 14,250.000 din, v Kruševcu 21,354.000 din. Iz Srbije Smrt dveh srbskih književnikov. Prve dni januarja 1943 sta umrla v Beogralu Rani«) Mladenovič, profesor, književnik in novinar, star 50 let, ter Stanko Kukič, književnik in novinar. Mladenovič je bil urednik književnega časopisa »Misao« in »XX. vek«. Spisal je mnogo študij in člankov, bil pesnik in kot tak postal nekakšen center književnega kroga, ki je vnesel v srbsko književnost evropsko noto. Gasilski muzej v Beogradu. Uprava gasilske organizacije v Beogradu je uvedla akcijo za ustanovitev gasilskega muzeja, v katerem bi bili shranjeni vsi predmeti, važni za razvoj gasilstva v Srbiji. V načrtu je tudi ustanovitev gasilskega instituta, akademije in strokovnega časopisa. Gospodinjsko učiteljišče v Aleksincu. Minister prosvete je odre lil, da se v Aleksincu odpre učiteljska gospodinjska šola s štirimi letniki. Sprejemali ao kandl latke z najmanj 4 razredi gimnazije ali meščanske šole z odličnim, jako dobrim uspehom. Vpisovanje je trajalo do 14. januarja. Absolventke šole bodo dobile službe kot učiteljice gospodinjskih šol in tečajev, s šolskim letom 1943/44 bo ustanovljen pri šoli tudi internat za gojenke. saj te romane DK! Drobne zanimivosti Smrt soudeleženca ShackletOnov® ekspe-dicije. Iz Stockholma poročajo, da je ▼ Londonu umri 70 letni Frank A. Worsley, ki se je kot kapitan na ladji »Endurance« udelež'l Shackletonove cdprave na Južni tečaj v letih 1914—1916. Po nesreči in izgubi ladje »Endurance« se je Worsley s Shackletoiiom prebil v čolnu, stesanem iz soda, od Slonovih otokov na južno Gecrgio. Srce na desni strani. Ljudskošol3ki učitelj Petre Cerbulescu iz Capula Dealuluia v Rumuniji se je pred dnevi podal v Turn Severjn, kjer je potožil nekemu zdravniku, da ga večkrat zbada na desni strani. Zdravnik je učitelja preiskal ter ugotovil, da trpi na ancmal:ji. ki je precej redka: ima namreč srce na desni namesto na levi strani. Internirani politiki v Evreux-les-Bainsu. Francoska vlada je določila, da se osredotočijo v enem samem kraju francoski politiki in vojaki, ki so soodgovorni za nesrečo Francije v sedanji vojni. Na podlagi te odloč tve so bili internirani v Evreux-les_ Balnsu pol'tiki Edouard Herriot, Lecn Jouhaux, Champetier des Ribes, Vienot in mnogi drugi. V Evreux_ les-Bains bodo pripeljali še druge polit ke in tudi vejaške dostojanstvenike bivše francoske vojske. Pepel plinskih generatorjev je dobro gnojilo. Raz"skovalni oddelek državnega kuratorija za tehn ko je ugotovil, da se lahko pepel iz generatorjev za lesni plin uporablja kot gnojilo. Vsebuje namreč precejšnje množine fosforjeve kisline, kalija, kakor tudi apnenca. Da bi se s pridom uporabil tudi pepel generatorjev, ki ne služijo kmetijstvu, je bilo v Nemčiji sklenjeno, da bodo ustanovili na krajih, kjer se lastniki generatorjev zalagajo z lesom, zbiralnice pepela. Zlata pagoda v Rangunu razdejana. Svetovno znana zlata pagoda v Rangunu, eno največjih budist5čnih svetišč v Birmi, je postala žrtev sovražnega letalskega napada, ki se ga je udeležilo 7 angleških bombnikov. Pagoda je bila razdejana in je pri tem 10 oseb našlo .smrt. Stoletnica »hauptmana«. Letos mineva 100 let, odkar so v prusko-nemški armadi začelj uporabljati tak naz'v. Dne 17. septembra 1842 je vojaški tedn'k objavil naslednje sporočilo: »Po najvišjem ukazu vojne pisarne z dne 9. t. m. se bo za napredovanje v poveljnika čete uporabljal odslej naziv »hauptman« namesto kapitan. Friderik Viljem je že avgusta istega leta izjavil, da se bo namesto »kap:tana«, uporabljala označba »hauptman«. V službeni listi se ej prvič uporabljal naziv »hauptman« leta 1843. Dotlej se je imenoval po-poveljnik čete kapitan. Ogromen meteor je padel na mesto. Perujsko mesto Carhuamayo je bilo prizorišče svojevrstne prirodne katastrofe. Velikanski meteor je padel na glavno ulico v mestu in med oglušujočim hruščem zmlel večje število hiš. žrtve še niso ugotovljene. Množično zastrupljenje v ameriškem zdravilišču. Iz L13bone poročajo, da se je v zdravilišču Salem v državi Oregon četrt ure po večerji onesvestilo 500 gostov. V nekaj urah jih je 41 umrlo. 400 pa jih je kazalo znake težke zastrupitve. Vse bližnje zdravnike so takoj po radiu pokl'cali na pemeč. Pri preiskati se je pokazalo, da je nek norec s strupom proti mrčesu zastrupil vsa jedila, ki so bila pripravljena za večerjo. Epidemija skorbuta na Angleškem. Iz nekaterih angleških krajev poročajo, da je tam zaradi pomanjkanja sadja in zelenjave izbruhnila težka epidemija skorbuta. Vlada je razdelila med prizadeto prebivalstvo večje število tablet z vitaminom C. Cesta, ld bo vezala Budimpešto z Adrija Madžarska vlada je pori vzela potrebne ukrepe za izgotovitev načrtov za cesto, M bo vezala Budimpešto z Adrijo. Avto-strada bo stala predvidoma 3 milijarde pengov. S to cesto bodo dobili madžarski kraji zvezo s kopališkimi kraji Abbazzio, z Brionskimi otoki, z Gradom in Portoro-sejem. Tako je z modo Naša mlada gospa Mirica je prav takšna, kakršne so vse pripadnice nežnejšega rodu. Zato pri šivilji že dobro ur0 pomerja svoj novi pomladni plašč, šivilja stoji pred njo kakor mučenlca v pratiki ter črta in črta s kredo po lepem svetlem plašču. Mirica se neizprosno ogleduje v zrcalu, dasi končno slovenski del nežnega rodu ni baš preniče-muren. »Tega plašča ne maram! Kako ste ga mogli tako polomiti, gospodična? Kaj ne vidite, da je na ramenih in boltfh preš rok? Po telesu pa mi pada kakor stara oguljena vreča. Ne maram ga. Konec!« »Oprostite, gospa, plašč se Vam divno prilega. Ožjega Vam ne morem napraviti, ker je že sedaj preveč napet. Med plaščem in obleko nima niti tanka nit več prostora. Pros'm!« »Tanka nitka mislite? Avto se lahko pelje skozi! Kaj pravim, avto, cel vlak! zožite mi plašč!« »Gospa...« »Zožite mi ga!« šivilja pristopi k Mirici in znova vleče plašč na vse strani. V tistem hipu odskoči gumb, kj se je odtrgal. »Saj pravim, da je plašč že sedaj skoro preozek«, je vzdihnila šivilja. »Ah, kaj, gumb se je odtrgal le. ker je bil slabo pršit. Le brez strahu mi zežite plašč!« Zmučena in obupana stoji Šivilja pred samoglavo lepotico. Starejša dama, ki mora pri šivilji čakati, sedi na stolu in z zanimanjem opazuje dvoboj med Mirico 'n šiviljo. »Imate prav, gospa, plašč je preširok t ramenih in bokih!« Mirica se hvaležno obrne k tujki m reče potem šivilji: »Vidite, gospodična, da ni U) samo moja domišljija. Tudi gospa je opazila napake.« Dama vstane, stopi bliže in se počasi vrti okrog Mirice in šivilje. Končno reče: »Maj ga jaz malo pomerim. Men j bo najbrž pray « šivilja se razveseli: »Dobra misel! PlaAi lahko vzamete in bom jaz napravila gosp* Miri drugega.« šivilja že drži plašč, da ga pomaga sled gespe M;ricl. Mirica pa, kakor da ne sliši ničesar, z l'cem mrzlim ko led, ne kaže nikake volje, ločiti se od plašča. Tuje dame ne vir' več pogleda se Se enkrat v ogled?1«, nekaj mrmra, napravi aladkokisel obisz. se obrne k Šivilji is reče: »<5e se to kole mirno gledam, je plašč prav lep. Prosim da mi zavijete stari plašč, ker bom C3tala cblečena kar v novem k 4 ŠPORT Prva je Ambrosiana Po renusih Livarna in Torina so zdaj Milanci na čelo tabele v diviziji A Kjer se prepirata dva, tretji... tako nekako bi lahko dejali o trenutnem razvoju italijanskega nogometnega prvenstva v najvišji divjziji, kjer je b'lo v nedeljo odigrano četrto povratno kolo (ali XIX. v celoti) za sezono 1942-43. Zgodilo se je namreč da je med enajstorico Livorna, ki je letos proti vsem pričakovanjem splavala pred vse ostale, in moštvo Torina, ki so mu spričo dragocenih pridobitev in ne nazadnje tud! zaradi že doseženih uspehov mnogi prisojali eno najlepših — če ne najlepše mesto posegel tretji, ki je vztrajno nabiral točke 'in v nedeljo dobil prvo nagrado za svoj p:let v zadnjih dveh mesecih in pol. Mlanska Ambrosiana je z enakim številom točk kakor Livorno na čelu prvenstvene trbeie in prav nič ne daje sklepati, da je bil njen nedeljski uspeh zadnji v dolgi verigi, ki smo jih o njej belež;li v pravkar minulih 10 nedeljah. Od štirih kandidatov, ki so po prvi polovici tekmovanja dobili legitimacijo za poseg v ožje odločitve, so po zadnjem kolu nastale kar tri skupmice: prva iz nezadržne Ambros ane in žilavega Livorna na višini 27, druga s Torinom na postojanki 25 in kot poslednja Juventus s skupmm izkupičkom 24. Odslej bo šlo med njimi ne samo za vsako točko, temveč za vsak zgodtek ali v okoliščinah tudi za vsako dobro ali slabo žogo. Rafcs je moglo priti vse to? Kaj laže kakor v nogometu! Cisto kratko je dovolj za onega, ki tekme ni videl ali ne spada med ožje sorodnike prizadetih! Torino je gostoval v Genovi; nič kaj siguren ni šel tjakaj in res se je Genova postavila na »zadnje« noge in mu izvila dragoceno — to pa v pravem pomenu besede — točko. Livorno je igral doma, pa si je privoščil drugačno zabavo; vse je govorilo za njegovo zmago> toda Atalanta ni držala križem rok — in tudi pametno je izvedla to partijo — ter si vzela pol izkupička s seboj. Livomo je zaigral v tej tekmi svoje vodstvo in morda tudi vse ostalo, kar je do sedaj kazalo o njem. Cisto drugačno kakor oba favorita v gornjih tekmah sta se pokazali enajstorici Juventusa in Am-brosiane; obe sta s 4 : 1 odpravili svoja partnerja in zdaj znova podprta — ali kar zviška — gledata na nadaljnji razvoj dogodkov. Med gospodo povprečnih kakovosti je tako v splošnem ostalo pri starem, saj nikomur ni šlo več za kožo ali glavo, toda bilo je vmes tudi marsikaj nepričakovanega in značilnega za razplet tako dolgotrajnega in napornega tekmovanja. No, torej, ali ne zveni kar olajšujoče, če slišite da je Triestina še enkrat zadovoljila svoje pristaše na domačem dvorišču }n odvzela . šibki Vicenzi obe točki ? še bolj proti računom na papirju je nedeljski izid iz Firenze, kjer so domačini nakresali samozavestno sestavo Milana z gladkimi tremi goli razlike. Bologna je v vročem Bariju rešila celo kožo, toda Izid 1 : 0 šteje gotovo bolj v čast domačinom kakor pa. njej. Seveda pa častna stran izidov ni razvidna iz tabel, iz katerih govore m od-laiajo samo — številke! H kraju se pomudimo še pri obeh kandidatih za slovo iz najvišjega razreda. Benečani so morali prestati težko preskušnjo v tekmi z državnim prvakom Rcmo, iz katere so se tudi rešili z vsemi častmi. Toda točke je prištela Roma, Venezia pa je dalje na. nerodnem predzadnjem mestu v tabeli. Kakor ste že čitali, se tudi Vicenza ni mogla otresti neugodnega položaja kot zadnja v tabeli, tako da se vse bolj približuje nedelja, ko tudi teoretično za oba najšibkejša ne bo nobene možnosti več. Po vsem tem bi hoteli zapisati samo Se končne izide nedeljskih osmih tekem v diviziji A, ki so se torej končale takole: v Triestu: Triestina — Vicenza 2 : 0, v Firenzi: Fiorentina — Milano 3 : 0, v Rimu: Roma — Venezia 2 : 1, v Genovi: Genova — Torino 3 : 3, v Torinu: Juventus — Liguria 4 : 1, v Livornu: Livorno — Atalanta 1 : 1, v MIlanu: Ambrosina — Lazio 4 : 1 in v Bariju: Bologna — Bari 1 : 0. Stanje po točkah je po XIX. kolu naslednje: 1)—2) Ambrosiana in Livorno 27, 3) Torino 25, 4) Juvetnus 24, 5) Bologna 21, 6)—8) Fiorentina Genova in Atalanta 20, 9)—10) Milano in Lazio 19, 11)—12) Roma in Triestina 16, 13) Bari 14, 14) Liguria 13, 15) Venez^ 11 in 16) Vicenza 10 točk. (Roma in Liguria sta odigrala tekmo manj, o kateri pa je že odločeno, da bo odigrana, čeprav ni znano, kdaj.) Spezia in Pro Patria Se drug ob drugem V diviziji B sta to nedeljo kakor nalašč ostali neodločeni — tekma v Palermu je bila sploh odložena — obe najbolj privlač- FRANCE NOVŠAK: ni srečanji tega kola, in sicer med Brescio ln Pro Patrio ter vodilno Spezio in Pescaro, kar je imelo za posledico, da je na vrhu tabele vse ostalo kakor je bilo. Ancomtana je povozila Piso, do pomembnih zmag pa sta prišla Napolj in Modena, ki sta se zdai dobro us'drala na 3. odn. 4. mestu v tabeli. Na koncu je zdaj Siena sama, ki pa ima obenem s Palermom eno igro v dobro. Nedeljski nasprotniki iz druge kategorije so se razšli z naslednjimi izidi: Napoli — Alessandria 2 : 1, Modena — Novara 4 : 1, Bresc:a — Pro Patria 0 : 0, Anconitana — Pisa 3 : 0, Spezia — Pes-cara 1 : 1, Padova — Savona 4 : 0, Mater — Cremonese 1 : 0, Fanfulla — Ddinesn 4 : 2. • V diviziji C so bila v okrožju A na vrsti povratne tekme tretje nedelje, med katerimi velja zabeležiti končne rezultate naslednjih: Gorizia — Magazzini Generali 1 : 0, Grjon — Ponziana 1 : 0. Treviso — Fluma-na' 6 : 1. Še o nedeljskih dog^kifa V Vrati sla vi je gledalo nad 10.000 gledalcev mednarodno boksarsko prireditev, na kateri je bil izbran prvi kandidat za srečanje, iz katerega bo izšel novi evropski prvak težke kategorije in zasedel izpraznjeno mesto po Nemcu Maksu Schmelin-gu. Borila sta se Flamec Kari Sys in Italijan Luigi Muuna. Slednji je izgubil po točkah in Sys bo zdaj zadel na Šveda Tand-berga. Nemški kandidat Neusel je zdaj na fronti in bo pozneje še govoril v tej stvari. Drugo mednarodno prireditev — tudi na deskah — so imeli v nedeljo popoldne v italijanskem Forltju, m sicer meddržavni dvoboj med Slovaško ta Italijo v grSko-rimski rc koborhi. Zmagali so domačini s o : 2. Obe točki za Slovake sta priborila Gregor ln Harda, imela pa »ta dejansko le nasprotnika iz naraščaj skih vrst. Blizu Trenta so priredili v nedeljo tekmo v smuku, v kateri je poskrbel za veliko presenečenje izbo mi smukaš Zeno Colo, ki je v dobrih 6 minutah smuka »nesel« svetovnega prvaka Chier-ronija za. celih 17 sekund. Tudi pri smuka je treba nekaj sreče kakor v nogometu in ostalih športih. Madžarska hokejska reprezentanca na ledu je v nedeljo v Garmischu nastopila proti nemškemu državnemu prvaku Ries-sersee. Gostje so zmagali z zelo zgovornim izidom 6 : 0. In isti ljudje so bili v švicarskem Curihu tepeni z 2 : 4. V športu so vsi računi na papirju na šibkih nogah! OVIRA — Gospodična, kako bi bil srečen, če bi se mogel poročiti z vami! — Kdo vas pa ovira pri tem? — Moja žena. IKA\J ViEM? KAJ ZNAM? 75. Kaj je briljant? 76. Kdo je spesnil indijski junaški »Sakuntaio« in v katerem jeziku? 77. Kolikšne velikosti so planeti? * 78. Za misleče glave. ep V vodno shrambo tega vodnjaka se stekajo tri cevi, skrite v notranjosti upodobljenih živali. Voda skozi cev tjulna bi napolnila shrambo v šestih urah, voda skoz-; cev »ribe« v štirih urah in voda skozi cev žabe v treh urah. Kdaj bi bila shramba polna, če bi tekla voda istočasno skozi vse tri cevi? * » * Rešitev nalog 6. t. m.: 71. Teksaška mrzlica je živinska bolezen, ki jo prenašajo neki kloni. 72. Da je število bistvo vseh stvari, je dejal Pitagoras. 73. Planeti so nebesna telesa kakor Zemlja, ki ne svetijo sama, tekajo okoli Sonca in jih Sonce osvetljuje ter so njih tiri elipse, ki jim v enem gorišču stoji Sonce. Poznamo devet (velikih) planetov: Merkur, Venus, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluto. Odkriti so bili: Uran leta 1781., Neptun leta 1846. in Pluto leta 1930.; ostali planeti so bili znani že v starem veku, ker jih vidimo lahko s prostim očesom. Z daljnogledom vidimo vse zvezde stalnice (nepremičnice) kot točke, planete pa kot okrogle ploščice, nekatere z značilnim površjem. Edino planeta Merkur in Venus prideta med Zemljo in Sonce in se zaradi tega imenujeta »notranja« planeta; vsi drugi planeti so »zunanji« planeti. • 74. Križanka Vodoravno: 1. velika noč. 8. oliva, 9. ta, 11. oje, 12. op. (opus), 13. Ela, 14. idi, 15. rt, 16. sva. 18. ni, 19. je. 20. ko, 22. rod, 24. da, 26. ono, 27. lan, 28. le, 29. Goa, 31. saldo, 32. na, 34. riu (Rio de Janeiro), 35. A.l(uminij), 36. Argentina. Navpično: 1. veter, 2. lo, 3. ilo, 4. Kijev. 5. ave, 6. na, 7. čopič, 10. alt, 12. oda, 16. sir, 17. ajd, 20. kolona, 21. one. 23. "dolin, 24. dan, 25. Angela, 29. gare. 30. »dut. 33. AR (ascensio recta), 35. an-. M ali oglasi Kdor ttAe stnCbolfelača aa ntko besedo L —JO. aa dr«, in prov. takso —jBO, aa dajanje naslova ali Slfro L 1—. Najmanj Si len os aa te oglase Je L 7.—. — Za fenltve to dopisovanja Je plačati a vsako besedo L X.—, ■ vse druge oglase L —M sa besedo, aa drž. ln prov. takso L —.60. m dajanj« naslova ali Slfro L S.—. najmanjši Iznos aa te oglase Je L 10.—. Hišni posli dobijo slu£bo% Iščem služkinjo, ki Je vajena vsakega domačega dela ln nekoliko kuhinje. Ponudbe na ogl. odd. Jtttra pod »Poštena služkinja.. 2156-1 Dekle, pridno in pošteno se sprejme za kuhinjo in tudi za pomoč v gostilni. Poizve se v gostilni Krekov trg 11. 2157-1 iT' & Gospodinjska pomočnica, zmožna vseh h;šnih del. dobi službo. Predpogoj znanje itelijanskegn a!i nemškega jeziki. Javiti se od 9—12 ure v ulici 3. Maja št. 11.'I. 2149-1 Mlado dekle, začetnico, se sprejme kot gospodinjska pomočnica k dvem osebam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2146-1 Stare srebrne predmete rabim za zbirko. Vprašati v brivnici v Kopitarjevi ulici 1. 2150-7 Otroške vozičke kupimo, plačamo dobro. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. Vhod skozi vežo, j_1388-7 Avto, moto Motorno kolo novo znamke DKW cc. 125. prodam. Pozvedbe dnevno od 10. do 11. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 1444 1 0 Gospa! Mi ste ie poskusila čistiti madeže aa oblekah i »Či-stimadežem«? Jaz sera prav zadovolina. Poskusite tudi Vi. bo pa tudi Val g. soprog zadovolien, ker bo imel z malimi stroški vedno čeano obleko. »Čistimadež« dobite v vseh drogernah m trgovinah. Glavna zaloga: »Petronafta«. Bleiweisova c. it. }5a. M75-M-6 Globok voziček za dvojčke prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 2145 6 Štedilnike in peči, različne velikosti po zelo znižani ceni razprodaja Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 2161-6 Istriansko brinje nudimo v Ljubljani in Radohovi vasi, Sever & Komp. 2158-6 Jedilni in kavni servis, kompleten. krasen, z zlatim robom za. 12 oseb, se proda. Ogleda se pri ščuka. Stari trg 17 HI. 2155 6 knjige Langenscheidta, velikega, francosko učno knjigo, vsaj drugi del, kupim ali si izposod m proti odškodnini. Naslov pod »Notar« na ogl. odd. Jutra. 21648 Kolesa Posest Vlle-parcele Vilo v Šiški, tri komfortna stanovanja, 1000 kv. m vrta, garaža, cena 800.000 lir Vilo, Bežigrad, tri komfortna stanovanja, vrt. bazen, cena 650.000 lir. Parcelo za vilo, blizu Tabora, 810 kv. m, cena 400.000 lir. Parcele blizu cestne železnice od 23.000 do IGO.000. proda realitet-na p:sarna Pristavec Pranjo, Cesta Arielle Rea. št. 3, pole« Stu-pica. 2043-2C Novo hišo, trinadstropno, v cen tramu, prodam za Lir 1,150.000. — Samo resni kupci naj pošljejo ponudbe na upravo Jutra pod »Konfort v hiši«. Y 306 I Oblačila Moška obleka, temno modra, se proda. Poizve se v Florjanskl ulici 7,'L 2153-13 Živali UIjICMJIIIL Triciklje in cize z gumi kolesi, vse vel kosti ln za vsako težo, izdeluje Gasogeno Merkur Puharjeva 6. 2162 11 Opremljena soba se odda. s 15. H. ali 1. m. v centru. Naslov v upravi Jutra. 2159-23 Sončno sobo, lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam takoj. Ogled od 10. do 3. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra 2160 23 Sobo, moderno opremljeno, z souporabo kopnlnlce od dam takoj boijšemu gospodu Naslov v oglas, odd. Jutra. 2147 23 Sobe išče; Sobo z dvema posteljama z uporabo kuhinje v cen tru iščem za zakonski p&r brez otrok. Ponudbe na CIT Via B!elweis 11. 2163-23a Psa volčjaka, 2 leti starega, prodam. Ogled šmartinska 16. 2151-27 Stroji Moški šivalni stroj »Singer« prodani. Ogied pri hišniku od 1. do po! 2. ure. Rimska cesta 24. 2148-29 Prmelki Zahtevajte p'i Vafiem trgovca ' »NAŠ ČAJ« od Kmet jfike družbt. J-328-M-3S Pomaranče in suhe gobe prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču na Blei-weisovi c. št. 29. 1852-33 Seno in slamo kupuje Gospodar, z reza v LJubljani, Bleiwe-sova C. št. 29 1853-33 Vloge in prošnje v italijanščini, prepise, informacije vseh vrst. razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Sindikat pekov in nabavna zadruga pekovskih mojstrov sporočata svojim članom, da je nenadoma umrl član in blagajnik, gospod Pogreb pokojnega bo z Žal — kapele sv. Jakoba — v torek, dne 9. februarja 1943, ob '/2 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 8. februarja 1943. Slava njegovemu spominu! -fe- : i?";!. ODBOR •Vetfftr srca .ROMAN, Prvi del POMLAD Prvo poglavje Vse, kar je Marta Bregarjeva lepega in žalostnega na svetu doživela, se ji je v poznejših letih strnilo v en sam dogodek. Ta dogodek sam po sebi ni bil nič izrednega, zakaj Marta' je obiskala že marsikako veselico, pa naj so jo priredili čitalni-čarji ali gasilci ali kdor koli drugi. Imela je osemnajst let, nežnih osemnajst let. Povsod jo je z naslado iskalo oko, iz oddaljenih vasi so jo prihajali fantje vabit, naj zapleše z njimi. Bila je zelo nežne postave. Zdelo se je kot da bi zadostoval vetrček in bi jo odnesel. Imela je velike, modre, nedolžne oči, njeni lasje so bili svetli, spleteni v kite so vtisnili vsemu obrazu pečat nečesa nenavadnega. Njena lahka obleka se je ob najmanjši sapi ovila okrog brezhibnega telesa. Bila je otrok srednjega kmeta, ki ji je bil ob rojstvu namenil, da bo postala učiteljica. Ko pa je Marti že v detinstvu umrla mati, ni bilo s temi sanjami nič. Doma so bili poleg nje še trije, starejši bratje. Njim in očetu je morala kmalu nado- mestovati mater. Bilo je življenje, kakršno je na deželi, polno dela, malo počitka in še manj sanj.. Razbijale so se ob vsakdanjosti, po kratkem počitku pa jo je spet utrudilo delo in tako je šla njena pot do šestnajstega leta. Tedaj se je jela zavedati sama sebe. Ta njena zavest je bila sicer plaha in še daleč ne globoka. Bilo ji je, kakor da jo je nekaj prešinilo. Kadar je utegnila, da se je bežno pogledala v zrcalo, je na pol razumela poglede in vabila fantov. Kmalu je zavzeta opazila, ko se je nekoč vračala ob reki domov in ji je nekdo v daljavi mahal v pozdrav, svoj obraz v vodi, ki se je samozadovoljno, vendar sladko in skoraj zapeljivo smehljal. Počakala je tedaj, da je fant izginil, se sklonila nizko nad vodo in se opazovala. Napravila je resen obraz, nato se je nasmehnila, še potem je napravila šobo. Vse to se ji je zdelo kakor važno, skoraj veličastno odkritje, bila je prepričana, da je vse to življenje nekaj nebeško lepega. In pozneje ji je z dnevi rasel dar opažanja, bolj in bolj je spoznavala sebe in druge. Kakšna je prav za prav ta človeška duša? Ko nekaj dožene, se ji zahoče poleteti še dalje, v vrtoglave višine, kamor ne more za njimi niti najpopolnejše srce, kaj šele pusta vsakdanjost. Marta pa je bila kakor vrtnica. Bila je občudovana in ljubljena, mnogi kmetje so si jo želeli za mlado. Zakaj znala ni samo plesati in nagajati, bila je tudi pri delu prva, zraven pa je je bil sam vrisk in smeh. 2e kmalu so trkali fantje na njeno okence. Okno pa se ni nikoli odprlo. 2e tedaj je bilo v njeni duši hrepenenje po nečem daljnem, po brezmejni ljubezni, po globini. Bila je čitalniška veselica, kakršne so tedaj, leta tisočosemstodevetdesetega prirejali že tudi manjši kraji. Sredi Dolenje vasi je bila košata gostilna z velikim vrtom, kjer se je tisto julijsko popoldne nagnetlo ljudi, da je zmanjkovalo prostora pri mizah. Zbralo se je bilo ljudstvo iz vse okolice. Hrup je bil že spočetka zelo velik. Največ ga je bilo zaradi mladine, ki se je to pot mislila docela sprostiti. Šaljivci in tisti, ki skrbijo ob takih prilikah za dobro voljo, so bili na moč zaposleni. Bil je dan, ki je razlival milostno sončni sijaj na vso deželo. V gostih krošnjah vrtnega drevja, jablan m hrušk, so se poigravali žarki in plesali po potnih, razgretih obrazih. Krčmar in njegove hčerke ter še nekaj drugih deklet iz vasi je streglo gostom. Tudi Marta je prišla in s tovarišicami izbrala mizo prav blizu plesišča, kajti že od jutra si je govorila, da se mora na veselici do sitega naple-sati. Sama ni vedela, zakaj ji je prav danes to prišlo v glavo in ko je svojim spremljevalkam to zaupala, so se na ves glas zasmejale in ena ji je celo dejala: »Vidiš, to je zato, ker se fantov bojiš.« Marta ni odvrnila, dasi so jo besede ošvrknile kot bič. Ni vedela, kako naj odgovori, zato se je nasmejala kakor da je slišala dobro šalo. Ta. trenutek pa so se oglasili godci. Vse je drlo na plesišče. Fantje so prijeli vsak svoje dekle in se zavrteli Godci so res udarili same poskočne. Nekateri, ki jim vino prerado stopi v glavo, so sem in tja zavriskali in tako še povečali splosno cepetanje. Plesišče je bilo nekoliko dvignjeno m dovolj prostorno. Bilo je okrašeno z vejami in zastavicami. Pogled na gmoto teles ni bil posebno vabljiv in Marta je prvikrat v življenju odrekla ples nekemu fantu, Vrhovčevemu Jerneju. Ta se je silno emedel in ves rdeč korakal nazaj proti svoji mizi. Bilo ji je takoj žal, da je odrekla, saj je imela Jerneja rada, posebno njegove odkritosrčne rjave oči, ki njej niso nikoli lagale, so jo privlačile. Vedela je, da je že dolgo vnet zanjo in tudi ona sama ga je imela od vseh fantov najrajši. Ce bi se bila morala poročiti, bi se najbrž res le z njim, dasi ji Jernej kot edini otrok zagotovljeno posestvo, ki tem nista še nikdar govorila. Bil je končno tudi najlepši fant v vasi in ljudje so kar verjeli, da je tu zakon prej ali slej gotova stvar. Saj je imel Jernej kot edini otrok zagotavljeno posestvo, ki mu ga daleč okrog ni bilo para. Marta je vedela, da ni prav storila, zato je z nemirnim pogledom sledila Jerneju. Ta pa ni pogledal nikamor, zlasti, ker so bili pri nekaterih mizah opazili, kaj se je zgodilo. Hitro je izpil polno čašo, si nalil drugo, zvrhano in hlastnil po tretji. Marta je vedela, da mora nekaj storiti. Iz nekaj njegovih gibov je spoznala vse in postalo ji je jasno, zakaj je imela pred vsemi drugimi fanti mir, kar jo je Jernej neko predvečerje spremil z njive domov... Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratni dei je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi y Ljubljani