PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 90 lir	Leto XXVin. Št. 177 (8270)	TRST, petek, 28. julija 1972
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni _	«Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZE PRI PRVIH GLASOVANJIH VLADA V MANJŠINI
Opozicija je v poslanski zbornici dosegla bistveno izboljšanje zakona o pokojninah
Zboljšani člen 3 določa zvišanje pokojnin od 10 do 50 od sto - Popravek je bil odobren z dvema glasovoma večine
dan 27. — V poslanski zbornici je bila Andreottijeva vlada že t|,s * Poražena, ko je šlo za glasovanje o popravkih členov zakon-*° n ,dekre,a ° pokojninah. Prišlo je do zapletenega položaja, saj |,Vo 8fta,®r* poslanci večinskih strank predlagali pomembno izbolj-Pop ,retiega člena, čemur se je vlada uprla In je nato večina Popr un,aknila. Toda komunisti so takoj vložili dobesedno enak p0 av®k in nato tudi misovci. Prišlo je do tajnega glasovanja in avek je bil odobren z dvema glasovoma večine. jyj, n 3 zakona se nanaša na ter in 6 m'nimalnih pokojnin INPS
z Oi
Milr ° breme
*-• '*rd lir, zaradi česar se je tudi
iJf ^ z odobrenim popravkom za državo za 153
v|ad-rtl lir, zar
je|| a uPrla, da bi popravek spre-
Čl
zVj, *n, 3 določa sedem stopenj 10 dn|a Pokojnin INPS in to od s|6d ? 30 odst. Te stopnje so na-
t'UariI6:,„pokoinine izPred 1- l‘a' oh., a ^32 se bodo zvišale za 50 l,,”1: Pokojnine od 1952. do 1957.
jet, let.
|„a Za 40 odst., od 1958. do 1960. *a 30 odst., od 1961. do 1962.
u 25 odst., od 1963. do 1964.
leta za 20 odst., od 1965. do 1966. leta za 15 odst. in od 1. januarja do 30. aprila 1968 za 10 odst.
V zvezi s predlogom vladnih strank je prišlo v poslanski zbornici do živahnega prerekanja, tako da so morali sejo prekiniti za pol ure. Po prekinitvi je minister Cop-po zavrnil popravek, češ da bi bilo breme preveliko. Kot že rečeno, je prišlo do tajnega glasovanja, ko je bilo prisotnih 513 poslancev in je za popravek glasovalo 259 poslancev, proti pa 254, kvorum večine je znašal 257 in je bil torej
popravek sprejet z dvema glasovoma večine. Opozicija je z dolgim aplavzom pozdravila rezultat glasovanja.
Brez težav za vlado so s 321 glasovi proti 212 zavrnili zahtevo komunistov in socialistov, da se pretvori vladni zakonski ukrep o zvišanju minimalnih pokojnin INPS v «dekret predujem*.
Do težav za vladno večino pa je prišlo, ko so razpravljali o minimalnih pokojninah. Vladni dekret namreč predvidena 30 tisoč lir za upokojence, ki imajo manj kot 65 let in 32 tisoč lir za starejše. Predstavniki opozicije so predlagali različne višine minimalnih pokojnin, ki so pa seveda vse višje od vladnega predloga. Demokristjan Ionel-lo pa je predlagal, da naj znašajo minimalne pokojnine 30 odst. poprečne plače delavcev industrije in
•	""'i...
OSTER SPOR MED LEVICO IN VEČINO DEM0KRISTJANSK1H POSLANCEV
V zaostrenem ozračju priprave zasedanja vsedržavnega sveta KD
Moro odločno proti procesu bipolarizma in za obnovitev sodelovanja s socialisti
Aldo Moro
— Priprave za zaseda-5., g s'-državnega sveta KD, ki bo Petem1*1 ^ avSusta, se vrše v na-t^., vzdušju in ob zaostrenih no-^ifnivo oc*nosib- v tej zvezi je za-Počiij °’i so danes uradno spo-seflgJ. da bo na dnevnem redu za-thent:- demokristjanskega »parla-„ ca* poročilo tajnika stranke določitev kongresa. Ta-
Dol e- hwucuo lajniK,
d*Wčnern položaju in ko s'Jf strankinega kongivraa. m
Pleni ;,ayljen dnevni red najbrž po-2«htev i °^eno zmago levice, ki je ala. da pride že sedaj do Rres p?jjtične debate in da se kon-
^Uče jeseni, kot to zahteva
S'
no
za preložitev kongresa,
tornim stranki, ki je bila za samo vla<Je'100 °dobritev Andreottijeve Ješ ,i ln za preložitev kongresa, koči.-:® Je splošni politični položaj Odn'
med levico in večino v P° včP s? 86 še zlasti zaostrili Sajenjem glasovanju v par-lili (jv rtl’- skuP'n* KD, ko so izvo-^žavA^ajst Predstavnikov v vse-n ' svet. Pred glasovanjem so Plost . dogovorili, da bo osem y^inalri1ela večina in štiri levica, *P sta 86 dogovora ni držala Pfedtu b''a izvoljena samo dva V?a.vn'ka levice.
sVjg i zvezi je danes predstavnik dejai d 0rze nuove* Fracanzani ^k, ’ . . 8re za zelo resen dogo-?tedlno i- so Predstavniki večine J« nan * Predhodni dogovor, ki se V a* tako na razdelitev mest skunjn s,,em otlboru parlamentarne v Vsprf s tudi na razdelitev mest jg rzavnem svetu KD. Levica k'talaPri Prvem glasovanju strogo “I imP|SP°razuma, brez katerega Nni , ■ večina vsaj eno mesto
Si j2VrSi
i ''pj v ■ tplna vsa] eno mesui i rPe V t'zv('šnem odboru parlamenta	pine- Predstavnik levice
stopili • zagrozil, da bodo iz-•PeptaJ2 izvršnega odbora parla-^spe	n skuPine	(kar	bi	imelo
Plentp	Pos'edice za	delo	v	parla-
,?a spoštovanje	sprejetih
do ^a, itd.), kolikor ne bo prišlo
ki je
StaPtotp Pos'edice dogodka, k .'talikn 28 ce'otno stranko*. a®k, ijj zanimanje je vzbudil čla-"lian^p ,ga le napisal lider demokri-Plk ®yice za znani milanski dnev-C°**tični |d°rno». Moro pravi, da so S6 kriz« r°®i zaskrbljeni zaradi vlad-avomi 0 1)1 njene rešitve. Pri tem ne !P^Pika Spos°bnostih in zaslugah pred-^PiVgA vlade in njegovih ministrov, ®e politični krogi ne boje,
da je pred njimi dolga in težavna cesta, toda da je ta cesta zaprta. Moro nato razglablja, da bi bilo mnogo bolje, če bi zakonodajno razdobje pričeli s prehodno, in najbolje, z enobarvno vlado, da se premosti razdobje nejasnosti. Vlada pa se je porodila s svojo določeno podobo, ki pomeni zaprtje in s tem tudi povzroča bojazen, da gre za politični premik. Od tu izvira nesodelovanje republikancev, zaskrbljenost socialdemokratov in o-porekanje levice KD.
Moro nato pravi, da je liberalna stranka nedvomno demokratična in da je treba upoštevati njen težavni položaj, ko predstavlja mejo proti ved no bolj nevarni desnici. Ne sme pa se pozabiti, da gre pri tem za alternativo politike levega centra. Velika napaka je, če ne upoštevamo bistvenega pomena politike levega centra v odnosu do perečih vprašanj v državi. Politika levega centra po meni prehod socialistične stranke s pozicije protesta na sodelovanje, po meni razširitev demokratične osnove države in pomeni predstavništvo važnih socialnih sil. Ta politični okvir sedaj najbrž ni samo odstranjen z dnevnega reda, temveč je razbit. Vendar pa Moro nadaljuje, da «še vedno upa*.
Moro nato zagotavlja lojalnost leve struje glede odnosov do vlade.
V	tem ozračju pripravlja Krščanska demokracija zasedanj« vsedržavnega sveta, na katerem bo levica obrazložila svoje negativno stališče do vlade. Moro izraža prepričanje, da bo že sedaj prišlo do politične razprave, ki naj pripravi kongres ter upanje, da stvari niso dokončne in da so možni drugačni politični zaključki. Pri tem se sklicuje tako na kongres PSI kot na kongres KD, ki bosta pomembna dogodka, da se razjasni politični položaj po volitvah. V tej zvezi Moro nadaljuje, da gre tudi za važne odgovornosti drugih strank ter ocenjuje stališče socialdemokratov in republikancev.
Vendar pa gre predvsem za odnose med KD in PSI in v Jej zvezi Moro zavrača proces ustvarjanja bipolarnosti, ki bi bil v italijanskih pogojih škodljiv ter bi se ustvarila večina, ki bi se sicer zavedala svoje avtonomije in svoje I odgovornosti, bi pa se morala ostro spopasti v parlamentu z velikimi silami levice in tudi z onimi, ki niso v parlamentu, ki pa obstajajo v državi.
V	zaključku pa se Moro obrača do socialistične stranke in pravi, da se od nje pričakuje pozitivni program, kako bi resno in odgovorno vladali ter končno pravi Moro, da se lahko PSI vrne v igro, vendar tako, da se jasno loči od komunistične partije.
Ožja komisija ki jo je včeraj imenovala direkcija PSI za preučitev raznih predlogov ter za kongres stranke, je danes pričela z delom in je ugotovila, da v bistvu ni nobenih razlik med predlogoma De Martina in Mancinija glede šolstva, zdravstva in prometa Govorili so tudi o pogojih za morebitni povratek socialistov v vlado.
Predstavniki avtonomistične struje socialistične stranke so se danes sestali z Nennijem, s katerim so govorili o notranjih odnosih v stranki. Dogovorili so se, da avtonomisti ne morejo sprejeti enotnih rešitev, .temveč da mora na kongresu priti do izraza jasnost stališč znotraj stranke. Zaradi tega
v kolikor bi prišlo do združitve stališč De Martina, Mancinija in Lom-bardijeve levice.
Seja jugoslovanske vlade
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Na včerajšnji seji je zvezni izvršni svet pod predsedstvom dr. Vratuše odobril predlog zakona o osnovnih pogojih za poslovanje jugoslovanskih državljanov v tujini. Zakon predvideva pogoje za organizirano zaposlitev in vrsto ukrepov za zaščito jugoslovanskih delavcev v tujini. Izvršni svet je nato preučil poročilo jugoslovanske delegacije na zadnjem zasedanju SEV.
Govorili so o uvozu sadja, zelenjave, perutnine, mlečnih izdelkov, krmil in industrijskih izdelkov široke potrošnje, ki jih ni dovolj na tržišču. S tem uvozom so zagotovili izboljšanje na tržišču in uravnovešenje cen.
Razpravljali so tudi o zakonu o prometu mamil, tako da se zaščiti zdravje državljanov in omogoči promet z mamili samo za medicinske in zdravstvene namene.
B. Ratkovlč
je torej v bistvu ponovil predlog sindikalnih konfederacij. Tudi tu je prišlo do razgretega ozračja, vendar je demokristjanski poslanec kasneje svoj predlog umaknil in so ga ponovili komunisti ter ga je zbornica z glasovi vladne večine zavrnila.
Na današnji seji so nato brez sprememb odobrili člen 4, ki se nanaša na invalidske pokojnine, člen 5, ki govori o nekaterih kriterijih za zvišanje pokojnin in člen 6.
Razprava o popravkih se bo nadaljevala jutri popoldne. Vseh členov je 26.
Senat je danes odobril zakonski dekret, ki se nanaša na ukrepe v korist prebivalstva Mark, ki so bili prizadeti s potresom junija 1972. Odobrili so tudi podaljšanje olajšav za gradbeno industrijo in olajšave za prodajo nekaterih petrolejskih izdelkov.
Ministrstvo za finance je sporočilo, da dobitek Enalotta ne more biti višji od 20 milijonov lir, pa čeprav je nekdo stavil na tak način, da bi bila premija višja. Ministrstvo tudi pravi, da so bili samo trije takšni primeri v zadnjih osmih letih.
Finski predlog o evropski konferenci
HELSINKI, 27. - Finska vlada je predlagala, da naj bi bilo preliminarno zasedanje o sklicanju evropske konference o varnosti 22. novembra. Finsko zunanje ministrstvo je ta predlog že naslovilo različnim zunanjim ministrom evropskih držav. Ministrstvo je odločno
Konferenca evropskih komunističnih partij za Vietnam v Parizu
PARIZ, 27. — Na sedežu francoske KP se je danes začela konferenca evropskih komunističnih in delavskih strank za Vietnam. Prisotne so delegacije iz 27 držav. Delegacijo KPI vodi generalni tajnik Berlinguer, sovjetsko predstavništvo pa član politbiroja KP SZ Boris Ponomarjov. Navzoči so tudi delegati KP Španije in Portugalske, katerih imen niso sporočili.
Na dnevnem redu konference je proučitev načina, kako učinkovito
POMPIDOU V ITALIJI
zanikalo vest nemškega tiska, da ne čete zavzele trdnjavo v središču so se o tem predlogu predhodno do- mestfl ™kar nH “ t“h v Saiffnn" govorili z Moskvo.
speljati solidarnostno akcijo z bojem vietnamskega ljudstva proti ameriški agresiji.
V intervjuju glasilu KPF «Huma-nite* je Berlinguer dejal, da je namen konference opozoriti evropsko javno mnenje na zaostritev ameriške agresije v Vietnamu in na eskalacijo bombardirajna proti jezovotn, mestom in pristaniščem, kar je že zajelo obseg pravega genocida. Evropsko javno mnenje mora zahtevati, naj ZDA umaknejo svoje sile iz Indokine ter naj priznajo vietnamskemu ljudstvu pravico do nacionalne neodvisnosti in svobode. Berlinguer je govoril tudi o zahtevi, naj italijanska vlada končno prizna Demokratično republiko Vietnama, naj obsodi bom bardiranje ter naj zahteva njegovo prekinitev.
UIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilllIllllllllllllllllIlllIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliililiilliiiiiIllilllilllllliiiHHiiii
MESTO JE ŠE VEDNO V ROKAH OSVOBODILNIH SIL
Sajgonska vlada prisiljena priznati da njene čete niso zavzele Quang Trija
Partizani zavzeli važno vladno postojanko blizu Hueja Dokument hanojske vlade o ameriških zloiinih v Vietnamu
SAJGON, 27. — Mesto Quang Tri, ki so ga sile južnovietnamske FNO osvobodile 1. maja, je še vedno trdno v rokah partizanov. Radio Hanoj in severno vietnamski tisk sta danes demantirala trditve kolaboracionistov in Američanov, po katerih naj bi vlad-
mesta, nakar pa so tudi v Sajgonu morali priznati, da so bile včerajšnje trditve lažne. V ameriških krogih v južnovietnamski prestolnici se je celo zvedelo, da se vladne čete umikajo iz središča Quang Trija in da so za sedaj opustile vsak poskus, da bi zavzele trdnjavo.
Celo uradni glasnik južnovietnam-skega vrhovnega poveljstva v Sajgonu je povedal, da so oddelke padalcev umaknili iz Quang Trija, da bi jih uporabili v bojih na nekem drugem področju. Vse kaže, da gre za pravi beg z bojišča.
Radio Hanoj je danes sporočil, da noben vojak vlade v Sajgonu ni vstopil v Quang Tri. Vesti o zavzetju mesta so samo del Nixonove propagande. Radio je tudi sporočil, da je saj-gonski predsednik Thieu obljubil nagrado dveh milijonov dolarjev (več kot milijardo Ur) prvemu vladnemu oddelku, ki bi postavil južnovietnam-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
PRIPRAVE ZA POLET SKYLAB
sko zastavo v Quang Triju, kar pa se še ni zgodilo. Tudi sevemovietnam-ski tisk poudarja, da so vesti o zavzetju Quang Trija «nova Nixonova farsa* ter ugotavljajo, da je ameriško vojaško poveljstvo že pred enim mesecem objavilo vest o zavzetju me-s,a Ti «izmišljeni uspehi* so po mnenju hanojskega tiska sad »psihološke vojne*, s katero skušajo Američani okrepiti moralo sajgonskih vojakov ter zajeziti val pobegov k sovražniku. Časopisi dodajajo, da Nixon in Thieu nujno potrebujeta v tem trenutku kak vojaški uspeh, česar pa nista mogla doseči kljub masovnemu posegu ameriškega letalstva.
Pač pa so osvobodilne sile preteklo noč zavzele kolaboracionistično bazo »Bastogne*, eno glavnih vladnih oporišč pred bivšo cesarsko prestolnico Huejem. Partizani so zasedli tudi drugo oporišče na tem področju, samo poldrugi kilometer daleč od baze »Bastogne*. Ameriško letalstvo je danes ves dan bombardiralo oporišči ter skušalo uničiti vojaške naprave, ki so jih bežeči vojaki pustili nedotaknjene. Bazo »Bastogne*. ki je kakih 20 kilometrov zahodno od Hueja, so partizani prvič zavzeli /e 29. aprila, na začetku sedanje ofenzive. Pozneje so se sile FNO umakmie iz baze, ki so jo ponovno zasedli Saj-gonci.
V	Parizu se medtem nadaljujejo štiristranska pogajanja za rešitev vietnamske krize. Danes je bila na vrsti 152. seja, ki je potekla po že običajnem tiru in ni prinesla nobenih novosti. Delegati štirih strani so samo ponovili svoja že znana stališča, predstavnika Severnega Vietnama in južnovietnamske revolucionarne vlade pa sta poleg tega ostro protestirala zaradi ameriškega bombardiranja sistema jezov v Severnem Vietnamu.
V	Hanoju je tiskovni urad severno-vietnamskega zunanjega ministrstva objavil danes memorandum o novi zaostritvi vojaške dejavnosti proti se-vemovietnamskemu ozemlju ter o zločinih Nixonove vlade proti južnoviet-namskemu prebivalstvu. Dokument obsoja bombne napade proti Severnemu Vietnamu in miniranje pristanišč ter odločno demantira ameriško tezo, po kateri naj bi bombardirali samo vojaške objekte. Dokument dodaja, da ne bodo dovolili, da bi ameriški imperialisti nekaznovano kršili suverenost Severnega Vietnama.
HOUSTON, 27. - Znanstveniki ameriške vesoljske ustanove NASA se že pripravljajo na drugo fazo raziskovanja vesolja Kot je znano se bo prva faza zaključila v kratkem z zadnjim poletom serije Apol-lo, ko bosta zadnja dva ameriška kozmonavta v tem desetletju stopila na naš naravni satelit.
Znanstveniki se bodo nato vsaj
za eno desetletje posvetili razisko so tudi sklenili, di bodo avtono-1 vanju omejenega pasa vesolja, ki misti predložili lastno resolucijo, • obdaja našo Zemljo. V ta namen
so izdelali načrt za polete serije Skylab. Ta načrt predvideva izstrelitev vesoljskih laboratorijev, ki bodo krožili okoli našega planeta. V teh vesoljskih ladjah," ki bodo seveda večje in udobnejše kot sedanje, bodo kozmonavti izvedli več poskusov in bodo tudi preživeli daljšo dobo. Načrt Skylab je pomemben tudi zaradi sodelovanja med ameriško in sovjetsko vesolj sko ustanovo. Laboratorij bodo zgradili tako, da bodo lahko ob njem pristale tudi sovjetske ladje.
Glede zločinov proti prebivalstvu Južnega Vietnama pa je v memorandumu rečeno, da sta med 30. marcem in 22. junijem ameriško letalstvo in sedmo brodovje izstrelila 218.700 ton bomb in drugih izstrelkov. Na tisoče ton bomb je padlo na mesto Quang Tri z namenom, da bi uničili tamkajšnjo trdnjavo.
Namen te zaostritve — nadaljuje memorandum — je nadaljevati viet-namizacijo vojne, ohraniti ameriško nadvlado nad Južnim Vietnamom s pomočjo Thieujevega lutkovnega režima, ohraniti razdelitev Vietnama, preprečiti «velikemu zaledju iz Se-vera», da bi pomagal »veliki fronti na Jugu* in končno zagotoviti si pozicijo sile na pogajanjih, da bi lahko prisilili vietnamsko ljudstvo, da sprejme ameriške pogoje. Dokument končno ugotavlja, da je načrt vietnami-zacije neizbežno zapisan neuspehu ter da je edina pot iz krize v resnih pogajanjih na osnovi predloga v sedmih točkah južnovietnamske revolucionarne vlade. Poleg tega morajo ZDA takoj prekiniti bombardiranje Severnega Vietnama ter odpraviti blokado njegovih pristanišč.
I PIŠA, 27. — Francoski predsed-I nik Pompidou je v spremstvu zunanjega ministra Schumanna dospel danes na dvodnevni obisk v Italijo. Na letališču v Pizi so ga pričakovali italijanski predsednik Leone, predsednik vlade Andreotti in zunanji minister Medici.
Politični pogovori med Pompi-doujem in Leonejeni so bili v vili San Rossore blizu Pize. V prijateljskem vzdušju sta se predsednika pogovorila o vprašanju skbeanja evropske konference o varnosti, o položaju na Sredozemlju in o pripravah za vrh »deseterice*, ki bi moral biti oktobra letos v Parizu. Leone je izrekel prepričanje, da je vrh potreben, in izrazil upanje, da bo dal konkretne rezultate. Podprl je tudi predlog, da bi bil sestanek v Parizu. Pompidou mu je pritrdil, poudaril pa je potrebo, da se izdela skupna linija in dogovorjen program, ki naj omogoči konkretne in učinkovite rešitve. Sledilo je kosilo, na katerem sta si predsednika izmenjala zdravici. Jutri se bosta Leone in Pompidou znova srečala.
V vili Torrigiani so bili popoldne na vrsti pogovori med Pompidoujem in ministrskim predsednikom Andreottijem. Tudi tu je bil seveda govor o evropskem združevanju ter o nameravanem pariškem vrhu, poleg tega pa še o odnosih z ZDA, z Vzhodom in z državami v razvoju, o pripravah za evropsko konferenco o varnosti ter o vprašanju uravnovešenega zmanjšanja vojaških sil v Evropi. Zaključnega dela razgovora med Pompidoujem in Andreottijem se je udeležil tudi guverner osrednje banke Carli.
Italijansko - francoski pogovori se bodo zaključili jutri.
Na sliki:	Pompidou (levo) in
Leone na poti v San Rossore.
iiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiimuiiuiniiiiiiiuiiiiiiimiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiman
PREDSEDNIK ZDA ZAOSTRIL POLEMIKO S SEKRETARJEM OZN
Nixonov nesramen napad na Waldheima
Obtožil ga je, da je chmavec* ter da ga je preslepila severno-vietnamska propaganda, ni pa zanikal bombardiranja jezov
WASHINGTON, 27. - Izjava generalnega tajnika OZN Kurta Waldhei-ma o ameriškem bombardiranju se-vemovietnamskih jezov je tako razburila Nixona, ki očitno ni vajen, da bi ga kritizirali v tako visokih forumih, da so mu — kot kaže — naravnost odpovedali živci. Samo tako si namreč lahko razlagamo današnji presenetljivi in izredno nesramni napad šefa Bele hiše na voditelja svetovne organizacije.
Ameriški kozmonavti so se že začeli uriti za poleta serije Skylab. Robert Crippen, William Thorton in Karol Bobo so danes začeli vaje v posebni «sobi», v kateri bodo obnovili vse pogoje življenja v vesoljskem laboratoriju razen breztežnega stanja. V tej «sobi» bodo preživeli 56 dni, da bi zdravniki preučili učinke, ki jih lahko ima daljše bivanje v vesolju na človeške telo. Na sliki: trije ameriški ko zmonavti stopajo v posebno »telovadnico*.
Opozicija je v poslanski zbornici postavila vlado v manjšino in je odobrila bistveno izboljšanje dekreta o pokojninah, zaradi česar je narastel izdatek za zvišanje pokojnin za 153 milijard lir.
Južnovietnamske kolaboracioni-stične čete niso zavzele Quang Trija. Iz včerajšnjih poročil z bojišč je razvidno, da se vladne enote umikajo iz mesta, medtem ko partizani čedalje močneje pritiskajo na bivšo cesarsko prestolnico Hue.
Sinoči je bila na Šentjakobskem trgu v Trstu protifašistična manifestacija, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, predvsem mladine. Govornika, bivši partizan Dušan Košuta in zgodovinar Enzo Santarelli sta poudarila predvsem dejstvo, da je antifa-
šistično zavezništvo demokratov, neglede na njihovo idejno opredeljenost, jamstvo za omikam napredek in enakopravno sožitje tu živečih narodnosti.
Skupina radikalcev in pripadnikov drugih struj, ki se je podala na protlmilitaristični pohod, je včeraj prispela v Gorico. Čeprav so imeli dovoljenje, jim je goriška kvestura prepovedala pohod po že najavljenem programu. Zaradi tega in tudi zaradi Izgredov fašističnih razgrajačev, se je zborovanje v Ljudskem vrtu začelo s precejšnjo zamudo. Organizatorji so tudi ostro protestirali, ker jim je goriška občina preklicala dovoljenje za u-porabo telovadnice v zavodu Le-nassi, kjer bi morali znani italijanski odvetniki govoriti zbrani množici o vojaškem pravosodju.
Nixon je na današnji tiskovni konferenci obtožil Waidheima, da ga je preslepila sevemovietnamska propaganda in da se je «hinavsko» poslu-žil dvojnega merila, ko ni obsodil »zločinskih dejanj* Severnega Vietnama. Manjka le samo, da ga ne bi obtožil, da je agent Hanoja.
Kot je znano, je generalni tajnik OZN samo opozoril na nevarnost, da bi bombardiranje jezov lahko povzročilo poplave s katastrofalnimi posledicami za civilno prebivalstvo. Razni predstavniki ameriške vlade, od zunanjega ministra do delegata v OZN. so že v preteklih dneh protestirali zaradi Waldheimovih izjav, danes pa je očitno Nixon smatral za potrebno, da se še sam spusti v dokaj žolčno polemiziranje.
Ameriški predsednik kajpak ni mogel zanikati, da bi ameriško letalstvo bombardiralo tudi jezove, vendar je ponovil oguljeno tezo, po kateri je prišlo do tega nenamerno ter da je povzročena škoda neznatna. Dejal je tudi, da bombardiranje jezov »ni posledica namerne politike ameriške vlade*. Nixon je dalje obtožil Wald-heima, da ni obsodil »ene najbolj barbarskih invazij zgodovine*, s čimer je mislil verjetno na ofenzivo osvobodilnih sil, ki jo, kot je znano, podpira tudi sevemovietnamski vojaški aparat. Ta ofenziva, je nadaljeval šef Bele hiše, je povzročila 45 tisoč žrtev, medtem ko je 860 tisoč civilistov zgubilo svoje hiše. Od začetka vojne pa naj bi severni Vietnamci povzročili v Južnem Vietnamu kar 600 tisoč žrtev, okrog pol milijona ljudi pa naj bi pobili v samem Severnem Vietnamu, ko so prišli na oblast komunisti.
SKUPINA KMETOV IZ DOLINSKE OBČINE PREJELA OBVESTILA
OD 31. JULIJA DO 6. AVGUSTA
Odklanjamo krivični sistem »začasne zasedbe» zemljišč
Na vidiku gradnja novih naftovodov - Pravično naj plačajo zemljišča in naj se upoštevajo koristi naše narodne skupnosti
Naftovod Trst Ingolstatd se širi, gradijo nove rezervoarje in zasedajo nove površine zemljišč pri Dolini. Poleg tega nameravajo zgraditi nov naftovod Trst - Avstrija, ker naprave in cevi dosedanjega naftovoda družbe SIOT ne zadostujejo za potrebe Avstrije. Širi se tudi čistilnica Aquila v Žavljah, ki namerava zgraditi svoj naftovod, oziroma »bencinovod* do Palmanove, podjetje ENI pa hoče zgraditi naftovod Trst - Portogruaro, za kar bi samo pri Dolini »zasedli* 15 ha zemlje. Tržaško pristanišče naj bi torej postalo center za razpe čevanje nafte. Promet skozi tržaško luko bi se torej močno dvignil toda le na račun pretoka nafte. Pri tem je treba še omeniti, da niso zamrli načrti o izgradnji velike čistilnice Vincor pri Orehu. Vse to spada v okvir petletnega razvojnega načrta dežele Furlanije - Julijske krajine, spodbuda k temu pa je skrb za ohranitev Benetk.
Odložimo za drugič gospodarsko analizo vseh teh načrtov in pobud, kakor tudi presojanje posledic ekološkega značaja, to je glede zaščite naravnega okolja. Če se o teh zadevah govori, pomeni, da se nekaj pripravlja, kdor pa se peča z nafto, ima precej pod palcem in dobre veze na najvišji ravni.
Novi rezervoarji in novi naftovodi pomenijo predvsem nove zasedbe zemljišč, nove služnosti, nove razlastitve, oziroma »začasne zasedbe* zemljišč Kaj to pomeni, žal, dobro verno iz dosedanjih izkušenj, pomeni nadaljnje obubožanje naših ljudi.
Po tem splošnem uvodu naj omenimo najnovejši primer. Pred nekaj dnevi je 15 posestnikov iz Doline, Boljunca in Mačkovelj prejelo od gradbenega tehnika France-sca Aquilanteja pismeno obvestilo, da je bil z dekretom predsednika deželnega odbora Berzantija imenovan kot izvedenec za določitev odškodnine zaradi »začasne zasedbe* navedenih zemljišč in da bo ogled parcel 25. julija o.l določeni uri. Gre za parcele (njive in vinogradi) v »Tmičju*, to je na levi strani ceste Mačkovlje - Dolina, malo naprej od križišča, kjer se cepi pot v Domjo in Trst, blizu novih rezervoarjev SIOT, ki namerava tu postaviti druge rezervoarje.
O krivičnosti postopka z »začasnimi zasedbami*, ki ga odločno odklanjamo, smo že obsežno pisali ter poročali o energičnih nastopih in protestih Kmečke zveze. Nesmiselna, žaljiva, krivična in najbolj škodljiva za prizadete lastnike je uporaba metode »začasne zasedbe* ker nikakor ne more biti govora o začasnosti in o zasedbi, če zemljišče zravnajo in tam zgradijo velike rezervoarje. Prav tako ne bi mogli trditi, da gre za «javno koristna dela*. Edino pravično bi bilo, da se podjetje dogovori z lastniki za odkup in jim pošteno plača zemljišča.
Vrh vseba tega pa morajo pri-
stojni organi in oblasti ob razlastitvah, če so zares nujne in potrebne za javno korist, upoštevati in ščititi tudi interese naše narodne skupnosti, ki je že z dose-1 vpliv danjdmi (razlastitvami utrpela o- niško grorrmo škodo.
pravi prevzem v državno breme, socialnih dajatev na celoletne mezde pristaniških uslužbencev. Na tak način, trdi Belci, bi znižali visokih stroškov na prista-gospodarstvo in okrepili promet. Prevzem teh bremen, ki so iz leta v leto večja, bi državo (torej skupnost davkoplačevalcev) stalo 4 milijarde letno, ki jih danes plačujejo le nekatera pristanišča (med temi je — seveda — Trst) od skupnih 144 klasificiranih italijanskih luk.
Namesto sedajnih 22,5 od sto na mezde in plače, bi pristaniške u-stanove morale kriti le 14 odstotkov, ostalo pa bi plačala država. Teh 14 odstotkov, meni Belci, pa lahko posamezna pristanišča krijejo z večjo produktivnostjo.
Na praznitku bodo nastopile številne glasbene skupi, ne iz raznih krajev - Nagrade za najboljše gastronomske kioske - Nastop folklorne skupine «Emona»
Bliža se miljski avgustovski festival, ki ga vsako leto prireja občinska komisija za razvoj turizma. »Miljski avgust 1972», kakor so nadeli naziv letošnjemu praznovanju, bo trajal od ponedeljka, 31. julija, do nedelje, 6. avgusta. To bo teden prazničnega vzdušja na svežem večernem obmorskem zraku in ga bodo dan za dnem poživljale najrazličnejše glasbene in folklorne skupine iz raznih krajev.
Program se bo začel, kot rečeno, v ponedeljek, 31. julija, ob 21. uri, z nastopom ansambla lahke glasbe »Musiclub*, ki ga vodi A. Vodopivec. V torek ob 17. uri bodo miljske pustne skupine otvorile gastronomske kioske. Zvečer bo na Trgu Marconi nastopil glasbeni ansambel »The Joker’s». Naslednji dan bodo predvajali na glavnem trgu kratkometražne filme z letoš-
Belcijev zakon o «fiskalizaciji» socialnih dajatev v pristaniščih
Poslanec CorradO Beld (KD) je predložil v zbornici zakonski osnutek, ki zahteva «fiskalizacijo», se
...........................................................iiiiiiiiiiiiimiumiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmii»
SKUPNA MAmSTACUA NA ŠENTJAKOBSKEM TRGU
Enotnost protifašistov je jamstvo za demokratični napredek družbe
Govornika Košuta in Santarelli sla poudarila, da je antifašistična zavezništvo tudi najtrdnejše jamstvo sožitja enakopravnih narodnosti v naših krajih
SP/fes®
mmm
C<‘*	'	-J*
Dušan Košuta govori množici na snočnji enotni antifašistični manifestaciji na šentjakobskem trgu
Na šentjakobskem trgu so se včeraj zvečer zbrali slovenski in italijanski protifašisti, med njimi mnogo mladincev, da ob spominu na obletnico 25. julija 1943, ko je kralj dal aretirati in v rešilnem vozu odpeljati poraženega Mussolinija in ko so fašistični hierarhi bežali iz svojih palač ter skrivali naropana bogastva. Ta dam, so po-udrili govorniki, prof. Fausto Mon-falcon, partizan Dušan Košuta in zgodovinar Enzo Samtarelli, se je uresničil sen dolgoletnega boja italijanskih antifašistov, bil je prva zmaga svetovnega upora proti fašizmu, ki so ga prvi zanetili jugo-
aiMMIIIIUHHHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllUllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllltUlIHMHmm*
ZASEDANJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Ugodna ocenitev sklepov CIPE v korist pristaniških objektov
Predsednik zbornice orisal potek srečanja deželne delegacije z ministrom Lupisom - Razprava o načrtu za postajo pri Fernetičih
številni problemi Trsta in njegovega gospodarskega razvoja so bili glavna tema dnevnega reda 18. zasedanja izvršnega odbora trgovinske zbornice, ki se je sestal pod predsedstvom dr Caidassija Slednji je najprej opisal potek raznih srečanj, ki jih je imela deželna delegacija v prejšnjih dneh v Rimu z ministrom Lupisom. Odbor trgovinske zbornice je najprej ugodno ocenil sklepe CIPE ter predvsem odobritev nakazi.a osmih milijard in poi lir za obnovitev pristaniških objektov, kar naj bi omogočilo vključitev našega pristanišča med najpomembnejše jadranske luke. V ta okvir se vključuje problem tržaškega arzenala Sv. Marka, ki naj bi razširil svojo dejavnost. S tem bi bila zagotovljena tudi širša dejavnost za vsa manjša stranska podjetja.
Na zasedanju je predsednik Cai-dassi med drugim sporočil, da je prišel v naše mesto novi predstavnik češkoslovaške družbe Ce-chofracht inž. V. Kiihnl, ki se je že sestal z raznimi predstavniki tržaškega gospodarskega in pomorskega življenja.
Sledila je živahna razprava glede načrtovanja za novo postajo pri Fernetičih, z ozirom na tehnično in operativno plat vprašanja. Razpravljali so tudi o odlaganju oljnatih ostankov v morje. Glede tega vprašanja je predsednik izjavil, da so v teku pogajanja z raznimi ustanovami in zasebnimi podjetji, ki naj bi omogočila zadovoljivo rešitev tega problema, čeprav bo treba še veliko prizadevanj, predvsem pa veliko tehničnih in eko neonskih pomoči, za ugodno rešitev tega vprašanja.
Kar zadeva pomorske zveze, so odborniki izrazili potrebo po razširitvi in okrepitvi prog. V ta namen bo treba poskrbeti tudi za vključitev novih, sodobnejših ladij v že obstoječe pomorske piroge.
Nepričakovana jutranja akcija varnostnih organov
V okviru vsedržavne akcije agentov javne varnosti, cestne policije, finančne straže ter karabinjerjev za preprečitev kriminalnosti so včeraj zjutraj, od 6. do 12. ure izvedli tudi na našem področju podobno akcijo, ki .je dala naslednje rezultate: pregledali so 42.356 oseb, od katerih 20.846 tujcev. Vrh tega so aretirali šest oseb, 10 so jih ustavili, 44 prijavili sodnim oblastem. 1 pa odposlali v domovino. Pregledali so tudi 16.129 avtomobilov, 111 javnih lokalov ter 15 krajev in predelov dvomljive morale. Naprtili so tudi 257 glob, podrobno pa so pregledali 17 06eb, ki so pod policijskim nadzorstvom. V okviru te akcije, ki so jo nepričakovano organizirali in je tedaj marsikoga presenetila, so zaplenili 541 vrst orožja ter municije, eno radijsko sondo, odvzeli so 9 prometnih knjižic tar 3 vozniška dovoljenja, našli pa so 4 ukradene avtomobile.
slovanski narodi in Slovenci na teh tleh.
Protifašistični shod na Šenjakob-skem trgu pa ni pomenil samo o-bujanja spomina na sramoto fašizma, na njegov raztrgani imperializem, ki je oblil s krvjo Afriko, Španijo, Albanijo, Grčijo in Jugoslavijo, pomenil je veliko več. V trenutku, ko doživlja Italija hudo politično krizo in se pojavljajo klice novega nasilja fašističnega kova, ao tržaški antifašisti, mladi, stari, Slovenci in Italijani obnovili obvezo, da vsilijo z močjo enotnosti in demokratične omike izvajanje republiške ustave, ki je sad odporništva in postavlja izven zakona samo negacijo omike in napredka: fašizem in njegove pomagače.
Burno ploskanje je sprejelo govor partizana Dušana Košute, ki je govoril v slovenščini, ki je med drugim ugotovil, da se «duh italijanske ustave marsikje ne spoštuje, kršijo se tisti členi, ki današnjim oblastnikom niso po godu. Sami smo priča, kako se vsak dan tudi zaradi malenkosti obsojajo antifašisti, fašističnim plačancem pa odpuščajo, nasprotno, njihove zločine celo prikrivajo.*
Almirante danes hujska svojo sodrgo, naj vzpostavi red, toda ta red — je dejal Košuta — je že okrvavil Grčijo, Španijo, Turčijo.
Košuta je v nadaljevanju dejal, da morajo tržaške oblasti onemogočiti zločinsko dejavnost skupine pobalinov. Postaviti je treba pred sodišče in ustrezno kaznovati zločince, ki so odgovorni za umore v Rižarni.
Košuta je omenil nato premik na desno in Andreottijev centrizem. Rekel je, da mora ta vlada odstopiti, saj je zanikanje najmanj 15
(Nadaljevanje na 6. strani)
Danes v Šempolaju nagrajevanje vinogradnikov
Danes ob 19.30 bo v gostilni Gruden v Šempolaju nagrajevanje vinogradnikov, ki so se udeležili letošnje razstave domačih vin v Nabrežini.
skem obtoku, francoska zdravnika Funk-Bretano in Ecoiffier, angleški zdravnik Brod ter Švicar Voe-geli, ki bodo govorili o ledvičnem obtoku ter Fontaine, Van Dongen Faidutty in Sisteron, ki bodo predavali o periferičnem obtoku.
• V soboto in v nedeljo bo v krožku ljudske kulture v Podlonjerju praznik komunističnega tiska. Manifestacija se bo pričela ob 17. uri. Govorila bo članica tajništva komunistične federacije in deželna svetovalka Jelka Grbec. V prostorih krožka t>o razstava o Vietnamu. Zvečer bo ples z orkestrom Umberta Pascala.
njega pustnega sprevoda.
V	četrtek zvečer bodo priredili Tretji mednarodni rally pevcev ob sodelovanju znanega orkestra »The Ghenga’s Friends». V petek bo na programu varietejska predstava, ki jo bo priredila pustna skupina Ongia. Na predstavi bo nastopila tudi pevka lahke glasbe Vanda Comisso. V soboto bo na Trgu Marconi nastop slovenske folklorne skupine »Emona*. Miljski praznik se bo zaključil v nedeljo, 6. avgusta, z slavnostnim nastopom godb na pihala, ki so nastopile tudi na letošnji pustni slovesnosti. Prijeten večer bodo zaključili znameniti praporščaki iz Borgovada pri Ferrari.
V	primeru slabega vremena bodo predstave in nastopi v občinski telovadnici v Ul. D'Aninunzio. Pijače in prigrizka bo seveda dovolj za vse, najboljše gastronomske kioske pa bodo nagradili.
Na cesti Bazovica — Trst
trčenje štirih avtov
Včeraj popoldne, okrog 14. ure, se je na cesti Trst-Bazovica na znanem »ovinku smrti*, pripetila slikovita prometna nesreča, v kateri so ostali štirje avtomobili popolnoma uničeni, vse osebe, ki so se vozile v njih pa so jo skupile skoraj brez praske.
Do nesreče je prišlo zaradi prenagle vožnje enega od avtomobilistov in pa seveda zaradi spolzkega asfalta. Nesrečo naj bi zakrivil 43-letni Davor Markov, ki je vozil osebni avto reške registracije iz Bazovice proti Trstu. Na ostrem ovinku ga je tako zaneslo na levo stran, da je čelno treščil v nasproti prihajajoči fiat 1500 torinske registracije. Druga dva osebna avtomobila, ki sta sledila torinskemu, se nista mogla pravočasno izogniti kupu pločevine na cesti in tako treščila v oba popolnoma uničena avta. Iz razbitin avtomobilov so vsi potniki izšli brez praske. Edinole vozniku fiata 1500 in njegovi 10-letni hčerki so v glavni bolnišnici razkužili nekaj prask po obrazu ter ju odslovili.
Odkrili so truplo moškega, ki je umrl pred 10 dnevi
Včeraj popoldne, okrog 13.30, so agenti letečega oddelka kvesture na telefonski poziv neznanca prihiteli v Ul. Tl gor 6. Pred vhodom v poslopje jih je čakala skupina stanovalcev in povedala, da prihaja iz stanovanja v pritličju hiše vonj po plinu. Agenti so takoj zaslutili, kaj se je zgodilo, in zato poklicali na pomoč gasilce. Tj so s silo odprli vhodna vrata stanovanja in s protiplinskimi maskami vdrli v samo stanovanje. Vonj po plinu, ki je nasičil ves prostor, je bil neznosen. V edini sobi stanovanja so zagledali truplo 49-letnega Oscarja Vattovanija, ki je ležalo počez na podu Na kraj odkritja je prišel tudi dežurni zdravnik RK dr. Carli. Ta je ugotovil, da je moški umrl za srčno kapjo in sicer pred približno desetimi dnevi.
POLOŽILI GA BODO DANES
Venec tržaške občine na spomenik na Proseku
Danes ob 18.15 oosta podžupan Lonza in odbornik Dušan Hreščak položila v imenu tržaške občine venec na spomenik padlih borcev v NOB na Proseku.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI Drevi ob 21. uri bo pod taktirko Guida Cergolija prva predstava operete Lombarda in Ranzata «Cin-ci-la». Pod vodstvom režiserja Gina Landija bodo v glavnih vlogah nastopili Miranda Martino (Cin-ci-la), Giorella Pedoconi, Sergio Tedesco, Sandro Massimini, Carlo Rizzo, Luigi Pal-chetti in Orazio Bobbio.
Sceno so po zamisli Paola Bregnija pripravili v scenski delavnici gledališča Verdi, kostumi pa so delo Sal-vatoreja Soldatija. Zbor gledališča Verdi je uvežbal Gaetano Riccitelli.
Vstopnice so na razpolago pri glavni blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36-372.
y>i, mala

jzl—2».
Pred kratkim je Izšla nova velika plošča Izbranih partizanskih napevov:
PESEM O SVOBODI
Partizanski invalidski pevski zbor in godba milice
Pesem o svobodi Puntarska Komandant Stane Svobodna Slovenija V borbi krvavi Topničarska himna Pesem XIV. divizije Hej brigade Na juriš Naša vojska
Domovina naša je svobodna Hej tovariši Bohor je vstal Pesem XV. brigade Jutri gremo v napad Pesem o Titu
H ELI DO /V
STEREO
☆ „
TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Telefon: 61792
ZVEZA PARTIZANOV OPČINE
organizira dvodnevni izlet v Trnovski gozd. Odhod bo razdeljen na dva dela. Jutri, 29. t. m., odhod ob 16. uri z osebnimi avtomobili. Prenočišče pod šotori ali v primernih senikih. V nedeljo. 30. t m., odhod ob 7. uri z avtobusom izpred prosvetnega doma.
Izletniki morajo prinesti s seboj žlico, vilice in porcijo. Tisti, ki gredo jutri pa tudi odejo za čez noč.
Vpisovanje pri trgovini pohištva Renar, Proseška 6.
Tretja
avtomobilska ocenjevalna vožnja 30. 7.1972
v priredbi prosvetnega društva »Oton Župančič* — STANDREŽ. Informacije in vpis: Gorica, tel. 20-87 in 83-550.
• Zgonlška sekcija KPI organizira 29.. 30. in 31. t. m. v Saležu praznik komunističnega tiska.
V	soboto, 29. t. m., bo po otvoritvi manifestacije koncert godbe na pihala iz Trebč.
V	nedeljo bo dopoldne slikarski natečaj za mladino, popoldne pa kulturni program z nastopom pevskega zbora »Simon Gregorčič* iz Kopra, pevskega zbora »Rdeča zvezda* iz Saleža, godbe na pihala iz Turjaka in dramske skupine s Proseka - Kontovela. Sledila bosta govora dr. Jana Godniča in sen. Paola Seme.
V	ponedeljek bo zvečer ples z ansamblom »The Lord s*.
Septembra v Trstu XXVI. zdravniški dnevi
Od 14. do 16. septembra bodo v našem mesto priredili XXVI. zdravniške dneve. Ta pomembni znanstveni dogodek, ki ga pripravlja poseben izvršni odbor ob sodelovanju deželnega odbomištva za zdravstvo in higieno in pod pokroviteljstvom tržaške univerze, je postal za naše mesto že tradicija.
Letošnji zdravniški dnevi pa ne bodo nekaj posebnega samo za naše mesto temveč bodo nekaj novega za Evropo sploh. Prvič se bodo namreč znani kirurgi in znanstveniki spoprijeli na takem simpoziju s problemom obtoka hrbteničnega mozga.
Zdravniških dnevov se bodo u-deležili med drugimi tudi prof Bes (Francija) in prof. Zulch (Nemčija), ki bodo predavali o možgan-
OBČINA TRST
XII. oddelek - Javna dela Urad za regulacijski načrt in Tehnična prometna služba
Trst, 19. julija 1972 Prot. št. XH/P.R. - S.T.T. 419/2 - 72
OBVESTILO
Varianta splošnega občinskega regulacijskega načrta, odobrenega z odlokom predsednika deželnega odbora št. 179/Urb. z dne 16.12.1969, na področju Sv. Sergija, sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 455 z dne 11. julija 1972.
Varianta je deponirana v občinskem tajništvu z možnostjo, da si jo vsakdo ogleda.
ŽUPAN
upoštevajoč prošnjo občinske u-prave, ki je bila 18. julija 1972 predložena predsedniku odbora dežele Furlanije - Julijske krajine za odobritev variante splošnega regulacijskega načrta na področju Sv. Sergija, sprejeta s strani občinskega sveta na dan 11. julija 1972 s sklepom št. 455; v smislu in na osnovi 9. člena zakona št. 1150 — Urbanistika z dne 17. avgusta 1942, spremenjenega in dopolnjenega z zakonom št. 765 z dne 6. avgusta 1967,
sporočam
1.	da bo za 30 dni zaporedoma in sicer začenši z 28. julijem 1972 pa do 27. avgusta 1972 omenjena varianta deponirana v občinskem tajništvu pri Oddelku XII — Javna dela — Prehod Costan-zi št. 2, šesto nadstropje:
2.	da bo v tem roku imel vsakdo možnost ogledati si jo in to v urah. ko ima občinstvo dostop v urade ter ob prazničnih dneh od 10. do 12. ure:
3.	da lahko v roku 30 dni. začenši z dnem po zadnjem dnevu zgoraj omenjene objave in sicer do 26. septembra 1972. tako ustanove kot zasebniki predložijo pismene »pripombe* na odgovarjajočem kolkovanem papirju in to z namenom, da meščani s svojim doprinosom sodelujejo pri izpopolnitvi spremembe same.
ŽUPAN
dr. inž. Marcello Spacdni GLAVNI TAJNIK dr. Riccardo Vucusa
Prevajalka:
Maria Štrekelj
OBČINA TRST
XII. oddelek - Javna dela Urad za regulacijski načrt in Tehnična prometna služba
Trst, 19. julija 1972 Prot. št. Xn/P.R. - S.T.T. 387/2 - 72
OBVESTILO
Varianta splošnega občinskega regulacijskega načrta, odobrenega z odlokom predsednika deželnega odbora št. 179/Urb. z dne 16.12.1969, na področju Prosek, sprejta s sklepom občinskega sveta, št. 456 z dne 11. julija 1972.
Varianta je deponirana v občinskem tajništvu z možnostjo, da si jo vsakdo ogleda.
ŽUPAN
upoštevajoč prošnjo občinske u-prave, ki je bila 18. julija 1972 predložena predsedniku odbora dežele Furlanije - Julijske krajine za odobritev variante splošnega regulacijskega načrta na področju Prosek, sprejeta s strani občinskega sveta na dan 11. julija 1972. spremenjenega in dopolnjenega z zakonom št. 765 z dne 6. avgusta 1967,
sporočam
1.	da bo za 30 dni zaporedoma in sicer začenši z 28. julijem 1972 pa do 27. avgusta 1972 omenjena varianta deponirana v občinskem tajništvu pri Oddelku XII — Javna dela — Prehod Costan-zi št. 2, šesto nadstropje:
2.	da bo v tem roku imel vsakdo možnost ogledati si jo in to v urah, ko ima občinstvo dostop v urade ter ob prazničnih dneh od 10. do 12. ure;
3.	da lahko v roku 30 dni. začenši z dnem po zadnjem dnevu zgoraj omenjene objave in sicer do 26. septembra 1972. tako ustanove kot zasebniki predložijo pismene »pripombe* na odgovarjajočem kolkovanem papirju in to z namenom, da meščani s svojim doprinosom sodelujejo pri izpopolnitvi spremembe same.
ŽUPAN
dr. inž. Marcello Spaccini GLAVNI TAJNIK dr. Riccardo Vucusa
Prevajalka:
Maria Štrekelj
OBČINA TRST
XII. oddelek Javna dela Urad za regulacijski načrt in Tehnična prometna služba
Trst, 19. julija 1972 Prot. št. XH/P.R. - S.T.T. 650/3 - 71
OBVESTILO
Varianta splošnega občinskega regulacijskega načrta, odobrenega z odlokom predsednika deželnega odbora št. 179/Urb. z dne 16.12.1969, na področju istrska ulica - Ulica Costa-lunga, sprejeta s sklepom občinskega sveta, št. 454 z dne 11. julija 1972.
Varianta je deponirana v občinskem tajništvu z možnostjo, da si jo vsakdo ogleda.
ŽUPAN
upoštevajoč prošnjo občinske u-prave, ki je bila 18. julija 1972 predložena predsedniku odbora dežele Furlanije - Julijske krajine za odobritev variante splošnega regulacijskega načrta na področju Istrska ulica — Ulica Costalunga, sprejeta s strani občinskega sveta na dan 11. julija 1972 s sklepom št. 454; v smislu in na osnovi 9. člena zakona št. 1150 — Urbanistika z dne 17. avgusta 1942, spremenjenega in dopolnjenega z zakonom št. 765 z dne 6. avgusta 1967,
sporočam
1.	da bo za 30 dni zaporedoma in sicer začenši z 28. julijem 1972 pa do 27. avgusta 1972 omenjena varianta deponirana v občinskem tajništvu pri Oddelku XII — Javna dela — Prehod Costan-zi št. 2, šesto nadstropje;
2.	da bo v tem roku imel vsakdo možnost ogledati si jo in to v urah, ko ima občinstvo dostop v urade ter ob prazničnih dneh od 10. do 12. ure;
3.	da lahko v roku 30 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu zgoraj omenjene objave in sicer do 26. septembra 1972, tako ustanove kot zasebniki predložijo pismene »pripombe* na odgovarjajočem kolkovanem papirju jn to z namenom, da meščani s svojim doprinosom sodelujejo pri izpopolnitvi spremembe Bame.
ŽUPAN
dr. inž. Marcello Spaccini GLAVNI TAJNIK dr. Riccardo Vucusa
Prevajalka:
Maria Štrekelj
* BS
v soboto, 29. t. m. v NABREŽINSKEM P0RTIČU
Razna obvestila
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča, da bo odhod deklic jutri, 29. t. m. Deklice naj bodo ob 16. uri popoldne na sedežu društva v Ulici Macchiavelli, od koder bo odhod.
Izleti
SPDT organizira 30. t. m. izlet na Mangart. Vožnja z avtobusom po Soški dolini do koče pod Mangartom. Planinci se bodo povzpeli na vrh, medtem ko bodo turisti uživali krasen razgled na Belopeška jezera iz Sedla (pol ure hoda). Sedeži v avtobusu bodo dodeljeni po vrstnem redu poravnanja voznine. Odhod ob 6. uri zjutraj izpred sodne palače.
SPDT priredi od 13. do 20. avgusta planinski teden v Žabnicah, od koder bodo organizirani izleti na Viš, Ponče, Ojstemik, Triglav in na druge krajše ture. Prijave pri Norci Zavadlal, Ul. Geppa 9.
Zveza partizanov ANPI, sekcija Križ obvešča izletnike, da bo odhod v »Pičen*. kraj usmrtitve tovariša Maria Magajne, v nedeljo, 30. t. m. ob 6. uri. 6. uri.
Izletniki naj se zberejo pri «Ve-reni*.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 28. julija ZMAGO
Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.39 — Dolžina dneva 14.55 — Luna vzide ob 21.32 in zatone ob 8.04 Jutri, NEDELJA, 29. julija MARTA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 25, najnižja 23,2, ob 19. uri 24,4 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb, neredno stanoviten, veter 8 km na uro, za-hodnik - jugozahodnik, vlaga 65’ - odstotna, padavine 0,2 mm, nebo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,8 stopinje
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. julija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 84-letna Berta Zokar, 82-letna Ester Soligo vd. Baldini, 84-letni Josip Lukežič, 73-letna Rosalia Nindler, 2 leti star Alberto lob, 77-letna Bruna Defilippi vd. Cattarini, 70-letna Carolina Schergat por. Colo-ni, 61-letna Adelina Zorzin por. An-drei, 41-letni Emesto Sacsida in 82-letna Giuseppina Rose vd. Dittel.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Alla Giu-stizia, Trg Libertš 6; Testa d'Oro, UL Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Ali Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul .Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura štev. 11.
Razstave
V	Kraški hiši v Repnu je odprt*
razstava del prof. Avgusta Černigoj*’ Razstavo si lahko ogledate ob ned* ljah in prazničnih dnevih.
V	občinski umetnostni galeriji 1,8
Trgu Unita je odprl svojo razstavi tržaški slikar Vittorio Motton, ki Je[ za to priložnost pripravil veliko del i V glavnem bo ta pregled čez njegov dejavnost zadnjih dveh let.
V	gostilni «5 portc* organizira KM Triestina Arte razstavo del tržaškega! slikarja Pina Caldarula. Razstava b® odprta do konec meseca.
V	koprski umetnostni galeriji L°** na Titovem trgu štev. 4 je od 1® t. m. razstava del z naslovom «Grf' fika NOB*. Na razstavi je zbran® kakih 50 grafik najbolj znanih ju8® slovanskih likovnikov.
Do 2. avgusta bo odprta razstart goriškega slikarja Mocchiuttija, ® so jo uredili v prostorih Avtonofl®* letoviščarske in turistične ustanov' za Devin - Nabrežino v Sesljanu.
Od včeraj je v Mestni galeriji |J\ ran razstava, ki nosi naslov Ars *"’ striae III. Razstava je odprta vS®* dan od 10. do 12. ure ter od 17-20. ure. Na razstavi sodeluje s s*0; jimi deli 23 slikarjev, med kateri11" so tudi Zvest Apollonio, Janez j* nassi. Herman Pečarič, Jože Pok**® in še nekaj drugih domačih slikari*v’
Razstava bo odprta do 24. avgust*'
V	ponedeljek, 31. t. m. bo v tria*1* občinski galeriji na Trgu Unitš odP® razstavo svojih del slikar Livio 0*®’| cia. Razstava bo trajala do 8. ®v gusta.
Kino
MIRAMARSKI PARK. »Luči in zvoki’
— Danes ob 21.30 «Der Kaisertra*. von Miramare* v nemščini, ob 2* I «Massimiliano e Carlotta* v itabF ščini.
Nazionale Zaprto do 11. avgusta radi počitnic.	. , I
Fenice 16.00 «Agente 007 in miss*0 Goldfinger*. Sean Connery. Bar' | film.	I
Eden 16.30 «Morte di un professort' Barvni film. David Hemmings. ‘r j povedano mladini pod 18. letom-Grattacielo 16.30 «L’idolo». Bob* I Lyons, Richard Thomas, Beli® 1 Montgomery. Barvni film. PreP0< dano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 »Abuso di P<rt*r Frederick Stafford in Marild Barvni film. Prepovedano ml® I pod 14. letom.	>	'
Ritz 16.30 «Godzilla furia di mostr* Barvni film.
Aurora 16.30 «Brivido nella Clint Eastvvood. Barvni film. P pj, vedano mladini pod 14. letom-luje klimatska naprava.	j.
Impero 16.30 »Gli sposi delTanno ,, condo*. Jean Paul Belmondo. ni film.	j
Capitol 16.00 «Soldato blu*. B® film:"-Prepovedano mladini pod letom.	,i	i
Cristallo 16.30 «11 mondo*. Yul Brynner in
far° VrkV
glas. Barvni film. Prepovedano ®L dini pod 14. letom. Deluje klim®15 naprava.
Moderno 16.30 «L’implacabile da*. Raquel Welch. Barvni
on®®1'
filrt>-
Prepovedano mladini pod 18.
Vittorio Veneto 17.00 Serija gro:
«Crescendo con terrore». jj film. Prepovedano mladini f>°° letom.	u
Abbazia 16.30 »Gli aUegri legion®^ Stan Laurel in Oliver Hardy-Ideale 16.30 «Password, uccidete ^ gente Gordon*. Roger BrovvneT Helga Line. Barvni film. *.t Astra 16.30 «L’avventuriero di (l toga*. Gay Madison, Inge SchS*® Barvni film.
Prispevki
m
Namesto cvetja na grob Ivana ** lja daruje Štefanija Čemjava 300® . , za šolo - spomenik NOB v Cerime
+ -
f
Sporočamo žalostno vest, da n8S za vedno zapustil naš dragi
Ernesto Saksida
Pogreb dragega pokojnika bo d®®^ 28. julija ob 15.15 iz mrtvašnice 8® ne bolnišnice.
kfrt
žalujoči oče Iva*> p Ivan, sestra Marii® drugo sorodstv®
Trst, 28. julija 1972
26. t. m. nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in noti®
MATIJA (TITA) STARC
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 18. uri iz hiše ž»' losti na Kontovelu štev. 239 na domače pokopališče.
Žalujoči:
žena Marija, sinova Ado, Ludvik z družino in drugo sorodstvo
Kontovel, 28. julija 1972
Dne 26. t. m. nas je nepričakovano zapustil
JOSIP LUKEŽIČ
Pogreb bo danes, v petek, 28. julija ob 15.45 iz mrtvašnice SP^ šne bolnišnice v škedenjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sinova GrazieU® in Aurelio, snahe, vnuki, pravnuki in drugi soroddO" Trst, 28. julija 1972
Občinska pogrebna služba, Ul. Zonta 7/C
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
28. julija 1972
v sredo so na železniški postaji v Sežani starši in sorodniki pričakali tabornike RMV (na sliki), ki so tri ted.ie taborili skupaj z goriškimi taborniki v bližini Kočevja
........»"""n"...............................................................................m,...„111,111
PISMENO VPRAŠANJE SVETOVALCA BADALIČA ŽUPANU
morali ta vzor posnemati tudi pri nas
Ubranjeni prehodi k morju
DELAJO SKRBI PREBIVALSTVU
N® prehodih h grljanski in h kriški obali so zasebniki posta-vdi kopalne kabine - Vprašanje prilaščanja jusarskega zemljišča
Občinski komunistični svetovalec Jo- plaže in ob tem poudaija, da bi ,*P Badalič je naslovil na tržaškega topana Spaccinija pismeno vlogo, v kateri vprašuje za pojasnila v zvezi s Prodajami jusarskih zemljišč in s Prehodi h kriški in grljanski obali.
Občinski svet je na svoji zadnji seji ne 4. julija 1972 med drugim sprejel udi sklep 2a oddajo v najem 800 ,yadratnih metrov jusarskega zemlji-Sca' na «Mali rovni* pri Proseku in n® katerem naj bi neki zasebnik na-‘Oestil kioske za prodajanje raznih specialitet. Zadeva bi ne vzbudila Pozornosti in ogorčenja, če bi si tisti asebnik ne ogradil kar 3000 kva-ratnih metrov zemljišča namesto 800, akor je kn0 prvotno določeno in sklenjeno. Ker je bila grobo kršena najemninska pogodba, sprašuje sve-ovalec Badalič župana in pristojnega dbornika, kako bo v tem primeru ukrepala tržaška občina.
^ nadaljevanju svoje pismene vlo-«e omenjeni svetovalec vprašuje pristojnega odbornika, če mu je kaj zna-ega v zvezi s prehodi, ki vodijo z °“alne ceste h grljanski in kriški hab. Nekaj takih prehodov je zadnje .se popolnoma nedostopnih, ker so s* razni zasebniki zgradili ravno na tezah, ki vodijo k morju in so jih utnačinj dolga leta uporabljali, ne-j kšne kopalne kabine. Do prvega rksnega primera je prišlo pod Kri-®nt, na kraju, ki mu pravijo »Na Skrli», približno 200 - 300 metrov od stopnišča, ki vodi h kriškemu portiču, smeri Trsta. Na tej stezi si je neki j®sebnik zgradil takšno kabino in s rem onemogočil prehod k morju. Do-T*ulni pravijo, da je ta pot ob''".-ka, zato svetovalec sprašuje pristoj-•7 oblasti, s kakšnim dovoljenjem si
tisti
zasebnik lasti pravico do ome-
fjene steze.
Na drugi strani omenjenega stopni-je tudi podobna steza, ki so jo !8a leta uporabljali vsi kriški vino-; kuuiki in ribiči in je danes zagra-na. Približno na polovici steze, ki v širino 1,2 m, stojijo železna la i ' na ni'b oa napis, zasebna stnina in pozor na psa Obj na-kri* primera, ki po zatrjevanju Revnega prebivalstva nista edina, i^-.buvzročila začudenje in ogorčenje «• ki so, kot rečeno, vrsto let Porabljali te steze /.a dostop k morju
* zaključku svoje pismene vloge jjOvalee Badalič poudarja, da ve-y.ua naših ljudi nasprotuje oeupra-. -nemu utesnjevanju in ogreievanju, naj bo to na Kraški zen'h ali 1 morju. V ta namen je prilepi svo-i, T111 Pismu članek iz neke revije, v
gla 'rm piše> da so v Franciji Pro"
asui za protiusto/ne vse zasebne
•	V soboto, 29. t. m. bosta v Nase lju sv. Sergija dve zborovanji KPI Ob 19. uri bo v Ul. Grandi govoril tajnik tržaške sekcije ZICMI Ugo Poli ob 19.30 pa bo v Ul. Forti govoril Ma rio Francescato.
•	V soboto, 29. t. m. in v nedeljo, 30. t. m. bo v Ljudskem domu v Miljah praznik komunističnega tiska.
V	soboto zvečer bo ples z ansamblom «K 4» in «Gli altris,
V	nedeljo se bo zaključil turnir v briškoli.
V nedeljo, 30. t. m. ob 17. uri
v Ljcsah pri Hlodiču
//. festival
izvirnih beneških pesmi
Prireja
kulturno društvo «Rečanj» iz Ljes
Udeležite se! Vljudno vabljeni!

VESTI Z ONSTRAN MEJE
Dvakrat dnevno avtovlak na progi Ljubljana-Koper
Komunski pionirji v Kopru - Na slovenski obali okoli 18.000 turistov ■ V Piranu razstava «Ars Istriae»
Od četrtka dalje bo vozil na relaciji Koper - Ljubljana - Koper avtovlak. Gre za zanimivo in prepotrebno zamisel ljubljanskega železniškega trasportnega podjetja, da bi med glavno turistično sezono razbremenili cesto Ljubljana -Koper. Domači in tuji turisti bodo plačali za prevoz avtomobila le 60 novih dinarjev. Avtovlak bo vozil v obe smeri dvakrat dnevno.
Na slovenski obali se mudi trenutno okrog 18 tisoč domačih in tujih turistov. Hotelske zmogljivosti so v celoti zasedene, prav talco avtokampi, nekaj prostora je le v zasebnih sobah. Največ dela imajo oskrbovalna podjetja, vendar zaenkrat ni prišlo do kakšnih večjih zastojev. Pijač in sadja je dovolj, nekoliko pa primanjkuje telečjega mesa v prosti prodaji, medtem ko imajo penzionski gostje tudi glede tega redno oskrbo. Na obali se še naprej vrstijo najrazličnejše prireditve. Vsak večer so v drugem kraju nastopi folklornih skupin v okviru festivala jugoslovanske folklore, prav tako pa so organizirali številne izlete s hidrogliserji in jahtami.
* # *
V Kopru je bila v sredo na obisku skupina romunskih pionirjev.
SALDI
ob koncu sezone
PRI 95
Ul. F. Severo, 95
Hlače unisex	L 3.900
Srajce po zadnji modi L 3.500 Kazalce	od L 2.500 dalje
ter zelo velika izbira konfekcije za gospe po izrednih cenah.
OBIŠČITE NASH
Mladi gostje taborijti’ v bližini Savudrije, medtem ko je skupina jugoslovanskih otrok na taboren ju ob Črnem morju. Romunske goste je sprejel podpredsednik koprske občinske skupščine Mitja Logar, nato pa so si ogledali znamenitosti Kopra in tukajšnje radijske in televizijske postaje.
* * #
V	Strunjanu se je v sredo končal mladinski raziskovalni tabor. Mladinci iz raznih krajev Slovenije so pod strokovnim vodstvom Morske biološke postaje v Portorožu proučevali predvsem morsko biologijo v strunjanskih lagunah ter si pridobili dragocene izkušnje za svoj prihodnji visokošolski študij.
* * *
V	Portorožu se je začelo osmo evropsko prvenstvo modelov jadrnic. Nastopa 18 držav, med njimi tudi Jugoslavija in Italija. V prvem dnevu tekmovanja so imeli največ uspehov zahodnonemški tekmovalci, ki so osvojili v treh skupinah radijsko vodenih modelov vsa tri prva mesta.
# # *
V	piranski mestni galeriji so v sredo odprli razstavo Ars Istriae. Razstavlja 23 umetnikov, ki živijo in ustvarjajo na slovenski obali in sicer dela, ki so nastala v razdobju zadnjih dvanajst mesecev. Med njimi so Zvest Apollonio, Janez Le-nassi, Janez Matelič, Živko Marušič, Herman Pečarič, Jože Pohlen in Tomo Vran. Razstava bo odprta do 24. avgusta vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 20.
Preprečen brodolom zaradi okvare na čolnu
Včeraj, malo po 15. uri, je na oddelku za hitre posege «113» tržaške kvesture zabrnel telefon. Nekdo je javil, da je zapazil na morju, približno pol milje od svetilnika «Zmage» čoln, v njem pa štiri osebe, ki so mahale z rokami. Dežurni podčastnik na kvesturi je o tem takoj obvestil luško poveljstvo, ki je poslalo na morje svoj izvidniški čoln. Posadka je kmalu zagledala označeni čoln, v njem pa ljudi. Lastnik in krmar čolna Fulvio Loper-fido iz Ul. Cancellieri 19 je dejal, da je šel s prijatelji na izlet po morju, ko se je motor pokvaril. Vse štiri osebe na čolnu so povabili na izvidniški čoln ter jih odpeljali v pristan.
Samomorilski skok
priletne ženske
Včeraj zjutraj ob 6.50 so položili v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 76-letne Štefanije Hubner por. del Turco iz Ul. G. Padovan 7. Priletna ženska, ki se je dalj časa zdravila v tržaški umobolnici, je včeraj zgodaj zjutraj stopila na okno svojega stanovanja v tretjem nadstropju in skočila na dvorišče.
Tudi 38-letna Alcide Ferle por. Craizer iz Androna Santa Tecla 10 je skušala napraviti samomor. Nekaj pred 14, uro je v bližini luške-ea poveljstva skočila v morje, dva mornarja pa sta jo pravočasno rešila. V bolnišnici so ji ugotovili močno vinjenost ter jo poslali v umobolnico.
GORIŠKA ETAPA PROTBMIUTARISTKNECA POHODA
Zborovanje začelo s poldrugo uro zamude ker je policija preprečila pohod po Korzu
Fašistična propaganda in napad na kolono sta še povečala zanimanje za zborovanje - Danes bo kolona prišla v Krmin
Protimilitaristični pohod Trst - A- , tako odlične propagande. Dejstvo je — i.i	,—i	: ™—~ -*■— namreč, da so že v noči od srede
viano, ki je imel včeraj prvo etapo v Tržiču, kamor so zaradi znanih fašističnih izgredov prišli z dve-urno zamudo, je včeraj popoldne prišel v Gorico. V Tržiču so govorih adv. Pannella in drugi, ki so obrazložili svoje stališče do gibanja proti vojaški služnosti in drugih problemov, ki so v zvezi z militarizmom. Med potjo ni bilo posebnih incidentov in tako je nekaj po 17. uri včeraj popoldne protestna kolona dosegla Gorico, potem ko je šla mimo vojaškega pokopališča v Redipuglii, kjer jim polidja ni dovolila zborovanja. Pač pa so fašisti pomazali vzdolž ceste hišne in druge zidove s svojimi gesli in žaljivkami.
Kolona radikalne mladine z zastavami in transparenti z napisi za mir, proti vojaški službi, proti vojaški organizaciji NATO in za gradnjo tovarn namesto vojašnic po Furlaniji, je prispela do križišča pred kavarno Garibaldi na Korzu Italija, kjer jo je ustavila policija s kvestorjem De Focatiisom na čelu. Ta je stopil do vodje kolone odvetnika Pannellija in mu dejal, da ne morejo dalje po levi strani Kurza Italija, ker bi morali mimo sedeža MSI, kar bi utegnilo povzročiti incidente. Dejal je, da lahko dosežejo Ljudski vrt po stranskih ulicah. Pannelli je nato odgovoril, da imajo dovoljenje od pristojnih oblasti za pohod po obeh Korzih do Ljudskega vrta, kjer imajo dovoljenje za javno zborovanje ob 18. uri. Medtem je prišla tudi vest, da je občina, ki je prvotno dovolila za 21. uro uporabo telovadnice v zavodu Lenassi za zborovanje, to svoje dovoljenje preklicala, ker se je temu uprl šolski skrbnik Martu-scelli
na četrtek običajni «neznanci» pomazali po Gorici s črno barvo plakate, ki so opozarjali na ta protestni pohod in okrog te manifestacije, ki so bile na programu. Čez plakate so načečkali običajne fašistične fraze. Če bi policija hotela izlediti krivce, ki bi ji to ne bilo težko, saj je imela z njimi opravka tudi včeraj ob pohodu skozi mesto. To so ljudje iz kroga, ki so lani in letos pisali tudi protislovenske parole po naših šolah in po drugi krajih. Ti mazači so se spravili tudi nad plakate socialistične stranke, ki polemično komentirajo sestavo sedanje vlade ter jih Dremazali s fašistiznimi gesli in parolami.
Danes se bo protestni pohod nadaljeval do Krmina.
Počitniški tečaj v Dijaškem domu
Še nekaj oni manjka do pričetka počitniškega tečaja v Slovenskem dijaškem domu. Dijaki, ki imajo popravne izpite se še vedno lahko prijavijo na upravi, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila. Na tečaju bodo imeli na razpolago inštruktorje, ki jim bodo pomagali pri učenju in jih bodo v mesecu dni pripravili na končne izpite. Uprava Dijaškega doma je odprta vsak delavnik od 10. do 12. ure.
NA DANAŠNJI OBČINSKI SEJI
SPREMEMBA IZVRŠNEGA NAČRTA ZA MEJNI PREHOD PRI ŠTANDREŽU
Razpravljati bodo tudi o posledicah premestitve bolnišnice iz Ulice Diaz
Občinski upravni odbor v Gorici posameznike v zvezi z odločitvijo je imel v sredo zvečer svojo obi- i vodstva bolnišnice Fatebenefratelli,
čajno tedensko sejo, na kateri je župan De Simone izrekel dobrodošlico novemu odborniku, učitelju Mariu Brancatiju, ki ie tudi namestnik vodje KD v občinskem svetu.
Na županov predlog so nato sklenili, da bo danes ob 18.30 ponovna seja občinskega sveta, da bi na njej razpravljali o spremembi izvršnega načrta za prvi del gradenj mednarodnega mejnega prehoda na Tržaški cesti pri Štandrežu. Občinska uprava namerava najeti tudi posojilo 165 milijonov lir za gradnjo novega športnega središča v Stražicah, za kar bo dala svoj prispevek tudi deželna uprava. Na seji bodo proučil; tudi nekatere druge ukrepe upravnega odbora. Odborniki so na svoji seji proučili tudi posledice, ki bi nastale za občinsko upravo in eventualno za
Udeleženci pohoda ▼ Gorici
Zanimivo zborovanje na temo: «Kaj se danes poje v Evropi»
Izdali so brošuro o lanskem zborovanju «0 zborovskem petju v Evropi»
Kolona na pohodu se je zato ustavila kar na pločniku ob Korzu da I .................,ll'l"ll",ll,l,,,llllnlll'l,""i»,"iltiii>ililniiiiiiliiitllilliiiiimimllllllilli...iimiimiiitnimmiiimiimiMmimiiiiinmiiniiiiiniiiiiimmilmiiliu
“:|	V SORICI OD 18. DO 20. SEPTEMBRA
niki, ker se je medtem zbralo okrog 1 njih nekaj sto meščanov. Medtem so okrepili policijo z oddelki karabinjerjev in dvema četama vojakov, ki so bili oboroženi in opremljeni s solzilnimi bombami. Ti so zaprli križišče pred kavarno Garibaldi.
Po skoro dveh urah čakanja in ker je policija vztrajala na svojem stališču, so se manifestanti odločili, da bodo krenili po ulicah XXIV.
Maggio, Sauro in Roma do Ljudskega vrta. Bila je ura 19., ko so zavili čez Korzo proti Ulici XXIV. Maggio. Tam pa jih je čakala skupinica fašistov in drugih šovinistov, ki so jih s pločnika pred kavarno Garibaldi zmerjali in napadli. Policija je posegla ter s kordonom med kolono in tolpo na pločniku preprečila nerede. Fašisti, ki jih je vodil kolovodja iz Gorice, so poskušali še enkrat na trgu pred županstvom, a tudi tukaj je policija pravočasno preprečila izgrede tudi po zaslugi ljudi v koloni, ki niso reagirali na izzivanja.
Tako je kolona protimilitaristov in številnih meščanov, ki so se jim pridružili, lahko dospela do Ljudskega vrta, kjer so jih policija in vojaštvo ločila od fašistov, ki so se zbrali na pločniku in skušali pre-vpiti govornike v ljudskem vrtu..
Ob 19.30 je lahko odvetnik Pannella otvoril zborovanje, na katerem so on in govorniki, ki so mu sledili, obrazložili stališče radikalne in drugih skupin in proteste, ki so v naši deželi naperjeni proti vojaškim služnostim in blokovski politiki ter militarističnim ukrepom ob naši odprti meji.
Izzivanje in protesti fašistov so dosegli, da so imeli že na Korzu in potem tudi v ljudskem vrtu organizatorji pohoda več občinstva, kot pa so pričakovali in kot bi ga bilo, če bi jim fašisti sami ne napravili
No nedavni tiskovni konferenci, ki jo je sklicalo vodstvo društva cSeghizzh z namenom, da bi seznanilo tisk in preko njega goriško javnost o poteku priprav za letošnje mednarodno tekmovanje pevskih zborov (o katerem smo pisali prejšnji teden), je predsednik društva Cocianni predstavil tudi brošuro o lanskem zborovanju o zborovskem petju, ki je bilo 6 in 7. septembra v palači Attems (pokrajinski muzej), na katerem so o-bravnavali temo «Zborovsko petje v Evropi*.
V	brošuri, ki ima okrog 60 strani v lični tipografski opremi, so po uvodnih besedah predsednika *Se-ghizzija» Cociannija, sedanjega župana De Simoneja m deželnega odbornika Bruna Giusta, ponatisnili osem zanimivih poročil, ki so jih na tem zborovanju podali Samuil Vidas za Bolgarijo, Pavel Kuehn za Češkoslovaško, Robert Pappert za Nemčijo, Peter Lipar za Jugoslavijo, Tibor Szabo za Madžarsko, Aldo Policardi za Furlanijo • Julijsko krajino in Armando Pierucci za Italijo.
V	svojih poročilih so podali zanimiv prikaz o zborovskem petju v svojih državah, na katerem se je potem razvila diskusija, ki je tudi na kratko navedena v brošuri.
nje v odbojki ter nočni tek z baklami.
NA NOGOMETNEM IGRIŠČU DO 6. AVGUSTA
NOCOJ SE PRIČNE ŠAGRA JUVENTINE
Društvo bo v septembru pripravilo slovesno proslavo ob 25-letnici ustanovitve
Nocoj se bo v Štandrežu začela | je. Organizirali bodo tudi lekmova-tradicionalna «Šagra Juventine», ki -•	*—
bo trajala do 6. avgusta. Štandrež-ci so skušali pripraviti to manifestacijo čim bolj razgibano, tako da bi privabili veliko ljudi. Glavni točki «šagre» bosta seveda boksarsko srečanje, ki bo jutri zvečer in avtomobilska vožnja, ki bo v nedeljo.
Skoraj vsak večer bo na programu ples ob zvokih ansamblov «Kra-ški odmevi* in «1 Nobili*. Prihodnji petek, soboto in nedeljo bo pa igral ansambel «Briški slavček*; zadnji dan praznovanja bodo izbrali lepotico Juventine
Letošnja manifestacija štandreš-kih nogometašev ima še poseben prizvok, zaradi jubileja, ki ga njih društvo praznuje. Sedmega julija 1947 so namreč ustanovili Juven-tino. Prva leta po ustanovitvi je bilo društvo prisiljeno živeti bolj po nomadsko, saj je nekajkrat menjalo sedež in igrišče, dokler se ni 1954. leta dokončno ustavilo v Štandrežu.
Svečano proslavo ob 25-letnici u-stanovitve društvi bodo nogometaši priredili v septembru. Poleg bogatega kulturnega programa bodo pripravili mednarodno nogometno srečanje, pri katerem bosta sodelovali reprezentanci zamejskih Primorce/ in Primorcei z onstran me-
Potrebujcjo 4 delavce
Občinska uprava potrebuje za tri mesece štiri delavce za pobiranje smeti. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 5. avgusta. Za vsa ostala pojasnila se interesenti lahko obrnejo na urad za osebje pri občinski upravi.
V	sredo zvečer so v bolnišnico pripeljali 58-letnega Francesca Vutrga, iz Ul. sv. Gabrijela 59. Moški se je peljal proti domu, nedaleč od hiše pa mu je iz nekega dvorišča zavozil avtomobil, tako da je bil prisiljen naenkiat zaustaviti svoj moped, ki ga je zaradi mokre ceste spodneslo. Pri padcu je dobil lažje poškodbe na glavi ter si izpahnil levo roko. Zdravil se bo 5 dni.
V	bolnišnici so včeraj pridržali na zdravljenju 68-ietnega Grazia na Culota, iz Ul. Terza Armata 152. Moški se je ponesrečil z mopedom.
Tudi 60-letni Riccardo Fagioli iz Ul. Ortigara 9, bo moral ostati v bolnišnici 10 dni, zaradi poškodb na prsnem košu. Ponesrečil se je na Korzu Italija nekaj pred 13. uro.
Tudi letos bo pripravili tako zborovanje in sicer v dneh pred tekmovanjem pevskih zborov od 18. do 20. septembra in bo prav tako v dvorani pokrajinskega muzeja v palači Atlems na Komu. Tokrat bodo zborovanje razširili na zastopnike vseh tistih zborov, ki so lani ali pa bodo letos nastopih pri tekmovanju, ter bodo razpravljali o zanimivi temi «Kaj se poje sedaj v Evropi. kako in zakaj*.
Napovedanih je kar devet poročil na to temo in napovedano je tudi, da bodo odpravili lansko pomanjkljivost, ko nu takem zborovanju niso Istočasno prevajali tudi v slovenščino. Letos ho tudi za to poskrbljeno, nam je zagotovil eden od odbornikov Se-ghizzija.
Zborovanju bo predsedoval tržaški skladatelj Vito Levi, njemu ob strani pa bosta še pevovodja G. Radole in pa pevovodja zbora Se-ghizzi Italo Montiglio, ki mu je že sedaj poverjen oddelek za informacije.
Kot je iz navedenega razvidno, bo letošnje zborovanje o prt u fci je tretje po vrstnem redu. še bolj pestro. Prvo tako zborovanje predlanskim je bilo le nekak uvod ter je trajalo samo en dan .Drugo je trajalo dva dni ter je že obravnavalo konkreten problem zborovskega petja v Evropi. Tretjemu zborovanju so rezervirani že trije dnevi, število poročil se je povečalo na devet in tudi debato o njih obeta biti bolj obširna in temeljita, tudi z ozirom na povečano število udeležencev. Kot lani bo tudi letos zborovanje pod pokroviteljstvom predsednika vlade, raznih drugih ministrov in predstavnikov deželne uprave, ki je s finančnim prispevkom omogočila le kulturne manifestacije. —
Finančna pomoč za ureditev zgodovinsko važnih središč
Na eni izmed zadnjih sej upravnega sveta goriške hranilnice so odločili, da bo nudila finančno pomoč v obliki olajšanih posojil vsem ki bi hoteli urediti in obnoviti stanovanja v centrih, ki so važni zaradi zgodovinsko-arhitektonskih značilnosti.
Goriška hranilnica je že v marcu izvedla študijo o položaju in stanju središč zgodovinske važnosti v našem mestu in o možnosti posredovanja na tem področju v obliki olajšanih posojil za izboljšanje predvsem sanitarno-higienskih potreb v starih hišah, študijo so izvedli tudi v drugih centrih goriške pokrajine. Iz vseh podatkov je bilo razvidno, da obstajajo v naši pokrajini nešteta središča zgodo-vinsko-arhitektonske važnosti, ki so zelo slabo ali komaj zadovoljivo ohranjena in nujno potrebujejo preureditve. Veliko teh hiš je tudi zapuščenih, ker jih lastniki ne morejo vzdrževati zaradi prevelikih stroškov.
Hranilnica je zato sklenila, da bo za olajšavo teh popravil, pa tudi za pospešek gradbeništvu, ki je v zadnjih časih v kritičnem položaju, nudila posojila z raznimi ugodnostmi. To bi bilo tudi v pomoč
vedno odprtemu problemu stanovanj in bi istočasno služilo ohranitvi zgodovinsko važnih bogastev.
Ta pomoč bi se torej pridružila onim deželnim ali državnim, ki so že v veljavi in bi tako odločilno vplivala za rešitev tega problema.
V bližin! Palkisca
zavozil s ceste
Žaram prevelike hitrosti in mokrega asfalta se je v sredo zvečer ponesrečil 39-letni Sfiiggo Gregoris iz Štandreža, Ul. Matajur 13. Gregoris je prihajal s fiatom 1100 iz Trsta, v bližini Palkišča ga je na ostrem ovinku zaneslo s ceste, tako da je avto zadel ob bližnjo cipreso. Ponesrečenca je v goriško bolriišnico pripeljal karabinjer, ki je šel tam mimo. Tu mu je dežurni zdravnik ugotovi! precejšnje poškodbe na glavi, pretres možganov ter dvojni zlom leve noge. Pridržali so ga za 60 dni.
Na kraj nesreče so prišli kasneje karabinjerji iz Tržiča. Avtomobil je močno poškodovan.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «S. Giusto*. Korzo Italija 244 tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Rismondo», Ul. E. Toti, tel. 72-701.
da bodo zaprli kronikarij v Ul. Diaz in preselili bolnike v dosedanji sanatorij Villa S. Giusto.
Seveda je za današnjo sejo občinskega sveta ostalo še več postavk., ki so bile na dnevnem redu prejšnjih sej, pa jih še niso utegnih o-bravnavati.
V ponedeljek bo tržiška občina dobila nov odbor
Tržiška občina bo po vsej verjetnosti dobila v ponedeljek novi odbor. Kot je znano, bo ta odbor enobarven, sestavljen iz samih predstavnikov krščanske demokracije. Vse kaže, da bo župan Versace ponovno imenovan, pričakujejo se pa spremembe pri zasedbi ostalih od-borniških mest. Namesto dveh socialistov, ki sta podala ostavko bosta verjetno izvoljena predstavnika KD Codiglia in Nicoletti, kaže pa. da bo tudi mesto odbornika za šolstvo prevzel nekdo drug. V luči teh priprav se je sinoči sestala tudi volilna komisija, vse ostale podrobnosti pa so do sedaj še samo ugibanja.
Kino
Gorica
VERDI ob 17.00—22.00: «Sfida senz« paura*. Paul Newman in E. Sanda. Kinemaskopski film v barvah.
CORSO ob 17.30—22.00: «Due occhi pieni di sole*, M. Sarcei in J. Fer-niot. Film je v barvah.
MODERNISSIMO Zaprto zaradi počitnic.
CENTRALE Zaprto zaradi počitnic.
VITTORIA Zaprto zaradi počitnic.
Tržič
AZZURRO Danes zaprto.
EXCELSIOR ob 17.30: «Cittš violen-ta». C. Bronson in T. Savale.
PRINCIPE ob 18.00: «La monaca di Monza*. A. Haywood in A. Sabato. Barvni film.
Nova Gorica
SOČA (N. Gorica): «Balada o Din-
■ gasu in Magiju*. ameriški barvni film - ob 18. in 20.15.
SVOBODA (Šempeter): «Pancho iz Akapulka*. mehiški barvni film — ob 18.30 in 20.30.
RENČE: Danes zaprto.
šEMPASi «V avtobusu*, ameriški film v barvah — ob 20.
KANAL: Danes zaprto.
DESKLE: »Sabata prihaja*, italijansko - španski barvni film — ob 20.
PRVAČINA: «Mačo Kalagan*. ameriški barvni film — ob 20.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča izletnike, ki bodo v nedeljo odpotovali h Gardskemu jezeru, naj bodo točni na običajnih postajališčih.
SPD v Gorici priredi v četrtek, 3. in v petek, 4. avgusta izlet z lastnimi sredstvi v Trento in nato vzpon na Kriške pode do Pogačnikovega doma, od tu na Stenar (2501 m), Razor (2601 m) in nato do Kriških jezer. Zbirališče v četrtek točno ob 5. uri zjutraj pri obmejnem prehodu Rdeča niša na italijanski strani. Druga pojasnila na sedežu. Ul. Malta 2, tel. 24-95.
Izlet na Dolenjsko priredi prosvetno društvo tBriški grič* iz Štever-jana v nedeljo. 20 avgusta za svoje člane in prijatelje. Na programu je obisk Žužemberka. Baze 20 pri Kočevju. Dolenjskih Toplic, Novega mesta in Otočca. Odhod avtobusa z Dvora ob 5. uri zjutraj, povratek zvečer. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje pri odbornikih društva »Briški grič* v Števerjanu.
od danes se obleci vesi za polovičnoj ceno!
drop
za kupce zlato jajce ■
Nuslovi: Trst
Korzo Italia, 7 — Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji.
ŠVEDSKA AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA «VOLVO» PRIPRAVLJA...
S tekočega traku ponovno na neodvisno ekipno delo
Sedanje delo je preveč brezosebno in zato močno utruja . Delavci prepo-gosto odpovedujejo in menjujejo službo - Bo novi način odpravil te težave?
Glavni ravnatelj švedske avto- kus, s katerim nai bi delavcem
mobilske družbe Volvo, Pehr Gyl-lenhammar. ki star komaj 36 let, .le nedavno poskrbel za senzacijo, ki je na svetovnem avtomobilskem trgu dvignila veliko prahu Dne 19. junija t.l. je sklical tiskovno konferenco in 22 domačim novinarjem najavil, da bosta leta 1974 začeli v Skovdeju in Kalmaru o-bratovati dve novi tovarni vozil Volvo. Kar mimogrede, kakor da bi stvari ne hotel pripisati posebnega pomena, je pripomnil, da bodo v teh tovarnah odpravljene montažne linije, se pravi, da v novih dveh obratih »ploh ne bodo gradili tako imenovanega tekočega traku. Sprva niso časnikarji dobro razumeli, ko pa so se zavedeli pomena Gyllenhammarjevih besed, so za trenutek onemeli, ko j zatem pa je izbruhnilo. Vsevprek so zahtevali pojasnila in podrobnosti. Zadeva je tembolj razburila duhove. ker je le teden dni prej vodstvo Volvo v Goteborgu seznanilo predstavnike svetovnega tiska s svojim načrtom «air pollution* 1972 - 1980 (po katerem naj bi se odslej proizvodnja vozil odvijala ob najstrožjem spoštovanju predpisov proti okuževanju okolja), vendar ni bila odprava montažnih linij ob tej priložnosti niti z besedico omenjena.
O novem proizvodnem sistemu brez montažnih linij meni Gyllen-hammar. da gre za zdaj le za pos-
UttimiiiifiuiMuiiiimitiiHiHiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Vittorio Motton v občinski
Claudio Martelli je v ocenjevanje tržaške likovne umetnosti vnesel nekaj svežega duha, ki pronica v ostro preglednem predstavljanju Vittoria Mottona v katalogu njegove razstave v občinski galerii. Čeprav v njem navaja 32 slikarjevih navzočnosti na skupnih razstavah in podelitev ducata nagrad, je to šele prva samostojna razstava tega mladega likovnika. Vzrok za to je iskati v skromnosti samouka, ki je hotel prikazati celoto svoje ustvarjalnosti na čim bolj popolni višini. Je pa dosežena popolnost tudi dokaz, da se pravi umetnik koT tak že rodi. Sicer pa je tudi Mottonov oče Bruno znan slikar, čeprav se oba ukvarjata z gradbeništvom.
Vittorio Motton je vsekakor umetniško angažiran ustvarjalec, kar izpričuje tenkočutnost odziva njegove duhovnosti do dogajanj v širšem okolju sodobne družbe in civilizacije. Z veščim spajanjem strokovnih in formalnih dosežkov iz tradicije preteklosti in napredne sedanjosti je dospel do dokaj oseb nega izraza nove predmetnosti z odmevi miselnega in sintetičnega realizma, ki nas navad, da se ob čisto slikarskem už vanju skladnosti barv in igre oblik globlje zamislimo tudi v vsebino slik značil-n h naslovov, kot n.pr. «Opomin», *Novi človekovi pogoji», *Nasproti svobodnemu svetu» in podobno.
Se pa ti naslovi tudi po večkrat ponavljajo, zato pač, da nas ponovno usmerijo v premišljevanje na isto vsebino ob vedno drugače zasnovanih podobah. In te se dajo dolgo ogledovati ker v prekipe-vanju čudovite kalejdoskopičnosti skupkov fantastično tehničnih oblik srečujemo natančno izrisane ljudi. Eno in drugo pa trka tako na naš razum kot na našo podzavest, vzbujaioč ob hladni lepoti slik temne in zloslutne občutke da razvoj človeštva ni na pravilni poti.
Tako v sliki rCena napredka» Motton nakazuje iztrebitev živalstva afriških savan, v tist<h z naslovi iOpomin» pa razne nevarnost, ki preže na nas z zastrupitvijo o-oklja. socialnih pretresov, divjega prometa itd. Slikarjevo zanimanje je torej osredotočeno na razne medsebojne odnose človeške družbe in tehniškega napredka, katerih težo moreta oko in duh točno do eti. Vse to nam narekuje mnenje, da v mladem Mottonu raste pomemben slikar, ki se bo gotovo uveljavil tudi izven deželnih men.
MILKO BAMBIČ
vesti niso komentirali. Kasneje je ameriški izvedenec za avtomobilska vprašanja in funkcionar na ministrstvu za delo N. Q. Herrik med simpozijem ameriškega združenja za razvoj znanosti v Philadelphii nekoliko bolj osvetlil vest: Da bi odpravili enoličnost dela na montažnih linijah, bodo v švedski tovarni spravili vse sestavne dele avtomobila v ogromen paket, morda v celofan in odložili na vnaprej določeno mesto; tedaj stopi na delo ekipa delavcev in vozilo samostojno sestavi. Največje avtomobilske tovarne na svetu so bile spričo te vesti osuple, zdela se jim je nemogoča. Na vse vetrove so pognale obveščevalce, da bi o zadevi izvedeli kaj več, pa jim to ni uspelo. Počakati so morale na uradno sporočilo Vilvo junija letos.
— sg —
niiiiiiiiiiii!iiimiBiiiii«mm(iin(iiiimiii(ii||||ii,||||||||||,,,|l,,|1„,ll,„,l|„,|,|,,llllll,lllll|ll|lllllllI1|J1||||1||||)|llm|||1|||1|||1I|IlI|I1||I|||||||1|1||||||Ill|I||11|||||1)||||1||l|J|IIII,|Illgl|||)1,|||11|||||i|||||1|1I1|1|I||||||||)|)||l|)1JJ||I((
| NOVOST Nfl KNJIŽNI POLICI |
Cerarda Neryja roman Ljubimca iz Palema»
Je to nadaljevanje romana «Bolečina ljubezni» - Žal gre le za zelo dober zabaven roman in nič več
ustvarili prijetnejše vzdušje na delovišču, ne da bi skrčili število zaposlenih oziroma število delovnih ur. Današnji človek hoče imeti zadoščenje tudi med delom, se pravi, tudi pri sestavljanju vozila.
Delavec naj sam pokaže, česa je zmožen. Pa tudi lastno odgovornost za kakovost in dovršenost izdelka naj pokaže. Tako naj bi uspešno rešili kočljiv problem «odsotnosti» ali izostajanja z dela, ki se je danes močno razpaslo ne le v avtomobilski, temveč tudi v drugih strokah.
Neupravičeno izostajanje z dela povzroča podjetjem občutno gospodarsko škodo in vodstvo družbe Volvo je prepričano, da bo ta način dela to težavo odpravil, vrhu tega pa bo naletel pri delavstvu na najugodnejši sprejem. Predstavniki notranje komisije naglašajo, da bo sistem ekipnega dela ustvaril na delovišču novo vzdušje, drugačno miselnost in drugačen čut odgovornosti, skratka, povsem drugačen odnos delavca do dela.
Kot rečeno, se bo novi sistem i-menoval «sistem ekipnega dela*.
Sestavljanje vozil bo razdeljeno na 20 sekcij. Okrog enega vozila bo v vsaki sekciji delala ekipa 15 do 20 delavcev, ki si bodo sami uredili delo in porazdelili odgovornosti. Tako bodo uživali večjo samostojnost. saj bo posamezna ekipa sestavila lasten avtomobil brez vsakega nadzorstva «od zgoraj*.
Če bodo delavci prizadevni in dobro podkovani v raznih fazah dela, bo slednje teklo gladko in naglo, dolgočasja oz. enoličnosti pa ne bo več. Vsaka ekipa bo morala sama skrbeti za preskrbo s potrebnim materialom. Imela bo tudi na voljo lasten oddelek za oddih.
Tradicionalna proizvodnja avtomobilov z montažnimi linijami je zaradi enoličnosti dela povzročala doslej, kot že rečeno, pogosto izostajanje z dela. Vodtvo Volvo je bilo prisiljeno vsako leto nadomestiti vsaj tretjino osebja z novimi delovnimi močmi, razen tega pa je moralo imeti «v zalogi* vsaj 1.000 delavcev, da ne bi prišlo do resnejših proizvodnih prekinitev. Takšna rotacija (zamenjava) osebja pa je družbo stala poprečno 60 milijonov kron ali 7,2 milijarde lir letno.
Sistem ekipnega dela si je omislil 56-letni delavec Ingvar Barrby, ki je zaposlen v obratih Volvo že od 1. 1938. V znak-priztianjaga bo vodstvo družbe nagradilo z lepim zneskom 50.000 kron Trii- # milijonov lir (nekako polovico mu bo sicer odnesla davkarija...). Sistem so tajno že preizkusili v obratu Torslanda pri Goteborgu in delavstvo je bilo nad njim navdušeno.
Z druge strani je mnogo takih ki so glede uveljavitve tega sistema dokai skeptični; menijo namreč, da bo družbo stalo preveč denarja, sploh pa naj bi bil po njihovem neuresničljiv. Ravnateljstvo Volvo, nasprotno poudarja, da je povsem uresničljiv. Presenetili bomo svet, pripominjajo, saj smo tudi sicer že dokazali, da znamo biti prvi v razredu!*
Vest. da se v družbi Volvo nekaj novega kuha. je že decembra lani razširila tiskovna agencija Dow Jones, vendar lakonično, brez nadrobnosti. Pri podjetju Volvo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiii
Velike drame malih ljudi
Dvodelna obleka iz bele vzorčaste svile. Model Bini. črn lakast pas se visoko zapenja.	(Foto ENTE MODA)
NASA JE TE DNI PODPISALA POGODBO
Vesoljski trajekt ho veljal nič manj kot 1500 milijard
V -potniškem) delu bo mesta za dva pitata in dva potnika, v «tovornem» delu pa bo za silo mesta za dvanajst potnikov - Nared bo leta 1980
WASHINGTON, 27. - Družbi za gradnjo vesoljskih objektov «North American Rockvvell Corp* iz Downeya v Kaliforniji so naročila gradnjo ameriškega vesoljskega trajekta. Pogodba predvideva stroške v znesku 2 milijard 600 milijonov dolarjev, to se pravi približno 1.500 milijard lir v naši valuti. S tem si je družba zagotovila delo za približno 160 ljudi zo dobo šestih let. Pogodbo je s podjetjem sklenila ameriška vesoljska ustanova NASA. Družba bo zgradila pet vesoljskih trajektov, katerih vsak bo mogel
Pred tremi, štirimi meseci smo poročali o romanu Bolečina ljubezni, o delu sodobnega francoskega pisatelja Gerarda Neryja. Zdaj imamo pred seboj nadaljevanje romana, obsežno, lepo o-premljeno knjigo z naslovom: LJUBIMCA IZ PALERMA - JULIJA CREVECOEUR. V odličnem prevodu Bogomila Faturja je knjigo izdala koprska založba Lipa in z njo ustregla širokemu krogu tistih bralcev, ki imajo radi ljubezenske romane -z napetimi dogodivščinami in ne pretežkimi problemi, romane, ki bolj zabavajo kot bogati, bolj razve-drujejo notranjost bralcev kot pa zaposlujejo njihov razum.
O mladi francoski deklici Juliji Crevecoeur smo v prvi knjigi zvedeli veliko. Spoznali smo jo v njenem ljubezenskem hrepenenju, ko se je odpravila v daljno Mehiko, iskat francoskega poročnika, ki naj bi se ji bit izneveril. Lepa in mlada Julija, bogato dekle brez staršev, je doživela na poti v Ameriko ne samo brodolom, temveč tudi vrsto čudovitih srečanj, pretrpela je tudi dosti gorja in slednjič le našla svojega Alaina, vendar v rokah druge ženske, mehiške lepotice. Njen varuh je poslal za njo svojega tajnika in slednjič ni dekletu preostalo nič drugega kot da se vrne v Evropo.
Kaj je doživela na poti nazaj in v Evropi, v njenem Parizu ter južni Italiji, o tem pa nam pripoveduje druga knjiga, ki nosi naslov Ljubimca iz Palerma. Ta dobrih štiristo strani obsegajoč roman drobnega tiska prav nič ne zaostaja za prvim delom. Enako pester in razgiban je in zato
tudi privlačen. Julija Crevecoeur zdaj išče svoje starše in najde v Palermu najprej starega očeta, nato svojo mater, ki pa ne kaže nobenih čustev do svojega otroka. Slednjič pa najde še očeta v osebi samega francoskega ministra. Našla pa je tudi moža, ki ga kot novinarja Raoula poznamo še iz prve knjige, saj je skupaj z Julijo doživel brodolom, se z njo znašel v Ameriki in potem spet v Parizu. Tako je razgibana pestra in dogodivščin polna ljubezenska zgodba našla svoj srečni zaključek.
če vrednotimo roman Gčrarda Nčrgja kot literarno stvaritev, potem je jasno, da gre za zabavni roman, ki ima namen predvsem razvedriti bralca. Seveda ima ta roman, ki je deloma ljubezenske deloma pustolovske narave, tudi zgodovinsko ozadje politična dogajanja pred sto leti. V pestrem kozmopolitskem okviru Pariza, Amerike, Italije je pisatelj napisal dober zabavni roman, za katerega ni dvoma, da bo pri bralcih doživel prav tak uspeh, kot prvi del. Kajti Gerard Nčry zna zanimivo pripovedovati, zna tkati pestre zgodbe in neverjetne dogodivščine, da o ljubezenskih srečanjih niti ne govorimo.
Vse to pa ustvarja roman, ki ga številni prijatelji tovrstnega zabavnega berila samo z navdušenjem prebirajo, škoda le, da vse skupaj ostaja le dober zabavni roman, brez tiste notranje obogatitve bralca, ki daje sicer umetniškim stvaritvam pravi značaj in vrednost.
SI. Ru
HOUSTON. 27. - »Velike drame malih ljudi* — tako bi mogli označiti dva primera, o katerih bomo govorili. Ista primera bi lahko mogli označiti tudi kot tipična primera protislovij, v katerih živi sodobni človek. Da bi ne bilo nesporazumov, bomo takoj v začetku povedali, da bi bila za prvi primer vsaka drugačna rešitev nečloveška in zgrešena, toda dejstvo je, da se za rešitev enega življenja trošijo težki milijoni in prav tako težki milijoni se mečejo za uničenje enega življenja, na primer, nekje na bojišču. Sicer pa pustimo ta razmišljanja in preidimo k stvari.
Danes se je začelo v otroški bolnici v Houstonu zdravljenje desetmesečnega dečka, ki že od svo-

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odložite diskusijo na druge dni. danes niste razpoloženi. Napeto vzdušje v ljubezenskih odnosih.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zaupajte ljudem, ki vedno »vse vedo* Reagirati bo treba z vso odločnostjo na obrekovanje. Prijeten večer.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Verjetno potovanje v poslovne namene. Oseba, ki vas ljubi, vas razume in vam bo v pomoč.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Neprimeren dan za finančne posle. Zaupane vam bodo važne tajnosti U-trujemost. potrebni ste daljšega oddiha.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Lotiti se boste morali drugega posla, ki vam bo dal več zadoščenja. Pismo s prijetno novico.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pozor pred napačnimi koraki. Nevarnosti je povsod dovolj. V duševni depresiji vam bo družinsko
okolje kot balzam.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zakasnitev pri izrednem delu utegne imeti usodne posledice za vašo kariero. Ne bodite preveč ljubosumni.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izvrsten načrt, toda njegova realizacija bo težka. Verjetno se boste povrnili k stari simpatiji.
STRELEC (od 23.11 do 20.12.) Z zaupanjem lahko gledate v bodočnost. Treba se bo odpovedati običajni vsakodnevni zabavi.
KOZOROG (od 21.12. do 201.) Poseči boste morali v spor med prijateljema. Pomirljiv razgovor v družinskem krogu.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Priložnostna dela vas bodo razvedrila in vam tudi povečala zaslužek. Povečana hladnost do neke osebe.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugoden dan za obrtniška dela. Negativen odnos do nekega problema se u-tegne maščevali.
jega rojstva živi v povsem aseptičnem okolju ker njegov organizem ne prenese kakršnekoli bolezenske klice. To je en primer, drugi primer pa je primer deklice stare 5 let. ki je zaradi zastarelih in že zdavnaj preživelih zakonov. preživela uro strahotnih muk. ker je niso smeli rešiti, ko so ji pri vrtiljaku vrata uščipnila prst.
Preidemo k prvemu primeru, nato bomo prikazali še drugi primer.
V prvem primeru gre za 10-me-sečnega otročička Davida ki je zares edinstven medicinski primer. V bolnišnici nočejo povedati, kako se deček imenuje ker tega ne dovolijo starši, še pred njegovim rojstvom so zdravniki vedeli, da bo z novorojenčkom križ, kajti njegov bratec, ki je bolehal za isto napako, je umrl. Njegov organizem namreč ni bil pripravljen proizvajati protitelesca in je zato ob prvi infekciji podlegel
In ko je zadnjega septembra lani David prišel na svet. se je okoli njega že raztegnil mehur* iz plastične snovi, mehur, napolnjen s sterilno čistim zrakom, mehur, ki se ie nato napihnil do tolikšne mere, da ima deček v njem prostora da se tudi lahko igra. Mehur ali kupola omogoča, da starši in ljudje, ki otroka negujejo, morejo prijeti otroka s posebnimi rokavicami Starši so Davida že večkrat »imeli v naročju*, niso se ga pa še nikoli dotakniti z rokami, to je brez rokavic.
Vse, kar mali David užije, vse česar se dotakne in tudi zrak. ki ga diha vse je sterilno čisto. Zdravniki tudi zatrjujejo, da se David v svoji kupoh, v svojem mehurju počuti kar dobro, da je zdrav in živahen. Ves sistem je, kot vidimo, odlično deloval. Doslej se David ni okužil z nobeno klico, z nobenim bacilom. Sedaj pa je čas. da začno otroka pripravljati za normalno življenje.
Kako?
Najprej bodo malemu pacientu posredovali, seveda na ustrezen način, neko beljakovino, ki jo bodo »izželi* iz belih krvničk normalne to se pravi zdrave osebe. S tem bi radi preizkusili sistem imunosti otroka V primeru. če bo otrok zdržal to »zdravljenje*, če bo torej njegov organizem sprejel ekstrakt tujih belin krvničk, bodo mogli organizmu dodati tudi druge sestavine, verjetno kemične sestavine, ki naj bi aktivirale v njem proces imunizacije. Če bo tudi to uspelo, bodo v otrokovo hrbtenico incidirali nekaj hrbteničnega mozga neke zdrave osebe, s čimer naj bi se v njegovi hrbtenici ustvarile možnosti nastajanja probitelesc. To pa ne bo tako lahko, ker bo težko najti človeka, katerega hrbtenični mozek bi bil prikladen za presaditev v tako občutljiv organizem, kakršen je Davidov.
Ko smo tako prikazali napore medicine, da se reši skrajno labilno življenje 10-mesečnega o-troka, preidimo k drugemu primeru, ki smo ga navedli v začetku:
Melinda Graham je stara 5 let. Doma je v Gainesvillu v Floridi. Polno obilno uro, je jokala in čakala in čakala na rešitev prsta, ki so ji ga vklenila vrata na vrtiljaku. Ko so ji vrata vklenila prst, je komaj izjecljala svoje ime in tedaj se je začel lov na starše, ki pa jih niso mogli takoj najti. Celo uro je trajalo preden so preko nje**e tete našli tudi o-četa in mater. Vodstvo vrtiljaka in njen učitelj pa niso smeli u-kreniti ničesar, da bi otroka rešili iz težav, kajti zakon predvideva, da mora biti v takem primeru navzoč eden od staršev. Deklica bo verjetno zaradi tega izgubila prst. ker zakon ne dovoljuje, da bi ji bil pomagal nekdo, ki ni njen oče, ki ni njena mati.
PRVI KONKRETNI PODATKI IZ BEOGRADA
Letošnja žetev ne zadovoljuje
Pridelek pšenice je za 11 odst. manjši od lanskega Na družbenih posestvih je pridelek neprimerno večji
BEOGRAD, 27. — Če smo zadnjič zabeležili, da je »jugoslovanska žitnica* Vojvodina dala letos razmeroma malo pšenice in sicer za 440 tisoč ton manj kot lani, moramo tudi za ostale predele Jugoslavije reči da je letošnji pridelek manjši kot lanski, tako da računajo da bo letošnji jugoslovanski pridelek pšenice znašal 4.970.000 ton, kar je za približno 11 odst. manj kot je znašal lanskoletni pridelek.
Tako ocenjujejo letošnjo letino v zveznem zavodu za statistiko v Beogradu.
Večji pridelek pšenice od lanskega bo letos le v dveh republikah in sicer v Sloveniji ter v Bosni in Hercegovini. Za pet odstotkov več pšenice bodo letos imeli v Sloveniji za 6 odst. pa v Bosni in Hercegovini, le da ti dve republiki ne predstavljata kdove kako pomembnega žitnega področja. Največji padec v letošnjem pridelku, v primerjavi z lanskim, pa beležita dve najpomembnejši jugoslovanski žitni področji in sicer Vojvodina, kjer so letos na-želi za približno 18 odst. manj pšenice kot lani, ter v ožji Srbiji, kjer je letošnji pridelek za 15 odst. manjši od lanskega.
S pšenico so letos posejali le nekaj manj kot 2 milijona ha in to približno pol milijona ha na družbenih gospodarstvih, ostalo pa na zasebnih. Čeprav obsegajo družbene površine, posejane s pšenico, le 25 odst. celotnih s pšenico posejanih površin, dajo družbena žitna polja kar 40 odst. vsega pridelka, iz česar moremo sklepati, da je pridelek na teh torej na družbenih posestih veliko večji kot na zasebnih. Sicer pa zavod za statistiko objavlja v zvezi s tem nasednje podatke: V Vojvodini so naželi v poprečju 31,2 stota na ha, v Sloveniji bo znašalo poprečje 28,7, na družbenih posestvih pa bodo največje donose imeli na Hrvaškem in sicer po 43, stotov na ha, v Slavoniji bo znašalo poprečje na družbenih posestvih 37,9, v Vojvodini pa 34,9.
Ital. TV bo predvajala ciklus Brandovih filmov
RIM, 27. — Marlon Brando je prav gotovo eden najvetjih filmskih umetnikov povojne dobe. Trenutno žanje velike uspehe s filmom «R padrino». Italijanska televizija bo v kratkem predvajala več njegovih filmov in sicer: «Viva Zapatam, «Giulio Cesare», «Fronte del porto», «Bulli e pu-pe», «1 giovani leoni», «Desiree» ter «La contessa di Hong Kong».
Ciklus filmov, v katerih igra glavno moško vlogo Marlon Brando, bo italijanska televizija vključila v svoj program v bližnji jeseni in s tem prikazala razne faze v filmski karieri Marlona Branda.
Marlon Brando se je prvič pošteno uveljavil v mednarodnem smislu s filmom «Viva Zapatam. Ta film je prišel pred občinstvo v letu 1952. Tedaj je Marlon Brando dobil tudi najvišje priznanje za najboljšo moško vlogo na filmskem festivalu v Cannesu. Z njim igrata pomembnejši vlogi v filmu že Antony Quinn ter Jean Peters. Kakor sam naslov pove, obravnava film življenje znanega mehiškega revolucionarja.
Film «Giulio Cesare» je režiser Joseph Mankieivicz posnel leta 1953 po znanem Shakespearovem delu in igrajo v njem poleg Marlona Branda še James Mason, De-
borah Kerr ter Louis Calhern. Sledi nato film «Fronte del por-to», ki prikazuje obupne razmere v ameriškem pristanišču. Marlon Brando je za svojo vlogo v tem filmu dobil leta 1954 oscarja in mnogi so ta film ocenili kot najboljši film vse tiste dobe.
Film «Desiree» je romansirano življenje Napoleona, v katerem so poleg Marlona Branda igrali še Jean Simons, Merle Oberon in Cameron Mitchell. Film je režiral Henry Koster. Naslednjega leta, torej 1955, pa se je Marlon Brando preizkusil v glasbeni komediji «Bulli e pupe», ki prav gotovo ni na višini ostalih Brandovih filmov, ki pa vendarle nekaj pomeni, kajti režiser Mankieivicz je poleg Marlona Branda pritegnil k delu še Franka Sinatro in Jean Simons. Ostali filmi, ki pridejo na spored, pa so botj ‘ali manj znani, ker so novejšega datuma.
sprejeti na krov dva pilota ter dva potnika v tako imenovanem glavnem oddelku, če pa bo potrebno bo v posebnem oddelku mesta še za dvajset potnikov. Ta oddelek pa bo opremljen prvenstveno kot tovorni del trajekta, ker bodo v njem sicer prevažali razne materiale in gradbene dele.
Predsednik ameriške družbe «North American Rockvvell Corp* je izjavil, da bo 50 odst. dela opravila sama njegova družba, kakih 50 odst. pa bo družba porazdelila med razne kooperante, med najmanj 10.000 ameriških podjetij, ki bodo sodelovala pri izvajanju tega velikega načrta.
Član osrednjega vodstva ameriške vesoljske ustanove NASA James Fletsher pa je s svoje strani izjavil, da bodo v prvih dveh letih potrošili v ta namen približno 540 milijonov dolarjev, seveda samo v zvezi s tem načrtom, kajti NASA ima sicer še veliko drugih naročil in načrtov, ki jih že izvaja. Družbi «North American Rochedyne Division* na primer sta naročili del v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Ti stroški predvidevajo pripravo načrtov in gradnjo glavnega motorja za o-menjeni trajekt. Poleg tega nameravajo v bližnji bodočnosti, verjetno z isto družbo, podpisati pogodbe za gradnjo raznih »cistern* in drugih naprav, ki so v zvezi s pripravami ustreznih raket in tudi raket samih.
Prve polete za preikušanje vertikalnih in horizontalnih poletov omenjenega trajekta bodo izvedli v letu 1976, prve orbitalne polete pa bodo poskusili dve leti pozneje, torej leta 1978. Trajekt za prevoz ljudi in materiala po vesolju bi moral biti torej pripravljen ter v službo okoli leta 1980 ali še kaj prej.
Prvi trajekt bodo izstrelili z oporišča Cape Kennedy na Floridi, kjer bodo preizkusili tako i-menovano civilno izpeljanko trajekta, medtem ko bodo z oporišča Vandenbcrg na Floridi preizkusili vojaško izpeljanko tega trajekta.
Piranska Mestna galerija najavlja
«ex tempore»
Čez mesec dni bo Mestna galerija Piran priredila svoje 7. zaporedno «ez tempore» tekmovanje v slikarstvu. Kot po navadi bo to tekmovanje v Piranu in neposredni okolici in ker gre za resnejšo tovrstno umetnostno prireditev. bo «ex tempore» trajal dva dni in sicer 26. in 27. avgusta■ Organizacijski odbor sestavljajo Janez Lenassi kot predsednik, Zvest Apollonio, Viktor Birsa. Mirko Čok, Jule Lenassi, Stas ja Mehora, Herman Pečarič. Joe* Pohlen, Alo'z Prinčič, Miklavž Sintič ter Boris Tavželj. Odbor je sestavil pravilnik za tekmovanje, ki predvideva naslednje: Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlag bo v Mestni galeriji Piran 26. avgusta od 7. do 20. ure in 27. avgusta od 7. do 9. ure. Vsak udeleženec lahko žigosa po dve platni. Izbira tehnike je prosta. Format ne sme biti manjši od 50 x 50 cm in ne večji od 150 x 150 cm.
Izgotovljena dela morajo biti predložena Mestni galeriji Piran v nedeljo 27. avgusta do 21. ure. De la morajo biti opremljena za razstavljanje (okvir ali letvice). Na zadnji strani vsakega dela mora biti označeno ime avtorja, njegov naslov in naslov dela ter cena• žirija bo izbrala najboljša dela in uredila v Mestni galeriji Piran razstavo, ki bo odprta od 27. avgusta do 17. septembra. Uradna otvoritev razstve bo v nedeljo 27. avgusta do 20.30.
Mednarodna žirifa bo podelila naslednje odkupne nagrade:
Prva nagrada 3.000 din. dve drugi nagrali po 2.000 din in tri tretje nagrade po 1.000 din. žirija si pridržuje pravico, da posamezne nagrade razdeli med vei udeležencev. Nagrajenec bo dolžan odstopiti sliko ne glede na prej določeno ceno.
Žirija bo podelila tudi 10 diplom za dela posebne umetniške kvalitete.
Vsa predložena dela bodo morali avtorji dvigniti najkasneje do 29. oktobra 1972. Dela. ki do tega datuma ne bodo dvignjena, postanejo last Mestne aalerije Piran. Mestna galeri a Piran ne prevzame odgovornosti za škodo, nastalo iz nepredvidenih vzrokov.
NEW YORK. 27. - Newyorški Metropolitan Museum of Arts» je dobil v dar sliko velikega španskega umetnika Goye. ki jo ocenjujejo na 2 do 3 milijone dolarjev, to se pravi na obilno milijardo ali celo poldrugo milijardo lir. Podoba, ki -o je španski slikar narisal v letih od 1804 do 1808, prikazuje dečka v nekakršni uniformi.
Zvedelo se je tudi, kdo je a-pbdobljčhV deček, kajti v nekem vogalu slike piše, da je to Popito Costa Y Bonnelle, nečak nekega tedanjega zdravnika.
Reševanje brodolomcev z britanske jahte «Lucette», ki so preživeli 38 dni sredi Tihega oceana
7.15.
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba; 19.20 Zbori in folklora; 20.00 šport;
20.35	Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert; 21.30 Ples; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran;
15.10	Program za mladino; 16.30 Simf. koncert.
KOPER
7.30. 8.30, 10.30. 12.30, 17 30, 18.30. 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 10.15 Z nami je.. ; 10 41 Glasba za začetek; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Tretja stran; 15.00 Počitek ob glasbi; 15.30 Z nami je...; 16.20 Fumora-ma; 18.00 Tops pops; 18.40 Male skladbe velikih mojstrov; 19.00 Folklorni festival v Kopru; 19.15 V našem studiu; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Naši zbori pojo; 21.00 Večerno glasba; 21.40 Tops hits; 21.30 Simf. koncert; 23.35
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 20.00 Poročila;
7.10	Jutranja glasba, 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 10.55 Verdijeva »Traviata*; 1210 Plošče; 13.15 The Beatles; 13.27 Strnjena komedija; 14.00 Program za popoldne; 16.00 Jazz za mla-
PETEK, 28. JULIJA 1972
dino; 16.20 Poletni program za mladino; 18.20 Kako in zakaj?; 18.55 Operna glasba po željah; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Simf. koncert; 22.30 Povratni vozni listek; 23.20 Neapeljske pesmi in poezija.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19 30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.30 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Plošča za poletje; 10 30 Poletni program; 13.00 Hit parade; 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Plošča sledi plošči; 16.00 Pisan popoldanski spored; 18.00 Koncert; 20.10 Povratni vozni listek; 20.50 Pisana glasba s plošč; 22.40 Radijska priredba.
III.	PRCGRAM
10.00	Koncert za začetek: Ja-
naček. Debussy; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Sodobna ital. glasba; 12.20 Baletna glasba; 14 30 Dvorakova komorna glasba; 15.15 Bertoni:	«Orfej in Evridika*;
16.25 Sodobna ital. glasba; 17.20 Simf. koncert; 18.00 Lahka glasba; 18.15 F. Mannino; Adoleseen-za; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.45 Italijanski film.
filodifuzija
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Nabožni motivi v glasbi; 10.10 Vivaldijev: Koncert, opus 44; 10.20 Donizetti in Mercadante; 12.00 Klavirske skladbe; 1240 Simf. koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14 00, 16.00. 20.30 Poročila; 910 Operna matineja; 10.05 Počitniško po-
potovanje; 10.20 Melodije; 11.20 Pri vas doma; 12.00 Turistični napotki; 13.10 Po sledovih ljudskih pesmi; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli: 14.30 Priporočajo vam...;	15.10
Koncert za mladino; 15.30 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Napot ki za turiste; 16.40 Ob lahki glasbi; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 The Hollyridge Strings; 18.10 Človek in zdravje; 18.20 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 20.00 Lahko noč. otroci!; 20.15 Trio Augusta Stanka; 2100 Narodne pesmi; 21.30 «Top - pops 13»; 22.15 Oddaja o morju; 23.15 Iz logov domačih; 00.05 Literarni nokturno; 00:15 Jazz.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 Program za mladino; 19.15 O olimpijskih igrah; 19.45 Športne vesti in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Reportaža o mamilih; 22.00 Glasbena oddajal 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Dorin — So-derini: Come a teatro; 22 35 Srečanje z vodičem.
JUG TELEVIZIJA
19.05 Obzornik; 19.20 Veseli tobogan:	Šentjur; 20.00 Mestece
Peyton; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Zon za ptičice — francoski filmi 23.25 Poročila; 23.30 Šahovski komentar.
KOPRSKA BARVNA TV
21.00 Otroški kotiček; 21.15 Poročila; 21.30 Sončna ura; 21.45 Serijski film: Na avtocesti 23.35 Ray Anthony Show.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT

m
DVOBOJ ZA NASLOV SVETOVNEGA PRVAKA V ŠAHU
V 8. partiji šahista previdnejša Fischer omilil svoje zahteve
Ameriški šahist je skušal znova presenetiti Spasskega z angleško otvoritvijo
Po c ^JAVIK, 27. — Razburjenje . sebinen srečanju med Fischerje rfe1 ^passkim se še ni poleglo. ■Hetit?8 le slišati mnogo ko-nemlarjfv 0 tekmi kot tudi o sploš-2novaP°°Žaiu dvoboja, ki je sedaj precej negotov. Potek te-
ofjj.' 1,1 ne toliko zaključek, je
Vnliiral	____________
Prvak Vp^ivai pozitivno na samega Naitu^p , Argentinski velemojster «*> Uor‘’ ki je med najbolj znani-
kjavik^S^’ ^ so trenutno v Rey-skJ. • J® sinoči večerjal s Spass-Novinln -lmei z njim daljši razgovor, arjem je kasneje izjavil, da
hjstlmel
da je sovjetski ša-
zavp.tnova Pridobil potrebno samo-Pad c * i^J^ritost ter da je bil vojn igro povsem zadovoljen. Sna<!'!. tistimi, ki trdijo, da je itna	prebolel krizo in da
nj SVf,- ai veliko možnosti, da bra-IPtnniJ nas*ov- je jugoslovanski ve-i^iaJi. ^8«rič, ki je po tekmi jo r " *Spassiki je pred prekinitvi-K; .. Vertiral pravilno potezo, saj
vsakem drugem primeru še
izgubil. Je pa izredno izkušen in ne bi bilo prvič, da bi se vrnil kot zmagovalec iz situacije, ki je bila na videz brezupna. Vsekakor mu je ta tekma vlila novega elana.*
Danski igralec in teoretik Ene-voldsen pa je poudaril, da Spasski gotovo ni dobil naslova šampiona kar po cesti. »Res je igral nekaj slabih tekem* — je izjavil Danec — »ima pa tudi genialnega nasprotnika. Fischer je na vsak način še zelo daleč od zmage*.
Zadnji dnevi pa so bili pomembni tudi zaradi drugega, ne manj presenetljivega dogodka. Fischer je namreč popolnoma spremenil svoje obnašanje, čeprav še vedno kopiči proteste in zahteve. Včeraj je na primer izjavil, da bo le znova preučil problem filmskih kamer, saj se zaveda, da je zanimanje za tekme preveliko, da bi bili ljubitelji šaha lahko prikrajšani za tolikšen užitek. Vse kaže torej, da bo prišlo do kompromisa. Televizijski producent Hassan je na vsak na-
nekai meseci sta bila Fischer in Spasski znana le ožjemu krogu ljubiteljev šaha. Danes se povsod govori o njihovem dvoboju
čin izjavil, da je treba najti čim-prej rešitev, ker je mimo že skoraj tretjina srečanja. V najslabšem primeru je njegova družba pripravila načrt, da postavijo kamere kakih štirideset metrov od mize s šahovnico, da le ne bi motile igralcev.
Novo vedenje ameriškega šahista pa je bilo očitno tudi po tem, da je Fischer prvič zajtrkoval med ljudmi in se v hotelu tudi pogovarjal — prijazno — z svojimi navijači.
Sinoči je bila na vsak način na sporedu osma partija. Fischer je kljub optimističnemu razpoloženju organizatorjev postavil novo zahtevo:	hotel je, da znova menjajo
šahovnico, in naj vrnejo tisto, ki jo je on sam pred dvema dnevoma zavrnil. Tokrat pa mu Schmid ni ugodil. Zahteval je namreč tudi privoljenje Spasskega, ki ga pa ameriški sekundant; niso mogli dobiti. Tako je Fischer začel tekmo s staro šahovnico. Predstavil se je tudi tokrat z nekaj minutami zamude, medtem ko je bil njegov nasprotnik točen in je mimo čakal ob šahovnici. Američan je še enkrat s kmetom na c liniji, ki u\a-ja v angleško otvoritev. Očitno je Fischer v šesti tekmi ugotovil, da njegov nasprotnik te otvoritve ni pripravil (Fischer jo je namreč do sedaj malokrat uporabil) in je zato hotel izrabiti to prednost. Spasski je na vsak način menjal odgovor: premaknil je svojega kmeta na c liniji za dve polji. Po prvih potezah je potek partije zelo miren. Oba šahista sta so ravnala po dobro preizkušenih teoretskih navodilih.
POTEK TEKME:
I.	c4, c5; 2. Sc3, Sc6; 3. Sf3, Sf6; 4. g2, g3; 5. Lg2, Lg7; 6. 0-0, 0-0; 7. d4, cxd4; 8. Sxd4, Sxd4; 9. Dxd4, d6; 10. Lg5, Le6.
II.	Df4, Da5; 12. Taci, Tab8; 13. b3, Tfc8; 14. Dd2, a6; 15. Le3, b5; 16. La7, bxc4; 17. Lxb8, Txb8; 18. bxc4, Lxc4; 19. Tfdl, Sd7; 20. Sd5, Dxd2.
Zadnja vest: Fischer je zmagal tudi osmo partijo: Spasski se je namreč predal po 37. potezi. Stanje je sedaj 5:3 v korist Američana.
"""■iiiii
PULJ, 27. - V Pulju je bila danes mednarodna amaterska kolesarska dirka v počastitev dneva vstaje. Zmagal je Italijan Ermene-gildo Da Re, ki je v sprintu po puljskih ulicah pustil za seboj jugoslovanske predstavnike Biliča, J. Valenčiča, Zakotnika in S. Božični-ka. 150 km dolgo progo je zmagovalec prevozil v 3.50’28” s poprečno hitrostjo 38,520 km na uro. Glavnina je prispela na cilj z enominutno zamudo, zmagal pa je Gersič pred Bricljem, S. Božičnikom, Frelihom in Kekcem. Nastopilo je 44
kolesarjev iz Italije in Jugoslavije.
* * «
BRUSELJ, 27. — Belgijska kolesarska zveza je določila deset ko-
....................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihihmiiiiiiiiiiiiiiiii.n...lunin.......................................
V STAROGRŠKEM MESTU OLIMPIJI
Danes bodo prižgali olimpijski ogenj
Iz Olimpije do Miinchna bodo plameni, co nosili športniki iz sedmih držav
ATENE, 27. — V starogrškem me-1 lesarjev, ki bodo nastopili na s vetov-
stu Olimpiji, na Peloponezu, so danes izvedli splošno vajo pred jutrišnjim slavnostnim prižigom olimpijskega ognja, ki ga bodo ponesli v Miinchen in v Kiel. Igralka Marija Moscholiou je v spremstvu dvajsetih vestalk, s pomočjo konkavne leče prižgala ogenj blizu razvalin templja, posvečenega boginji Jurvoni. Prvi baklonosec bo Grk Kostas Roussis, specialist v metu krogle.
Baklo bodo prižgali jutri ob 11. uri, po grških tleh pa jo bo prenašalo 1849 baklonoscev vse do turške meje, kamor bo prispela 6. avgusta.
Prihodnjo soboto bo v Atenah velika slovesnost, ko bo grški prvak v skoku v višino Hristos Papani-colau prispel na marmornati stadion v grški prestolnici. Olimpijska plamenica bo nato čez noč na stadionu, ki ga je dal Pierre de Coubertin zgraditi na prizorišču prvih modemih olimpijskih iger.
Štafeta bo šla iz Aten do Joanni-ne blizu albanske meje, nato preko Makedonije do Kavalle na turški meji. Olimpijski ogenj bo nato potoval preko Bolgarije, Romunije, Jugoslavije, Madžarske, Avstrije do Bavarske.
Na poti iz Aten do MUnchna bodo uporabili kar 6400 bakel.
Američanka Bachman enakovredna Semjonovi?

SESTO
SAN GIOVANNI, 27.
fjgv^j^i seriji ameriških košarka-k ’ ki so v zadnjih letih ojači-tea a^'anska košarkarska moštva f J)rvetistvom in predvsem v ev-a'h Pokalih, je prišla v Italijo d ,ena ameriška košarkarica. Guen-atl*?8 ®ackman- O enaindvajsetletni atihii sicer ni veliko tehničnih ^atkov- saj jg ženska košarka v na precej nižji in amaterski Vse,aSi kot moška. Igralka pa ima ie 5S* vsai eno dobro lastnost, to tU(j: Slna: 2,12 m. Taka postava je ta nm,e^ m°škimi precej neobičaj-bo(| -lanske prvakin.ie GEASA pa zait, Poskušale z njeno pomočjo rr>ion,avit,i sovjetsko velikanko Se-kovr°V°’ k* do sedaj ni imela ena-^nih nasprotnic v Evropi.
°d 29.7. do 6.8. na PA DRIČA H
“športni O. teden »“Gaje
MED NAJBOU IZENAČENIMI PANOGAMI V LAHKI ATLETIKI
ivAmnv'
Vročih400m na OI v Miinchnu
Pričakovan izbruh tekačev iz Afrike - Vsaj do polfinala tudi Sušanj?
nem kolesarskem prvenstvu v Franciji. Ekipo bo seveda vodil Eddy Merckx, ki ima na razpolago tudi več »svojih* kolesarjev. Njegov glavni nasprotnik v ekipi je Roger de Vlaeminck, ostali reprezentanti pa so Swerts, Verbeeek, De Schoen-maeker, Dierickx, Godfroot, Huys-mans, Rosiers in Van Impe. Rezervi bosta Van Lindan in Van Neste.
KOŠARKA
SARAJEVO, 27. Na balkanskem košarkarskem prvenstvu je bilo danes na vrsti tretje kolo. Jugoslovanska košarkarska reprezen
DO 6. AVGUSTA NA PADRICAH
Jutri začetek 3. športnega tedna Gaje Na sporedu tudi kulturna prireditev
Največ zanimanja vlada za nočni tek in predvsem za turnir v tenisu
Za teden dni bodo lahko športni ljubitelji priča zanimivim športnim in kulturnim prireditvam, ki so jih pripravili požrtvovalni organizatorji Gaje v okviru 3. športnega tedna tega društva. Letošnji spored bo zaradi kakovosti in pestrosti daleč boljši od vseh dosedanjih. Tradicionalnim panogam so prireditelji priključili še kulturni spored, poleg tega pa se bodo letos prvič pomerili teniški igralci, v mladinski kot članski kategoriji.
Tekmovanja v tenisu bodo seveda na novem igrišču Gaje, ki je vsak dan praktično polno zasedeno. Med drugim naj omenimo nočna tek (Maratona Gaje), ki je vedno vzbudil med domačini veliko
tanca je po dveh zaporednih zrna- zanimanje, saj bodo atleti ponoči, gah v prejšnjih dneh danes poči-! torej v posebni atmosferi zaradi vala.	1 karakterističnih bakel, tekli od Gro-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiimmimiimiuiiimmiiiiiiniiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiimiiimiiuiHMHi
NAMIZNOTENIŠKI TURNIR NA 0SLAVJU
Lilijana Roset zmagala pred sestrama Mikluš
Turnir se nadaljuje z igro posameznikov in mešanih dvojic
V	soboto se je pričel na Oslavju pri Gorici namiznoteniški turnir za fante in dekleta iz tamkajšnjega okraja. Organizator turnirja je ŠZ Dom iz Gorice. Turnir poteka v treh konkurencah: posamezno moški in ženske ter mešane dvojice.
V	torek zvečer se je zaključilo tekmovanje za ženske posamezno. V moški konkurenci so odigrali
Finale teka na 400 metrov za moške bo na sporedu 6. septembra točno ob 17.30. Predviden je eden najlepših tekov olimpijskih i-ger, saj je en krog dovolj dolg, da se uživa ob teku najboljših na svetu. Istočasno pa je za tekače dovolj kratek, da razvijejo izredno brzino. Današnji najboljši tekači na 400 m dosegajo v prvih 200 metrih tudi čase, ki so krepko pod 21 sekundami. Svetovni rekord pa znaša 43”8 ali poprečno 10”9 na vsakih 100 metrov.
Ena izmed velikih atletskih mej, namreč čas pod 44" na 400 metrov, je bila prebita prpd štirimi leti na OI v Mehiki. V taboru ZDA iz katerega sta bila izključena Tomimie Smith in John Carlos, je vladalo napeto ozračje. Lee Evans se je maščeval s 43”8!
Danes takega ozračja ni, imamo pa nedvomno boljšo kvaliteto.
Le pred dobrim mesecem je E-vans na vprašanje o svojih olimpijskih možnostih v Miinchnu odgovoril: »Seveda mislim zmagati! In ko bodo igre leta 1976 v Montrealu, bom star komaj 29 let.* Evansa pa kljub tej samozavestni izjavi letos v Miinchnu ne bo na startu, ker je bil na neusmiljenih ameriških izbirnih tekmah komaj četrti
na cilju. Eno zlato kolajno bo sicer lahko prejel v štafeti, kar pa je malo za svetovnega rekorderja!
Časovno sta odločno najboljša Coilett (44”1) in John Smith (44”3). Ta pa se nam zdi mnogo bolj zanesljiv in tudi bolj izkušen. V začetku letošnje sezone je zgledalo, da bo dokončno izgubljen za šport zaradi vnetja jeter.
Sicer niso Američani edini pod 45 sekundami. Na prvenstvu Zahodne Nemčije je Honz dosegel nov evropski rekord 44”7. Prejšnji je bil star kar 12 let. Nekaj takega je zmožen gotovo tudi evropski prvak Jenkins, ki bi moral kot pravi Anglež priti na dan v odločilnem trenutku.
S tem ni še vse povedano. Kje so Afričani? O njih ni veliko vesti. Izjema je samo Sang iz atletsko raizvite Kenije, ki je v ZDA dosegel enkrat čas 45”3 in premagal zgoraj omenjena tekača Evansa in Smitha. Na afriško celino bo treba na vsak način paziti. V Mehiki je bila od 8 finalistov kar trojica Afričanov. O imenih Gakou, Bezabeh in Omolo se ni pred igrami vedelo praktično ničesar, znali pa so preteči 400 m v 45”, 45”4 in 45”3! Koliko takih tekačev bo pred-
stavila Afrika letos?
Italijani so do pred kratkim u-pali celo na zlato. Baje Fiasconaru hitro mineva kriza, velik podvig pa zgleda le nemogoč. Vstop v finale bi moral biti realen cilj tega atleta.
Nekoliko nepričakovano je v borbo posegla tudi Jugoslavija, ki ni v tej panogi nikdar imela posebno dobrih tekačev. Luciano Sušanj je novi jugoslovanski rekorder s časom 45”9. Normalno bi moral priti do polfinala, očividci z zadnjega teka na dvoboju z Belgijo pa so si edini, da bi ob hujši konkurenci Sušanj lahko dosegel tudi nižji čas. 45”5 lahko pomeni že veliko mejo med polfinalom in finalom.
Kot zanimivost naj navedemo nekaj rezultatov z mehiških iger: E-vans (ZDA) 43”8 svetovni rekord, James (ZDA) 43”9, Freeman (ZDA) 44”4, Gakou (Senegal) 45”, Jelling-haus (Zah. Nemčija) 45”3, Bezabeh (Etiopija) 45”4, Badenski (Poljska) 45”4, Omolo (Uganda) 47”6 v predtekih pa 45”3 in 45”4). Najslabši čas za vstop v finale 45”5. Že v predtekih sta bila dva atleta s časi pod 46” izločena.
K. B.
JUTRI PRIČETEK SP V KOLESARSTVU
PARIZ, 27. — Svetovno kolesarsko prvenstvo se bo pričelo 29. julija in se bo zaključilo 6. avgusta. Najprej bodo v Marseillu na sporedu dir-kališčne discipline, zadnja dva dni pa se bodo predstavniki iz vseh držav pomerili na cesti v Gapu.
PROGRAM TEKMOVANJ
29.	julija ob 17. uri: ženski sprint (kvalifikacije) zasledovanje profesionalci
(kvalifikacije)
dirka za motorji profesionalci (tri izločilne skuipdne)
30.	julija ob 19. uri: sprint profesionalci (kvalifikacije)
dirka za motorji amaterji (kvalifikacije) zasledovanje profesionalci (četrtfinale)
sprint ženske (četrtfinale)
31.	julija ob 19. uri: zasledovanje ženske (kvalifikacije in četrtfinale)
dirka za motorji profesionalci (izločilna skupina) sprint profesionalci (čefcrfinale) dirka za motorji amaterji (izločilna skupina)
1. avgusta počitek 2. avgusta ob 16. uri: sprint ženske (polfinale) zasledovanje ženske (polfinale) zasledovanje profesionalci (polfinale)
dirka za motorji amaterji (finale)
Ob 20. uri finale:
sprint in zasledovanje ženske dirka za motorji, zasledovanje in sprint profesionalci
5.	avgusta ob 10. uri: žensko cestno prvenstvo (4 krogi po 15,143 km) 60,572 km
6.	avgusta ob 10. uri: profesionalno cestno prvenstvo
(18 krogov po 15,143 km) 272,574 km.
prva izločilna srečanja, te dni pa bi se moralo tudi to tekmovanje zaključiti. V petek in soboto bo na sporedu igra mešanih dvojic.
V ženski konkurenci je nastopilo pet deklet, medtem ko se dve nista predstavili. Udeleženke so zaigrale zadovoljivo in pokazale viden napredek. Vse so vredne pohvale, saj je vsaka izmed njih dala za zeleno mizo vse, kar je zmogla. Zmagala je Lilijana Roset pred Loreto Mikluš. Zadnja tekma turnirja, med tema dvema igralkama, je bila odločilna za prvo mesto in gotovo najlepša in najbolj borbena, kot nam priča sam končni rezultat 2:1. Obe igralki sta pokazali, da dobro obvladata namiznoteniško tehniko in se znata požrtvovalno boriti za vsako žogo. Izidi ženskega turniria:
Mikluš L. - Roldo 2:0 Roset - Mikluš F. 2:0 Bensa - Roldo 2:0 Mikluš L. - Mikluš F. 2:0 Mikluš F. - RoldO 2;0	.	,
Mikluš L. - Bensa1'TO;:>n Roset T,.R$>ldQ...?.:,<L.
Roset - Bensa 2:0 Mikluš F. - Bensa ?;0 ' Roset - Mikluš Lr 2:1 Končna lestvica:
1.	Roset Lilijana
2.	Mikluš I-oreta
3.	Mikluš Franka
4.	Bensa F.lijana
5.	Roldo Mirvam športno združenie Dom prireja
tak turnir že drugič in bi želeli, da bi taka prireditev postala trar dicionalna.
IK
i*. o o o-
točk 8 » 6 » 4 » 2 » 0
HOKEJ NA KOTALKAH
LA CORUNA. 27. - V prvem dnevu svetovnega prvenstva v hokeju na kotalkah je Italija premagala Avstralijo s 7:2 (3:2). V ostalih srečanjih so dosegli naslednje rezultate:
Čile — Japonska	3:2
Nizozemska — ZDA	8:3
Argentina — Nova Zelandija 6:1 Španija — Belgija	15:2
Portugalska — Z . Nemčija 3:2
ODBOJKA
FIRENCE, 27. — Italijanska odbojkarska zveza je povabila kitajsko moško reprezentanco na turnejo po Italiji, kjer naj bi odigrala več tekem maja in junija prihodnjega leta.
pade vse do Bazovice in se nato vrnili na cilj v Padriče.
Dokaj pester m zanimiv bo tudi mednarodni balinarski turnir, katerega se bodo udeležile naslednje ekipe: Cerknica Brest, Izola, Koper, Komen, Zarja, Gaja in Vesna. Sicer pa je celoten spored tako zanimiv in pester, da smo prepričani, da bo privabil ob nob pa-driškega igrišča veliko število navijačev in ljubiteljev športa.
JUTRI ZAČETEK Teden Gaje so bo začel jutri z odbojkarskim in košarkarskim sporedom.
Najprej bodo stopili na igrišče košarkarji, in sicer mlajši mladinci. Turnirja mlajših mladincev se bodo udeležile naslednje ekipe: Italsider, Ferroviario in ekipa ZS ŠDI, ki jo sestavljajo košarkarji Bora in Poleta.
V prvem dnevu bo na sporedu tekma Italsider — Ferroviario. Naši košarkarji pa bodo odigrali svojo prvo tekmo v nedeljo.
Ženski odbojkarski tumir se bo začel ob 20.30. V prvi tekmi se bodo spoprijele odbojkarice Sokola in Sloge, v drugem pa predstavnice Bora in Sloge.
OSTALI SPORED Sobota, 29. julija ob	18.30:	košarka	mladinci,	ob
20.30: turnir v ženski odbojki: Sokol — Sloga in Bor — Sloga. Nedelja, 30. julija ob	10.30:	košarka	mladinci,	ob
18.00: nogometna tekma stari — mladi na Proseku.
Ponedeljek, 31. julija ob	18.30:	košarka	mladinci,	ob
20.30: odbojka ženske Sokol — Bor. Torek, 1. avgusta ob	18.30:	minibasket, ob 20.30:
mednarodna odbojka moški Kras — Sloga in Dom Gorica — Izola. Sreda, 2. avgusta ob 18. uri: minibasket, ob 20.30: mednarodna odbojka moški finale za tretje mesto.
Četrtek, 3. avgusta ob 18. url: minibasket, mednarodna odbojka moški, finale za prvo mesto.
Petek, 4. avgusta
ob 16. uri: tenis člani, ob 21. uri: bližan je.
Sobota, 5. avgusta ob 9. uri: tenis naraščajniki, ob 16. uri: ex tempore za osnovnošolske otroke, ob 17. uri: mednarodni turnir v balinanju, ob 21. uri: nočni tek Gaje.
Nedelja, 6. avgusta ob 9. uri: nadaljevanje mednarodnega turnirja v balinanju, ob 8. uri: tenis — finalne tekme članov, ob 14. uri: tenis — finalne tekme naraščajnikov, ob 18. uri: kulturna prireditev z nagrajevanjem. Nastopajo PD Slovan, Tržaški detet ter slovenski tenorist Jurij Reja z ansamblom Jožeta Rampiča. Zaključek s plesom.	b. 1.
Danes na Greti ZSŠDI- SABA v minibasketu
Danes ob 18. uri bodo košarkarji ZSŠDI, ki se pripravljajo za dva turnirja v minibasketu, igrali prijateljsko tekmo proti ekipi SA BA. Srečanje ho na igrišču na Greti.
Po uspehu proti Ferroviariu bo to nova preizkušnja za naše košarkarje, ki so prvi tekmi zapustili še kar dober vtis. Predvsem pa bo to za slovenske predstavnike lepa priložnost, da izpilijo svoje obrambne in napadalne sisteme. Naloga gotovo ne bo lahka SABA sodi med boljša društva v našem mestu, ki se bavijo z naraščajem. Požrtvovalni trener Frizzati je v nekaj letih ustvaril tak naraščaj, ki ga zmore le malokatero drugo društvo v Trstu. Že to dejstvo dovolj jasno kaže, da ima SABA v svoji sredi nekaj dobrih košarkarjev.
Ekipa ZSŠDI bo nastopila z naslednjo postavo:	Pavel Ferluga,
Valter Sosič, Egon Malalan, Evgen Daneu, Jurij Škabar, Marko Ri-smondo (Polet). Mauro Čuk, Klavdij Starc (Kontovel), Bruno Furlan, Rado Rac« (Bor).
b. L
od danes boš še bolj cenil svoj denar!
drop
za kupce zlato jajce ■
Naslovi: Trst
Korzo Italia, 7 — Ul. Dante, 12 ter v nadaljnjih 100 trgovin drop v vsej Italiji.
Mladostni dnevnik
^SIMONA RUTARJA
I« l3- Sem bil v gledališči. Igrala je neka dunajska družba kotPr<**j dobro. Igre (Em schlechter Mensch) neso tako dobre boj. Pijanske, a prijetne in popularne še bolj, zato pa tudi dJ Popadajo. Predstavljali so tudi spevoigro «Singvogel» prav Hej-0- Zlasti nekdo je angleškega lorda izvrstno igral. Te igre , 88 nezrelo mladost. 261)
Po . Sem bil na hribu sv. Marka [pri Šempetru]. Razgled bo^.l^ski dolini še precej lep. Razvalina je bila nekdaj goje .^rkvica (sv. Marka). Razločuje se še dobro mesto, kjer ala in tudi še nekaj zida je videti. Vendar ne morem ^azv^eti ki® so 0110 orož3e izkopali in čemu je gor prišlo. 262) slina ne kaže posebne starosti, igr ,5• Sem bil zopet v gledališči. Predstavljala se je dobra ? sni. Teufel». Spevoigra «Beokers Gesčhichten« nema nič
263)
WvSem bil v gledališči. Vsled napada obeh tukajšnih ita-htornv listov (zlasti «Isonza») na družbo, češ da daj a ne-bo]i lčne igre (prav za prav pa, ker so se nemški igralci Vau obnesli nego italijanski) bilo je gledališče skoraj prazno. Sleob S0: <<Der Kuss», «Garibaldi», «Ein Knopf in Holz u[nd] Zlasti zadnja igra je bila malo «pregmajn» [= pre-
264)	žalibog, da nesem imel sreče še pri nobeni kla-Igri biti. Mala mesta ostanejo vendar le mala mesta. 1*1,3 Sem bil v gledališči. Igrala se je igra «Der Pfarer von V-at Tf»’265) lePa igra, zoper celibat obrnjena. Igralci so j-tn° ^je naloge rešili, zlasti «pfarer».266) Le škoda, da kai?L 111810 razumelo, zlasti nekega berača. Ta igra me je ne ŽUpjL °krepila, da hočem tudi Jaz tak dar prinesti, kakor oni ***• Gledališče ima velik vpliv na človeka.
N.ro [= številka! 14! Čez štiri leta! Iz gledišča grede dež, dežnik, ponuditi, spremiti, seznaniti.
21. Konečen račun o naši «besedi». Vseh dohodkov 7 fllorintl 60 (brez malih prineskov, kteri so se vrnili), stroškov 6 fl.lorintov] 06 kr.lajcarjevl 1 fl.iorintl 54 kr.iajcarjevl se je razdelilo med one, ki so več nego 20 novcev [= krajcarjev! plačali.
Tako je končala naša beseda žalostnega spomina, žalibog, da moram izpovedati, ka so dijaki sami krivi, da nij bilo besede, ker nemajo nič «ehrgefUhla», 267) in ker so vsled tega povsod ves «kredit» zgubili.
27. Teta v Gorici. Govorila je precej mimo in me povabila za binkošti na Sv. Goro. Lagala mi je, kakor po navadi, na obraz. Jaz sem bil bolj tih.
Maj.
1.	V šoli so se pogovarjali, kak stan si bo kdo izbral. Vsi so si slikali in obetali lepo prihodnost, vsak je upal, da bo zadovoljen v svojem stanu. Le jaz sem moičan, le jaz nesem nič upal, jaz si nesem nič obetali. In ko je tudi mene profesor prašal, kak stan si bom izbral odgovorila so drugi za me. Lotila se me je bila neka otožnost, nek notranji nemir in negotovost, ki prihaja vedno veča.
2.	Prosto. Zjutraj mali sprehod čez Pevmo, Oslavije in Krojno. Zares krasno jutro z bleščečo roso in ž ver golen jem ptičev, a krasna tudi deželica z hribčki, dolinicami, potoki in zelenim drevjem!
18. Sem bil nekam ves potrt, ker sem moral na Sv. Goro. Bal sem se iti gor iz znanih razlogov. Vendar je bil moj strah prazen. Teta in strijc sta bila nenavadno prijazna z menoj ves čas. Vsi dnevi so mi mimo pretekli brez očitanj in tudi moje že toliko premleto »vojaško prašanje» se je ob kratkem obdelalo, če odštejem dolgčas, kteri me je nekoliko nadlegoval, reči moram, da so bile te vakance ene naj lepših mojih. — Prebiral sem vsaki dan Stritarjeve satire. Vedno bolj so mi dopadale. Zlasti nektera mesta so izvrstna. Vendar so soneti boiji nego pisma. 268) žalibog, da naši prvaki še več
zaslužijo.
25. Prebiral sem srbske narodne pesmi (v Kapper-jevi prestavi). 269) Jaz nesem mislil, da so te pesmi tako lepe. Od njih krasote sem bil kar očaran. Nesem jih mogel iz rok položiti, ko sem jih bil začel enkrat brati. Ko bi bil jaz minister upeijal bi jih po vseh jugoslov.tanskihJ gimnazijah mestu Homerja. Zlasti me je veselilo, ker sem sprevidel iz teh pesmij, da pri Slovanih ima ženska mesto, ktero ji gre in da ne vlada nad možem, da je mož ne časti skoraj po božje, in JI vse mogoče privilegije daje, kterih nikoli ne zasluži, kar se pri Germanih in Romanih v taki meri nahaja, da se človeku že studi. V tem vidim jaz glavno razliko med slovanskih in germanskih žitijem.
30. Sv. Telo. Procesija. Morda zadnja v Gorici, kajti godili so se veliki neredi in nespodobnosti pri njej. Policija se namreč nij nič vtikala. — Ta dan je popoldne nekak ljudski praznik na Kostanjevici. Zbere se po navadi prav veliko ljudi, a letos je malo dež žugal, zato nij bilo posebnega. Sicer se pa lepo petije še zmerom sliši na Kostanjevici.
Junij.
14. Velika nevarnost je žugala zadnji čas društvu in listu «Soča» kajti klerikalna stranka se je bila vzdignila zopet njo in jo hotela «se svojo« «krščansko ljubeznijo« uničiti. Ulovila je bila mladega Stresa na svoje limanice in pet duhovnikov je podpisalo vabilo in ga poslalo po deželi. Nabranih je bilo že precej goldinarjev, ker veliko mladih duhovnikov opiraje se na Stresov podpis hotelo je društvo podpirati. Hitro sta bila imena urednika (Kravanja in Toman) 270) odbrana, v aaitišji je stal Marušič in kot faktični urednik imel bi biti Stres (ki je mimogrede rečeno, pregnjen za tak posel).
Bila je že pogodba sklenjena s tiskarjem In do rojstva «Glasa Primorskega« manjkali so le še trije dnevi, ko se stranka sama razpre zarad nekega dopisa v «Vaterland» v kterem nek starejši duhoven strašno udriha po «Soči» in njenem predsedniku ter Izgovarja šfcofijstvo, zakaj ne ureduje slovensko. To se je zdelo Stresu preveč in odpovedal se je. ž njim je
seveda vse razpadlo in vrhu tega je še škof prepovedal list izdajati, ker je videl, da je nastal razpor med duhovniki samimi. Requiescat in peče 271) pred porodom umrlo dete «GIas Primorski«! 272) —
261)	Dunajsko družbo je vodil Bukovics, komedijo «Ein schlechter Mensch* (Slab človek) je napisal J. Rosen (N. Dussek). Opereto »Singvogelchen* (Ptičica pevka) je uglasbil T. Hauptner na besedilo C. Jacobsona.
262)	Rutar misli na najdbe arheološke iz leta 1867, ko je bilo tu slu-čajno odkritih za 200 kilogramov različnih bronastih predmetov.
263)	«Em Teufel* (Vrag), komedijo v treh dejanjih je napisal J. Rosen, opereto «Beckers Geschichten* (Pekove zgodbe) je uglas-
A. Conradi na besedilo C. Jacobsona.
264)	Pod goriški italijanski listi razumemo že omenjeni *L’Isonzo* in katoliški »II Gorizianoi*. Prvi je objavil kritiko 17. aprila 1872, drugi ostrejšo pa še 14. aprila 1872 (štev. 30). Naslov iger: «Poljub», »Garibaldi*, »Gumb iz lesa in pločevine*. Komedija v enem dejanju J. Rosena »Garibaldi* j. izšla tudi v slovenščini (Ljubljana, 1876).
265)	»Der Pfarrer vom Kirchdorf* (Župnik iz Kirchdorfa) je ™p>nl L. Gruber.
266)	Pfarrer (nem.) = župnik.
267)	Ehrgefiihl (nem.) = čut za čast.
268)	Rutar misli verjetno na Stritarjeve satirične pesmi (na primer »Prešernova pisma iz Elizije*, 1872) in »Dunajske sonete* (1872).
269)	Kapper je izdal srbske narodne pesmi leta 1852 v dveh delih.
270)	O Ivanu Stresu je bil v dnevniku že govor. Matija Kravanja (1832) je bal duhovnik v Gorici, Anton Valentan Toman pa upokojeni učitelj.
271)	(lat.) = Naj počiva v miru.
272)	Glede nastanka lista, ki ga Rutar omenja pod imenom »Glas Primorski* je treba dodati, da se je sicer pobuda za list pripisovala A. Marušiču, o čemer piš« tudi dnevnik. Pač pa je bil na vabilu o čemer Rutar piše podpisan poleg sememiškega profesorja Hrasta in treh duhovnikov (š. Bensa, I. Kumar in I Stres) tudi v dnevniku tolikokrat omenjeni ravnatelj malega semenišča Jožef Marušič. Stres je iz te skupine izpadel, namesto njega se je kasneje pojavilo ime semeniškega profesorja dr. J. Gabrijevčiča.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo	TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnine za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna	140.— din,
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
28. julija 1972
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/'
«ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 224U'
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno
upravni 300, legalni 400, osmrtnice ,n sožalia 200 lir »Mali °9sr|j 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri 5.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ZTT
NAPETOST V ULSTRU NE POPUŠČA
PROTESTANTSKI SKRAJNEŽI GROZIJO Z NAPADOM NA KATOLIŠKE ČETRTI
Izjavili so, da bodo preprečili dovajanje plina tem mestnim predelom Londonska vlada bo v kratkem ojačila svoje čete v Ulstru
BELFAST, 27. - Položaj v Ulstru se je v zadnjih 24 urah zelo zaostril, čeprav ni bilo oboroženih spopadov med gverilci in vojaki. Vse kaže namreč, da bodo protestantski skrajneži v kratkem začeli uresničevati svoje grožnje. Organizacija UDA je včeraj sporočila, da je že pripravila načrt za postopno obkoljevanje katoliških četrti v Der-ryju, ki so pod nadzorstvom pripadnikov skupine Provisionals. Voditelji protestantskih skrajnežev so napovedali, da bodo začeli prestrezati na cesti, ki povezuje Belfast z Deiryjem, vse cisterne, ki dovažajo plin v rezervoar katoliške
SINDIKAT
Sindikalno združevanje delavcev je zelo pomembno. Ta pomen so razumeli tudi na Norveškem. V Oslu so namreč včeraj ustanovili sindikat kaznjencev. V norveških zaporih so namreč prepričani, da lahko tudi tam ustanovijo sindikat. Sindikat je že postavil prvo zahtevo: tri tedne plačanih počitnic na leto za vse kaznjence, ki so sedeli v zaporu vsaj eno leto.
VOJNA
Telavivski študenti so napovedali vojno *gospodičnam», ki opravljajo svoj vpoklic* v nočnih urah v neki ulici za univerzo. Za orožje so izbrali fotografske aparate. Fotografirajo namreč avtomobile v katere «gospodične» vstopajo, fotografije pa pošiljajo lastnikom avtomobilov (ali njihovim ženam). Zagrozili so, da bodo nekaj fotografij poslali tudi časopisom.
VOZNIŠKO DOVOLJENJE
Izpit za vozniško dovoljenje je v Franciji zelo težak. To so ugotovile žene v kraju Fort Aven, ki jim izpraševalci niso hoteli dati vozniškega dovoljenja. Zato so sklenile, da si bodo pač vozniško dovoljenje dobile na drugačen način. Možnost se jim je kaj kmalu ponudila. kupile so ponarejena dovoljenja iz Konga in prosila francoske oblasti, naj jim v zameno izdajo francoskega.
Naš komentar? Glede no. promet, ki je tt Kongu, bi Francozinje lahko tam tudi šofirale. Doma pa nai se kar zadovoljijo s kolesom.
NAJVEČJI MOŽ
Dekletom, ki so se udeležile tekmovanja za miss sveta so postavili vprašanje: «Kdo je, po vašem mnenju, največji mož na svetu?* Odgovori so bili različni: NLcon, Bamard, moj oče, mož, ki ga bom poročila.
Edinstven je bil odgovor najlepše Izraelke: aNajvečji mož na svetu je Golda Meir*.
četrti Bogside. Na ta način bi bili prebivalci prisiljeni zapustiti svoje hiše zaradi pomanjkanja plina in britanska vojska bi lahko brez boja zasedla ta mestni predel. Pred stavniki protestantske organizacije so dodali, da so pripravili tudi dru ge akcije za ugonobitev struje Provisionals, niso pa hoteli pojasniti kakšne bodo te akcije.
UDA je že večkrat zagrozila, da bo sama poskrbela za likvidacijo katoliške odporniške organizacije, če ne bodo britanski vojaki dovolj
odkrili v belfaški četrti Crumlin Road dve trupli v gorečem avtomobilu. Gasilci, ki so takoj prihiteli, da bi pogasili požar, so našli eno truplo za volanom, drugo pa je bilo skrito v prtljažniku.
Ena oseba je bila hudo ranjena zaradi močne eksplozije, ki je danes popoldne razdejala trgovino v središču Belfasta. Malo prej je eksplodiral drug peklenski stroj, ki pa na srečo ni povzročil žrtev.
V poznih večernih urah je v nekem baru sredi Belfasta prišlo do eksplozije, pri kateri je izgubila življenje ena oseba, več pa je bilo hudo ranjenih.
strogo nastopili. Opazovalci v Ulstru menijo, da bodo oblasti, po zadnjih grožnjah dodelile vsaki av-tocistemi vojaško spremstvo, kar bi pa izpostavljalo vojake neposrednemu spopadu s pripadniki skrajnih protestantskih organizacij.
Kljub trditvam britanskih državnikov, da nasprotujejo vsem skrajnežem, ki zaostrujejo položaj v Severni Irski, pa so se vojaki vedno izognili spopadu s protestanti.
Londonska vlada je odločila, da bo v kratkem poslala v Ulster še 4.000 vojakov. V Severno Irsko bo v kratkem dopotoval tudi udarni bataljon. Število britanskih vojakov v Ulstru že presega 17.000. Londonska vlada je že ojačila čete v tej pokrajini pred kratkim ob priliki obletnice zmage protestantskih čet nad irskim katoliškim kraljem.
Londonski parlament je danes odobril novo gospodarsko pomoč Severni Irski. Pokrajina je bila že pred izbruhom neredov zelo zaostala, stalni spopadi pa so še povečali gospodarsko krizo, ker so podjetja ukinila investicije.
Britanski vojaki so danes zjutraj
VRSTA POLITIČNIH PROCESOV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Obsojen sin bivšega tajnika komunistične partije v Brnu
Obtožen je bil protidržavne propagande 22 oseb je bilo obsojenih v dveh tednih
Prometna nesreča na Koroškem
Sinoči se je pri Podkloštru na Koroškem pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 21-letni Adriano Pavan iz Cervignana, 20-letni Goričan Maurizio Semprini pa je bil ranjen.
PRAGA, 27. — Češkoslovaško ministrstvo za pravosodje je danes sporočilo, da je sodišče v Brnu obsodilo na dve leti in pol zaporne kazni zaradi protidržavne propagande Jana Sabato, ki je sin bivšega vidnega Dubčkovega sodelavca. Istočasno so sodniki zaradi istega prestopka obsodili na dve leti zapora Vaclava Sabato. Proces proti Sabati se je začel v ponedeljek in se je zaključil včeraj.
Jan in Vaclav Sabata sta bila obtožena protidržavne propagande, ker sta lani pred oktobrskimi volitvami delila letake, v katerih sta pozivala volilce, naj zbrišejo svoje ime z volilnih pol.
Oblasti so obtožile istega prekrška tudi Janovega sina in hčer. Tudi oče Jana Sabate, ki je bil za časa Dubčka tajnik komunistične partije v Brnu, je obtožen, da je sodeloval pri tiskanju omenjenih letakov. Govori se, da bo proces proti njemu pozneje, ker je obtožen večjih prestopkov kot sin.
V	teh letakih to obtoženci opozarjali prebivalstvo, da lahko zbriše svoja imena z volilnic, da jih lahko zamenja ali pa celo, da ne voli. V letakih so poleg tega trdili, da se bodo sedanji češki voditelji poslužili rezultatov teh volitev kot opravičilo za oborožen poseg držav članic varšavskega p>akta proti Dubčku.
V	vrsti procesov, ki zadevajo dogodke predvolilne kampanje v oktobru leta 1971, so v zadnjih dveh tednih na Češkem obsodili 22 oseb. Najstrožja kazen, ki so jo izrekli na teh procesih je bila šest let zapora. Včeraj se jo v Brnu zaključil neki drug proces proti osebam, ki so bile obtožene prevratniškega delovanja. Sodniki so obsodili vseh šest obtožencev na zaporne kazni od 26 mesecev do 5 let ječe.
Iz po navadi dobro obveščenih krogov v Pragi poročajo, da se bo v ponedeljek v češki prestolnici
začel proces proti bivšemu rektorju višje partijske šole Milanu Hue-blu, televizijskemu komentatorju Karlu Kinclu in zgodovinarju Karlu Barotseku.
Maocetung uradno priznal da je Linpiao mrtev
PEKING, 27. — Kitajski predsednik je danes uradno priznal, da je maršal Linpiao mrtev. V pogovoru z dvema tujima političnima predstavnikoma je kitajski predsednik spontano povedal, da je njegov bivši naslednik umrl med begom po ponesrečenem poskusu državnega udara.
VRSTA NARAVNIH NESREČ V ITALIJI
V Anconi zabeležili šest potresnih sunkov
Neurja po vsem polotoku - Pri Brescii zid zasul 6-letni deklici
ANCONA, 27. — V Anconi so včeraj zabeležili šest potresnih sunkov. Najmočnejši je bil prvi, ki je dosegel šesto stopnjo Mercallijeve lestvice. Epicenter sunka je či (do sunka je prišlo ob 2.10) vzhodno od mesta. Trajal je nekaj sekund in spremljalo ga je močno bobnenje. Prebivalstvo je sredi noči (od sunka je prišlo ob 2.10) steklo na ulice. Nekateri so se tudi z avtomobili oddaljili iz mesta.
Takoj nato je seizmološki observatorij zabeležil še en sunek, ki pa ga prebivalci niso zaznali, ker je bil le prve jakostne stopnje. Ostali sunki so si sledili v enakomernih presledkih do štirih zjutraj. Potres ni povzročil večje škode, pa tudi med prebivalci ni bilo ranjenih. Vse se je tako končalo le s precejšnjim preplahom, saj so bili zadnji potresni sunki pred le enajstimi dnevi.
Ta potres je imel tudi prolog. Malo po triindvajseti uri sta preleteli mesto dve nadzvočni letali in pok, ki sta ga povzročili, je bil tako podoben grmenju ob potresu, da je prebivalstvo steklo na ulice. # * #
VOGHERA, 27. - Val slabega vremena ki je pred štirinajstimi dnevi prizadel Italijo, še ni prenehal. Na Apeninskem polotoku je bilo včeraj več neviht, ki so povzročile precejšnjo škodo. V Vogheri je voda vdrla v kleti in v pritlične prostore ter so imeli gasilci mnogo dela. Nekatere ceste so zaprli prometu, ker je deževje naneslo nanje zemljo in kamenje.
Neurje je prizadelo tudi Emilijo. Nastalo je več okvar na električni napeljavi in za nekaj ur so tudi prekinili promet na železniški progi Bologna — Ancona. Na postaji Ca-stel Bolognese — Riolo Terme je strela udarila v lokomotivo, vendar ni povzročila večje škode. Med neurjem je v Bologni padlo 30 mm dežja.
Huda nevihta je bila tudi v Reg-gio Emilii in povzročila več okvar na električni napeljavi. Tehniki ENEL so pozno popoldne okvare popravili. Tudi v Modeni je voda poplavila kletne prostore.
V Toscolanu Modemu pri Brescii se je podrl zid in pokopal pod seboj šestletni deklici. Na srečo so sosedje .to videli in takoj rešili deklici ter jih spremili v bolnišnico. Deklici sta živeli z dedom, ki pa ga takrat ni bilo doma. Njuni starši so zaposleni v Švici. Zid, ki se je zrušil, je bil visiok približno šest metrov. Kamenje je predrlo streho hiše, v kateri sta deklici
živeli. Sosedje so takoj poklicali gasilce, še preden so ti prišli, pa so sami izvlekli deklici iz ruševin. Zid se je podrl, ker ga je močno deževje razrahljalo.
Tudi v nekaterih predelih južne Italije je neurje povzročilo precej škode. Pritlični prostori nekaterih predelov Barija in Matere so poplavljeni.
MILAN, 27. — Na tiskovni konferenci je danes v Milanu videmski nadškof mons. Giuseppe Zaffonato obrazložil spored državnega evharističnega kongresa, ki bo od 10. do 17. septembra letos v Vidmu. To bo prvi kongres po ekumenskem koncilu «Vatikan TI.». Možno je, da se bo kongresa udeležil tudi papež Pavel VI.
ZADNJA VEST
DUNAJ, 27. - V nekem kraju 17 km severno od Dunaja je prišlo do železniške nesreče, pri kateri so tri osebe izgubile življenje, 33 pa je bilo ranjenih. Osem ranjencev je v smrtni nevarnosti.
Newyorški policaji so imeli po zaključku koncerta, ki ga je priredil ansambel Rolling Stones v Madison Square Gardenu, polne roke (in oči) dela
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHJiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO OSVOBODITVI PETIH SINDIKALISTOV
Enotni britanski sindikat preklical splošno stavko
Pristanišiniki bodo še vedno stavkali zaradi uvedbe prevozov s kontejnerji
LONDON, 27. — Enotni angleški sindikat je danes sporočil, da splošne stavke, ki je bila napovedana za ponedeljek, ne bo. Z izpustitvijo petih sindikalistov je namreč včeraj vlada ugodno rešila glavno zahtevo sindikata in torej stavko preprečila Na delo so se tako vrnili tiskarji, časnikarji, rudarji, uslužbenci londonskega letališča in piloti. Niso se pa vrnili pristaniščniki, ki so danes napovedali stavko. Razlog za stavko je še vedno isti kot prejšnji teden. Ko so v Angliji uvedli promet s kontejnerji, je mnogo pristaniščnikov ostalo brez službe. Premestili so jih v skladišča, s tem pa so skladiščnikom odvzel; del zaslužka. Takrat so skladiščniki oklicali stavko, isto so storili težaki in prevozniki.
KER SE JE VEČKRAT ZDRAVIL V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI
BO THOMAS EAGLETON ODSTOPIL?
Izjava, ki jo je dal kandidat za podpredsednika ZDA, je razburila ameriško javnost - McCovern nasprotuje morebitnemu odstopu
WASHINGTON, 27.	— Senator
Eagleton, kandidat demokratske stranke za mesto podpredsednika, je umsko neuravnovešen Ta na slov kaj lahko zasledimo v ameriških časopisih.
Eagleton je predvčerajšnjim izjavil, da se je med letoma 1960 in 1966 trikrat zdravil v psihiatričnih bolnišnicah. Ta vest je presenetila ameriško javnost. McGovem, kandidat vseh tistih Američanov, ki verjamejo v mir in svobodo, si je izbral takega človeka za svojega najbližjega sodelavca. Res je, da McGovem ni vedel, da je bil Eagleton v psihiatrični bolnišnici. Dejal
TRT
pa je, da bi ga vseeno izbral, četudi bi bil o tem obveščen. Sicer pa so podpredsedniškega kandidata izbrali z izredno naglico. McGovem se je posvetoval s svojimi sodelavci, nekajkrat telefoniral in že je sporočil, da bo izbral Eagle-tona.
Eagleton je dejal, da bo odstopil, ker noče biti kriv za poraz demokratskega kandidata na volitvah. McGovem pa tega noče, tega noče niti večina demokratskih volivcev. Med njimi pa se najdejo tudi taki, ki so postavili zahtevo po Eagleto-novem odstopu. Neka 22-letna članica demokratske stranke iz New Yorka je McGovernu brzojavila: «Nismo delali štiri leta zato, da boste izginili s prizorišča zaradi Eagletonovega vedenja*. Kalifornijski senator Bernice Holson je dejal, da zahteva nazaj svoje prispevke, ker je z izbiro psihopata McGovern prepustil zmago Nixonu. Matthew Troy, eden najvažnejših osebnosti v demokratski kampanji pa je dejal, da utegne ta izbira res pomeniti poraz na novembrskih volitvah. Po vsem tem je tudi McGovernov uradni glasnik priznal, da je zaskrbljen zaradi izbire Eagletona za podpredsedniškega kandidata.
Ameriški tisk obširno poroča in komentira ta dogodek. New York Times je o tem pisal v svojem današnjem uvodniku. »Kaže, piše londonski dnevnik, da Eagleton ne pozna javnega mnenja, ki se nikakor ne ujema z mnenjem tistih psihiatrov, ki trdijo, da so tudi živčne bolezni popolnoma ozdravljive. Neverjetno bi bilo, da bi Eagleton pozabil na špekulacije, nasprotnikov senatorja Hugesa, o katerem so pravili, da je alkoholik. Ni važno, kaj je res, važno je, kaj mislijo volivci. Volivci pa zahtevajo ,da je «številka dve* ameriškega javnega življenja osebnost, ki je sposobna velikih fizičnih in psihičnih naporov*, zaključuje New York Times.
Pariški »glasbenik* Mcusta-hc je dokazal, da lahko tudi v vodi zaigra serenado ieta.mu dc.-.j.u
Filmski festival v Pulju
PULJ, 27. — Danes se je v pulj-i ski areni začel 19. jugoslovanski . kin matom j "ski festival, na kate-
rem sodeluje 26 filmov jugoslovanske produkcije. Dela je zbrala posebna žirija. Med filmi, ki jih bodo predvajali v areni, je tudi »Učitelj in Margerita*, katerega je zrežiral Aleksander Petrovič, nosilno vlogo pa ima italijanski igralec Ugo Tognaizzi. Festival, ki se bo zaključil 2. avgusta, se je začel s filmom «Valter brani Sarajevo*, ki ga je zrežiral Hajrudin Krvavec.
Nesramnost rodezijskega rasističnega režima
SALISBURY (Rodezija), 27. — Več sto rodezijskih temnopoltih državljanov je danes zapustilo svojo zemljo in se je zateklo v gore, da bi se izognilo aretaciji. Gre za člane plemena Tangvena, ki živijo na majhnem področju v bližini meje z Mozambikom. V tej pokrajini se temnopotlo prebivalstvo že več let prepira z osrednjo vlado. Pripadniki plemena Tangvena živijo v teh krajih že stoletja, in trdijo, da so se sporazumeli s prvimi belci, ki so prišli na to področje, o mejah svojega ozemlja. Rodezijska vlada pa je odločila, da bo dodelila belemu pribavalstvu te zemlje. Zato bi se morali afričani odseliti, ker bi na teh področjih lahko živeli le kot služabniki, ne pa kot samostojni lastniki. Država je hotela prisiliti pleme, da bi se odselilo v neko bližnjo pokrajino, ki je rezervirana temnopoltemu prebivalstvu. A le 16 družin je spoštovalo ukaz, ostali pa ne nameravajo zapustiti zemlje, kjer so se rodili in kjer so živeli njihovi predniki.
CALTANISSETTA, 27. - V Calta-nissetti sta dva dogodka pretresla javnost. Preiskovalni sodnik je danes izdal zaporni nalog za kletnega Giuseppa Ustico in njegovo ženo ,ker sta imela hčer zaprto v hiši celih 13 let. Hčer Elisabetta je stara 26 let in je nerazvita. Zaprta je bila v majhni in temni sobici.
Maria Rabbita, stara 29 let in mati štirih otrok pa je poskušala prodati sina nekemu policijskemu agentu. Zaprli so jo v psihiatrično bolnišnico.
Da bi vlada to Slavko preprečila, tarnih organizacij so oprostili za
je zaprla pet sindikalistov
Stanje je sedaj isto kot prejšnji teden. Za Veliko Britanijo, ki je pomorska država in obenem otok, ter se torej poslužuje skoraj izključno pristanišč za uvoz in izvoz, pomeni ustavitev pomorskega prometa hud udarec. Če stavka ne bo prenehala, bo britansko gospodarstvo zašlo v ŠČ hujšo krizo. Že danes je bilo moč opaziti prve posledice stavke; na londonski borzi je namreč padla vrednost funta šterlinga.
Enotni sindikat «Trade Unions Congress* želi sodelovati z vlado, da se zopet vzpostavi reden promet v britanskih pristaniščih. Minister za delo Maurice McMillan se je danes ločeno sestal s predstavniki sindikata in pristanišč .Po sestankih niso izdali nobenega poročila. Trenutno stavka nekaj nad 41.000 pristaniščnikov.
Britanski vladi torej zapor ni pomagal. Sedaj, ko so izpustili pet sindikalistov na svobodo, se je vlada znašla pred istim problemom kot prejšnji teden. Edina razlika je, da je z zapornim nalogom, torej z upoštevanjem zakona o prepovedi stavke, hudo razdražila delavce. Glavna točka programa vseh delavskih kategorij je sedaj preklic tega zakona.
radi pomanjkanja dokazov ali pa ker niso zagrešili nobenega prestopka, štiri mladoletnike pa so sodniki pomilostili.
Britanska revija o sovjetski mornarici
LONDON, 27. — Almanah «Figh-ting Ships*, ki ga vsako leto tiska jo v Veliki Britaniji, piše danes, da ima Sovjetska zveza največjo in najbolje oboroženo mornarico na svetu. Glavni urednik revije trdi, da lahko sovjetska mornarica z viška gleda na vse ostale mornarice drugih držav in dodaja, da je položaj, ki ga je zavzela Sovjetska zveza napram tradicionalnim pomorskim velesilam sledeč: «Karkoli naredite vi, mi vas lahko prekosimo*.
iiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiimiiiiimitiiiiiiiMiiimiiiiiii
LIMA, 27. — V Peruju so danes podržavili telefonsko družbo.
* * »
ISTANBUL, 27. — V Marmar-skem morju sta trčili turška tovor na ladja in trajekt V nesreči so štiri osebe izgubile življenje.
# # *
TOULOUSE, 27. - Deček je pa del iz desetega nadstropja neke stavbe. Padel je na neko plastično streho in bo okreval v dveh mesecih.
# # #
BEOGRAD, 27. — Pri Beogradu so odkrili ostanke toplic iz dobe rimskega cesarstva.
Zaključen proces o incidentih v Milanu
MILAN, 27. — Danes se je zaključil v Milanu proces proti pripadnikom levičarskih izvenparla-mentamih organizacij, ki so 11. marca priredili demonstracije, kljub prepovedi kvesture. Sodniki so obsodili na štiri mesece zapora pogojno pet mladeničev, enega na 20 dni zapora pogojno, dva pa na plačilo 10 tisoč lir globe. Dvaindvajset pripadnikov izvenparlamen-
ZAMENJALI SO JU ZA «JAMESA BONDA
Nevšečnosti dveh Američanov med potovanjem po Ugandi
Oblasti so jih osvobodile in izgnale šele po posredovanju ameriškega veleposlanika
TRŽAŠKI DNEVNIK
Enotnost
protifašistov
(Nadal evanie z 2. strani)
milijonov demokratičnih glaisov, j tidelavska im protiljudska. Kos1** j
je
še omenil nujnost boja za žitje slovenskega in italijan:
skeli*
naroda, za preporod tržaškega s spodarstva, sodelovanja z Jugo81
Glede mednarodnega položaja Pj| je omenil vojno v Vietnamu in * moto Nixonovega genocida ter ključi!: «Ne bomo stali križemJ*’, spričo tolikšnih pojavov fašif"jj Naša neoborožena armada ljuds ^ množic se bo upirala fašizmu, stvarila bo pogoje za jutrišnji 0»; ko bomo uresničevali najplern“T: tejše težnje človeštva. To je, 8 fašizem.*
Za njim je spregovoril zgod0 nar Santarelli, ki je predvsem r udaril, da je duh demokracije antifašističnega zavezništva neP! mljiv brez enakoprvanega sozi r med narodi, tu živečimi Slovenci Italijani. Črni madež nacionah®!"' ki je italijanski narod vlekel }l F stolovščine v pustolovščino, je j., ba izbrisati z močjo vseh su, . jih združuje odporništvo: kom*1 ■ stov, socialistov in katoličanov,
Santarelli je poudaril, da je ! šistična drhal tako včeraj kot nes le krotko orodje besnečih , j pitalistov, ki ne trpe napredka >1 skega gibanja, vendar je vsak r vratek nazaj nemogoč: ljudstvo premočno, Italija pa je že Šla »H zi ognjene izkušnje odpora, °bji vanja ustave, zrušenja monarh Santarelli za™
Svoj govor je oaniareui v čil z dvema pozivoma: mladim, se strne okoli idealov antifašj in demokracije, katoličanom P' naj bodo aktivnejši v tem boJu'
Deželni odb. Varisco v Pragi za letalsko povezavo z Ronkami
Vf
Deželni odbornik za prevoze \ risco se je sestal v Pragi s P\>, stavniki češkoslovaških leta*® ( družb, s katerimi je razpravlJa'( možnosti stalne letalske P°vefaj, med Prago in letališčem v R°n |«1 Odbornika Varisca je sprej predsednik konzorciaj za ronšk° tališče prof. Ferrari	p
O redni progi Praga - Ronke ^ govor že dalj časa med uešk% vaškimi predstavniki in zastoP naše dežele. Svoj čas je celo lo, da bodo vzpostavili to pr0&°jt dokaj kratkem roku, vendar Pa jj prišlo do nepredvidljivih težav * zastojev pri višjih državnih org®1^, ki nadzorujejo letalstvo in tak% do sedaj pobuda še ni uresjef Letalska zveza bi imela velik P?jej še zlasti za našo deželo. * • '
TEL AVIV, 27. — Dva mlada Američana, ki sta si želela ogledati Afriko, sta danes ob povratku v Tel Aviv pripovedovala časnikarjem svoje do godivščine na črnem kontinentu. Mladeniča so ugandske oblasti zamenjale za dva tovariša znanega Flemingovega »junaka* Jamesa Bonda, tajnega agenta 007.
Lyle Friedman in Arthur Gold sta odpotovala iz ZDA januarja letos. Nameravala sta obiskati bližnjevzhodne in afriške države. Zato sta kupila vozovnico, ki bi jima dovoljevala, da po mili volji krožita po Bližnjem vzhodu in po afriških državah z letali izraelske družbe El Al. Ko sta po obisku v Nairobiju dopotovala v Kampalo so se začele njune težave z ugandsko policijo. Mladeniča sta opravila formalnosti na letališkem carinskem uradu in nato sta se napotila v banko, da bi zamenjala dolarje z ugandskim denarjem. Tu so ju agenti ugandske policije aretirali. Najprej so pregledali njuno prtljago, nato so Golda izpustili, Friedmana pa
so odvedli s seboj.
Gold je medtem z letališča telefoniral ameriškemu veleposlaništvu. Takoj po tem pa so ga policaji aretirali. Oba so odvedli v hotel I. kategorije v Kampali, kjer sta morala mladeniča plačati vsak dvajset dolarjev za prenočišče. Agenti jima niso dovolili, da bi se nastanila v isti sobi. V hodniku pred njunimi vrati je stalno stražil oborožen vojak. Po več dneh zapora ju je končno obiskal funkcionar ameriškega veleposlaništva v Ugandi. Pojasnil jima je, da so oblasti tako strogo ravnale z njima, ker je ravno v tistih dneh parlament odobril zakon, vsled katerega je bil prepovedan vstop v državo vsakomur, ki je imel na potnem listu izraelski vizum.
Gold in Friedman sta bila tako presenečena nad ravnanjem ugandskih oblasti, da sta potrosila dva dolarja in pol na ameriškem veleposlaništvu v Pretoriji, da bi avtentificirala papirje, na katere sta zapisala dogodivščine v Kampali.
za našo aezeiu. - w znatnega povečanja dotoka jj-slovaških turistov v turistične.« morske kraje Furlanije *^. V krajine (in v zadnjih letih j® ji vilo le-teh že precej veliko), * tudi strnilo vezi med srednje®^, sko republiko in tržaškim Pj niščem. Torej tudi trgovina >n D morstvo bi se lahko okoristil® * tej novi zračni povezavi. ^
Vse to je poudaril odbornik 'V sco med svojimi razgovori s y jj slovaškimi predstavniki. Seved3 * bilo do sedaj še nobenih stvaj/f sklepov, razen obojestranske <*L| ze, da bodo spodbudili odgov’0^ organe za čimprejšnjo rešitev $e ji prtih vprašanj. V najkrajšem bi lahko vzpostavili sezonsko K letno progo, ki bi bila seveda r menjena predvsem turistom.
Deželno zasedanje o psihično in fizično nerazvitih otrocih
j#
Deželni odbornik za zdravstjj. socialno skrbstvo Stopper se Je,J, stal s predstavniki vseh d®, [j-združenj za pomoč psihično Ifl ^ žično nerazvitim otrokom in borniki za socialno skrbstvo pokrajinskih uprav in štirih P ?i nih deželnih občin. Razpravljaj o raziskavi, ki jo vodi goriški sj loški inštitut ISIG o stanju teh v naši deželi.
Raziskavo vodijo s specializijjj osebjem že več mesecev in so pripravili prve. delne rezulj V bistvu je šlo za štetje, juga izvedli s sodelovanjem skih uprav, podpornih ustjj zdravstvenih organizacij in šol. Dokončni rezultati bodo z" verjetno septembra ali oktobr®- a
Na podlagi teh bo deželna uPf jt osnovala svoj načrt za P011#’j podporo otrokom, njihovim nam in ustanovam, ki s™ zanje.
Obvestilo pokrajinskega sindikata upokojencev w
Pokrajinskemu sindikatu dj jencev CGIL so z več strani čili, da hodijo po hišah nezj, z izkaznicami CGIL, ki zahte j od občanov denarne podpore,«,; da je borba za izboljšanje Pj nin zadnje čase terjala precej narja.
Pokrajinski sindikat CGIL .jj Ija, da ni nikogar pooblastil' ^ bi nabiral denar. Gre očithf ^ goljufe, ki skušajo izkoristiti * vednost upokojencev ter jih fati za tistih nekaj lir, ki PjJ jemajo. Zato pokrajinski sij,; upokojencev CGIL poziva mejci naj nemudoma prijavijo policiji.