CeR4 5 dii 9. septembra 1978 Zveze sindikatov Slovenije, glavni urednik: Vojko Černelč, odgovorni urednik: Bojan Samarin DELAVSKA ENOTNOST št. 35 - leto XXXVII Foto: A. Agnič la kontrola pred vstopom v šolo. Malega prvošolčka je seveda v hišo prve učenosti pripeljal očka 'rt I* i^e ' akih prizorov smo lahko videli v prvih septembrskih dneh veliko. Da, začele so se skrbi, pa vendarle $ i H ^l0 pozabiti, da šola ni le skrb očetov in mamic, prosvetnih delavcev... Mladi rod je naša, družbena id. *“&] "S ■ A 1 * rit 0 Is septembra bodo vsi učenci imeli vse potrebne šolske knjige o jefl'5. ■A ll cbenikov dovolj ; k K/ jf lovi>Š °nia Gašperšič ’{ot] ^rno družbeni dogovor 4 S nnl^ z učbeniki. Na prvi s° j f |CV, V’c' ^, Časn'k je že v drugi po- ^iču ■ 3 P«™3! ° tem, kako •rani preskrbi učencev v vi jn , .konferenci seznanili, kjj in |^.Je se uresničuje dogo- V i.lii jn le so še določeni pro-^ kako naj bi jih razreše- io^t1 ^Va nieseca po podpisu ^ J>tlJe8a dogovora, zdaj ob i ^ UrgVe®a šolskega leta, je V tem kratkem iilii.fj) i-t|SegPare^Vsein Prišlo do bolj a)Q n^Povezovanja vseh, ki pripravo učbeni- kov in preskrbo učencev z učbeniki. Odraz tega povezovanja je, da je v dveh tretjinah občin bil sklenjen akcijski načrt, da so se dogovorili, kako organizirati preskrbo učencev z učbeniki in da je prišlo do tesnega sodelovanja med knjigarnami in šolami. Akcija je uspela zlasti tam, kjer so se vanjo vključili tudi sveti šol in starši. Uspeh akcije se kaže končno v tem, da je letos po knjigarnah bilo mnogo manj individualnih nakupov učbenikov, mnogo pa seveda še nakupovanja učnih pripomočkov, saj so organizirano preskrbo učencev s temi omogočili le ponekod. Končno lahko rečemo, da smo tudi letos kar precej uspeli razširiti akcijo za brezplačne ali ce- nejše učbenike. Ni sicer natančnih podatkov o tem, kje vse so zagotovili učencem že povsem brezplačne učbenike (znani so le primeri iz Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice, Radovljice, Tolmina, Škofje Loke), toda na večini šol so organizirali knjižnice rabljenih učbenikov za izposojo, marsikje pa so občinske izobraževalne skupnosti že dale nekaj družbenih sredstev za dokup manjkajočih novih učbenikov. To oceno lahko podkrepimo tudi z nekoliko natančnejšimi podatki. Izobraževalna skupnost Slovenije je ob koncu julija poslala občinskim izobraževalnim skupnostim vprašalnik, na kate-Nadaljevanje na 2. strani Razpravo »diktira« življenje V sredo so se zbrali na posvetu v Ljubljani predsedniki in sekretarji občinskih in medobčinskih svetov Zveze sindikatov in republiških odborov sindikatov. Pod odločno taktirko pred-sednikaRS ZSS Vinka Hafnerja si ocenili minule skupščine občinskih svetov ZS, spregovorili so o pripravah na skupščine republiških odborov sindikatov Slovenije ter o vsebinskih ter politično organizacijskih pripravah na slovenski in zvezni kongres Zveze sindikatov. Udeleženci posveta so se zavzeli za »živo« razpravo o osnutkih kongresnih dokumentov, ki morajo prodreti v vsa samoupravna okolja. Pri tem pa so se še posebej zavzeli za to, da ta čas v osnovnih organizacijah sindikata in v občinskih svetih ZS več spregovorimo o uresničevanju zakona o združenem delu ter o oblikovanju splošnih samoupravnih aktov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih delovnih skupnostih. Zato nas 11. de- cember, ko moramo imeti sprejete samoupravne splošne akte, ne sme presenetiti. Kajpak pa pri '■vsem tem ne smemo pozabiti tudi na temeljito analiziranje gospodarjenja po tričetrtletnih periodičnih obračunih, predvsem pa v tistih temeljnih organizacijah in občinah, kjer so »zgubarji«. Oba spleta sta aktualna in jima kaže v predkongresnih razpravah in v prihodnje v konkretni politični akciji sindikata posvečati še več skrbi. Več na 4. strani. Kako izkoristiti zmogljivosti Minuli četrtek je koordinacijski odbor sindikata SOZD Slovenijales v sodelovanju z RO sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva ter RO sindikata delavcev trgovine organiziral zanimivo problemsko konferenco o planiranju v SOZD Slovenijales. Ta problemska konferenca je bila le ena v vrsti podobnih konferenc, ki jih bodo sindikati organizirali v pomembnejših industrijskih dejavnostih kot svoj prispevek v vsebinskih pripravah na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na konferenci v Slovenijalesu sicer udeleženci niso obsežneje razpravljali o uspehih, zagatah in stranpotih planiranja v njihovih delovnih organizacijah in na ravni sestavljene organizacije, vendarle je bilo mogoče iz razprave izluščiti nekaj pomembnih napotkov za nadaljnje uveljavljanje planiranja na vseh ravneh organiziranosti združenega dela. Predvsem je pomembno, da so se udeleženci konference na podlagi ugotovitev iz razprave dogovorili, kako bodo sindikalne organizacije čim bolj ustvarjalno vključili v proces nastajanja planov. Prav tako so se dogovorili, kako bodo s posameznimi konkretnimi akcijami pospešili nastajanje takšnega planiranja v Slovenijalesu, da bo združenemu delu pri ustvarjanju dohodka v polno pomoč. Nič manj pomemben pa ni sklep, da akcija v Slovenijalesu, čeprav jo je spodbudil 9. kongres, ne bo trajala — samo do kongresa. R. B. Pokrovitelja Borštnikovega srečanja Republiški odbor sindikata delavcev kulture nas je obvestil, da bosta pokrovitelja letošnjega Borštnikovega srečanja republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in mariborska SOZD Konstruktor. Otvoritveni govor na Borštnikovem srečanju bo 19. oktobra imel predsednik Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Na tem gledališkem srečanju bo tudi delovni simpozij, na katerem bodo med drugim obravnavali samoupravljanje v gledališču. Borštnikovo srečanje, ki bo trajalo do 28. oktobra, bo torej tudi v dneh kongresa Zveze sindika- tov Slovenije. V treh kongresnih dnevih si bodo delegati lahko ogledali nekatere najpomembnejše gledališke predstave Borštnikovega srečanja. Z zbiranjem rabljenih učbenikov smo dosegli, da se je nakup novih učbenikov zmanjšal za 40 odstotkov — Ostanki zalog učbenikov se s šol že vračajo v knjigarne Učbenikov dovolj RO sindikata delavcev v prometu in zvezah keS( V boj K za »žive« SIS Nadaljevanje s 1. strani rega je do 31. avgusta odgovorilo 45 skupnosti oziroma tri četrtine vseh občinskih izobraževalnih skupnosti. Po teh odgovorih lahko sodimo, da se je v akcijo za organizirano preskrbo z učbeniki vključilo 44 občinskih skupnosti, da je akcijske načrte sprejelo 40 skupnosti, da so se v 37 občinskih izobraževalnih skupnostih dogovorili, da učenci pustijo rabljene učbenike v šoli, da so sprejeli časovno opredeljene roke za potek akcije, medtem ko iz odgovorov ni razvidno, za kakšen način organizirane preskrbe z učbeniki so se odločili. Ugoden premik, ki je bil dosežen z zbiranjem rabljenih učbenikov, je ta, da je letos upadla prodaja učbenikov za okoli 40 odstotkov, kar pomeni, da celotna družbena akcija le vodi k zmanjševanju sredstev za učbenike v Sloveniji (družbenih in iz družinskih proračunov). Občinske izobraževalne skupnosti so prispevale za nabavo učbenikov 5,956.569,00 din, kar bi bilo poprečno 54,97 din na učenca, seveda pa šo bili prispevki zelo različni, od 10, do 150,00 din na učenca. Seveda pa so še zelo pomanjkljivi podatki o tem, koliko so šole zbrale sredstev za nabavo učbenikov (ali pocenitev) neposredno od delovnih organizacij, ki imajo nad šolami patronat, ali na drug način (denimo z delom učencev). Znani so le trije primeri, kjer so z akcijo preko občinskih sindikalnih svetov uspeli angažirati tudi sredstva delovnih organizacij: v občinah Ajdovščina, Sevnica in Ljubljana-Šiška, primer Iskre iz Ljubljane. V teh krajih so zbrali 78.000,00 din. Kot rečeno so to seveda nepopolni podatki, čeprav je tudi res, da je neposrednih povezav v akciji za učbenike med delovnimi organizacijami in šolami še zelo malo. Končno je še zanimiv podatek, da je od 28 občin, ki so namenile določena družbena sredstva za nabavo učbenikov, 19 občin takih, ki prejemajo solidarnostno pomoč. To je zelo spodbudno, saj se prav s tem zmanjšuje socialno razlikovanje med otroki v ekonomsko šibkejših in ekonomsko bogatejših občinah. Iz odgovorov na vprašalnik pa je tudi razvidno, da prav občine, ki prispevajo večino sredstev za so- lidarnost, same niso namenile za nabavo učbenikov nobenih sredstev. Zakaj, tega seveda ne vemo! In kje so problemi? Že julija smo poročali, da akcija najbolje poteka na širšem mariborskem, celjskem in koprskem območju, da pa so se najslabše odrezali v Tržiču, Kranju in Ljubljani, razen v občini Ljubljana-Vič. Zato torej ni čudno, če so nas časopisi v dneh pred začetkom šolskega leta znova opozarjali na kupovalno mrzlico, še posebej v Ljubljani. Tudi nejevolje staršev je bilo precej, saj je v knjigarnah zmanjkovalo nekaterih učbenikov, kar pa seveda ne pomeni, da niso na zalogi. Po dogovoru so morale šole najkasneje do 5. septembra vrniti največ do 10 odstotkov odvečnih učbenikov, ki so jih naročile, ne pa tudi potrebovale. Ta dogovorjena remi-tenda že prihaja v teh dneh nazaj v knjigarne. Če je torej ob koncu avgusta in v začetku septembra po nekaterih knjigarnah še bila praznina, je po 5. septembru ne bi smelo biti več. Založniki zagotavljajo, da je natiskanih dovolj učbenikov in ko bodo izšli še zadnji štirje, bi do 15. septembra morali imeti vsi učenci vse učbenike. Že prej pa smo omenili, da so organizirano preskrbo s šolskimi pripomočki žal le malokje organizirali, zato je kupovalna mrzlica tudi zavoljo njih, saj na tem področju deluje v glavnem (po komercialnih reklamah sodeč) še zakon tržišča. Glede učnih pripomočkov tudi otroci sami marsikaj nepotrebnega izsiljujejo pri starših, ali pa jih navajajo k temu celo šolniki, kot na koprskem, kjer so ponekod rekli: no, učbenike smo vam preskrbeli, po ostalo pa pojdite v Trst! Prav glede bolj organizirane nabave učnih pripomočkov se bomo morali prihodnje leto bolje organizirati, ne le zaradi nakupovalne mrzlice, bolj zato, da se bodo zahteve šol po učnih pripomočkih poenotile. Prav tako bomo morali v prihodnje tudi več storiti za šolske knjižnice rabljenih učbenikov na srednjih šolah, saj ti so še mnogo dražji; in v tem pogledu bo potrebno družbeni dogovor še razširiti. Družbena sredstva za nabavo novih učbenikov za šolske knjižnice bomo morali v bodoče načr- tovati skupaj z delavci, jih vključevati v programe in samoupravne sporazume o potrebnih prispevkih delavcev za izobraževanje, kot so to že doslej sporazumno uredili v občinah Radovljica, Velenje in Škofja Loka. Nemara bo prav ta način zagotavljanja družbenih sredstev za učbenike v prihodnje prevladujoč. Neposredna denarna pomoč šolam za učbenike s strani delovnih organizacij, ki imajo patronat, pa se bo gotovo bolj uveljavila čez leto ali dve, ko bodo ob šolah zaživele enote izobraževalnih skupnosti, ki bodo celotno akcijo lahko programsko časovno in denarno načrtovale. Vsekakor bo treba tudi bolj razviti delovno povezavo šol z delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi, saj bi tudi učenci sami lahko z določenimi delovnimi akcijami prispevali za- služek v fond za nabavo brezplačnih učbenikov. Kot na Kosovu, kjer so se šole povezale s kmetijskimi delovnimi organizacijami in učenci sodelujejo pri obiranju grozdja, zaslužek pa dobi šola za skupne potrebe. Za konec naj zapišemo le še to: šole, ki še niso vrnile knjigarnam odvečnih novih učbenikov, naj to čimprej store. Skupne letošnje zaloge učbenikov v Sloveniji so po zagotovilih nekaterih založnikov celo večje, kot so potrebe. Predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak govoril v Novem Sadu Aktivnost sindikatov in delavski interes z roko v roki Na razširjeni seji sveta Zveze sindikatov Vojvodine, namenjeni pripravam na bližnjo volilno konferenco, je v razpravi sodeloval tudi predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak. Mika Špiljak je bil zelo kritičen pri ocenjevanju posameznih področij, kjer sindikat še ni prišel do popolnejšega izraza. Omenil je, da bi osnovne organizacije zveze sindikatov morale postati vplivnejši dejavnik pri uredsni-^evanju stavnih načel in zakona o združenem delu, v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov in pri neposrednejšem vplivu proizvajalcev na sprejemanje sklepov o najbolj pomembnih vprašanjih. Nadalje je Mika Špiljak opozoril na prizadevanja, da bi pod plaščem socialne politike in solidarnosti zmanjšali pomen nagrajevanja po delu, kar ni v skladu z odločitvijo, da dosežemo večjo produktivnost, višji dohodek in boljši standard delovnih ljudi. \ -j*- »Ne moremo biti zadovoljni tudi z uresničevanjem sprejete politike v stanovanjski politiki, o kateri bomo govorili na najvišjih sindikalnih zborih,« je dejal Mika Špiljak. »Opazili smo tudi deformacije pri izplačevanju sredstev za tople obroke, ne moremo pa se tudi pohvaliti pri zagotavljanju boljših pogojev za oddih in rekreacijo delovnih ljudi«. Predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije se je še posebej ustavil pri problemu zaposlovanja in opozoril na neskladje med številom prijavljenih ljudi brez zaposlitve in številom iskanih profilov kadrov v gospodarstvu. Mika Špiljak je dejal, da pri nas še vedno vzbujajo večje zanimanje tako imenovani uradniški poklici, ne pa delovno mesto v proizvodnji, kar bi morali po njegovih besedah čimprej preseči. Minuli petek so se sestali člani RO Sindikata delavcev v prometu in zvezah. Plenarno sejo so namenili obravnavanju gradiva za slovenski in zvezni kontres Zveze sindikatov, sprejeli so predlog poročila za skupščino tega RO, prav tako pa so potrdili tudi osnutek usmeritve dela republiškega odbora sindikata v prometu in zvezah za prihodnje. Razprava na seji je bila obsežna, saj so člani RO spregovorili tudi o dosedanjih pomanjkljivostih v tem sindikatu, predvsem pa so kritično analizirali razmere, s katerimi se srečujejo v gospodarjenju in pri samoupravljanju v vseh vejah te dejavnosti. Največ skrbi pa so namenili tistim vprašanjem, ki zadevajo delovanje samoupravnih interesnih skupnosti v prometu in zvezah, težave s katerimi še srečujejo pri ustanavljanju samoupravne interesne skupnosti za cestno gospodarstvo in tudi pomanjkljivosti, ki so v delu SISza PTT promet. V razpravi so sodelovali tudi predsedniki republiških in območnih skupnosti, ki so delegatom v RO postregli s konkretnimi odgovori na številna vprašanja in tudi opozorili na tiste splete vprašanj, kjer najbolj rabijo pomoč sindikata. V razpravi so ocenili, da je storjen pomemben korak naprej pri krepitvi SIS za železniški in luški promet, »srečevanje« in združevanje interesov potrošnikov in izvajalcev železniških in luških storitev v SIS se je pokazalo kot dobra oblika dogovarjanja. Uspehe beležimo predvsem-v obnavljanju infrastrukture, v povečani varnosti v železniškem prometu zaradi modernizacije signalno varnostnih napra':,j| v i in*; v če, J področju oblikovanja cen n- . -lahko naštevali. Ta čas teceJ v k; prav Najdlje pa so r prišli v SIS za PTT pron,et’,| so že ustanovili poleg rep^J :dai! tudi območne skupnosti, ^ ............. ,vitve' že razmišljajo o ustano , v občinah. Spodbudno ie’i ocenili na seji, da so se por3 ( storitev v tako velikem »odzvali« združevanju s za razširitev telefonskih f ljučkov, kar nedvomno obojestranski interes »P3*1^ jev« v SIS za prihodnji r3 PTT omrežja in hkrati tudi d , 1 mi zuje, kako pomembna je samoupravnih interesnih 5 nosti pri tem. No, povejmo, ‘4o 'p fl^ zagat v cestnem gospoo^ kjer jim še po nekaj uspelo ustanoviti samoup^j manjka tudi subjef interesne skupnosti. j^' številnim objektivnim r321^!^ ne manjka tudi subjc^11.. ^ često ozkih, podjetniško 3lvj gionalno obarvanih intere* L jim bodo morali tudi v sii^ 13 de cija za ustanavljanje r^!11 jjb ?^ skupnosti, ki bodo še bolj rj “oro Žale dogovarjanje med izvajj ^ti, in uporabniki tovrstnih delovnim ljudem in občan3^ ,,°gnj organizacijam združenega 'br,' bol ^ va ^ je |.Tak Jenje go\ Ss K.^ihi 4< Huse ,(27)i: :tilji «sev < «;Ki >n Set Necj eni ito Vp jim mman iuui * pristriči peruti. Na seji dogovorili, da bo tudi v tor nje med osrednjimi vpraša' i j njej. litične naravnanosti teg3 ( kata boj za okrepitev s3 pravnih interesnih skupaj vendar pa bodo svojo 3^( usmerili ob tem tudi v 33^ pravno preobrazbo org311 združenega dela v prome zvezah. Kadrovanje v sindikatih Odmik od dogovorov cgai v "j 2 S C' 14$, 'eti j X s H N !H da Marjan Horvat Na minulem posvetu predsednikov in sekretarjev občinskih in medobčinskih svetov ZS in republiških odborov sindikatov smo slišali tudi podatke o strukturi izvoljenih delegatov za slovenski in jugoslovanski kongres Zveze sindikatov. Z njo smo lahko le deloma zadovoljni, kajti podatki kažejo, da smo v skupščinah občinskih svetov mladim posvetili premalo skrbi, saj je njihovo zastopstvo med delegati prenizko. Struktura že izvoljenih delegatov za oba kongresa: 9. kongres ZSS Število delegatov Žensk mladih do 27. leta Članov ZK Delavcev iz neposredne proizvodnje ali osnovne dejavnosti 8. kongres ZSJ Število delegatov Žensk Mladih do 27. leta Članov ZK Delavcev iz neposredne proizvodnje ali osnovne dejavnosti 304 36,1% 9,4% 75,6% 61,5% 141 27% 7,8% 88,7% 44% Prav gotovo to td membna pomanjkljivost ,, dentiranju in izvolitvi de^,,. • y s za kongres, saj po svoje k, to, da se dogovorov ne No, če pa smo lahko sora» ^ Vu K zadovoljni s trukturo izv ‘‘ f delegatov za oba kong1^ . p J*bj skupščinah občinskih svef ia] ne smemo biti s podatko^^ le 39 občinskih svetov ev' h) ralo možne kandidate za ški svet ZS in njegove Nad tem podatkom se ia j lah*0,; mislimo, četudi lahko ko1^, ff valno okoliščino navede1^*) snico, da so se vštevilnih 0 ^ vodstva občinskih svetov’ j jJ menila, pa novi predsed^/ sekretarji morda niso , ^ seznanjeni z dosedanji111' vori. Pravo opravičilo Pa . s(i” pak ne sme biti! Na posve vsi udeleženci seznanili p° z zasnovo sestave RS ZSS ^ $ govih organov. Upajm0’ ^ / dogovor, ki so ga sprejeli, ,jfir mudoma pristopijo k evi j / nju, tokrat držal. Še P°se „j(1 tegadelj, ker je kadrov3 ^ zvezi sindikatov in druž^iji pomemben sestavni del nje politične aktivnosti- k V ^ središču pozornosti DE 9i september 1978 stran 3 esec dni in pol po katastrofalnem požaru v velenjskem rudniku dudarji se ne dajo Damjan Križnik V-j \’a .^Strašno! Težko je opisati. sem Prišel ob 5.3t), pol Po teh valjčkih je do usodnega 26. julija tekel transportni trak, naložen Z izkopanim premogom. Guma je zgorela, visoka temperatura pa je povsem zverižila konstrukcijo Podobna usoda kot železniške tire je doletela tudi ločno podporje M „ Kasneje sem bil že na čelu, ■ $ inkmetrov globoko. Nisem se še '/Jlj L.r° oddahnil, ko se je začelo '"'S) v ^ trenutku me je zajel ("T 'Ot ■ rmalna Pot i2 jame je bila (jd jj Kniu> umaknili smo se po daljni °^re pol ure smo tekli. Kako 5ij Vam opišem trenutek, ko se Je nasmejalo sonce?« ak° je 0pisai svoj b0j za ziv- ^ )e Izudia Ahmetaševič, tako jJšovorili vsi rudarji, ki so tiste jrijstede, 26. julija letos, prišli f sc ij”1 y jamo Pesje, ne vedoč, da | preden bodo zavihteli S' kit i i spremenila v pravi n Ca, v Življenja treh — Irfana (Joviča (23 let), Nikole Jariča stofl1' I :ga net-^ :pub., zdalf dtvi^ j ie’ ,ot$' 2te' sr^1, ih P' kai{ pH ;ef Rasima Mujkir ^32) — ttthi' VSelej ostala v u 1'nem drobovju... st°ril' vse, kar je bilo v j ■ uJ e so vzroki požara, ki je idaP**1 Wa prizadel našo delovno ■ “h ''(^'zacijo, zaenkrat še ne k n?’* narn ie dober mesec dni >uP3i Nesreči v velenjskem rudniku L Varn točne informacije ne O0 posredovati. Domne-'OSf^i °’ da je požar nastal zaradi it) to pod trakom 1 l_a, Vjljv^jverjetneje zaradi okvare ji a-(< Sj>,. ,e.° Prvih obvestilih, ki so jih ti-upti^ i!iv^aUs°dnega 26. julija dobili iz ' ižtn'’So sPrva menili, da gre za So J ttanjšega obsega. Zagofeli ^tJreč trakovi 11-a, 20 in 30, k k11 Pa tudi glavni odvoz iz etaž ’n 1^5 jame Pesje, je nj113'1! nato pa so zvedeli, da ^ jpPt^hodna tudi kota 225 in 'tj. rese —wi ai \ »-v0 akcijo, vendar reševal Ijil) 1 šlo vse po načrtih, kajti >itVeV Poseg je bil zaradi preki-i^ko leJeionske zveze s starim ieiolj1*1 Jerino otežkočen. Ko so ^ira/ .aktivnim gašenjem loka-^ ^ pogasiti požar, jim je Potjj'1. povzročati preglavice ^ jj alkanje vode. Ugotovili so, Sni ie Pogorel visokonape-'H (ja .v°d, ki napaja jamo Skale Na Zaradi tega prišlo do iz-‘Cktrične energije, j ^^itn zajel še etažo na koti Nemudoma so organizirali td w j Ker so an tega prenehale delovati Ke na kotah 175 in 229, je /Kih " 'Ji° vode za gašenje 11 V .e8a traku 11-a. Ker koli- 'k zo!jf t2*3 j bj izrednim naporom, ^daijp'gas'li požar, se je ogenj w JC bolj razplam ki so jih dovajali iz z^|a vodovoda, niso zadoš-hdicar°iz ognjenimi zublji, so % J13 na pomoč gasilce, ki so h NvtiVaiali vodo v jamo- k; ttjub izrednim nano •ePu »k«; j razplamteval in širil. tako da je kmalu postalo jasno, da mu z vodo ne bodo kos. Hkrati pa so ekipe, ki so iskale pogrešane rudarje, začele poročati, da se v izstopnih prograh na čelu nabira metan. Ob 11.43 so se tako začeli pripravljati na morebitno zaprtje celotnega področja. Medtem so se z ognjem še naprej borili z vodo, reševalne ekipe pa so mrzlično iskale pogrešane rudarje. Ob 18.50 so jih našle, toda pokojne. Ob desetih zvečer so začeli z zazidavanjem, ob enih naslednjega dne so zaprli zidove — pet so jih izdelali in napravili še dva zadelka — ustavili ventilator in tako zadušili požar. »Delo naše reševalne ekipe je bilo izredno težavno; delali so pri temperaturi skoraj 50 stopinj Celzija,« pravi Avgust Terglav. »Naj še povem, da so nam drugi slovenski rudniki ponudili pomoč, takoj ko so zvedeli za nesrečo, vendar je nismo potrebovali, ker imamo sami dovolj številno reševalno četo (150 ljudi).« Za skoraj škode 18 starih milijard Zaprtje jame Pesje, s čimer je bil onemogočen tudi odvoz premoga iz Škal, je botrovalo velikanskemu izpadu proizvodnje. Po planu bi naj namreč velenjski rudarji v mesecu juliju nakopali 11.200, v mesecu avgustu pa 11.300 ton premoga dnevno. Manjka torej 220.000 ton premoga, kar v dinarjih (upoštevaje planirano kalorično vrednost za leto 1978 ter dogovorjeno in potrjeno ceno za energetski premog) pomeni 71,159.088,00 din. Požar je uničil opremo v vrednosti 69,215.621,88 dinarja, re-promateriala za 6,044.418,32 dinarja, povzročil škodo na jamskih prostorih v višini 10.000. 000.00 din, sanacijski stroški znašajo 18,354.766,00 dinarjev, represivni ukrepi pa 2,456.444,62 dinarja. Če vse to seštejemo, dobimo 106.071.250.82 dinarja, če pa k temu prištejemo še 71.159.880.00, kolikor znaša izpad proizvodnje, dobimo 177.731.130.82 dinarja ali skoraj 18 milijard starih dinarjev. Toliko znaša škoda, ki jo je povzročil požar! Da škoda ne bi bha še večja, so si v Velenju na moč prizadevali čimprej vključiti v proizvodnjo vsaj del jame. Četrtega avgusta so napravili prehod preko izvoznega nadkopa Pesje ob traku 11-a v jami Škale, dva dni kasneje so pognali ventilator Pesje, s katerim so prezračili dotlej zaprte jamske prostore, 8. avgusta a so že obložili odkope v jami kale, s čimer so povečali proi- Foto: Arhiv REK Takole pa so po požaru izgledala električna stikala. Levo stikalo je zaradi izredno visoke temperature (okoli 800 stopinj Celzija) celo eksplodiralo. Tudi tiri, po katerih tečejo vagončki, niso bili kos veliki vročini. Čeprav debeli in iz Železa, so se povsem skrivili. Levo: zvita konstrukcija transportnega traku. zvodnjo premoga od tedanjih 5.000 na 10.000 ton dnevno. Ko so uredili še odvoz iz jame Pesje, je 21. avgusta, torej po treh tednih, proizvodnja nemoteno stekla. Sindikat priskočil na pomoč »Seveda bi lahko imel ta požar neslutene posledice za vse slovensko gospodarstvo. Na srečo pa je bilo letošnje hidrološko leto dovolj dobro, da ni primanj- vsP' y $ K \>e) f/ ^ družboslovni zbirki založbe DELAVSKA ENOTNOST izide v septembru knjiga cir- Pavao Brajša: splošna psihodinamika Samoupravnega vedenja ^arnoupravljanje, meni avtor, psihiater-praktik, ima tudi svoj psihološki oziroma psihodina-ra n' asPekt 'n t0 J® psihodinamika samoupravnega vedenja. Knjiga — napisana preprosto, ^umljivo, bralno — pripoveduje o univerzalnosti samoupravnega vedenja kot specifičnega s6a> a d° življenja in odnosov med ljudmi. Namenjena je vsem tistim, ki se žele podrobneje družb S *- No C1 C' Pošt $ V! Olo' V: P de fj1' P % ^!i 'V>1 OSNOVNIM ORGANIZACIJAM SINDIKATA, KONFERENCAM OOS V DELOVNIH ORGANIZACIJAH, PREDSEDNIKOM KOMISIJ ZA URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU POSLOVODNIM ORGANOM TOZD IN DO, STROKOVNIM SODELAVCEM V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Avtorizirano predavanje Romana Albrehta sindikalnim del^' cem Družbena preobrazba odnosov med delavci v proizvodnih in trgovinskih organizacijah ii V At lil. L Cki vet .N pN Vb Pil’ip g C" je izšlo v zbirki Knjižnica SINDIKATI št. 14. Cena brošure: 40 din. Obseg 90 strani. Naročila sprejema TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, Dal' malinova 4. Kupite jo lahko v naši trgovini na Tavčarjevi ulici 5, v Ljubyaf1 % Kij, Si S IS IH! N iv; 9. september 1978 stran 5 ^ sledeh dogovaijanja Spopad s samozadovoljstvom 'imSt!i ,pr; elavC> raMf j n6,, ačef upa^ disf' ne H co"3 $ atof« e^: iti, o.P^' df Icat«'1',,, po dosedanji javni razpravi, so osnutki dokumentov za slovenski in zvezni kongres zveze sindika- anjislf i|j, °bri, seveda pa jih bo javna razprava, ki ta čas teče v osnovnih in občinskih organizacijah ter v republi-'A \^°dborih sindikatov še v marsičem dopolnila. O poteh, stranpoteh in ovirah pri uveljavljanju novih druž-i,^onomskih odnosov v praksi, o samoupravni organiziranosti ter o veljavi sindikata govorijo v naših «\^ngresnih pomenkih nekateri delegati iz ljubljanskih občin Center in Moste-Polje. Pogovarjali smo se s ela -fJl0rn Jakušo iz ljubljanskega hotelskega podjetja Union, delegatom za zvezni kongres, z Brigito Blaj, \ LVefrio delavko iz Most, delegatko za deveti kongres ZSS in njenima »delegatskima kolegoma« Jožetom akom, šoferjem v Viator-SAP in Štefanom Belščakom iz strojnih obratov ljubljanske Tehnike. ^pečkarstvu je treba krediti konec Belščak — Ljubljana- Pa,°j L*'1’1 'z strojnih obratov grad-iar ,. K.,podjetja Tehnika, t^e- p0H)‘ ■ F pe- jdi t Če- livj ne delam v gradbeni opera-Pa me seveda vsi problemi, s ■ i3 NdK *. se ta čas ukvarjamo v rJ| jjle ®ništvu, še kako zadevajo. ^ trir lda°rern >n ne morem razume-a ioi11 % Se ^venski gradbinci tako * sti,^ci;Sl dogovarjamo o speciali-^n° - 'njiij1’ o skupnih nastopih na ■ trgjh in o skupnih naložbah sestav-združenega jilSs >' T3* org* tetfj jlavcj Žtdlt li*?9. Ustanovili smo Mo organizacijo er dejali: »Zdaj bo bolje.« H i-i maI° se je spremenilo V e’ sai še vedno ne manjka fov ,tenih konkurenčnih nasto-W pja za tržišče, nepoštenih in podobnega. Kot da ^Veže^ateri oddahnili, ko so se S •. v sestavljeno organiza-^Ceš, saj bomo delali tako in SH0 P° starem, politikom pa Obvezali jezik, to v*10 Pa sem prepričan, da Va ra^Un' brez krčmarja, saj Jjj j j0 začeti proces združevanj | a in sredstev nadaljevati, ^ošlr6 talco bomo uspeli znižati foojeif gradnje, hitreje graditi in \ Tlrati takšne objekte, ki fcL.J!h tehnološko sposobni stev i;1 brez razsipavanja sred-MJ,: rez nepotrebnega uvoza. ' .1 tudi v tem namen povezo- V vsaki osnovni organizaciji sindikata bi morali takoj analizirati dosedanje rezultate povezovanja, odkriti tiste, ki jim to ni všeč in jim odkrito povedati: »Tovariši, tako ne gre. Izigravanja nam je dovolj.« Pa ne mislim, da velja to le za Tehniko. Povsod je preveč zapečkarstva, lokali-zmov in skrivanja za podjetni-škimi plotovi, toda če kje, so te slabosti prav gotovo doma v slovenskem gradbeništvu in v sindikatu se moramo spopasti z njimi. Še pred tem pa moramo poskrbeti, da bodo delavci objektivno informirani o vsem, predvsem pa o takšnih naložbah, ki lahko pri-zadanejo tudi njihovo socialno varnost. V Tehniki nimamo dobrega sistema obveščanja, poleg tega pa se mi zdi, da še vse preveč informacij, odločitev in rešitev ostaja le v vrhovih delovne organizacije, tako da smo delavci še vedno v resnici le glasovalni stroj. Večkrat bi tudi morali spregovoriti o naši tehnološki, samoupravni in politični organiziranosti, vendar ne s togega formalnega aspekta, temveč s stališča, koliko naša organiziranost omogoča večje gospodarske učinke, večjo produktivnost in boljše rezultate dela. V temeljni organizaciji združenega dela bi bilo mogoče na tem področju marsikaj storiti z bolj zavzetim delom sindikata. Prepričan sem, da nova organiziranost zveze sindikatov zagotavlja nadaljnjo okrepitev družbenopolitične vloge sindikata v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju. Na vodstva osnovnih organizacij sindikata nalagamo mnoga težka in odgovorna bremena, zato tudi mislim, da sindikalnih konferenc na ravni delovnih organizacij ne bi smeli »razmontirati«, morali bi le opredeliti njihovo vlogo, da ne bi več odločale v imenu osnovnih organizacij in delavcev, temveč da bi bile v pomoč osnovnim organizacijam in mesto za dogovarjanje in sporazumevanje o skupnih akcijah. Marjan Horvat ^posobiti moramo tudi sami sebe V ^°vak — Ljubljana-“°lje h V_ft i razpravljal na zaseda-i^at Slcega k°n8resa Zveze X0V, bom spregovoril o te-,%ia. PoloŽBju cestnih pre-bStiii c!elovnih organizacij. S n &><, tezavami se srečujemo & Siba)0darjeniu- Odvism smo iM’ Dr^Ja cen nafte, od režima } ima Metne politike, pri tem Sl) M0 še težave z nabavo predvsem tistih iz S S3 nve govorim o rezervnih a ^as imamo v cestno-tat 'k delovnih organiza-t0 0 različne tipe vozil, da \ Povzroča še dodatne te-\\ 1 gospodarjenju, draži | koNudlk26- Gospodarjenje Opisih 8vOSusUvir,Jesko-Ulju>0žno. j^i še vternu Pa se v naš' dejav- A j edr>o prepočasi povezu- M>'h0fn0Varjamo ° ak“Pnih n ^ ^ v« ' Se Prevec ubadamo Specializirati bi se J^lej \?n°go bolj, kot smo se v Viatorju in SAP je uspelo, da smo se združili v sestavljeno organizacijo združenega dela. Večletni družbeno upravičeni »pritiski«, če jim lahko tako-rečem, so slednjič obrodili sadove. Nas pa čaka v tej sestavljeni organizaciji združenega dela še mnogo, zelo mnogo dela. Tudi sindikalne organizacije, predvsem pa njihova vodstva, ki so sicer razpravljala o združevanju, vendar pa smo bili v sindikatu bolj kot manj opazovalci tega pomembnega procesa. To je bilo hudo napak, saj je bilo zaradi naše pasivnosti, premajhne »prizadevnosti« izgubljenega veliko časa. Nismo znali udariti po ovirah, še manj po ti- stih, ki so jih postavljali... Škoda, da smo toliko zamudili, saj bi bili danes že precej dlje pri oblikovanju novih samoupravnih odnosov v sestavljeni organizaciji Viator-SAP. Občutek imam, da smo sindikalni delavci premalo usposobljeni za zahtevne naloge, ki so pred nami. Seminarji, različna posvetovanja in drugo, so še kar posrečena oblika izobraževanja, vendar pa ne bi smeli misliti, da smo s tem naše usposabljanje že končali. Prav lepo nam teče beseda, ko govorimo na splošno, ko ponavljamo tisto, kar je zapisano v zakonu o združenem delu in v drugih dokumentih, zatika pa se nam, ko moramo besedo oživiti, zapisano nalogo uresničiti in se spopasti s konkretnimi problemi. Pri tem bo v prihodnje moralo predsedstvo občinskega sveta zvez sindikatov več storiti. Funkcionarji bodo morali bolj kot doslej sodelovati pri odpravljanju ovir za boljše samoupravljanje v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih skupnostih. Tu je naša šola. Ob podobnih pogojih gospodarjenja — zelo različni rezultati Tone J okuša —Ljubljana-Center »V naši občini smo se delegati za slovenski in zvezni kongres zveze sindikatov in člani predsedstva občinskega sveta ZŠ razdelili v delovne skupine po posameznih dejavnostih. Ta čas, ko je javna razprava o kongresnih dokumentih v polnem razmahu, sodelujemo na sestankih osnovnih organizacij, skupaj z njihovimi izvršnimi odbori se dogovarjamo za jesensko sindikalno »politično ofenzivo« pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela, analiziramo težave, stranpoti in dosežene rezultate na področju »oživljanja« dohodkovnih odnosov v praksi itd. Menim, da je to najboljše kongresno »gradivo«, pri čemer pa so nam usmeritve, zapisane v osnutkih kongresnih dokumentov, zelo dober kažipot za praktično delo. Kot gostinskega delavca me kajpak najbolj zanimajo tista vprašanja, ki zadevajo gostinsko in turistično dejavnost v naši občini in v mestu. Na številnih sestankih smo doslej že govorili o zelo težavnih pogojih dela v naši dejavnosti, o slabih in ob tem še neurejenih pogojih za pridobivanje dohodka v gostinstvu in turizmu ter o celotnem spletu vprašanj in težav, ki iz tega izhajajo v procesu gospodarjenja in samoupravljanja. Že dlje ugotavljamo, da je akumulativnost v gostinstvu zelo nizka. Nekateri ocenjujejo, da smo vsi slovenski gostinci s čistim dohodkom, ki ga ustvarimo v enem letu, sposobni zgraditi en samcat boljši hotel. To dejstvo je sila pomembno za prihodnji razvoj gostinske in tu- ristične ponudbe v naši republiki. Sodim tudi, da moramo v prihodnje več spregovoriti v sindikatu o akumulativnosti, predvsem pa o gospodarjenju delovnih kolektivov z družbenimi sredstvi, zlasti zato, ker delovni kolektivi v enakih ali podobnih pogojih dela dosegajo zelo različne rezultate. Ko to naglas povemo, marsikateri direktor pa tudi sindikalni aktivist vzplamti, začne napletati o objektivnih razlogih zakaj ustvarjen dohodek ni višji, ne vpraša pa se o svoji krivdi, o subjektivnih razlogih. Slaba organizacija, šepava propaganda, neurejeni samoupravni odnosi... tudi v tem moramo iskati krivdo za slabe gospodarske rezultate. Šele tedaj, ko bomo pometli pred lastnim pragom, se bomo lahko »spopadli« s tako imenovanimi objektivnimi vzroki. Jesensko, zimsko, spomladansko in poletno, skratka, vsakodnevno politično ofenzivo sindikata moramo zato usmeriti v gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Danes imamo z« takšno akcijo več možnosti kot včeraj, kajti po dolgem času nam je tudi v ljub- ljanskem gostinstvu uspelo »integrirati« delo in sredstva. Da, za navednice sem, ko govorim o in-tegriranosti, saj smo se le statusno povezali v štiri sestavljene organizacije združenega dela, v Ljubljanici pa bo preteklo še precej vode, da bodo uveljavljeni dohodkovni odnosi, ko se bomo samoupravno dogovorili ter vrgli v staro šaro vse pogodbe, ki zdaj urejajo mesebojna razmerja. Za uveljavitev novih družbeno ekonosmkih odnosv pa nam ni treba delati visoke šole, saj že imamo nekaj izkušenj. Marsičesa smo se lahko naučili iz izkušenj drugih. V sindikatu, predvsem pa v vodstvih osnovnih organizacij pa se moramo bolj usposobiti, da bomo lahko kos tistim, ki še vedno zavirajo uveljavljanje novih odnosov, in tistim, ki sodijo, da smo s tem, ko smo se povezali v to ali drugo organizacijo združenega dela, že uveljavili duha zakona o združe- nem delu, opravili z združevanjem itd. Oba spleta vprašanj, ki sem jih omenil, pa morata biti v naši politični akciji v ospredju tudi tedaj, ko bomo oblikovali akcijske načrte za delo sindikatov po dejavnostih. Gradivo, ki je v javni razpravi, je dobro pripravljeno, vendar sem prepričan, da bodo skupščine občinskih in republiških odborov sindikatov še nekolika »posolile« poročilo in osnutek sklepov za oba kongresa. Bržčas bi bilo tudi prav, ko bi na slovenskem kongresu več pozornosti namenili tudi akcijskim načrtom posameznih sindikatov, saj sodim, da bo kljub novi organiziranosti tudi v prihodnje ostalo občinskim in republiškim odborom sindikatov mnogo dela. Nič več na dveh stolih Brigita Blaj — Ljubljana-Moste-Polje »Oh, pa sindikat,« so še pred leti zamahnili z roko tisti, ki jim njegova vloga v družbenopolitičnem življenju ni bila po volji, ali pa tisti, ki so menili, da sindikat ne more storiti veliko več kot to, da organizira izlet in poskrbi za ozimnico. Tako je bilo kar nekam sram ljudi povedati, da delajo v tem ali onem sindikalnem organu, da so se na sestanku zavzeli za to ali ono. V zadnjih štirih letih pa se je ugled sindikata popravil. Vse bolj se krepi prepirčanje — tudi med prosvetnimi delavci, h katerim sama sodim — da je sindikat nujen za oblikovanje novih odnosov v naši družbi. Za sindikat prosvetnih delavcev v naši občini lahko trdim, da je prevzel vajeti v svoje roke, bodisi ko odločamo o delitvi sredstev za osebne dohodke, o gospodarjenju, bodisi ko je na dnevnem redu stanovanjska problematika. V tem smo naredili velikanski korak naprej. Najbolj pa se mi zdi pomembno, da vodstvo sindikata ne sedi več na dveh stolih ali celo »manevrira« med direktorji in delavci. Ti časi so mimo. Odločen razredni odnos do vseh vprašanj, predvsem pa do samouprave postaja kriterij za veljavo vodstev osnovnih organizacij sindikata. V šolstvu se seveda srečujemo z nekaterimi posebnostmi. Mišjim na to, da nimamo strokovnih služb in pravnikov, ki bi nam pri- pravljali osnutke samoupravnih aktov, po javni razpravi pretresali pripombe in nato formulirali člene. To delo opravljajo izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata ob bolj ali manj uspešni pomoči ljudi zunaj šol, vendar pa na podlagi dogovorov, enotnih stališč in usmeritev, za katera se dogovorimo v občinskem odboru sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja. Pravilnike o delitvi sredstev za osebne dohodke smo v naši občini pripravljali na enak način, kot sem opisala. Za vse. prosvetne delavce smo uveljavili enake osnove, ne glede na izobrazbo, njihovo prizadevnost, rezultate in uspešnost pa posebej ocenjujemo. To ni lahka naloga in tistih 25 odstotkov gibljivega dela za osebne dohodke delimo po temeljiti presoji. Vendar pa mislim, da bomo kaj kmalu mo- rali uveljaviti bolj natančna merila in stimulirati tudi tiste, ki se dodatno izobražujejo ali pa so že končali višjo ali visoko šolo. Doslej nam to še ni uspelo; tavamo in se vrtimo v začaranem krogu lastne neinventivnosti. Namesto opozorila naj zastavim vprašanje: kaj vse bomo še morali v naši družbi storiti, da se bo družbeni ugled prosvetnih delavcev povečal, da bomo lahko gospodarili tako kot drugi, in da bomo laže reševali svoje stanov-najske probleme, ki so tako zelo pomembni za zadovoljstvo vsakega zaposlenega na tem občutljivem in družebno pomembnem področju? Resnici na ljubo moram povedati, da se odnos družbe do prosvetnih delavcev prepočasi spreminja na bolje. Morebiti moramo tudi sami več storiti za to in stopiti iz anonimnosti in izza šolskih sten. Kar zadeva sindikat, bi rada povedala še nekaj. Prepričana sem, da morajo biti komunisti idejna hrbtenica v dejavnosti vsake osnovne organizacije sindikata. Sicer pa smptako sklenili tudi na zadnjih partijskih kongresih. In ker je temu tako, bomo morali mnogo bolj odkrito in mnogo bolj odločno zastaviti v partijskih organizacijah vprašanje zakaj se nekaterim komunistom »ne ljubi« delati v izvršnih odborih sindikata. Kje pa naj delajo, če ne v tej in v drugih množičnih političnih organizacijah? To sprašujem prav te komuniste. Razvoj in načrti osnovne zdravstvene službe v občinah Mozirje in Velenje do leta 1980 Urejeni vsi prostori za osnovno zdravstveno službo S pomočjo in z razumevanjem združenega dela Šaleške in Gornje Savinjske doline je dosegel Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje, ki ima enote v občinah Velenje in Mozirje, pomembne uspehe pri urejanju in širjenju mreže osnovne zdravstvene službe. Širjenje oziroma gradnjo novih prostorov za osnovno zdravstveno službo terja posebej še na območju občine Velenje hitro naraščanje števila aktivnih zavarovancev in njihovih družinskih članov, o čemer najbolj zgovorno priča podatek, da pride v prostore zdravstvenega doma v Velenju vsak dan kar 2000 zavarovancev. V velenjskem Savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu računajo, da bodo najpozneje leta!980 končali urejanje potrebnih prostorov za osnovno zdravstveno službo. Sicer so v zadnjih dveh letih zgradili nove prostore za zdravstvene domove oziroma postaje v Šoštanju in Lučah, letos pa še v Šmartnem ob Paki. H kraju gredo dela pri preurejanju prostorov zdravstvenega doma v Velenju. Nove prostore urejajo za dispanzer za medicimo dela, več prostorov pa bo na voljo tudi za zobne ambulante. Prihodnje leto pa bodo, skladno s srednjeročnim programom gradnje prostorov za osnovno zdravstveno službo, povečali prostore za zdravstveno postajo v Nazarjih, kjer je osredotočena večina industrije Gorenje Savinjske doline. Tako ostaja za obdobje po letu 1980 nerešeno edinole vprašanje nadaljnje razširitve oziroma pove- V DRUŽBOSLOVNI ZBIRKI DELAVSKE ENOTNOSTI JE PRAVKAR IZŠLA NOVA KNJIGA: Dr. Cveta Mlakar: Ekonomski problemi naše graditve socializma Naši ekonomski problemi terjajo vse več teoretičnih analiz in seveda ustreznih praktičnih rešitev... Napori avtorice, ki je sicer redna profesorica za področje politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani, so usmerjeni v to, da pride do konkretne uporabnosti znanstvenih ugotovitev za našo družbenoekonomsko prakso... Avtorica je knjigo razdelila na štiri dele, ki obravnavajo: — Tržno gospodarstvo v socialističnih samoupravnih odnosih — Družbeno reprodukcijski proces — Gradbene in mestne rente v komunalnem gospodarstvu — Vprašanja meščanske in marksistične teorije cen Problematika, ki jo knjiga obravnava, je tako aktualna, da jo priporočamo prav vsem, zlasi vsem delegatom združenega dela, kot tudi vsem družbenopolitičnim delavcem in vsem, ki se poklicno ukvarjajo z ekonomskimi odnosi v naši socialistični samoupravni družbi. Obseg 336 strani, vezano v platno, ščitni ovitek, cena 250 din. SKUPNA IZDAJA ZALOŽB MLADINSKA KNJIGA IN DELAVSKA ENOTNOST Čanja prostorov za osnovno, specialistično in dispanzersko službo v Velenju. Vendar pa bo mogoče začeti načrtovati omenjena dela šele potem, ko bo dokončno določen prihodnji razvoj splošne bolnišnice v Topolšici, ki naj bi imela, kot predlagajo in se zavzemajo v Velenju, po letu 1980 štiri oddelke. Osnovna zdravstvena služba je v zadnjem času občutno povečala obseg dela v splošnih ambulantah, dispanzerju za medicino dela, rentgenskem oddelku ter na oddelku in dispanzerju za pljučne bolezni." Sicer je število ambulantnih pregledov v velen jskem Savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu višje kotdrugje v Sloveniji, kar je posledica načina dela osnovne zdravstvene službe ter posebnosti populacije, ki živi na območju občine Velenje. Večje število ambulantnih pregledov je posledica prizadevanj, da bi bilo manj izostankov z dela, prispeva pa tudi k temu, da je manj hospitalizacij. Zavarovanci pa nasploh prihajajo v bolnišnice bolje pregledani in z ustreznimi izvidi. Letos se bo, kot računajo, zaradi zagotovitve novih prostorov bistveno povečal obseg dela v dispanzerju za medicino dela in v zobnih ambulantah. Najpomembnejša naloga ob tem pa bo nadaljnje izboljšanje kvalitete dela, zagotoviti pa bo treba tudi nove zdravstvene delavce, saj je 62 zdravnikov in zobozdravnikov, kolikor jih trenutno združuje delo v Savinjsko-šaleškem zdravstvenem domu Velenje, premalo glede na specifično populacijo. Omeniti velja še, da sodi Savinjsko-šaleški zdravstveni dom Velenje med tiste redke zdravstvene domove pri nas, ki ima organizirano lastno specialistično službo. V Velenju deluje zdaj 8 specialističnih ambulant, 2 pa v Mozirju. Računajo tudi, da bodo v prihodnjih letih začele z delom še nove specialistične ambulante, tako v Velenju kot v Mozirju. P. O. PRAVNIK SVETUJE Nadomestilo osebnega dohodka za čas dopusta pripravnika Vprašanje: Pri podjetju sem se zaposlil 1. 8. 1977. leta kot pripravnik. Pripravniška doba se je iztekla L maja letos. V tem času sem prejemal osebni dohodek, kot je bil določen za pripravnike. V mesecu maju sem nastopil redno delo in prevzel naloge vodje oddelka, v juniju pa sem nastopil redni letni dopust. Po čl. 43 samoupravnega splošnega akta o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in Skupno porabo gre delavcu nadomestilo za čas rednega letnega dopusta v višini poprečnega osebnega dohodka zadnjih treh mesecev pred nastopom dopusta. Ker pa sem bil sam pred nastopom dopusta pripravnik s pripravniškim osebnim dohodkom, me zanima, kakšno nadomestilo mi gre za čas dopusta. A. J. SEVNICA Odgovor: Načelno bi bilo potrebno tudi osebni dohodek pripravnika urediti po delu, ki ga pripravnik opravlja. Upoštevaje dejstvo, da pripravnik opravlja med pripravniško dobo več del, ki so različna in tudi različno ovrednotena, se osebni dohodek pripravnikov obračunava z zneski, ki so določeni pavšalno in jih okvirno določa sindikalna lista. Zaradi tega osebnega dohodka pripravnika ni mogoče šteti kot delitev po delu, marveč bolj kot nagrado za delo, ki ga opravlja v času praktičnega pripravljanja na poklic. Glede na to, da ima delavec v času dopusta pravico do nadomestila osebnega dohodka, v vašem primeru ne more biti nadomestilo, tolikšno, kot ga daje izračun osebnega dohodka za čas pripravništva, saj tedaj ne bi imeli tako imenovanega plačanega dopusta. Po prenehanju pripravniške dobe ste že en mesec opravljali redne delovne naloge in prejeli redni osebni dohodek za ta čas. Zato bi bilo pravilno, da bi v vašem primeru nadomestilo osebnega dohodka za čas dopusta bilo enako akon- Financiranje kmečkega turizma Namesto odgovora — vprašanje K Ivo Kuljaj "uši Zadnjič, med našim obiskom pri kmetu Vršniku v Robanovem kotu, ki se poleg kmetovanja ukvarja še s kmečkim turizmom, nam je Vršnik med drugim tudi dejal, da namerava zgraditi novo stanovanjsko hišo. Po njegovih besedah naj bi novi prostori služili tudi za potrebe njegovih kmečko-turističnih načrtov. O pomenku, ki je stekel ob tej priložnosti, smo v DE že pisali, zato tokrat velja naše pisanje financiran ju naložb v kmečki turizem, zlasti ker nam je Vršnik povedal, da se mu posojila, ki jih bo dobil za gradnjo hiše, ne zdijo posebno ugodna. Gre namreč za to, da bi moral Vršnik posojila odplačevati še preden bi bila hiša dograjena, kar z drugimi besedami pomeni, da bo moral vračati denar za naložbo, ki še ne bo ustvarjala nove vrednosti. In če smo še bolj natančni, Vršnik naj bi izčrpal posojila v enem letu, v naslednjem letu naj bi si od velike naložbe opomogel, nakar bi moral v prihodnjih osmih letih s 3-odstotno obrestno mero odplačati posojila. To pa je zanj prevelik zalogaj, saj bo, kot je dejal, gradil najmanj štiri leta, ker mora računati z utečeno »gradbeno stvarnostjo«. Ob teh Vršnikovih podatkih se nam je seveda porodilo veliko vprašanj. Toda preden bomo skušali nanje odgovoriti, si malce podrobneje oglejmo .nekatere aktualne aspekte razvoja kmečkega turizma, da si bomo na čistem, zakaj o Vršnikovi zagati sploh pišemo, kajti bržčas to ni samo njegova. Če malce pobrskamo po reso-lucijskih dokumentih 7. kongresa ZKS, bomo med drugim zasledili tudi naslednji navedek: »Hitrejši razvoj kmetijstva ohranja poseljenost, obrambno sposobnost in urejenost kmetijskega prostora, saj omogoča produktivno rabo kmetijskih zemljišč tudi v gorskih in obrobnih območjih Slovenije.« In dalje: »Da bi dosegli ustrezni dohodek in zagotovili obstoj hribovskih kmetij, se bomo zavzemali za razvijanje kmetijske proizvodnje in turizma v predelih in za vključevanje prebivalcev s teh predelov v delo v gozdarstvu in drugih dejavnostih.« Gotovo je, da so se ob takšnem gledanju in ob »vračanju k naravi«, množičnem obiskovanju hribov in gora, begu iz bučnih obmorskih in drugih letovišč, gradnji vikendov v gorskem svetu, ob vedno večjem popraše-vanju po turističnih zmogljivostih v hribovskih in gorskih predelih Slovenije v mirnem in domačem okolju, odpirajo možnosti za razvoj kmečkega turizma. Poleg tega pa so se porodile še druge gospodarske in družbene zamisli, ki so pripeljale do tega, da postaja kmečki turizem vedno bolj zanimiv ne le za kmetijstvo in gozdarstvo, pač pa tudi za širšo družbeno skupnost. Kmečki turizem potemtakem zanima tudi tiste, ki lahko za njegov razmah veliko storijo. In res ne bi mogli reči, da banke v minulem obdobju niso prisluhnile potrebam, ki jih je narekoval razvoj kmečekga turizma. Še več, hribovski kmet se lahko zahvali prav ustrezni bančni politiki, da danes sploh govorimo o kmečkem turizmu, ki ponekod že — drugje pa še bo — omogoča ustvarjanje dodatnega dohodka in tako povečuje produktivnost in ekonomičnost na njegovi hribovski ali gorski kmetiji. Kako se je torej lahko primerilo, da je kmet Vršnik v zagati prav zavoljo njemu ne preveč ugodnih posojil? O tem smo se pozanimali na celjski splošni banki, kjer smo zvedeli, da tisti, ki dajejo kredite, opredeljujejo kmečki turizem kot dopolnilno dejavnost kmetov, ki ima)°j! vse potrebne pogoje in , ..^ci kmečkim turizmom želij0 ' J i,a b< i zei,ru l riti dodatni dohodek ob Jev Čanju stanovanjskih 'n. j vf32 ^auju siaiiuvaujsMii -" K , ' prostorov na kmetiji. P°|CL y 1 o banke tudi menijo, da u kmečki turizem zapos liti $ St člana družine, ki sicer » Kri polno zaposlen in ki bi pru ^" Ijo zaposlitve v kmečke^1 “nji ■avz*1 zmu ostal na kmetiji, K1'3 bi sicer iskal zaposlitev j. “ns stenco v mestu in industrij “ni pa zadeva Vršnikovo zag^^čali tu za zdaj ne da pomag3 banke spoštujejo v letu sklenjeni samoupravnisp0'.j, c ^ o kreditiranju kmetijstva in ^“cn ’Pre, ske industrije, v kateren1 ^ ^ jeto tudi kreditiranje kme' gc žugati turizma. Po tem sporaza j . -—: ----j—:: U^USt pri gradnji določenega ^ ^ vanjskega ali drugega P®5 na preusmerjeni kmetiji, ki** Kb, služila potrebam kmečkega,{) “vi zrna, poslovne banke udeleZ» 35 odstotki, hranilno-kfU jntv službe pa z 20 odstotki ^ /““vi naložbe. Skupaj dobi tor6) j .te, za gradnjo nekaj več kotljjnsi vico potrebnih sredstev. a ,/«e doba odplačevanja posoF j deset let, vendar kmetje P ^ prav vračajo denar le osel11. j, 3-odstotni obrestni meri- ^ “h menijo, da imajo kmetje ugodnosti že s tem, da ji1? P ni treba vračati v PfVinsiti( ^ v) letih, ko naj bi svoja P° tudi dogi adili. .uJ Tako menijo v ce tako narekuje tudi že o^fj ^ C samoupravni sporazum- r - afl) — ali je realno pričakova'' bodo hribovski kmetje 0 ^ znatni bančni pomoči r?8 ij Sos- pomlajevali svoje kmetij6 j tij * šli kmečki turizem? Mom j p« ,če SL rtl se le lahko kako druga6 zumeli, da bi začeli hitt^; sničevati to, kar smo zfPj svoje dokumente? Naj 0 " C6lotl nji izzvenita kot izziv! Invalidnost je stvar ocene V N Sn s % v°lj. K. Pavli V kranjski občini lahko z zadovoljstvom ugotavljajo, da so v minulih letih opravili več nalog in uveljavili več ukrepov, ki so pomembno vplivali na zagotavljanje socialne varnosti občanov. Kljub napredku na vseh področjih, skrbi za družbeni standard in s tem večji socialni varnosti občanov, pa vsakdanje življenje prinaša vedno nova vprašanja, ki so pogosto tudi posledica dobrega osebnega standarda, spremenjenih odnosov med zakonci, strukture prebivalstva po izobrazbi, starosti, imi-gracijskih gibanj, spremenjenih moralnih norm, vpliva potrošniške družbe itd. Pogosti so primeri, ko v intezivni skrbi za materialne dobrine, ki so do določene mere eksistenčnega pomena, zanemarimo sočloveka, tudi svoje najbližje. Odtujenost rojeva nervo obliko socialnega problema, ki je značilen za sleherno družbeno strukturo. Center za socialno delo, ki opravlja strokovno delo za področje socialnega skrbstva in delno tudi socialnega varstva občanov, pri svojem delu že dlje ugotavlja, da se v kranjski občini poglabljajo socialni problemi, kj prejeli za mesec junij. taci ji osebnega dohodka, ki ste jo So pogosto posledica že navede- [ nih razlogov. Pereč problem še vedno predstavlja predšolsko varstvo in usposabljanje, zatem usposabljanje in varstvo težjih invalidnih šoloobveznih otrok kot tudi zaposlovanje in nadaljnje vključevanje te populacije v življenje. V centru že 15 let deluje komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. V vseh teh letih je bilo razvrščenih več kot 800 oseb, medtem ko je komisija samo lani obravnavala 116 oseb. Komisija tudi ugotavlja, da je odkrivanje invalidnih otrok — zlasti laže invalidnih — še vedno težavno, saj je povezano predvsem z osveščenostjo staršev. Vsi razvrščeni otroci oziroma mladoletniki se šolajo ali usposabljajo glede na psihofizične lastnosti in njihove sposobnosti. Usposabljanje slepih, slabovidnih, slušno in govorno motenih, telesnih invalidov, in laže umsko prizadetih oseb ne predstavlja več posebnega problema. Ti invalidi se usposabljajo v posebnih šolah in zavodih bodisi v kranjski občini ali v republiki. Težave nastopijo pri usposabljanju teže in težko prizadetih. Skoraj polovica le-teh je v domači oskrbi, saj niso sposobni za samostojno življenje. Da bi ta problem omilili, se pri skupnosti j skrbstva v kranjski 0 zemajo za ustanovitev pod posebnimi pogoji- . |*1 V teh prizadevanjih^,] trebno izhajati iz spozn- ,, ima tudi invalidni otrok cialne sposobnosti in 'Tjuti da se razvije kot norma*11,^ ?; vendar na specifičen naap0!1 posebnimi prijemi. Tp ni, da je potrebno otroka čimprej vključi0 pjJ tacijski proces, pri gre le za human odnos, di za pomembne e konota izjavni ke, zlasti še če je °S\cy. roma mladoletnik rehabilitran. Tak proCe*(j^ trebno pričeti s PreVe-0, v; ukrepi, s kategoriza61) ’(/ stvom in habilitacijo že^^S, šolski stopnji, ga na^o^j usposabljanjem v osno^jSjj, osno^V s predpoklicnim s r f Ijanjem, s svetovanjem^^1 zmerah in, slednji6’ spremljati mladoletni -jjUju lovnem mestu ter mn V. ^ pri njegovem vključeva jjenje. J je ženski tekstilci se bore za ustrezen družbeni status Kolovrati se bodo morali hitro vrteti Ciril Brajer nekaj dni nas loči od 150. etnice tekstilne industrije v . t i.1 republiki. Osrednja slove-j |.°st ^Ajdovščini ne bo le mani-.in.jp! [ji ac'ja ob tej obletnici. Pouda- !bVCcebv° PrisPevek tekstilnih de-D Prit ^ razv°ju nase družbe, 'n. ,j . ^ala bo povezanost in enot- teianizacjj združenegtdela ti^Cv, 1 induslru' ‘n lskanje 1 lii L .vl°ge industnjske veje, v te ti je zaposlena skoraj šestina :,ra l< >iA ” industrijskih delavcev. To keS Cm[e ie morda naibolj p°- ■ (1 da ^n°i saj slovenski tekstilci V '■'i niso v ravno zavidanja prj?”em položaju. Radi bi pre- a^' svojih težav niso krivi sami v^J' > J'*"61 ad1družbeno skupnost, da žagi 'tU d [jj^edvsem, da niso nepremost-SP° if L e; Njihovi napori, da bi se va 'je H.aj n° vzpeli na zeleno vejo, že etT1^10 prve rezultate in sloven-‘M®0sPodarstvo se je začelo za-im i Pomembne vloge tekstilne ^ s Jstnjt ii> j^^eni status, saj jih ovira (ot^trije. Tekstilci si hočejo za-''iti ustrezen, enakopraven ke-3,f;i stee?Vsem pomanjkanje lastnih ji j.j t£v ob visokih družbenih ’Pteri!^' Še naprej bodo vlagali V . I/ lastna sredstva in na-tr p^u da bi s svojo proizvodnjo koi(f j^nierili v visokoakumula-', jil2||il 6 'zclelke- Le tako bodo ^4 IA Elkom ;>f ozd _ w(>[e dobro Oslova! 1* -.a ia> Prv, delavci SOZD Elkom so v Vj ^ polletju poslovali tako kot :tije j (j '^črtali in rezultati so ugod-rfd'3K riJJnseg proizvodnje je dosegel zappj Dffphju. Prodaja je ti VP Ce]0.Vsein doma in predvideni <5 ll1' prihodek jim je povečala ^ .l°vanega, za 35 odstotkov oj6 Presegel lanskega v istem C^?bju- Prodaja je bila dobra odstotke. Le ormoška i^t) Primat jim povzroča iri J^Ze nekaj časa je v težavah tit^rjacijski načrt v njej se ne V^čuje ne tako hitro ne tako kot so načrtovali. Iz-D0|| Se je v primerjavi z lanskim v()|]etiem res znižala, a ne do- ^ C. B. lahko ohranili pomembno mesto v našem gospodarstvu, ki ga danes (kljub mnogim nasprotnim mnenjem) še imajo. Predstavniki slovenske tekstilne industrije so na nedavni tiskovni konferenci razložili svoje poglede na razvoj panoge. Menijo, da je velika ovira njihovemu razvoju tudi pomanjkljivo in včasih napačno obveščanje. Zavedati se moramo, da gre za včasih prvo vejo industrije pri nas, ki je z dohodkom, ki ga je ustvarjala, dajala pogoje za razvoj vseh ostalih. Ne poudarjajo pa le svojih zgodovinskih zaslug. Od osvoboditve do danes je tekstilna industrija po obsegu proizvodnje, družbenem proizvodu in številu zaposlenih na drugem mestu v republiki. V tem obdobju si je neprestano prizadevala uvajati nove tehnologije in nove surovine. Prilagajala se je svetovni tehnologiji, ki danes že predstavlja posebno znanstveno disciplino, brez katere si obstoja sodobne družbe ne moremo zamisliti. Tekstilci hočejo, da jim družba njihov pomen prizna. Brez tega bo že zdaj majhno zanimanje za ta poklic še upadalo, brez strokovnjakov pa seveda ni normal- Brežice Tomosove razvojne usmeritve Koprska delovna organizacija TOMOS hoče svoj proizvodni program razširiti z izdelavo kmetijske mehanizacije. Letos se ji je kot TOZD pridružila Proizvodnja kmetijske mehanizacije Brežice, bivši obrat ljubljanske Agrotehnike. Sedanjo proizvodnjo bodo močno razširili, predvsem z motornimi kosilnicami, katerih bodo vsako leto izdelali 5000. Vse večja in širša proizvodnja zahteva nove prostore in skupno pripravljajo novo naložbo v brežiški industrijski coni. Njena vrednost bo 50 milijonov dinarjev. Oprema nove tovarne bo predvsem domača. C. B. nih možnosti razvoja. V svetu so to že davno spoznali. Konec je teorij, da je tekstilni industriji mesto le še v nerazvitem svetu. Izkazalo se je, da je lahko uspešna povsod — ob močni kapitalni izgradnji in visoko strokovnih kadrih. Razvite države danes doma proizvedejo tekstila za 80 odstotkov lastnih potreb. Uvoz je enakovreden izvozu, saj pri dveh milijonih vrst tekstilnih izdelkov nihče več ni sposoben vsega izdelati doma. Tekstil je tako zavzel pomembno mesto v mednarodni blagovni menjavi. Celo Švica ima danes več od izvoza tekstila kot od tako slovečih ur. Pomembnost te industrijske veje moramo končno priznati tudi pri nas, to je pogoj za njen enakopraven položaj v našem gospodarstvu. Prepričani smo bili, da bomo kmalu tako visoko industrijsko razviti, da bo imel tekstil prostor le še v nerazvitih področjih. Tekstilci se borijo proti takemu mišljenju. Tehnološka revolucija tudi v tej veji zahteva visoko stopnjo organizacije in avtomatizacije, s čimer se zmanjša število potrebnih delavcev. Tako teorija o zaposlovanju odvišne delovne sile na nerazvitih območjih pade v Ljubljana Pletenina se seli Prvi del velike naložbe ljubljanske tovarne Pletenina v industrijski coni Moste, je končan. Pletilnico in skladišča bodo preselili v nove prostore. Pripravljajo še dve fazi gradnje. Čez dobro leto bo nove prostore dobila barvarna, leta 1985 pa računajo, da bo naložba zaključena. Takrat se bo iz prek 100 let starih prostorov lahko umaknil osrednji obrat Pletenine in obrat Bizovik, ki se zdaj stiska v bivšem kulturnem domu. Delavci Pletenine so prepričani, da bodo ustrezni delovni pogoji v novih prostorih ugodno vplivali na obseg in kakovost njihove proizvodnje. C. B. v .*•> a K vi/ ,erj s? Sfl ■M 'ljŽ sp°: A n* iju TOVARNA STROJEV S 0 STROJNA MARIBOR IZDELUJE ZOBNIŠKE IN POLŽASTE REDUKTORJE, VARIATORJE TER ELASTIČNE SKLOPKE IN ENOSMERNE ZAPORE Svoje izdelke dopolnjuje s posebnimi variatorji zahodnonemške tvrdke P. I. V., ki jo kot generalni zastopnik zastopa na jugoslovanskem trgu. OB TRIDESETLETNICI OBSTOJA DELOVNE ORGANIZACIJE SE POSLOVNIM PARTNERJEM ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE TER PRIČAKUJEMO NADALJNJE USPEŠNO SODELOVANJE. vodo. Tekstil ima prav gotovo svoje mesto v še tako razvitem gospodarstvu. Že danes so v tekstilni industriji delovna mesta, ki so »vredna« več kot 30 milijonov dinarjev in s tem se težko pohvali celo kovinska industrija. Dejstvo je, da so zapostavljeni na primer pri posojilih. Odvisni so predvsem od lastnih rezerv. Struktura slovenskega gospodarstva je za razvoj tekstilne industrije neugodna, prednost daje drugim vejam. Neenakopravnost je vzrok nizki akumulativnosti in amortizaciji ob visokih- družbenih dajatvah. Veliko število zaposlenih žensk povzroča težave zaradi številnih izostankov z dela. Dodatno breme so visoke carine za uvoz surovin, ki jih doma ni. Ni bilo malo očitkov, da to ruši slovensko devizno bilanco, a surovine uvažajo iz vzhodnih in nerazvitih držav, izdelke pa izvažajo na konvertibilna področja. Z izvozom se krijejo bolj kot vsa naša ostala industrija v celoti. Res so si delno sami vzeli dobro ime, saj na področju mode niso dovolj sledili potrebam potrošnikov. A vzrok moramo spet iskati (tudi) v odvisnosti od lastnih sredstev, ki jih tekstilni industriji pri- manjkuje. Moda zahteva nove tehnologije, in nove, velike naložbe____Tekstilci zdaj menijo, da so bili prepošteni do družbenih planov, ki zahtevajo razvoj gospodarstva na lastni akumulaciji. Tako so se ne le po svoji krivdi znašli v začaranem krogu, ki ga še zapleta mnenje, da so na repu osebnih dohodkov,- To spet drži le delno. Če upoštevamo izobrazbo, zahtevnost dela in nekatera druga merila vidimo, da delavec v tekstilni industriji zasluži prav toliko kot v kakšni drugi. Vse to so bremena, ki bi jih morali enakomerneje porazdeliti na naše gospodarstvo in negospodarstvo. Do zdaj so si tekstilci pridobili podporo Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarske zbornice. Skupno bodo točno opredelili mesto tekstilne industrije v našem gospodarstvu, se notranje organizirali in povezali. Tako bodo lahko izkoristili številne možnosti, ki jim jih nudi zakon o združenem delu. Osnovne cilje in naloge so že opredelili. Zavedajo se, da je za njihove možnosti domači trg premajhen in si bodo morali najti še več prostora predvsem na tržiščih razvitih držav. Za preusmeritve možnosti ne manjka. Danes si niti osvajanja vesolja niti zahtevnih operacij v medicini ne moremo predstav-.. Ijati, če jim razvoj tekstilne industrije ne bi uspešno sledil. Seveda bodo potrebna velika sredstva in intelektualni napori. Že pri prehodu v sedanje planske obdobje so se slovenski tekstilci dobro zavedali nujnosti načrtnega razvoja in vključevanja v nove družbene in gospodarske tokove. Prvi v naši republiki so se lotili projekcije novega srecL njeročnega načrta, ki med drugim predvideva omejen obseg rasti proizvodnje na račun čim večje kakovosti. Svoje nove vloge nočejo izsiljevati in čakajo na odobritev družbene skupnosti. Do 16. septembra, njihove obletnice, bo verifikacija izhodišč srednjeročnega načrta končana in lahko bodo začeli z njegovim uresničevanjem, ki bo le nadaljevanje sedanje usmeritve, katere značilnost so prestrukturiranje, nove tehnologije in večja kakovost. Za izpeljavo ciljev so kadrovsko usposobljeni, potrebni pa bodo veliki napori in izkoriščanje vseh potencialov, da bo tekstilna industrija dosegla želeno stopnjo. V Iskri so zadovoljni s polletnim poslovanjem Prednost mikroelektroniki Tovarna mikroelektronike v Stegnah bo začela z delom novembra Ciril Brajer V Iskri so z rezultati letošnjega prvega polletja, ki predstavlja tudi polovico srednjeročnega plana skoraj v celoti zadovoljni. Po težavah leta 1976 je bilo lansko leto ocenjeno kot zelo uspešno, letošnja polletna bilanca pa vliva še večje upanje. Iskraši so dokazali, da lanska prelomnica ni bila slučaj, ampak sad načrtnega dobrega dela. Fizični obseg proizvodnje je za 12 odstotkov večji kot v istem obdobju lani in predstavlja 48 odstotkov načrtovanega za celo leto. Tako so dosegli 42 odstotkov od načrtovanega v srednjeročnem planu, kar je povsem usklajeno z načrtovano dinamiko. Rast cen se je spustila pod splošno rast, s čimer spremljajo stabilizacijska prizadevanja. Proizvodnjo po tekočih cenah so povečali v primerjavi z lanskim polletjem za 21 odstotkov, zaloge pa so jim zrasle le za 4 odstotke. Vzrok temu je uspešna prodaja, tako na domačem kot na tujem trgu. Iskra si je v srednjeročnem planu zadala nalogo izvoziti za pol milijarde dolarjev svojih izdelkov. Letos naj bi izvozili za 100 milijonov dolarjev in že zdaj so dosegli skoraj polovico, čeprav izkušnje kažejo, da izvoz hitreje raste v drugem polletju. Predvideli so 20 milijonov dolarjev presežka izvoza nad uvozom in do zdaj so ga dosegli 8 milijonov. Končni rezultat jih ne skrbi, saj je v prvi polovici leta uvoz večji, ker si morajo zagotoviti zaloge materiala. Celotni prihodek se je povečal za 26, dohodek za 61 in čisti dohodek za 42 odstotkov. To dokazuje, da tudi znaten dvig družbenih dajatev ne more ogroziti rezultatov poslovanja pri dobri akumulativnosti. Akumulacija se je dvignila kar za 308 odstotkov, čeprav zaradi prehoda na nov obračunski sistem ta podatek ni najbolj točen. Ce bi računali po starem pa bi še vedno beležili dvig za preko 200 odstotkov. Takšne uspehe so dosegli s sistematičnim delom, notranjo reorganizacijo in preusmeritvijo proizvodnih programov. Svoj kapital so racionalneje izkoriščalil, čeprav ugotavljajo, da je delež lastnega kapitala v celotnem kapitalu kar ga obračajo, premajhna — in še se manjša, saj so vse bolj odvisni od posojil. V letošnjem prvem polletju so morali za obresti odšteti 260 milijonov dinarjev. Osebni dohodki so se povečali za 25 odstotkov, niso pa zadovoljni z njihovo notranjo razporeditvijo. Še vedno ne omogoča neposredne stimulacije, kakršno si žele in na tem področju bodo morali še delati. Povsem zadovoljni niso tudi z uresničevanjem investicijskih načrtov, saj so jih uspeli izvesti le 28 odstotkov. Vzrok so težave z lokacijami, gradbenimi dovoljenji in sploh z vso kopico papirjev, s katerimi se pri nas tako rado zaplete. Iskra gleda na takšne težave precej zaskrbljeno, saj so naložbe pogoj za uspešno poslovanje v naslednjih obdobjih. Boljše je z naložbami v znan-stveno-raziskovalno dejavnost, kamor so že zdaj vložili več, kot je predvideval srednjeročni načrt za celotno obdobje. Izgub Iskra ne »pozna« več. V minus so poslovale tri TOZD, vendar to pri tridesetih uspešnih ne predstavlja večjih težav. Največ »zaslug« pri izgubah ima ljubljanski TEN. Iskra je eden nosilcev razvoja mesta Ljubljane in Ljubljana deklarira določene prioritete — a le na papirju. Ko pridejo do lokacije, stvar obtičL Obljubam navkljub so jim omejili širjenje v Stegnah, kulturni dom Ivana Cankarja je omejil predvideno širjenje poslovnega centra____Če bodo obljube še v naprej ostajale le na papirju, se bo morala Iskra odreči vloge nosilca razvoja republiškega središča. Vendar se tudi z naložbami le lahko pohvalijo. V Šentjerneju so spomladi v okviru tovarne potenciometrov začeli s proizvodnjo debeloplastnih vezij, ki že zdaj ne more več zadovoljiti niti potreb Iskre. Naložba se bo nadaljevala, saj so potrebe ogromne. V Stegnah bo letošnjega novembra končana naložba, ki bo omogočala proizvodnjo monolitnih in tankoplastnih inte-griranih-vezij. Naložba bo končana v rekordnem času, saj so z deli začeli pred manj kot enim letom. Že zdaj pripravljajo tudi njeno drugo fazo, osvojitev procesiranja visokointegriranih vezij na siliciju, s čimer se bo Iskra tehnološko osamosvojila. Te naložbe omogočajo Iskri razvoj mikroelektronike, ki je pio-membna za domačo elektronsko industrijo in posredno za celoten gospodarski in družbeni razvoj. Mikroelektroniki daje primerno prioriteto tudi temeljni plan družbenega razvoja Slovenije. Obiskala nas je delegacija iraškega sindikata delavcev gradbeništva in industrije gradbenega materiala »Še bolj vam zaupamo!« Na povabilo zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije se te dni mudi v naši državi delegacija iraškega sindikata delavcev gradbeništva in industrije gradbenega materiala, ki jo vodi sekretar izvršnega biroja Taha Jasen. Delegacija je obiskala tudi več gradbenih delovnih organizacij v Srbiji in Sloveniji. Gostje so se posebej zanimali za njihovo organiziranost in tehnično-tehnološke opremljenosti ter za vlogo sindikalnih organizacij, ki izhaja iz ustave in zakona o združenem delu. Obisk smo izkoristili za krajši pogovor z voditeljem delegacije Jasenom. Najprej smo ga naprosili, naj v nekaj besedah oceni delo naših podjetij v Iraku. »Jugoslovanska podjetja delajo v Iraku zato, ker je to v korist naše in vaše vlade. Iraška revolucija se je pod vodstvom stranke Bass opredelila za obse- žen razvojni načrt države, s katerim je treba ustvariti sodoben Irak. Pri tem nam lahko največ pomaga prijateljska Jugoslavija. Vaša podjetja izvajajo dela s sodobno tehniko in tehnologijo in s sodobno organizacijo dela. Jugoslovanski in iraški delavci so zavoljo sodelovanja sindikalnih organizacij navezali dobre medsebojne stike.« — Kako vam poleg graditve velikih gospodarskih objektov — še lahko pomagajo jugoslovanske delovne organizacije? »Menimo, da ima velikanski pomen strokovno usposabljanje naših delavcev. Sindikat ima pri tem zelo odgovorne naloge. Mnogo smo že dosegli. Vemo, da so se iraški delavci veliko naučili od svojih jugoslovanskih prijateljev, vemo pa tudi, da se marsikaj lahko še naučijo. Temu bomo v prihodnje posvetili posebno pozornost.« — Doslej ste o jugoslovan- skih podjetjih lahko dajali oceno samo na podlagi njihovega nastopanja na iraškem tržišču. Zdaj ste videli tudi njihove možnosti v Jugoslaviji. Kakšne vtise imate? »To, kar smo videli, nas je zelo razveselilo. Dobili smo še večje zaupanje v možnosti vaših podjetij. V vsakem pogledu, bodisi ko gre za obseg storitev ali za tehnično-tehnološko opremljenost, organiziranost in strokovnost delavcev. Zelo smo zadovoljni tudi z vlogo in vplivom vašega sindikata. To jamči ne samo to, da bodo dela opravljena kakovostno in pravočasno, ampak tudi to, da bo celotno sodelovanje potekalo v duhu prijateljstva in razumevanja, kar je tudi sicer značilno za odnose med državama in sindikati.« — Zelo pohvalno ste govorili o Jugoslovanih v Iraku. Ali so kakšni problemi, ki zavirajo še boljše sodelovanje? »Tu in tam se pojavi kak ne- sporazum pri delu, vendar je to nepomembno. Ti občasni nesporazumi nikakor ne morejo vplivati na splošno oceno o sodelovanju z Jugoslovani v Iraku.« — Vi ste torej optimist, ko gre za še večji prispevek jugoslovanskih podjetij pri' uresničevanju obsežnih opravil pri graditvi vaše države? »Vse, kar smo videli in slišali, tega pa je bilo mnogo, bomo povedali najvišjemu vodstvu naših sindikatov. Po številnih pogovorih bodo mnoge stvari še bolj jasne. Prepričan sem, da se bo zdaj začelo še bolj plodno gospodarsko sodelovanje med državama in še bolj tesni stiki med sindikalnima organizacijama.« Voditelj iraške sindikalne delegacije nas je naprosil, naj prenesemo prisrčne pozdrave jugoslovanskim delavcem in zahvalo Jugoslovanom, ki pomagajo pri graditvi Iraka. B. R. Ob novem zakonu o sodelovanju delavcev v upravljanju finskih podjetij Brez vsebinskih sprememb Minilo je več kot desetletje, odkar so na Finskem začeli razpravljati o razširitvi demokracije na delovnem mestu. Že leta 1967 so ustanovili odbor z nalogo, da pripravi predloge, kako naj bi povečali vpliv delavcev na poslovanje in upravljanje podjetij. Tako je bilo slišati, da bi morali ustanoviti svete osebja, ki bi jih volili vsi zaposleni, ter mešane odbore za sodelovanje med delavci in delodajalci. V teh odborih bi bili dve tretjini predstavniki delavcev, eno tretjino pa bi sestavljali predstavniki delodajalcev. Ti odbori pa ne bi mogli odločati o ključnih vprašanjih, imeli pa bi pravico, da bi bila njihova beseda na nekaterih področjih, predvsem kar zadeva socialno varnost, odločilna. Izmed številnih predlogov je kaj malo ostalo v novem zakonu o sodelovanju v podjetjih, ki so ga bili nedavno sprejeli. V njem ni predvideno nikakršno ustanavljanje posebnega delavskega telesa niti skupnega organa z delodajalci. Namesto tega imajo delodajalci obveznost, da pred sprejetjem odločitve, ki zadeva delavce, s tem le seznanijo zaposlene in njihove sindikalne predstavnike. To pa pomeni, da bodo delavci vnaprej seznanjeni z reorganizacijo in premestitvijo iodjetja, načrti za racionalizacijo prizvodnje, spremembami delovnega časa, uvedbo tehnoloških novosti in investicijami. Poleg tega bodo delodajalci omogočili osebju širši vpogled na gospodarski položaj in poslovanje podjetja, vštevši perspektive proizvodnje in zaposlovanja. S tem se ni nič bistvenega spremenilo v odnosih med delodajalci in delavci, ker mnenje delavcev v ničemer ne zavezuje »gospodarjev«. Lastniki podjetij imajo še naprej neomejeno pravico odločanja. Zato lahko zapišemo, da ima novi zakon omejen pomen. Zanimivo je, da nekateri sindikalni predstavniki niso bili za to, da bi ustanovili nova telesa, češ da bi bila s tem oslabljena moč najbolj množične delavske organizacije glede na to, da bi svete in odbore volili tudi ljudje, ki niso včlanjeni v sindikate. Takšni pogledi niso redkost v sindikalnih gibanjih na zahodu. B. R. Socialna vrenja v Kolumbiji Iskre grozijo s požarom To poletje, na vrhu predvolilne kampanje za predsedniška telesa in predsednika republike, je Kolumbijo pretresalo več stavk, ki pričajo o vse večji bojevitosti delavskih organizacij. Tako so vozniki avtobusov prekinili delo iz protesta zaradi drugega zaporednega povečanja cen prevoza, nizkih mezd in dolgega delovenga časa. Zatem so začeli stavkati državni uslužbenci, kar je bilo neposreden izziv vladi, saj zakonodaja prepoveduje zaposlenim v državnem sektorju, da sodelujejo v »kolektivnih akcijah«. Nezadovoljstvo, ki je grozilo, da bo preraslo v nemire, je tlelo tudi med učitelji in bančnimi uradniki. Vlada se je želela izogniti odkritemu sporu z delavskim gibanjem pred volitvami in je zato stavkajočim ugodila. Približno 60 tisoč državnim uslužbencem so zvišali plače. Vozniki avtobusov so dosegli odpravo depozita, ki so ga doslej morali izplačevati delodajalcem, preden so jih sprejeli na delo, in deseturni delovni čas. Zakonodaja sicer določa 8-urni delovni dan, vendar so vozniki praviloma delali 16 ur. Vozniki avtobusov so se sicer vrnili na delo, vendar niso zadovoljni, ker je vlada zanemarila njihovo zahtevo, da bi uvedli minimalne mezde in jim plačali nadurno delo. , Občutno zmanjšanje kupne moči Da so delavci upravičeno nezadovoljni, kaže podatek, da poprečna kolumbijska družina potrebuje za zadovoljitev osnovnih potreb trikrat več denarja kot znaša minimalna mezda. Inflacijska stopnja je dosegla 30 odstotkov. Kljub naglemu naraščanju cen pa zviševanje mezd brzdajo in zato je kupna moč delavca zdaj manjša kot je bila pred desetimi leti. Delavci so imeli kaj malo koristi od velikanskega izvoza kave, ki je eden izmed poglavitnih izvoznih produktov te države. Delež mezd in plač v narodnem dohodku se zmanjšuje. Leta 1970 je znašal 41 odstotkov, lani pa 36,7 odstotkov. Po drugi strani so se velikanska sredstva, ki šo jih dobili s prodajo kave, stekla v žepe finančnih in poslovnih krogov, kar pa je poglobilo prepad med bogatimi in siromašnimi. Takšno stanje pa neizogibno povzroča družbena vrenja. V sindikalnih krogih ne pričakujejo, da se bo pod vlado no- vega predsednika Julia Ayale gospodarsko in socialno ozračje občutno izboljšalo. Predsednik Ayala je že na samem začetku potrdil, da bo nadaljeval politiko svojega predhodnika. Novi kabinet je sicer napovedal nekatere ukrepe, ki naj bi pospešili odpiranje delovnih mest in omilili nezaposlenost. V Kolumbiji je zdaj nezaposlenih približno milijon ljudi. Predvidene so večje naložbe v agroindustrijo. Prav zanemarjanje kmetijstva je v zadnjem obdobju povzročilo zmanjšanje proizvodnje, pomanjkanje nekaterih živil in množično odhajanje kmetov v mesta, kjer pa so se v glavnem priključili armadi nezaposlenih. Vlada se zaveda, da lahko vrenje odpravi in postavi kontrolo nad družbenimi gibanji le tako, da si zagotovi podporo dela sindikalnega gibanja. To pomeni, da želi sindikalno gibanje razdvojiti. Že zdaj si prizadeva, da bi v okvir tradicionalnih meščanskih strank znova pritegnili dve sindikalni centrali — zvezo delavcev Kolumbije UTC in konferenco delavcev Kolumbije CTC. S tem bi se to krila sindikalnega gibanja ločilo od bojevitejše, levo usmerjene sindikalne konfederacije delavcev Kolumbije CSTC in generalne konfederacije delavcev CGT. Najprej omenjeni zvezi sta pod proti-skom širšega članstva stopili v zvezo z CSTC in CGT in skupaj z njima organizirali splošno stavko konec prejšnjega leta. Od takrat delovanje vseh štirih central usklajujejo prek skupnega narodnega sindikalnega sveta. Opazovalci, ki poznajo razpoloženje članstva, menijo, da vladi ne bo uspelo pritegniti dela sindikalnega gibanja. Sicer pa skupni program, ki so ga sindikalne centralne sprejele za to leto, predvideva vrsto manifestacij, na katerih bi potrdili akcijsko enotnost sindikalnega gibanja. Tako sindikati zahtevajo zvišanje mezd za 50 odstotkov, kontrolo nad cenami osnovnih živil, odpravo izrednega stanja, izvajanje zakona o sindikalnih svoboščinah, pravico do sindikalnega organiziranja in kolektivnega dogovarjanja. Sindikati prav tako terjajo, da se vrnejo tudi delavci, ki so bili odpuščeni zaradi sodelovanja v splošni stavki, aretirane sindikalne aktiviste pa je treba izpustiti. Vse te zahteve bodo nekakšen test za oceno, koliko je nova vlada pripravljena ugoditi delavcem. S. S. KDO JE KDO s, ŠAH REZA PAHLAVI iranski monarh Brez dvoma najmočnejši sodobni monarh na svetu šah Reza Pahlavi je v treh burnih in krvavih dneh vrgel na iransko politično mizo svojo cesarsko karto, ko je skrajno odločno dejal, da »z nasprotnimi ideologijami ne more biti pomiritve«. To karto je izigral v igri, v kateri sodelujejo ne le verski voditelji, ampak tudi voditelji drugih opozicijskih skupin, ki že mesece »dvigujejo glave«. Med lansko »največjo predstavo na svetu«, ko je Iran proslavljal 2500 let cesarstva, je šah prerokoval, da bo Iran 1990. leta stal pred vrati velike civilizacije; ob ZDA, SZ, Kitajski in Evropi, da bo ena od petih najmočnejših držav na svetu. Šahu ni težko biti prerok, kajti njegovo cesarstvo ima 8,4milijarde ton^alog nafte. Ogromni dobički, ki jih prinaša nafta, omogočajo modernizacijo in industrializacijo države, v šestdesetih letih najavljena ša-hova »bela revolucija« pa naj bi Iran spremenila v sodobno in močno državo. Toda petrodo- larji spreminjajo Iran tud>J . Vse najsodobneje in najnK^ oboroženih držav ne le ^ ™Ha i delu Azije, ampak tudi širS%i ®eljo, Tri milijarde letnega doh .jj Var od nafte ima tudi svojo sel1j ^ bij plat. Modernizacija Irana je "j Pahlaviju prinesla resen ug0^ 'V0 islamskih verskih voditelje'’ , Vio, državo »tva deželo spreminja v hodnega tipa. Verskopr žd*" 'i. ■ 1 ■ežetiflj Hibi ^ » ‘*U | ji sloji prebivalstva, ki jir0 % ,5 Ha o ♦« '1 is. w riS1 {7/i 1 i HI bogastvo ni dalo večjega ^ Jpiar kruha, so se spremenili v r j »e, (od oblasti odrinjenih) ’ L AJj1 voditeljev v val nemirov, ^ liva Iran. V vrstah opozicij6 * j Mq znašli pripadniki sicer nez^ u Ijivih struj. idlL,''ee Reza Pahlavi se je rodil ^ Ja (jr leta. Odrastel je na dvoru V| A'en heranu, srednjo šolo pa koo J. je Švici. 1941. leta je sedel na " filiali stol, star komaj 19 let in ^Ni času, ko so v Iran vkoraka*6 , j keg; tanske in sovjetske čete. Nj6^ oblast je bila več ali man) ^irai malna. Po II. svetovni vojni5*; ipiar 1J S 20 milijonov Irancev. Leta ^ ^čki soočil z vso možno zaosi se je lotil agrarne reform6- iladl smenjevanja, industrializ3 q A p( Potem je pritekla še n3^3^! M takrat je šah med dvema ma; veleposestniki ga sovf ^ f ker jim je odvzel zemljo, v*!jS! Rloiar Plar so voditelji, ker jim je vpliv, na drugi strani pa f11 jj^Ovj braženci očitajo absolutizmi obč politično nedoslednost. 'k/ .11 njem napetem in zapleten6** > ** 2 ložaju se je šahov dvor J A raje za korak nazaj, kot23^ 1 naprej, kajti strah predk^J zrnom je možna pooij*? h. spravo z verskimi voditelj*-^) TJje TA TEDEN V ZARISCU BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je obravnavalo rezultate nedavne ministrske konference neuvrščenih držav v Beogradu in ocenilo, da je konferenca uveljavila in nadalje razvila cilje in osnovna načela, na katerih gibanje dosledno deluje že vse od svoje ustanovitve, hkrati pa je okrepila njegovo enotnost. Predsedstvo je tudi ugotovilo, da je bila konferenca dogodek, ki je še posebej pomemben za razvoj mednarodnih odnosov kot tudi, da je soglasno izrazila priznanje Jugoslaviji in predsedniku Titu osebno za njegovo zgodovinsko vlogo pri krepitvi politike in gibanja neuvrščenih ter za njegov govor, s katerim je bistveno prispeval k uspehu konference. Glede nalog SFRJ pri uresničevanju sklepov te konference pa so na zasedanju poudarili, da se morajo zvezni, republiški in pokrajinski organi in ustanove, delovne in družbenopolitične organizacije kar najbolj aktivno zavzemati za uresničevanje teh nalog. NEUCHATEL — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je med večdnevnim uradnim obiskom v Švici pogovarjal z gostiteljem — švicarskim zunanjim ministrom Pierrom Aubertom, sprejel pa ga je tudi predsednik švicarske konfederacije Willy Richard. Osrednja pozornost je bila med pogovori posvečena sedanjemu stanju v procesu popuščanja napetosti v Evropi in svetu ter v teh okvirih o pomenu skupnih akcij neuvrščenih in nevtralnih držav. Govor je bil tudi o razorožitveni konferenci v OZN, odnosih med Vzhodom in Zahodom, kriznih % ’e| ('».oS ?ieS .(ob žariščih, zlasti v Afriki ter 0 .< zadevanjih za upostaviteV i L Vi mednarodne gospodarske 3 j , J tve. Stališča so bila enaka a« podobna. Med obiskom ^ ^ zvezni sekretar za zunafl) £| deve Josip Vrhovec z^ g°5 .j, 1 pogovarjal tudi o možno^j poglobitev dvostranskega lovanja. ČAMP DAVID •-' <,(!» Čamp David blizu Washi**6v,)|i se je začelo srečanje ZDA, Egipta in Izraela, s ^ posvečeno potem za 0 VQf krize na Bližnjem vzhod1*- Jj: zovalci in komentatorji soglasni le v oceni, da bi ** tega sestanka na moč n6g. j (f vplival ne samo na p0‘° ; i*1 Bližnjem vzhodu m31^, mednarodne odnose SP ufl LUSAKA — Ne m3*^ banj in izredno pozor*1 ^ zbudila novica, da sta se v j ja*' v največji tajnosti sešla vo ^ jl>l dezijskih rasistov lan eden izmed voditeljev j/ , ljubne fronte Zimbabve] \ hua Nkomo. Smith je j6p Nkomu ponudil sodeloval sestavljanju »stabilne Rodeziji. Opazovalci s0o(.jcJ**|, je to nepričakovano vneslo predvsem preče gotovost med vse, ki s0 drugače zapleteni 'v ro s***: krizo. MOSKVA _ Na ura^V^o obisku v Sovjetski zveZ^g0(C Kis(| 'K grški zunanji minister ^ .1, Ralis. To je bil prvi obisK / vnrlitplia trrške S/J krogih so ga ocenili 23 pomemben zunanjep6"1 godek. Ji 'tort, oddih in rekreacija DE stran 9 v 11/1 planincev Gornje Savinjske doline We klovne zmage SOZD Iskra v korak s časom tudi na področju športne rekreacije Le z veliko znanja do uspehov! ^^slovenskemu slavju pla- nvtt\V °b 200-letnici -------- : v ™lla $ 'Lj .Hjim dnevom sloven- prvega ^ n- Triglav so se zadnj0 ^ loncev, 10. septembra, ki 'CTManu 1 j1^' ^ ^Uh0 na ^°*C' Praznova'’ P°d avo^C p° PriPravi>a Planinska ,,ornJ1 8rad- Mozirje, ji)* Ivi 0 o*3 Savinji, Luče in Sol-koi nja Travniku nad Ljubnim v ro^ fji!n n'ncev Gornje Savinjske ,, ki CtaTravmku- Z nedeljsko ■’jeS(He u laciJ° so planinci iz ob-.gZcP liiicj;0zirje proslavili tudi 85-v'. Ustanovitve savinjske po-litl^C? Slovenskega planincu v ldruštva' ki 80 J0 kot drugo ^on(jl ^j Uniji ustanovili 28. avgusta naP^C!' t . .. 'n 10 ''Dna P° ustanovitvi savmj-cale^ Slovenskega pla- ^'SWStVHaS,OZaCel,V?°r" iii ^ Hi dolini urejati in planinske poti in gra- 'taH k!uinske Postojanke- Prvo ’ 1%^. 0 kočo so postavili na ne, of l>i|j' Penini pod Ojstrico, ki liza^ ^ uU8a slovenska planinska fta inin i neje 80 zgradil* še več fod Jinjj Postojank- Prizadevni ^ij i 1 Oornje Savinjske do-’ ve^ P° letu 1945 planinske )fflaa)78annkke ~ večina jih je bila ntU obnovili in z8radili Mozirje deluje zdaj 5 neiflP1 \ društev, ki zadržujejo Sipp0 ljubiteljev gora iz ray%le Savinjske in Zadrečke 5 vse rl°bšiT bi b!.'P Ts?-iiga' Wa a,kciJe> kl so J,h doslel iii. 'loi 9 pruštva. Nadvse razgi-.v(> fcn P njihovo delo tudi v letoš-^u- Planinci iz Mozirja so >5(, n v Savinjskem gaju j|j Pri čemer so opravili več Vs a0 prostovoljnih delovnih ?tjj ^i prispevali četrtino de-°likor je veljala gradnja, jio M^ajski planinci konču-o^Vr?Vo donia na Menini ' - lan ju doma pa jim poma- gajo gozdarji iz Gornjega grada, tamkajšnja OZD Smreka in Rudarski šolski center Velenje. Planinsko društvo Solčava pa obnavlja planinski postojanki pri slapu Rinka in na Klemenci jami. Ljubenski planinci so zadnjo nedeljo izročili svojemu namenu nov bivak na Travniku na nadmorski višini več kot 1.600 metrov. Bivak leži na pol poti med Smrekovcem in Raduho, dvema točkama slovenske planinske transverzale. Travnik nad Ljubnim pa je tudi lepa razgledna točka. Pri gradnji bivaka so opravili ljubenski planinci več kot 3.500 udarniških ur, pri delu pa so se izkazali tudi člani planinskega krožka na osnovni šoli Ljubno. Najpomembnejša pridobitev za vse pa je prav gotovo planinska koča na Loki pod Raduho, ki" jo gradi planinsko društvo Luče, Svojemu namenu pa jo bodo izročili, 10. septembra — ob dnevu slovenskih planincev. Prva koča na Loki je bila zgrajena pred 75 leti. Planinci iz Luč so 1947. leta zgrajeno kočo pred tremi leti obnovili in razširili. Prvo leto po ureditvi jo je obiskalo več kot 4.000 ljubiteljev gora, 1976. leta pa je pogorela. V akcijo za gradnjo nove planinske koče na Loki pod Raduho so se vključila domala vsa planinska društva iz Slovenije, posebej prizadevna pa so bila bližnja. Pri gradnji nove koče, ki jo je mogoče uvrstiti med najlepše in najsodobnejše koče v Sloveniji, sprejela bo lahko 100 planincev — je bilo opravljenih več kot 10.000 prostovoljnih delovnih ur, izkazali pa so se tudi kmetje iz Gornje Savinjske doline ter delovni kolektivi. Velika pridobitev pa je seveda tudi cesta, ki so jo zgradili do Loke, pri čemer velja omeniti, da je ob Triglavu edinole še Raduha na Slovenskem vključena v jugoslovansko planinsko transverzalo. P. O. Stane Urek Kdaj pa kdaj med telesno-kulturnimi delavci nanese pogovor tudi na to, kaj je za telesno kulturo bolj pomembno: ali dober strokovni delavec (trener, inštruktor, vaditelj, specialist) ali pa organizator, pobudnik, animator. In med razgledanimi tele-snokulturnimi delavci, ki so jim pri srcu šport za . vsakogar, športna rekreacija, šport za širok krog državlj&nov, je odgovor vedno enak. Važnejši so dobri organizatorji, ljudje z »žilico« navduševati druge, zbirati krog sebe športu naklonjene. Predvsem na začetku sloni največ dela na njih; množičnosti pa brez njih sploh ni. Specialisti, trenerji, trenerji, vodniki, vaditelji ter inštruktorji odigrajo svojo pomembno vlogo šele v drugi fazi športnega delovanja neke skupine. Rekreacija v organizacijah združenega dela (če malo poenostavimo) je uspešna tam, kjer imajo nesebične in prizadevne organizatorje rekreacije. Take, ki znajo prisluhniti potrebam delavcev, ki jih znajo za dejavnost navdušiti, ki z osebnim zgledom vlečejo omahljivce za seboj, ki znajo stvar preprosto in poceni organizirati, ki znajo pred delavskim svetom in družbenopolitičnimi organizacijami zagovarjati letne načrte in izpeljati financiranje, ki znajo pridobiti individualne poslovodne organe; ki znajo pri delu visoko zavihati rokave. In še bi lahko naštevali! Seveda pa mora imeti tudi amaterski organizator rekreacije v združenem delu nekaj osnovnega znanja. Šele potem lahko dobi njegovo delo polno veljavo. Tega se zavedajo tudi v sestavljeni organizaciji združenega dela ISKRA, ki združuje (tako rekoč po vsej Sloveniji raztresenih) blizu osemindvajsettisoč delavcev in delavk. V svoji sredini imajo za zdaj le tri poklicne organizatorje rekreacije — pa še sta dva od njih zadolžena za druge stvari, ki niso neposredno Foto: Bogo Čerin iffiitif f 1° udeleženke letošnjega, že trinajstega pohoda Sto žensk na Triglav prenočevale v Domu Pla- fe°% %^iov ■ 0c7a našega vršaca pobelil sneg, ki je do jutra tudi pomrznil. Pa vendar: pod vodstvom izkušenih Wi[s,'eč‘n. Sorskih vodnikov je bil pohod v jasnem, vendar hladnem in vetrovnem jutru kljub številki tri-cfifj L V2 ,in ln uspešen za vseh 109 udeleženk. Najmlajši med n jimi je bilo 19, najstarejša pase je za vzpon od-Že‘Posvojim osemdesetim rojstnim dnem. Po pohodu, ki ga je odlično organiziral Teleks, sopri-X stotnije in spremljevalci dobili diplome v priznanje, da so bili pri Aljaževem stolpu v letu, ko it*1 est°letnico prvega vzpona na Triglav. A Foto: J. Čolnar Seminar za organizatorje rekreacije v Iskri — za spremembo na planem, na soncu in svežem zraku. vezane na oblike aktivnega oddiha! Mimo tega imajo kakih dvajset amaterskih organizatorjev rekreacije, ki so potrebno znanje nabirali v tečajih v Poreču in Mozirju. Amaterski organizatorji pa za uspešnejše delo potrebujejo še več znanja. Zato so se v ISKRI domenili, da organizirajo svoj tečaj za organizatorje rekreacije. V avgustu so v temeljne organizacije poslali razpis, 2. in 3. septembra pa je bil izpopolnjevalni seminar. Na pomoč so poklicali strokovnjaka z visoke šole za telesno kulturo magistra Hermana BERČIČA ter asistenta Borisa SILO, ki sta skupaj z Vilijem Tekavcem ter izkušenim Jožetom Maličem pripravila program seminarja. Upoštevali so potrebe ISKRE, dosedanje znanje tečajnikov (bilo jih je štiriinštirideset) in možnosti rekreacijskega središča Iskrine OZD Semič ob obali Kolpe—Podmostek. Omenjeni strokovnjaki so tečaj tudi vodili in predavali, pridružil pa se jim je še profesor Drago ULAGA s posebej uspelima predavanjima. Za novinarja opazovalca je bil seminar v Podmosteku priložnost, da spozna značilnosti športne rekreacije v Iskri in njenih organizacijah združenega dela. Tako je lahko slišal, da so v Iskri v večini ženske in da je zato treba pri programiranju športne rekreacije misliti predvsem nanje, na specifičnosti njihovega dela (večinoma tekoči trak, s sedečim natančnim delom in administracija) in na obveznosti, ki jih imajo zunaj delovnega časa. Programiranje mora upoštevati tudi opazne razlike, ki obstaja-jajo med delavci, ki prebivajo v večjih urbanih naseljih, ter delavci, ki prebivajo na vasi in ki se kažejo tudi v zdravstvenem stanju, delovni sposobnosti in storilnosti. V nekaterih organizacijah združenega dela, ki sestavljajo ISKRO, razmišljajo o aktivnem odmoru med delovnim časom; na visoki šoli za telesno kulturo so dali pobudo, da bi analizirali za ISKRO značilne poklice in izbrali zanje takšne gimnastične vaje, ki bi dopolnjevale telesne zahteve poklicnega dela in zmanjševale morebitne škodljive posledice enostranskih obremenitev. Izpopolnjevalni seminar v Podmosteku pri Metliki je bil priložnost, da so se organizatorji rekreacije sestali z najvišjimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij ISKRE. Seznanili so jih s težavami, ki jih pri svojem delu največkrat srečujejo, in se domenili, da bodo v prihodnje tedensko glasilo ISKRE temeljiteje in načrtneje izkoristili za osveščanje članov delovnega kolektiva o potrebnosti športne rekreacije, da se bodo zavzemali za profesionalizacijo poklica organizatorja rekreacije v vseh večjih delih IŠKRE in za upoštevanje rekreacije v razvojnih programih ISKRE; še naprej bodo odpirali in razvijali letna in zimska športna srečanja svojih delavcev, saj so »iskriade« znane po svoji skromnosti, množičnosti in aktivnosti, ki skozi vse leto teče v organizacijah združenega dela. Udeleženci dvodnevnega izpopolnjevalnega seminarja v rekreacijskem centru OZD Semič v Primostku so bili navdušeni nad lepotami Bele krajine in možnostmi dobro obiskanega rekreacijskga centra ob Kolpi, mimo tega pa izredno hvaležni gostiteljem za izkazano gostoljubje. V Novem mestu pričenjajo z letošnjim drugim delom športnih iger Več kot 3000 udeležencev? R. Romih Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov Novo mesto je organizira letošnje leto že šestnajste sindikalne športne igre, ki tečejo skozi vse leto, tudi v zimskih mesecih. Tradicionalna športna srečanja tečejo v enajstih disciplinah, udeležujejo pa se jih predstavniki tridesetih delovnih organizacij. Za letošnje igre se je prijavilo 191 moških in 71 ženskih ekip. Največ zanimanja vlada za tekmovanja v kegljanju, namiznem tenisu, odbojki, plavanju, krosu, streljanju, šahu in seveda malem nogometu, kjer se poteguje za točke kar 24 ekip. Poleg številnih ekip sodelujejo na letošnjih igrah tudi številni posamezniki. Največ se jih je prijavilo za tekmovanja v streljanju, plavanju, atletiki, krosu in smučanju. Organizatorji priča- kujejo, da se bo letošnjih tekmovanj udeležilo rekordno število zaposlenih — več kot 3000! Ob vsem tem naj poudarimo še dvoje: tekmovanja v številnih športnih panogah so organizirana po liga sistemu, kar zagotavlja precejšnjo aktivnost, nekdanji tekmovalci pa so ločeni od »čistih rekreativcev«. Pa še rezultati prvega dela letošnjih iger: Kegljanje — ženske: 1. SGP Pionir 307 kegljev, Tovarna zdravil Krka 282, Novoles 273, Iskra 238, Novoteks 233 itd. Kegljanje — moški: 1. IMV 523, 2. Novoles 512, 3. Tovarna zdravil Krka 503, 4. Bit.ic JLA 486,5. Iskra Novo mesto 484 itd. Odbojka — ženske- L SGP Pionir, 2. Krka, 3. Zdravstveni center, 4. IMV itd. Odbojka — moški, I. skupina: 1. Novoteks, 2. Iskra Novo mesto, 3. IMV, 4. Krka, 5. Pionir, 6. Gozdar; II. skupina: 1. Novoles, 2. Borac JLA, 3. Novo-grad, 4. Zdravstveni center, 5. Avtopromet Gorjanci itd. Mali nogomet — I. skupina: L Krka, 2. Novoles. 3. ELA, 4. Pionir, 5. IMV itd: II. skupina: 1. Iskra Štj., 2. Opek. r. Zalog, 3. Novotehna. 4. abod, 5. Novo-montaža itd. stran 10 Iz zgodovine delavskega gibanja 9. september 1978 Delavsko givanje na Slovenskem od začetkov do leta 1889 (!■) V, Razgibani in uspešni desetletji Piše: Franc Rozman Delavsko gibanje na Slovenskem se kot dejavnik v političnem življenju pojavi ob koncu šestdesetih let 19. stoletja tako kot tudi drugje v avstrijskem delu habsburške monarhije, ko je novi zakon o društvih 15. novembra 1867. leta omogočil ustanavljanje različnih društev in tako tudi delavskih. To dejstvo imamo za tisto prelomnico, ko lahko govorimo o politično in strokovno organiziranem delavskem gibanju, ki se prva desetletja sicer strankarsko še ne organizira, vendar pa ima način delovanja različnih delavskih društev že atribute politične stranke. Čeprav je bilo v prvi polovici 19. stoletja na Slovenskem že nekaj industrijskih obratov, ki so zaposlovali delavce, pa ne moremo govoriti, da bi to delavstvo pokazalo kakšne oblike političnega delovanja. Tudi v letu evropske »pomladi narodov« 1848 na Slovenskem delavstvo ni nastopilo kot zavestna politična in družbena sila. Kakorkoli majhen teritorij je že s Slovenci poseljen, pa so z zgodovinskim razvojem pogojene in ustvarjene meje vtisnile vsemu političnemu in družbenemu razvoju slovenskega naroda neizbrisne poteze, ki so jasno vidne tudi v zgodovini delavskega gibanja. Kronovinske meje in nacionalno mešano ozemlje je dalo delavskemu gibanju na Slovenskem do konca habsburške monarhije pečat neenotnosti, notranje nehomogenosti in vplivnosti od različnih centrov. V začetnem razdobju delavskega gibanja, torej od ustanavljanja prvih delavskih društev do ustanovnega kongresa avstrijske socialno demokratske stranke v Hainfeldu v letih 1888—89, se je delavsko gibanje razvijalo po kronovinah in stiki med delavskimi društvi, denimo v Ljubljani in v Mariboru, so bili mnogo manjši kot pa stiki Maribora z Gradcem, medtem ko so bili stiki z drugimi jugoslovanskimi delavskimi društvi tako rekoč naključni. V našem pregledu bomo zaradi te historične pogojenosti prikazali to začetno obdobje našega delavskega gibanja časovno sklenjeno, teritorialno pa po različnih kronovinah. Razvojne prelomnice delavskega gibanja na Slovenskem so identične s prelomnicami v avstrijskem delavskem gibanju. Prvo razdobje je čas sorazmerno hitrega delovanja in traja od leta 1868 do prve polovice 1874. leta, ko sezačenja obdobje poskusov zatiranja delavskih društev, ko si oblasti prizadevajo na vsak način uničiti delavsko gibanje. Ta pritisk je dosegel svojo kulminacijo okrog leta 1884, ko so bili različni tako imenovani anarhistični procesi; najbolj pomemben in odmeven je za naše razmere celovški proces proti članom ljubljanskega delavskoizobraževalnega društva v decembru 1884. leta. Nekako 1886. leta se začne tretje obdobje, ki je čas delnega obnavljanja delovanja društev in priprav na ustanovitev prve delavske stranke v Avstriji, avstrijske socialno demokratske stranke v Hainfeldu na prelomu leta 1888. Celovite analize gospodarske in socialne strukture družbe na Slovenskem v 19. stoletju še ni, zato bomo lahko opozorili le na nekatera že znana dejstva gospodarskega razvoja pri nas. Čas prvih začetkov delavskega gibanja na Slovenskem, torej od konca šestdesetih do začetka devetdesetih let minulega stoletja, je čas, ki tudi v gospodarskem življenju pomeni večje spremembe v razvoju industrije na Slovenskem, ki se je začela že v predmarčnem času in napredovala v času absolutizma. V teh letih so nastajale delniške družbe, ki so igrale v vsem nadaljnjem razvoju najpomembnejšo vlogo tako predvsem Kranjska industrijska družba (KID) in Trboveljska premogokopna družba (TPD). Manufakturna oblika proizvodnje je vedno bolj propadala, manufakture so se spreminjale ali v tovarne ali pa propadale. Napredovale so številne industrijske panoge, tako so se ustanavljale nove in moderne pivovarne, predilnice in tkalnice, steklarne, papirnice, kemične tovarne, koncentrirala se je železarska industrija in propadale so tradicionalne in pred nedavnim še številne fužine, razvijala se je gradbena industrija. Z nastankom TPD je prišlo do združevanja slovenskih rudnikov, ki pa so prešli v roke francoskega kapitala. Pomembni so bili rudniki svinca in živega srebra v Idriji. Z rastjo industrije in rudnikov so nastajala na naših tleh prva industrijska središča. Ljubljana je v tem času imela več manjših in večjih tovarn ter se je v njej zbralo več tisoč delavcev. Večje industrijsko središče je proti koncu te dobe postal Trst in v njem se je koncentriralo največje število delavstva. Poleg rudarskih predelov so bila industrijska mesta še Maribor, Celje, Beljak, Jesenice, Tržič in druga. Sorazmerno naglo se je širilo železniško omrežje in ob koncu 19. stoletja je bilo slovensko ozemlje sorazmerno zelo dobro prepleteno z železnicami, ki so mehanizacijo in razvoj industrije še pospeševale, z njimi so prihajali tudi nemški uradniki in delavci, kar je vplivalo tudi na delavsko gibanje. Železnice so tudi uničile staro pre- vozništvo in brodarstvo. Industrijska proizvodnja in uvoženi industrijski izdelki so vso to dobo uničevali zlasti malega obrtnika, ki se je obupno boril za obstanek, ter so v tem sloju socialistične ideje našle plodna tla. Z industrializacijo se je krepilo tudi delavstvo Z razvojem industrije na Slovenskem je nastajalo in se številčno krepilo tudi delavstvo. Prihajalo je z dežele, kjer je kmet propadal in se prole-tariziral, iz vrst po moderni industriji uničenih podeželskih obrtnikov in srednjih slojev v mestih. V posameznih industrijskih krajih in središčih (Ljubljana, Trst, Maribor) se je zbiralo vedno več delavstva. Ljubljana je, denimo, imela že v začetku te dobe več kot 2()()() delavcev, kar je pomenilo desetino vsega - mestnega prebivalstva. Skupno število delavcev na Slovenskem je na prelomu stoletja naraslo na 45.000 do 50.000. Kljub temu razvoju pa je vendar treba dodati, da slovenske dežele industrijsko in sploh gospodarsko niso veljale za razvite in so bile po svojem razvoju na repu dežel, ki so sodile v avstrijsko polovico monarhije. Pred ustanovitvijo delavskoizobraževalnega društva v Ljubljani 1869. leta je tu delovalo nekaj obrtniških društev, med katerimi sta najpomembnejši katoliško rokodelsko društvo, ustanovljeno leta 1855 in izobraževalno društvo tiskarjev iz leta 1868. Toda to niso bila društva, ki bi se ukvarjala s politiko, ampak so bila podporne in bolniške blagajne, večinoma so predstavljala zadnje ostanke cehov in so bila v sedemdesetih letih v glavnem razpuščena. Izjemo pomeni le društvo tiskarjev. Matija Kunc, krojaški pomočnik, je v letih 1871—1874 organiziral in vodil delavsko gibanje v Ljubljani Delavsko izobraževalno društvo v Ljubljani 1876, v katerem so se zbirali proletarci pod vplivom socialističnih idej in pariške komune Namen teh podpornih društev in bolniških blagajn je bil, da podpirajo svoje člane v primeru bolezni ali smrti. Pomembnejše je bilo katoliško rokodelsko društvo, katerega namen je bil »rokodelski stan izboljševati« in skrbeti, da bodo mladi postali dobri delavci in pošteni katoliški mojstri. Društvo je že januarja 1856. leta štelo 122 članov in je imelo tudi svojo knjižnico. Število članstva pa je po letu 1860 začelo padati in se ustalilo na pri-kakih 50 ali 60 članih. Tiskarji so sklenili ustanoviti svoje društvo 24. novembra 1867. leta, ustanovni občni zbor je bil nato 9. februarja 1868. leta, med njegovimi podpornimi člani pa so bili tudi deželni glavar Wur-zbach in ugledni slovenski politiki Bleivveis, Costa, Dežman, ljubljanski župan Graselli in drugi. Društvo je bilo stanovsko, nacionalno pa mešano, saj je bila takrat Ljubljana nacionalno zelo mešana, še posebej med tiskarji pa je bilo mnogo prišlekov. Društvo je razvilo precej bogato izobraževalno dejavnost, prirejalo je poljudnoznanstvena predavanja z različnih področij in tečaje stenografije, knjigovodstva, zgodovine, ljudskega zdravja, slovenščine in nemščine. Ustanovilo je tudi svojo društveno knjižnico. Leta 1871 so pod svoje okrilje spravili tudi dotlej samostojno splošno bolniško, invalidsko, potovalno in vdovsko blagajno. Društvo je že 1869. leta vzelo v svoje roke tarifno zaščito delavcev in skrbelo, da so bile mezde v vseh ljubljanskih tiskarnah enotno izplačevane, čeprav je doseglo v pogajanjih s podjetniki le manjše uspehe, je vendar le prihajalo na pogajanja s skupnimi stališči. Odnosi med slovenskimi in nemškimi člani društva so bili v vsem obdobju zelo občutljiva točka in nikoli dokončno urejeni. Številčno razmerje se je po narodnosti stalno spreminjalo. Že leta 1873 je osrednje glasilo avstrijskih tiskarjev Vortvarts poročalo o razmerah v ljubljanskem društvu in apeliralo, da je pač vseeno, kdo govori nemško ali slovensko, pomembno je, da se borijo za skupno blaginjo. Do večjega spora je prišlo 1875. leta, ko je grozilo, da bo društvo razpadlo. Ob obletnici Guttenbergo-vega rojstva so namreč razposlali na društveno proslavo vabila samo v slovenščini. Dvajset nemških članov društva se ni hotelo udeležiti proslave, češ da je imela povsem narodni značaj in je izgubila značaj delavskega praznika. Na izrednem občnem zboru društva v juliju 1875. leta je bil za novega predsednika izvoljen Miroslav Hubmajer in prevladala je slovenska stran, kar pa je trajalo le do 10. septembra, ko je šel Hubmajer kot prostovoljec na pomoč hercegovskim upornikom proti Turkom. Potem se je narodnostni spor deloma zgladil, da bi poleti 1883. leta spet izbruhnil s še večjo močjo. Tedaj je bil namreč koncert s plesom v počastitev delovnega jubileja nekega tiskarja, ki se je sprevrgel v slovensko nacionalno manifestacijo. Odborovo zastavo je zamenjala slovenska trobojnica in zbor je tudi nemške pesmi pel v slovenščini. Med udeleženci je bilo mnogo narodnjaških uradnikov, duhovnikov in profesorjev, najuglednejša med njimi pa mladoslovenska politika Vošnjak in Zarnik. Tisti čas je bilo v druš- tvu med 66 člani le 12 Nemcev. Spor se je ^ zaostril, da ga je prišel reševat Karl Hoger*u nik Vorvvartsa in kasnejši ugledni funkciC^A E: sindikalnem vodstvu na Dunaju. Vendar J. tn. Hbger ni dosegel ničesar in v januarju 18 odpoV' nom Podporno društvo tiskarjev na Kot odgovor so slovenski tiskarji ^ osrednji list Vorvvarts in se naročili na zagre..jj|L v Tipografijo. Nekaj društev v spodnji Avs'djj CjpSi pretrgalo stike z ljubljanskim slovenskitn tvom, med njimi tudi dunajska podpornazae ^ j m pač pa so jih podprli tiskarji v Pragi. V septe j 111 1884. leta so se na predlog praškega društVj botali tiskarji na sestanku v Pragi in nemško tvo je bilo razpuščeno. Podatki o članstvu društva kažejo, da je P 11 je O S toda vztrajno raslo in doseglo leta 1883 bilo je le nekaj manjše kot pa ljubljansko o E 1 skoizobraževalno društvo. Tiskarsko dtu^^ ^ razpolagalo z zelo velikim premoženjem, k'^ letu 1889 naraslo na 10.900 goldinarjev v prljl( ®1Z, javi s 1.297 goldinarji v letu 1871. Denar se 1^ ^ K kal v blagajno iz članarin, daril in denarnih ^ N] od neupravičenih izostankov na društevef11 | d® pi Stankih in podobno. Z zbranim denarjem so' ^ čevali bolniške in invalidske podpore, P ,,|i!k hi s N, so nemški tiskarji ustanovili svoje društvo^ . Ha i ev na Kranjs^eva P< »no hutn ier N k C 0|2V(] iti lilo vdovam tiskarjev, podpore brezposelnim.!^ valne stroške, z njim so krili stroške Pos*°y(t|j0F društva in naročnino za knjige in časopise za1" j^a: tveno knjižnico. " .^ P Društvo je imelo živahne stike z drugim' pi skimi društvi v monarhiji in drugje po Evropj ,, J; legate je poslalo na shod tiskarjev na Dunaj y . ek< 1868 in 1869, leta 1871 v Prago, 1872. Brno, 1873. leta v Gradec, 1885. leta je s, dtiJ' .... ; • 31 pogodbo o prispevkih za potovanja in zavarovanje z društvom iz Kobenhavna. 51 jjj jočim dunajskim tiskarjem je društvo let* j poslalo 100 goldinarjev podpore. Izobražuj društvo tiskarjev je bilo v pravem pomenu^ jjt \ izobraževalno, torej brez političnih ammur. ^ snejša politična sila pa ni postalo tudi zata j, ^ 4 tranjih, zlasti narodnostnih sporov. Vse Vxel^i\ ^ ^ pa je odnehalo v poskusih reševanja g111 * položaja tiskarjev in v bojih za boljše tatiP1 J 1V_»ZL.CIJ Ct 11.5 rv Cl 1 JV- v lil V i Jk ml yqjj goje ni pokazalo posebne borbenosti. Re^|£(|i tudi, da so bili delavci dobro plačani. tiskarstvu soraz !'ln Pozdravni govor novinarja Arka je sesta Levstik noJ1 V Ljubljani se je delavskoizobraževab^f.j ^ n ust3' k tvo ustanovilo kasneje kot v Mariboru. dč govoril mladoslovenski politik dr. v Zarnik in jim priporočal, naj ustanovijo pv|j. vitvi društva so najprej govorili na shodu ^ vlivi uiuaiva au uajpii-j guvuim na . ' bra 1869. leta, na katerem je 80 zbranim 'It; cem iiiiJN 111 jim piipuiuuai, naj načelih Schultze-Delitscha, torej P° samopomoči, ne pa po načelu državne jo je zagovarjal Ferdinand Lassalle in na^s|^ ^ delavsko gibanje v Avstriji. Delavci pa ni^ VŽA Zarniku in statut društva je bil izdelan P^jt1 \ | pravil delavskoizobraževalnega društva v in to v nemščini in v slovenščini. Najprej 1 ki naj bi organiziral ustanovitev društva,11 val društvo poimenovati Slovenska lipa> ve^r6' ta naziv kmalu zavrgli. Deželna vlada je žena pravila novega društva, potem ko )!1’ .^ilc Hi K, vil ^ L A , c /K z.v^iia piaviia 1 ivj v s-g, ti vai uai va, ^ • ■ pričala, da ne namerava biti politično, amP braževalno, dovolila in 20. februarja 18' bil ustanovni občni zbor. Pripravljalni 0 i«? ^ m, javnost obvestil s posebnim letakom, k1 ^ ^ ^ drugim poudarjal, da društvo ne prizna.^ priH t med narodi. Na ustanovni občni zbor I blizu 400 ljudi. Na začetku snovanja dela girk ■] braževalnega društva je bil vpliv mladost ,rji iti a/, k. v a 111 a uiuaiva jv, umi v pu v 11 j*— - oziroma liberalne stranke zelo očiten in FL p£sjjj govor novinarja Arka je sestavil slovens* ^pi IV1 in pisatelj Fr^n Levstik, ki je nastopil z^ cr*1r\h n a u m TT H k Z 1 v sploh ne na razredni podlagi, ampak z vCe, “ tirnimi zahtevami Pozival ič zbrane Iji ličnimi zahtevami. Pozival je zbrane bodo strpni, ker ni njihova naloga, da cionalno vprašanje, ampak naj bodo zv ^. svojega rodu ter naj ne kratijo pravic in Vj f n ja drugim narodom, saj ima Avstrija d°' <;tnra za v s konvertibilnostjo pa I a vse P0 starem • • • ,vl "i^ ^nipak, kolikor se spomi- tem nismo sklepali. i»»?!'>;'iSb„došloie,e2a,i8"' ■-t 11 pred kongresom sin- ' t3i11 \ p r 1U V^rrav- Potem bo treba to 0 Jje tiho preiti. Preci kongresom sin-N‘‘j:1 Si 0 V’ bi bilo dobro kaj reči W Materialni podlagi samou-^4jl ja. Po napovedi izpred ,rnf J naj bi bilo letos v rokah gospodarstva in neposrednih proizvajalcev 70 odstotkov denarja za razširjeno reprodukcijo... — In koliko ga je? Imaš kaj podatkov? — Imam! Ampak posredne, ne takšnih, ki bi naravnost povedali, kdo ima v rokah materialno moč in oblast. Če bi to morda kaj pomagalo: najbolj naraščajo sredstva družbenopolitičnih skupnosti, nato bank, sredstva gospodarstva pa relativno upadajo. Čedalje več investicij financirajo banke, ne pa gospodarstvo. — Kaj prida si s temi podatki ne da pomagati, mislim, v samoupravnem in optimističnem smislu. Drugih nimaš? — Ne! Le takšne! — Potem bom pa stvari prikazal bolj v globalu. Mislim, da bo tak pristop bolj ustrezal, ne? — Bo, če res ne misliš stvari obdelati z zgodovinskega aspekta, od leta 1949, to je od prvih začetkov uvajanja samoupravljanja naprej. In če sploh ne misliš omeniti vizije. — Oboje bi rad, pa je bil zgodovinski aspekt obdelan zadnjič na simpoziju, vizija pa, kot rečeno, skupščinsko. Tako človeku ne preostane drugega kot akcijski akcent. — Zelo nehvaležna tema, ne!? — Ja, zelo nehvaležna! In vrh vsega še nikjer ustreznih podatkov o cilju mobilizacije in akcijske angažiranosti najširših občanov, ki so vznemirjeni zaradi permanentnih cenovnih premikov. — Ja, res je! Naša statistična služba je spet zatajila na fronti bitke za stabilizacijo. Kaj hočemo! DE PERUJSKI VOJSKOVO- !>/A'SA[A- mimAV TbAPNE-N)E ŽIL Prvi povojni AVJT. PREDNIK I6RALKA KRAVANJA KRAPINA &R.junak PRED TRODO „6EU' ŠfbKT Človeški ZAJedalci PRANO.. PISATEL7 (ROMAIU, Homerjeva PESNITEV MobER, PoUcE&N IZREK. TEUNKIjj k! SLR karikatur r _J tijak VULKAN NA SIO U3I SUROVINA ZA BARVE MEJNA TeVAMEA IRANOM iNSJZ POKRAJINA V IZRAELU EVROPSKI VELETOK AR.ČRKA LETEV NAPDV£JW. BAVCON ?R£BIVAI£C KAIRA MAŽA, PASTA «ESTo 06 murnu « * RlUJl.STAliD maimoe SRHSTV0 TA SIRIGNJE f »Cb. IZRAEL. Pl SATE L7 KRALJ&iEIZ MAHABHAR. EO&ENt oVlEILL 6REZNJEV centralni komite itdkroAM, DOM.ŽIVAL STRNE SEVER SOM.VOJAU VAPRIKI IZRASTEK NA SLAVI &L.ŽILA ODVODNICA KOLEKCIJA JLIRIIe” DE SPEVkJA MELOblTA institu- cija, 2M€>h Število z dvema ničlama SESTAVIL: 8. N. arv. Pevec (DUŠKO) TRANt ■ PESNIK (AL6ERT, NOBEIOUECG M|T ?Re?5v)E IME iVANGRAJA Pivski vzklik dvig,, povečan 5 E SMUČARSKA Disciplina artmur PISMENO fbTRDILO TORINO PftBKSEJMIK CKZK SR SLOJEN 17F VNEDENOS- NESLKINICf PEVKA RALI PREGOVORI REKLA DRuŠoUA DRŽAVNA blasksna REKA V SZ Id MONGOLI Dl k met,UKA 7A!)RU6A ŠVICARSKO Letovišče OSEBNI ZAIMEK KLOR soss nemško velemesta Surovina za cement MAIURId > & 1 ► yllglggll SPECIALIST ZAMINI8A-Ut ZDIVA MITOM Rešitve pošljite do 20. septembra 1978 na naslov: TOZD DELAVSKA ENOTNOST LJUBLJANA, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 35. Nagrade so 200, 150 in 100 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 33 Kanalizacija, utilitarisem, Be-nečanka, Se, Anica, kancer, lev, rja, oni- Acev, Ant, IU, AK, jedača, Adela, Erivan, maroni, Tine, Ikar, prek ic, nariv, Anaa, Ir, Za, Vah, Ma, varan, Ada , Puccini, bula, AM, Ilok, Erik, lasje, Atrans, Ignac, Rilke. Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 33 1. nagrada 200 din: Franc Maroh, Panonska 5, Ptuj 62250; 2. nagrada 150 din: Ankica Krivec, Dobova 68257; 3. nagrada 100 din: Marjan Mubi, Ul. XXXI. divizije 52, Kranj 64000. Nagrade bomo poslali po pošti. eoc> fd j ,p« Vo špiček O-Kl / Nsc ^akaj niste zadovoljni i£ J "ty> ’ tovariš Peter? Kaj vam ni a ' ni erešena pripravniška skrpucala sem, tovariš \ vr' Kdo pravi da nisem? °Vf j' rr >; 0 sklepam. Slišal sem, Vrf Prijavili v tečaj za orga-r/ JV i*6 de'a‘ Tudi jezike se ^nda angleščino, če sem efl’0 J Ti (je ai. yse to pa ^32^ (ja ^ x.° Pri nas ne diši preveč. prav zadovo- - ..„p I; x to ,JU nas &}°J S $ej5sPr°tno, , Zavedam pa se, da se ^(lr | 0 t»v. r)rir>ra\/nilr ,7*»lr\ \r^_ pu ■ f k* ličit* PnPravnik se zelo ve-■ F ^ato izkoristim vsako ki se mi nudi, za 1^ Uk kr!' jez'ke. Če si ne bom ^'De KSeni mlad, nabral zna-fde j T0b°em n*koli nič dosegel! 3 flH ^. k St0inika ustanove le za-l0 ič N. s° osnovni vzroki ipyj tako velik kadrovski osip v vašem oddelku. Le kaj ljudi bega? Plače? — Plače nikakor ne, tovariš sekretar! Jaz kot pripravnik bi nikjer ne dobil več. — A kaj potlej drugega? Perspektiva? Že jutri lahko postanete referent, nato pomočnik načelnika ali celo načelnik, svetnik in tako naprej... Perspektive so vam široko odprte, tovariš Peter. Kaj bi še lahko bilo drugega? Ali vas morda načelnik, tovariš Tone, preveč zalaga z delom in kako drugače duši? Je načelnik kriv za osip? — Ne, nikakor ne, tovariš sekretar! Kolikor jaz vem ali lahko rečem, je naš načelnik zelo prizadeven človek. S funkcijami je tako obremenjen, da ga skoraj ne vidimo. Tudi cele popoldneve presedi na sestankih, ne le dopoldanske ure, svojo službo... — A tako? Da ne hodi redno v službo? Kaj potem vi sami opravite vse delo? — Jaz ne! Mi niso dali še nič pravega v roke. Saj veste: še vedno mi teče pripravništvo. — Če vam tovariš Tone ne da pravega dela, kaj mislite, ali sploh resno računajo na vas? — Mislim, da računajo... — Po čem sklepate? Dela vam Tone ne daje, plače vam ne dvigne... Ali so vas privabili s stanovanjem? — Ne, stanovanje je bilo za naš oddelek eno samo. Dobil ga je pripravnik Pavle Pohleven. — Ali gara? — Ne, tudi on ne dobi nobenega akta v roke, tako kot jaz ne! — No, vidite, mi je že vse jasno! Gre za Pohlevna iz Gornjega Kaštlja, ne? Riba smrdi pri glavi. Lahko greste! In nikar ne izgubljajte glave in se he vpisujte v vse delavske univerze po vrsti! Vse bo še dobro! In res se je kmalu vse spremenilo. Načelnik oddelka, Tone Porenta, se je že naslednje jutro navsezgodaj ustavil pred Petrovo pisalno mizo in rekel: — Tu imate, mladi kolega Burger, zadevo Pakar: štiri osnovna gradiva s prilogami! Stranka čaka pri meni v pisarni. Prosim, da jo rešite v eni uri. Vaša pripravniška doba se izteka; čas je, da se izkažete. Zadeva Pakar! Vsi referenti jo poznajo že dve leti in več. Za vse je bila pretrd oreh, tako da je navsezadnje pristala v predalu načelnikove pisalne mize. Do tega usodnega trenutka... Cez dobro uro potrka načelnik Tone Porenta pri sekretarju z nerešeno zadevo Pakar pod roko in reče: — Sami si lahko ogledate, tovariš sekretar, to skrpucalo, ki ga je napravil pripravnik Peter Burger. Takoj, ko sem slišal, da je rekel tisto o meni, sem vedel, da si hoče pomagati naprej s komolci in natolcevanjem na račun Pavla Pohlevna iz Gornjega Kaštlja. Pa sem mu dal še zadnjo priložnost, da se izkaže. Prosim vas, poglejte tole skrpucalo! Če bo naš oddelek dajal takšne stvari iz rok... — Ali ste dali zadevo Pakar tudi tovarišu Pohlevnu iz Gornjega Kaštlja v rešitev? — Ne! Zakaj vprašujete? — Ali ni Pavel Pohleven vaš sorodnik? — Je, seveda je, kdo pravi da ni!? Toda prijavil se je, tako kot vsi drugi, na razpis in zdaj ne vem, zakaj ima to zvezo z zadevo Pakar, hočem reči Peter Burger, in s tem, da hodim jaz dopoldne na sestanke, hočem reči, da delajo drugi, jaz pa, da ne dajem pripravnikom možnosti za napredek, zaradi česar, da se učijo jezikov, hodijo na različne tečaje, me pri vas tožarijo, da nisem, kako bi rekel, s srcem pri stvari, in berejo knjige... Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: Andrej Agnič, Vojko Černelč (glavni urednik in direktor), Sonja Gašperšič, Milan Govekar, Marjan Horvat, Damjan Križnik, Rafael Lindič (tehnični urednik), Boris Rugelj, Bojan Samarin (odgovorni urednik), Janez Sever, Igo Tratnik, Andrej Ulaga in Janez Voljč. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278, 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 323-554 in 316-695; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki, št. 501 -620-7-121100. Posamezna številka stane 5,00 din, letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana. Žrtve med učenci opozarjajo Že pri prvi uri prometne vzgoje v šoli v Kosezah se je pokazalo, da prvošolčki poznajo veliko prometnih znakov. S tem pa ni rečeno, da prometna vzgoja ni potrebna. Mnogi starši vsaj prve dni pripeljejo malčke v šolo z avtomobilom. Med njimi je tudi Marina, čeprav njena mama Manja Štukelj pravi, da bo to trajalo le nekaj časa. »Hočem, da bo moja hčerka samostojna!« Andrej Agnič Tisto jutro je četrtošolec Boštjan preslišal budilko. Prejšnji večer, ko mame in očeta ni bilo doma, si je »privoščil« in gledal televizijo pozno v noč. Ko se je zbudil je bila ura že zelo blizu osme. Zamudil bom šolo, ga je spreletelo. Oblekel se je v trenutku, pograbil torbo in stekel. Poznal je pot in tudi vse prehode do šole. »Še čez to zebro,« je pomislil in še hitreje stekel. Tedaj pa____ Zavedel se je šele v bolnišnici in najprej zagledal mamin objokan obraz. Ni takoj vedel, kaj vse to pomeni, potem pa se je spomnil zebre in cviljenja avtomobilskih gum. Mesec je bil v bolnišnici. Zlomljena noga, dve rebri in pretres možganov pa še nekaj prask in bušk. Veliko je medtem premišljeval o svoji poti v šolo tistega dne. Nenehno mu je zvenelo v ušesih tisto usodno cviljenje. Pa saj je vendar šel po zebri. Zgodba je resnična. Žal je takih in podobnih zelo veliko, preveč! Pred dnevi se je spet začela šola. Trume šolarjev in šo-larčkov hite zjutraj v šolo, popoldne pa domov. Po pločnikih, prehodih za pešce ali pa po cesti — kar tako. Na cesti pa nisi sam, tudi na prehodu za pešce ne. Vsi šolarji se tega še niso naučili, žal pa tega ne vedo tudi vsi vozniki motornih vozil. Prav zato smo te dni skušali ugotoviti in se preprečiti, kaj so v Ljubljani ob začetku šolskega leta storili za varnost otrok. Najprej smo se pogovarjali z inšpektorjem milice za varnost cestnega prometa UJV Ljubljana Francem Domjaničem. »Na pobudo UJV miličniki že nekaj let nadzorujejo tiste prehode za pešce, ki so na najbolj prometnih ulicah v bližini šol. Seveda le ob začetku in koncu pouka. Letos je nadzorovanih prehodov znatno več kot lani, ker imamo nekoliko večje kadrovske možnosti. Poleg tega smo že pred začetkom šolskega leta še posebej opozorili na varnost prometa šole, postaje milice, voznike motornih vozil in tudi tiste delovne organizacije, ki imajo večji vozni park. Prav tako pa smo od komunalnega in cestnega prometa zahtevali obnovitev oznak na cestiščih.« Tolikšpa skrb UJV je še kako potrebna, o čemer zgovorno pričajo podatki. Lani je bilo na po- dročju UJV Ljubljana v prometnih nesrečah 11 mrtvih, poškodovanih pa 367 otrok. Samo v letošnjih prvih sedmih mesecih pa je umrlo 12, poškodovanih pa je bilo 210 otrok. Vzroki? Nenadno prečkanje ceste peš ali s kolesom, veliko tudi na prehodih za pešce. Krivci? Največkrat vozniki, ker ne prilagodijo hitrosti pred šolami, otroškimi igrišči in skupinami otrok. Pa dodajmo še naše mnenje. Krive so tudi nekatere šole, ker ne namenjajo dovolj skrbi por-metni vzgoji in seveda starši, ki so prvi poklicani in so tudi najbolj zaniteresirani za življenje in varnost svojega otroka. Neredko lahko vidimo, kako mati pelje otroka v rdečo luč ali pa celo tam, kjer ni prehoda, čez dvojno belo črto. Obiskali smo tudi šolo Veljka Vlahoviča v Kosezah. Šola je nova in ima tisoč učencev. Nedaleč od nje je Podutiška cesta, prek katere mora v šolo precejšnje število učencev. Cesta je ravna in vozniki po njej vozijo zelo hitro. Največkrat veliko prehitro. Zato je prehod za šolarje zelo nevaren. »Kaj smo storili za varnost naših šolarjev? Najprej smo na roditeljskih sestankih opozorili starše,« je povedal Janez Dobnikar, ravnatelj šole. »Že prve ure so tovarišice, posebej v prvih razredih, poučile najmlajše, kako se morajo vesti na cesti, čeprav prve dni malčke pripeljejo v šolo starši. Imeli pa smo tudi že prvo uro prometne vzgoje, za prve tri Slovenijo je minuli teden obiskala 30-članska študijska delegacija centralnega sveta Zveze sindikatov Sovjetske zveze, ki se v naši državi mudi na povabilo sveta ZSJ. Gostje so obiskali številne delovne organizacije v Sloveniji (Gradis, Stol Kamnik, Lek v Ljubljani ter Vezenino in UP na Bledu). S predstavniki delovnih kolektivov so se pogovarjali o samoupravljanju, o delu družbenopolitičnih organizacij in zlasti o delu osnovnih organizacij sindikata. Sovjetsko sindikalno delegacijo1 je sprejel tudi podpredsednik RS ZSS Miran Potrč in jo seznanil z družbenopolitičnim razvojem naše republike in z načrti za nadaljnji razvoj. Miličnik Simon Urbanija nadzoruje prehod prek Njegoševe pred šolo Toneta Čufarja. »Lahko bi re^.rrf otroci sami zelo pazljivi na prehodu za pešce. Vozniki pa? Bržčas veliko pomeni že to, da vidijo unij razrede, ki jo je vodil miličnik. Tudi v programu šolskega radia stalno opozarjamo na nevarnost na cesti. Usposabljamo osem učencev za »miličniško službo«, imamo pa tudi dva mentorja za prometno vzgojo.« Šolsko vodstvo je že lani zaprosilo za vidnejšo oznako najbolj nevarnega prehoda na cesti, za sedaj na prošnjo ni odmeva. Čudno!? Kako pa je v šoli Prežihovega Voranca, ki je v središču Ljubljane in pravzaprav z vseh strani obkrožena z več ali manj močno prometnimi ulicami. Vilma Šega, ravnateljica, in Ljubo Silojevič, njen pomočnik, sta nam povedala: »Res smo kakor na otoku, ki ga obliva pravo morje prometa, vendar so samo na dveh preho- dih oznake, da je v bližini šola. Puharjeva in Kidričeva teh oznak nimata. Najbolj nevaren prehod za naše učence je na Prešernovi cesti! Tja hodijo na rekreacijo in k telovadbi mnogi razredi. Naša telovadnica je pač premajhna. Seveda pa je na vseh prehodih najbolj nevarno zjutraj, ko pride v šolo 900 učencev.« Šola Prežihovega Voranca je značilna po tem, da ima tudi posebne oddelke za pouk v srbohrvaškem jeziku. Ti otroci prihajajo v šolo iz vse Ljubljane in celo iz drugih bližnjih krajev. Otroci prečkajo številne ceste, vozijo se z avtobusi in so zato še v večji nevarnosti. »Prometno vzgojo skušamo vključiti v pouk, in to pri vseh tistih predmetih, ki to omogočajo. •f Tako denimo v prvem pri spoznavanju šolske oko , kasneje pri spoznavanju ® ( Mnogo pa se pogovarjam0 ^ ( Pr varnosti v prometu tudi na ^ tel jskih sestankih pri PrornLl i!')I'k krožku, kjer je lani sod0’ si 42 učencev in organizir; ali • o. tudi izpite za kolesarje.« ( Cfc>l Učencev-miličnikov pj^ j^ju šoli nimajo. Smrtna '*vj|4,vl >r učenca-miličnika, ki se j° P a ^ °v rila pred časom, je vodst^ vlila strah pred odgovoru p ('in* Zato v tej šoli nimajo te be«, čeprav se nesreča m j4. sei dila pri njih. Prehod na^ novi cesti sedaj na lastno P0^ nadzirajo pravi miličn^C« kot še prenekaterega v I K INč >e "o, k H Pregled izdanih brošur v zbirki Knjižnica Sindikati, ki jo lahko še dobit* % R? jf5ke Cena v din Št. 2: Grčar: Organiziranost In delovanje sindikatov 20 Št. 3: O. Bručan in S. Grčar: Finančno poslova- Št. Št. nje v sindikatih 4: P. Toš: Samoupravna delavska kontrola Št. 6: Samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov v združenem deiu 7: Aktualne družbenopolitične naloge slndlka. tov danes 8: Ljudska obramba in družbena samozaščita — temeljna naloga sindikatov 9: Bogdan Kavčič: Samoupravljanje v združe* nem delu Št. 10: R. Albreht: Nov korak pri graditvi temeljev socialistične samoupravne družbene Št. Št. ureditve Št. 11: Gabrijel Sfiligoj: Gospodarjenje v združenem delu Št. 12: Tehnologija In samoupravljanje št. 13: Sindikati In uveljavljanje dohodkovnih od* nosov v združenem delu št. 14: Družbena preobrazba odnosov med delavci v proizvodnih In trgovskih organizacijah