pfafeSam v gotovini.
Leto LXVnL, št. 204
Ljubljana, torek
cena
popoldne, izvremSi nedelje m praznike. — inaerau do 80 petit vrat a Din 2.«s do 100 vrst a Din 2J50, od 100 do 300 vrst A Din 3.-. večji mseratl petit /Tsta Din 4w-. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Stav. 0
Telefon: 3122, 3123. 3124. 3125 m 3196
Podružnice: MARIBOR Strossmajrer jeva So.— MOVO MESTO, Ljntrfjaoaka cn telefon1 it 21 — CELJE: cel teko uredništvo: atsusBiuayerjcsm ulica 1, telefon it. 65. podružnica uprave: K ocen ova a U ca 2, telefon it 190. — JESENICE, Ob kolodvoru Ml
Račun pri postnem čekovnem zavoda v DJuMJenl it. 10.
ABESINIJA JE PRIPRAVLJENA
A kninski cesar odklanja vse kompromisne načrte, po katerih bi bila količkaj okrnjena suverenost njegove države
Dragodn Hribar
Addis Abeba, 10. septembra, d. Proti eritrejski meji korakajo že nekaj dni italijanske divizije, ki naj bi na razn'h mestih vdrle na abesin-sko ozemlje. Koncentracija italijanskih Čet napreduje zelo nafflo. Nad vsem ahesinsk'm obmejnim ozemljem krožijo neprestano italijanska letala, ki skušajo dognati, kje se zbira abesin-ska vojska in v kolikem številu. Do-sedaj Abesinci niso reagirali na te polete italijanskih poizvedovalcev.
Čeprav ne pripisujejo v tukajšnjih krofih gibanju rtaljanskih čet na meji Eritreje posebne važnosti, je vojno ministrstvo vendarle odredilo največjo pripravljenost na severni meji. Italijanskih napadov v prihodnjih treh tednih ne smatrajo za verjetne, ker deževje na severozapadu še ni ponehalo in ceste še niso uporabne. Na druffi strani pa potrjnjejo pihanje italijanskih čet, da se bo prvi italijanski napad izvedel v smeri pro+i Adui.
V diplomatskem poerlcdu je abesin-sko stališče sedaj jasno določeno. Abe-sinija odklanja mandat Društva narodov ali pa italijanski protektorat. Odklanja se tudi predlog v uvedbi mednarodnih policijskih čet. Isto velja za gospodarsko nadvlado Italije. Na dru-
gi strani je abesinski cesar pripravljen pripustiti inozemske svetovalce, če se mu prizna pravica, da potrdi od Društva narodov imenovane svetovalce. Pri tem izrecno poudarjajo, da na imenovanje Italijanov ne bo pristal. Nadalje je Abesinija pripravljena odstopiti Italiji del pokrajine Ogaden ter pristati na zgraditev ceste iz Eritreje v Gondar, toda le tedaj, de bi Abesinija dobila finančne ali teritorialne kompenzac^e
Italijanski načrti
London, 10. septembra. >Morning Post> objavlja obširno poročilo svojega v Eritrejo poslanega dopisnika ix Asmare, po katerem računajo v vojaških krogih, da bodo Italijani po treh dneh ofenzive zasedli Aduo, nakar bo prišlo do zastoja, da bo mogla delavska vojska, ki bo skdila četam, popraviti ceste ter izpopolniti pridobljeno ozemlje v prometno-tehničnem pogledu. Italijani hočejo sploh poizkusiti edinstveni eksperiment, da bodo obenem osvojli in organizirali Abasinijo. Dopisnik potrjuje nadalje da se vrši veliko gibanje italijanskih čet v smeri proti abesinski meji. Med italijanskimi vojaki vlada dobro razpoloženje.
Proučevanje italijanski}? obtožb proti Abesiniji
Imenovanje pododbora pravnih strokovnjakov za proučitev italijanske spomenice
Ženeva, 10. septembra. w. Odbor petih sveta Društva narodov, ki se navi z itali-jansko-abesinskim konfliktom, se je včeraj ob 16 p^t-al v uradu generalnega tajnika Društva  narodov  Avenola ter je nadaljeval
svoje v sohoto pričeto delo Člani odbora so izjavili po seji, da je odbor pričel s proučevanjem gradiva. Za proučitev dokazov je bil imenovan pododbor, sestavljen iz petih pravnih strokovnjakov vsuke države, ki je zastopana v odboru. Pododbor ima nalogo, da prouči italijansko spomenico, zlasti pritožbo Italije proti Abesiniji zaradi raznih kršitev pogodb. Nadalje naj pododbor predloži poročilo o možnosti, ali se razne možnosti rešitve spora, kakor vprašanje mednarodnega mandata aH internacionalne komisije ali pa druge rešitve strinjajo s suverenostjo   Abesinije.   Iz  te  oblike naloge
pododbora, ki pomeni z drugimi besedami pritegnitev pravnikov delegacij k delu odbora petih, sklepajo, da 90 že popoldne razpravljali o posameznih možnostih rešitve in da je eden izmed članov od bom ugovarjal, češ, da bi se moglo o takih možnostih razpravljati šele tedaj, ko se bo vedelo, ali se strinjajo s suverenostjo Abesinije, Id jo hočejo vsaj formalno spoštovati.
Hoare v Ženevi
Ijondon, 9. septembra. AA. Verajšnp >Times<r piše, da bo britanski zunanji minister, ki je prispel v nedeljo v Ženevo za primer, če bo prišlo na skupščini DN do razprave o abesinskem vprašanju, podal uradno izjavo o stališču britanske vlade. List zanika, da bi se bila Italija obvezalo, da  ne   bo  začela    sovražnosti,    dokler bo
Poljske volitve
Velika volilna abstinenca pri nedeljskih volitvah
oljski parlament
Varšava, 10. septembra, d. Nedeljske volitve v pol jeki parlament, ki po bile izvedene po novem volilnem redu, 60 potekle v znamenju velike abstinence volicev. Volilna udeležba je znašala v mnogih mestih manj kakor iO0^, na deželi pa le 20 do 30^. V mnogih krajih, predvsem na Faznanjskem, v bivši kongresni Poljski in Mali Poljski, kjer je znažala volilna udeležba komaj 15%, je prišlo tudi do r^nih izgredov. Vseskozi slabo volilno udeležbo tolmačijo v ofieielnih krogih s slabim vremenom, zaradi katerega so zlasti v Mali Poljski močno narasle reke, kar je volilcem onemogočilo izvrševanje volilne dolžnosti.
V Varšavi je znašala volina ude~ loeba 40 do 50*^ Med volilci so prevladovali uradniki, oficirji n ženske. Posebno živnhen je bil v Varšavi odziv zidov Volilna asritacija je bla v židovskem okraju zelo živa. pozornost pa je zbudila popolna abstinenca varšavskega delavstva.
O izidu volitev se glede na novi volilni red. ki je iz volilnega boja popolnoma izločil politične stranke, in glede na abstinenco opozicijskih strank, ne more mnogo poročati Zmagali so povsod vladni kandidati. ker drugih ni bilo Volilna borh^ so ie izražala v notaciji za volilno udeležbo in bojkot volitev Tn agitaeiia ie v mnogih krajih dovedla do spopadov političnih nasprotnikov ter je ponekod zahtevala tudi smrtne zertve V Varšavi so komunisti priredili v več okrajih demon" straciie proti novemu volilnemu redn ter so na trgu Grzybowskesra tndi napadli policijo s streli iz revolver?^*
Posredovati je morala policja na konjih in so bili štirje demonstranti ranjeni. V mnogih krajih Poznanjske, kongresne Poljske in Male Poljska je opozicija napadla volišča. Pri tem je došlo v Vitorovski do streljanja. V Poznanju so člani mladinske organizacije narodne demokratske stranke napadli neko volišče ter odnesli 6 seboj volilne žare. Na b<?jgu je prišlo do spopada in streljanja 6 policijo ter sta bila dva napadalca ubita. Tudi v drugih krajih Poznanjske je prišlo do streljanja med člani mladinske organizacije narodne demokratske stranke in policijo, pri čemer je bilo mnogo oseb ranjenih. V nekaterih krajih so celo vrgli bombe v volilne lokale, k sreči pa ni bilo smrtnih žrtev. Ponekod je opozicija nastopila tudi s smrdljivimi bombami. Izvršene so bile mnogoštevilne aretacije V Varšavi in drugih me>tih so bili aretirani mnogi pristaši narodne demokratske, socialistične, komunistične in lindske stranke.
Izid volitev še ni v celoti znan. Če se bo pokazalo, da v posameznih okrajih zaradi slabe volilne udeležbe kandidati niso mogli zbrati po novem volilnem redu zahtevanih 10.000 glasov, se bodo moralo v treh mesecih izvesti dopolnilne volitve
Vladna lista je dobila 1. 1980 5 292.72.~f glasov, pri nedeljskih volitvah pa 7,575681. torej za 43-l^vec. Izvoljenih je 184 Poljakov, 19 Ukrajincev 4 židie in 1 TCu<= Med 2S0 poslane1* ?t* dve ženski Povproc-no je znašala volilna udeležba 45.5°/o, 1. 1930 74.S°/».
trajala v Ženevi delaia o Abesiniji. tako ni  res,  da  bi bila Italija pripravljena udeležiti se nove konference treh. Naposled list zanika« da je Francija ponudi* la odstop železnice Addis-Abeba - Dfibnti.
>Daily Telegraph< trdi, da bo MussoKm na seji ministrskega sveta 14. t. m. sposodil, da je izdal naredbo o otvoritvi sos Mi- j nosti.
Italijanski očitki prati AngB}i
Milan, 9. septembra.    AA.  >Gzzetia dsf
PoPoto* piše. da so ženevski manevri strgali krinko z obraza Aneli)e, ki ji je sanr9 do tega, da postane prva država na »veta. že od Cr<>mwel lovih časov je Anglija skušala združiti već držav proti najmoft-aejši v Evropi v svojo korist Tako s« JI je posrečilo^ da je v teku zgodovine porazila Francijo z nemško pomočjo in Nemčijo s francosko pomočjo. Sedaj hoče Anglija pridobiti Francijo da onemogoči afriško podjetje Italije. Na ta način žatft Anglija pokopati prijateljstvo med Italije in Francijo, obenem pa postaviti Francijo med dva ognja med ponovno oboroževanje Nemčije in italijansko zamero. V takšnem primeru bi morala Francija Podpirati angleške interese. Teb manevrov bo konec tistega dne ko bodo Francija Italija in Nemčija prišle do spoznan Ja, da so bile več kot celo stoletje samo figuire na angleški šahovnici, m ko se bodo med seboj sporazumele, kakor sta ae januarja tgU sporazumeli Italija m Francrja.
Angleški predlogi
Tjondon, M). septembra. AA. >Timea« poroča, da je angleška delegacija v Ženevi predlagala skupni mandat nad Albesinijo. POc~r.o~mosti faga kotoA-tivmega mandata pa nieo znane. Teko ni znano, ali ne-j bi ta mandat pripadel Društvu narodov, ki bi ga izvajajo s pomočjo posebnega vrhovnega komisarja in drugih svojih organov. Možem je tudi mandat v troje. V tem primeru bi mandat pripadel \woin rrem zapadnim dV-žaviam. Je i eo podtpisale pogodbo vz 1.1906 Lis* trdi. da Velika Britanija ne dela vprašanja crlede oblike tega mandata, postavlja pa kot poEpoj, d«a mora na ta mande* pristati tttdri sama Abesinija. Liet trdi dalje, da je * tem predlogom zadovoljna taidi f rS*r ftOfika delegacija, ki je na te na čim sedag odstopite od svojega prejšnjega stališča, naj bi ta mandat pripadel samo Tta€iji, v**rr r1a>r s priMaTifc r>rn A'besinije
Povratek Lavala v ženevo
Pariz, 10. septembra Munistreki predsednik Laval se je sno*i zopet vrnil v Ženevo. Njegovi ra-zgovori z italijanskim poslanikom Cemicijem in angleškim poslanikom Clarikom v Parizra so služili predvsem z» to, da se pojasni vprašanje, kako stališče bosta zavzeli vrladi v Rimu in Londonn v zvezi z m^nči-m razvojem abesin^kega kon-fTfkta na mednarodnem polju, kakor tudi, da se pojasni kako hi se nadaljevale priprave za vzhodni in podunavski pakt, ako bi angleSka vlada smatrala za potrebno zavzeti ob zaključku ženevskih poga jnn j zelo odločno stališče.
\n#leška letala za Abesinijo
Rini, 10. septembra, n. Po vesteh, ki prihajajo \z Londona, pošiljajo neke privatne firme v vzhodno Afriko angleška letala, ki jib v angleški  vojski ne rabijo več. Da bi
te dobave Abesiniji čim boli maskirali, letala demontimajo in ji« kot civiine aparate pošiljajo po posredovanju nevtralnih prevoznih pod|jetij v nevtralne luke ob Rdečem morju in Indijskem oceanu ter od tam v Abesinijo.
Vsekakor stara angleška letal* Abesinčem ne bodo mnogo fcarietile. Anglija je že Boliviji ha Paragvaju v vojni za Gram Cha-co prodala večje Število svojih starih letal, ki na niso bila za nobeno rabo. Italiji se teh letal nikakor ni treba bati.
Ban dr. Puc v Beogradu
Beograd, 10. septembra, p. V Beogradu se mudi ban dravske banovine dr. Dinko Puc. ki je prišel, da intervenira na pristojnih mestih zaradi važnih zadev dravske banovine, predvsem cestnih zgradib, med drugim za ^graditev ceste iz Ljubljane do Su šaka ter tlakovanje ceerte iz Ljubljane do Vida v zvezi z ureditvijo vprašanja tramvaja, glede dobav premoga državnim železnicam iz premogovnikov v dravski banovini. V Beogradu se mudi tudi podpredsednik ljubljanske občine prof. Jarc, ki je včeraj posetil ministra za zsradbe Bobica.
Izprememba občine Pleterje v Zdole
Beograd. 10. septembra, p. Notranji mmi-s4er d«". Korošec je na podlasi g. io in tW ^akona o občina'] 'zda' uredba ^ katere in>e občine  Pleterje v brežiškem s rezu  iz- I preminja v ime ZdV^e.
Ljubljana, K) septembra ob 11. dopoldne je umri v Ljubljani industrijalec in dolgoletni predsednik Zveze industrij cev g. Dragutin Hribar, ena najmarkantnejaih osebnosti naeega gospodarstva, mož širokega obzorja, izboren organizator. Z njegovo smrtjo je nastala v našem gospodarskem življenja globoko vrzel, ki   jo ho težko zapoimti.
1'okojnik je bil rojen 22. oktobra ltft>2 v Ljubljani kot sin meščanskih staršev Po dovršenih šolah se je posvetil tiskarstvu, ki se ga je izučil pri I. Blasniku. Po kratkem praktičnem cH^ra v tiskarski stroki je kot 24-letni mož prevzezel vodilno mesto t upravi Narodne tiskarne ter posUi .«*»-tradnik, leto kasneje pa odgovorni urednik >Slovenskega Naroda«. L. 1890 se je preselil v Celje, ki je bilo takrat še eno najmočnejših oporišč nemške ekspanzivnosti sredi slovenskega ozemlja. Takrat je bilo slovenskemu trgovcu, obrtniku ali industrijalcu tem težje kaj dos€>či, ker so skušali naši narodni nasprotniki v kali zatreti vsako slovensko podjetnost. Pogumno in neustrašeno je šel Dragotin Hribar na dek>.
Osnoval js t Ceiju prvo tfsfcarna» knjigarno ki trgovino s ter izdajal vrč let >Ilujrtiwani narodni koJedar< ter poiitkmi in jfugpodarskj bat >Domovinoc organ slovenskega kloba državnih poslaneav. Neoetraseno je —tapal narodne mteoass na spod dtejeraksoi in Koroškem. L 1602 se je preselil maj t Ljubljano, kjer ie ustanovil tiskarno, založno knjigarno an trgovino s paj§a|aaj4 V tej Uskarni stn Jtkmmm in
rtsO&ri Ost »fcfc in pri obeh |a Ml sodetoaL Ko Ja bfl te v Otrfju, J* v LJubljani L 16» tovarno pletenin tn rrkv, ki  apadi  adaj  med urpu vrste v JogosfavffL V Moh4ani )b tnefi L 1836 ustenovf)Boo damf]enJO no kaotjttov in aaafisla, ki k> te širil tn oprema.
Ba prarrato L 2638 ga te đefleSna, vteAi sa akmadjo a* predaed rofca Kraojelce hratiitaioB« kf JO te itjoS nad 10 let. tntn sicer te navreimal v nadem joroem tn go^md>aralDan tr^ttenju visoka BBjaiBBi Bfl te već tet neutnanr predbeđnđk »veae Induaurrteev    za SloMe-
nrfc) to ko se Jb L r98S airetvja nahrvaffl na to mesta, to bfl soglasno iznajrjau za. n^eneaje, eaertnega B» te pox^predBedki9c Zbor-TOL predaecinJk I^jotrjart-^k^ borza, predsednik MtrsJKotta Ickainlh fte-lesmic v Skrbni ji, čkasi aaajaaaaj Narodne barake. čSon dpranrnoga sveta Dmnrrcko-sanefee jadranske dedezniske družbe ter £ftsn uprave r«snfii dragtti gcaapodarcirfti ki JajajajaaJftaajBjk oataoov. Mnogo lat te aorfetaM«! kot sodnik-tejlk pri taajajajajtoaaa in obaltaan sodld&a v LJubiteni, prod pirejvraftom pa tođl pri i aiusudHBOa rjat-navake  zs^arovakaioe v Tnatu.
Osebmi je bil pokojni iaredoo itianpoti-ćen, dobrega srca, dobrodrasen m poatreA-lpw. Poročen te bfl z r^vgecrjo, rojeno šunni, ki mu je rodILa v sreftnetn aakotsa 12 otrok in vse s>ta. vroroo -mgajHn S ^vojisn pfodoncanim detom. v jim MajM al je postavil pokorkii Dragotki Hribar mod nami trajen spomenfle Naj snrea marao večni sen v ckiranći zemlji, ki jo je taJro IjulnL Ufilechil rxiko}na?*. dmžini db tezlketm     udercu,     nase na$a#orene^* «o-
Tatovi pridno na delu
Policija je spravila zadnje dni pod ključ več prfjatefw*v
tuje lastnine
Ljubljana, 10. septembra^ Včeraj opoldne je policijski agent na glavnem kolodvoru videl dva neznanca s precej velikim koviegam, ko sta pravkar sedla v vlak, la bi se odpeljala v Zagreb. Vabilu na policijo ata se prav nerada odzvala, a icljub vnejtemu zatrjevanju >da sta dotiLa samo jrctalorvno u Ljubljanu« sta morala na Kriminalni urad. Prijeli so zopet dva poklicna že-parja. Prvi je brezposelni trgw-3ki pomočnik Zvonimir Lappe, doma iz okolice Zagreba, drugi pa Stanico .Novakavić, tudi iz savske banovina V kovCegu je policija nasla razno manufaiktarao blago, već kož črnega usnja in drugo robo. Med njo je bila tudi bala manufakturne ga blaga, ki je bila ukradena trgovcu Vail-goniju v Šolskem drevoredu. Pri Lappu so našli tudi 1000 Din gotovine in domnevajo, da je to najbrž danrw, ki je bil v nedeljo ukraden na sejmu neki ženako~ Ta je prijavila, da ji je izginila Ustnica s 1500 Din. Lappe in Nov^kovic sta o<cta-ia v zaporu.
*
Zadnje čase se silno množe tatvine v mestu. Včeraj je prijavil Alojzij Vasic, služrtelj pri srezkem načeuifcvu v Ljubljani, da se pred dnevi nekdo vtihotapi! v njegovo stanovanje v Hrenovi ulici 14 in mu odnesel dve obleki, eno teannocriio karirasto tn eno Črno v skupni vrednosti 3000 Din. Služkinji Nežfci Torkovi v šlajmerjevem domu .ie tat iz sobice odnesel hran i ino knjižico z 25O0 Dm, a njeni sestri 350 Din gotovine
★
Pred dnevi je bata. v kavanu > Slone ali pa v Zvezdi ukradena vpokojencu Ludviku Bukviču zlata ura z vertSeeo v skupna vrednosti 3000 Din. — Žrtev tatov je postal tudi zemljomeree Ivan Cuoek iz Litije, ki mu je bila nedarvno o priliki komisijskega, ogleda železniške proge ukradena aktovka z raznimi skicami in načrti, last občine Moste vredna 2O00 Dm.
Nedavno e*m^ poročali o treh mladHi fantičih, ki so okra«cBi mitn4&arjn na ■**r?5?fci cesti. Pri enem so naš&i tudi šop ključev, za katere je trdil, da so očetovi, pozneje pa, da jih jc na^ei na cesta.
I>avi se je pa na poiicrji ogiasft trgovski sotrudnik Metod Trošt in povedal, da. so mu beli ključi ukradeni iz čolna. ko ga je pustil pred kopaliddem. Takrat mu je izginila tudi srebrna ura, ki je pa pri fantičai niso nasU. Najbrž so jo Že prodali. Zd5 se, da bo priSo Se marsfkad za(mimive@a  na  dan. S
*
»Zeta poceni prodajam rozine!« Tako sta davi ponujate • kva stsn^prca, zaboj rozin pri nekem peku v mestu. Na zadevo je bila opozorjena policija, ki Je oba neznanca prije&a v Zaiccacnikovi trtfecl in sta z zabojem -vred marsla na policijo. Tam so ugotovili, da so bale ros? ne — bao jih je 15 in pol kitagrama — včeraj popoldne ukradene na dVoriscu Figov-cev« gostitoe. Ukradla sta jih 30-tetni Slavko Ij&good&r, doma iz skorje Loke in 32-letm ViTjerm Petoertm iz LJutSJa«>c. Oba  sta  sbaa-a rasnea po*ic±Ja.
*
Včeraj so pripeljadi z meje v LJubljano večjo družbo t3bo**pcev v spremstvu dveh orožnikov. Na poitrijski npraari so jih zasiidati, pa so bfll zelo re^Xkxibeaedni in pri preus:- i tratfi meo imSH ajajfcajaajaji blaga prf njfc.
iml i is I riye
Praca. tO. se^enibra. rv £Mfcoato*m*ka vojna iaiMaslinu <Ma a pnano paro. V nie-nvh Brtvamah je aaipoainpo ocmnmn ftmiJo delavstva. W»rofila ae s taJhajaj komag dorr kujejo ob piaivem Sašu. Kam ae imražajo OijiOUJPe koCcaje   vir »krega f i Jaki, a4
TJnano. Vsekakor se je M to panogo rmto-strije obnovfla veiika k-m pibAMr a H sv«to*oe *p0#ie.
Borzna poročila.
(arih. Beograd X, Paste ^ London
15.1725, Seu  Totk »7.30, Brnuerj 51 «750, MTTaa MoOTOt),  *tadrW   11.^750, 307.70.  rW»ii   12S.70. Dnnai 13.72, VarsaFva 57^0. TkaTiaa nama MO
i Spomin|aftc a« GMD
Stran 2
SLOVENSKI If AROD«,^9ra1c, 10. acrjUaufjia 1939
Ste v. 2(4
Razstavno blago, ki samo
vatti
Tako Tenke razstave malili živali kakor letos na vele-
sejnm Se
Hnblj&na, tO. septembra Na gedRRii vaJeaejmski prireditvi vabi povsod samo raaatevijerno biago, na poseben način pa še opozarjajo naae raaatavljene ne živeJi. Ovce, kose, golobi, kokoAi, kanal* fikd, papige, psiokd, kunci, pavi, gosi, race... Ta raastn-v* ie vehUaa reč. Ali si >e še niste
ojjtedali ? _ .
Tako velike rassrtave malih živali že m bito doslej na veJeseknu. Živali so razstavljene vodo« paviljona F. in G. Čeprav so ljudje ade i zelo razvajeni, ker je na vele-aejmu toliko aanimrvefra ter nenavadnega, vendar je tudi  razstava matih Živali
cru veirkopoteznosU. Predvsem ugotoviš, da je tO v resnici razstava in ne skladišče, pa
tudi ne hlev. P<rwod je vaorna anaga.
Vee
je okusno, prodor je celo lepo okrašen. Nikomur ni treba vihati nosov. Ljudje so zelo presenečeni, ker je reastartjeinfh totfko »slo lepih živali. Meščan, ki P1™? ,na rredvsean iz radovednosti, obcudu-
raastavo o-
je živali ze zato, Icer ©o tako Trunke. >tno?i ljudje pa radi vedo pravilno otufti pomen raaslatve in se zavedajo njenega "«m^po; pridejo na rmarfavi na «*voj r*i£ilii TOol 4H M i^čeio na veleseimu le zannmrvTRti in p^sehnosti. vendar ni prirejena za i o. da bi se Hud>e na nji zabavali. Drustivo >Zi-v*lca< delo ra uaffrgo maJetra človeka ter za pTOspeh fn razširjenje reje malflh živ»h\ V nekaterrh r*vror**k»i državah ie rej« malih žfval; vnžna kmetijska panoga- V Nemci it tako irp*>STevaH> rejo molih živali Veree zavedajo ngem^a co^podareiVe^a 'm socitrV necm pomena, da mora biti v«Hk uraaViT<: rejec. Tudi ori nas bi bilo umestno, da bi se uradniki BatrknaM TK-koliko boij^ 7a rejo malfh BVafli. ftiprav je že med njimi precej reirev. TVnrtinino ali kunce nede >ah«ko tudi mfeSSani. Posebno važno n* je- dn sS roir-> nv-lih Šivali oprimego rewii lj'udje. Kako važna je rera drobnice. TJlaati (W. srno na ze pfeaV. ZMaj si oglejmo mw=ratvo!
n* nastavljen i po Brvafl so?»podarf»ke tn spor trte reje. H gospod a-reki ren" spadajo knmci vn ■nemt^rima tistih vrsrt fn oa^ffn. kJi je priporoči™ za nase krare. Med koko-5mi prevladuje rjava šTirjerka, ki yo redi čedalje več rejcev, sni se je izkazala nar primernejša za nače raamere. Kdksn- posebne lepote ne smeš iskati na arji. ae pa r«ni§ na roaasta"vi mairth fi^aJM le leooio, nedvomno hrli ne bos prikrajBan. T?o!n &Werka eefcdi marsfkomii leoča od riave. nocAbno 1pt>p <=o pn rode tel a»ndke in orrrrt^-ronke. \i treba, da si perutn-mar. pa vendar navdušiš -nad leno oeroklhio. Vafi živali so ^Cf-niene in ne slabo. Tfafci rejci SO laitho ponosni na svore trspehe in že zflra" di teffa bi biHa notr^^ibnn rasisrtava, da 'rejci na nji noteažejo svoje uspehe ter dokažejo, kaj se lahko doeeže z umno rejo. Na razstavi so tudi posebnosti. Med perutnino n. pr. japonske svMenfee, ki imajo puhasto svileno perje. Vebuaajo največ z«inima<nja. Ali pozmaite pižmove race ? In labudske nro-si ? AJi razločujete pegaAko od plimntke ? Tudi vir^inia puranov na|brž 5e niste videli. Samo, Če bi vam našteli vee, bi aprevi-deli, da na raasferri lahko vidite skoraj toliko, k^kor na živalskem vrtu. Kokoške, japonske zlate bandenke so vsom silno v^ec, nokate-ri viprav vdklJkajo ob n/in. Zastopanih je zetlo nmogo vr»t kuncev. Večima jih |e bila dobro ocenjenih. Belgijski in beti orjaki ne delajo sramote svojemu imenu. Neđoaj posebnega je angleški avnač, '3J IDMI tako dolsza uše^i, da mu segajo do repa. Posebnost so budi Maisnerjevi ovnaci, ki jih dosleti še ni bik> v Jugoslaviji. Na razstavo so prispeli is Bele Grkve. Težko je reč. katera vrsta je lepša, aii čiaičiia, modri (kma jčan, srebrne i ali hernveiiiL
že bolj se navdušiš pri golobih, če si prijatelj lepiih živali. Tudi golobov je nastavljenih i2jredno nimo^o vrši. Teako je^ imbirata* med številnimi pasmami, zlasti se, ker ima vsaka kakšno posebno prednost Rimljani so tako ve4iki, da merrjo čez razjpete peruti 95 aro. Maitezsui; so krasniii barv. Florentkici imajo nekaj pieanoni-tega na sebi. Bnnski golšami se naf>ihujejo kakor stari avstrijski oficirji. Dolga vrsta jih je se, d-unajčani, orijejn^aki, cestarji, visoko leteči___      In veste zateaj se dame na tej naesta-
vi najboiLj zanimajo ? Za parčke, seveda ! Ne morejo se odtrga-ti od krasnih mladih foksiorijerjev. G4a(&i in resasti ao raeastav- i Ijeni in iep jazoečar je Ijnfc^enec naših , meščank. BL»rski kanarski so tudi na pno- i daj, in še »elo poceni, po 30 I>in. Modre pa- J pikice so postaje veivkci moda. Na raestorvi
j* je veiifca idoira.
Najlepše na rastavi ao pa vsekakor kositri i. Niti verjeti ne moreš, da je tako krasen koeuii iz kož kunca, ko si lepšega kožuha sploh ne moreš misliti. Ze samo zaradi ko-Euhovine je vredno rediti konce. To je najboljšo propaganda, razstavljeni icotubi za rejo kuneev. Za rejo solčavske ovce ca-radi votne so pn nafbo^o priporočilo vrt* oeni izdelki is votne de pasme ovac, adeteri; na L>rž. osrednjem zavodu aa ženski domači obrt. Oglejte si ovoe solčavske pasme na razstavi ! Ln če ee rsoumete na votno, vas ca'ka preseoeoenje.   Taksne razstave,
srospod-airskecra znaoaja, so pri nas Se posebno potrebne. »Živalca-t zasluži za svoje delo j^vtno priznanje in krepko podporo sa-monp-a\Tr8 fcmeti'jsike ustanove.
VSAK DAN DOBER OBISK Ob prejšnjih velesejmskih priredi*viin ni bi'Jo n ifcda<r posebnega nafvalaob delavnikih, zlasti ne ob ponedeljkih. De je sedanja Prireditev m izredni vi§ini. dokazuje zelo dober obisk tudi ob delavnikih. Včeraj je
bio živahno t vseh pavirjonih, ribarsko raastavo pa as vedno ai montri priti, kdor ni bil po*rfM*ljiv. Ljudje to stali ves dati ▼ vrstipradvWom kiDcatrfno čskaai. da
se končno ie pribore na raaatavo, ki gre o nji 0m ftmod ter mnogi prihajajo n lese jem la samo zaradi BfS.
Vcerajj ao ogledovali vel esejem tudi ki in dolarji v skupim ah, aa*o je baa 4« in tem se hnjSa gneča. Mnogi obiskovale! ao pnjSi vosa«j na ve*esejem, ker si prejan^e dna n>ieo mo0i ničesar dobro ogledati zaradi prevelflcegia nassia. Toda tudi včeraj ni bilo IsJdo mimo, kakor so pričakovali. Samo po sebi se name, da je ada j na velesajmu največja atrakcija jadranska rasr stava, vendar bi aa motil, kdor bi mftattl, da drugje ni prometa. LJmrje si s velikim aa~ niTnanjem ogledujejo vse nazstave. Vsi priznavajo, da ae kaže povsod napredek v priman a prejhj jtmi pri rerflrvaoi i. Ae oato atrakcije na vesel icoem pi ostem se jim sde Lmeniteejse... Krona atrakcij je se ve* da varieie, ki privaMja Čedalje ve* rjfctako-vaicev. Mnxvo gledalcev pa ana tudi artist, kn se producira na prostem- Vratolomnim produkcijama slede ljudje v resnici % veliko
živčno napetostjo, čaprear ta ali oni vBm nt6, da binrn ne bflo treta dati piusajeu^ ne^a pr ispevika. Ker smo ae oa «usoffiSnemi proslOTU, moramo na^asrti, da ae letos odlašajo povsod god*>e ter da je koukuren-09 wed costtJnami oStrs' povsod ti hočejo Bajnije pnsftrec'1.
Strašno dejanje
umobolnega orožnika
V hipni duševni zmedenosti ustrelil lOtetiM dekle ln
Trbovlje, 9. septembra.
Davi okrog 9. ure se je odigrala v gostilni »škrate v Lokah krvava žaiolgra, ki je zaibftevaia življenje dveh miada> ljudi., 33 letnega. poadcusnega oa-oežnika Nikole Stojanoviea in SO letne hčerke vpokojenegs rudniškega pa mika Francke Petoiik.
Kakor običajno, je poslal kornandžr tukajšnje aroftnifike postaje v nedeljo zrveoer ocrožniako patruljo, obstoječo te pocinarednlka Ludvika GajSka in poskusnega orožnna\-podnarednika Nikoia Sto-janovioa v obhodno službo. Po obhodu predpisanega, varnostnega rajona preko noči bi se moraite vrniti iz službe danes dopoldne. Prt odpravi patrulje komandir postaje ni apaaal nič posebnega, vodja patrulje podnarednik Gajsek, ki je veljal za dobrega tn vestnega orožnika, mu je po predpisu m z njemu lastno stramno stjo jmval odhod v atuabo. Zato je predstojnike in tovariše tem bolj presenetilo njegovo strasno dejanje.
Ko sta danes dopoldne pođnaređaik Gaijsek tn Stojanović pri službenem obhodu dospela do gostilne pri >škre>tu< v Loteah. sta po Kratkem pomenkn na cesti vstopala v gostilno. Ker v obeh gosCtoi-Skih sobah ni bflo nobenega gosta, ntG damačih, sta krenila v kuhinjo, kjer je gfođtiln ičarkra-najesrruvica DoLanc Pepca bas pospravljate. Ko je podnarednik Ga> seik zagledai novo n a jemnico, ki je prev-zeka gostilno sele l. t. m. v ajem, se ja začudil ter vprašal, kje je prejšnja Jemnica Ptoterjeva. ze pri prvih je spoznata goetHnidarka po njegovem gla-su da je nekam čudno razburjen. ZaJiteval je natakarico, ker pa nova najemnica ni imela natakarice, je poslata po FTancko Pečnikovo, ki Je stanovala v sosedni hifii m ji je biLa tu pa tam v pomoč pri doniačdh delih. Medtem pa se je podn arednik Gajsek pomiril, začel je skičiku gostimicarke razkazovati puško, ki jo je na prošnjo gostilni čarke tudi ta-pragmi, da se ne bi dogodila nesreča
Ko je kmaJn rraito njegov tovarifi Stojanović posftai fantka v bližnjo trafiko po cig-arete, se je vodja patrulje Gajsek hudo razburil Medtem pa je prišla Francka PetoSkova, M je pa podnaredrtik Gaj-šek ni poznal, zato se za njo tudi m" mnogo zmenil, marveč je kazal znake hudega razburjenja Očividno je prav takrat legal rra njegovo dudo mrak, ki mu je pokazat vso okoJSeo sovražno Strasna duševna, depresija je bruhnila z vsemi krvavimi posledicami na dan, ko se je fantek vnfl
MARU SKALAN
ROMAN
Daleč preč od Silanovine in Hrušnice, od hiš, dreves in ljndi domačega kraja. Tam, kjer se odpirajr/ rx>vi, neznani razgledi, kjer sloni nebo nad čisto drugačnimi pokrajinami in nad neskončnim modrim morjem, kjer je tuji svet s tujimi ljudmi, ki jih ne pozna, m oni ne poznajo nje. V deželi, kjer oranže cveto kakor v »Mignonic.
Skrbna MariMa je 8 Heleno m Danic-nimi nasveti pripravila liovčege, ki jih je hlapec Andrej znosil v avto, pripravljen na dvorišču. Sida je sedla poteg Er-vina in se še z zadnjim, zamišljenim pogledom ozrla po svojem rodnem domu in njegovi okolici, kjer je poznala vsak £rm. vsako skalo, vsako bflko trave, šofira! je Josip Siten sam. Njihov avto je brzel prvi za njim se ic pa uvrstil Evgenov in nazadtrje Martinčev. Cesta do Drave in potem do Maribora je bila blatna, a deževalo ni več. fenađ Pohorja je kukalo skozi raztrgane oblake pozno aprilsko soince hi s svojimi Žarki pripravljalo prihod meseca majnika, prve obletnice Sidioega novega življenja hi vseli njenih usod. ki prav tako se je Sida posKrvfla tudi od Maribora te sedla x Ervioam v kape prvega rnanedn brao-
vlaka. Objela je se enkrat očeta, Danico, Evgena in stisnila Martincu roko. Potem je gledala skozi okno, kako se od mika proti severu dolgo postajno poslopje, kako izginjajo strehe hiš ob Mlinski ulici, za njimi Drava z mostovi in bregovi, potem Magdalensko predmestje, Pobrežje, Tezno m naposled ob vzno ž}n zeleneče Pohorje • • .
Sida ie vedno hrepenela v svet. Včasih si je želela daleč, daleč oa jug, v pravljične pokrajine ob morja ki za morjem, v svet tujih ljudstev in toHh okolij. Sever je ni mikal, zdel se jI je prepast ki enofičen. Neprenehoma v naglem tempu se spreminjajoča kuliserija ob obeh straneh brzo vlaka ji je odvračala misli od lastnih zadev. Pot vožnje od Maribora do Zidanega mosta m Zagreba je dobro poznala, pa se ji je vendar zdelo, da odkriva še vedno nove kotičke pred tihimi, samotnimi gozdiči, leno zleknjenimi njivami, travniki in sadovnjaki ter molčečimi vasicami. In po tej poetično lepi slovenski zemlji so bdi v pomladanskem popoldnevu posejani ljudje s svojimi različnimi opravki: popotniki po cestah m poteh, kmetje na njivah, pastirji na pašnikih. Zelena Šta-
la trafike in je amahljaje izroča Stojano-viću cigarete. Dečkovemu smehu se je pridružil se Stojanović, v tem pa je ae GajSek pobesmeL Strasno je oba nsluu-lil: Kaj « smejsta? Koj nato pa je Že aagrahal aa samokres Stojanović mu ga ja aaaaVaJ iatrgati, toda v tem je že padla prva Mar, pohsaneti Gajsek je oddal na obupno josoajodo Francko l*ecnQcovo dva strela, od M nt* h II i jo je eden smrtno zadet v desno ključnico, tako da jI je prebfl atto odvodnico, ko ao v kuhinji pokadi streli. Medtem pa se je pi ajaaaaaaji najemnica Dolartfteva izmuznila skoad vrata, ter hitela na cesto, kjer je kaeaAa na pomoč. Pobesneli podnarednlk Gajsek pa je med tem ustrelil tudi se drugo trtev. Ko ae je Stojanovicu izjalovil poskus iztrgati mu »vtomatsko piataSo ai rok m ko je videt, da je PecnJkova aa-dsta, je skušal laajarjenemu OajSka urti na cesto. Bas ko je Stojanovid hitel at kuhinje po stopnicah v vezi gostBne, ga je zadela krogla v nrboL Stojauović je imel se tanko moči, da je tekel od gostilne škrat dO gostilne Dtmnflc, kjer se je zgrudil. Krogla mu je ™—iM^nifl^ na prednji strani tik pod aroam. Facn I^eo-njkova pa je smrtno sadsta laaala ae o> Bko moči, da je sufikia iz kuhanje v prvo nadstopje, kjer ae je Skrila v sararJHBe in tam tmfi lalu aajaffeL
r\> strašnem dejanja je Gajsek iskal a aagnokresuin najemnico goatMoa Ker je v prostorih prvega nadati >jpja ni nadel, je streljal v eno iamed sot> skozi seektona vrata. Na poti k soseda je sreoM pred gostilno očeta in mater umorjene Potnikove. Takoj je uatraB proti pgoatfuao nemu Pecnflcu, Id pa ae je k sreči hitao sklonil, tako da mu je akt krogfa cea glavo. V sosedni bJsi je teaket s paaaain aamokresom po glavi starovpokojeoca Carterja in mu prtaadejai obcutue rana, njegnw zeno je pa brcoffl z nogo. Pre-
sfcrani pred beanecsn oroznakom.
S aamokresom v roki je sel nato po cesti proti Dimniku. V hlat vdowe KoKek, kjer je tndi trgovina g. Pozuna, je bik> vse sftno razburjeno, ko je pričel Gajsek razbrjati po veznic vratih m jBi tudi kmaki udri. V trgovini je pravkar nakupovala sena knftarskega mojstra Mfi^eJeca, ki jo je Gajsek nač raadaga sroteoo pričel biti s asjurik.njauui po gkiei
ter jo težje le v aaganaka pauatore, ki pa jih > Gajsek tudi kmeJa vtornS, nakar so
poskakale skozi okno na prosto.
jerska, zelena vsa od ravnin do vrhov
gora.
Na koncu prvega dela poti je pa sta! podvečerni Zagreb s svojim mrzličnim vrvenjem in h rumen jem. Za njim ae je pričenjala nočna vožnja skozi ravnine ob Savi m Kolpi, skozi Gorski Kotar, Siko m krško dalmatinsko Zagorje. Skozi pomladansko noč, polno vetrov od toplega juga. od sinjega morja, so ropotala kolesa brzega vlaka svojo večno enolično popotno pesem, tako prikladno Si-dinemu razpoloženju ob prvem koraku v zakonsko življenje z Ervinom Roga-nom, ob prvem koraka v prvo noč ...
V cvetni pomladi, vsej polni južnega solnca se je lesketal pod progo vlaka, Id se je pravkar prerfl skozi nepopisno puste, a romantične kraške predele Solinski zaliv z divno Kaštelansko rtv k* t o. Doli na desni se ie stiskal med celino in otok Čiovo, staroslavni Trogir, za nam se je lesketalo Jadransko morje, spredaj onstran zaliva se ie pod zete-mm Marjanom širi! veseli Split, na levi se je pa bočil zgodovinski, junaški KHs. Sidi se je ob tem pogledu zdelo, ko, da se je pripeljala iz tiste mučne, samopre-magovarrj potne noči in kamenitih skladovnic notranje Dalmacije v svet lepe pravljice, o kateri je tolikokrat sanjala. Morje, morje . . . Vzklik, Id je prežive! vekove, pa je vedno nov in Živ. Kaštelanska riviera: kašteli ob robu tihega morskega zaliva in sredi oljk, cipres, k>-
Medtem pa je bfia o Gajfisovem <±K-ja-ujn ototves&en* 4e nmrfniaif komanda in je poslala nad besneoaga orožnika patrulje, ki ao ga la težko ukraoae. Zvaaacega na rokah in nogah ao prepeljali na voau na tukajšnjo postajo, komanda p«, je takoj vvedaa preiskavo o aalastnem dogodka. Nocoj je bil GajSek s avtom prepeljan v umobolnico v Novo Osje,
Vsa dolin* je danea pod vtisom tega strašnega dejanja. Vse atrasnejša pa bi bOa Janko se nesreća, če M se brezumni Gajsek spomnil boda* na -~abo bi:iđaai ali pa luaaaaaa municije, a katero bi lahko postrcflB Se mnogo vec neJuUflim ljudL
Vse pa tudi <i aBUauiaJii nesrečne mtode žrtve, zlasti mlado Francko Pesnikovo, ki je hua podnačelnica tukajšnjega Sokola, pa tudi pokokiega Stojanonica. ki je našel tako daleč od svoj5h dragih prerano
SOKOL
Nastop ikoReloifcega
Škofija Vki, 9l septeantam.
aaaljlri sfcofjesoaki 9okoi, ki je edenpr-«ab v ^Tij^i sokoiaki župi je iaiuauii v*e-aaj na svojem starem letnem ^atomarlSai uspel nastop, ki je riesti v tehničnem p°-^edu pnkagari, da se prednjaski abor zaver da asujMl dolžnost! pri vapoji sokolafce iiauiTliii Posebno obeaaaje je dalo nastopu sodelovanje veomin vrst Hanov ki ftkrnte I^Otrijanskega Sokola, s katerim vežejo Škof jeloSkegta Sokola najtesneJH sWk5. Okusno okrašeno teiovadis*e, novo ie ni poMfteui urejeno, je prwa<nk> Steviano caV canatvo, seveda mnogo je boo na cesti ^udl aBatonJkarjes-, ki so se lahko pi'ejg'gati o pravilni sukotaVi vagoji in dnertprtkvu
Javno telovadbo, ki sta jo vbotoo vodria načelnik brat Tine Zaletel] in naoekiica ae-erra Elaa LankejeTa, je otvorila moflka in Senaka deea (66) ■ zoonkni prostimi vajami, dečki so iavajafi vaje s prapom, dekak« pa s vencki. Izvedba je bita prav dofcna, le vaje so bfte premah) živahne in bi morale imeti več atvjjenje. Prav dobro je na4o 28 fllanic opravilo saveane proste vaje, nakan-je sledil tek dečkov v vrečah, ki je vrfiuda pri gtedakih obik> aabove m smeha. Ha cilja so roorari dečki z ustmi odtrgati sŠasBi-ce ki da so pri tem nastati komični prfecr ri Je samo ob eebi raanmljrvo. l«p in den je bil nastop 48 Stanov — med katerf nri so   nastopa i tndi častniki SkofjeMur*1
gannJarije _        s sarvecaniuii  prostimi aafaaaV
Občinstvo ni Stedilo s priananjem. Pri orodni ta%aaaa%< so nastopih' dometi Stesm » drogu in braeflji, moški naraščaj s preskoki eea konja, ženski narava j na sredi, deea pa je lajvajala raane igre. Orodnr telovadba je pokarata, da krta skofje*oaki Sokol v svojih vmfca* nekaj prw dotjrfh te-kmdeev. Vojarno poadravrjana je nato nastopa* vaorna vnSa Osnov lajata* jar**: epa Sokoaa na droeu m nradT^. bratie so
pokaaaE evoje vrnunSke vaje, ateatl so se odlfikovar! bra^e (>reporist, Vorte, saTkv sieurkB, Skrbinsek hi Vaunav; oM5ibl*Avo jtai je prirejafto bočne o^acfje.
Potem sta aaafPfiaVi iiSJ^i *n kaaflci nar mscaj (SI) z fiapnimi prosflnrl vufatnTi dobro, nakar je odtffcno fevedUa §eetoaJF*orV ea flaWjeajuaiiov Kovačevo siirnbofRSno sttadbo y&BR morje Adriarrfcoc. Kot za-kHufek lepo napete javne telovadbe sta bila nastopa Sanic In članov Lka»janskeoa Sokola. Matrice so ^raeic«no fcjeedde predelano dr. laurnikovo nfleftadbo >Po jezero« m ^Ghonioov veacek«. Slani pa >TuTsko ko-racnicoc, občluatrvo jah je ae v«wno iaved-bo nagradrk) a burnim odobravanjem. tkjBenJjat jih je pri ia^rtanfci diskreAno naft snkolsld he^monikaT br. "V^do Prkr ■Bojpo8 ajaajaaaaak ejiom p^oo af mnoop *o
Sokola I Tabor pod tefcfrrko br.fltafana Po-kovoa.
Po telovadbi je bila v vseh prostorih So-ko^sflce^a doma lepo obokane narodna ae-bava. ki je potekla aelo antmrrano v ns§-prijetnejsem rasirx)fložen7n. flV^je+oSkernn Sokora k sijajno uspeli prrredfcvi aarR nase **T^r»e cešrrtke. Kdra»vo I
— Sokolski dom v Medvodah: Po dveletnem agilnem dem sedanje upratve smo se končno odločili agradrH nov dom na idoal
vorik, smokev, trt, rožice v, dtron, pate, agav, cvetja in zelenja. Južna oaza pod sivim kraškim enoRčjem.
Potem je prišel dan v Splitu. Sida je hodila ob Ervinovi strani po mestu, ki je zraslo na razvalinah Dioklecianovega tu s kula kakor živa sedanjost nad davno mrtvo preteklostjo. Nove podobe, ki jih je ca rak) to obmorsko mesto ob vsakem koraku, ji niso puščale časa, da bi mogla razmišljati o sebi in svojih zadevah. Obala s palmami, Diokiecianova palača, Peristil z Mestrovićem Grgur jem Ninskim, Marjan, Bačvice, ves Split... Sele takrat je čisto razločno doživela Tijardo viceve verze iz »Male Fk>ramy«:
Daleko me biser mora,
daleko me moj Split;
u njem htfla bi bit,
u njem htfla bi umrit ^ ■ ■ V kavarni »Central« je naletela z Ervinom na znance iz Maribora, a se jih ni razveselila. Razbili so njeno z muko ustvarjeno pravljico, udarili vanjo kakor opozorilo na vse tisto, kar je ostalo nekje daleč na severu in po svoji neizprosni, železni logiki usmerilo njeno življenje na kolnike, ki se je tako srlno težko sprijazniti z njimi In naenkrat je v njej znova planilo na površje vse, kar je prej uspavala južna splitska pravljica.
»Kaj ti je? Se ne počutiš dobro?« jo ie vprašal Ervin, ki je kmalu opazil njeno zamišljenost in pobitost
Dalje piahodnžč.
nam letnem telovadiaču ob Sori. Niso nas preplašiu kritični <;oapodar»ki čaai. niti delo m iiapori. Pred dohrimi tremi tedni ao sapete lopate in krampi navduienih »kulu karjev«. Udarili smo temelj, zrasli šo sido vi in danes stoji pokrila lepa 28 m dolga in 10 m Široka stavba, ki bo v ponoa organizaciji in okras kraja. Dobre iSkulnje imamo iz preteklih časov našega aokolova-nja, sato je naš leto^a|l cilj samo telovadnica s odrom. Tu bomo razvijali aro je fizične in du3evne sile, nabirali pa bomo seveda tudi denarna sredstva, da priderno iz prve etape k drugi in kasneje dogradimo Se ostalo dek>, ki |e camtsljeno v nalrtu Časi ao glede na materijal in delovno me* zelo ugodni, kijti stavba nas stan« skoraj tretjino manj nego smo računali. Za to se imamo za h valiti ▼ neki meri stavbeniku br. Zon ta r ju is Akofje Loke, ki j* delo solidno prevzel in ga Lo izdelal. Naklonjeni so nam skoro vsi krajevni faktorji in 90 prispevali v Wu in denarju, le nekateri 90 nam pomoč odrekli, toda mi ae tega nismo ustrašili in smo kljul) tema avradili dom. Za izdelavo tn opremo aaaa bodo viri deloma prinwinjkovaii, pii pa zaupamo v gradl>tkni  odbor  in srečno
zvezdo, ki nas spremlja, da ho t oktob-rom kljub temu odmeval v telovadnici ko-rak>  mladih,  ki   hočejo  za  v«*aito ceoo na-
Koledar.
Danes: Torek, 10. se-ptembra. Ra4oli^mi Nikolaj Tol Rakita.
Današnje r>rireditvc Kino  Matira;  Maček  v žakljn Kino  Ideal; Mož — gre svojo po* Dežurne lekarne .ur.   Levstek,  Resliev«   ce«ta  L Babovec, Konpre^   trg  12,   K omota r,    Vli, TriaSka
easta
Strela jo je ubila
Šmartno l>ri C'elju U. flepiombra. Soparno vreme, ki je trajalo pretok H teden že nekaj dni, je povzročilo v rjaAč^m kraju v četrtek silno nevrJiti Ognjena aublji strele ao dvigali po nebu, Vtuua pa se je 6u*o strahovito giznenje, tako, da ee je ljuskBtva po-ia6čala groaa. Lilo je kakor is Skaia; I.^KTJe pravijo, da ee je utrgal obte.k Ha Rožnem vrhu pri Smartnein Ni-»u Oeija eo ta čae pri Brežnikovih po ^pravtjafi poljake prkioOke, v gospo darskem poslopju pa so predali jabolka. Hotee n^nakniti ae hodi ne viti ti, je Brežnikova Neža, ponestnikova žena ln mati treh otrok, odšla v htfco. ? hipa, ko je prijela za kljuko hiforih vmtt, ee je silno zabliskalo in oglnan-joce sajgrmtilo. Treščilo je v go««|wv dlnjo, ki je takoj padla m f»e »meeve-^tSa, vonj po žveplu pa se |e airil dale« naokoli. V voli Vi zrnodono«ti se domaći niso ntti zavedli. kr\j se je ago-điln. gete ko je poleglo prvo rasrnir jeoJB, ao prttekri k m^rerrrV-i Nudi! se fhn je straćen prizor. Nesreenica je imeaa na giavi veliko zevajofo rano an počeno lobanjo. Jok in stok ae je razlegal naokoH: Jelme Marica. [>omo-ga», mama je mrtva! TroŠč-flo je v njoc. Navzoči so ji hoteli nndHi prvo pornoe, todn ves tmd je bil zaman. No-arećniea rzdrhnUa *e po nek a i fr«> rrntkih.
Ondno pri visern tem je, kam je svig-nfla strela, kefcr ni Ml o za njo nobenega sradu. Tndi ni bilo noben* »gn ognja ki je ostala In^ii nepoškodovana Pokojna Neža Breznik je bi4a med vadeani splošno priljubljena. Vsi ao )d apoStovarl tn rjnhiH, ker je hfla rlo-brfh rok zaafl za siromake. Na zadnji poti ao jo spremljali §tovirni varani, ki poleg njene družine bridko objokujejo njeno pretrano smrt. Naj v miru poftiva! Preostalim nase s*>žalje!
Slovenci v Ameriki
Vaktuorija Sararak m Stanko K *»v ^ • ste. bb voezaia v CkarcksopAckn v C3eA»e-lanđa s ooftnom po Jezeru. Dobro uro potem, kn ata odrinila od brega, ao vseJd. ocffln prevriijten, Socnrakove in KovaKfca pa ni bOo nflrjer. Mož Som rakove je takoj apoznaJ bek) desiarnico 9voje žene. ki ao jo naffli v čolnu. Policija m mogla najti nikogar, ki bi mogel povedati kuj o nearefiL Ni pa iakrjuoeno, da gre aa skupen aametocr. — Jenes Kovač is Brda psi Kaimnikn, je fenei v Ghica&u enonan^topno leaeno hteu. Stanoval Ja v prstftčju in nekega dne je zažgua v kleti pfari. da je nastala tauoo moCna ekspk> zrja, da ae je hJSa porualla. Tudi dVe aoaedni bJai ata bik precej pc^ooovani Konaca Je vxgk> skozi okno na cesto, k^er je obiežai težko ranjen, odpeajati ao ga v bokiioD m ga polic i jako aa^tražlh. Mož na zadaje oase veC peri adrarvt pooneti, vodno govori, da ga nefedo pregan(ja in da ga hode zastrupiti.
Umrl je v dea-elandu Lojze Moakerc. atar 48 let doma iz dtepazrje vasi pri Ljubljani, odkoder Je prttfifl v \meriloo >eta r906.
Iz Celja
♦ o imenovani eeijaki me*tni -v«c
i bo i med v eredo 11. trn. ob 18. prvo aejo •  v aojni dvorani oa meatoem ma^ietratu. % ! dnervnem   redu    je  zaprisega predBednika mestne občine in 36 članov meetnega sveta.
—c Koncert dreh opernih pevaer ▼ Oaljo. T>revi Ob pol devetih boata priredaa operna pevka cra. Tamara Verbiokej ki onemi pevec e. Jafeob Petrov iz Beoeradn koncert v vehki dvorani Narodnega doma. Pela bosta arije is oper *Otelo<, >TTuhaduTc. Bori« Godunov, >Samson in Dahla«, »Car-meo«, >Baja5Bo itd.« Kritika se izraža ▼ obeh umetnikih zelo pohvamo Koncert ho eotovo nudil lep užitek.
—c Umrl je v Ooapoedei nl'Ci 90. v Celiu SO-letini okoliSlci ob*5iin**! rovež JoftVf Jafcrič.
—c Trgovsko dm5tra v Celja bo pri redi-'o v smislu sklepa ob?neca zbora nemški uSni težaj 35a vse trvovske sotrudnike. ?5e pe bo prielaeilo dovoli udeležencev. TTdeleSbn ie treba prijaviti v Društven! oiearni vRa7-, lafovi ulici R 8. do 20. t. m. Tam ae dobi-1 jo kaH
»
Štev. 204
DNEVNE VESTI
— Poslanik Baiudttć je zapustil Berilo. V nedeljo popoldne je odpotov-al-a iz Berfana nae dosedanji poslanik Baludžkft • soprogo. Na kolodvoru so se prisrčno posloval od nJega zastopniki nemške Piane in tuji diplomati. Poslovit se je prišla od njega z xip<ravnikom poakrv in vsemi členi našega poslaništva tudi vsa jugoatevenska kolonija v Berlinu ter mnogo uglednih Berlinčanov. Poslanik Ba-ludžič je bi v Berlinu zelo priljubljen, anal je tudi mnogo osebnih prijateljev.
—V korist Rdečega krita. Teden Rdečega krtfta bomo imeli tudi letos ki atoar od 15. do U. t m. V *em tednu sa bo poUnlo v korist glavnega odbora BK pol dinarja ve6 na piema, vstoproca in ankoa Bauaaj pri vozovnicau do 300 Dm pol dinarja, za vsako začeto stotico nad 100 Din pa Se pod dinarja- Na ptama in doptenace se prUepi posebna propagandna znamka RK za 50 par, ki jo lahko plača podajalec ali prejemnik, će pa ta taaaa ni plačana, se poaHJka ne dostavi. Ta taksa v znesku 50 par se plačuje pri oddaji tudi za (priporočena pisma, dopisnice, pakete (navadne in vrednostne) ter brzojavke v notranjem: prometu, do-Bha aa pošiljke v lnotsematvo ni obvezna. Ta taksa se mora plačevati tudi na vstopnice v gtedalasča, kinormatografe ki druga podjetja, služeča javni zabavi.
— Konferenca obrtnik°v o kmečkih dolgovih. V sredo 18. t m. bo v Beogradu skupna konferenca vseh obrtniških zbornic in obrtnialcih odsekov skupnih zbornic, na kateri se bo razpravljalo o uredbi o ureditvi kimečkih dolgov.
—Avtobusni islet na velesejem v Oraz priredd Putnik v Ljubljani v času od 20. do 22. septembra. Odhod iz Ljubljane 20. septembra ob 5. uri zjutraj, izpred bilje-tarnice Putnika. Cena vožnje in prehran« Din 140.— »a osebo. Prijave do 16. septembra.
— Zalo nagel je pri nas napredak xinv afcoga aporta To je sdrav pojav. Meščan se Je zop£ začel vračati' k naravi> mladina ee krepi na prostem in se ne zasU*unija več v beanicah. Narava daje današnjemu oi^veku aopet veselje do zivijeAJa in zdrav sport kakr&en je n. pr. smočarsLvo okrepi ck>veka v splošnem, da ee ne boji več naporov tudi v borbi za obstoj in da gleda na življenje vedno % vedrini četam. Toda zianske&a sporta ni brez enruoarekib ter pritmea-nih planinskih domov. V tem pogledu smo pri nas sele začeti orati ledino. V paviljonu >F< na v^itesejrnu & priredil skromno a zek> učinkovito razstavo amocareki klub Poli. Kkab je zgrarfĐ vseni zahtevam uetnezajoč sanucarski dom nad Višnjo goro kjer je idealen teren za smučanje. Zimski športniki nedvomno ne bodo pmesnrb ae lepe raastave, ne smejo pa tudi mimo raaetave mnlm Uvali dru. šiva *2iva3ce<. ki razstavlja potr^osc^De za zonsdvi aport| nogavic« ? kape itd. ia oo-mače volne- Zimski športnik bi ne ama) kupovati ptitrrebšfcin Zx suro&atov volne, saj daje naša solčavska ovca izvrstno vol no in so d*«macn volneni taaeikl zek> po. ceni. Ne bilo bi nam treba u-vaaatš dragih sizrog&tov voine, Z njimi ne morejo biti zadovoljni športniki In trpano aarađi o©P° trebnefsa uvoza vedsko gospodarsko flkodo*
— Na«e občine za narodno odbrano. Ob jubileju Cirfl Metodove dru^oe so «e spomnile njenega valnoga narodnega deki tudi nekatere občane, ki so doaedaj do. Poslale naslednje prispevke: Ljubljana 20.000.— Maribor 1000,— Cetfc MOO — Slovenska, Btstrka 600.—J Urfcrja 200.- ■ Laško 100.— SođtaUUca. 100,— itaoOvljioa 100.— Sevnica 60,— Sreče fi6.-~, Ljubno 20—, Rake* pO—f '   Rečica ob Savinji
30.— ' aninec 30.—Jezersko 16__t Skupaj
Din 23.$4f>—. Med gornjkni sueski so pri nekaterfh občmab to prvi obroki VSa čast jfan: Ne dvomkno da bodo e^jrirjmi svet lim zfdedom stajMi ie iwa_iiTJiau občinske uprave.
_J ELITNI KINO MATICA
Tet 21—M
Danes ob 4, T* in zvečer
Magda Oebu sider v veseli opereti
Maček v žaklju
To ie delo, ki mora vsakega razveseliti.
-Angleži v Dalmaciji. V četrtek zjutraj pripluje v 9pKt velik angleSki pamik »Srrathnaver<, s katerim se pripelje 4(00 Angležev v Dalmacijo. Istega dne pripluje v Split na potovanje po Sredozemskem morju parnik »Kraljica Mafija«.
— Huda zverina je na ribarski razstavi, in eicer precej velik polip, ki je zek> Po-' zrešen. Pospravil jc u* mnogo manjših ribjo kljub temu, da ga dobro krmijo. Ribarsko razstavo pa bodo še izpopolnili ter ne bo več trpela zaradi tega% da je polip uničil nekaj rib. Danes so odrinili zopet Po ribe. Pripeljali bodo večje ribe, kolikor mogoče več vrst. Na razstavo 8e bodo torej s pridom vračali tudi oni, ki so jo že vi deli večkrat. Sicer pa morajo biti za. dovoljni tudi oni, ki še doslej niso imeli pri Like videti edinstvenega morskega ak varija. Ribarska razstava je dosegla že pr ve dni izreden uspeh. Obeta s« naval ta di aribodnje dni. Vsi obžalujejo, da ne bo podaljšajia. Najbolj ki pa seveda žeje, da bi bila takšna razstava stalna v Ljubljani.
— Ravnatelj SUZ0R-a Bauer umrl. 4. t m je umrl v Zagrebu upokojeni ravnatelj SrZOR-a Albin Bauer.
— Silno neurje nad Vojvodina. V nedeljo je divjalo nad Vojvodino strašno neurje. Vihar je odnašal strehe, a toča je uničila vse sadje in pozne poljske pridelke.
— Rožmarinovo olje kot univerzalno zdravilo. 2e od njega dni slovi rožmarin kot zdravilno zelišče. Z r°žmarinovijn oljem so zdravili že grški in rimski zdra^." nflri v starem veku. Da je rotaarlnovo olje res zdravilno trde tudi mnogi moderni zdravniki. Dalmatinci ga uporabljajo za  zdravljenje   neštetih   bolezni   že zelo
dolgo, v Dalmaciji je več zadrug, ki izdelujejo čisto rožmarinovo olje. Zdaj ga raz. stavlja jo tudi na jadranska razstavi na ve
lesejmu med pridelki in iadetki DalmacL Je, ki so dobro saatopaai na raastavi. Jadranska razstava je torej popolna budi v aospodarskem Pogledu. Dalmacija je Ideal.
na za sojitev nekaterih zeiioc. Znano je da iz Dalmacije izvažamo daleč po svetu sloviti bolhač. Tudi to zelišč« je rasa t ar Ijeno. Kdor hcc« dobiti povsem zaokro* ženo sliko o našem Jadranut si mora ogle' ga ti tudi gospodarski del jadranske raz. stave.
— Eksplozija v zagrebški tovarni V zagrebški tovarni kemičnih izdelkov >tCas1e*< v Cankarjevi ulioi je nastala včeraj opoldne  eksplozija  kotla,  pri  katerem  je bila
zaposlena 20-letna delavka Slovenka Frančiška Grošelj. Oim je nastala eksplozija je planila (i rosi jeva vsa v plamenih na dvorišče. Ogenj v tovarni so pogasili delavci sami. Oroiljevo so pa hudo opečeno po vsem telesu prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
— Da je na velesajmu tudi dober klnof ta ali oni še ne vei ker se je doslej za. mudil pri številnih drugih atrakcijah. V paviljonu je popolna kino dvorana. Montirana je dobra aparatura, da lahko igrajo tudi zvočne filme. Predvajajo pa le kulturne filme vendar n« smete misliti, da niso zanimivi. Tako zanimiva ne more biti nobena opereta. Filmi 0 našem pre_ krasnem Jadranu! O skrivnostnem življe nju na morskem dnu, o naši vrli vojni mornarici. In vidimo celo vrsto najlepših rnorskuh kopališč krasne umetnostne spo_ meuike, Korčulo z vsem njenim življenjem. Nad 2000 m filmov. Vstopnina je strašansko »visoka, — 2 Din. Sediš, kjer hočeš.
— Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, spremljivo vreme. Včeraj je bflo še so vseh krajih naše države večinoma, lepo. Najvišja ternperatura je znašala v Splitu 26, Skopi ju 24, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 22, v Ljubljani 21, v Mariboru 20, v Rogaški Slatini IS stopinj. Davi je kazal barometer v LJubljani 763.5, temperatura je znašate 12.6*.
_ Svoje stroke in sebe hote nbiti. Delavka Minka Tepšič v Zagrebu ima sest otrok in živi zadnje čase v strašni Ledi. Njen mož je brez dela, prodala sta že vse, zaslužka pa žena nima niti toliko, da bi mogla kupiti otrokom vsaj kruha. Družine se preživlja s tem, kar dobi podpore na magistratu. Ker že pet mesecev ni plačala najemnine, ji je odpovedano stanovanje. Vsa obupana je prišla Tepšičeva v uredništvo zagrebških >Novostit, kjer je izjavila, da ne more več živeti, da bo ubila sebe in svoje otročiče, če ne bo od nikoder pomoči. Take pretresljive slike bede in pomanjkanja so v naši, po naravi bogati drŽavi pač odveč.
— ženo obli,    ker je grdo    ravnala z
otroki. Kmet Gjuro Vujič v vasi Vukovci bđiaai Banja Luke se je oženil z vdovo, ki mu je pripeljete v niso tri otroke od prvega moža, on je imel pa od prve žene štferd otroke. Zadnje čase je žena grdo ravnala z otroki svojega drugega moža, kar ga je tako razkadilo, da je v nedeljo pograM lopar in irbil ženo.
—Otroka je hotel oslepiti. Včeraj zjutraj je srečal cigan Rasin Zehijevič v Sarajevu dečka Mujo Zajinoviča in povabil ga je na slaščice. Ko sta prišla na vrt neke hiše. je začel cigan dečku mazati oči z neko maščobo In zeliščem. Od silnih bolečin je postalo dečku slabo, imel pa je Še toliko moči, da je zakričal. Prihiteli so mimoidoči, nakar je cigan pobegnil, dečka so pa prepeljali v balnieo. Cigan je hotel dečka oslepiti, da bi z njim lažje prosjačil. Policija zločinca rsče.
Iz L}aM]ane
u— V sesuti starosti 82 let je umrla po daljšem trpljenju, ki ga je hrabro prenašala gospa   Josipina    M urnikov* — Javaaeeva,
mati častnega sokolskoga načelnika g. dr. Viktorja Murnika in blagopokojnega pisatelja Rada Murnika. Vzorno mater todo jutri ob pol 17. spremili Iz mrtvaške veze na Stari poti k večnemu počitku. V bolnišnici je umrla gospa Mici Pučelikova, zgledna soproga poštnega inšpektorja. Pogreb bo jutri ob 16. izpred bolniške mrtvašnice. — Nadalje je umrl v bolnišnici po daljšem bo-lehanju višji poštni kontrolor g. Srečko Rađane. Zapušča vdovo in hčerko. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim nase iskreno sožalje.
—tj Delo v Ljubljanici nadaljujejo. Vodo so iarirpali iz zaprtega dela struge in ▼Oerej ao aopet betv>nirali ono naprej od šentjakobskega mostu. Me dpiei bo tstfi kmalu zgrajen spodnji del zapornice da bodo Lahko postaviti nanj Laaano ogrodje. Zdaj hite z gradnjo zapornice, ker je nevarnost, da bi jm ovirala voda, ako bi začeto zopet deževati. Upajo, da bo zaporni, ca že postavljena na špici ko bo dno zabetonirano do ustja Gradiscioe. kjer stoji zapornica zdaj. o~ Grudnovem nafcreaju pod težkim jeklenim nosMcem telefonskih vodov, je začel nevarno razpadati oporni zid, ki je bfl zbetoniran že pred leti. Ko so poglobili dno, je bfl prehud pritisk na
Al, slasti se ker je h tlo na nabrežja mao-*» svatnoza k kar Jo bil jeklen steber za. W> tekek, zato ja začel zM pokati to s« krućiti. ča se podre, aa bo sesedat tudi ■enmja na nahiaajii ln je Velika navaraotS da pada ta** steber. Zato so ga močno usidrali s ttoaani vrvmi. Zjd bodo seveda morali dobro popraviti, sicer ee bo porušil prej ali slej.
—1J Gledališki abonma sa sezoas 193t/ 36 se sprejema v veži dramskega gledališča Se vse dni tega tedna od 10. do 12. In od 15. do 17. ure. Izbira sedežev lepa, osne nizke, ki se plačujejo obrokoma, za-nhuiv lep repertoar, vse to priporoča podpis abonmaja. Nova sezona se prične 1. oktobra t L
Zvočni kino Ideal
Danes ob 4., 7., in 9K. uri film borbe
Mož - gre svojo pot
(Danes ali jutri)
Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Din.
—lj Vsi odborniki in odbornice ljubljanskih Ciril Metodovih podružnic se vabijo na sestanek v sredo, dne 11. septembra t 1. ob 6. uri popoldne v družbeno pdearno.   Beetbovnova  na. 2.
—lj Umrli so v Ljubljani od 90. avgusta
do 5. septembra. Hribar Prane, 96 let, zobozdravnik, Sevnica. Slanovee Alojzij, 43 let, mestni uradnik, Matičič Marica, gostilniška postrežnica, 19 lot, Vrhnika, Sepeta-vec Marija, vd. Klanšek, roj. Novak. 8& let, žena dohod, paznika, Jurkovič Josip, 66 let, užitkar, Lužar Marija, 65 let, žena ban Šolskega nadzornika, v ljubljanski bolnici umrli: Franc Novak, 12 let, sin posestnika. Laze, Vinko Novak, 3 leta, sin posestnika. Laze, Stepišnik Dragutin, 60 let, mestni oficijal, Rant Marjana, 72 let dninarica, Ljubno pri Radovljici, Bartelme Milan, 7 mesecev, sin dninarja, Mala vas pri Kočevju, Novak Ivan, 62 let, inspektor drž. žel., Zagreb, 2vegkt Franc, 18 dni, sin zidarja, Moste, Gnvernin Pavel, 4 leta, sin delavca. Javornik pri Jesenicah, Gamberger Anton, 2 leti, sin strojnika, Ko-ličevo, ob. Dob pri Domžalah, Drolc Marija, 67 let, Huso, obč. Radomlje.
—lj Cristofov zavod, državno dovoljeni trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska 15^ javlja, da znaša mesečna šolnina za vse'trgovske predmete s poukom v ste.
nografljl  in  strojepisju  vr©d samo 120._
Din. — Tedenoe-ko 2-4—26 učndh ur. Poucu" jejo profesorji — strokovnjaki. — Starši! Ne pustite as begati od ljudi ki njonajo vpogleda v poslovanje nase S5ie, v kar je pristojna edduole šoleka oblast! — Pouk prične 1. oktobra.
Iz Kranja
— CJf. podrtrrnies ▼ Kranju je imela dan bonbonfekov ter nabrala 1.650.— Din. L^pa hvala darovalcem in nabiralcem?
Iz Radeč
— Vsem čitateljem >Stovsnskega Naroda« sporočamo, da se bo odslej dobival »Slov. Narode v podrobni razprodaji v trgovini   Valerije Hallsr ie istega  dne, ko
izide, ob 16. uri. Stane samo L— Din Vsem našim stalnim naročnikom pa sporočamo, da lahko dobe list tudi že istega dne v trgovini Valerije Haller, aao nam s poreče svojo željo, sicer jim ga bomo pošiljati  tako, kakor doslej.
Uprava Sežanskega naroda.
Iz Maribora
— Gledališka sezona se Miša. Za nizko vsoto, ka se plačuje v sedmih obrokih (od 9 Din navzgor), dobite 13 dramskih, 7 operetnih predstav, en koncert ter eno celotno operno gostovanje, ki bo za abonente posebno presenečenje. Vstopnina bo pri opernem gostovanju dokaj zvišana ter je ie zato priporočljivo, da se ljubitelji gledališča odložijo sa afcaoona. Repertoar, ki temelji na izbranih domačih delih ter na najizrazitejših predstavnikih tujih Uteratur, je letos prav zanimiv, poživila pa ga se bodo ste vidna gostovanja, ki nam bodo predstavila raarje ljubljanske režiserje in igralec Kdor se noče vezati na določene dneve aboomana, se lahko a boni r a na blok, ki ss prav tako plačuje v sedmih mesečnih obrokih. Priglase za abonma m za baok sprejema gledališka upravu (mesno od 9. do pol 13. in od 16. do 17. are, (ob nedeljah samo duposdne), do sobote SI. t m. Že lanske anonoRjOS' ostanejo dosedara. prostori rezer varani do sobote H. septembra.
— Zaradi d o H oaz asi v hrbet V Zg. Dup-leku pri Mariboru sta se v nedeljo okoli tretje ure zjutraj stapla zaradi dekleta 90-letni čolnar Vrane Toplak in prav toliko stari poseauiaki sin AnSon Caanoa. Kar ss cbrnar ni butal odrafi dekličini ljubeani, ga je Gtevica zabodel i nožem v hrbet, da se •je nezavesten zgruda v mlako krvi. Zabodenega so mariborski reševalci prepetjari v mariborako boki ko.
PRIDE FILM francoske revolucije
» deći cvet
— Reaiser Pater Male«   ie aa Ma. Po
*ru*nskovem odhodu je nastuki v mariborskem gledališču znatna vrzel, posebno kar se riše reaiseriev. Zato pa je uprava angaiiraki mladega m talen ti ranepa Petra Maka ta rešijo »Jad a je pri Novaric. Pater Malse js študiral dramatiko na Dunaju, kar jamči  sa  veliko rezissiaku manje. Deba-
tiral je v Ljubljeni z istim delam, s katerim se nam bo predstavil v Marabora. Upaj
mo, da ga bomo 'meh večkrat priliko kneti v svoji sredi, da nam bo pokazal temeljito fuiiearuko znanje. Medec je ie pričel z se-
if*.
_ArheoAoKi t Mariboru. Iz razji.h držav
prispejo v oetrtek v nai obmejno nvasto znameniti arheologi, 18 po Moviku, ki so bili na Stud jski turneji po Jugoslaviji. l*ri-prsrHjajo jim lep spre jem. Na kolodvoru bosta arheologe poadravaa mariborski mestni aupan g. dr. Liposd ter prelat *. dr. KovactP, slednjič v imenu rmizejskecja dru-
—Prva vaja gledališkega bsieia bo
do 11. t. m. ob 17. uri v gledališki pleam* dvorani. Vas one rroadenke. ki so se prijavile, naj se vaje udeleae. Sprejem«jo sesa nove prijave.
Seja trboveljskega občinskega odbora
Primanjkljaj bo znašal
koče zadeve
predvidoma 900.000 Dfai — Te-
Trbovlje, 8. septembra.
Včeraj popoldne ob 16. uri se je vršila v občanski posvetovalnici seja tukajšnjega občinskega odbora- Sejo je vodil predsednik občine g. Klenovsek, ki je uvodoma pojasnjeval, zakaj se bodo morala nekatera predvidena dela črtaXi -z občinskega proračuna. Finančna direkcija v Ljubljani je nejmreč spremenila TPD davčno podlago, tako da je ban odpisanih na direktnih davkih okroglo 700.000 Dlo. Ker bodo predviđao zmanjšani tudi dohodki trošarin, bo znašal primanjkljaj po vsej prJirki nad 900.000 Din. Te in Se druge težavo so občinsko upravo primorale, Ja črta iz občinskega proračuna mnogo postanrk, ki so bUe predvidene za »poalitev brezposelnega delavstva pri raznih javnih delih v občini. Brezposelne ss bo moralo sedaj zaposliti pač pri onih delih, ki ae financirajo zz javnih fondov. Na ta način se bo skušalo prebroditi najtežje zimske mesece.
Obč. svetovalec g. Filip Mum predlaga nato v smislu sklepa občinske uprave, da se bodisi znižajo ali pa docela 6rtajo naslednje postavke: vrnitev dolga trgovcu g. Pavlinu v znesku Din 159.000 Din. prispevek aa cesto Marij a-Raka — Savinjska okarina Din 1O0.000, cesta Rov te- Planinska vas Din 150.000, za cesto pri Spancu. Dan 100.000, prispevek za kmetijstvo Din 2000, aa zgradbo stanovanjske htse Dm 60*000, za rudarsko nadaljevalno sok) Don 1100, ves prispevek aa trg. nadaljevalno ŠOBO, postavka nepredvideni izdatki, prispevek hras±ni£ki SoiL, dočkn se naj cata-Brn &rtoa 11 zniža proračun za 5*%, itd. Skupno bi znašali ti prihranki Din 635.000, ostat bi pa se vedno prtnaajijkljaj Din 300.000, ki pa bi se krtt z odlogom plačila računov.
Predsednik nagiasa, da je občinski odbor bfl prisiljen pristopiti k črtanju navedenih izdatkov, ker novih davščin valed preobrernenitve da^vkoplačea alcev nikakor ni mogoče uvajati. Piedtog občinske uprava Js bfl nato soc' ;--no afwe)et.
flsaafla Je tajna razpranra o oddaji razpisanim službenih mest na občini. Po zaključku tajne seje poroča predsednik, da so baM nastavljeni po pragmatik! nasled-tx$ zvaničniki: Cestnik Ludvik kot vodja vlažnega zapisnika, Kern Oto kot pomočnik socljalnega referenta in Tomažm Ama-■ja kot strojepiska. Cestnik in Kern sta buta že preje ualuzbene na občini in sta bJfe pmcana iz bednoatnega fonda, Prav-tako sluga Ta/vzel, ki je bfl sedaj tudi definitivno sprejet. Kot občinski cestar je bfl sprejet Koaiek Jate, kot strojnik v ktevnlci pa Bizjak Martin.
Obč. svetovalec g. Berger je rxjročal o preložitvi občinske ceste Urnovčeva loka-Ojetro, za katero je zaprosil rudnik zs obratnih razlogov. Soglasno se -klene, da se rudniku preložitev te ceste pod gotovimi pogoji dovofi.
Szeduvj je porodilo o prošnjah Rearnan Marije in Kljun Zofije za podelitev go-suuniake koncesije. Na predlog poročevalca g. Bergerja se soglasno sklene, da občana podeatvi koncesij ne ugovarja, ker obstoje v navedenih hišah že vmotoči.
2orž Alfredu se na predlog obč. odbornika aa^otovi sprejem, v občinsko zvezo, ako dobi jugoak. državrjanstvo.
Seiko Alojziji se prošnja za odpis tro-šarinskd kazni odkloni, ker ae je ugotovilo, da je premožnejša posestni ca.
Prošnja občine Zagorje, da bi se tudi občina Trbovlje na meroda jnem mestu asjvzeia za gradnjo ceste Zagorje- Posto-ska vas — Slačnik — Bovško — Trbovlje, se bo na pristojnem mestu podprla.
Obč. odbornik g. Lavrinl ;e stavil predsedniku občine vprašanje, da-il bo imela občana glede na reducirani proračun Se
dovorj denarja na razpolago sa razne sr> cijalne namene. T~l msanliiSi obotoe je nato pojasndl. da so sicer ostali aajssnf m kuhinjo netksbaknjsni, bo pa sadovorjen. če bo dobila občina vas, kar jo v proračunu prarvldeno, prispevek srn kuhinjo s strani kr. banske uprave *n atbveoctjo banske uprave za rasna javna deia
Obč. odbornik g. Oričar poroča 0 slaba poti v Retju. k čemur obč. svotovatec g. Berger pripominja, da il bodo občinski odborniki sčasoma ogledali vsa pota v občini.
Po razpravi o raznih manjSlh lokalnih vprašanjih je naito predsednik občine zaključil sejo, ki je potekla v najlepšem soglasju.
Naše gledališče
IMUNA
Začetek ob 30 uri Torek   10.   septembra.    Siromakovo jagnja. Izven.    Znižane dramske cene od *?0 Dal navzdol.
Sre^n H. septembra Zaprto
12.   septembra   cotrtek zaprlo.
OftJU Začetek ob 20. uri
11. septembra sreda Trubadur. Gostujeta tenor dr. Adrian In oastst Marjan Rus.  H»ven  Znižane  openr>e cene.
12. septeanbra, Četrteđc, štirje grooljana.. Oo0tuje bajsiat M. Rus. Izven. Znižane operne cene.
13. septembra, petek zaprto.
14. septembra .sobota Hoffmannov^ pripovedke.  Izven.   Znižane  apen-ne cew.
15. septembra neder ja BnpcaocV>. ^?rven. 2&nižane operne cene.
Nova članica ljoh4jan»ke opere \rnmatična pevka .gdčna Orjdokopova nastopi prvič po prejemu angazmaja v vlogi Ijeonore v Verdijevi operi -»Trubadur*. Mrada urnetnica ima izredno lep učinko-vtt dramatični sopran in tudi v igralskem oziru se preoej prosto kreta po deskah. V minoh sezona je bila članica beograjske opere, ter je nastopa«! a v prvih dramatičnih sopranerkih partijah, ter je imela izredno laskave ocene, oila pa je deležna tudi velikih simpatij s frtrsni pubHke. Poleg nove članice gostujeta v tej predstavi dr. Adrian v vlogi M-tnriea in btvSi odMifcni ČJan nase opere Marjnn Ros v vlogi Feranda. Azuceno poje ga, GoSobova. grofa Luno g. Janko. D-lrigbra dr. švsjra. Predsta-va je izn'en abonmaja po znižanih opernih cenah.
SPORT
— Ak ste že pozabili? Se en teden je do nočne nogometne tekme med uslužbenci cestne železnice proti, dohodarstveni uslužbenci. Zanimanje, Živahnejše, saj je iz vseh znamenj sklepati, da bo zadeva sila resna. Mostrvo uslužbencev cestne železnice pridno trenira in vedno bolj se glase glasovi, da preti 14. t. m. dohodarstveni m uslužbencem prvi — poraz. Toda le — ti so odločeni ohraniti svojo reportacije ter so pripravljeni na hudo oitko, vendar pa se prvi kakor drugi zavedajo, da je treba pribartti zmago samo z lepo igro. ki edina rracti športni užitek. V tem pričakovanju ne zamudite prilike ter si nabavite vstopnice v predprodaji.
Cas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni m špageti — Pekatete aH Jajnine — pripravljeni s paradižnikove omako, zelo točna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoji družini večkrat to osvežujočo, ceneno jed!
MALI OGLASI
Za pismene odgovore glede malu oglasov j« znamko. — Popustov za male oglase ae
PRODAM
Najmanjši znesek 8 Din Beseda 00 par, davek 3.- Dm
Proda ae nekaj pohištva, no a smok to« obleka,  žaket in '• usre obleke.    Ogleda ss aa nomobranskl ossti 15/1. *648.
ZOPET SMO CENEJŠI. Prima   športni   mikDJiCi   Din 95_.
Treachouth Dto 490.—. Specialna   izbira   pomp, modne
hlače    perilo   itd. Presker
Sv.  Petra  17. AJ1*.
2 ES TROMPETE nsiasitve v dobrem stanja zamen ja za krivolovke B ali ropi Slavk.   Repe r»v*»H w;
Klavir nov  nerabljen angleška mehanika> inozemske pr. vovretne znamke uajodno naprodaj. Kdo, Pore npr. Slov. Naroda.
POSEST
MISo  prodam     ari  oddam ▼ najem.  Prodajam  tudi  kmet- i fike peči Po niaki Ceni Franjo    Kefc —   I^jabno 2\j
pri Pounartu.
2664
Mesta! aeSMSal tarroč
t
Umrla ml je danes opoldne moja rjuba mati, gospa
JOSIPINA MURNIKJUVANEC
po dolgem, hrabro prenasanem trpljenju, v 83
I\jgi en bo v sredo,  11. septembra ob iapred mrtvaške vate Leonisča, Stara pot % n Kriam.
starosti, petih popokane
320
Dr. Valter šmid zopet na
Vačah
Kopati je začel tudi na Lestini, kjer je že odkril veliko
Vače, 9. septembra.
Zadnje tedne letošnjih počitnic je posvetil eden naših najslavnejših arheologov dr. Valter šmid Vačam. Ves svoj letošnji prosti čas je uporabil za r>roučevanje svoje ožje domovine: mndil se je na Dolenjskem in v Beli Krajini, zdaj pa zopet njegovi stari sotrudniki odkrivajo sledove davnih prednikov živečih na Vačah m po okolici pred dobrimi 3flO0 teti.
\ ace, koder so prebivali stari Iliri, so znane znanstvenemu svetu šele 50 let sem. Po tisočih grobiščih je razvidno, da je živel tu v davnih basih ■številen rod. O r^m so pričale velike gomile raztresene po planoti med Slivno, Klenkom in Slemškom, hribčkih nad Vačami. Zanimivo je, da so naleteli na sledove davnih naseljencev po naključju. Stari vaški nadučitelj: Perući — zdaj živita po njem le še dve hčeri: Kol-betova mama v Litiji in Zaniikova mama na Vačah — je dobil pred potstoletjein pri svojih šolarjih čudne starinske zaponke in druge okraske. Mladina je našla te starinske, brezpomembne predmete na*1 paši. Nad uči tel j, ki so mu bile znane starinska najdbe, je vzel te predmete deri ter jili pokazal takratnemu litijskemu glavarju Westenecku. Ta je obvestil o najdbah ljubljanski deželni muzej in kmalu se je zi»'.2-<il na Vačah muzejski ravnatelj Dežman, ki    je   pričel s sniotrenim odkopava njem.
\ es kulturni svet je strme! nad pomembnimi izkopaninami iz davnih časov. Izkopali so več tisoč grobov, v njih pa so našli tako dragocene predmete, kakor jih dotlej niso našli nikjer v keltskih in ilirskih naselbinah. Najdragocenejšo redkost pa je našel zdaj že pokojni VaČan i>osest-nik Pleze. ki je izkopal staro vaško titulo, najpopolnejšo |>o<odo i značilnimi reliefi iz dobe starih Vačanov. Plez«' je prodal svojo izkopanino za droben denar ljubljanskem muzeju, ima pa Bepreplaeljivo ceno.
Dežman, Peenik, kneginja Mecklenbur-ska in drugi «o kopali na vsoh konrih in krajih okrog Vač, da ti našli bivališča starih prebivalcev. Pa je bil trud zaman. Naleteli so le na gomil*1, zadnja domovanja st«i~ih   naseljencev,   niso   pn   našli nobenih
gledov o njihovih domačijah.
To uganko je rešil šele pr'^d leti — pol stoletja po prvih odkritjih Vač — dr. Valter šmid iz Gradca. Plovili učenjak je sedaj univerzitetni profesor in ravnatelj graškegu prehistoriskega muzeja, je pa naša prava erorenjska korenina I>oma je z Gošteja   nad   Kranjem.     sorodstvo   pa mu
raztreseno po Sorskem [solju in £kofji Loki. Kot neumoren zgodovinar ima velike
zasluge, da se je odkrila stara Emona. V isto vrsto zaslug pa mu šteiemo tudi odkritje starih vaških naselbin. Doba starih Ilirov in Keltov imenovana po Halstattu, bi se nikoli ne imenovala halstatska perioda; saj so izkopnine v Halstattu prava senca proti bogatim in daleko pomembnejšim izkopninam n« Vačah. Prav gotovo bi se imenovala tista doba po našem kraju: vaška doba, Če bi bil prišel dr. £mid že nekaj desetletij |>opreje kopat v naše kraje in odkrivat  bogastva  iz davnih časov.
JJ>r. Smid je našel stara ilirska bivališča na večih krajih naše soseščine. Kopd ie doslej na Lestini. na Apnu. na Ravnih njivah, zadnje čase pa na Zgornji in Spodnji Kroni. Domala vsi ti kraji so nanizani okrog znane romarske podružnice S]em-
šek, ki kraljuje nad Vačami, vidna pa je daleč na okrog ter jo tudi popotnik, kise vozi z vlakom skozi Zasavje, opaši na nekaterih odprtih krajih, zlasti pri Mačkov-ni poleg graščine Ponovi&e pri Litiji. Od tod se vidi cerkvica na SlemšTcu.
Svoj čas, ko so domovali tu Iliri, je vodila po teh višinah starodavna prometna žila. Dr. Smid je ugotovil, da je vodila pot od Sv. Gore pod Roviškovcem, ki se dviga nad novo svetogorsko kočo, potem pa je krenila od Roviš proti Cvetela in proti Vačam. Vače pa so bile itak ob glavni takratni cesti, ki je vodila iz Celja proti morju. Ob tej poti bo bile tudi Pece pri Moravčah in Litija ob Savi.
Učenjak koplje zdaj okrog Slemška. Naletel je na sledove starih domovanj. Odkopa! je že 17 hiš iz ilirske dobe. To je doslej največ hiš, kar jih je bilo odkopanih v naših krajih, na vsem Kranjskem pa je odkril 26 hiš. Stari Vačani so izdelovali naj raznovrstne jše okrasn« in praktične predmete kar na debelo. Imeli so lastne fužine in kovačnice. Svoje izdelke so raz-pecavali cele do Kranja na Gorenjskem,
pa do Zidanega mosta. Dr. Smid pripravila na pobudo naših prosvetnih oblastev in na željo znanstvenikov knjigo, ki naj prikaže življenje in delovanje starih Vačanov. Pričakujemo jo seveda nestrpno tudi domačini, aaj še nimamo nobenega večjega d^la o starih vaških naseljencih njihovi obrti, načinu že vi jenja, zlasti pa še ne vemo. zakaj so bili ti kraji zapuščeni in kako so propadli. Vmes je pač doiga doba dobrih 2000 let, o kateri molče podatki. Vsako leto, kadar se pojavi na Vačah učeni gost, prispo na Vače tudi mnogi znanstveniki, zlasti izletniki, ki jih privabi v naš stari zasavski paradiž želja, videti, kako se pogreza simpatični nas zgodovinar v davne čase. Dr. šmid je namreč ljubezniv družabnik, ki v pro.-tem času, ponajveč med kosilom, sredi svojih iz-kopnin, vodi obiskovalce okrog svežih izsledkov in jim dobrodušno tolmači starodavne čase. ki so jih preživljali prebivalci  okrog Slomška
Tistim, ki niso bili se nikoli na Vačah* naj povemo, da je najl>o!i pripravna pot i7 zasavskega konca, kamor dospeš z vlakom. S postaje Kresnice moraš z brodom čez Savo, nato pa po izhojeni poti na \ a-ie. Iz Litije imaš rolo več potov, po glavni banovinski cesti imaš do Vač 2 uri hoda Zanimiva je tudi pot mimo Ponovič s postaje Save pri Litiji. Od tam imaš pičli dve uri hoda do Sv Gore, kjer je gostoljubna planinska koča i lepim razgledom. Od koče pa vodi višinska pot, ki so jo hodili že tudi stari Iliri proti Vačam. Ves čas jih imaš pred seboj, ko pa zagledaš ceikvico na Slemšku, pa vprašaš v vasici Klenk. skozi katero pelje pot, kje bor. našel gospoda doktorja iz Gradca. V nekaj minutah si pri njem.
Dr. Smid je začel kopati tudi na Lestini. Ta leži že na severni strani Grebena nad Vačami ob cesti, ki pelje z Mačkovne proti dolini in Zagorju. Na Lestini so že svoj čas kopali muzejski direktor Dežman, Pee-nik. vaški domačin Titus Strmljan in kne-ginja Merklenburška. I>r. Smid je naletel na gomilo. Zdaj jo njegovi kopači previdno odkrivajo. Izmerili so jo in meri v dolžino 8 m. široka je 4 m. v globino so pa prišli 2 m Doslej so izkopali zajetno CI maslo posodo Okros posode in v njej so našli ot/ilico oglja! stari 'liri so namreč žjjali na grobovih svojim dragim ratne   daritve      (Jomila   je   stara   okrog 3000
let. Na Lestini bo dr Smid prekopal ge več gomil, saj je bilo tam obsežno grobišče  najstarejših   prebivalcev Vač.
Limonada in čokolada
Minilo je komaj nekaj stoletij, odkar sta bila čokolada m 'irnonada kraljevska pijaca, a zdaj sta dostopna vsakemu človeku. Čokolado je ran srebal azsteški kralj-knez Moctezuma, a limonada je bila najljubša pijača mongolskega cesarja Cesarska limonada je bila. nekoč na Kitajskem •tako imenitna pijača, da jo je moral pripravljati cesarju visok uradnik. Njegova naloga je bila izključno mesarije limonade. To važno delo je bilo poverjeno kristjanu Maru Sergiu, ki je ustanovil 1281 na Ki« tajskem nestorijanako cerkev. Ta Mar Sergiu s je slovel po svoji limonadi in imel je zlato tablico, s Katero mu je bil prizna.n   privilegij      pripravljati limonado
fa—gjajSnama vladarju. Vsa*» leto je moral pripraviti dvoru 40 sodov limonada, prfexmv$jene is limon, grozdja, koten In pomanunč, Ta limonada je bila na glasu, da ima posebno »dravilno moč m da Je zelo zdrava, ie dolgo poprej predao so ljudje kaj vedeli o vitaminih.
V palači v Tenochtitlaou so pa rmeri se imemtnejftega gospoda, Moctezuma je popil vsak dan najmanj 50 skodaBc čokolade in zahteval je, da so mu wdBO dobro postregli. Cesar ni pfl nikoli nič drugega kakor čokolado, toda ne take, kakršno pijemo mL To je oila mešanica mleka, čokolade, vamlje n medu. To pijačo, če jo lahko tako imenujerno, so prinašali cesarju v ?iatih vrčtnih, iz kate-rih jo je zajemal z rtatnimi žličkami in v
je imel čokolado zelo rad. saj ja je pospravil vsak dan toliko, da bi zadostovala za w—flh»v> družino. 50 skodelic je je sto vsak dan za cesarja, 2000 pa za njegov dvor. Se zdaj     pripravljajo    čokolado v
receptu. V šest skodelic mleka primešalo jsoodrmio stadkorja, čajno zifeko žrle kakaa m     dve jajci.
in jajci se stapeta v peno. Kakao se najkvej rastopi v skodelici mleka, potem se pa kuha 5 minut s ostalim mlekom. Končno se med mešanjem primeša sladkorna pena, potem se pa čokolada še posuje z vami jo in stepe, da nacrtane na nji
Zagoneten umor na Dunaju
Umorim je Ml delavec Kari Rebhold — Nafbrž gre
poHtMen
S senzacionalnim umorom, ki velja za najzagonetnejši kriminalni dogodek zadnjih let, se peča dunajska policija. V hotelu >Urania< v III. dunajskem okraju so našli v nedeljo truplo okrog 45 let starega moža in vsi znaki so kazali, da je, postal žrtev političnega umora. Hotelsko osobie pripoveduje, da je prišel ta mož v soboto kmalu po polnoči v hotel i mlado damo Ker ga pa v nedeljo do popoldne ni bilo iz sobe, je vratar potrkal na nj-^ova vrata, pa ni bilo nobenega odgovora. Zato je vratar odprl samo na kljuko zaprta vrata in našel neznanca v spod' njih hlačah in srajci na postelji. Pokrit je bil z rjuho, roke je imel zvezane, okrog vratu pa zadrgnjeno brisačo. Mrličeva glava je bila pokrita z žepnim robcem, pod katerim je bilo na blazinici napisano: >Rache fiir Ver" rat«. Na obeh straneh napisa je bil z ogljem narisan kljukasti križ. Na vratu se je poznalo, da je bil neznnner zadavljen.
Cez stol je bila obešena nova umor-jenčeva obleka. t«->d?* iz žepov j> bilo pobrano vse, razen d^narniee. v kateri *n našli fV4 grošev. Na mizi je leža"
la zlata ura z zlatim oh+skom. v katerem so našli sliko ženske, ki pa ni identična z neznančevo epiewl jearalko: Polieija je takoj uvedla preiskavo. V sobi ni bilo nobenih sledov borbo. Umorjenec je ležal mirno na postelji. Okno je bilo odprto, v hotelu ni nihoe slišal prepira. Hotel >IIrania< služi večinoma zaljubljenim parčkom, da se v njem sestajalo čez noč. Zato je preiskava tem težja
Policija je takoj dobila vtis, da gre za političen umar. Ni izključeno, da je bila dama, ki ©o jo videli l neznancem, preoblečen moški in da gre za zločin iz ljubosumnosti med homoseksualcema. Dveh moških bi v hotel ne pustili skupaj in zato se homoseksualci v takih primerih preoblecejo t ženske. Ni izključeno, da je hotel morilec s kljukastim križem speljati policijo na napačno sl^d Policija je že w nedeljo ponoči ugotovila, kdo je bil umorjen. Gr^ za delavca Kebhnlda. Policija ga ni imHa v seznamu sumljivih elementov. Ni *e ji pa posrečilo dognati, zakaj j*1 hil PJ!>hold umorjen. Zaenkrat kažejo vsi znaki, da je postal žrtev političnega umora.
Moderne ograje
Za večjo varnost v cestnem prometu priporočajo strokovnjaki moderne ograje. Večina nesreč z motornimi vozili se pripeti zato, ker vozač z&vozi v nepraktično ograjo, v drevo ali hraajavnd drog. Najmodernejše ograje imajo v Ameriki. To so solidni železni stebrici s konzolami, skozi katere so napeljane žične vrvi, črjm prožnost m trdnost omogoča po svoji posebni konstrukciji ublažiti tudi najhujši udarec težkega, naglo vozečega avtomobila, ne da bi se potniki poškodovan' pa tudi avtomobili se ne poškoduje.
Poskusi v Ameriki so doka zari, da lahko s takimi modernimi ograjami zadržimo polno zaseden avto. vozeč s hitrostjo ekapresnega vlaka, kar bi pomenite pri starih masivnih ograjah katastrofo. Ker so pa take ograje precej drage, bi lahko porabil nameatu železnih stebričev s konzolami in žičnimi vrvmi stare železniške ali avtomobilske prozme. NjOio-va naloga bi bila ublažiti udarec, za kar
bi povsem zadodčaJe, sag so narejene iz dobregpa materiala.
Pomen vitamina C
V reviji »Nature« pišeta B. Boume m Rus-seel Allen o svojih najnovejših opazovanjih najnižjih živaH in rastlin. Proučevala ste jjh glede ne vitamin C ki se je strnil v njih v obliki temnili zrne. v bakterijah je imel znaten de! poodracev samo ono črno zrnce na konca, noben poedinec pa ni rmel več zrne. V plesni sta našla učenjaka temna zrnca v vtaknih. V lisa jih so bile s trn ine vitamina C zgolj v resah, tem več sta jih pe odkrila v vlaknih gob.
Jasno je, da vsebujejo te najnižje oblike življenja protiskorbutni vitamin S skoraj v vseh uetrojikv toda ne povsod enako mnogo. Mnogo ga je recimo v na<Sedvtcah
in možganskem podvosku, v ž od tem rele scu v jajčniku ter v interst:c>alRem pletivu spolnih žlez, manj pa v jetrih. Iz tega lahko sklepamo, da >e vitamin C osnovno nujen za eksistenco žive gmote, kot sestavni del sistema, ki skrbi za oksidacijo in redukcijo, skratka za gospodarjenje s kisikom. Vitamin C je vedno v organizmu, ki ga ne izloča na zunaj.
Patentirane klobase
Okusne frankfurtske, dunajske, ali praske klobase, ki jih prodajajo vedno v parih, imajo svoje sorodniee tudi v Ameriki toda tam imajo endno, sumljivo, preteklost, spominjajooo na ime not doggs (topti psi). V Cnile so pa bide take klobase doslej neznane. Hrabri pocornci kon<)uasta-dorjev so morali živeti brej! njih. Zdaj se se pa razširile te Klobase hodi v Cbiie ki sicer po zaskigi lastnika brookhrn-škega cirkusa Marka Witta, ki je obttfl-n v San-tiagu svoj Ooney Island Amusamerit Park. Poleg atrakcij   Je Imel   to tudi stojnico,
kjer je prodajal klotoaae in ljudje so jih navdušeno kupovati. Podjetni meddeuii so to kmalu opazili in ko je zagHisiAo podjetje
gftavno mesta, je obvorti nekdo na tržnici urgrjRrjrjfoo, kjer je prodaje! Mi klobase. In ralrsmto se je, de je zadel pravo.
Od ranega jutra do poznega večera so stati ljudje v dolgi --rsti pred njegovo hranjarijo. Naval je bil od dne do dno v večji in srečni prodajalec že ni več vedel, odkod bi jemal klobase, ki so bile postale prava senzacija Sarjtaaga. Kmalu so jih pa nočen prodajati tudi drugod, trgovin« je proovitaka in branjevci so bogateti. Toda vsaka stvar ima svoj toonec, a klobasa četo dva. Pi ehn^sani Američan je dati svoje klobase patentirati m brž se je napotil k sodnflrn Tako so morati vse stojnice zapreti hi zdaj se tožarijo. Mark Wifct zaenkrat trtarnftra, kajti njegove patifntjrane rk ibem    so mnogo znameni-
tojte, kakor so Ae bile prej.
Iz Ptuja
— Imuni ifl f arneoVo£i potiti jo tudi Ptuj V Pfeaj prispe 11. t m s vlakom ob 17. okoli 20 arheologov, ki pridejo k nam na obisk iz Nemčije, Avstrije in Madžarske, Arheologom pripravlja muzejsko društvo pnsrćen sprejem in jtm priredi skupno z mestno občino svečano večerjo. Arheologi si bodo naslednjega dne ogledali ptujske zanimivosti, popoldne pa odporu-jejo v Maribor.
— Ptujski mmti harmonikarji so bili zopet ne kreda turneji m so gostovali v sredo in četrtek v Vsrazdinekih toplicah in VeraJkrimi. t sdboso p« ▼ čaksvcti. Har-m on Se ar ji so bih povsod pnsefioo sprejeti ra ojmovi koncerti zelo dobro obiskani. Zelo je slasti ugajala a spojim solo nastopom m harrooniko in petjem mata Ko-Mrjtv9 Afcrnca.
— Oereni V ur* na 25 m. je izbruhnil ogenj na bJS posestnika Kokota Franca v Plac aru vufti, ki jo ima sedaj v najemu delavec Plohi Franc S si srno krita hiša je pogorela do tal, razen tega pa je najemnim zgorelo mnogo živeža, vsa obleka in gospodarsko orodje.  Ct as ikri  H Mn
ietincen, so reSiTi se pohištvo. Skupna .^koda maša nad 10.000 r>in. — Z« Kokota »e Sko-da tem ob^urnejsa, ker poslopja ni imel zavarovanega. Kakor se je dognalo, ie Ml vzrok pobara *lah dimnik, rr ksteregs ms švigale mkre na slamnato streho.
— Ukradene kure to ga izdale. Prijatelj perutnme Sal. T., viničarjev sin rr Sitets, je nedavno nbiakal koko^niak trgovca Travna Ivana v Naraplah. Ko je imel v svorl vreči Že sedem kokoši, je v velikem veselju pozabil v kokočnjaku več PPSjBl predmetov, med drugim rudi klobuk, faren te^a pa je ie im*l smolo da so mu men potjo ušle tri kokosi, ki so se same w-nile v k okoren jak. To je opazila trgovčesm prodajalka, ki je tate rodi spočne la. S. bo moral delati pokoro.
— Naplavijeno mofleo truplo. V Ptuic je r>rava naplavtla na desnem bregu, v bližini lesenega mostu, rnjpio neznanega rno<ycega v sfsTosti od 22 do 3R let. 1 Hon-Ijenec je btf popoVnoma ot>lečen, man j lesi mu je samo klobuk, kar bi pricaio, da se je ali ponesrečil, sii pe je ▼ samomorilnem namenu <tkočrS v Dra^o. Truplo *o prepeljali v mrtvašnico na Hajdinu
— Toivina kolesa, Posestnici Mariji Zr.i-pan na Zg. Bregu pri Pruju je te drri od peljal  neznan   prijatcli   tujih  krdea, dam «dco kolo, nwkin T>in  1000. — Ssm  ie pa-deJ na delsvca K. F. rj Sexftačeka. katerega .so orožniki  rrdo prijcli.F   je spočetka zanikal tatvino,  vendar se je kmalu uda! ter izpovedal, da je kolo skril pri posest niku    Gosaku    Andreju v  Gnr%OTJu v kleti, kjer so orožniki ko*o rudi naslt K. je ovaden sodišču.
— Napad na gostilno z odprtimi noti. V nedeljo je bik> v ^ropercih regnsnte, ob kateri prniki se 7J-*ere ▼eliko \jruS\, «ls«ri pa fantov, ki izkazujejo d doletom korsj-žo in si ga hxfi ma4o več privoščijo. Tako so se rbrafl fsrrtfe Purrvpc Franc in An-drej, T>amnreht Alolzij in Anton Bračko, vsi te ^OTjcTcev. v gostikii Tacinger ter popili več litrov vrne. Prmesr-rukovernu strni Lamprehtu ga pa ni bs-lo dVrvoplj, zato je ravfl v jjo^rilno Vt>sb^ ter zahteTra! pijsCe. Ker je jjo^rilniesr ss-drf, da i*n rma 1-ampreht že preeei pod kapo, mu >e pf^ačo ooklonfl. m to je Latn-prehta tako razjezilo, da je poHicsi SS pomoč svoje prvake tovarRe. ki so vei pirV hiteli v gostilno i r*iprrirrv noži ter rahtaval i Tina, Komaj je p^vfiirnrčar % pomock>
gostov OO^trarril  nasilneže,  pri   čemer sta bila gostilničar jn neki j?os* rarjen«. F«.nrJ» ao   vwi   pvoje   dejan yc   priznali in ssssafl  bBtfSsAse)eri pred sorf^Soem.
— Spor radi zamlufka. Delavca L i. le Ptuja in M.. C tz HajrUoe sta bfl a m poštena na ždemici, kjer sta nalagala za nekega posestnika les. TV> delu je prcjol delavce C od posestnika r>rn 30. — za r4m, remtar pa je dal C svojemu tovea isu k samo r>m K). —, ostamek pa te horel ob-drlati. ^ je zahteval, da si zaslužek pošteno dclrta, C pa o tem ni hotel ničesar slišan. Zato je nastal tned njima preper fn je odnesel S. teeje poškodbe na roki, ki mre jih je prizadehal C z nožem. K r© rno-tsH v botnioo, C. pa pred sodnika.
Pol stoletfa ie &etu\e CMD,
darujmo še za pol stoletja:
lAoa Feochtwanger:
25
2ld &U&&
Boman
Junaku rnmogSi bitk je bila črna princesa izredno všeč. Grom«»ka strela! Ce bi ta otvorila ples v prostranem beograjskem gradu, to bi debelo gledali ti Turki, Ogri in vsi ti divjaki tam doli. To bi bila guvemerka, s katero bi se lahko postavil na Dunaju in povsod. Poleg tega je imela pa še dukate za obnovitev opustošenega beograjskega gradu. Lisjak, ta wiirzburski Sehon-bom in prijatelj, resnični prijatelj in dober tovariš, da mu je pripravil nekaj takega. Ta ženska pa ni znala samo sijajno nastopati. Bila je tudi navihan-ka, to je spoznal princ na prvi pogled. Te oči, ta usta! To je bilo nekaj za posteljo! Princ je ves žarel in moral se je premagovati, da bi ne pokazal, kako se mu cede sline po nji. Ta je drtrgač-na, kakor ona kisla vojvorMnja, bra-trančeva žena! Mož take žene bd gotovo ne dovolil, da bi ga sam cesar ali vsa država prisilila, da bi ji zajplodil otroke In kako sladko zna čebljati. Kako se $ obrača jezik, nerTihaoki, kako ga ovija s svr>jain mrežami, kako zna igrati z očmi. To bo lepa sHka, on
in ona skupaj. Bberhart Ltudrvig bo debelo gledal. Njemu, Karlu Aleksandru, ni treba drago plačevati vlačuge. Njegova zakonska žena bo lepša in boljša od najdražje priležnice, poleg tega mu pa mošnjo še napolni, se pa izprazni
In parlament! Ta proklela meščanska zalega! Kar dušil se je, tako mu je od radosti utripalo srce. Zeleni bodo od jeze. Sapo jim bo zapiralo. To ?e pa res vredno truda, da postane Človek katoličan.
Zrl je na Marijo Avgusto, dočim je njen oče govoril z dvema drugima gospodoma, uprl je v njo ocenjujoči, samozavestni in *eflcoliko podfcejari pogled vojaka, vajenega objeti žensko brez dolgih ceremonij in oe ne gre drugače, prisiliti jo, da se mu urla. Prm-cesa je pa odgovorila na ta pogled s svojim lahnim, komaj vidnim smehljajem. Karel Aleksander je odhajal že s trdnim sklepom, da postane katoličan,
Josef Suss je opremil lovski gradič Morjtorjou zelo razkošno, najbolj je bil pa ponosen na malo galerijo m sosedni žolti salonček. Tega je pa opremil prav za prav Nikolaj Pfaffle, ki je navzlic svojemu trebuščku m flegmatičnosti spravil na noge vse trgovce in obrtnike daleč naokrog.
Tako je bilo novo fekdmanSalovo bivališče opremljeno m princ je potapljal Siissa po rami, rekoč: — Pravi čarovnik je, Suss. Za koliko me je pa »kradel pri teh kupčijah?
Zamorec je lepo spada* t ta okvir, princ je kar žarel od zadovoljstva ki sam Neuffer, ki ni imel zida rad, je moral priznati, da bi tega ne bil opravil boljše.
Tudi tajni grobnik Fichtei, ki mu je princ pokazat njegovo stanovanje, predDo je v njem priredil prvo sveča nost,je bil poln hrvale. V lceauci je pa vedel v njem prenatrpanost in gjejefti sko neokusnost. rVipravn je princa do tega, da je dal to m ono odstraniti Svojemu gospodarju, knesočkofti, je poročal, da si je dal princ vse preskrbeti od Hebrejea. Ni torej čuda, da je opremljen gradič nekam preveč orijeu-tafefco m da diši bo* j po Jeruzalemu, nego po Vereafileeu.
Podobno mnenje je imel tudi stari knez Aneebn Prana o slavnostnem večeru, ki ga je bel priredil Karel Aleksander. Stari knez je polagal velrko važnost na lepo zunanjost , hudo se je pa jezil zato, ker je bil oblekel bledo-žorti suknjič, ki ni iiK*gsl priti do vpeljave v bledoeoltem salonu gradiča Mon-bijou. Kare? Aleksander je povaral go-
ste k mali operi >Zerfcanettina osveta«, ker je vedel, da ima Marija Avgusta rada kotnemjo, godbo ki balet Na hitro roko je moral SObb poklicati igralsko družbo iz Heidelberga. Pri tem mu je pomagala njegova mati, kd je živeta v Fvarjdrfortu m je imela se vedno dobre zvene % igralci.
r>ražba je bala majhna m odlična. Prme je hotel spočetka Sussa rakrjoči-H, toda njegova dobrodušnost slednjič m mogia več kljubovati lačnhn in nda-Bkn pasjim očem njegovega upravitelja in ikl se je pojavil v veliko ogorčenje svojega sovražnika Neufferja. Sukal se je ves srečen med gonti v rjavem, s srebrom obmtem sokn^cu.
Toda kako krasna je bila Marija Avgusta v brokatu in atlasu kakor vino rdeče barve ! Širok trak domačega tura-tajciškega reda ji je ponosno ovijal prse, na nabranih rokavih je imela de-mamtno zvezdo, odlikovanje, ki ji ga je bfl nakitom! cesar za nek patronat. Govorila je mak), toda kurlandska princesa in hči poslanika generalnih stanov,— poadravila je obe z najudanejso prijaznostjo kot starejši — sta domnevali, da sHfita v vseh kotičkih samo njen brezbrižni, otroški glas. Prisegali sta, da se ne pokažeta v nobeni družni več z Re-geufcuiianfco. Sicer pa itak čez nekaj I *ri že odpotujeta iz Wildt»da.   To sta
sklenili vsaka zase. Sues je pa vsako posebej zagotovil z istimi besedami o svojem nezadovoljstvu.
Zabava se je sukala okrog najnovejše vesti k   Strjttgarta.   Vojvodin ,ia je
1 donmevata, da je noeeča. <BaMce in adravnMd so jo ntrjevaM v tej domnevi,
I konzistorij je bil že naročil za njo mo-trtve in radovedneži so hodili gledat beli glog*, ki ga je bH nekoč zasadil Bberhart Bradati po ovojem povratku te Pa-Icetme, ki je zdaj naenkrat dobil povsem nepričakovano nove poganjka Srečno znamenje.
Tajni svetnik Fichtei je naprava nekaj strupenih, kosmatih dovtipov na Bberhart a Ludvika in njegove grenke zakonske radosti, ki mu jih je bil naročil sam cesar. Na zelo drastičen načm je primerjal vojvodin jo z zapodeno Grawenrtzovo. Gospodje v kotu okrog tajnega svetnika so se držali za trebuhe od smeha, knezov obraz je bfl poki drobnih, veselih gubic. Dame so vprašale po vzroku te razigranosti. Suss jim je povedal, za kaj gre. In tudi dame so počile v smeh. Privoščile so si Žida zaradi teh poganjkov palestinskega gloga. Splošen krohot. Celo skrivnostni smehljaj na pastelnem obrazu Marije Avguste se je izgubil v apošnem smehu.
•-isica
— VSI v