mtr.
^o;
C5LRS1L0
5lOVtn^KWR_
•DELRVSlVn-
■ HI
IeI
mi
=Jy^L==
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 — poluletna . . „ VSO Četrtletna . . „ 0 75 Posam. Stev. „ 0*10
Štev. 13. saisa V LJUBLJANI, dnč 27. februarja 1909. ^	^	Leto	IV.
Popravek. V poročim dr. Kreka v štev. 10. .»Naše Moči« o socialnem zavarovanju se je v oddelku »Zavarovanje za starost in onemoglost« vrinila pomota. Jasno je, da dobi namreč delavec, ki jc sam plačeval no 6 kron na leto (in delodajavec ravnotoliko), pri starostni renti 2/m vsega, kar je sam plačal in kar je dal delodajavec zanj; torej ne samo 06 K, kakor je v dotičnem odstavku, marveč še 86 K od svote. ki jo je zanj plačal delodajavec. Njegova renta torej ne znaša samo 186 K, marveč 222 K. V tem oziru naj se dotično poročilo popravi!
Podrobnosti.
Nujno potrebno je, da zavlada v slovenski krščansko-socialni delavski arganizaciji nov. svež duh. Slovenske krščansko-socialne delavske postojanke obstoje malone v vseli slovenskih industrijskih krajih. Dela se, tega ne more nihče tajiti. Ne dela se pa povsod tako, kakor bi se moralo delati. Manjka marsikje še tistega praktičnega duha, ki je neobhodno potreben, da zainore uspešno delovati naša organizacija delavstvu v korist in v čast krščansko-socialni ideji.
Ničesar nočemo očitati, ničesar grajati, hočemo podati le nekaj navodil slovenskim krščansko-socialnim organizacijam, ki naj jih prej ko mogoče izvedejo, ker niso težke, a so za uspešno delo iu razširjenje krščansko-socialne delavske organizacije neobhodno potrebne.
Temeljna napaka marsikje tiči v tem, da smatrajo odbori krščansko-socialnih organizacij za edino nalogo, da izpolnjujejo le tiste posle, ki jim jih nalaga odborništvo glede na vodstvo društva. V društvu mora vladati strog red. Vsi odborniki morajo strogo in natančno vršiti svoje posle. 1 o jc neobhodno potrebno. Kdor tega ne vrši, pa naj bo še tako sposoben, ne spada v odbor. 1 ametno stori, da ga sam zapusti. Ce tega ne stori, naj mu to ob občnem zboru pri volitvi bi ez hrupa in stiasti naznanijo društve-niki tako, da ga več ne volijo. Odborniki sami ne smejo biti trmasti. Vsakemu, ki mu je izročila organizacija kako častno mesto, kakor sploh vsakemu našemu somišljeniku in somiš-ljenici, bodisi, da zavzema kako častno mesto v organizaciji, ali ne, mora biti sveta pred vsem stvar. Nič ni bolj mučno, kakor če kak odbornik morebiti zato, ker ni prodrl s kakim svojim načrtom v seji, se potem liki mali otroci kuja in pusti vse iznemar ali pa odstopi in pripoveduje pa razlaga na dolgo in široko vsakemu, ki ga liočc poslušati, kaka krivica se mu je zgodila, ker ni PrMr* s kakim svojim predlogom. Vsak naš somišljenik iu vsaka naša somišljenica mora znati, da tako malenkostno postopanje ško-
duje sveti naši stvari, škoduje delavstvu, veseli pa nasprotnike.
Napaka obstoja tudi v tem, da na eni strani hočejo biti marsikateri odbori vse, na drugi strani pa zopet člani mislijo, kaj se bom za vse .zanimal, saj je odbor za to, da se za vse zanima.
To ni prav. Vsak odbor mora zastopati stališče, da skrbi za širjenje organizacije, a sam tega ne more pri najboljši volji izvršiti. Dolžnost vsakega odbora je, da živi v trajnem stiku s svojimi člani. Skrbeti mora za to, da ima zavedne bojevnike za seboj in da ne prezre najmanjše stvari, ki se dogodi, bodisi med somišljeniki in pristaši, pa tudi nasprotniki organizacije. Zato mora skrbeti za dobro izšolano zaupništvo.
Zaupniki in zaupnice krščansko-socialne
delavske organizacije.
Prav za prav je vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica zaupnik naše krščanskosocialne organizacije. Najboljše somišljenike in somišljenice pa si mora izbrati odbor, da ima vedno trajno oporo med delavstvom. Ne zadostuje pa tako zaupništvo, ki je le na popirju, marveč gledati in skrbeti se mora, da dobimo izšolane, vedno delavne in živahne zaupnike in zaupnice. Nujno potrebno je, da se zaupništvo večkrat snide. Kakor potrebuje cvetlica v cvetličnjaku vode, da se lepo razvija, kakor potrebuje ogenj goriva, tako potrebuje od časa do časa tudi zaupnik novega ognja, da gre z večjim navdušenjem v boj za svete naše svetinje. Zaupni sestanki morajo dati zaupništvu navdušenje, veselje do dela. Pri njih naj se izšolajo v dobre agitatorje, izborne agitatorice zaupniki in zaupnice krščansko-socialnega delavstva. Vanje mora priti prepričanje, da je zaupništvo častno mesto, ki se ga mora vrednega izkazati s požtvovalnim delom za svete naše svetinje.
Dolžnosti zaupništva.
Pred vsem mora skrbeti, da napreduje naša organizacija med delavstvom. Ko vstopi nov delavec, nova delavka v delo, dolžnost zaupništva je, da ga pridobi za vstop v našo organizacijo. Vsi somišljeniki morajo delati za to. Ne mirovati prej, dokler ni vsak v organizaciji!
Ni pa dovolj, da se dela le na vstop v organizacijo. Skrbeti morajo tako odbori naših krščansko-socialnih delavskih organizacij kakor tudi zaupniki in zaupnice krščansko-socialne delavske organizacije, da se širi krščanskosocialno delavsko časopisje med delavstvom. Prav, da si član krščansko-socialne delavske organizacije, prav, da plačuješ redno članarino, prav da delaš za razširjenje krščansko-socialne delavske organizacije, a pri tem nikdar ne prezrl, da je tvoja glavna naloga in dolžnost, da vztrajno širiš med krščansko-socialnim delavstvom »Našo Moč«. Nas list mora biti tista veriga, ki veže naše krščansko-socialno delavstvo. Kdor ni naročen na naš list, ne more biti zaveden naš somišljenik, ker le po listu more doznati, kaj da je zdai pred vsem potrebno in za kaj naj se delavstvo poteguje. Naše zaupništvo ne sme prci mirovati, dokler ne bo vsak krščansko-socialen delavec, vsaka delavka, naročen na naš list.
Odbori ne morejo sami v tem oziru vsega storiti. Izkušnje nas, žalibog, uče, da le tam raste število naročnikov našemu listu, kjer ga razširja izurjeno zaupništvo kakor tudi le tam
napreduje naša organizacija, kjer dela za njo zaupništvo.
Krščansko-socialni delavska shodi so^ le takrat dobro obiskani, kadar se za udeležbo agitira. A tudi agitacija za shode ostane popolnoma brezuspešna, če ni skrbno pripravljena. Odbori ne morejo kar sami spraviti ljudi na shode. Agitirati za krščansko-socialne delavske shode morajo seveda vsi naši somišljeniki, tudi udeležiti bi se jih morali vsi; a kako se jih bodo pa udeležili, če še za to ne vedo, da se bo vršil shod. Zato je neobhodno potrebno, da se nekaj dni pred shodom zbere zaupništvo in navduši za agitacijo. Ako se to zgodi, je tudi gotovo dobra udeležba na shodu. Če sc pa to ne zgodi, so pa shodi slabo obiskani in ne dosežejo svojega namena. Najlepše je, če se mora h kakemu shodu morebiti celo noč voziti naprošeni govornik, ko pa pride tja, da govori, pa dobi namestu shoda peščico ljudi. Shod je izjalovljen, ker vodstvo organizacije ni oskrbelo za agitacijo. Kdo se smeja? Naši ljubeznivi nasprotniki in pa delavski izkoriščevalci.
Na vsak pojav med delavstvom mora paziti zaupništvo. Kako hitro se raztrosi kako krivo sumničenje proti odboru! Osobito veija to tam, kjer bivajo nasprotniki, ki seveda delajo z vsemi silami, da oslabe našo organizacijo, seveda sebi v korist. Proti vsaki lažnjivi govorici se mora takoj odločno nastopiti.
Paziti se mora posebno po našem zaupništvu na to, kaj da delajo pred vsem socialni demokratje in pa podjetniški podrepniki, ki vsi vedno tuhtajo in premišljujejo, kako bi škodovali krščansko-socialni delavski organizaciji. Kjer ne skrbi naša organizacija za dobro zaupništvo, ki mora vse znati, kaj da se godi med ljubimi našimi nasprotniki, tam stoji nasproti spletkam in lažem pa sumničenjem socialnih demokratov in podjetniških podrepnikov naša organizacija brez moči. Prej, ko bi kdo mislil, se okrepi nasprotnik, ker če nihče ne nastopi proti lažem, in v teh so posebno veliki socialni demokrati, se jim ljudje nasedejo na svojo veliko lastno škodo in na škodo naše krščanskosocialne delavske organizacije.
Razdeljeno delo.
Ni dovolj, da ima krščansko-socialna delavska organizacija zaupništvo, ki je dobro izurjeno. Vodstvo naše organizacije mora marveč skrbeti pred vsem, da pride na gotovo število delavstva tudi gotovo število zaupnikov. Le tako je mogoče, da vodstvo organizacije zna vse, kar se godi med delavstvom. Drugače ni mogoče. V vednem stiku z zaupništvom mora biti vsaka naša organizacija po svojih odborih. Predpogoj uspešnemu delu.
Ni tako težka, kakor bi kdo mislil, izpeljava zaupništva. Izkušenj imamo dovolj, da je stvar primeroma lahka. Seveda glavna stvar je pa, da se dela na to, da so naši somišljeniki prijatelji med seboj. Vsak naš somišljenik ne srne napeti mulo, če čuje kako neprijetno besedo. Za stvar sc mora znali premagati vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica.
Kjer še nimate zaupništva, izpeljite ga. Ne bo vam žal!
Med rudarji.
Minulo nedeljo je bil v Trbovljah shod. Zborovali so trpini-rudarji. Dostojno in mirno, primerno težavnemu stanu rudarskemu, se je izvršil shod. Nek rdečkar je sicer vohunil okoli vogla, pa jo je odkuril. Na shodu je govoril
deželni poslanec dr. Zajec o delavsik organizaciji in o socialnem zavarovanju.
Težke so razmere trboveljskih rudarjev. Raztreseni so po Trbovljah, neorganizirani, izkoriščani do mozga.
Zadnjo troho svoje moči mora pustiti rudar v rudniku.
Težavno je delo rudarjevo, škodljivo zdravju, nevarno življenju. Ppl dobe svojih najboljših let preživi v podzemeljskih rovih pri kopanju premoga. Prah, jamski in drugi škodljivi, phni,kvarijo, zrak, ki ga vdihavajo pljuča in ž njim kal bolezni, ki ga prepogoštpkrat položi v prezgodnji grob.
Prepihi mu prepiha vajo ude iii mišice. Ne-številne so vsled tega revmatične bolezni rudarjev.
Po dolgih letih trpljenja in. revščine je izmozgan in izrabljen. Obnemogel se obrne do bratovske 'skladbice, kjer gospodarita svojevoljno ravnateljstvo rudnika in socialna demokracija v bratski slogi. Če najde milost v očeh teh dveh gospodarjev, dobi pokojnino, skromno in neprimerno delu, ki ga je opravljal dolgo vrsto let in bogatil dunajske Žide.
Tak je položaj trboveljskih rudarjev. In tak ostane dokler bo masa rudarjev ostala prepuščena sebi, neorganizirana.
Ostala bo v slepi službi rudnika in socialne demokracije. Rudnik jo bo izrabljal, a varala socialna demokracijam
Zadnja pozna rudarje samo ob času volitev:
Vselej ob volitvah rohnč rdeči pridigarji s hripavim glasom in ubijajo črnega zjnaja.
Razlagajo nauke o svobodni Šoli, bijejo boj za ločitev zakona in ločitev cerkve, od države, ter pridigujejo prosto ljubezen. Same lepe reči, nalašč za rudarja. Zamolčč pa ti delavski osrečevatelji. kako sramotno izrablja rudarje rudniško ravnateljstvo. Umevno, ker imajo oboji iste namene. Ravnateljstvo hoče neovirano izrabljati gospodarsko, rdečkarji. pa politično delavske mase.
Pa jasni in se svila tudi že v Trbovljah. Mlada krščansko-socialna organizacija vrlo napreduje. Najboljše moči je že zbrala in vsak dan narašča število udov. Ni dvoma, da zraste v kratkem času iz malega začetka močna organizacija, ki ima najlepši, namen, priboriti tudi rudarju človeško dostojanstvo.
V tem delu so edini pazniki in rudarji.-jV najboljši slogi delajo, da, -uresničijo svoje Ua-.črte.
Organizaciji želimo najboljših uspehov.
XXX'
Shoda se je udeležilo lepo število rudarjev . in paznikov.
Dr. Zajec je govoril o nujni potrebi krepke organizacije. Rudarji so največji trpini človeštva. Opravljajo težko delo, nevarnost za zdravje in življenje je velika. Ni čudno, da do-. seže večjo starost le majhen odstotek. Tudi plače so neprimerne. V tem oziru bi bilo želeti, da se doseže poboljšek. Izključeni so pa uspehi, če bo masa rudarjev ostala, neorganizirana.
Sodi se, da je masa rudarjev v socialni demokraciji! Neresnično pa'je, da bi bila masa v srcu socialno-deinokraška. So dobri ljudje rudarji, ki gotovo ne morejo odobravati načel, katere širi socialna demokracija. S pametnim in previdnim delom je mogoče vse te dobre elemente združiti v krščansko-socialni- organizaciji. Za rudarje bi bila taka organizacija velikega pomena. Povsod, kjer so izpeljane dobre krščansko-socialne organizacije, se vidi. da doseže delavstvo brez vpitja in čifutske reklame mnogo gospodarskih uspehov. Tako bi bilo tudi pri rudarjih. Zato proč z nezdravim terorizmom in kričastvom.' Organizatorično dejo bo privedlo rudarje do boljšega gmotnega in moralnega stanja ter ga osvobodilo jarma, v katerega ga vklepa brezsrčni kapitalizem in šbcial-no-demokraški terorizem.
»Rudarji, združite se in delujte-neumorno za osvoboditev sebe in svojih 'sobratov trpinov. Imejte pogum iji nastopajte samozavestno, kakor nastopajo vselej vaši nasprotniki!
Tako boste'pridobili vse dobre-sobrate v borbi za svoje pravice. Ne udajajte se. Malodušnost še ni nikdar slavila zmag!«,.
Nato poroča govornik o načrtu socialnega zavarovanja.	Vv.	•
Rudarji imajo velik interes, da se spomni državni zbor izjemnega položaja rudarjev.
Posebno skrb je priporočati pri sklepanju postave na določbe, ki nai .pravično, urede vse stroke zavarovanja rudarjev..
Načrt določa ,da se sme tovarnarju in podjetniku povišati prispevke v bolniško blagajno za 50 odstotkov, ako ni njegov obrat urejen, kakor določajo zdravstveni predpisi. To do-
ločbo bo treba raztegniti na rudnike. Nevarnost za zdravje. in življenje je v rudnikih veliko večja, kakor drugod. Rudar temu ni kriv. Ima. slabo plačo, dostikrat slabšo, kot drugi delavci, in nai bi zato prispeval še večje doneske k zavarovanju? To bi bilo krivično.
Zato bodo morali poslanci zahtevati, da se ravnateljstvo rudnikov, ki ima. največ dobička od delavskih rok, v večji meri pritegne k plačevanju v bolniški sklad,! kakor določa zakon.
Ce se sprejme v zakon ta določba, potem nimajo oni prav, ki zahtevajo, da naj se blagajne rudarjev nriklOpijo- okrajnim bolniškim blagajnam. To bi koristilo samo rudniku, ki ima ves drug interes, kakor delodajalci v tem okraju. Na drugi strani bi se: neprimerno podražili upravni stroški take blagajne. To so razlogi, ki nasprotujejo združitvi rudniške z okrajno bolniško blagajno!
Rudar bo zavarovan po novem načrtu tudi za starost in onemoglost ter zoper nezgode. Načrt obeta zakon za bratovske skladnice.
Zavarovalnino V blagajno zoper nezgode bo plačeval rudnik sam.
S tem bo ustreženo želji rudarjev, ki doslej niso bili zavarovani zoper nezgode. Po načrtu se osnuje za rudarje poseben, zavarovalen zavod. Pojavljajo se pa mnenja, ki streme po tem, da bi se rudarji priklopili že obstoječim zavarovalnicam na Dunaju, v Pragi. Gradcu, Solno-gradu. Trstu Brnu in Lvovu. Navajajo se razni vzroki, a meni sc zdi; da tiči v tem ne stvarna potreba, ampak političen moment.
Ko je govornik natančno pojasnil vse podrobnosti zavarovalne 'postave, ie končal z željo, da bi veselo gibanic mej trboveljskimi rudarji rastlo v srečo in blagor rudarskega stanu. Poživlja 'navzoče, da nai neustrašeno delajo v smeri, kot doslej, sadove tega dela bodo uživali sami in njih sodelavpi..
Idrija. Znani Ganglov predlog v deželnem zboru, naj se Goriška osreči z raznimi Julčeti in drugimi kapacitetami, je dal povod raznim govoricam po našem mestu. Ljudje ugibajo, kaj je nagnilo našega po.siauca ,da je stavil tak nepričakovan predlog. Mnogi trde, da Gangl ni stavil tega predloga samo zato, da bi ljudje brali o njem, temveč, da je imel pri teni'-Višje namene. Nastali so razni poizkusi, kako rešiti to zagonetko. Za dahesnai zadostuje, če navedemo enega. Gangl, tako pravijo pristaši te - hipoteze, je .zapel s, tem predlogom udejstvovati svojo niišcl o nebesih na zemlji'. Za te je treba pred vsem miru in edinosti; treba je torej odpraviti vsa sporna vprašanja. Eno teh vprašanj jp tudi, ali spada Zunvberk h Hrvaški ali Kranjski. Gangl pa ie imel ravno takrat, ko je čul o tem vprašanju, trganje po ušesih, in tako je čul mesto Žumberk — Šebalka. Ker se mu je zdelo čudno, da bi sc radi Šebalke pri Godoviču kregali Kranjska in Hrvaška, si je mislil, da je gotovo napačno razumel Hrvaška mesto Goriška. , Da se torej čimprej ustvarijo zemeljska nebesa, je stavil znani predlog, češ. če bo šla Idrija, bo šla Sebaika z njo. Nam ta hipoteza, odkrito povedano, ne ugaja. Da bi namreč zamenjal kar štiri stvari med seboj, ne moremo pričakovati niti od koga drugega, kaj šele od Gangla, ki vendar vč tako dobro ločiti med službo ornatu in orglanjem pri sv. maši realcev, in torej gotovo tudi med drugimi stvarmi. Mi mislimo, da na Ganglov predlog ni vplival omenjeni spor med Hrvaško in Kranjsko prav nič, temveč: da je omenjeni predlog popolnoma njegova samo-lastna izumitev, kakor tudi nujni predlogi brez po opravilniku zahteavnih podpisov. Naš poslanec torej popolnoma lahko vzame na take stvari patent. Za varstveno znamko bi mogoče lahko služil harmonij pri Sv. Križu.
s. K. s. z.
Vsi v torek dne 2. marca k javnemu predavanju v veliko dvorano »Uniona«, Se enkrat opozarjamo vse svoje- somišljenice in somišljenike, da živahno agitirajo in se vsi udeleže prihodnjega javnega predavanja »Slov. kršč. soc. zveze«, ki bo v torek dne 2. marca točno ob pol osmi Uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. (Vhod skozi Frančiškanske ulice). Predaval bo dr. V. Rožič o krajih avstrijsko srbskega spora. Krasne skioptične slike bodo kazale kraje, na katerih se bodo skoro gotovo razvili zanimivi dogodki. »Zveza« je dobila nov, povečani skioptikon. Vstop za vsakega brezplačen. Vsi k temu predavanju! Javna predavanja »Sl. kršč. soc. zveze« v veliki dvorani »Uniona« bodo odslej vsak torek ob po! osmi uri zvečer.
Iz »Katoliškega društva za delavke« se nam piše; V našem društvu smo imele sedaj več nedelj zaporedoma predavanja o alkhol-nem vprašanju. V teh govorih nam je naš vneti podpredsednik Luka Smolnikar v živih barvah
naslikal, kaj jp alkohol, njegov pogubni Vpliv na posameznika kakor na vso človeško družbo. Zavračal.je razne ugovore in izgovore, ki jih navadno rabijo pivci - pijanci v prilog svojemu kralju alkoholu. Na njegovo dokazovanje'se je med. članicami začelo pravo živahno gibanje za abstinenco in sedaj je že približno 30 članic abstinentinj in upati je, da se število v kratkem še izdatno pomnoži. —Delo našega podpredsednika kaže že viden uspeh, ker se naše članice živahno udeležujejo shodov »Abstinenta« v S. K. S. Z. in agitirajo za nje. — Članica ab-stinentinja.	-
Papirno delavstvo.
Vevče. Strokovna društva so delavcem zelo potrebna. To ve dandanes vsak količkaj zaveden delavec in delavka. Vprašanje nastane', čemu so potrebna? Prvič ker je danes Vsak stan združen v svoji stroki. Sebičnost delodajalcev je privedla delavstvo do tega, da se združuje in išče zavetja pri svojih zastopnikih. Ker vsak »škric«, ki nosi malo boljšo suknjo, že začne zavidati svoje prejšnje tovariše delavce. Pa to še ni vse. Draginja živil, obleke in sploh vsega, kar človek neobhodno potrebuje za svoj obstanek, je vedno hujša. Zaslužek pa je vedno enak. In ako gre ubogi trpin prosit svojega gospodarja za izboljšanje plače ,se mu ponavadi reče: saj imaš dosti, če ti ni všeč pa pojdi, in s tem je ubogi delavec opravil. Znani so nam tudi slučaji, ko je šel delavec prosit za izboljšanje plače, pa se mu je potem še tisto- vzelo kar je že prej imel. — Drugače pa je, če delavstvo skupno nastopi s svojimi zahtevami. Tu je posameznik zavarovan in tudi uspeh je pri pravem vodstvu gotov. Le žal, da je še toliko delavcev, ki važnosti strokovnih organizacij ne spoznajo in račUnijo le na svojo pest. Organizacija je važna tudi radi tega, ker delavec sam s svojim nastopom v pisarni že naprej vse pokvari. To se zgodi zlasti če je delodajalec precej trdega srca in častihlepen. Delavec seveda se ne zna pri najboljši volji inteligentno vesti, kakor to zahteva prešerni tiran delavstva. In tako se zgodi, da delavec nehote in 'nevede razžali in razsrdi podjetnika. Ob takih prilikah navadno' delavec opravi s tem, da ga spode kot psa iz pisarne. — Dosti jasno priča lanska stavka popirnega delavstva, kaj je organizacija. Direkcija fsama ni poznala moči organizacije in radi tega niti odgovorila ni na razne prošnje delavstva v Goričanih in Medvodah. In šele po preteku šest tednov je direkcija uvidela, da bo treba vendar stopiti med delavstvo. Ce bi bila poznala organizacijo, bi ne bila pustila delavstva stopiti v stavko. Gotovo je, da delavstvo nikdar ni zadovoljno popolnoma s stavko, ker vojska nikdar ne prinese samo sreče ampak tudi veliko nesreče, akoravno vojska zmaga. In taka je tudi s štrajkom. Delavec je gotovo nasprotnik štrajka, toda ako ne pomaga nobena prošnja in nobena zahteva, se mora delavstvo tudi pričeti vojskovati potom štrajka. V vojski pa je treba v prvi vrsti dobrega orožja in dobrega vojskovodja. Vojskovodja pa mora imeti na razpolago dobro izvežbane in pokorne vojake. Ra kar je še posebno važno, mora biti preskrbljen s hrano, da njegova vojska ne strada! In ravno taka je v delavskih vojnah. Imeti mora vsaka organizacija voditelje, ki so izkušeni in predvsem pošteni ter ne gledajo na svojo korist ampak na korist svojega tovariša, kateri ma pred vsem za cilj izboljšanje bednega starija v katerem se nahaja njegova stanovska organizacija. V vojski je treba orožja. Tudi delavstvo mora imeti orožje. In to je krepka in močna organizacija, ki ie zlasti preskrbljena z denarjem, da se mora delj časa obdržati brez zaslužka v stavki. Imamo že v naši stroki lep zgled. V Gratvveinu je bila najmočnejša soc. demokratična organizacija. Ta ie vprizorila stavko. V naši tovarni se je reklo da bi jim pomagali z denarjem. Rekli smo, da kadar bodo potrebni bodo že prosili za pomoč. Oni pa so ošabno rekli, da prosili ne bodo. Soc. demokracija jim ni dala nič, podpore niso dobili nič in tako je bila stavka v 12. dneh končana. Končana pa tudi soc. demokratična organizacija za vselej.
Medvode. V naših tvornicah čutimo prav občutno pomanjkanje vode. lako ni manjkalo vode že 40 let ne. Se 14 dni naj bo tako, pa bomo neprostovoljno stavkali. 2e zdaj ;e nad polovico delavcev doma. Kdo je vsega tega kriv? Delavci gotovo ne. Krivo je vodstvo, ki ne napravi za take slučaje električne ali pa parne sile. To bi bilo lahko, a gospodje preveč varčujejo, seveda tudi sebi v škodo, ker se ne more izdelati dovolj surovine za druge tvornicc.
Medvode. Pri nas smo imeli računovodjo Scheugerja, mladega, hudo prevzetnega fanta.
Delavce je zelo. rad izzival z lepimi seveda salonskimi izrazi,‘kakor 11. pr.: »Gobec držite itd. Med štrajkom je prav pridno delal. Zdaj ie dobil plačilo za zvesto službovanje, ker mora kar na mah zapustiti službo. Trdijo, da ga je spravil Kopp proč. Želimo, da se zvrne tudi'Ropp v jamo, ki jo koplje drugim. Uradniki in pazniki, opozarjamo Vas, da se dostojno obnašate nasproti deiavstvu, saj ste ravno tako od danes •do jutri kakor mi.
Preska. V nedeljo sc vrši v »Društvenem domu« delavsko zborovanje. Nanj! Poroča drž. poslanec Jožef Gostinčar. Zborovanje bo ob navadni uri.
Tobačno delavstvo.
Odlikovanje. Prvi ki je bil odlikovan z kolajno, odkar- obstoji tovarna bil je Valentin Rozman 70 let stari delavec, za 42ietno službova-.nje vštevši pet let vojaščine. Ob dveh popoldne mu je pripel gospod ravnatelj Hlavaček v navzočnosti nekaj uradnikov kolajno in mu podaril 50 K nagrade. Ta dan je bil prošt od deta. Lepo je bilo videti poleg štirih še peto kolajno. Slavljencu želimo: Dal Bog, da bi še dočakal osem let ter praznoval petdesetletnico!
Pri vodtvah v bolniški odbor ljubbanske tobačne tvornice je zmagala g ogromno večino krščansko socialna lista. Izvoljeni so: Verbič Ivan (1623 glasov), Savenz Josip (1022 glasov), Bučar Franc II (1619 glasov), Koprivc Helena <'(1621 glasov), Rojc Marija (1620 glasov), Juvane Frančiška (1620 glasov). Soc. demok,raški propadli kandidati so dobili:	Zupan Jože (492
glasov). Glavič (470 glasov), Erjavec (480 glasov), Brajar (488 glasov). Dolenc (490 glasov); Frank (492 glasov). Neveljavnih je bilo 82 glasov. Lani ie bilo. sledeče razmerje: Naša lista 1590 -1601, rdeča lista 466—488. Naše zaupni-:štvo je storilo v polni meri svojo dolžnost. Volitve dokazujejo, da smo. nekoliko napredovali, •dasi so razvili rdeči najživalinejšo agitacijo, a padli kakor so dolgi in široki, dasi je bila na pjihovi-'Strani agitacija silna in so, kakor čuje-ino, vjeli. pod raznimi pretvezami precej naših. Ob volitvah ste najbolj izpoznali, kdo je naš in 'kdo da je rdeč. Krščansko socialno delavstvo v tobačni tvornici stori svojo strankarsko dolžnost, ako prezira svoje nasprotnike. S soc. demokratom govori odločno in moško kadar te izziva.. Drugače pa;j.nora ogroijjjia kršč. spe. delavska večina tobačne tvornice rdeče prezira ti, rte- govoriti ž njimi. To zahteva kršč. soc. delavski oonos od vas.
Gorenjska krščansko socialna demokracija.
Z Javornika. Gospod urednik, gotovo mislite, da pri nas na Javorniku v tovarni prav pridno delamo, ker se tako malokrat oglasimo v vašem cenjenem listu. Pa pri nas le prav malo delamo, komaj po tri dni na teden, pa še te •dni samo po dve ali tri ure, ker ni vode. Zdaj pozimi bi se nekoliko ložje delalo, ker ni take vročine, pa doma stradamo, poleti se bodemo pa kuhali in pekli v tovarni. Posebno oženjenim delavcem, ki imajo družine, gre silno slabel Neoženjeni delavci bi shajali nekoliko lažje, da pa tudi tem kak vinar ne ostane, zato pa že poskrbe naši grošoljubni krčmarji, ki jih je v naši vasi precejšnje število. Ti kaj pridno prirejajo plese in druge enake delavcem škodljive prireditve. Gotovo da smo tudi delavci potrebni požirka dobre pijače in vesele zabave, pa ti plesi so nam v zabavo le toliko, da nam izpraznijo naše žepe in nam pokvarijo zdravje. Krčmarjem se pa ravno ob takih prilikah najbolj polni-jo zepi, ker tak čas najlažje prodajo svojo dra-p>n ‘umIT’- ‘.je, V(-'čkrat precej vodene narave.
Prič-iio nifh m °'ncdijc daiei° lep .dobiček, to i !	ki	na še skoro vsa-
inriL-m ki S ? nv	seveda	z	de-
“ " ili ,?pi' LVeč.lzsilili i" izžemali iz de-M X M i	kronic za naš delavski list
»Naša Moč« pa nima nobeden, razvem mtega kateremu vsa ,čast od naše strani v vsakem oziru. Mi vsakemu privoščimo pošten zaslužek tudi krčmarjem, ali -kar je pa v veliko škodo posebno našim mladim sodelavcem, to pa naravnost in ostro obsojamo. Tako izprevidite, 'kako potrebni smo, da bi narti kmalu začel rositi dež, da bi se kmalu začel topiti sneg, da bi pritekla voda da bi zopet gonila zarjavele stroje. Z dežjem vred nai bi nam pa tudi rosila pamet, da bi spoznali, kako neumno je nositi težko prislužene vinarje izkoriščevalcem delav-SEVa-	Delavec.
Savske novice. Naši soc. demokrati bodo žg svoje neumnosti odlikovanj s starimi rena-
mi. Ante Kristan jih bo pripel na rdeče prsi. Pred dobrim tednom so imeli rdečo noč, 22. svečana pa rdečo svatovšpino. Voz z godci je bil ovit z rdečim poirjem, svatovŠčino so pa obhajali pri Smukovem Janezu na Savi. Pred polnočjo je že še bilo, po polnoči so pa menda prišli vsi rdeči vragi na pomoč, Vpili so in kričali in drug drugemu metali lumparije v obraz, da sosedje od vrišča niso mogli spati. Ob pol 6. uri zjutraj je bila še enkrat poroka, pri katerej je bilo dosti prič, polna hiša. Pri drugi poroki je bilo ranjenih dosti rdečih backov. Glavno vlogo so imeli pri tem noži, potem pa žandarji in policaji. Rdeča noč je končala z rumeno nočjo, rdeča »ofcet« pa s krvavo. Rdeči backi vtki napredujejo, namreč v lumparijah. Drže skupaj, eden za vse, vsi pa po enem, če ni rdeč. Kedor. hoče. postati rdeč, mora postati, krvav, .da postane sposoben za bodočo rdečo državo. To bo veselje na Savi, ko zmaga rdeče bratstvo. Rdeče in rmene noči, rdeče in krvave »ofceti«! Kedor tega ne verjame* nai pride pogledat na Savo.	:
Pri naših martinovkah gre vse narobe. Edinosti ni med delavci. V Martinovkah piha sedaj rdeč veter, zato se ;pa nam tako dobro godi. Saj je en mojster rdeč od glave do pete! Ta poravna vse sporne točke tako. da dobi tisti, ki toži delavce, boljše mesto. To je rdeče bratstvo, edinost in enakost.
Naš inžener včasih prav sodi, večkrat se na zmoti. Včasih požene takega izdajalca iz Martinovk. Večkrat pa nas sumniči alkoholizma, pa kateri odleti. Gospod inžener. mi ne pustimo. da nas sumničite, alkohol j ste iščite med bratci. Ako delavec pade v tem ledenem času. 5c ni dokaz pijanosti in fne povod, ga spodjti iz martiiiovke kakor psa. Pa pride, pomlad, in ž nio upamo, tudi drug veter, gospod inžener.
NEZGODNO ZAVAROVANJE IN ŽELEZNIČARJI,
(Iz govora predsednika »Prometne zveze«
Schwaba na shodu »Prometne zveže«.)
Zahteve železničarjev glede na nezgodno zavarovanje.
Nova socialna predloga napravlja železničarjem krivico, ker iie odpravlja razločka med delovršbno in med prometno nezgodo. Potrebno je, da poznamo razloček med delovršbno in prometno nezgodo1.: Kadar se železničar ponesreči v . službi, ne da bi bila nezgoda v zvezi s parnim 'strojem,'lokomotivo, označi postava, tako nezgodo za delovršbeno nezgodo, za katero se določi najvišja nezgodna renta ali odškodnina s 60 odstotki železničarjeve letne plače. Kadar pa ponesreči železničar v službi ob taki priliki, ko deluje tudi parni stroj, lokomotiva, je to prometna nezgoda, za katero se odmeri renta najvišje z; 90 odstotki železničarjevega letnega zaslužka.
Sledeči zgledi to pojasnijo:
Tovorni, vlak pelje vozove pred skladišče, da se izloži nekaj zabojev. Ob tej priliki poškoduje pri izkladanju zaboj železničarja. Lokomotiva je še zakuplanp. Zato je to prometna nezgoda. Če bi pa bila lokomotiva odkuplana in bi ne stala pred. lorami, in bi se železničar 'pri izkladanju poškodoval, bi to bila le delovršbena nezgoda.
Drug zgled: Delavec na progi se poškoduje tako, da odskoči in ga rani lopatni roč, ko sc prelagajo šine. Po nezgodni postavi ie to delovršbena nezgoda. Prihaja pa vlak. Delavci se odstranijo. Eden ne more več vzeti lopate s tira, ki jo prihajajoči vlak vrže tako nesrečno proč, da rani nekega- delavca. To je prometna nezgoda.
Razloček med delovršbeno in prometno nezgodo mora pasti, ker je krivica očividna. Državni zbor bo moral v tem smislu izpreme-niti vladni zakonski načrt o nezgodnem zavarovanju.
Nova kraina skupina »Prometne zveze«.
Kdo bi si mislil! V tistem Zidanem mostu, ki so ga še nedavno smatrali soc. demokratje za nepremagljivo trdnjavo, za Port Artur, sc je ustanovila minolo nedeljo krajna skupina »Prometne zveze«. Zmaga kršč. soc. ideje v •rfekdaj rdečem Zid. mostu nam dokazuje, da vztrajnemu delu mora slediti zmaga. Državni poslanec dr. Benkovič ni prej miroval, da je zlomil soc. demokraško nasilje v Zidanem mostu. Še lani 81. mainika so bili krščansko socialni govorniki, ki so pohiteli na železničarski shod v Radečah, surovo sprejeti po soc. dem. železničarjih. Letos! Niso se več upali. Tudi na ustanovin shod krajne skupine je poslala nekdai vsemogočna zidanmoška socialna demokracija le tri zastopnike, katerih neslane medklice so zborovalci le zato trpeli, ker je bila pustna nedelja.
Na ustanovnem shodu so govorili predsednik »Prometne zveze« Schvvab državna poslanca dr. Krek in dr. Benkovič ter ured. Moš-kerc. Nočemo podajati obširnejšega poročila, ker sc hočemo baviti v obliki poljudnih notic in člankov z vpraŠdnji, o katerih se je razpravljalo na shodu. Novo zidanmoško krajno skupino vodi sledeči odbor: Mrežar Franc, 1 načelnik. Simončič Ivan, 2 načelnik, Majcen Jožef, zapisnikar, Spanč Franc njegov namestnik, Verhovc Ivan blagajnik, Oberžan Jožef, njegov namestnik, Pavčnik Anton, 1 revizor, Medved OaŠpar, ž revizor, Hochkraut Jernej 8 zapisnikar. Končamo: Povsod s takim navdušenjem za »Prometno zvezo« in’ kmalu bo popolnoma strto soc, demokraško nasilstvo. Železničarji niso taki rdečkarji kakor so razupiti, samo povedati se jim mora resnica o soc. demokraciji, pa jo četoma zapuščajo. Zidanem mostu morajo slediti druge krajne skupine krščansko socialnih železničarjev na Slovenskem!
• 9
S*'
V*
a ^ d^,ce □
D)
de<
*° >'
o5? Ljubljana
P
Pred škofijo 19
aoogigggigifgifgifmirmifmiraifaifmifmiPifmi
S
a
a
a
a
a
a
a
0
a
0
0
a
a
0
M
Dobroznana deželna lekarna
pri
i pomagaj44
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
” o• ‘V i priporoča: * v* >’•
Antiseptična Melousitte-ustna in zobna
voda................................—-50
Tannochinin-tinktura za lase, . .	.	-	'50
Železnato China-vino, velika steklenica 1-20 Želodec krepčujoče vino, velika stekle-
. -80 . — 50 . —21 .-•10 a —-35
a a 0 0 0 m i0 0
i® ‘0
0
0
0
0
0
E^tr^IHlIjr^ilr^G^Cr^FrG^FOtFnFOFilFTlFilFntrTltrTl
nica
Planinski zeliščni sok, steklenica , Odvajalne krogljice. škatljica . . Želodčna esenca, steklenica	.	.
Melousine-mazilo in milo za lica
A. Žibert
priporoča
domačega izdelka.
3aggaoaaixiPaaqaaonora^
SL. OKČIHSTVU SE VhJDDHO FRIFOROCH
ŠPECERIJSKA TRGOVIHfl
MM TOHICH
TRŽJIiKJI CESTII ST. i
aauujauaiaaaauaacaaaauaauuai^uaaacšaGa;
Angleško skladišče oblek
0. Bernotovlc
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja In najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg št. 10
priporoča svojo
trsouino s klobuki in čeulji
Velika zaloga Solidno blago.	Zmerne	cene
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnk6czy zraven
rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c kr. deželne vlade potrjenega glavnegi zastopniki
Fr. Seiintg, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšmi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25 000 ton Amerika ...	.	„	24 000	„
President Lincoln .	„	20.000	„
President Grant ...	,	20.010	,
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznmii kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l'/2 dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črii od avstrijske meie Eger, naprej.
n Velika zaloga. Nizke cene!
Radi velike zaloge ZDOtnO Znižane Cene!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika Izbira drobnega in modnega bluga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove in druge prilike.
Priporoča se velespoštovanem
7f.
-	uv	.uibopvijiuvaiijciil
MeriO), Ljubljana, Mestni trg štev.
Velika zaloga. Nizke cene!
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4'l
°l
2 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Ža nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold l
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor poveča vanje, reproduciran je, fotografiranje tehničnih predmetov,
•:	interierjev	itd.
Vsa dela se izvršjejo točno tudi «	največji množini.
Gričar & Mejač |
Liubllana, Preiernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ■■■
novosti v
konfekciji za dame.
Ustanov- r Ijeno leta [
1862.
IHilko Krap eš urar
Podružnica	| * Ll* ■	Podružnica
Resljeva cesta St. a }] M [][J| 12[|] Resljeva cesta St. 2 prej g. Jos. Černe.	J	J	prei	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo
zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih
ur. verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava *taro zlato fn srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseli dolžinah in debelostih.
Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in Igre.
Pozor, sanska rfplnutkn rfrnžtun |
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovim:	::
3eml{© C«5nil{
(pri Česniku])
Stritarjeve u lee LJUBLJANA Lfngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena In zanesljiva. Cene najnižje.
|ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |ooo|
f I !•	•
Kongresni trs St J reg. zadruga z om. por. Kongresni trg št.19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43lt0l0, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ■ prekinilo.	-----------
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurjiejša prilika za štndenje.
Kanonik R. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik R. Sušnik I. r.
podpredsednik.
jooo| |ooo| |ooo| |ooo| [ooo| joool loooj [ooo| |ooo| |ooo|
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
  rrzzirzr priporoča	.	—
izvrstno marčno pivo stoklcnioah.
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, Skntljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. -7 Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. I Perlesova n:>.
Prva slovenska
zznz modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
FFFFFFFFF FF FF-t-FF*F FFF^ FFFFF*4 FF FFFFFFFF + Na drobno! M Č«Mnl«An Na debelo
I
F
•F
F
♦F
♦F
t
•F
F
Glavna trgovina: Zaloška cesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Filijalka: Martinova cesta 24
Velika zaloga špecerijskega blaga, žganja, moke ln deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
rt Glavna zaloga rudninske vode.
F
F
F
F
F
F
F
F
F
F
t
X
FFFFFFFFFFFFFfFFFFFFFFFFF’FFFFFFFFFFF'F
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.