pTSJISF" Uto LXII. šteu. 1Z9 . • V UuNlonl. v ponedelleb 10. JunlJa 1929. tena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do IOO vrst Din 2.50, veCji inscrati petit vrsta Din 4.—, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebei. »Slovenski Narod« velja I etno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisi se oe vračalo. — Naie telefonske Stertike so: 3122. 3123, 3124, 3125 In 3126. Jugoslavija dobi na račun nemških repa-racij v 58. letih 3.729,000.000 zlatih mark Owen Youngov reparacijski nacrt se bo priče! izvajati 1 septembra - Jugoslavija je z rešitvijo reparacijskega problema zadovoljna Otvoritev zasedanja Društva narodov — Pariz, 10, junija, V soboto je bilo izročeno tisku besedilo poročil finančnib ekspertov v reparacijskem vprašanju. NacrtOwena Younga se bo pričel izvajati 1. septembra t. 1. Prvih 37 let bo Jugoslavija dobila 3345 milijonov zlatih mark. Prvi obrok za 1. 1929 — 1930 znaša 72,100.000 zlatih mark. Letni obroki se stopnjeraa zvišujejo terbo znašal zadnji obrok leta 1966 — 1967 106 milijonov zlatih mark. Tretji obrok bo znašal 94 milijonov zlatih mark. Drugi del nemških izplačil od 1. 1966 — 1967 do 1. 1987 — 1988, torej v zadnjih 21 letih, bo Nemčija izplačevala samo dolgove AmerikL V tej dobi bo dobila Jugoslavija 384,900.000 zlatih mark, torej skupno 3.729,900.000 zlatih mark. Zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanudi, ki je v petek zvečer prišel s svojo soprogo v Pariz, je v soboto ob 4. popoldne sprejel v hotelu »Continental« novinarje, s katerimi se je razgovarjal ćelo uro. Novinarji so se zanimali za zasedanje Sveta Društva narodov v Madridu, vendar pa ni hotel dr. Kumanudi ničesar izjaviti ter je samo naglašal, da je položaj Jugoslavije glede na reparacije razmeroma ugoden. Za tem se je pustil skupno z novinarji fotografirati. Dr. Kumanudi je zvečer odpotoval dalje v Madrid. — Madrid, 10. junija. Danes je bilo otvorjeno 55. zasedanje Društva narodov. Na tajni seji je bil določen dnevni red, ki vsebuje tuđi ootanski suor med Madžarsko in Rumunijo ter med Madžarsko in Jugoslavije Kakor pa se izve, bo ta zadeva najbrž odgođena do jeseni, ker se bo se enkrat skušalo doseći direktni sporazum med ?rizadeiimi državami. Angleži so zadovoljni z Macdonaldovo vlado Macdonald je izbral najboljše sotrudnike — Zmerna politika njegove vlade bo našla podporo vseh krogov London, 10. judija. Sestava nove vlade je z malimi izjemami, kakor n. pr. imenovanje Sidneya \Vebba za držav-nega podtajnika za dominjone popolno-ma taka, kot so pričakovali politični hrogi. V članku o novi vladi poudarja-jo »Times«, da je zbral Macdonald okoli sebe najvišje glave, da bi lahko vodi! zmerno politiko, ki je pod danrmi okol-nostmi edina na mestu. »Daily Herrald« označuje novo vlado kot pravo naciio-nalno vlado. List pravi, da vlada nima med seboj samo vodilnih govornikov Trade Uniona, temveč tuđi izkušene gospodarske strokovnjake, spretne orga-nizatorje, znane pravnike, novinarje, univerzitetne profesorje in delavce, ki si bodo prizadevali pomagati narodu in državi pri gospodarski obnovi. Delav- ska stranka je sledila tuđi svojim davnim tradicijam, da je poklicala žensko v vlado. Konservativni ;Daily Tele-graplu piše, da si skoraj ni mogoče misliti socijalistične vlade, ki bi vzbujala zaupanje. Nova vlada pa je na.imanj taka, da ne bo povzročila posebnega alarma. Ta vlada je vlada zmernih elemen-tov. Liberalni »Dai!y Chronicle« po-udarja, da je bila sestava nove vlade sprejeta ugodno. Macdonald je svoje sodelavce izbral skrhno in itnel pri tem srečno roko. Tuđi socijalistični »Daily Mail« pravi, da vlada ni prejela mandata za socijalizem. Dežela želi trezno in gospodarskim interesom odgovarja-jočo upravo. Če bo Macdonald to znal izvesti, se bo delavska vlada držala dalje, kot ji prorokuiejo nasprotniki. Švedski prekooceanski polet Včeraj je startal sloviti letalec Ahrenberg k prekoocanskemu poletu — V treh presledkih hoče prevaliti pot od Stockholma do Newyorka Stokholm, 10. junija. Včeraj ob 6. zju-traj je startal letalec Ahrenberg za svoj polet preko Atlantskega ocearja. Odle-tel je proti Islandu, kjer je določen njegov prvi pristanek. Polet bo napravil v treh presledkih, s kratkimi odmori na Islandu, Grynlandiji in Labradorju, kier se bo preskrbel s potrebnim bencinom in oljem. Ž njim leti tuđi njegov pomoćnik poročnik Junglund in mehanik Lo-oden. ki je obenem tuđi radiotelegrafist. Letalo »Svenge« ima motor s 340 k. s. Pred svojim odhodom je letalec Ahren-berg izjavil, d anima njegov polet na-mena doseči nov rekord, temveč najti najkrajšo in najugodnejšo zračno pot med Stokholmom in New Yorkom. Po pristanku v New Yorku se bo po par dnevih odmora vrnil po isti poti. Letalec Ahrenberg se smatra kot nekak evropski Lindbergh, ker je lani s svojim Ietalom prepeljal okoli 10.000 potnikov. Društvo domaće šumske industrije za Hrvatsko Sušak, 10. jun. Na veerajšniem zborovanju l^nih producentov iz Gorskoga Kotara, Li-k«\ Hrvatekepa Primorja tpr ostale Hrvat-p^p in Slavonije, ki se ga je udeležilo nad ino delegatov. je hila sklenjena ustanovitev druMva iJomače šumske industrije za Hrvatsko s Rpdežem na Sušaku. Clani društva no r*-jo biti samo lastniki žag, ki so jugo^ln-v*-rif.ki državljani. Na zborovanju «e je nato ct»5irnr> r.-izpravijalo o zakonu za zaSt-ito. malih Jesnih producentov. YM govorniki >:> na-jjlfišdli vrunoM t^sa zakona ter v sprejeti re-?f>Iuriji izradili ŽHjn, naj M ta wkn„ -*-ipil ČUlI prP| V VPij;,vn. Bivši aiganski kralj Bomba\, io. junija. Bivši afsanski kralj Amanulah hoče odnotovati v Italiio. kier si narnerava kupiti nosestvo. Nieeova žena je ored kratkim nnvila ličcrko Prevrnjen avtobus Beograd, 10. junija. Ne daleč od Beograda se je včeraj dopoldne prevrnil avtobus, ki vozi med Smederevom in Beogradom. Avtobus se je prevrnil na seljaka Cedomira Tomića, ki ie stal rta vtopnicah sprednjega de!a, ker je nameraval na pri-hodnji postaji izstopiti. Dobil je tako tež-ke poškodbe, da je že po par minutah iz- dihnil. Ražen njega je bil lažje ranjen neki drugi seljak, docim se ostalim potni-kom, ki jih je bilo 15, ni ničesar pripetilo. Nezgodo je povzročilo dejstvo. da je bil av tobus preobremenjen in da je na nekem ovinku izRubil na slabi cesti ravnotežje, ko se je moral ogniti od nasprotne strani pri-hajajočemu vprežnemu vozu Zgradba nove carinarnice v Šibeniku Šibenik. 10. hm. Min'strska komisija, ki no nalogu finaiičnega ministrstva »pronCuie lokalne r^z-mere elede u(stanoA-;t\-e svobfld-n>ih carinskih skl-adnšč v .na'ših lufcati. ie odpotDvala na narniku »Kosovo* v Trogir in v Spilit. V Šibeniku se ie vršila skur>na konferenca Clanov kom-isiie. zastoDnikov r>bčinc in z?stori-letelo na tla, je drselo Še par metrov po zemlji, nato pa se zaletelo v neko đrevo. Pilotu s ni ničesar priperilo. lptalu pa sta se zlornila propeler in eno krilo. Letalo je bilo na poti iz Zemuna proti Rajlovcu pri Sarajevu, kamor so pa morali po ne«refi transportirati z vlakom. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BOR ZA. Devize: Amsterdam 22.855, Berlin 13.5625—13.5725 (13.5775), BrusHi 7.9096, Budimpešta 9.9271, Curin 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.985—8.015 (800), Lomkm 275.71—276.51 (276.11), Newyortc 56.83, Pariz 222.58. Praga 168.15—16^.95 (166.50), Trst 296.75—298.75 (297.75). Efekti: Celjska 158 den.. Ljubljanska kreditna 123 d.. Praštedicuna 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 118 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d„ Šešir »106 d. Pater Juriga na tožbo Hlinke suspendiran Ker je kot poslanec nastopil proti politiki patra Hlinke, mu Je cerkveno sodišče prepovedalo nadaijno izvrše van je cerkve- nih opravil Bratislava, 10. junija. Kakor S€ sele sedaj doznava, ie prefekti petek v Trnovi na Slovaškem duhovno sodišče razpravljalo o tožbi predsednika slova-ške ljudske stranke patra Hlinke proti patru Juridi, ki je bil iz stranke izklju-ćen zaradi raznih ciankov, v katerih je pater Juriša zelo oštro nastopil proti patru Hlinki in njegovi poljtikj. Cerkveno sodišče je ugotovilo, da je pater Juriga prekršil cerkveno disciplino proti svojemu duho\nemu predstojniku ter je zato spoznalo, ker poravnalni poskusi nišo dosegli /aželjenetca u>peha, patra Jurigo za krivega in zj >uspediraU> od izvršavanja cerkvenih obredov. Pat«r Jurila se je prito/il na višjo cerk\eno instanco, na nadškofij^kj k<>n/istorij v Olomucu. Pater Juriša je župnik v Sc-redu ob \ ahu ter je v cerk\eni hicrar-hiji podrejen patru Hlinki. Zgodba krošnjarice o izmišlje-nem napadu Litiia. 10. juniia. Pri na» se je odigral včeraj razburljiv dogodek, ki je vznemiril dobericn dcl pre* bivalstva, posebno onega iz okoliških vaši proti Grbinu. Od naselja Jeze je br^ela okro^ poldne mimo Grbina okrog 55 let stara ženica in vsa ra^burjena pripov edovala pasantom: »Napadel me je! Pri belem dnevu me je zagrabil ta razbojnik, me vrgel na tla in mi je hotel odvzeti denar Le s teža\o *em mu ušla ...« To svojo dojjodbo je pripovedovala vsa= komur, koTa je tišti, ki me je napadel « »Zen-JL, vi se motite.« so jo pričeli to!a* 2iti. *r»Ta gospod je vendar znan poštenjak in mož, ki ne potrebuje vaših par.« Pa je bilo vse prigovarjanje orožnikov in domacinov zaman. Trgovec je prav lah« ko dokazal svoj alibi, ker se je ta čas na* hajal ba^ na drugem koncu, kakor ga je navedla žena. Tujka pa si ni dala ničesar dopovedati, začela te grditi in zmerjati ce--lo varnostno stražo. V veri. da se bo žena potolažila, so jo pustili nekaj časa samo, pa je medtem pričela hoditi po ulici in trgu ter je mimoidočim znova pripovedovala o napadu. Z raznimi grdimi očitki je znova žalila orožnik_\ Ker je kazalo, da ne bo njenemu grdenju ne konca ne kraja, so ženo aretirali in jo oddali v zapore litij* skec;a sodišča. Pri aretiranki so našli precej stekleničic kemičnih irdelkov, s katerimi je krošnja* rila po vsem Zasavju. Doma je iz Sv. Ju* rija ob južni železnrci. Kaj je vzrok, da se je izmislila roparsko zgodb<^, bo pokazala preiskava. Sodi se namreC. da sploh ni bila napadena. Bosanski muslimani in sodni dan Te dni so nekateri sarajevski listi objavili izjave, ki jih je baje dal šejk Ahmed iz Medine o bližajočem se sodnem dnevu in koncu sveta. Te izjave so neznane osebe zadnje tedne razširile v tisočih in tisočih izvodili po vsej Bosni in Hercegovini .Z ozirom na to je vrhovni poglavar bosanskih rnuslimanov reis ul ulema ćaušević v Sarajevu izdal na vernike pastirsko pismo, v katerem pravi med drugiin: *Vedno so se našli nepošteni Ijudje, ki so izkorišćali neukost in neprosvetljenost muslimanskega prebivalstva. Na ta način so podpirali sovražnike islama in ponujali razne strupe neinformirani muslimanski javnosti. Da bi odvrnili muslimane od res-nega dela na tem svetu, so raznašalci ta-kili vesti s pomočjo nepoučenih duhovnikov vtihotapili ćelo v razne cerkvene knjige, da ta svet ni nič in da je treba živeti le za onostranski svet, češ da je sodni dan blizu. Odtod izhaja, da se med muslimani pogosto sliši: Kaj mi bo ta svet, če pa bo danes ali jutri konec sveta. Take vesti so se širile med muslimani potom knjig in brošur. Končno so nasprotniki islama govorili, da izhajajo take vesti od samega bo-Žjega poslanika v Medini. Tako so se mogle pojaviti vesti o šejku Ahmedu. ki da prorokuje bližajoči se konec sveta. Take izjave se pripisujejo šejku Ahmedu že ka-kih 70 let. Te in slične govorice bi bile še dokaj dobre, ako bi opominjale bogatine, da po-stopajo milostno s siromaki, da ne piieio opojnih pijač. da se varujejo v*esa, kar ie Bog prepovedal in da izpolnjujejo vse njegove zapovedi. Kadar pa govore vesti o tem, česar božji odposlanec tekom svojega življenja ni povedal in kar nasprotuje jas-nemu besedilu korana, potem so take govo-rice odkrita laž in namenoma skovane spletke. Cas, ko bo nastopil sodni dan. ni označen v koranu. Nasprotno, ko so vpra-§ali božjega namestnika. kdaj bo sodni dan, je odvrnil, da ve to samo Bng. Blizina sodnega dne nima drugega pomena. kakor da je blizu vse ono, kar nas te f&tka, in da je dalec" za nam«, kar ie prosio. Zato ne inc>rc nihče, ne šcjk Ahmed, ne om &o-vražmk. ki se krije za njegovim imenom. napo\edati sodnega dne in ne preroko\dti, da bo 1. U8»». konec korana. Take trditve so \ nasprotjn z besedami dragega Alahd, ki je de.ial: Resnično, resnićno, islam je edina od Bosa objavljena vera. Iz tega sledi, da nihče ne more napovedovati propada i^lan]a. Dokler se bodo muslimani ra\-nali po navođiJih vzvi§enega korana, bodo vsikdar napredovali in solnee islama bo pregnalo i njihovih oči temo. V letakili ,ki se širijo. se nahaja tuđi glupost, da bo oni, ki jo prepiše in ki jo raz-širi, obogatel in da se bo resil dolgov. Tr-di se tuđi, da je nevernik vsakdo. ki ne potrdi teh bedarij. Ni moja navada, da popravljam neumno-sti zanešeniakov. Vendar opozarjam muslimane, naj ne nasedajo takim spletkam. ki sramote vzvišeni islam. Vse, kar ni v skladu s koranom in z zdravim razumom, je treba zavreči.« Ta okrožnica vhovnega verskega po-glavarja muslimanskega prebivalstva je naiboljsi dokaz. koliko zmedo so povzročile med prebivalstvom neumne vesti, ki so jih neznanci razjirili bodisi iz zlobnosti, bodisi \z gluposti. Po-nekod so ćele vaši odložile ddo in liudje so se začeli vdajati molitvam. eriki aklanntizirala. Iz Amerike je prišla kot operna pevka na turnejo v Evropo, kjer je kmalu zaslovela. Bila je zelo lepa in ko je nastapila i. INjO. v lisabonski operi, je napravila na kralja Ferdinanda II. globok vtis. Eerdinand je bil oženjen s portugalsko kraljico Marijo II. in ko se je kraljici rodil presto-lonaslednik, je dobil tuđi Ferdinand naslov kralja. Po kraljičini smrti je \ la-dal Ferdinand II. kot regent za svojega mladoletnega sina in takrat se je zalju-bil v kpo pevko. Podelil ji je naslov grofice Edle in stopil je i njo ćelo v morganatični zakon, ki je bil zelo src-čen. Grofica je dala umetnosti slovo in med portugalskim plemstvom je igrala važno vk>go. Toda takoj spočetka je Čakala rnor-ganatičen zakon težka kriza. Ferdinandu so leta 1869. ponudili špansko krotio, toda samo pod pogojem, da bi se od operne pevke ločil in poročil s kako princeso. Kralj je pa izjavil, da sprejme špansko krono samo kot grofičin Ttiož in tako je njegova kandidatura propad-la. Posledica je bila, da so na Spanski prestol kandidirali MolienzoUernca. kar je povz-ročilo 1. 1870. prusko-franeosko vojno. Morganatičfli zakon kralja Ferdinanda z zrofico Pdlo je imcl torej usodne posledice. Kralj *c ostal grofici zvest do smrti. Po moževi smrti &e je umaknila grofica v zasebno življenje in obujala ie spomine na zvesteia moŽa, katerega je preživda dobrih 40 let. KDOR OGLASUJE, TA NAPREDUJE! Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. jumija 1929. Stev 1 ?Q Letosnji velesejem prekosil vse dosedanje Števflo posetnikov je znašalo nad 100.000 — Pretežna većina razstavljalcev z uspehom zelo zadovoljna • - Ljubljana, 10. junija. Letotoji vel-eaejem je bal včeraj zaključen. Včeraj smo imeli prvič letos poletno vročino, ki pa na poset velesejma ni prav nič vplrvala. 2c dopoldne je sejmišče oži* velo, popoidne je bil pa zopet tak naval, da je bilo težko hoditi po paviljonih. Ze prve dni je kazalo, da bo letosnji velesejem v vsakem pogledu daleč prekosil vse do* sedlanje in ob zaključku se je res poka» žalo, da je uspeh večji, nego so mogli pri* čakovati ćelo največji optimisti število posetnikov je znažalo včeraj okoli 20.000. Z zadovoljstvom moremo ugotoviti, da je bil letosnji velesejem tako zaseden in tako bogato založen z najraznovrstnejšim blagom, kakor še nobeden dosedanjih. Ne samo vei razstavni objekti, ampak tuđi vee obsežni prostor med paviljoni je bil skoro do zadnjega kotička natrpan z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji in napravami, ki so bile večinoma v obratu, avtomobili in avtobusi, ki jih ni bilo mogoče spraviti v paviljone in z najrazličnejšim razstavnim blagom, ki se je lahko razstavilo na prostem. Naše mizar-etvo, znano po solidnosti in rlovršenosti \z-delkov ter po zmernih cenah. je letos še v v^čji meri kakor doslej pokazalo, da je vseskozi na višku moderne umetnostne t hr-ti. Bogato je bila založena tu
  • razstavilo 734 tvrdk, od teh "15 inozem-skih in sicer: Amerika: 15, Anglija 24, Av-!=!ri,ja: 59, Belgija: 10. Brazilija 1, Cehoslo-\aška 12, Danska 1, Francija 7, Holandska 2, Italija 16, Madžarska 12, Nemčija 71, Švedska 2, Švica 3. Razstavljalci so bili razdeljeni v 20 glavnih blagovnih ekupin. Na pismene in ust-mena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma je uprava velesejma prejela od razstav-Ijalcev izjave o uspehu, katere so strogo razvrščene sledeČe: njmljni tlttmiW zadanljni ke in ščetaretvo " 38% 4\?o 21% Strojna industrija 52% 33% 15% Izdelki iz železa in jekla 37% 59% 4% Ostali kovinski izdelki 31^ 69% — Poljedelski etroji in orodje 90 % 10% — Avtomobili, bicikli, vozovi itd. 26% 46% 2S% Elektrotehnika in razsvet- ljava 50% 50%— Kozmetika, farmacevtični in kirurgiSni udelki 70^ 20% 10% Papirna industrija, kar-tonaža, pisani, potreb-Kine M% 40% 30% Pohištvo, stan. oprema 75% 25% — Ostala lesna industrija 60% 32% 8% Usnje, konfekcija usnja 25% 26% 49% Tekstilna industrija, konfekcija, kožuhovina, pe-rilo 65% 20% 15% Klobuki, elamniki, kozarstvo, vezenine, Čipko in fcretarstvo 38% 41% 21% Lončena roba, majolike, *^ fajanse, steklo 35% č .% lo% D ragui jarstvo, fina mehanika, optika, gra- , verji, fotografske po-trebšeine 60% 40% — Kemična industrija 60?J 30% 10% Industrija fivil 80% 20% — Stavbarstvo 65% 35% — Glasba, radio 40% 20% 40'* Razno . . - ~^*"° -^ " 53-20% 34.55% 12.2i°A> Od vseh razstavljakev je bilo 547 industrijskih in obrtnih podjetij. 187 pa tr-govskih. Razstavljalci so napravili po-membnejše zaključke, porazvrščeni po strokah s sledečimi deielami: Pletilni stroji, stroji za obdelovanje lesa, čevljarski stroji, regulatorji, lokomobile, računski in šivalni stroji: Hrvatska, Bosna, Slavonija, Srbija, Slovenija. Peči, štedilni-ki, kotli. tehtnice: Hrvatska, Slavonija, Slovenija. Plombe, jedilno orodje, cevi in pripa-dajoče: Hrvatska, Srbija, Slovenija. Poljedelski stroji: Hrvatska, Bosna, Slovenija, Srbija, Banat. Avtomobili: Banat. Bačka, Srbija, Slavonija, Hrvatska, Slovenija, Dalmacija. — Vozovi: Slovenija. Kosmetika: Ćela Jugoslavija Papirna industrija, pisarniške po- i*s •!-■£. kf*rfona;Ja- S'oveni.ia, Bosna. Srbija, Banat, Hrvatska, Dalmacija. Pohištvo Slovenija, Slavonija, Srbija, Hrvatska, Dalmacija. Ostala lesna industrija, posebno in-tarzije: Hrvatska, Bosna, Slovenija. Konfekcija usnja: Slovenija. Tekstilna industrija in konfekcija, vrvarski izdelki, perilo, kožuhovina: Ćela Jugoslavija. Ščetkarstvo, vezenine, čipke: Ćela Jugoslavija. Zrcala, lončena roba: Slovenija, Slavonija. Banat, Hrvatska. Galanterija, graverstvo, fina mehanika, fotografske potrebščine: Slovenija, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija. Kemična industrija: Slovenija, Slavonija, Hrvatska. ;ndustrija živil: Ćela Jugoslavija. Stavbarstvo: Ćela Jugoslavija. Radio aparati, harmonike, glasovirji: Slavonija, Srbija, Hrvatska, Dalmacija, Primorje, Bosna. Razno: Ćela Jugoslavija. Gibanje razstavljalcev od leta 1921 na* prej je bilo sledeče: I. 1921: skupno ste* vilo: 470 (domaći 441, inozemci 29); le» ta 1922: sk. 684 (dom. 585, inoz. 150). le* ta 1923: sk. St. 776 (dom. 585. rnoz. 191); leta 1924: sk. št. 726 ( dom. 535, inoz. 101); 1. 1925: sk. štev. 623 (dom. 480, inoz. 143): 1. 1926; sk. št. 646 (dom. 505, inoz. 141); le* ta 1927: sk. št. 623 (dom. 500, inoz. 123); I. 1928: sk. štev. 706 (dom. 534, inoz. 172); 1. 1929: sk. št. 734 (dom. 519. inoz. 215). Obiskovalcev je bilo 105.000. Od teh je dopotovalo na podlagi sejmske legitima« čije iz oddaljenejših krajev države, ozir. inozemstva, torej kupčev 13.000, in sicer: iz Slovenje in Prekmurja 29.5 %, Hrvatske 14.3, Slavonije 3.5, Dalmacije 4.6, Banata, Bačke 4.8, Srema 1.1, Vojvodine 6.9, Bosne, Hercegovine 7.3, Srbije 17.4, Macedo« nije 1.9, Crne gore 0.9 odtstotka. skupaj 92.2 odst., mozemcev 7.8 odst. Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, Čehoslovaške, Italije in Nemčije, pa tuđi iz Bolgarije, Rumimije, Franci je, Anglije, Ogrske, Grške. Turčije, Japonskc, Združemih držav ameriških in Brazilije. — Razstavljalci m obiskovalci so odhajali iz velesejma zadovoljni. Kritika domaćega m inozemskega časopisja, gospodarskih m javnih krogov je bila najboljša. Jubilejni X. mednarodni vzorčni vele* sejem v Ljubljani se vrši lea 1930. prvi teden meseca junija. Od 37. avgusla do 9. septembra 1929 pa se vrši IV. velesejmska prireditev »Ljub« ljana v jeseni«. Mestna plinarna in njeno obratovanje li referata načelnika Hnančneg proračunski seji Proračun me*tn© plinarne za leto 1929 tekazuje potrebščin« Din 3,023.131.— in pokritja » 3,073.902.- torej prebitka I>in 50.771.— ki bi ga morala pravilom a izročiti mestni občini, ker pa ima plinarna še nepokrito iz* t?ubo rz prejšnjh l^t, se bo porabil v delno kritje teh izgub. Plinarna plačtije mestni občini ta uprav« ne stToike Din 4,606.— in za pokojmmski fo««J Din 32.550. -. Poslovno poročilo m««tne plinarne za preteklo leto omenja med drugim: Celoten inkaso za prm je mašal v le* ju 1927 Din 2.060.589ZI>, v letu 1928 p* Din 2.486-349.75. — Oddaja plina privatnim siTankam v cbm leta 1927 je bila 832.763 m3. leta 192R pa 875.071 m1. Cestna razsvelljava je porabila leta 1927 3R 1.637 m». leta 1928 4Z5.O16 m*, ker je cestna razsvetljava po* mrtožena in zfcolj^ana z več plinskimi ob« ločnicami. C©»tTta rarsrvetljftva se je po-nrnoži'la za 20 novih svetiljk. 198 svetiljk se je ur©dalo » priži-ganjem in ugašanjem n« pritrlsk tako. da je centrum mesta naen* krat prižgan, iti sicer v čmsu, ko se da v plinami v to svrho viiji pritisk. Izmenjava se starih s\-etiljk z ročnim priznanjem se bo nadaljorvala rudi še v leto^njem letu, tako da bo imelo vs« mesto v dveh letih moderno urejeno plinsko ra^svetliavo. Cestno plinsko omrežje ?e je v preteklem letu razširilo za 2.018 m. Iz izkupAčka «i plin od vsakega konzimien* ta amo torej napraviH 1.5 m noveg« omrež* j*! Cemtno oeojedtfr br« prifcljučkov ni a odseka £. Ivana Tavčarja na nbčinskega ^veta stavbe meri danes 28.000 metrov. Ljubljana bi pa potrebovala najmasj 40 km dolfio omrežje, ker mesto se Siri in nove sttvbe «e grade največ v bivših predmestjih, kjcr pa nimamo plinskih vodov. Neobhodon potreben bi bil plinski vod proti Posavju (za Bežigrad) v Moste, na Mir je, v šiško, v Trnovo in izboljSauje plinskega vođa po Karlovski cesti. Tega dela pa plinarna nikdar ne bo zmogl* iz tekočih dohodko\r. Privatne instalacije so dosegle v tem letu radi ugodne stavbn« sezone vi^ek. Montirali smo 498 aparatov, katere smo dobavili mi Poleg tega smo montirali prvo res veliko kuhinjo na plin v javni kuhinji Delavske zbornice. Ta kuhinja porabi po* vprečno 40 cbm plina dnevno. Ako glavna većina prebivalstva ne bi imela tako skrom« nih dohodkov in ako bi ne bilo stanovtnj* ske mizerije, bi imeli š« več instalacijskih r.aroeil. Tako pa je večje Stevilo novih tn* štalacij nemo-goče, ker nobena stranka ne bo na?>eljevala n-Iina, dokler se boji. d§ ji bo stanovanje rd'povedano in dokler ima tako nizke dohodke. da t njimi komaj živi. Za investicije drž. uradnik ne more tmeti razpoložljive^i denarja Cena plina Imamo v vcljavi cenik, ki je napravljen na pod U g i principa, čim več porabH. tem nižjo ce«no dobiS. oziroma tem \Hiji rabat ra T>rvotno ceno !*e dodeli. / Strankama se računa 1 kub. meter plfna za kuriavo pri mesečni perabi d"> 15 ku-bič* nih metrov Din 3 50. od 16 do 50 kub. m Din 2.75, od 51 do 100 kub. m Din 2.25, od 101 m več Dm 2.—. Tak cenik je bil Ljubljani potreben, ker smo imeli zelo mnogo konrumentov, ki so porabili mesevno le 5—6 cbm plina. Pri ta» kih ođjemulcih so z naša li ntii režijski stro« iki već kot pa je znašal celotni inka>o. Teh strank imamo sedaj prav malo! »Cena plinu j© previsoka,« to &c sli^i največkrat. Nižje cene nima nubeno mesto v Jugosla* viji in tuđi v Nemški Avstriji in Nemčiji imajo le prav velika mesta, kot Dunaj, Bcr* !in, Monakovo in Lipsko nižjo etno kot mi. S temi mesti pa se ne moremo primeriati, ker porabijo na dan toliko plina kot Ljub« ijena v celem letu,' V Jugoslaviji so sledeče cene za plin: Zagreb (3kratni konzu-m v primeri z Ljub* ljano) Dm 2.80. Osijek enako veliko plinar* na kot naša D;n 4.—, Maribor Din 3.—, Sarajevo Din 2.50. Split (ima najcenejša premog, ker odpade transport po ieleznici) Din 2.50. Manjie plinarne ne pridejo za primerjavo v poštev! Dunaj avstr. S O. 19 — Din 1.5Z Berlin RM. O. 11 — Dm 1.52. Momkovo RM 012 — Din 1.68. Cena plinu pri nas je le relativno pre* visoka, ker so dbhodki prebivalstva pre* nizki. Plače AR. Danes: Ponedeljek 10. junjjt 192Q: ka« toliki: Marjeta; prtvo*lt\"ni: 2R. m«ja 1729, Dostana. DANAŠNJE PR1REDIT\T Opera in drmmm: Zaprti. Kino Matica: Nemorala. ; Kino Ideal: Orni pirat. DEŽURNE LEKARNP. Danes: SuSnik, Marijin trd; Kuralt, Go-sposvetska ceatt. — A. R. K. Primari«. lafckaatl#ttki va- bijo ae vai na redn# treninge, kateri »e vr-šijo v torek, §redo in p«tek. Dolocili *# bodo tuđi atleti ki sodelujejo pri meetin^u i Zelezničarjev v Mariboru. Naealnik. Ljubljana nekdaj in sedaj (Rargle<1 z ljubljanskega Grada. Pokra|;o-^ki oris s panoramo. ^pi««al Joe. W e • t •» r, panoramo nariba 1 Pet. 2 m i t e k. Zaloiila mestna občina ljubljanska.) Prav lična knjižica » t?5 atranmi teketji, ki bi je ne smela pogrešati nobena ljubljanska rodbina. Ljubeaen do namira mesta iu do na^e doniovine jo je napijala, Ijube-vn in ponus bo \zbujala vtakemu riUtelju. \n prav vsakdo >e racu ii in prisna: >Saj nifciem niti slutil. koliko zanimivoMi, lepote in poezije »e ražurinja pogledom z ljubljaa-»škega 0rada.< Stara je re»niea, tia svojega najbližjega skoraj prav nič ne poinamo in ga zato ne cenimo. Koliko je Ljubljančanov, starih in mladih, ki vedo, da je ljubljanski Grad #din-stvena točka po svojem položaju in razgledu v vsi Evropi?! Koliko Vas je, rojaki, ki se zavedate, da se z na^iin Gradom oe morejo meriti ne graški Schlos^berg, ne Hohensalibury, ne pra^Ki Hradčani in n« krakovski \Vawel? Nobeua teh holmov oe nudi niti tako raz^ežne, nit i tako pestro raznolicne pokrajinske slike. S ploščali na uašem grajskem stolpu imaš lahko ob jas-nini razglei. kakor t»a ni v tui-i .Iržavi x nobene niestne postojanke s približno '«to \zpeto6tjo. N'adzornik \Ve»ter je turej izvrši! vi3 hvale vredno delo. Predočil nam je Ljublja-uo in vso okolico v krajepi*nem pojjleđu \n obenem opozoril na premnoge turističiie, zemljepisne, zgodovinske, umetniike i a sploh kulturne zanimivosti, ki ao v ivezi z mestom i u s pokrajino. I/vriil je to 'me-nitno, vedno živo, nikdar suhoparna, « p<> gledom slikarja in srcem poeta, z njttanč-nottjo pedagoga in zanosom navduien^ga turista. Vse zgoSceno, plastično ter v le-peai jeziku. Knjiga nudi mnogo veC\ ka tor obeta naslov. Ze naslovi povetio vsebiao: Položaj Grada. — Pretopi na Grad in obhol po njem. — Mesto in obmestje. — Okolica in obzor: Krimski sektor, Triglavski sektor, Kamniski eektor. — Kulturno-zgodovin-ski pogledi. — Seznam knjig in spisov, ki lahko služi jo temelj itejsemu itudiju aa>e,ja mesta in pokrajine v zemljepienem, zgo-dovinskem. peološkem. turističnem in kulturno - zgodovinskem pogledu. Saj je res ogromno, kaj vse se vidi in kako daleč šega razgled z našega Grada, koliko krajev, cerkev, gradov, razvalin, gor, hribov in holmov. In koliko miali in spomi-nov nam vzbuja ta razgled. Prof. Zmitek je v preprosti, ponazorjevalni maniri s tulem narisal v panoramo prav v«e, kar zbuja pozornost opazovalca bližnje in daljnje ljubljanske okolice in dodal imenom tu Razgledom i v roki z ljubljanskega Gradu vsako toeko na obzorju, ki te ranima. Za smotrno razgledovanje je priporoč-ljivo šetanje po hrbtu grajskega holma, ia-densi od starih (>Sanc<) po Grajekem dre-voredu in nato po Razgledni stezi na aever-nem robu, ob samem gradu in ob zidani ograji vnanjega dvorisča, kot xaklju5ek pa vzpon na 31 metrov visoki ^rajski etolp. Tu ti bo \Vestrov-2mitkov iRazgled; izvrsten vodnik. Želeti je le le, da napravi mestna uprava na okrajih vrhu stolpa le orientacij-ske plošče in gibljiv, dovolj velik daljno gled. In potem se prepriča?, da je pteal res-nico J. C. Oblak, da je naša okolica >večen vir lepote in poezije«, in da je Rado Mur-nik pravilno oznafil grajski razgled z bese-dami: vSlika se tod vreti ob sliki in v čudoviti, osvajajoči harmoniji se spajajo mno-golično?t in enovitost, ljubkost in velifa-stvo.c Hajd, na Grad, Ljubljančan, da ee napijoi k-pote! >Glej. stvarnica vse ti ponudi, le jemat* nikar ne zamudilc Našim šolam vseh vrst pa bo *Razgledc lahko izborno »luiil kot nazorilo pri domoznaaskem pouku. Fr. G. Ljubljanska porota Ljubljana, 10. junija. Oko nra je pokvaril V sobo to popoidne se je z ago var jal pred porotnki posetnik na Količevem Ja# nez Grčar, ki je lani 21. oktobra udaril ■ sifonsko steklenico Janeza Svetlino po desnem očesu tako, da je nastalo trajno oslabljenje vida. Na ragovornikov pred* log je bila rasprava preložena, da dobi 90« dilče nove dokaze. Radi gdfufije že drugič pred poroto »Kdor zna, pa zna«, to večkrat dejali znanci Pravstove Fraoce, ki je zelo dofcro znala proda jati srečke in obveznice vojne ikode. Pa je zaropotalo. Franca je morala pred porotnike in obsojena je bila pred* lanskkn radi goljufije na 1 leto težke ječe. Pravstova Franca je sele 19 let stara, doma U Prcbačeva blizu Kranja, in je tr» govska potnica. Leta 1927 je prodala 2 ob* veznici vojne škode Matiji Zvanu v Boh-Srednji vaši, in »icer eno za 3000, a drugo pa za 2000 EHn. Plačcvati bi bil moral moi v obrokin, pa je dal «n obrok Franci, m sicer 150 EHn. Pozneje je možakar zbolel in umri. žena Micika je pa vse skupaj ne* kam založila. Pa »e je oglasila pri nji 16. decembra Franca in ji povedala veselo no* vico, d& je večja obveznica zadeta in cU dobi Micika 125.000 Dm. Na raoatalih ob* rokih je »daj morala plaćati Franci 4471 dmarjev. Kmalu je Franca »pet priila, čea, da je tuđi druga obveznica z*d©ta in da bo dobila ženica ie 50.000 EHn. Tu* »daj ji je morala dati ra obroke 2918 Din, FTancka se je le večkrat oglasila in opc* harila lahkovemo Maričko za 6.398 Din. Lagala jo je, ikuJtaiit dr DobuA&ek. /.& đ*ia\no tu/itcJjitvo je bil etwoč >od» nik JaNoritrk. Obto/enk« je precej velika, vitka bloo* cinka, s mpatune ^anaojo&ti. Za^ngrja jo odvetnik dr. Kivmhar. Ubtožena puve. Ja je pjteiu, ko Je zw-i^ola, da jo Učejo oroiniki, ve* prigoljufjui lenar jorabila, vo/ila te je v B«Ogr>i u Zagreb ter te uniika!« roki [Tavice. Porotniki go eduiu gla\uo vpraiauj** o knvdi obtoien« raji hudu,i*latv*i yo!;ufije *ogla«no potrdili, nakar je t.ila Frauja Pr»\-*tova ot*o)ena aa 3 leta t*iu,. j^fe z \ po-s-tora niMrtno. (>n Marjjj xt.ij*jvi mora **-ujli prigoljufani ioe»ek, Nato se je priceU razpra\a proti \4.»Uu Gregorinu radi poiiga Požić Adolf Gre^oriu je »aui^kj dela\ec u LJo-bat rojeo leta l&M. Njegova oezakon»-Wa mati je v Aineriki, on pa »Unuj« pri teti. Obtužnica navaja, da je imel •vojedobLO razmerje » pijaci in mo^kiru vdauo Ju^tioa Kržanovo v Dobu. Ta se je j ojo *krcgal, porneje se *p«t spoprijamil, a veodar ae j& le vedno jezil nanjo, ker je iinrla tihii Iru-ge rada. Dne 13. iuaja leto« je pri**] v Dob ^{«-t vasovat h Krlanovi, ki mu ni hotele odpr«Mi, ker je imela drugrga va*o%atra >el je za hi-Šo k drvarnici in laigal b-utare, da »e ma-Wuje. Zgorela je drvarnica, p« tuđi hi*a, ki je hila la*t Ivane Medved. Po«f*tnira je tr-pela kakih in.(>ti» Dio ikode. ObtoŽeiua je iagovarjal i^ivetnik j>olid.ne '.n rvečer >nurt. Vida, irwričaii&ke lole it Trltč*. rrtf-tiamyk< š-ole z Ralteika. torej dev«t iktvea&th mei&dinfiđcih Sol z oboli 49^—500 ufie-ncj t<\* s4aeh aiadenaj sta obserala tboirov-«ke nastopc a cappellia. pevske aa»top« & k!a-vifkm, rajaln« na«top«, Ofke^trilB« o*stot>« ter monstire nastope rdniženib pevoev vr^«ci itcrvila zsDoraj ocnenjeiuta k>4. Ni med nam«« o«wsati ia oceaiti v**k ^f"-mezmi nasitoi), ker so \m. ki so se rw*tewtirtri na odru. storili po svojih nvočtb poiteji« ;n vrlo vse. kar so le zmorli. V prvi vrsti morimo nad vse pohvatao podcrtati Mres v*Iitko VolTi\ryvmimc ddo »trokovoih p«v«bli u&Uelijev v»eh teh meićaflskiit Sol. med ufwni zovtt v prvi vrsta močno. plodonosno delo &troluyvneft učitelja fo«p. Fr. R«oo-v*a. ki ie »Otttavil petof P€vcev na ođer ie nad«bude«, ifnpotiixajri or« Vestcr. Nobena stvar, ka so Jih ti p«vci i»v%-jali, ni »resecala njihovih mo6i; uajprotao: trci.I U, da so ti pevd vdertj t s-vetin* u5ivaboo6tjo ic !ab-koto so v tfcmmem nattopa odpeli o. Pf. Schwabo>vo »Dobro >uti«c aH tber oicmov it Jenkove »Vračame«. lu Je »tai Se nedavno kct ena naJJTTOČmeJiiJi sjcurmih toČk na ^ocrajiiu T>©vcev JPS. Tesoo so se prii>!ržali ti »ma!« i>evc! odTasIiiim in Jih resmo cpomniM, da jttm Je treba s podvučeno. potixxf«oo rk> n*pft4owtL Kakor rt Uno. p* so k" tako naefemu je oMipfo i^vrstnerniu naipredtou v prvi vr«ti pripotnoc.'i stnoJtovro naobraieni flmbtm u&teJji ie s tem posdav:!! £!a$beno delo tvodlii za vodov n« tik« vi-soJso ^topnV^, kaioor ni bila pred tem le »j-koli. To r« >e iaredno ra»ve*«Wrvo d«j«tvo. k»J*i s te dobo se zMčtnh tuđi haje« ra«?ve< nov« elasbeoe dotte med nami SJovefic\ Ln woQti ioroto in obeta se zelo zanimiva obravnava, kajti porotniki bodo morali odgovoriti na perece vprašanje, ali je dovoljeno neozdravljivo bolnemu prikradati muke. Corbett je poslal u bolnice pariSke-mu »Matinu« odprto pismo, \ katerein apelira na v;>e treziio misleče francu-ze, naj se izjavijo o njego veni deranju. Gorbctt navajat da je bilo Uru v hrau-ciji 40.000 samomorov in Uj je med sa-momoriici 20.000 takrh, ki ^ serli r>o samcrmorilnem orožlu. ker nišo veČ hoteli rxcjiašnti rieozdravljivc bolezni. Število neozdravljivo bolnih, ki jih razjeda rak. z-naša v Franciii okoli 40.0111). Corbett zahteva. naj se s r>osebnim zakonom dovoli ubijati neozdravlitvo bolne, nad katerimi je zdravni*ka veda /c obupala. V zdravniški stroki je znano vprašanje tak«ga skraj^anja živl.ienja kot problem evtanazije, n katerern so zdravniki na kong:resih že opetovano razpravljali. Prišli so pa vedno do zaključka, da tf znanost ne rnore častiti travice posezati v človesko /i\ jenie in da tuđi ne more prevzeti odgovor-nosti, kmjti nepričakovana ozdravljenja so sker ređka, nišo pa izkijučena. Vooit^d. Stev 120 »SCOVENSKT NAROD«, dne 10. Jumija l$29. Stran 3 Dnevne vesti. — Odlikovao* univerza. Na predio« pj-o-svcincga ministra je krali odlkoval z redom Sv. Save I. stopnj« univerzo v Tou-lousu. — Izprernemb© v naši vojski. Imenovani so za vršilca dolžnosti načelnika intendanture komande vrbaske divizijske oblasti do-sedanji vršilec dolinosti pomoćnika načelnika intendanture iste komande administrativni jJodpolkovTiik ekonomske stroke Josip Luckas, za vrštika dotfnosti načelnika intendanture komande- vardarske divizijske oblasti dosedanji vršilec dolžnosti pomoćnika intendanture iste komande administrativni ma>ior ekonomske stroke Josip Bre-zinščak, za vr&lca dolžnosti načelnika intendanture komande dravske divizijske oblasti dosedanii vršilec dolžnosti pomoćnika načelnika intendanture komande bregalni-Jke divizijske oblasti administrativni pod-polkovnak ekonomske stroke Anton Hivert, 7a vršilca dožnosti pomoćnika načelnika intendanture komande III. armijske oblasti dosedanjd vršilec dolinosti šefa instruktor-skega odsefca ekonomske inspekcije intendantski podpolkovinik Milo Lu^er, za vršilca doižnosti pomoćnika načelnika inten-danture komande IV. armijske oblasti dosedanii vršilec dolžnosti načelnika intendant-ure komande savske divizijske oblasti ađmini-stratrvni podpolfcovnik ekonomske stroke Josap Vervega, za vršilca dolžnosti pomoćnika načelrnika inteadature komatmie bre-gajnišk« divizijske oblasti dosedanii vršilec dolinosti intendanta komande dravske divizijske oblast?' administrativni major ekonomske stroke Josip Sušnik. 73 vršilca dolžnosti pomoćnika načelnika intendanture komande moravske divinijsike obJasti dosedanii vrsnlec dolžnosti intendanta iste ko-matide administrativni maiior ekonomske strofce Mi riko Vilfan. — Iz državne službe. Imenovani 50 za Sumarskega svet-mika in sreske^a šu'inarske-ja referenta pri sreskem poglavarstvu v LjubHami šismarski nadinženier in sreski Šumarski referen«t pri istem poglavar ju Viktor Novak, za šumarskejra svetnika in šefa Šumarske uprave v Boli. Bistrici šumarski r.adinženjer in šef iste nprave Aioiz Rus, za StimarskcRa svetnika in šefa šumar, upra-\re v Kraniski srori Šumarski nadinženier in Sef iste uiprave Fra-n-io Mik'lavič, za stal-neza uradraika glavne podružnice Državne biootekarnf banke v Lfulbljafii pripravnik Branko LiMez, za urad-n'ka podružnice PoStne hranilnice v Ljubtiani pripravnik Metod Brezjgar; v visio S"kut>ino ie po-maik.remeŠčetJa sta arhivski uradnik Stanfco Bavđek iz Rr&žic v Kočevje in Avsni-st Cermelj iz Ko-čevja k velik crnu Županu ljuWtan*ke oblasti. — Poftlovfkil večer pofkovnflcu Nedelj-Kovlču. V četrtek je priredila Ceškoslov.-lufcoslovenska lica skupno z oreanizacUa-mi častni'kov, dobrovoHcev \n zastopniki 4*. prašloega pe^potka *Jusros1aviia« našemu vojaškenui atašehi v Prasci i>olkovnrku Peri Nedelijkoviču poslovilni večer, katere-ga so se udeležili naš poslanik dr. Angjeli-nović, generalni konzul Cvjetiša. več češko SlovaSkiih generalov in zastopniki vlade. Iritirana druiabna prireditev se Ie izpreme-rtfta v leipo manifestacijo SeŠkosbvaško-jugoslovenskejfa bratstva. — Iz »Službenih Noviti«. -Službene Novine« št. \32 7. dne 7. t. m. obiavljajo zakon o poslovnem redti v d^ža^^^etm s-veht in upravnih sodišSth. Kot priloca »Službenih Novin« ^t. 117 z dne 21. maia ie izše! zakon o protokolu 0 pr&povedi uporabe strupenih plinov in bakterioloških sred-stev v vojni, ki je bil podipisan pod okrilje™ DrušK-a n-aTodov v Ženevi 17. junija — Darovi za pogorelee. K zbirki pri g. r^likem županu ljubljanske oblasti za pogo-relce bo pri*pevali nadalje: Gp. dr. Herman Pleinert, avitrijski konzul v Ljubljani, 500 Din (za Kočevako Reko), Janda Galle Uoaa ▼ Ljubljani 100 Din, Jenko Avguet, pekarua ▼ Ljubljani, 200 Din, Hribar Dragotin, tovar-na pletcu-u v Ljubljani, 500 Din, Ko?U-r Jo *ip v Ljubljani lOoO Din (za Kočevsko Ro-Vo). Kroelijska družba za Slovenijo v Ljubljani 500 Din, Kolinska tovarna v Ljubljani 500 Din. zbirka pri mestnem županstvu v Kranju i04o Din. zbirka župnega uralo v S»*. JoSti. pri Kranju 350 Din. Doslej skupaj 519Ti Din. — Vremc. Vremenska napoved pravi, da bo delofna oblačno, t-o-plo vreme in da nevihte ndso izkliučene. Včeraj ie bilo Iepo samo v Splitu, druzod pa boli aii mainj oii-Ia6no. Včeraj smo imeli prvič vroč poletoii daji. Maksimalna temperatura ie unašala v B^ograd'u 33.7, v Skopflju 33. v Splitu 30, v Ljubljani 28.8, v Zagrebu 28. v Mariboru 26 stop-inj. V Mariboru je zve»5er nekoliko de-ževalo. Davi ie kazal barometer v LjubHani 763.3 m«m, temperatura ie znaišala 18.4. Vse kaže, da se ie pričelo Dravo poletje, fci bo najbrž zelo vroče. — Zastrupljevalka baba Anujka pred so-d&čem. 17. t. m. se prične pred sodiščem v Pančevu senzacijonalen proces proti za-^trupljevalki babi Anujki iz Vladimirovca, ^ ima na vesti 10 umorov. Zagovarjati se bodo morale tuđi kmetice in Ilandže in Vladimirovca. ki so z AnuJkinirn strupom spravljale svoje može s sveta. Raba Anujka čak« na razpravo popolnoma mirno. Trdi. da je ncdol^na. čeprav ^o ii t'va umora it dokazali, dočim obstojajo za ostale zločine Ie indicije. Amijka pravi. di> je 93 let stara, ljudstvo pa trdi, da ima nad 100 let. Anuika je prava psihološka ugan-ka. Že leto dni sedi v preiskovalnem za-poru in je popolnoma zadovoljna. Se ni-kdar se ni pritožila. Ie zelo zgovorna in rada pripoveduie o sdbi. prj zasHšcvanlu je odsovarjala tako prcmišljeno in zvito, da je spravila sodnika večkrat v zadrego. Trna nenavadno dober spomin, kar je red-kost pri Ijudeh v tako visoki starosti. Rada pove. da so jo obiskovali odlični gospodie iz Srbije, Rumunjke, Madžarske in ćelo iz Turćije. Pomagala je bojttinom in reve-žem. Sporainja se imen vseh svojih klijen-tov, med katerimi so nemški aristokrati, rumunski bojari in turski paše. Baba Anujka je izredno inteligentna. Govori 5 jezi-kov in je dobro podkovana v zgodovini, geografiji in literaturi. Medicinsko vedo ima, kakor pravi, v malem prstu. Bila je hčerka bogatega kmeta in je obiskovala zasebno ?olo v Pančevu. Bila je tuđi lepa in moškri so ji radi dvorili- Omožila se je z bogatim kmetom, ki ji je pa kmalu umri. Odtlei se je umaknila v samoto in je postala čudakinja. Zlvela je sama s služki-njo, ki ie abnormalna. Del hiše ima preure-jen v laboratorij. Njeno premoženje cenijo na več ffnilijonov. V srednjem veku bi jo kot čarovnico zažgali na grmadi, danes pa predstavlja kriminalen tip, s katerim se bo ukvarjalo sodisče. — Mamutovi zobje. Tz Osijeka poročajo, da kopljejo delavci o-pekame temelje za novo poslop'e. Predvčeraj'šniim so našli dva velika zo-ba. ki tehtata vsak poldrugi kz. Strokovnjaki trdrijo, da gre za mamutove zobe. Pred leti so našli na istem kraju d;-Ie mamutove lobanje. — Obsodba v ciganskem procesu. Iz Bečkcreka poročaio, da so bili obsojeni ci-gani, k' jih je vodit ropar Miša Radu. Zasli-§anih Je bilo mnogo prič. Cigani sami so priznali sodelovanje pri treh umorih in ne-števiTnih tatvinah. Ugotovlieno je tuđi, da je bil pravi vodia ciganske roparske tolpe Barbu Laja. ki je pobegnil v Rumunijo. Policija ga je že trdkrat ujela, pa vedno se je prebrisanemu in nevamernu ctganu po&re-čilo pobegniti. Laja je organiziral svo>Jo tol-po čisto po vol alko in ?e zagroziil vsakemu nepoko-rnežu ali izdaialcu s smrtio. Zasliša-ne so bik tuđi vse prizad-ete in oSkodovane stranke. Sodiščc ie dokazalo krivdo v 49 z!oči-p..ili. Ml5a Radu je b*!l ohso-Jen na 12 let ječe. ostali Cigani pa na ječo od 4 mesecev do 10 let. Trije so bili oproščeni. — Vlomilci s kloroformom. Iz Apatina poročajo o dveh velikih vlomih, pri kafcerih so se vlomilci posluiževali kloroforma, kakor v velikih mestih. VIomili so najprvo v trgovino in stanovanje vdove Kovačevič. Zjutrao se je vdova zibudila z clavobolom. Po ćeli Ul\ je smrdelo po kloroformti. VTo-milci so na dosedaj nepojasnien način naj-prei omauTKl-i vdovo in nato stanovanje rx»-polo-ma oplcnili. Iste uoči so narbrž isti vlomilci pp^ku5nli vlom v stanovanje vdove Vinfer, ki se je rbudila in zl'odince prepo-dnla. — Usoda sleparskesa čHidodelca. \z Os-jeka poročajo, da je pred nevi sedel na za-tožni klapi tamošnjega sodišča 42!etrwi d-gan Milan Kapelac, ki je dobro znan v vseh vaseh Baranje In BaČ'ke. Pozna jo ga pod imenov-n »čudodelra zdravnik«. V res-nici je pa navaden, toda zelo spreten mazač, ki 'e oslepar.il že mnogo kmetov in meščanov. L. 1921. je bil obsoien v Osieku na 3 leta in nato v Požegi na mesece ieče. Ko Je prišel iz ječe, je začel zapet irvrSeva« svojo »praksoc in sleipariti lahkoverneže. Zdravi! je najtežie bolnike na ta načrin. da jih je prijel za roke, naredil nad raimi n-eko taiinstveno znamenje in jih blaeoslovil z neko crno tekočino. Za honorar ie zahte-val večie vsote in je nato izgjiniL Tuđi se-daj je prišeJ pred sodnike zaradi sliičnih S'leparij. Zagovarial se je, da se mu je kot otroku prikatzala Marija in mu narobila, naj zdravi ljudn. Bil ie cbsoj'en na 5 let težke Ječe. __ Pri tapeki, krvnem prenapolnj^oju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih iiv-cev, bolečinah v boku, zasopljenoeti. huđem »rčnem utripanju, migreni, šumenju v ule-sih, omotici, pobitosti. povzroči naravna >FranzrJosefova< grenčica izdatno izprai-njenje črevesa in oevoboditev od občutkov te«nobe. Mnogi zdravniki u pora bi ja jo Fran»-JosetoTo Tođo tuđi pri nadlogah klimakteri-jalne dobe z najveSjim uspehom. Dobi <■>>* v vseh lekarnah, drogerijah in lekarnah. l.'L — Doxa — precizijske ure F. Ćuden, Prešernova 1. 57-L Iz Liubljane —\) Pregled in iigos&nje mer in merilnih pri prav ▼ ljubljanski oblini. Mestni magistrat ljubljanski ponovno opozarja ljubljanske trgovce in obrtnike* da se vrši od 1. juni ja 1939 dalje po alfabetnem redu kontrola mer in merilnih priprav v ljubljanski obči-ni. Vee podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit na občinski deski in ki vsebuje tuđi alfabetni vrstni red, v katerem se mo-rajo posamezne stranke prijaviti z merami vred pri kontroli mer in dragocenih kovin. Pred Prulami 17. H kontroli je treba prine-sti uteie, tehtniee. doliiusk« mere, tekoein-»ke mere (ne steklenice!), bencinske črpal-ke itd. sploh vse merilne priprave. Interesenti naj v lastnem interesu natančno prouče ta razglae, ker se bo proti onim, ki ne bedo pravočasno poskrbeli za preizku« in iigo*tnje merilnih priprav, postopalo po H. 33 za):ona o merai, ki dolooa za zamudnike *»lobo od 30 do 900 Din, odnosno zapor do 30 dni. — Ij. Sportno kopaHšče SK IliHJe. So-bota: Ob 14 vse zasedeno, 1200 koj Policijska kronika. Franju Gregori-čii. špediteriu iz Maribora ie bdla ukradena med voinjo v tramvaju z Glavneja kolo- dvora do Glave« pošte crna Hstnica s 3000 dinari*. — Kristini Zbilj. ženi trtze. Kupujte pri tvrdkah, ki inseri-rajo v „Stovenskem Narodu"f Ljubljana dolga vas Prav dobra ideja, da ste določili v vt» šem listu prostor, ki ga lahko uporabljajo čitatelji za svoja javna izrazanja. Precej se polemizira o olepsavi našega mesta, kar priča, kako rad bi se vsak meščan postavil pred tujei, če§, skromno mestece, toda lič» no in prijetno. 2al da bo moralo preteči še precej gnojnice po Ljubljanični stritgi, predno bo Ljubljana res lična in za oko prijetna. Dela. ki nas v tem pogledu še čakajo, bi lahko razdelili v dve skupini. V prvo in absolutno zvedljivo bi spadialo vse ono. kar so da napraviti z malenkostnimi stro* ški in s tem vec dobre volje. Drugi del naj tvorijo stvari, katerih realizicija zahte* va precesnjih denamih sredstev. Izmed na* vedetiih nodostatkov naj si vsak podcrta one, ki so odvisni lc od dobre volje. Še* talcu po Ljubljani se večkrat prhneri, da obstane pri kakem prtehnetu, ki kvari do* bri sloves našega mesta. Navajam Ie nekaj primerov, ki me bodejo v oči slehemi dan. Ako jih drugi izpopolnijo s »vojimi opaz» kami, mi bo zelo drago. Javnim faktor jeca pa bodi bri-ga, da s. resno in z leukemijo zavzamejo za stvar. V najvočji poniznosti ali pa ne9raxnino« sti motri že nekaj let ob Aleksandrovi cesti kiosk, ki je sružil nekdaj »vetlobni reklami. Tujec bi mislil, da gojimo v njem golobe kot v Benetkah, ampak Ie na bolj primithen način. Ptrmerilo se mi je, da me je vprašal, za naie pokrajinske lepote zelo navdušen tujec: »Was ist das?« Od* govarjam: »Das ist...« (moral bi reci »un* »ere Indolenz*), zato prosim, proč s to po drtijo. Sploh se pa mora dotična parcela zazidati s kako reprezentančno stavbo, po» tem sele moremo trditi. da je cesta, ki nosi ime našega kralja, res vredna tega imena. Večkrat se pojavijajo glasovi, o fir« mi Kastner & Ohler, ki izriva iz obsežnih lokalov domaće tvrdke (Suttner. Emona). Najlepša prilika se lahko da tvrdki, da si postavi lastna palačo m se širi v gvoje za* dovoljstvo iu tuđi ono kozumentov. Za gotov plus naj priloži tuđi kak minus. Mi se pa rnebimo plank na promenadi. Skoro vsakega privede pot v SelenbuT* govo ulico. Prijazen kos stare Lufcljane. V neki hiši je nameščeno \-«e polno tvrdlk. Starinsko prijazne so izložbe, včasih se oglasi radioaparat tvrdke Bcrgodac & Ge. Omet odpada, hiša kaže rebra vsepovsod. V kaki dolgi vaši bi še porrpelt z njo, ma« gari tuđi na periferiji, nikakor pa ne sredi mesta. Hiša mora biti zelo rentabilna, ker so rarven v pritKčju tuđi v nadstropjrh skoro sami poslovni lokali. Zato bi lastnik lahko dal par stotakov, da se hiša vsaj od spredaj pobeli, ako že ne more utrpeti par tisočakov, da se vs«j fasada malo popravi. Skoro gotovo jo pa misli v kratkem po-dreti, zato se obotavlja z renoviranjem. Tuđi prav. Kaj pa Figovec? Znotraj je ob četrtinki cvička in kranjski klobasi prav »gemiit* lich«, česar pa ne morem trditi o runanjo* sti. Stavba izgloda kot bi se ob potresu Ie* ta Gosrpodovega 1895 pogreznila v remljo in da štrli Ie se streha iz tal. Bajta, četudi zgodovinska radi Smo^eta, ne more »tati na kraju, ki je radi avtobusne frekvence postal pravo rbrralUče prometa in je toli* kega pomena kot kolodvor. Trg ima krog in krog res reprezentativne stavbe; Figo* vec pa izgleda kot kakšen -«dakel« med »bernardmei«. Mislim, da obstoja nekaka zapuičinska klavrula. Koliko let še? Od prometnih ce«t je najbolj potrebna preureditve Gosposvetska, to je proga od Figovca do velesejtna. Ker je dozidano Ie* tos kopali§če Ilirije, bo dotok občinstva še večji. Z«to uredite progo vsaj toliko, da dobi robnike, da se ve, kje začenja ce* sta in kje je hodnik. Siccr je p« popolna regulacija očividno na vrsti m ni potrebno ra nujn-ost in potrebo posebno opozarjati. S tem, da je končala debata • Zvezdi, pa še ni rečeno, da mora prav vse ostati tako kot je bilo. Predvsem mislim prazen podstavet Radeckvjevega spomenika z raz« dTto ograjo, ki smo se ga od prevrata da* lje že nagledali! Će pa mora neobhodno ostati kot dragocen sporom, naj pa *no»i par loTJČkov kranjskih n^geljnov in magari fe roženkravt. Svetujero, da priđe vomik s p*r konjici, reče »hi hot« in odpelje ka* menje, kamor že. Pot*»tavek naj »»gine. preureditev Zve^de v moderni smeri naj se izvrši kadar bo tovoli denarja. in trg obzidan « ponosnim i ^tavbimi. ne pa % ta« kimi pritklikavimi hišicami. kakor jih ima zdai! K&kina 5u. ako medeni v priklopni voz tramvaja. Le da bi mi mogel odšteti spre-vodnik tisto kopico let, kar jih imam pre-več, pa bi bil zadovoljen jaz in tramvajska družba tuđi, ker bi ji ne zameril teh staromodnih škatel. Cloveka obhaja pri vožnji morska bolezen, posebno v poznih večernih urah, kot drve te škatle v remizo na nočni oddih. Prostor pred kolodvorom je urejen po modernih načelih, in kot na velesejmu, stoje razstavljeni predpotopni priklopni vozovi. Da bi vsaj napisali nanje »Ustanovljeno leta 18 ...«, da bi imela vsaj histori-čen pomen, ako so že neprijetni za oko. V sredino mesta spadajo lični Tnoderni vozovi, vsa ostala podrtija pa naj se prenese na periferijo. Za danes toliko. Ce bom do-živel uresničenje vsaj nekaterih predlogov, se oglasim z zahvalo, če pa ne bo uspeha, pa s sarkazmom, roko v roki s Fridolinom Zolno. Kar hočete! RuGaš. Nova regulačna crta Dunajske ceste \'ejecenjetni gospod dokitor! Dejstvo, da železnica uporablia vedno bolj državno Dunajsko cesto za svot promet, je že delj časa tako neznosno, da je tu res potrebne rernedura. Rešitev tega vprašauja 3e pa kakor za Dunajsko cesto rudi za druge mestne prelaze v mestu važna. Zato je trefra urediti perece vprašanje splo^no in ne sacno v enem primeru. Vedno pa bi bilo vpoštevati ooložai mesta v tetn smislu, da x mesto faktor, ki ima tu odbčevati n-asproti privatnomu podjetju, žeieznici, ki je koočno le neke vrste prometno sredstvo, katere^a obseg je zavzel sedaj take dimertziie, da ga sedanja trasa in krajevne dimenzije več ne »moreio. OdloĆilno besedo v želecsniikih za-devah iir.a sicer drža\-r.a obJast, vendar pa ista v enakih za-devah mestni občini ne metre odločt; v njeno rmotno in moralro škodo. nočim se ie promet r>re4to l>unajske ceste dolgo vrsro let neovirano vrSil, ga ie začela ovirati južna želernica s tem, da je pričeJa s traitnim premikanfem in ranžira-nieraiarwe. Pojlofcitev sedanj* Uhtnlct b: bila za ;*!•* sto usodnejša. oteJMbOb bi pa kanal.zac n mesta. PreLdžktv železnice z ohranitvijo »eda-nieca kolodvora za Mehni promet M bila torej edina la radikalna reiitev. k bi k«nC-m> ne presega'a »troSko^ sodanief* nacrta, katerega bi bilo it»V raztepR:te na v^e T^e-Ia*e želecnice. To h\ Mio na'elo. pa katere-m bi m imelo reSevati ždezniiko vtwa*atije in h^ morala železnica no«t! ne sa-no stro*ke. im. pak tuđi vso odgovornost. Da bo ra mor«-ie :o načelo rudi \*idr2ati. je potrebno, da se sklep občiTiškesa sveta rarveliavi. ozir. akt irrane direkcije vrne in pomovno «lv ravnava. Tedaj bo rudi mog-oče dati ttavf*. rto d\"o!1enje onim, ki fele rVb DimaHteš cesti zidati hl*c. T. *. Na naslov mestne pliname Nobene^t dvoon* nu da je plmarn« sa Ljubljano \elikega pomena m da »tbo tuđi že pri nas toliko napredo\ali, da »i pospo« dinjstva brez plifia »koro ne moremo mi* *liti. V Ljrrhljaai konzum plina hitro ni* preduje i-n število privatnih strank, ki ima« jo plinove r>©či \ kopalnkrah in plinove šteditnike v kuhinjah. je od leta do leta večje. Toda porast k cm rum a plina ima žal rudi svojo slabo stran in tu bo potreb« na remedura. Zadnje čaše se namrec dogaja., dn pri« varno stranke, ki imajo plinove itedilnike. čer dan skoro n© morejo kuhati ker plin tako slabo port. da ie treba koailo kuhaH po več ur. ZveiZer m ponoCi pa gori ptm ze-lo dobro, kar priča, da plmarna čez dan no more dajati privatnttn strankam d ra poapodm>a po več ur močiti, prodno jm kosilo skuhano. Prosrimo mearno plinarno, naj te zanima za ta nedostatak is ga po mož-nosti čim prej odpravi. — Več trrmnk. Mestnemu fizikatu Piiejo nam: Ze uekaj nietec«v caJtamo, a ne dočakamo. Prisiljeni amo torej jamo prositi mastni fiukat, naj priđe na mostifi pred mestno kopel Kolezijo, da se prepriča o ustudnem, neznoanem smradu, ki prihaja iz GradasĆice in okuiuje zrak vse okolice. Smrad poviroča gostilni^ko stranUČe, kate-rega cev je primitivno izpeljana tik kopa-liiča v potok. Pri nirki vođi glsda polovica odvajalne cevi ixaad vode, tako da imajo plin i prosto pot v ozraćj« in da se blato po-čaei plazi po vodi navzdol. Ker se pod !«•*-nim mostom pere in se le kakih 60 m uilje kopljejo otroci, pa tuđi odrasli, js ostudnas-t GradaUice naravnost zdravju Škodljiva. Baje noČejo, z4aj Sele, cev pogloblti v strujo. Ali bo to higijensko? Blato obleži dolgo na dnu in bo voda trajno okuiena. Prosimo, da ^e nemarnost končno temeljito odpravi a tako, da bo bolje, ne le sLabse. Sosed. Barataud obsojen na dosmrtno prisilno delo Kakor smo 2e poročali, se je moral te dni za^ovarjati pred poroto v iran-coskem mestu Limoges Charles Barataud, ki je umoril svojega soferja in svojega prijatelja. Sodi&ču se ni posrećilo točno dokazati prve ga umora, g\e-de drugegd se je pa Barataud izgovar-jal, da je hotel um te ti skupnu a svojim prijateljem. Porota je priznala obtožen-cu olajševalne okolnosti in obsojen je bil na dosmrtno prisilno delo. Vdovi umorjenega Soferja Ln njenima đvema otrokoma je sodi^će priznalo četit mtli-jona frankov odškodnine. Barataud eq namreč zelo bogat mož. Razglasitev obsodbe je v/budiU med prebivalstvom silno ogorčenje, ker so bili ljudje prepričani, da bo Barataud obsojen na smrt. Pred sodiščem je ča-kalo več tisoč radovednežev. Ko je bila sodba razziašena, je začela množica demonstrirati. Ljudje so kričali: ProČ z buržuazno pravičnost jo! SkuŠali so prodreti v sodno poskjpje, toda straža jih je zadržala. Zvečer, ko so se delavci vračali iz tovara, so se demonstracije ponovile. Velike množice delavcev, med katerimi je bib mnogo komuni-stov so se zhrale pred jetnišnico, ki so jo hotele naskočiti. Policija >e bila na demonstracije lc pripravljena, toda na pomoč je morala r>oklicati orožni-štvo in republikansko gardo. Z združenim! močmi so hoteli razmati demonstrante, kar se Jim pa ni posrećilo. Demonstracije so s© nadalje*al« pozno v noč. Ranieaih ie bilo mnogo orožni- kov in demonstrantov. ___________ , V Interesu đomačeca miru. __Kaj bova počela drevi, drajra ženica? AH ostaneva doma? — Ne, htid kaleU hnam, poidiva to-rei v fledaliRe. Stran i »SLOVENSKI NAROD*. *le 10. jumja 1929. Stev 12Q ■*. — Razumem. k *^ u — Pridem o polnoci. ' • — Dobro. Nocoj ne poidem spat. — V enem so izborne lovske puške. — Dobro. — Drugi je poln smodnika. Bodite torej oprezni, ko sra boste sprejemali in odnašali. — Da, monsieur. — O tem sem vani pisal. V pismu je bilo pa še nekaj drugega. — Namreč? — Da morate odpotovati, monsieur Armand. — Odpotovati? — je ponovit Armand, ki te vesti ni bil nič kaj vesel. — Jutri, najpozneje pojutrisnjem. — Kam pa moram odpotovati? — V Lvon in druga mesta, ki so v zvezi z nami. Toda o tem se pomeniva jutri, če se odločite za potovanje. Ogenj se bliža smodniku. Vsak hip lahko pod-kop eksplodira. — Ali prihajate iz parlamenta, mon-sieur? -Da. •-' " *.^J"-: — Ste slišali prestolni govor? — Da. — AJi smem vprašati... — KakŠen >e bil prestolni govor? Radi bi vedeli. kakšna je rokavka spora, ki jo je vrgel kralj ljudstvu k no-gam? — Kaj je to rokavica spora? Kdor oglasu je, ta napreduje! Gartner obsojen n* 12 let tezke ječe V soboto \t bila rakljočcna senracifonalna porotna obravna^a proti morilcu lepe Egipćanke Džidži - Porotntki so glavno vprasaoie glede umora soglasno potrdili V četrtdv ;n petek se je naUal.cvaU na DiMiaiu serKzacik>nakia obravna-va piroti moriku lepe fegipčarjke. Sodišče je zasliševalo priče i« čitalo protokol. Gantnerja so o-pisovali vsi kot pu-stu-lovca, ki je zelo lakomem na denar. T-Čal je većino đ-o vratu v doligovih, kljub teniu je pa raametaval denar. V petek so čitali številne pismene izjave prič. Prva Gartnerjeva žena je iz-povedala, da se mož nUk-oH ni z^ial obvladati. da je opetovano razbijal pohištvo, žrve-1 je zek> nesolidno in na dan je ix>kadil na-j-manj 90 cigaret. Njegova sestra pravi, da se ji brat nikoli ni zdel normalen. Bil je zelo Ijubosumein in izredno ero-tičen. NekoC; je v idcl na Dunaju na cesti nezna-no da^ti-o. ki moi ie bila na prvi pogled všeč. S-ledil i ;e v Pariz in zapravil nad 15.000 D. PrečitaK so tuđi pismo nekega Gartnerjevega upffiika, naslo-viue-no na Džidži. V tem pismu je označen Gartner kot navade-n slepar, ki išče v Džidii Ie novo žrtev. Mati iMnonjene. gospa Muheb, je izpovedala, da se hčenka ni liotela poročiti z Gart-nerjem im da ga Ie dosled»no odflvlanjala. Ko io ie nd\oč Gartner zasnuh';!, je za-klicala mater:, nai se pazi, ker ni iz-ključecio, da ima v žepu revolver. Gartnetr se pa ni dal ugnati. Neprestano je nad!egoval Džidžino rodfb!mo in nekaj dm pred umorom ie Džidži po tt}.t~ fcMuskem TX)go\x>ru ? iriim izjavila, da je zek> vesela, da ie skleni! odix>tovati z Dtinaja. Zdravnjk. ki ie obduciral truplo, ie izjavi], da je bila Džidži veekrat zađe-ta in da jo ie zadmja kroglja zadela od zadaj v koleno, kar priča, da je pred monlcem bežala. Gartner. se je svoji žrtvi vedmo boli približeval, zadnji s«trel je padel iz ne-postred-ne bližime. Strel v srce je bil sicer smrten. vendar ie pa Džidži živela še kakili 10 minut in prestala je grozne bolečine. Izjava sodnega psihijatra, dvor. svet. dr. H6-wela. ie bila za Gartnerja porazna. Dr. H6wel je izjjavil, da je Gartner umoril Džidži pri po»pol»ni zavesti. NasHikal ga je kot zelo suTovega človeka. Najzna-čilmeiša Gartnerjeva lastn-ost je razuzdano^ in v tem poeledu se Gartner ne razlikuje mnogo od živali. Gartner je degeneriran tip z etičnim: defekti, ni pa duševno bolan iO'kii zavesti. Zagovornik je pired]agal, naj bi psihijatri ofrtoženca ponovno preaskali. Sod^šce je pa predlog odlkk>ut>ico in da se je na umor pri-ptravljal, ker je spoznal, da so spdavale mjegave nade glede Džidž'nega denarja po vodi. Naspro-tno je pa zagovornik trdil, da obtoženec ni vedel, kaj d-ela, ker ie bil ves zrni eden, ko ga je Dži-dži knt 5in«U'bt*ča nd:kl»nniila. Senat je ^av,l purutnikoin p«t šanj. slavno elede urr>ora. ev glede zlobnega namena fH'i umoru z eventuekiini vnraianjcm ckde uboja za prianer. da bi porotnik, ^I^vtto %T>"-šanje zan kali. Dodatno vprašanijc se je nanašalo na evctrtuehiu duševoo ztnedenost in konCno javno \i>rašanje na nedovoijeno nošenje o-rožja. kajti Gartner ni icnel o-rožtnesa lista. Zaco-vomiik je zahteval posebno vpraSanje g|ede r»polne nijaciostii. to-da sodi5<če ;c njegov precJl-og odkkmilo, ker Gartiier ni trdil. da kr bil popolnoma pijan. Poror- - glavno \-pra5anje g-lede Uiinora !>•■•;r« . z \2 gasovi, dadat-no glede zilohnega nametna z 0. vpraia-rr;© srlede i*r*oja ^o soglasno zanlcali. \T>ra-šanje giede ned-ovoljenega rvolffiji orožia pa so-glasmo potrdili. Na podlifi krivdoreka poro-toikov ic b'l Gartn^r obsoje^n na 12 let težkc je£«. pooštrene s postom ob vsak i o-MefcnJcf um^ra. Obsojefii ie reajiral na o-bsod'bo s komedijo, češ. da rad trpi, ker se za-veda. da ca 'e Ožidž: Mubila. Ta izjavi je vzfoudila med obČ:n*tvofn spk>*no ogorčenje. Ćuli so se lrfici: Fe»j! podFI k-ofnedijanft! Ogorčenje je bilo tako veliko, da je moral predsednik prekvnit! Čitanje o-bsodibe in dati :ztpraaniti đvo. ra-no. MOGAVICK *£lGOM Najbolfse, Mftrapic#cf uto 13 natccnejšel Dva vzroka. — Gospod šef, prosim, da mi zviša te plačo. Za to prošn>o imam dva vzroka. — In sicer? — Žena mi 'e rodila dvojčke. Stavbenlk pri I/pitu. — KakŠen sistem bi si izbrali, če bi morali napraviti osnutek /a zgrađho dr-žavTvega poslopja? — Protekcljski sistem ^ Hud poper. — Vi ste prekosili ćelo boja, je dejal Busoni, rnjtademu skladatelju, ko mu je zaisrral s\x>jo kompozicijo. — Toda, prosim vas___je jecljal po- čaščeni skladatelj v zadreri- — Da. bog je ustvaril svet iz kaosi, vi ste pa ustvarili kaos. Pšenična kava ■ h Vl^r»>» Umwm. 'i ju j« pi«a vu)Wu * biovtuijc uik. ivrdk* Vidra is ^H** M ** maraikđo spomlnj«. Vidra j« tuđi udajal znani ća sopia -lTnnT" piDaMI«. Vidrova letva jt pttnićiu luva in te E*daj zelo pri-ljuW)«aa oa čcMum, a v Jogotfarijo s« radi visok« poatain« in uuin* o* posil}* v«ć. V B^»Tadu a« Luteiaj« po isti matodi kod Vidra na Cctkcm picuKsa krv i .JAVA" Biirit aaročalki Vtđror« kav« v Jti^oslsTtji bodo bre* droau radi na roćavall .JAVA" piaolćno kavo ker vado >aaa^tB* •* ••!• •leuaa«. -Ja»a- piaaltaa kava a» rmm^mrjm Uvc«v aa arca. tenvvt kr*a4 tato In daha. J« prlaiaraa zdrara araaa ta otrokc la odraalc. ta »labotae ln čvrst«, sa daiava« la tcleaae delavec. »Java* paealtaa kava je selo okama t*r o z užitkom pije vsak, tuđi tišti kl sicer a« saara kave. ._ ^ Jtvi« piealčna kava Je selo Izdataa, te je me »me prevtt zakakati In |« torej salo po ceiri. Razumna, mdljlva fo«podin|a aporablfa toref ie »Java" pšenično kavo. _ A__^ .Java* pienICaa kava laia oka* aakor prava aava. Za otroke se kaha santa, ra odrasle tv4l sasaa ali pa kot prMateb k pravi kavi. „Javm* otenično kavo rmzooifljmm^ po oo^ti » /avoHh po 5 kg £a 70 D*n» če se denar oaorei posije »li pa po po-vtctjn li 75Pm. Povzetje te 5 Din drežie. Požtni.io p*«c»mo ml. Vsakeaiu 5 kf zavoju „Java" ptealčae kare e kot darilo prldjaaa ■epa »kodellca sa kavo. »iaatfesM k«v«w Katar ■ MJ?i»l, •• laii^asl— •■ ■■* etatoei asUeaisU* *r+*TilmH* mm trn mara Us« JaveT a ■■■■Ma kavsl PrlDorotajte JAVA- pseattao kavo svojim zsaacem: Kooi prldobi dcsei iifo^gtkovrdobi ea S kg paket JAVA- osenMii« ksve br.aplafsia aa p«e> PriUona kate „lava" H. D. ^. Beograd, Lomina ulica 11 c Vozni red. ™ Avtobosprog« U*tta«*--Vraii*ko io obratno: Odvoz iz Ljubliane tzpred Fi«ovca dnevno ob 730, 1155, ob delavnikih ob 16, ob ncdcljah in praznikih od 15 maja do 15. nov. ob 2O30. Avto vozi po Ehmajski cesti tor postaja na Ježići, Crnuče, Trzin, I>otnžalc, Vir, Dob, Prevoje, St Vid, Lukovica, Trdnjava, Krašnja, Lx>ke Blagovica, Trojane. Motnik, LoČica in Vrtnsko. Odvoz iz Vranskoca 5.45, Blagovica 630, 1235, ob nedcUah in prazirikin ob 17.10. ___ Vozila so prwvTStna z 20 do 30 sedezi, komfort-no urciena ter vo*nfe sirirna. Posebni izleti po dogovoru. PlrpOfOČa S€ ArtPbm podl** Adam čič & SoštorUč ...............i...............i............................. KDOR OPASUJE. TA NA^0^"^ Masiranje s Cremc Simon le za obraz božanje. Ker ni ne suna ne mastna nego popolnoma voljna, ___ naglo prodre v Kožne znojnice. CRČME SIMON oživlja vrhnji del kože, je napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše pol ti. Način uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre ▼ »nojnice, potem pa osušite z brizaćo. PUDER & MILO SIMON - PARIŠ Makulaturni papir . kg d Oin 4*-prodaia uorava #tSlov« Naroda'4 m ^\ •• 5 Vilmi »Uho ponarejenih kcmikalij I I ■ M+^đ\ ^gaO^— af #1 I Vaš rMimnoževalec Opalo&rmph mmit ■ I ^^f§w^m*rwm+f • m dmj€ mazmm in „iZne odu*. I I PriimHtm mpmtmt k meni, dm mm Vmm tapet uredim, in to brezpiačno Zm dobro m. I ddormnjm mpmrmim Immčim, mko bornim kapovmti Prmtervmt in Fixaf z vmrstveno ■ I znmmko Globu* pri I sasal a^SaaaBBBBaaaT ^VS^asBB^BBasBBBSBaataaBat a^B^A^Bsal^BBBBBBlEB^Baaa^BB^Bat J^BB^BraBBBBsl^BBBta^BBBBBBBaBBV^BBBBa^B^BaBB^BL MMmm^mWm\^U aBaV^B^BafeaVsl aA bH ^^H -v^as^'^Bi^^^BaBBP^V MHa^P^BsBaB^^^sIV^^K^BBBsV^p vaa^^r^^^P^VaB^B^^BT^^p^BBBBia^P^I^Pj^B) ^alsB^^BlPa^ ^^^^•^s^^b^'^^Bbbp' ^B^sv^r^^^BaTvBaV «aBW^s^^BsT^sa*^s9 *Ss' ^^H I Olmmm x*jom* ju iiiofitpjjjj origtns^Optlomfmphs | ^ianeslii« Domoček za nego I ')^m^K^i^: Z rabo na »ovo teaajdeac Iranccsk« pomiđ« »MISCL« at ajtavi tipa dan )e •>\^^P /J' ai siviaie tes. povro«)o tt bfubljeai Uik. odsuaaijo se vsi pojavi, ki zarad) \^^^V ajife Usie ssp^ajo m rinra. Uspeh )• *an«»ljnr pri 60 do 160 jra»>^ Wakor se %<^.^*" so U koma dali časa ti veli afl l«»dal laaje. CeM s 4oat«Tirvtio Tsateon saroteilni aa slom: 60 W H5 Dio. S0 cr. 150 Din. 100 cr 185 "vtakeiM oac ntUtamariamo. - tfafrnanJSI otflo« IHai m> ■ ^sa^ Palačo v Zagrebu □a najfep&em in naftvometn-eišem nvestu prodam ai eajm«fKJam za ve^je BODdno posestvo v Sloveniji. Po-nudbe na dr. Kozđak. Za-treb, BerislaviĆ€va uRca 7, II. 1253 OD FILMA! IZ FILMA! Pot k filmu! Vse stroJccvn« informacije, poja»-nila Ln na svete iz tcriŽča fiLma posreduje »KOMPAS«, rdUamna ln pcjasrKvalfla pisarna Beograd, poš-t. pretinac 433. Prospekti za-stoo-i, ako priložite mamico. 1?52 V FILMU! ZA FILM! NaUkarico tud: začetnico z nekaj kavcije, ki bi pomagala tuđi v kuhanju', ter trgovsko vajenko ohe s po^lno oskrbo v hli, spr«im«m takoj. Pfedpoaoj: prid-nost in poJtencst. Ponač. L»-P« trgov-ske prostore x električnim pogonom k lakđoo wtvi*i\ m dali« poslovali. PoUsmria daje M. Rad«j, trf<>vifia, Varaždin. 125« Pozor! Me-sar*ki lokal z inventar>em si srtaficvTauietn dam v naktn. Lokal i« na promeitnera krajtu, kiet »t Lahko izvriisje dobro idoia mesarska in preka>>eva(s4a oSrt. Na-lov v upcavi »5!. Hat.« US! Gostilno in pekarijo oddanii takci v njjem eveoi. tuđi santo ao^tiino. Odda se sam« zim«ož.ni oiebi. Mevžedl Moiiroaog. 1J54 Lipovino ln jel&evrno IM kaai.a v ■ •■ h tvrdk« Julio Fischcr A Co.v Sušak Trgorski pomoćnik manufaJctutrne tn n*e£a.ne stro4e, obenefn Liurkn oacvoska de4Uri«<. 28 let star, zmože« treh fcztfcov. žeti »kn««. Pooud1>e pod »Sorei-oa moč« na upravo »Slov. Naroda.. 1242 Gostilna v lcpem indu«Tiijai«:ii kjatfB io *•-sa bacati okolici, iako rw»iiea pod »f\*e«tv» P27« na apravo »Slov Narod*«- U27 KLAVIRJI Predno ku*>«e klavn. oftej*« » n*>*> tatol« fN-vovrstni* kLaviiiev. Prodaja —)c*t)* si as aajmaalte otKoke Irposo^evslnicat WARBP*tlt. LjHfcltaes. Qre«orćiieva K, v 8*tiaJ Otaabea* iratice ^----- Uf9M« J«* Z-p—ttt « Zt katodno t«fcanK>; i*m* J««lf^ - ^JP*?-^ m***** « ima; Oum UriiuL - V« • LjuUjani