"PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA JI MISLECE CITATE LJE
PROLETAREC
Official Organ Vugoalav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO — PROSVETNE MATICE
rr
JI« S, z.
IT, — NO. 1600.
•M. 4. 1907, tU PMI
•t Clilu*. »|| . iMv t<M Att •(
M* «f Martk I, !■?•
CHICAGO, ILL., U. MAJA <May 11), 1938.
k
Published We®kly at 2301 8. Uwnd»le Ave.
>iii
LETO—VOL. XXXIII,
NARODNI PROGRESIVCI" OPASNO POD VZET JE
DELAVSKO GIBANJE V NOVI STRANKI DOCELA PREZRTO
La Follettov apel naslovljen zgolj na plasti nižjega dela srednjih slojev
Udorec na poskuse za ustanovitev delavske stranke. —Roosevelt nejevoljen nad "izdajstvom".—Socialisti, komunisti in unije od LaFolletta ignoriranj
PAZIMO, DA USA NE ZABREDE V VOJNO!
"Nova ljudska stranka"
"National Progressives". In znak — lep krog in v krogu krii. Vodja pa wisconsinski go-verner Phil. LaFollette, ter njegov brat, ki je zvezni senator, in njuna sestra, ki je urednica ene izmed najslovitejših revij v tej deželi. Naravno, da je tako vplivna družina dobila za predlog ustanovitve nove stranke mogočen odziv.
Posebno še v kapitalističnem časopisju. To mu je dalo prve dni vse mogoče oglašanje, čemu?
Ker je med lafollettovci in rooseveltovci tako malo razlike, da je vse eno. kam se večina njih pristašev nagne, samo da ne ogroža privatnih interesov. Dokler je to mogoče, ostane plutokracija v sedlu v enem kot v drugem slučaju. Kajti v takih okolščinah zanjo ni nika-ke nevarnosti. Naj se delavsko gibanje gnjavi in grize, samo da bogataškemu slpju ne postane nevarno, pa je dobro.
Vse resno delavsko časopisje je edino v kofe»t&Ur*ttja, da je governer Phil La Follette ustanovil stranko, ki je skoz in skoz posest njegove takozvane lafol-lettovske dinastije.
"odpravo" brezposelnosti in v agrikulturi.
Nekateri časnikarji trdijo, da je Phil. La Follette osnoval svojo stranko točno po Hitlerjevi vzpodbudi. Ko je bil tam, se mu je baje jako dopadlo, ker je videl povsod samo navdušenje in "patriotizem".
In tudi nacijski znak.
Posnemanje nacijev
Ko se je vrnil in se posvetoval s svojim bratom zveznim senatorjem, se je odločil: Ustanovil je stranko in ji sam določil ime "Narodni pcogresivci". Sam ji je določil znak. Programa ji ni dal, ampak le lep govor, ki lahko pomeni kakor ga kdo hoče tolmačiti, oziroma kakor ga on hoče tolmačiti.
Hitler si je določil za svoj znak kljukasti križ. Phil La Follette si je določil za znak svoje stranke vodoravni križ v obliki kroga. Pravi, da pomeni križ, ki ga zarisujemo kadar gremo na volišče.
ISZ proti boju AFL
za uničenje UMW
i
Kksekutiva JSZ je na svoji seji dne 6. maja sklenila ape-jlirati na odbor A. F. L., da naj I ne nadaljuje svojega boja za uničenje .premogarske unije United Mine VVorkers, kajti ta nečastna borba ne bo škodovala samo UMW, ampak vsemu junijskemu gibanju v tej deželi, i Ako se bo nasilnosti in pretepe i med premogarji, kakršni so se dogajali v Illinoisu, zaneslo zdaj tudi v druge revirje, bo to i fino sredstvo v propagandi za [tašizem v tej deželi. Zdrav ra-|zum pove, da tudi A. F. of L. I ne bi imela od tega nikakih koristi.
Štiri milijon« podpisov ▼•toranov. ki te bili v vojni službi Zod. dr i« v ,«T.n njih m«j, jo podp.s.lo poticijo. v katerih apelirajo na vlado, da naj ne natede kaki novi vojni propagandi. Na t«mji sliki .o paketi » peticijami in pa deputacija veteranov, ki jih j« isročila kongroau.
Z DELAVSKE FRONTE
Sccisdfesti in unijaki predstavniki proti novi stranki
Unije in socialisti ignorirani
Ko je Phil svojo stranko "narodnih progresivcev" razglasil, so zastrmeli ne samo voditelji unij, socialisti in komunisti, amipak tudi voditelji farmarske delavske stranke v Minnesoti in posebno še progresivci, kot je na primer senator Norris (Ne-braska), katerega je mladi governer Phil popolnoma ignoriral.
John L. Lewis, ki bi moral biti v takem gibanju tudi upoštevan, je prav tako moral stati o.b strani in je za La Follet-tovo stranko izvedel šele ko jo je Phil že ustanovil. Ameriška delavska stranka v New Yor-ku, ki jo vodijo večinoma bivši člani socialistične stranke, tudi ni bila nič vprašana, kako in kaj.
Ali je lafollettovstvo poskus v fašizem?
Na gornje vprašanje lahko rečemo samo to: morda? izgleda tako. Phil je bil v Nemčiji in pravijo, da se je zelo di-vil "redu", ki ga je v "tretjem rajhu" uvedel firer, bodisi za
Značilno je, da so skoro vse liberalne revije, vsi socialistični in vsi komunistični listi izjavili, da novo lafollettovsko gibanje ni ne delavsko in ne liberalno. Najbolj pa se jeze nanj potihoma rooseveltovci, |kajti La Follette jim je zadal Isilovit udarec. Tako vsaj trdijo "komunisti", ki razmotrivajo politično situacijo od dne do Vine.
Da-li se Phil La Follette za to kaj briga ali ne, ne vemo. Vemo pa, da je naslovil svoj temeljni apel na takozvane srednje sloje, — to je, na farmarje in male trgovce, delavske unije pa je pustil ob strani. Tudi Hitler je delal skoro enako, češ, delavci so itak bedaki, ti bodo šli z menoj ko hitro bo srednji razred na moji strani! Torej kaj je nova La Follettova stranka? Delavci v VViaconsinu in drugje, bodite oprezni, kajti kot veste, ni vse zlato, kar se sveti.
Ameriške investicije v Evropi
V Evropi jnvegtiran ameriški kapital znaša 13 milijard dolarjev, in evropski, ki je investiran v Ameriki, pa nad 8 milijard.
Glavna tarča v prošlih dneh v boju med frakcijami avtnih delavcev je bil spet Homer Martins, predsednik unije avtnih delavcev. Ampak ne kot boritelj proti korporacijam, pač pa samo v svojih vrstah. Kapitalistično Časopisje, in tudi delavsko, ie oglašalo, da je proti njemu "konservativno" in /'radikalno krilo". Martins se po našem mnenju ni izkazal za [spretnega voditelja, dasi je za unijo avtnih delavcev veliko storil. Da-li je sedanji boj proti njemu vreden naporov, pa vedo delavci, ki ta boj vodijo, bolje nego mi.
*
Takozvani \Vagnerjev delavski zakon izgublja bolj in oolj na veljavi. Je vse zastonj—oblast je v rokah ljudi, ki niso ^prijatelji" delavcev. Morda le v volilnih kampanjah, ampak drugače nikakor ne.
Henry Ford je eden izmed največjih kršilcev določb v postavi, katere namen je uravnavati nesoglasja med delavci in delodajalci. Henry je bil osebno pri Rooseveltu in je dejal, da se na postave požvižga. Tako nekako. Kajti on plača bolje kot unijske družbe in vrh tega, kako je mogoče, da bi ga 'VVall Street' mogel prisiliti na kolena! Ne njega!
Roosevelt ga ni mogel pridobiti v spravo in je baje namignil odboru, ki upravlja z Wag-nerjevim delavskim zakonom, da naj pusti Forda ipri miru, o-ziroma da naj obtožbe proti
| več j a predstavnika fašističnega kapitalizma v tej deželi
Ameriška delavska federacija se je v teh kritičnih razmerah lotila organiziranja delavcev — toda le v onih obranih, v katere je posegel z organizato-rično kampanjo CIO.
Ali jc to dobro ali «iabo — ■ kajti tekma je tekma — se bo i videlo po tekmi. Sloga in enotna organizatorična kampanja bi bila kajpada boljša. O tem pišemo v drugih člankih.
Dollfussovih spomenikov v Avstriji je konec
Ko je bil avstrijski klerofaši-stični diktator po nacijih umorjen, so mu morali postavljati spomenike, nacije pa so obsodili nekatere v smrt in druge v koncentracijske kempe. Zdaj so Dollfussovi kipi sneti in pre-topljeni v spomenike onih, ki so ga umorili. Tudi fašizem ima svoje muhe.
Nevtralnost Z. D.
v Španiji končno vendar razgaljena
Fašisti zmagujejo zgolj po zasldgi demokratičnih sil, ker odklanjajo prodajati municjio lojalistom. — Pomoč pride, a morda za enkrat prepozno
01
Državni tajnik pravi, da bodo apeli v pomoč Španiji "upoštevani"
Metropola" se pripravlja na nove zelo resne akcije
Prošlo nedeljo se je vršila v Clevelandu konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Ek«*kutivo je zastopal na nji Anton Gar-den. Zborovanje je bilo jako živahno. O sklepih in o vtisih, ki so jih dobili na tem zborovanju posamezniki, pa bo poro-čano v prihodnji številki.
Klub št. 1 je s prireditve dne 10. aprila brzojavi! zvezni vladi, da naj neha z "nevtralnostjo" v španski civilni vojni in naj Španiji dovoli kupovati v tej deželi municijo, kakor jo lahko kupujejo druge dežele, med njimi Nemčija in Italija, ki jo nato oddajata fašistom v Španiji. En protest enega kluba seveda ne zaleže. Toda ker pošiljajo slične zahteve razne delavske organizacije ,irom Zedinjenih držav že mesece in mesece, so dosegle vsaj toliko, da so bile nekatere restrikcije umaknjene in da je vlada sama neposredno sugestirala odpravo svoje "nevtralnosti" v Španiji. Brzojav z omenjene prireditve je v imenu kluba št 1 poslal Joško Oven. Iz državnega tajništva zvezne vlade so odgovorili, da ga bodo "upoštevali", njemu umakne. Henry Ford in Nekaj je torej vendarle zale Tom Girdler sta danes dva naj-
Tudi Švedska vržena v oboroževanje
švedska vlada' je nedavno predlagala zbornici, naj ji dovoli nadaljnih 19,000,000 za o-boroževanje, posebno na morju in ipa za utrdbe ob švedskih obrežjih. Minister obrambe je to zahtevo utemeljil z argumentom, da ni v današnjem svetu agresivnosti in fašizma nobena dežela varna pred napadi, zato mora biti nanje čimbolj pripravljena. Tako so švedski socialisti pri m orani — hočeš nočeš — glasovati za o-brambne načrte, čeprav so tradicionalni pacifisti in skoz in skoz sovražniki militarizma.
Ko je Angilija pod vodstvom torijske vlade začela slepomišiti s svojo "neumeševalno" politiko v civilni vojni v Španiji, se je v resnici umešala tako zelo, da bi generalu Francu niti Italija niti Nemčija ne mogli pomagati toliko kakor mu je ta takozvana trdnjava demokracije !
. In kot bi trenil, je sledil angleški "neumesevalni" politiki naš predsednik Roosevelt in hipoma razglasil^ nevtralnost.
Zdaj mu je žal. Kajti Roosevelt je razumen človek in je u-videl, da so ga angleški ma-gnati ukanili. Zmerom je mislil, da je za demokracijo, pa se je izkazalo, da se je v največji vojni, »kar jih je bilo po svetovni vojni, baš naša dežela prva odzvala pozivu — udušiti demokracijo v Španiji! Roosevelt je včasi skrajno naiven. Ako ne bi bil tako nepreviden, ne bi poslušal aristokratov v Angliji, ipač pa bi rajše dal pomoč ljudski fronti v Franciji. Ker pa je osamljena, je tudi ona brez moči.
2e danes je zgodovinsko dokazano dejstvo, da bi general Franco svoje vojne niti začeti
ne mogel, ako bi si v naprej ne zagotovil finančne pomoči Vatikana in tehnične ter vojaške ipodpore, ki sta mu jo obljubila Mussolini in Hitler.
Torej ali je to nevtralnost ako lahko rebeli v Španiji s »pomočjo dveh velesil gazijo po u-stavni republiki, dočim takozvane demokratične sile miže, namesto da bi pomagale svoji tovarišici? Se še spominjate, kako se je Rooseveltova administracija pod krinko nevtralnosti iprizadevala, da bi ladja, naložena z vojnimi letali ne dospela v lojalistično Španijo? Uspela je toliko, da so tisto ladjo zasegli — fašisti.
V kongresu jih je zdaj sram take nevtralnosti, toda reakcio-narji jo še zmerom zagovarjajo, češ, nas se tam čez ničesar ne tiče! Kar je v zveznem kongresu resničnih pristašev demokracije, so za .ukinjenje "em-barga" — to je, prepovedi izvažanja municije iz te dežele španski republiki. Ampak tudi aku bitko na celi črli dobe, kaj pomaga, ko pa vidimo, da je jbila ameriška vlada dve leti v resnici pod krinko nevtralnosti na strani fašizma v Španiji!
gel.
Podpora Švedske Špancem
Niso samo delavske organ i-zacijet kot take, ki podpirajo špansko ljudstvo v boju proti fašizmu, švedska zbornica je prispevala iz državne blagajne 100 milijonov švedskih kron v ta namen, z določbo, da se jih mora iporabiti v prid otrok.
Bogastva Rumunije
Hitler zelo hrepeni tudi po Rumuniji, posebno radi njenih petrolejskih vrelcev, kajti uporabljanje nafte je modernemu militarizmu neobhodno potrebno. A tudi na drugih prirod-nih virih je Rumunija izredno bogata dežela. Ima rodovitna žitna ipolja, da ji vsega preostaja, dočim v Nemčiji kruha primanjkuje. A to še ni vse. Rumunija je bogata tudi na rudah in drugih sredstvih. V okolici Albe Julije so začeli s pridobivanjem gline, nazvane "nial", ki je tako mastna, da so jo v vojni Nemci uporabljali kot milo. V tej glini so našli tudi zlato, ki ga je nanosila reka Tulu. V dolini reke Žugude pa so dobili glino za filtriranje pe-, troleja, katero so morali za drag denar uvažati iz inozem-
stva. Cena zemljiščem v prej omenjeni dolini znaša že 160,-000 lejev za hektar.
Nemiri v kolonijah
Francija ima velike neprilike v svojih afriških kolonijah. Posebno v Tunisu. Domačine podžiga k odporu posebno Mussolini jeva propaganda, ki je zelo spretna, dočim Anglija in Fran-jcija — ki bi lahko nagajali Mussoliniju v Etiopiji, spita, o-ziroma sta mu rop celo odobrili.
V protifraneoskih izgredih v Tunisu je bilo že mnogo domačinov, pa tudi nekaj francoskih orožnikov in vojakov, ubitih. Francija je v skrbeh posebno še radi čimožjega sporazuma^ ki ga kuje Hitler z Mussolini-jem očividno najbolj proti nji in njenim afriškim posestim.
Delavsko gibanje je vredno le toliko, v kolikor delavci delujejo zanj.
širimo te tedne "Majski Glas"!
Pridobivajmo naročnike
Proletarcu! Jačajmo klube JSZ! Potrudimo se za čimveč aktivnosti v Prosvetni matici!
Sporazum med CIO in AFL neobhodno potreben
Delegati zveze unij A. F. of L. v New Yorku so na svoji seji 5. junija sklenili, da morajo unije AmeriAke delavske federacije, ki so pridružene delavski stranki, umakniti sodelovanje. To jim je pred tedni naročil tudi Wm. Green v imenu svoje eksekutive. Prepovedal je .unijam v drugih državah ispadati tudi v delavsko nestrankarsko ligo, ker je njen predsednik Lewis in ker jo kontrolirajo unije CIO.
Tako ima boj med AFL in i CIO kvarne posledice tudi "
prizadevanjih za samostojno delavsko politično akcijo. To smo videli posebno v zadnjih municipalnih volitvah v Detroitu, v Seattlu in v raznih drugih mestih, kjer so predstavniki unij AFL agitirali proti kandidatom, ki jifi je indor-srrala Delavska nestrankarska liga, še bolj pa proti onim, ki jih je sama nominirala. Enako so unije razdeljene v sedanji volilni kampanji v Pennsylva-niji.
t
Sklep unij AFL v New Yor-ku je za delavsko stranko velik
udarec. Kajti če bodo unije tudi na političnem polju druga zoper drugo, se reakciji ni bati za mandate.
Socialistična stranka je na svoji prošli konvenciji v Keno-shi sklenila nadaljevati s kampanjo za sporazum med CIO in AFL. Vsled boja med njimi zastaja kampanja za organiziranje neorganiziranih v obra-[tih, v katerih je unija že priznana. Borba med njimi se I astri posebno z ustanavljanjem dualnih unij. David Dubinsk.v, predsednik velike unije II>GW,
se trudi zbližati oba tabora in graja '6ba, ker jima primanjkuje volje za spravo. Dubinsky je član C. I, O. in ravno tako tudi njegova unija. Za slogo deluje tudi predsednik unije klobučarjev Max Za-ritsky. Bil je član vodstva CJO, toda je odstopil, ker je njegova unija v AFL. Zavedni delavci lahko za združevalno akcijo obeh taborov veliko store z ustvarjanjem psrhologičnega razpoloženja, v katerem bo članstvo unij v stanjoi izvršiti potreben pritisk na vodstva v prid pomirjenja in za enotnost.
DELAVSKE ZMAGE V ANGLIJI NEZAUPNICA KONSERVATIVCEM
Ali ima torijska stranka ie večino angleškega ljudstva na svoji strani? Delavska stranka trdi, da ne, in v dokaz navaja svoje zmage v dopolnilnih volitvah. Vriile so se v treh okrajih in v vseh treh so zmagali njeni poslanski kandidati. Vse tri okraje so prej zastopali v parlamentu člani torijske stranke.
Delavska stranka smatra, da večina ljudstva ne odobrava sedanje politike torijske vlade, posebno ie ne s ozirom na Španijo in torijske kapitulacije pred Mussolini jem, zato zahteva razpust sedanje zbornice in nove volitve. Vlada bo prej ali slej to primorana storiti, toda smatra, da zdaj za to ne bi bilo ugodno, ker bi v kampanji imela delavska stranka prednost. Premier Chamberlain skuia doseči v vnanji politiki kak velik uspeh, ki bi mu pomagal v kampanji, vrh tega želi, da vojna v Španiji konča prej nego bi se vriile prihodnje volitve. Gesla delavske stranke v pomoč lojalistom bi potem po Chamberlainovevn mnenju ne imela več kampanjske vrednosti, kot jo imajo dane«. Vsekakor bo prihodnji volilni boj v Angliji izredno vroč, ker je delavska stranka svoj zadnji poraz prebolela in postaja v taktiki vedno bolj agresivna.

PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
"Izhaja vsako sredo.
ledaja Jufo.loT.n.k« De I« tU« 1 »kovna Druika, Ckicaga, IU.
DUHOVI RIMLJANOV BILI SPET OBUJENI
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ jenih driavah ca ctlo leto $*.00| aa pol Usta $1.7»;
7.a ietrt leta $1.00. Inoiemstvo: sa celo leto $3.50; m pol leta $2.00.
V«1 rokopisi In oglasi morajo biti v natera uradu najpoineje do pondeljka popoldne ta priobčite* v fttefilM' tekogei* tedna.
PROLET^pEp
f iblished every Wednesday by the Jufoslav Workmen'i Publithing Co.
Inc. Estebltshed 1906.
Editor _____________________________________________„...Frank Zslts.
Business Manager ...................................Charlei Tok »retoe.
Asst Editor and As»U tiusinosa Mana*er....:.Jom>ph Drasler.
SUBSCRIPTION ItATRS: Oaitod States: One Ye*r $3.00; Six Montha $1.76; Thre« Months $1.00, Poreign Countms, One Ytar $9.60; Six Months $2.00.
~	PROLETAREC
HO! S. Lawndalc Ave.	CHICAGO, ILL.
Telopkonoi ROCKWELL 2M4.
Narodnostne manjšine in Hitler
Nikjer v Evropi niso narodnostne manjšine bolj brezpravne kakor v Italiji. Ko je prišlo kakih 300,000 Nemcev s svojo
Južno Tirolsko pod Italijo, so pod Mussolinijem bili ob svoje ole, ob nemške kulturne ustanove in časopise in še celo v cerkvi so jim vzeli jezikovne pravice. Zatirani so bili skoro toliko kot primorski Slovenci. Mussolini jih hoče poHalijančiti in od te namere ni še prav nič odnehal. Vzlic temu ni Hitler rekel Sanje ie nobene obrambne besede. Nasprotno, na svojem zadnjem obisku v Italiji je zagotovil Mussolinija, da bo Nemčija zmerom spoštovala sedanjo mejo med njo in Italijo. Zagotovil ji je trajno prijateljstvo tretjega rajha in vzajemnost. Nemci pod Italijo, ki so se nadejali, da bo Hitler njihov zaščitnik, so se ukanili.
Zdaj pa poglejmo v čehoslovaško. Nikjer nimajo narodnostne manjšine več jezikovnih pravic kakor v nji in vrh tega imajo civilne svobodščine, ki jih na Poljskem, na Ogrskem, v Rumuniji, v Italiji itd. nimajo. V nobeni driavi ni nemška narodnostna manjšina upoštevana toliko kakor na čehoslova-škem. Vzlic temu se je Hitler proglasil za njenega zaščitnika in rohnel, da mora biti zatiranja Nemcev na Češkem konec. Ob enem je med Nemci na češkem zgradil močno nacijsko gibanje in Češka vlada ga dovoljuje. Italija ga ne bi, pač pa bi poslala Hitlerjeve agente na Liparske otoke, ako ne pred strelce, ki jim bi (pognali kroglje v hrbet. Hitler potrebuje prijateljstvo Musso-linijeve Italije, zato je pripravljen pozabiti 300,000 tirolskih Nemcev, a potrebuje tudi bogastva čehoalovaške, zato intrigira, grozi in hujska, da ustvari položaj, v katerem se je bi polastil brez nevarnosti zase, kakor se je Avstrije. Radi te roparske nakane je bodočnost čehoslovaške in češkega naroda resno v opasnosti, posebno ako jo puste na cedilu Francija, Anglija in Riusija. Poljaki, ki tej Hitlerjevi politiki sovraštva proti Ceho-slovaški ipridno pomagajo, bodo nekoč to otržalovali, kajti ako pomete z zemljevida Češko kakor je Avstrijo, bo prej ali slej tudi Poljska na vrsti.
Iz Jugoslavije
Poročajo, do j« Mutaolini priredil Hitlerju tako "rimljai»»ko" »vecan »prejem, kakrinega zgodovina aa pomni — relativno rečeno — aiti v caau cesarjev. Par -to vojaik ladij je defiliralo pred a jim v vojnih vajah,
Zadnji Hitlerjev obisk pri Mussolini ju so v Jugoslaviji pa-zno motrili, kajti nedvomno sta ta dva diktatorja v svojih imperialističnih nakanah vadljala tudi za kožo Jugoslavije. Zdaj ji javno Še oba zagotavljata prijateljstvo. Kako bo Čez leto ali dve, v Jugoslaviji nihče ne ve, verjetno pa je, da vesta M j-solin! in Hitler, ako jima bo lo voe p o sreči.
Dno ri^rfa se je vršil v Ljubljani občni zbor Cankarjeve družbe, na katerem so med drugim sklepali o knjigah, ki jih namerava izdati za prihodnje leto. To je največja delavska knjižna ustanova na Slovenskem. Knjige Cankarjeve diužbe razpečava v Ameriki knjigarna Proletarca. (Na razpolago ima še nekaj garnitur ; knjig, ki jih je Cankarjeva dru-.... . , ... ... .j T	— žba Izdala za to leto. Namreč
in atotiaoce vojakov, dalje mladina itd. To »o bili mu- .....	.	# n_
naaji efekti. Kaj «ta »i obadva diktatorja — ki mUllta Štiri knjige, ki stanejo $1.25. zgolj na ropa - povedala drug drugemu zaupno, »a Če jih Še nimate, Vam priporo prsjkone ne bo nikdar toino Uvede I a.'
čejo, ampak samo v nasprotovanju proti premierju Stojadi-
noviču.
Ena izmed slovenskih narodnih dam, ki je bila po stvoritvl Jugoslavije titulirana tudi za dvorno damo, je bila Franja Tavčarjeva. Umrla je prošli mesec v 71. .letu starosti. Dokler je Živel njen soprog dr. Fran Tavčar, je bila ne samo izredno energična na polju na-rodnjaštva, ampak tudi vplivna. Vpliv si je ohranila tudi po smrti svojega scproga, toda leta so jo opešala. Delavskenn gibanju ni bila nikoli naklonjena. Pokopali so jo pri Poljanah nad Skofjo Lok3.
KONGRES RAZREDNIH DELAVSKIH UNIJ V JUGOSLAVIJI VZLIC OVIRAM SIJAJNO USPEL
Diskuzijo v klubu št. 1 o političnih pokretih
Chicago, III. — Kam vodiipo-litična taktika CIO? Kdo deluje za združitev ameriškega delavstva v svoji politični stran-
čamo, da si jih naroČite.)
V Zalogu je dramski odsek "Vzajemnosti" pod vodstvom S. Jakla spravil na oder Cankarjevo dramo "Hlapci". Kritik P-{ piše, da je bilo to "ipa-metno in hvalevredno dejstvo", in nato dodaja med drugim:
bor pregledolo policijo. — O Rusiji in sti iz prejšnjega skrajnega le-
liki kongresa preoovedan. — Delavska pozdravna pesem bila tudi zabranjena
Poveriinkvc
Španiji ni bilo dovoljeno govoriti. —Javen shod ob pri- vinarskega ck trema zdaj v
skrajni oportunizem in agitira-jo za demokratske kandidate?
Kaj more delavstvo pričakovati od nove LaFollettove stran-V Zagrebu se je minuli me- samo delegati in gosti. Pri vho- ke? sec vršil četrti kongres Zedi- du je kontrolirala legitimacije o teh vprašanjh bo v klubu njenih deiavskih strokovnih policija, tako, da je bil red in $t. 1 razprava v petek 27. ma-zvez Jugoslavije, ki so sociali- mir zajamčen.	(a. Ot \< ril jo bo s. Frank Zaitz.
stično usmerjene. O tem zboru Poročali so kongresu:	Ker je predmet važen in je po-
poroča "Del. Politika" sledeče: j S. Krekič Bogdan o delu trebno, da smo o vsem tem čim-Od sobote, dne 16. do vklju- URSSJ in njemu priključenih bolj poučeni, želimo, da pride-čeno pondeljka, dne 18. aprila organizacij ter položaju delav- j0 na sejo 27. maja vsi člani in je zasedal v Zagrebu, v n^vi skega in nameščenskega giba- članice kluba. Vabimo tudi so-zgradbi Delavske zbornice, 4. nja;	mišljenike. — P. O.
kongres Zedinjenih delavskih s. Jakomin Lovro o gospodar-	-
strokovnih zvez Jugoslavije, ki skem in socialnem položaju de- Ju(Jj nQ E|yju so prazno-je bil živa slika rastoče organi-lavstva;	■	**	^^
ki? Kako to. da so šli komuni- -p0?rejlrio na je bilo, da nam
je s. režiser pokazal "Hlapce" v "ošišani" obliki. Dozdeva se nam, da Cankarju ni treba dodajati, še manj pa mu kaj črtati. Kdor je predstavo gledal je opazil, da nekaj ni v redu. Namera režiserja, da v igri pokaže nekakšno borbenost in ne vem kaj še vse, samo ne hlapcev in zopet hlapcev, se je ipo-]<ja
O sporedu na prvomajskem slavju v Milwaukee
Nedelja 1. maja je bila izredno lep pomladanski dan, zato smo se bali, da udeležba na pr-ivomajskem slavju klubov št. 37 in 180 v S. S. Turn dvorani v Mihvaukeeju ne bo tolikšna kot bi želeli. Toda ljudje so prišli vseeno in dvorana je bila prilično polna. Spored se je pričel malo pred tretjo uro pop. z "Internacionalo", ki jo je igral zbor harmonikarjev iz Zainer Accordion šole. Pevske točke sta predvajala mešan in moški zbor "Naprej" ter ženski pevski zbor "Planinska roža". Solistka Mrs. M. V. Baxter je ipe-la Marseljezo, mala Bizjakova deklica pa je deklamirala o prvem maju. Govornik je bil Fr. Zaitz, spored pa sta vodila Fr. Ermenc in Frank Puncer.
Zadnji del sporeda je bila Cankarjeva drama "Jakob Ru-v kateri so nastopili Frank
nesrečila. Se manj pa se nam s. Tauchar, Alice Artach, An
zatorične sile razrednih strokovnih organizacij.
Kako veliko pažnio ie polagalo razredno organizirano de- banjih;
s. Belič Milorad o minimalnih mezdah;
s. Katic Adam o tarifnih g:-
voli 1. maj
* Ely, Minn. — "Majski Glas"
je rs^delil med člane društva SNPJ Jakob Kunstelj. Prvi maj
zdi primerno, da se izrabi Cankarjevo dramo v take svrhe, da se draži gledalce. Veruj, s. režiser, da so najlepši Cankarjevi tipi: Jermana, župnika in Kalandra ... Igralci so bili dobri ; v tem oziru pa gre pohvala s. režiserju in igralcem."
"Nazaj na lame"
Henry Ford se je v intervjuvih v Washingtonu pohvalil, da veruje v visoke plače delavcev in jih je svojim delavcem toldi dal, kajti če ne zaslužijo dobro, nimajo s čim kupovati in tako je ves business na škodi. Ko so ga vprašali, kaj misli o dolgih neprostovoljnih, neplačanih "počitnicah", ki so jih delavci v njegovih obratih deležni vsako leto, je priznal, da jih bodo dobivali tudi v bodoče Ni dela za vse delavce skozi celo leto, pa morajo biti mesece, ali morda tudi pol leta in dalj, doma. Vsled teh prisiljenih počitnic je "visoka" plača v resnici nizka, ako se je enakomerno razpodeli skozi vse tedne v letu. In Ford je moral to dejstvo (priznati. Svetuje pa delavcem, naj si kupijo male farme, na katerih bi pridelali večino kar potrebujejo, imeli kravo, da bi bilo tudi mleko doma, redili prešine in kokoši. Tako hi bili preskrbljeni z živili in jih ne bi skrbelo, kako bodo živeli v dolgih neplačanih počitneah, ki so v občaju v avtni, v stavbi nsk i in v raznih drugih industrijah.
Vprašanje kajpada je, kdo bo milijonom delavcev preskr-bel take kmetije, posebno še pri velikih mestih, kajti sami si jih Večinoma ne morejo kupiti, kapitalisti pa jim jih tudi ne bodo jx>darili. Za pametno urejeno družbo bi to vprašanje ne bilo težko, pod kapitalizmom pa bo le majhen odstotek delavcev mogel posedovati farme, kajti če jih kupijo na upanje, jih izgube čim ne morejo več ^plačevati obrokov. Fordov nasvet delavcem je torej v teh razmerah zanje brez vrednosti.
lavstvo tudi drugih držav temu s. Pfeifer Vladimir o soci kongresu, je pričala navzoč- alno političnih ustanovah in
nost predstavnikov central svo- s. Pintar Miroslav o organi- minjali tudi sodruga Jakob
Kakor katoliški nemški Avstrijci, so tudi koroški Slovenci in gradičanski Hrvati glasovali v plebiscitu dne 10. aprila za
gela Zartz, Joseph Turpin, John Hujan, Frank Udovich, Marya Omahen, Frank Sodnik, Louis Beniger, Filip Godina, John Simon in Chas Pogorelec. Režiral je igro Louis Beniger, masker pa je bil Filip Godina. Suflirala je Katka Zupančič.
Spored je trajal kake štiri ure zdržema, razen presledka 15 minut. V Miivvaukeeju je o-bičaj, da se prične priredba popoldne, spored pa navadno raz-
bodnih strokovnih organizacij zacijskem in akcijskem edin- Skrjanca, ki je utonil 1. maja njiThove*a ozemlja. Vladni tisk iz: Čehoslovaške (s. Rudolf Ta- stvu.	1921. On je bil tu zelo aktiven v. Jugoslavyi ni vodil proti na-
yerle)t Švedske (s. Sdlven Ar-nold in Strand), Danske (s. Jensen), Madžarske (s. Benc Gal), Nizozemske (s. lind).
O referatih se je razvila ži-|jn smo z njim veliko izgubili. V vahna debata, ki je trajala v Slovenskem domu še vedno visi nedeljo in pondeljek. Posame- velika stenska ura, ki jo je po-Vander- zni govorniki so opisali žalost- klonil pokojni Skerjanc. Vse-ne socialne prilike delavstva in iej, ko zremo nanjo, se ga spo
Mednarodni urad dela je za- neverjetne težkoče, s katerimi minjamo in njegovih del, ki so stopal dr. Steinitz, SUZOR ge- se mora boriti delavstvo za svo- nam ohranila v častnem
neralni ravnatelj dr. Matjašie'je zakonite pravice, in ministrstvo socialne politike i Delo je bilo razdeljeno na načelnik Jeremic.	razne komisije, ki so predelale
Vsled važnih dogodkov v po- od referentov predložene reso-litičnem in strokovnem življe- lucije.
nju doma, sta svojo udeležbo v Kongres je zaključil svoje zadnjem hipu odpovedala ss. delo v pondeljek pozno zvečer.
spominu. — John Teran.
Leon Jouhaux (Žuo), kot zastopnik francoskih strokovnih
Delegati so se razšli z zavevst-
Važno naznanilo
Bridgeport, O. — Članstvu kluba št. 11 sporočani, naj se po'noštevilno udeleži seje v nedeljo dopoldne 15. maja na
cijskemu plebiscitu nikake agitacije, pač pa ga je podpiral z "ja" — češ, da bo pod Hitlerjem imela naša narodna manjšina "kar najbolje zagotovljen svoj kulturni razvoj". Opozici-onalno časopisje v Jugoslaviji proti tej ugotovitvi ni smelo pisati. Tudi narodnjaško gibanje koroških Slovencev, s svojim glasilom vred se je pretvorilo v hitlerski ipokret.
Fašizem papežu slabo vrača
Star običaj je, da kadar pride v Rim kak vladar ali predstavnik vlade, obišče tudi papeža. Hitler tega ni storil. Ko se je pripravljal v Italijo, je cerkvenim krogom v Italiji namignil, da ga v Vatikan ne bo. Papež si je pomagal iz zadrege, v kateri je bil vsled tega ponižanja, z odipotovanjem iz Rima na "počitnice".
Mussolini bi bil lahko rekel firerju, naj obišče tudi svetega Očeta, a tega ni hotel, kakor tudi noče posredovati v prid katoliške cerkve v Nemčiji, češ, da je to notranja zadeva nemške frlade in katoliške cerkve. Vatikanske dostojanstvenike to Mus-solinijevo zadržanje jezi toliko, «da so se v času Hitlerjevega obiska v Italiji obnašali skoroda izzivalno. Vatikanski muzej so tiste dni zaprli in tudi nekatere druge zanimvosti v Vatikanu. Papež pa je izjavil, da ga silovito boli, ker se je v večnem mestu nad krščanskim križem dvignil neki drugi križ, ki zametuje Boga in božje nauke. Mislil je seveda na Hitlerjevo svastiko, s katero je italijanska vlada Hitlerju na čast okinčala Rim.
Očitno je, da ne samo Hitler, ampak tudi Muasolini smatra, da mu v vojni "proti komunizmu" papeževa ipomoč ni več potrebna. Vrh tega jo dobita vseeno, ker so svečeniki v Italiji bolj fašisti kakor katoličani. Mnogo duhovnikov v Milanu je Hitlerja navdušeno pozdravljalo in kardinal Innitzer na Dunaju se je izkazal bolj za nacija kakor za kardinala svete matere cerkve. Fašist general Franco je zdaj edini, kateremu je pomoč cerkve še neobhodno potrebna. Jezuitom je vrnil v fašističnem delu Španije vso imovino, ki jim jo je vzela španska republika. Njena vrednost znaša okrog 30 milijonov dolarjev. To je papežu v njegovem podpiranju fašizma zdaj edina tolažba.
jim
slabostim. Prof.
dr. Avg. Forel.
ZAVETJE PRED AEROPLANI
u
Vsak delavec naj dobi polno vrednost svojega dela •po svojih dejanjih.
— vsak
zvez, ki so zastopali preko 51,-
000	članov, razen tega 67 odposlancev oblastnih odborov in| krajevnih medstrokovnih odborov s posevtovalnim glasom.
Namera, da se kongres otvo-ri z velikim zborovanjem zagrebškega delavstva v novi dvorani delavske zbornice, se ni mogla uresničiti, ker oblast iz razlogov javnega reda in miru prijavljenega zborovanja ni dovo!ila.
S (posebnim odlokom ie bilo zabranjeno govoriti o Rusiji in Španiji, naši notranji politiki in proti kr. vladi. Razen tega je morala od pasti tudi delavska pozdravna pesem.
Kongres je otvoril s. Luka Pavičevič, nakar so sledili pozdravni kovori domačih in inozemskih delegatov.
V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni ss.: Luka Pavičevič, Pinta in Sedej.
Najgloblji vtis je napravil govor s. dr. fcivka Ttfpaloviča, ki je pozdravil koi>gres v ime-
,nu centraie ** delavsko izobra-. * ^	, >« • •, ., , ^ ^ u i n
L,	Na »liki je sapuiten ielemiiki tunel v Madridu, ki »luii v tedanji elvll-
|	i»i vojni prebivalstvu rm mavetje pred aeriplr.ni. Življenje v njemu ja kaj-
1	Na kongres so imelr dostop pada jako neugodno.
smo proslavili s petjem in go-
-1™?;	".TČ |odobritev" HitJerjeve okupacije \dete " nV^Mne""in ~wečer.
vmes pa je par ur presledka. Zdaj so ga predvajali zdržema radi igralcev iz Chicaga. da so mogli pravočasno na vlak. Sedeti štiri ure in slediti programu pa je preveč, in preveč je bilo tudi za igralce, ki so morali čakati maskirani kake dve uri, predno so prišli na vrsto. Igra je bila dobro vprizorjena, toda efekt drame vsled omenjenega vzroka ni mogel biti tolikšen kot je bil na predstavi v Chicagu in potem v VVaukeganu. Ako bi v drugem delu sporeda na milwauški priredbi ne bilo drugega kakor igra, bi bil vtis veliko boljši. Toda ipred pričetkom predstave so spet nastopili harmonikarji in igrali razne komade blizu eno uro. Spored je bil ves dober, toda ker ni bilo običajnega presledka, je bil, kot že omenjeno, preobširen.
Med udeleženci so bili tudi zastopniki raznih društev in klubov, ki so imeli 1. maja v istem poslopju konferenco JSZ in Prosvetne matice.
Poročevalec.
V Parizu izhaja italijanski list "Giustizia e Liberta" (Pravica in Svoboda), ki ga izdaja-
jo, da so na kongresu opravil: Boydsvillu. Na dnevnem redu zvez in Valter Citrine, zastop- veliko delo in pripravili vse po- bo več važniil stvari in poroči-jo italijanski emigranti. Ureje-nik angleških sv obodnih stro-'trebno za nadaljni razmah svo- la ° majski alavnosti. Vse, ki val ga je Carlo Rosselli, ki so kovnih organizacij.	Ibodnih strokovnih organizacij, ,meli vstopnice, prosim, da ga fašisti umorili. Tudi pod no-
Mednarodno strokovno inter-čijih članstvo raste že od .leta mi«Poroče, koliko so jih pro- v im uredništvom nadaljuje bor-nacionalo je zastopal s. Rudolf 1931 neprestano.
Tayerle.	-
Na kongresu je bilo navzočih Najhujše suženjstvo je uda-poleg centralnega odbora še nost svojim navadam in svo-119 delegatov, odposlancev 3,2 Jim »trastem, sploh vsem svo-
dali, da nam bo mogoče račune čimprej zaključiti. Na prihodnji seji boste čuli tudi iporočilo o seji S. E. C., ki se bo vršila večer pred našo v Barnsvillu. Toroj vsi na klubovo sejo 15. maja. — Joseph Snoy.
bo proti fašizmu z vso ostrostjo. Vlada v Beogradu je pošiljanje tega lista v Jugoslavijo prepovedala.
Seljaki v Jugoslaviji dolgujejo na svoja zemljišča Privilegirani agrarni banki 217 milijonov dinarjev.
Opozfcionalne stranke v Jugoslaviji se trudijo strniti svoje moči res v opozicijo proti sedanji vladi. A brez uspeha, ker si niso v ničemer edine, kaj ho-
če hoče kdo sam biti hlap«c« mu ni zameriti, druge tlačiti v hlapčevstvo je pa podlost, katere ni nikomur treba prenašati.
: PIKNIK V KORIST :
jPROLETARCAj
■ v nedeljo 12. junija 1938 !
pri Ki;«.IJ v Willon Sprintfsu *
VSTOPNICE PO 25c. — TRI NAGRADE V ■ GOTOVINI. — FIN SPORED. \
£ i ta j te o njemu oznanila v tej in ga^lednjih. številkah "Proletarca".
■ ■
I
Zrb
VALERIJ AN PIDMOC YLNYJ t
MESTO
K O M A X
Poslovenil ma "ProUtarca" TONE SELISKAR
tot ■tpa
(Nadaljevanje.)
V zavest mu je spet šinila nova misel, ki se je porodila skupaj z željo oživeti prošlo, ki p« je do zdaj prikrito živela na dnu srca. Rad bi videl ono majhno hišico na Besarabki, rad bi stopil vanjo kakor iprvič, ko je zagledal Nadijko v družbi tovarišev z dežele. Kje no zdaj vsi ti? Kje je sramežljiva Hanusja in mladi Jaša? Kje razkošna Njusja in oni klubski inštruktor? Na mah so mu postali dragi, bližnji, zanimivi in skromno upanje ga je obšlo; kmalu jih bo zagledal vse poleg mize in sedel bo poleg Nadijke, ki ga pričakuje. Saj res, čemu bi ne bila Nadijka tamkaj? Tudi z Levkom se je danes srečal, s tovarišem, ki ga še dalj časa ni videl. Krenil je na desno in naglo dospel na Hreščatyk.
Silno mu je bilo srce, ko je potrkal na vrata nizke hišice. Vse naokrog mu je bilo znano: starinska veranda, ograja in oknice. Ničesar se ni spremenilo. Kolikšna sreča! Sicer ni šc tako dolgo — poldrugo leto. Vsa ta doba se mu je zdela kakor ena sama noč globokega spanja.
Vrata je nekdo octprl. Na pragu se je prikazal človek, ki je imel osoren glas, neprijazen, nezadovoljen.
—	Ali stamijejo tu dekleta, ki so stanovala pred letom in pol?, je.vprašal Stepan.
Pozabil je njihova rodbinska imena.
—	Tu ni nikakršnih deklet! je odgovoril mož s takšnim naglasom, kakor da bi hotel povdariti, da stanujejo tu le pofcteni ljudje. Hotel je zapreti vrata
Tedaj pa mu je Stepan jecaje pričel pojasnjevati, da išče svojo sestro, ki jo je pustil pred poldrugim letom v mestu. Le dekleta, ki so tu stanovala, bi mu znale povedati, kje naj jo išče. Preselile so se? če jih ne bo našel, ne bo iztaknil svoje sestre, ki je prav gotovo kam odpotovala. V uradu za naslove da je že bil in tam nič ne vedo.
—	Toda denar vam le izvabijo! To je sovjetski red! je zagodmjel mož že malce bolj prijazno.
—	Da, strašen birokratizem! ... Ena je bila šivilja, majhna ...
* Poslovil sta se že precej ljubeznjivo. Stepan je odšel na temno dvorišče med visokimi sosednjimi hišami, kjer je raslo nekaj dreves. Saj niti ni vedel, kako bi mogel tu kdo živeti, pa je nato opazil majhno hišico, ki je bila kakor goba pritisnjena na zid. Bled pramen svetlobe, ki jc tiščal skozi špranje oknice je v tej temni soteski komaj opazil. Spodbil se je ob krtini in ob črepinjah opeke, približal se je oknu in nalahko potrkal.
—	Kdo je tam? je slišal ženski glas. Stepan se je stresel in odgovoril:
—	Odprite ... Jaz sem ... Steipan ..., saj se spominjate! K vam je prihajal, ko je Nadijka stanovala pri vas
—	Stepan —? je začudeno vprašal glas v hišici.
—	Da, Stepan iz Terevina. Odprite, Ha-nusja!
Iz hišice je zadonel smeh.
—	Poglej ga! A mene kličejo Jivha! Stepan je ves preplašen odskočil. Jivha?
Jivha! Kako nespametno ime! Bilo mu je težko, da bi kar legel na tla in na vse .pozabil. Ko ipa je stopil na cesto, ga je spomin na Na-dijko spet obvladal in znova je začel misliti nanjo.
Toda zdaj niso bile te misli nič več opojne sanje, ki so ga še pred kratkim tako ogrevale in radovale! V srce mu je padla bolečina, od zunaj nekje je padla vanj ta gTozna, nepotrebna bolečina, ki ji ni mogel najti izvora. Zdaj je o vsej stvari premišljeval bolj z razumom ko s srcem, razmišljal je vse resnične možnosti tega uresničenja. Da ga Nadijka pričakuje, to se mu je zdelo povsem umevno. Zavest izključne pravice do te ženske ga ni nikoli zapustila. Če zdaj ne živi poleg njega, je iskati vzroka le v tem, ker Stepan ni maral! Danes pa ji bo razložil, da je življenje mogoče »le v prirodi, katero sta zapustila in v katero se morata vrniti. Mesto pa je za-dušno in dolgočasno m je skrpucalo zgodovine. Zavedal se je, da te misli niso ne nove ne močne, toda resnične. Oh, Nadijka bo vse razumela, niti praviti ji ne bo treba tega. To ga ni skrbelo. Toda Nadijka je omožena! In
Boris je trmast, ne bo si dal dopovedati. Preden mu vse razložiš, preden ga prc«pričaš — A on, vidiš ga, bo še ugovarjal! Dokazovati mu bo moral, komu pripada Nadijkino devi-štvo.... Ah, kako je to neprijetno. Pogleda! je na aro. Cez dvajset minut bo deset. Pozno je, toda danes mora vse to urediti!
Ker je bil utrujen, je poklical izvo'jka. Medlo se je naslonil na blazino in se odpr. jal. Cestne svetilke in vrvež množice ga je dražil in postajal je nestrpen. Zaprl je oči in kakor negibna megla mu je padla želja na oči, da b! zaspal. Kakor da bi se vlegel nanj težak vlažen pokrov, Imel je občutek, da mu je telo povezano, duša sproščena in mehko puganje vzmeti ga je zazibalo, da se je vedno bolj od-mikal od težkega hrumota življenja. Nenadoma je voz obstal.
—	Kaj je? je vprašal Stepan, ko se je zdramil.
—	Na mestu smo! je dejal voznik. Stepan se je stresel in skočil na tla.
—	Lahko počakam? je vprašal kočijaž.
—	Počakajte, takoj bom opravil! je rekel Stepan.
Nestrpno je odprl vežna vrata nad katerimi se je svetila prava hišna številka, ipo stopnicah pa je hodil počasi in si je svetil z vžigalicami. Obstal je v tretjem nadstropju. Pozvonil je in ravnodušno počakal.
Naslonit s« je na vrata in pričel premišljevati: od doma je šel z aktovko, a zdaj jenoma. Prav gotovo jo je izgubil, četudi ni bilo v aktovki ničesar važnega, vendar mu je bilo neprijetno in si je mislil: Eh, bedak sem!
Koraki za vrati so pretrgali njegovo razmišljanje. Zopet se je vznemiril. Ali bo Nadijka odprla, ali kdo drugi? Ne, ženski glas, ki ni bil njen, je vprašal:
—	Kdo je?
V	hipu se je domislil: kaj, če so se preselili? To ga je opogumilo in glasno je odgovoril:
— AH bi lahko govoril s tovarišem Borisom?
Tedaj so se vrata malce ockprla in skozi špranjo je zagledal obraz nedoraslega dekleta.
—	Boris Viktorovič niso doma, je resno odgovorilo dekle. Odpeljali so se po opravkih.
—	mi je, je zagodmjal Stepan. Bom pa pismo pustil zanj.
—	Vstopite! je dejalo dekle.
V	predsobi je obesil klobuk, si počesal lase in šel za dekletom v sobo, kjer je nad pregr-njeno mizo gorela svetiljka s širokim oranžnim senčnikom. Sedel je k mizi in .predno mu je prineslo dekle svinčnik ter papir, si je ogledoval opravo. Na oknih so visele vzorčaste zavese, na podoknicah pa so stale rože. V kotu je bila zofa, pred njo majhna preproga. Ob stenah skromni, toda izbrani stoli. Na desni je stala velikanska, razkošno rezljana omara za posodo. Silen okras te sobe, nikakor primeren za te čase! Bilo je tiho. Vse pohištvo je bilo razvrščeno simetrično, a omara je bila videti kakor nadzornik, ki nadzira red, kakor surov predstavnik nepremakljivih temeljev tukajšnjega življenja.
Nekaj se je dotaknilo njegovih nog — mačka se je prislonila k njegovemu čevlju. Vzel jo fe na roko in pričel pisati:
—	Dragi Boris, naposled sem te le prišel obiskat, čeprav ob tako neprimernem času. Nocoj bi se rad pogovarjal s teboj o prošlosti.
Stranska vrata so zaškripala in ko je pogledal v ono smer, je zagledal na pragu žensko v široki, rdeči ruti, ki je zakrivala njeno telo do kolen. Nekako (prisiljeno je vstal in nehote si je umišljal, da ga je ta ženska skozi priprta vrata opazovala, ko je miloval mačko.
—	Ali ste vi, Stepan ...?
(Dalje prihodnjič.)
Naročite si revijo "Majski Glas"
STANE 25 CENTOV
nriižfaniii hjm Klii^m
s
Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
"PROLETARCU"
Norman Thomos v boju za svobodo govora
Zabava Družabnega kluba Slovenski Center
Chicago, III.
žabnega kluba ter je sklenil,
gerholeovimi in Rakovimi imeli prijeten pomenek. Ob slovesu *o nam Barbičevj še enkrat za-— Odbor dru-iigrali in nato tudi moji otroci Slovenski cen-— pet po številu, par komadov, da obhajamo Barbičevi bodo igrali tudi na
drugo obletnico kluba v soboto 14. maja. Zabava se prične ob 8. zvečer v Slovenskem delavskem centru. Serviran bo prost prigrizek in pivo. Iskreno ste vabljeni, da se udeležite te naše druge obletnice. Ob enem br te imeli tudi priliko obnoviti naročnino za tekoče leto, kajti upamo in želimo, da ostanete vsi člani kluba tudi v bodoče. članarina v Družabnem klubu Slovenski center je $1 na leto in je veljavna do 30. aprila 1939. — Rok Božičnik, tajnik.
slavju 30-letnice društva it. 88 SNPJ dne 30. maja v Moon Runu. — Joseph Snoy.
Bridgeport. Ohio. — Majska
si a vn ost kluba št. 1.1 je moralno in gmotno nad vse dobro uspela. Udeležba je bila tolikšna, da v naši dvorani že dolgo ni
Norman Tkem.., ki j. bil nedavno na.ilno i,gnan i«	take. Govornik S. DikersOn
kjer je »kvial govorili na »kodu, j« vloiil proti županu imenovanega me*te ; je poljudno tolmačil pomen de-tožbo radi kršitve ustav«. Na sliki poleg Thomasa ja njegova žena, ki i«lavskega praznika prvega ma-bila s njim. Ede« i.med policajev jo je udaril po obra.u. Do.tikrat .pri«-|ja jn Q de]avskem gibanju, ki
Majska slavnost dobro uspela
Piknik v korist Proletarca pri Keglu
Chicago, III. — Občinstvo tu in v sosednih naselbinah vabimo, da si rezervira nedeljo 12. junija za poset piknika, ki se bo vršil na Keglovem vrtu v Willow Springsu v korist "Proletarca". Vstopnina je 25c. Oddane bodo tri nagrade v gotovini. O igrah na pikniku, godbi itd., bomo poročali, ko bodo priprave za piknik v polnem tiru. Na čitatelje "Proletarca" v Chicagu, Waukeganu in v drugih naselbinah v tem okrožju apeliramo, da klubu št. 1 pomagajo pri agitaciji za čim-boljšo udeležbo. — P. O.
I je jo Thomaaa po »kodih na vshodu tudi njegovi otroci, ki io že vii poročeni.
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
Seattle, Wa»h. Da v tej dalj-;poskrbelo društvo št. 268 S. N.
ni severozapadni državi vse ne zamre, se od časa do časa potrudi naš dober somišljenik Luka Debeljak. Naročil je 25 iztir sov Majskega Glasa, ki ga bo skušal razpečati na shodu društev SNPJ, ki se bo vršil pri-
P. J., kateremu tajnikuje Jaka Kunstelj.
Detroit, Mich. Joe Koršič je,Hvala poslal dve naročnini.
Cleveland, O. Dumov Jože, je tajnik ta "bojevitega"
ki
hodnjo soboto v Enumclavvu. dru*tva	^ *e
Govornik bo s. Vider, tajnik n*rfll° za Majski Glas.
SNPJ. Pravi, da bo poskusil dJ*™1! da ™Je »r\* P?^at«v
biti tudi kaj naročnikov Prole-j*la <™k kot cake? tarcu. Prijatelju Debeljaku že-l Nadaljno naročilo za 3
limo obilo uspeha pri agitaciji,! ^VliT *L A	'
kajti ako je kje potrebno, da se tajnik kluba št. 49 JSZ^ S tem
sliši socialistični irlas ie to nrav n»r<*llorn collinvvoodski so-	. . - T-------- —-
^ v J I drugi naročili vsega skupaj 100	pisali v lis e m »posamez-
'ga praznuje. Igralci so vloge jdobro izvršili.
Goste smo imeli iz bližnjih in tudi iz oddaljenih naselbin v We8t Virginiji in Penni. Se-lak, Zuipančič, Polanc, Pečjak, Ambrožič iz Pa., Zaveršnik, Škoff, Kravanja in mnogi drugi so v svojih naselbinah agitirali za to prireditev in pripomogli do tako velike udeležbe.
za sodelovanje vsem, kajti na majskem slavju smo videli, da nismo osamljeni.
Po končanem programu se je razvrla prosta in plesna zabava. Bila je gnječa spodaj in zgoraj. Igrala je Barbičeva godba. Vse je bilo veselo in pri-jz. reditev je potekla brez vsake neprilike. Srce mi je kipelo radosti, ko sem gledal to množico in si mislil: nismo zamanj agi-
Brezposelnost ovira našemu tisku
Bridgeport, O. — Dasi je letošnji "Majski Glas" izborna revija, ga je tu težko razproda-jati, ker so ljudje skoro vsi brez zaslužka. Ko so zaprli premogovnika Stanley in Flo-rence, je bilo okrog tisoč pre-mogarjev vrženih na cesto. Preje so skozi leto dni delali tu in tam <po par dni v tednu. Zdaj niti tega ni več, a pri WPA še tudi niso dobili uposlitve, da je res velik križ za bedno ljudstvo, ki v teh razmerah mora obupavati. Kar se tiče "Majskega Glasa" se bomo potrudili, da vsega razpečamo, kajti namenjen je ljudstvu in urejen je delavstvu v korist.
Joseph Snoy.
gotovo potrebno v ondotnih krajih.
Sheboygan, WU. S Frank Stihom in njegovo soprogo smo se. . .	... sestali na prvomajski proslavi» ^
iztisov.
Girard, O. Tudi tukaj so se naši sodrugi "poahtali" s pro-
v Milwaukeeju. Bila sta edina,, . ki sta prišla iz Sheboygana nalf^i^1:.''!!™" proslavo. Izročil je dve naročnini ter 60c tiskovnemu fondu. Potožil je, da je ostal sam do-
naročili še 20 iztisov. John Bojih takoj pošljemo, kar smo storili rade-volje.
Bridgeport, O. Jože Snoy po-
malega sam za vse agitacijsko roča, da so imeli "overflovv" na delo. Tisti, ki so bili nekoč ak- majski proslavi kluba 'Naprej* tivni člani kluba in naročniki št. 11 JSZ. Prišli so sodrugi in Proletarca, jih ni več; Eni so se somišljeniki od blizu in daleč umaknili in se izogibljejo vsa- ter napolnili dvorano toliko kot kemu delu za napredno stvar, že dolgo ni bila. Kot gosta in drugi pa so odšli nazaj v tisti muzikanta so pa imeli med se-tabor kjer so bili prej. Pač ču- boj Franceta Barbiča iz Collin-dni ljudje; ko sem jih pred leti wooda. Ne vem, če je bil on ta-poslušal, sem si mislil, da imam ka atrakcija, ali kaj? Pa se ne-opraviti z resnično razredno kateri naši tako pritožujejo zavednimi delavci. No, po par čez Franceta! Jaz pa pravim, letih, nema jih više! Eni so od- da imamo v našem pokretu in šli v popolno nebrižnost, neka- naši javnosti premalo takih tere pa je nam vzela tudi;Francetov. Keep on with the takozvana "farmarska - delavska progresivna federacija."
Čemu bi p lačevali po 40 ali 50 centov mesečno, ko pa sem
good work France!
Chicago, 111. Tudi naši fantje in dekleta, kot so Jože in Kristina Tunpin, Lucas Groser, Jo-
lahko za dolar celo leto včla- že Oblak in Frank Podlipec, ki
njen pri omenjeni kombinaciji, pravijo oni, zraven ipa ni treba vršiti nobenega dela. Fantje \
sicer niso to kot sem jim začenši označil, ampak to je postranska stvar; kar sem hotel reči je
Sheboyganu menda mislijo, da to, da so pridno na delu z raz-
si bodo na tak način pridobili josvoboditev iz kapitalističnega robstva. Poleg tega so tam dobili še enega novega "mojze-sa", ki jih bo popeljal v obljubljeno deželo na kolih "progresivne" stranke. Kapitalizmu se
prodajo Majskega Glasa, ki ga je naročil klub št. 1 JSZ. Pravijo, da to kar ga ima v zalogi klub, je treba razpečati, če pa bo klubova zaloga pošla, se bodo pa lotili še ProletarČeve zaloge. Kot izgleda, in če se ne
nikom ter se udeleževali vaj, kajti rezultat vsega tega dela je tu. Marksov klic, "delavci, združite se!" dobiva vedno več veljave. To smo videli na našem majskem slavj«u in enako so poročali iz drugih krajev, kjer so se vršile prvomajske manifestacije.
Na agitaciji jih mora človek precej slišati in ta ali oni ne-vednež se nam tudi posmehuje, ampak množica je naša in je prišla, da praznuje svoj dan, da se bodri in zabava v skupni družbi.
Prijatelj iz Penne me je vprašal, kako zmoremo aranžirati take priredbe, ko nas je v klubu le peščica. Treba je delati, potrpeti in vztrajati, pa gre. S to prireditvijo smo veliko riskirali, ker smo imeli v pripravah zanjo visoke stroške in če bi bila udeležba slaba, bi klub finančno trpel. Toda pri priredbah je zmerom riziko, zato je pač treba agitirati, in če ni drugače, pa še Barbič pomaga v dopisih in nato s harmoniko.
Naslednji dan so nas obiskali John Langerholc in John Rak iz Johnstowna z družinama. Na našo prireditev zaradi dela v trgovinah niso mogli priti, a (prispevali so ji vseeno, da tudi oni pripomorejo k njenemu uspehu. Barbičevi so prenočili pri nas in tako smo skupno z Lan-
Madžarska v skrbeh
Zaradi novega položaja v Avstriji je Madžarska zelo v skrbeh. Do 1. 1937 je izvažala v Avstrijo 1,190,000 meterskih stotov pšenice in 195,000 metrskih stotov moke. Hitlerjev režim je pripravljen kupovati od Madžarske tudi v bodoče, toda zahteva za svoje odjemalstvo od Ogrske ne le velike gospodarske, ampak tudi politične koncesije, katerih cilj je spraviti Ogrsko pod popolen vpliv tretjega rajlha".
s takimi strankami prav nič ne bodo "poahtali", se je ne bo
škodi in možje na Wall Streetu ne bodo zgubili niti minuto spanca raditega. Da tako je, rojaki delavci v Sheboygami. Klerikalizem pa razpleta svoje mreže da kaj, in bo v njih kmalu vse, kar je bilo včasih vsaj navidezno naprednega.
Eatt Helena, Mont. Od tu se
je oglasil moj stari iprijatelj iz davnih dni Jože Mihelich. Poslal je 6 naročnin in zagotavlja, da se v kratkem spet oglasi.
Diamondville, Wyo. Tukaj
. .	« ^^ vanje pri prodaji vstopnic in o-
po malem še zmerom gibljemo , , J\. v . .
kljub zelo slabim razmeram, ki
so zajele zadnje čase tudi to okolico. Tako piše Tone Tratnik. Poslal je vsoto za Majski Glas ter za oglase v njemu. Pravi, da ko hitro mogoče se bo spet oglasil.
Ely, Minn. Naš stari "lonc-man" John Teran se je tudi o-glasil z eno naročnino. Majske-
kaj lotiti. Nas veseli delo prej omenjenih, samo želeli bi, da se bi za stvar zavzelo več Članov kluba. Tudi s kolektanjem naročnine v Chicagu bi bilo potrebno kooiperacije več članov. Od zadnjič, ko je bila priobče-na ta kolona sta pridobila Kristina Turpin 2 in Chas. Pogorelec 6 naročnin. Klub št. 1 JSZ priredi 12. junija piknik v korist Proletarca. Vstopnice so že poslane članom JSZ in tudi naročnikom Proletarca v Chicagu, katere prosimo za sodelo-
samo 25c. Na pikniku bodo oddane tri nagrade v gotovini. Vabimo že sedaj vse zavedno čikaško delavstvo na ta piknik, kajti Proletarec se je vztrajno boril za napredne ideje in socialistične nauke, in je dolžnost nas vseh, da mu pomagamo v njegovem boju za delavske
Iga Glasa ni naročil, ker je zato pravice.
Zahvala zastopnice
Cleveland, O. Vsem pevcem in pevkam socialistične "Zarje" se iskreno zahvaljujem za cvetlice, obiske in darila, ki so mi jih naklonili v času moje bolezni. Vse kar ste storili zame mi bo ostalo v trajnem spominu.
Jennie Dagarin.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
V. IZKAZ
Chicago, 111. Angle&ki odsek kluba št. 1 JSZ (Social Study Club) $25.00.
Cicero, III. Anton Putz 75c.
Le t robe, Pa. Mary Fradel 50c.
Milwaukee, Wit. Louis Kirn $1.00.
Shebojrgan, Wi$. Frank Stih 60c.
Power Point, O. Matt TuSek 50c.
Pinejr Fork, O. Nace Žlemberger 80c.
Murrajr, Utah. John Malich 50c.
Collinwood. O. Klub St. 49 JSZ $10; Jože Kunčič $1, Jote Dum 50c, skupaj $11.50. (Poslal Joe Maslo.)
iSkupaj v tem izkazu $40.75, prejšnji izkaz $145.49, skupaj $186.24.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S Lavvndale Ave., Chicago
KRITIKUJOČA MNENJA, POROČLA IN RAZPRAVE
• •
NE ROMANTICIZEM, AMPAK REALNA POLITIKA JE SOCIALIZEM
oni v sedlu. Oni hočejo stabilnost — seveda samo zaje, mi pu smo jim deveta briga. .Oziroma se brigajo le, kako bi nas držali v temi in razdvojenosti.
K:i ilalistl^ni tisk, ker nima a izem realen in konstruktiven, i Poltena delavska organizacija atva.nih argumentov, proti so- ne pa romantizicem (sanja-s programom, ki je izvedljiv, cialističnemu svetovnemu nazi- fttvo), kakor nanj hočeta laž- je za Ha* edina rešitev, ranju, ga naziva romantici- njivo dcnovedati~ kapitalizem zem. S tem hoče reči, da je na- in njegova desnica reakcija, predujoče r.ovo svetovno nazi- To je bilo potrebno povedati ranje potLužabljenja ali socra- lažnjivim obrekovalcem v vseh lizma vse ono, kar hoče refor- taborih, kjerkoli so.
(Delavska Politika.)
MUSSOLINI HOČE ČIMVEČ ROJSTEV
Anton Tratnik.
mo človeške družbe, sanjaštvo, ne pa stvaren ali realen problem. Kapitalizem nima poguma, da bi priznal zločinske krivice, ki jih prinaša današnji..	9 kapitalistični družabni sistem sem (1.ne človeštvu.
Skoraj nezmiselno bi bilo,
Glas iz Wyominga
Neresnična trditev
Ljudje pri pittsburškem "Na-preju" so priobčili na prvi strani citat iz uvodnika glavnega glasila Čehoslovaške socialne demokracije "Pravo Lidu", s Kemmerer, Wyo. — To pi- katerim skušajo napraviti vtis, maja. Sneži na vso da se češki sodrugi strinjajo z moč, kar v tem času pri nas ni režimskimi eksekucijami v Ru-nič izrednega, frvega maja siji. Ako bi hoteli oni predoči-J .. .. ,. ,sem prejel iz upravništva Pro- ti svojim čitateljem resnico, bi dokazovati kapitalističnemu ti-||eUpca tlldi naročene izvode priobčrli ves članek, ne pa sa-sku in kapitalizmu to, kar ve
in kar .poznamo tudi mi.	najboljša izmed te vrste publi-
Zavrniti pa moramo to za- kacij kar jih imamo Slovenci, hrbtno farizejstvo s tem, da o- bodisi tu ali v starem kraju. Po-pozorimo na nekatera dejstva, trebno je bilo takoj po preje-ki se dogajajo pred nami. So- mu velevažne revije iti med ciaTisti so v mnogih deželah v |judi da j0 razprodam ko hitro mogoče. RazpeČana jc bila še isti dan — torej sijajen uspeh. Iskrena hvala vsem, ki ste mi pomagali pTi tem delu. Kdor revije "Majski Glas" še nima,
vladah. V nekaterih, zlasti v nordijskih, celo odločujejo.
Povsod tam, kjer ni kapitalistična reakcija premočna, vidimo, da vodijo socialisti silno realno (stvarno) gospodarsko in kulturno politiko.
Razen te.ga socialisti vodijo svojo politiko . pošteno, to je, sporazumno z narodom. V vseh deželah, v katerih odločajo socialisti, se boljšajo narodno-go-
Majskega Glasa", ki je res mo stavek, o katerem smatrajo, da je njim v prilog, češki socialisti so proti diktaturi in proti nasilja m. Niti de niso pozabili, kako je kominterna s pomočjo raznih šmeralov skušala uničiti socialistično gibanje na čehoslovaškem.
Učimo se iz zgodovine, in videli bomo, da so taki ljudje, ki ?e zdaj oglašajo za \Me'\ spremenili samo masko, mu priporočam, da si jo naro- kajti če so za teror, ako ga u-
KAJ JE ALKOHOLIZEM?
(Iz "Svobode".)
lezen celega naroda. S tem
ni
! Alkoholizem pomeni učinke r^en°Vlia je VHak P<»««"»*»ik
•	*	, . u 1 Ur. -in 11 v t rn n nin> n>i n/.
'alkoholne zlorabe na človeku.
alkc holiziran, pač pa učinkuje množica alkoholno bolnih hote ali nehote tudi na še zdrave ude družbe, tako da se polagoma izpodkopuje zdravje, dušna zmožnost, naravna in gmotna moč ce ega naroda.
na
jPosebet pa razlc*uiemo f.iri vrste alkoholizma: Hitri alkoholizem je v zdravniški vedi ti?ti učinek alkohola na človeka, ki se javi kot pijanost, to |je kot mimoidoče omamljenje osrednjega živčevja, zla iti možganov. Trajni alkoholizem je v*oti» vseh alkoholovih učinkov, ki se pokafžejo kot bolest
no izprijenje človeških orga- mo bariti z u.spehom. če smo nov i nod teh odvisnih fiziolo- samj kapitalisti in če iščemo
Kapital in delo
Proti kapitalu se ne more-
Pravijo, da Muuoliaijtva kampanj« sa čimhitrejso množitev prebivalstva Italija uspav«. Ptrodiinice »a poln«, ker ja ma poročeno Italijanko sdaj recaitno, če aa rodi toliko otrok, kolikor jih ji bog da — namreč »oliko, kot ji narava dopušča. Vsa Italijanka, ki roda v gotovem roku najmanj iftiri otroke, dobe $150 nagrade. To je v Italiji ie precejšnja imovina, sat o »a je marsikak sakoaski par polakomni, Muttolini pa ima • tem čimveč brana ma "antifasi- I topova. Gornja slika je im porodisnice v Rim«.
Apel na napredno sloven- bro napredno revijo, kot je
Či činuprej, kajti za vsoto 25c jganjajo njihovi ljudje, tedaj ni	javnost!	Cankarjev glasnik si moramo
imate v nji gradiva, kakršnega morejo biti res borci proti faši-	'	'	ohranit« in jo razširiti. Ameri-
ne dobrtc toliko niti v veliko zmu in nc za demokracijo. Za-, Clereland, Ohio. — Na vseh ški napredni Slovenci zmorejo dražji knjigi.	to pa jim tudi ne zaupa nihče straneh je slišati, da je revija, pač to. Kjer je resna volja tam
•	izmed onih, ki se spominjajo, kakršna je Cankarjev glasnik, je uspeh. In resne volje za na-
Delavske razmere pri nas so kako strupeno je kominterna slovenskemu delavskemu ljud- predek smo pokazali ameriški spodarske in splošne socialne jako slabe. Delavce še zmerom vodila v povojnih letih borbo stvu potrebna, in če je to res, Slovenci v prošlosti in bili smo razmere, kar bi morala biti odpuščajo in ukinjevanje obra- proti socialni demokraciji in s moramo naipeti vse moči, da jo uspešni, pa naj bo na izobraže-najzvestejša naloga tudi vsake ta v premogovnikih je na dnev- tem pomagala jačati fašizem v ohranimo tako kakršna je in joIvalnem, kulturnem ali na dru-druge državne oblasti.	nem redu. Živimo pač v gnili, Italiji in v Nemčiji. Zdaj, ko je po možnosti še izboljšamo. Am- gih poljih. To energično voljo
Kapitalizem je tisto zlo, ki razpadajoči kapitalistični u- prepozno, je proti njemu, na- pak to bo le tedaj mogoče, ka- pokažimo tudi sedaj, ker se tudi obrekuje francoske socia- redbi — oziroma v kapitalisti- mesto da bi takrat sodelovala dar bo reviji ne le za sedanjost, gre za obstoj naše izobraževal-
ških, duševnih in nravstvenih pojavov.
Osebni alkoholizem so vsi škodljivi učinki trajne zlorabe alkohola »pri eni osebi; to je precej komplicirana splošna bolezen člioveka v telesnem, duševnem in gmotnem oziru.
Socialni alkoholizem pa je. če vsa ta zla niso na posameznih, redkih osebah, marveč v kakem socialnem telesu (občini, državi, narodu, družbi).
Socialni alkoholizem je bo-
liste, ker hočejo izboljšati raz-lčni zmedi. Bojim se, da dviga za "ljudsko fronto" in solidar-; temveč tudi za bodočnost
nost delavskega razreda
........... ..... C. P.
mere v Franciji, zakaj sedanje- fašizem glavo tudi tukaj in to ga stanja niso povzročili socia- po krivdi delavcev in njihove lrsti, ampak kapitalizem v zad- nesloge; posebno še vsled ne-njih dvajsetih letih, o čemer zavednosti delavskega * razre-smo prav te dni čitali v kapita- da.
lističnem tisku, ki obenem ob- Mi potrebujemo času primer-rekuje socialiste, da so krivi nega zdravnika, da bo ta gnili krize.	gospodarski sistem izrezal iz
O vseh teh stvareh smo itak telesa človeške driržbe in rano že poročali.	<oz&raVt] z novo uredbo. Kajti
Navedimo pa še en zgled, ki kapitalizem je smrtno nevarno potrjuje kapitalistično laž. bolan in mora umreti prej ali
Cita in njen sin Otto ob zadnje upe
Bivša avstro-ogrska cesarica —zadnja na prestohi Habsbur-žanov, je veliko molila, da bi njen sin Otto dobil habsburški prestol, in dobil bi ga, ako bi mu vsa leta po vojni toliko ne nasprotovale države male antante (Rumunija, čehoslovaška
kapitalističnega profita.
Profit je nezasluženi dobiček, Kar si človek z delom zasluži, to imenujemo zaslužek; kar pa dobi človek brez dela ali v večji meri, nego mu gre po zasluženju, to dobi neza-služeno, profitarsko.
Med delavstvom . najbolj znani profit so obresti. Kapitalisti pravijo, da obresti morajo biti, češ, drugače bi nihče ne varčeval. Socialisti tpa vemo, da bi obresti sploh ne bilo, če bi ne bilo kapitalizma.
Kapitalni verujejo v kapital; vsakega Človeka cenijo toliko, kolikor ima kapitala.
-Socialisti verujemo v delo; vTsakega človeka cenimo toliko, kolikor dela.
Gonja proti Židom narašča tudi na Madžarskem. Treba jih
in Jugoslavija). Zdaj je baje	ob st€no' bod°
Tudi Ogrska proti Židom
Napačno čita
J. Zorč iz Harmarv illa, Pa., piše, da "Proletarec" udriha po sovjetski Uniji kakor William Randolph Hearst. Očividno Zorč "Proletarca" ni čital. čeprav je bil njegov naročnik, ali pa ga je napačno bral. drugače
"v\šedardikUtoričnih"drža- riVjT Samo "da" se "deTavski "ra^z-Jne bi zapi*al take trditve*
Čehom žal, ker smatrajo, da bi dinastija habsburžanov morda bila v stanju držati Avstrijo bolj v varstvu pred Hitlerjem, kot pa je to zmogel klero-faši-zem. Se zadnji moment, ko so
vah v Evropi je imelo socialisti- red pravočasno zbudi, pa bo čno delavstvo velike organiza- dobro. Ako ne in če si uniči cije: kulturne, socialnopoliti- svoje sile v neslogi, bo nam začne in gospodarske.—Ogromne gospodaril fašizem, ki se ga vsi milijone je znašalo imetje de- bojimo.
lavskih ustanov, ogromno go- V našo obrambo je nam po-spodarsko moč so tvorile vse trebna ena skupna delavska ustanove, last, privatna last or- politična organizacija, kot je ganizacij in članstva.	."focialistična stranka. Ta ima
In kaj se je zgodilo?	načela, ki so skoz in skoz de-
Vse te organizacije, vse za- lavska in za delavstvo, sebno imetje miljoraskega član- Proč s hinavščino in priliz-stva, delavskega seveda, je go- njenostjo. Čas zahteva, da si spoda "zaplenila".	podamo roke in da smo si od-
Poiitika v državah, kjer so- kritosrčni drug drugemu, zato odločajo ali odločajo socialisti, da bomo laglje odbijali zavra-je torej povsem realna (stvar- tna sladkanja zavajalcev in odkrite napade odkritih sovražnikov.
V poštenosti mišljenja bo združenje lahka stvar. Nepo-
Skrb za duše
za- ne in kulturne revije Cankar-gotovljen obstanek, to se pravi, jev Glasnik. Pošljite naročnino kadar -bo imela toliko naročni- na Cankarjev glasnik še danes kov, da ne bo odbor v skrbeh ali jutri. Agitirajte za nove na-zaradi računov — ki so v zvezi ročnike med prijatelji in znan-z izdajanjem revije.	ci. Povdarjamo, da prihaja
Apeliramo torej na vse tiste, trajni čas, da se odločite za Hitlerjeve Čete že udrle v Av-ki verjamejo, je Cankarjev revijo, ker nadaljni obstoj revi- ,strijo, je "prestolonaslednik" iglasnik za razvedrilo in pouk ie Cankarjev glasnik je odvi-jOtto apeliral na velesile, da mu našega delavstva koristen in 0<* naročnikov, oglaševal- naj rešijo nade. Cita pa je mo-potreben, da nam grejo na ro-	dobrotnikov.	jledovala pri »veli stoliei in ško-
ko pri dobivanju novih naroč-	»kupno geslo naj bo:,fih. Vse zamanj. Habsburška
nikov. Vsi tisti, kateri ste v res- Cankarjev glasnik je živ spo- posestva v Avstriji so cenjena niči napredni iu vi. katerim je ™enik našemu proletarskemu na kakih deset milijonov dolar-nesmrtni Ivan Cankar ideal, P»«telju Ivanu Cankarju, je jev vrednosti. Zdaj so jih naciji kateri se je nekompromisno bo- naža delavska izobraževalna in vzeli v "svoje varstvo" in ne-ril za zatirano slovensko ljud- kulturna revija in kot tako jo dvomno jih bodo proglasili tu-stvo in delavstvo v splošnem, mi potrebujemo in Cankarjev
naše ipod-
potrebuje
Greensboro, Pa. — Delavske
razmere so tod gnile kakor po-	.
vsod v tej deželi. Kapitalistični,kateremu v spomin je revija glasnik sistem je tu pač tak kakor po- posvečena, se takoj odločite in Povsod drugod. In izgleda, da bo pošljite naročnino na Cankar- s kulturnim »pozdravom, kriza še dolgo ugnezdena med |jev glasnik. Vse laskave ocene	Direktorij Cankarjeve
nami. Kajti vse temne in črne tu in v starem kraju, akoravno	ustanove
sile so na delu, da se preprečil™ dobrodošle, ne prinesejo ti- l>ouls Zorko, tajnik-upravnrk,
di za svojo posest. Tak je konec dveh glavnih nemških dinastij, ki sta bili leta 1914 in še nekaj časa potem najmogočnejši v Evropi.
na) in konstruktivna (gradeča) ; oropane organizacije in gospodarske institucije socialističnega gibanja so bile povsem realne in konstruktivne. Imele so ta namen in so ga vršile, seveda v interesu splošnosti, ne kapitalizma. To so stvarna dejstva, ki dokazujejo, da je soci-
vse namere za odpravo ali vsaj za omiljenje krize.
In narod — kaj on počne? Opazovala sem ga o velikonočnih praznikih. Dri je v cerkev kar na slepo.
Nato je dušnim pastirjem (?) prirejal pojedine, sam .pa je stradal. Tako se skrbi za "posmrtno življenje".
Svetopisemski rek, "blagor
stega, kar je absolutno potrebno za obstoj revije — denarja. Od največje pohvale noben list ne more živeti. Račune je treba plačati z denarjem. Lepih besed ne vzamejo namestu ameriških dolarjev ne v
6411 St. Clair Ave., Cleveland, «ociaIizma Ohio.
Nemška 'štiriletka'
štenost in hmavščina pa vodita ubogim na duhu, ker njih je delavske vrste le v razkole in v nebeško kraljestvo," bi jaz medsebojna sovraštva. Našim spremenila v "blagor onim, ki nasprotnikom je to prav, kajti imajo na stroške nevednih že čimbolj smo razdvojeni, bolj so tukaj nebesa".
Kdor te besede preudari, gotovo bo zapopadel, da je nesmiselno vse, kar delavci počnemo sebi v škodo. Nesreča je za nas, da velika večina še zmi-rom ne ve in ne zna pravilno misliti. — Johana Pečjak.
Kogar mika ▼ stari kraj — s nami te na pot podaj:
Vji — stari in mladi — rojaki, ki nameravate posetiti JUGOSLAVIJO ali obmejne kraje Italije, ste uljudno vabljeni, da ne pridružite
VELIKEMU MLADINSKEMU IZLETU V STARO DOMOVINO
na pamiku
AQUITANIA - - - 15. junija
Ako želite »e lahko vrnete na najnovejšem pamiku na svetu
S. S. QUEEN MARY
Voditelj izleta JACOB ZUPAN(CIČ) Za nadaljne informacije se obrnite
JACOB ZUPAN
1400 SO. I.OMBARD AVENUE	'
ali
(T\ARD WII IT I
32 NO.. MICHIGAN AVENUE
Nemška vlada deluje z vsemi tiskarni, mogočimi napori, da postane ne v knjigoveznici, ne na pošti, tretji rajh glede živil in sirovfn sploh nikjer nerin uprava mo- od inozemstva neodvisen. Toda ra plačevati račune. In misliti v ta namen potrebuje vzlic te-na bodočnost.	mu sodelovanja. Zato si hoče
Kako teško je izdajati dobro Podjarmiti čehoslovaško, ipod revijo, vam kaže dejstvo, da je ^ vP,iv in v gospodarsko e-zadnje čase umrlo nekoliko an- noto P* «tla?iti tudi Ogrsko, gleško pisanih dobrih revij, ki Romunijo in Bolgarsko, so včasi imele na stotisoče od-	~ ~
jemalcev, med limi resnično Industrialna Anglija kipa American Cavalcade in V Angliji se samo 20 odstot-Literary Digest, ki je v svojih kov prebivalstva bavi s polje-dobrih časih imel nad dva mi- delstvom.
lijona odjemalcev. Mi moramo	-
seveda biti veliko, veliko bolj j Ste naročnino na "Proletar-spromni, ampask vsaj eno do-!ca" že obnovili?
Ako bi bil edini »ovražnik kapitalistični razred, bi socializem zlahka zmagal. Ampak kapitalizem ima mogočnega zaveznika v igno-rantni masi delavcev in kmetov ter v srednjem razredu.....
razmere — še slabše, kakor so v Nemčiji, kajti Židje niso vzrok bede ljudskih množic.
Sedem let španske republike
Republike, kadar nastanejo, imajo prva leta jako burno življenje. Najnovejši dokaz je španska republika. Bila je zadnjič ustanovljena pred 7. leti. A se bori še zmerom na življenje in smrt proti silam, katere je porazila/ne pa uničila.
Sredstva propagande
V zadnjem "plebiscitu" v Avstriji — za in proti Hitlerju — je bilo v agitaciji za Hitlerja porabljenih za napise 20,-000 metrov tkanine, nič koliko papirja in vrh tega je bilo direktno zaposlenih za nacizem 42 tisoč agitatorjev.
S ŠPANSKE FRONTE
				
b ^ - a , . xv.'».v." .v. , cv. .v..				
				
H ^BS GE1*-. v.. Wk	Pplf			
__ .s "j^mt?**				
Umikajači lojaiisti so ma sabo rasstrelili most, tod« rebeli •o sfrsdli kmalu pantonakefa in prodirali dalja. Zrnat« ▼ poslednjih tsdnih so j • omogočili italijanski polki ter nentiki in italijanski vojni aeroplani.
na
BER WYN, ILL.
Alt
CHICAGO, ILL.
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
11138 \. IIALSTED STREET, CHICAGO ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
■ ■ ■
Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu,
Ciceru in Ber\vynu.
I Park v Lamidrv to. \
Slika le Barcelone v Španiji, ko je bilo bombardi-tisku po radiu (elektrilncm odlitku). Napadi na civilno
ranje is traka na viiku. Bila je poilana ameriškemu
ptebivaUtvo te nadaljujejo.
FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika
Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno
Telefoni: C AN A L 7172—717,1 1727-1731 W. 21 »t Street	CHICAGO, ILL.
VUK:
RAZODETJE
IZMENJAN NAČIN POZDRAVA

aljevanjc in konec.) je nadaljevala:
Ukaii, da »e
ker smo lačni, nasitimo.
^HS	i Hrbet mi je kazal, ko sem
•'Vsak migljaj gospodarjev |g(>voriI Ro ^ je ^ J^
l|po?lusa!o stot.ne sužnjev. Korp|e ovi> kakor risu
[* je rekel on v m. to je iz- Vedel sem. da je končano.
stotine užnjev. Z*-| Ukazal je in glej, vsi, ki so ^j«, da se mu je skuhala umirali od lakote in za kater-jed in s«smu je skuhala takoj. *em prosil, ao me privezali k Poskusil jo je in dal vreči deblu drevesa. Tak je namreč psom. Mi sužnji pa smo jedli, bil njegov ukaz. O, kako jih »ko jt kaj ostalo njim. In bilo je znala združiti gospodarje-nas je na stotine, ki smo mora- va volja zoper samih sebe. li čakati, da se nasitijo psi. In Njih la«tna volja jih pa ni it ni ostalo ničesar, nismo ni- znala združiti. Zakaj, bili so tesar jedli. To gospodarja ni resnično sužnji, brigalo. Ako je kdo izmed nas Zopet je ukazal gospodar, onemogel, dal ga je odvesti v j Tedaj pa so zasikali remeni gozd, da pogine. In vselej je in padali na moje golo telo bik) ukazano sužnju, da je mo- brez usmiljenja, ml odvesti sužnja. Gorje, če On pa. goroodar, je gledal bi?e obotavljal ali pa prosil za in se smehljal: nesrečneža. Ubiti je dal oba. ,4SiPneje!"
Ukazal je sužnju in suženj je moral sužnja ubiti. Zakaj lastnoročno ni nikoli ubijal.
Nekoč, ko smo bili silno lačni in so naša telesa popolnoma oslabela, otroci naši pa u-mirali gladu, sem rekel:
— Sotrpini! Lica naša nam blede in roke se nam tresejo od slabosti. Zakaj, lačni smo. Prošnja otrok naših mi reže v srce, zakaj kruha prosijo, a ga Bimamo. da bi jim ga dali. Vdrta so njih oče sea in pro-| %ufbe drobne ročice. Grem h gospodarju in mu porečem: Glej, gospodar, umirajo otroci naši in slabe naše moči. Daj nam in otrokdm našim jesti, zakaj, delamo ti zvesto.
Bili pa so, ki so se ustrašili tega. Gladovali so, otroci so jim umirali od gladu, a so se •strašili: Rekli so:
*Ne hodi! V gozd te da odvesti in nas pretepe.".
Veliko je bilo v njih hlapčevstvo, da so se tako bali.
Kako naj pretepe vas in mene odpravi v gozd, da poginem, ako vi nočete?! Saj smo mi tisti, ki izvršujemo njegove ukaze. Kdo nas bo tepel, ako mi sami ne izpolnimo nje-fovega ukaza, in kako naj od-■ idem v gozd, ako ukaza vi ne izpolnite? Ali ne vidite, da je njegov ukaz le takrat ukaz, ko ga izpolnite vi?
Pritrjevali so in se vseeno bali. Toliko jf bilo njih hlapčevstvo.
Ali glad je silil. Zato so rekli: 'Idi!'
Stopil sem pred gospodarja in mu rekel:
Gospodar!... Glej, težko delamo in zelo smo oslabeli.
In bili so ailneje. Nekateri izmed njih so bili tako, da so se začeli poteti, kot da so delali na vrtu in plantažah, zakaj, mislili so, da se jih gospodar zato spomni bolj, kakor drugih.
Ko mi je viselo meso s telesa, kakor ounje, je ukazal naj me odvežejo. Obležal sem na
mestu.
Tisti, ki so me bili bolj, nego je ukazal, so posedli okrog mene in rekli glasno, da jih je gospodar slišal:
Trav ti je! Zakaj pa vznemirjaš gospodarja!'
Bogataš pa, odhajaje, sli-šavši to, je velel da se jim da jesti.
Ozrl sem se za njim in moj resničen "Jaz", tisti, ki je tudi v njem, mu je zaklical:
•Samega sebe si dal pretep-
sti.'
. Ni se obrnil. Le umeje je stopil čez prag. Tam pa je u-kazal sužnji Majabi, naj mi umije rane. Vedel sem, da tega ni ukazal on, pepel, nego njegov večen "Jaz".
Pogledal sem po tistih, ki so me bili. Tedaj sem spoznal, kaj zamore glad. Jedli so s pravcato požrešnostjo lačnih. Njih obrazi so bili topi, oči pa so se svetite v zverinski pohoti po večjem kosu. Mojega pogleda so se izogibali.
"Za ceno mojih bolečin jeste," sem pomislil. Njim pa je postal naenkrat grilžljaj grenak.
"Hočeš jesti," so rekli, a pogledali me niso.
"Zaslužili ste, jejte," sem rekel.
"Nismo radi,' je reke! eden izmed njih. — "Sam veš ... ukazal je."
General Franco zelo zadolžen
General Franco, ki se je z direktno »pomočjo Italije in Nemčije, ter indirektne s strani Anglije, polastil že velikega dela dpanije, ie zelo zadolžen, ftpan ske rudnike je obljubil v izrabljanje kar trem državam hkra-
l \MO\ <OII\lll
Editor: Mitzi Oven
THE MAY DAY PARADE Falcon Mrmbtri in Parade
Chingo wi ne**ed ene of her great-e*t Miy Day eelebratons with nearly ,	30,000 Socialir4Communiata and
ti: Nemčiji, Italiji in Angliji. A Unioni«t» marrhing. vse tri jih ne morejo imeti in Th* of Chicago *ent out 300 bodo vsled tega med njimi	bu/ m,*ht 'H wel1
"	4 have lvmair.ed at home for there s
Ameriiki čaanuki poročevalci m braojavili b Leride f Španiji, da ko kitro ao faiuti a pomočjo italijanskih polkov aaeaeli to krajo, so mnogi prebivalci, ki ni »o pobegnil, spremenili tvoj "poa4rav". Prej ao dvigali roko v poadrav • stisnjenimi pestmi. Ko so pa priili v njihove krajo faiisti, ao jtk pozdravili po faaiatično, ko« vidita aa gornji sliki.
kmalu rc ni konflikti. Munisii-jo, s katero ga zalagata Hitler in Mu~xini, ne prejema za boglona.i, ampak jo mora plačati, Vse, kar je mogel izmo-zgati iz ftpanlje, je njima že dal, a vzlic temu dolguje Italiji nad št'ri milijsrde Ln-Nemčiji nad devet milijard frankov (po prejšnji vrednosti francoskega franka; njegova vrednost v zlati valuti je bila zniiana v tednu z dne 2. maja, ni pa s tem znižan dolg generala Franka).
,4Sami sebe ste bili," sem rekel.
Niso me razumeli.
"Mesa se mu/ so se spogledali. "Umira."
Jaz pa sem povzel:
"Da, sami sehr ste bičali. Zakaj, vse kar boli mene, boli tudi vas."
"Sužnji smo in moramo ubogati," so rekli, kakor da so preslišali moje besede. "Gospodar je naš in kar ukaže, ti, suženj, ubogaj. Zakaj ustvarjen je, da ukazuje, kakor si u-stvarjen ti, da poshišaš."
"Ali on je vendar človek, kakor vi. Kdo mu je dal pravico, da ukazuje nad nami?"
Povesili so glave. Čutili so, da je nekje v teh besedah resničnost. Jaz pa sem govoril:
"Bil sem lačen ... in tudi vi ste bili lačni, še sedaj ste lačni, dasi vam je dal jesti. Ip
Se ni prekosno!
Lepo število rojakov je že odpotovalo, nekaj jih pojde na Queen Mary ta teden, med temi Vera Leveč iz Chicaga; drugi ipa se pripravljajo na veselo potovanje na Aquitaniji, ki odpluje iz New Yorka 15. junija. Aquitania in Queen Mary sta pri potnikih najbolj priljubljena izmed vseh parnikov Cu-nard White Star linije.
Skupina izletnikov na Aq«ui-taniji bo posebno zanimiva, kajti v njej bodo zastopani ne samo priseljenci, ki se vračajo pogledat svoje drage sorodnike in zliance ter nopozabne kraje, kjer so preživeli svoja mlada leta, temveč tudi v Ameriki vzgojena mladina. Zlasti za to mladino bo ta izlet vele-pomemben, kajti v teh kritičnih časih, ko se zbirajo nad Evropo temni oblaki nove sve
no violonce or dliturbance.
The great«:* part of the parade wa* displavel by the <Communis+g. Large eolkction« were raised by them for Loya)lat Spain. Thcy earried *uch bannon a* "Save *he government of Spa.n," "Llft the Spanish Embargo," "Boycott Ja*>anese Goode," "Wear liale aH maka it the sty!e." "Don't buy silk stocking*." Ali of their wo-men nurcher*, I noticed, wore liile hoae.
A unicn organizer from a tru:k with a loud »peaker attaehed instruct-ed mromen to wear lisle hose, a« an effe-c*.'ve boycott on Japaneae silk.
How dres this compare with cer-tain union:i re?eiving inatruetion.s to permit wearing silk stockingi, ao h« »e wotkers will not be thrown out of work? This seems to be rather con-f usin;:!
Marchers of every nationality and creed marched shoulder to shoulder with elenehed fiaU singing the International, and many other revolution-ary songs as "No PaKaran," "Scar-let Banner," and "Solidarity."
One of the outstanding floata <was the three Negro lads who had juat re-turned from Spain while fighting with the Abraham Lincoln Brigade.
There were many Catholic youth3 pas»ing ou4 religious literature to the
g'.ou* li erature was torn up into biti and left to lie on the streets.
Picturea of Lenin, Stalin, and Kari Marx wet"» on floata betlde Lincoln V and Washintrton'a. The coirmunl.it emblemu and bannen were carrieJ beside the American flag«. ' Seme of the slogani and chants were, "We want Hitler, w<» »vant Hitler. with ^ rope around his head." 4 Make Chicago u union Town," I 4,«top VVar," "Free Tom Mooney,"
' \V'agei uo and hours dowti," "Pa. s the antl-lynchinir bili."
and
tu za izvolitev tajnika, ampak na vsaki seji. Prihodnja klubo-va seja bo v sredo 18. maja. Prične se ob 7:30 zvečer. " J. Mesec, tajnik.
Piknik kluba st. 45 JSZ
Waukeganv III. —. Klub št. 45 J.SZ priredi svoj običajni piknik v nedeljo 19. junija. Vršil se bo na Stanovnikovi farmi. Vse naše tukajšnje občinstvo vabimo že zdaj, da ga poseti.
Članstvo kluba pa vabim, da prihaja v čimvečjem številu na klubove seje, ki se vrše vsako tretjo sredo v mesecu zvečer v SND. Ne zadostuje, da pridemo skupaj samo enkrat v ]e4maTcb€r*' which in turn handed them
radical literature. Most of the reli-
M^r^h Forward for the Unity of the L*Sor Movement!
For Pene* and Democrecy!
For freedom of Tom Mooney!
For better life and living!
Meeting Noto«
The Fal~nn% are plnnning »o go to ThV her Woor'1 in the near future. The date has not definitely been de-cidci but it will be about May 21.
There were 19 members present and most of tha time was spent talkin«- about our trip. A report ws> made by Leroy Laflamme. and Mitzi Oven, witnessea and marchers in the May Day Parade.
Oar Hike
The Rod Falcons have planned to go on a hike to Thatcher Woods. We decided to take luneh vvith us for our dinner and the supper will be bought out of the tresury money.
We will meet at the S. L. C. at 9:30. The transportation will also be paid from the treasury. In čase of rain or eold weather we will not go, but instead, we will have a meeting.
By Frank Oblak.
Friencbhip!
Simpatiie pomagajo
' V Zed. državah je mnogo kongresnikov in senatorjev izrazilo svoje simpatije lojalisti-Čni Španiji. Nekateri so |>otem pod pritiskom reakcije svoje podpise, ki so jih dali v prid lojalistov, umaknili, čel, da niso vedeli, zakaj se gre. Na :nik Roosevelt. E. J. Kruetgen
Ernest J. Kruetgen ponovno imonavn zo poštarja v Chicagu
Služba glavnega poštarja na čikaški pošti je ena najvažnejših, oziroma najvažnejša izmed te vrste služb v Zed. državah. Predsednik Roosevelt jo je 1. 1933 podelil Ernest J. Kruetgenoi in mu jo ponovno dal to leto. Ob tej priliki so mu v Chicagu priredili časten večer, na katerem je bil tudi glavni pomožni poštar kot zastop-
Kuhajte z elektriko
za
BOLJŠA JEDILA... MANJ DELA . . . NIŽJE STROŠKE
• Na tisoče čikaških gospodinj, ki kuhajo z elektriko ve, da električno kuhanje napravi okus dobrim jedilom še celo boljši. Kajti hitra, enakomerna, zanesljiva električna vročina pusti naravni okus v jedilih. Manj dela je tudi, kadar se obedi kuhajo na moderni avtomatični električni peči. Avtomatične kontrole prevzemajo dosti pažnje in skrbi, ki so bile prej del kuhanja.
Električno kuhanje je pocenil Mnogo družin v Chicagu izprevidi, da jih stane električno kuhanje manj kakor $2 do $2.50 na mesec.
Oglejte ti hitre, čiafe, zanesljive avtomatične električne peči, razstavljene pri trgovcih sa električno potrebščine, v trgovinah ■ ftelezrino, pohištvom, department trgovinah ter v električnih prodajalnah Commonwealth Edison Companjr.
Bt 1 . m
■'osebna ponudba
1.	Popuat *a zameno va*e stare peči.
2.	Velik popust bo krH utroflke za napeljavo žic in sa instalacijo v večini krajev.
C0MM0NWEALTH EDISON C0MPANY

bo dajal jesti človek-gospodar kot miloščino. Zakaj bi mu ne povedal teg*. Mi delamo, on počiva. Nam se suši kri vsled vročine, on sedi v hladni senci. In vsega ima v izobilju, mi pa ničesar. In vendar on ni nič drugega nego to, kar sem jaz in kar ste vi. Prah, ki ga je zbrala večna volja "Jaz", kakor je zbrala vašega in mojega in ga oživila z enakimi procesi in pojavi." . Sužnja, ki mi je obmivala rane, je pogledala po suŽnjih: "Strašno ste bili." Povesili so gtave od sramu. Ona *pa je govorila: 'Toliko vas je, pa ste bičali samo enega. Eh, vi... Samo eden vam je ukazal in vsi ste hiteli, da izpolnite njegov u-kaz. Vas, ki vas je na stotine, ustrahuje samo eden s pogledom in besedo... Vaše roke so dale mrtvemu ukazu življenje. Eh, vi..." ^
Sužnji so molčali, moj jezik pa je spregovoril poslednje besede :
"Ti, Majabi, si spoznala resničnost. Ko jo spoznajo vsi, ne bo več gospodarja, ne bo več sužnjev. Takrat bo povsod 1— Člbvck."
Tako se je končalo moje človeško življenje. — Pomnim Še, ko sem gledal na svoje razpadajoče telo, je prišel gospodar.
Ustrašil se je žene, ki je sedela na mojem pepelu. Njen skelet pa je zarožljal: * •
Pokazala je na moj pepel in rekla:
"To le si!"
Tri dni ga je preganjalo to
vprašanje, nato pa ga je vto-pil v jedi in pijači.
"Natančno tako je bilo," je pritrdil potok. "Slasti življenja, tega mimoletečega fantoma, so me držale, da nisem maral v sužnju spoznati človeka. Zakaj, ako bi ga spoznal in priznal, zginile bi slasti in moje roke bi morale okusKi delo. Moral bi stopiti od mize bogov in postati človek.
Puščavnik in modrijan Kan-tičandra se je nato vzdramil: "Veliko razodetje si dal senci svoji , resničen "Jaz". Duh,
vedno boste lačni, dokler vam tovne vojne, bodo na svoje oči
videli prestolke — kakor Pariz, Dunaj, Beograd — v katerih se točasivo odigravajo zgodovinski prizori. Toda v baš kar zapisanem stavku je pomotam Dunaj ni več prestolica! Kar tako na lepem je po dolgih stoletjih kot ena najponosnej-ših presto lic nedavno postal navadno provincijalno mesto. In ko se bodo peljali preko prelaza Brenner, ki je še pred par desetletji bil v sredini avstrijske Tirolske, bodo sedaj videli tam nemške in italijanske obmejne straže.
In ni nič kaj neverjetno, da bodo še pred koncem tega leta znova spreminjali meje na zemljevidih, udeleženci tega izleta pa bodo še dolga leta svojim otrokom in vnukom pripovedovali, kako so se vozili preko mej, ki bodo apremenje-ne ali pa jih več sploh ne bo.
Vsako potovanje, ako je modro organizirano in pod dobrim vodstvom, je podučno in zanimivo. V tem slučaju pa je ta mladinski izlet še — kot omenjeno — poseibej važen radi zgodovinskega ozadja.
Preveč prostora bi vzelo, če bi tu hotel našteti vse zanimivosti, ki so na potovalnem redu. Razume se, da so udeleženci deležni raznih ugodnosti, kot polovične vožnje na vseh jugoslovanskih železničah itd. ' , Se je Čas, da se »pridružite temu izletu. Vzemite sina ali hčer seboj, ali pa jima doVoH-te, da se poslužita te izreclne prilike sama.
Izlet J (i pod osebnim vodstvom Jakoba Zupančič)a, na katerega se takoj obmfte za nadaljnji pojasnila. Naslov je: 1400 Lombard Ave, Berwyn, III.
Pravijo, da bosta med izletniki bržkone tudi Frank in Angela Zaitz. Prvi bi rad obiskali
'-v.«..,	o*,	—^niK KOOS4
Danskem je večina književni-1 je priselj
kov izjavila, da so z lojalisti, ker so za socialno (pravičnost. Enako na švedskem. In prav tako v "nazadnjaški" Belgiji.
enec iz nemških krajev. Tu se je od vsega početka udejstvoval posebno v nemških
LISTNICA
UREDNIŠTVA
Ovnovo poročilo o prvomajskem slavju v Detroit u bo v prihodnji številki.
Dopisniku v južnem lllinoisu. — Ni bilo mogoče priobčiti ta teden. Pride na vrsto v prihodnji številki.
Tudi pri nas smo se dobro postavili
North Chicago, 111. — Na
slavju prvega maja je bila velika dvorana Slov. nar. doma v Waukeganu domalega polna. Ta prireditev je nam bila v dokaz, da ako hoče delavstvo količkaj držati skupaj, je uspeh zagotovljen Na priredbi smo videli precej starih bojevnikov, ki zdaj niso več aktivni, a njihove simpatije so še zmerom samo v delavskem pokretu. Praznovanje prvega maja letos jim je bilo kot obuditev v naj prijetnejše spomine.
Govornik iz vrst unij AFL je bil J. Welch,*in za CIO organizator Mills. Maynard Krueger, član eksekutive soc. strSnke, je poudarjal, da le sporazumno bo ameriško delavstvo lahko uveljavljalo svoje zahteve. J. Welch je izvajal, kako vaino je, da so predstavniki zavednega delavstva zastopani tudi v šolskih odborih. On je eden iziiied njih in kot čujemo, za delavsko stvar v šolstvu veliko deluje.
Shod je bil v glavnem namenjen organizatorični kampanji za unije. Ta pa ob enem gladi pot za enotnejšo delavsko poli- ; tično akcijo. Govornik, ki je ;
Smrt rojaka. — Priredba društva SNPJ
Bridgeport, O. — Dne 2. maja je preminul po kratki bolezni v bolnišnici v Wheelingu, W. Va., rojak Victor Hribar iz naselbine VVindsor Heights, W. Va. Bil je naprednjak in zvest naročnik "Proletarca". Zapušča soprogo, ki je sestričina pomožnega urednika Prosvete Antona Gardna, dve hčeri in sina. Pokojnik je rad prihajal na prireditve našega kluba in
podpiral delavsko gibanje. ★
Tukajšnje društvo št. 13 S. N. P. J. bo imelo v nedeljo 29. maja kampanjsko prireditev, na kateri bodo predvajani filmi SNPJ. Filmska predstava se prične ob 2. pcip. Pričakuje se obilne udeležbe tudi iz sosednih naselbin, kajti slik SNPJ v teh krajih nismo še videli.
Joseph Snoy.
Patriotizem kapitalistov
Kapitalisti v Franciji imajo rajše ohranjen svoj denar in drugo imovino, kot pa da bi branili domovino. Naj jo vzame vrag, samo da jim bogastva ostanejo.
ERNEST J. KRUETGEN
in nato še v splošnih ameriških kulturnih organizacijah. Po politični pripadnosti je demokrat, toda v svoji službi je pravičen vsem enako. Lastuje tudi veliko kljišarno, katero mu upravljajo v času te njegove poštne službe drugi ljudje.
Kruetgen je smatran za enega izmed glavnih predstavni-j kov nemških kulturnih organizacij v Chicagu in za pristaša demokracije. Njegova skrb med drugim je, da se časopise, ki se jih pošilja naročnikom skozi čikaško pošto, milijonom širom dežele čimhitrejše dostavlja. Tudi na političnem polju je imel že vsakojake odgovorne službe, katere so mu poverili župani, governerji in drugi javni funkcionarji.
Ako hočete imeti na svetovno situacijo pravilen upogled, čitajte Pr jletarca.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND
SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
TeL Crawford 2212
At 1858 W Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wedne*day an<l Sunday by appointments only
ResJdenee Tel.: Crawford 8440 If no an*wer—Call Auatin 5700
Uatoa lo tka Yugoslav Radio Hour a€
PAUNDECtTS TRAVa BUREAU AND F0REI6N EXCHAN6E
Station WWAE. Every Sunday 1 to I 5)6 S. Clark St, Chicago. — Har. 3006
BARETINCIC & SON jj
POGREBNI ZAVOD
nastopi! v imenu komunistične J svoje priletne starše, ki jih je stranke, je poudarjal važnost ; videl zadnjič leta 1907, njego-^ioge in borbe proti fašizmu. ; va žena Angela pa o-bišče svojo Spored je dobro izpadel in pr- ;
mater.
Večina izletnikov se vrne na najbolj luksurijoznem ibrzO-
'vomajsko slavje je ipri nas zdo jj zadovoljivo uspelo.
parniku "Queen Mary".
Za uatvarjanje nesloge ni treba nikake posebne »posob-
ki živiš v meni in v vsem in ki {nosti. Za graditev solidarnosti si vesoljstvo," jc rekel in šel, j in sodelovanja človeka • člo-da pove to resnico vsem svo- rekom pa je treba močnega jim učencem.	raiuma z močno dušo.
J. Mesec.
MILLER'S CAFE
5205 S«. Cleir Are., Cleeeland, O.
i r «• i . >
Fino pivo, vino in iirsnje. Vaak petek ribja večerja, ob »ofcotah ko-koAja. — Fina poatreiba. Dobra godba.
pristopajte k
NARODNI
JEDNOTI
SLOVENSKI PODPORNI
|	Tel. 1475
i 424 Broad Street ■ JOHNSTOWN, PA.
P
■■■*
naročite si dnevnik	—-
6*
t Stane aa
KTiV* i
pol
celo leto $0.00, leta $3 00
Ustanavljajte nova drufttva. 1 Deset članov (ic) je treba r.a \ novo dru#tvo. Naslov list in | r.n tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
♦♦♦♦MtMIHtHHMMIH
.J
I »MHMMf M »»»».»ooeooooo
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawnda!e Ave. Chicago, 111.
Tel. Crawford 1382
| PrUtaa in okntna domala jedila < ► i Cone amerne. Postrežba točna. ] [
o
SMMMM»#MMMKMt>»*
V Yugoalav Week)y Devoted to the
Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federatior^ S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION CO-OPEKATIVE COMMONVVEALTH
NO. 1600.
Puklukod Weekly «1 2301 Se. Lawnd«le Af«.
CHICAGO, ILL., May 11, 1838.
VOL. XXXIII
IVANJONTEZ:
That's How It Looks To Me
NEARLY 8,000 JOIN SIT-DOWN PROTESTS AT ALLIS PACTORY
Milw«uk*«, Wls. — Nearly 8,000 employes of the Allis-Chalmers Man-literary ufacturing Co. carried on a series of
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
Succestful J. S. Milw«ukee
I've noticed lately that at least the oainioa about three little brighteat ones among u« have reach pieces turned out lately by our pub- protracted sit-down "work stoppages'' ed a point where we can agree on,! licationa: "Izaeljenec" (Cankarjev U»t week in proteating failurc of the | why thia "recession" which ia making Glasnik), hy Ivan Zorman, "Mrdan- corporation to sign a n»w contract life uncomfortable for quite a few of čev maček" (C. G.) and reprinted in with the Allis-Chalmers local of the ua. The answer is ever ao simple— Svobod«, Ljubljana, hy Ivan Molek, United Automobile Workers (CIO), people don't buy enough of what and "On the Line" (Mav Herald). by A comproniiae aettlement with de- .South Side Turn Hsll.inMiivaukee there ia to aell. A whole lot of m&U Betty Bogatay. The first one ia a finite gains for the employea was on May Day. repreaenting 28 organ-
aimple truth in a nut-shell!	[verv fine poem, if not th o finest of niade.	lizationa _ jsF Brancbe*. Fraternal
But there exiata a difference of (ita kind ever turned out by our print- A large number of Milwaukee's tnj Cultural groupa from'VViseonain opinion aa to what people ought to j ing pressea, aa I think it ia. I wi<h Slovene population are employed by amj Illinois. buy to lift the lid off of the "recea- you'd read »t. "Mrdančev maček" ia a thia concern. aion." An automobile aalesman thinka fine lively aatire one cannot heln but it's automobilea, a huteher »s liable to tnjoy reading. Fve read it thrice. j
complain about low aalea of pork Aml I think I wouldn't he the only chopa and ao on and ao foith. And one to welcome an Engliah tran*la-aince I am in the confectionery bua- tion of it, for the benefit of our ineas and aa auch, ought to know younger aet. And Betty'a »ton- click-aomething about it too, 1*11 teli you cd with me like a refreshin;? drink in that the trouble with ua ia that people a dry country! don't buy enough of cakea, cooldea,	•
candiea, ice cream, etc. And I*m just aa right about it as the rest of them. It is a sad fact
do not buy enough of anything
Of counse I can't blame it on them. In our neigbborhood almost every-body I know vrorks for WPA. Novr
Norman Thomas Abducted by Jersey City Police
J«m«y Citjr, N. J.—tiefore he even began hia aneech at a Socialist May i Day demonstration in Journal Square, Thomss waa abducted along vrith
nearly a dozen othera and forcibly »* me ui Lnt-m They **y that P°,,tiM »» a Kreat eacortcd out of Hague's city and out that nowa lava oeoole **rne- U Mil1 is' But th* time is ne*r' of New Jeraey by cops. He was jerk-urh of anvthinir	in* f** when U wU1 Uke more than «! ®»t of the car in vrhich he arrived,
a big mouth, a big appetite or an thrown into a police car, driven to a honest vrork fearing dispoaition to ferrv arKi held until the ferry left. put one into a public office. You may , Thomas awbre out formal com-not believe it, but our era will do pUints of kidnaping and violation of
_ t	them in their future dealings with
F. CMfinili im ithoie two problems.
• Ma, Dmj	CbarU. PoCor«J«c, s©creUry of the
Over fifty delegates and visliors Jugoslav Socialist Federation report-attended the JSF Conference at the ^ 0I» th« Federation and iU work;
Th« May Herald, ProUtarec, Th« Am«ric«n Faaailjr Alm.nac and the Education«| Bureau, streasing the im-portance of our comrades working for our organiution and its publica-tiona in*tead of drifting off into other fields.
The discu-Hsion on Our Youth la th« F«d«ration, waa led by Jot«ph Drai-
f«r with a number of others alao
The followin« is liat of delegates and the organizations repre-
sented:
VVPA is a great thing for people who away with the ignorant, selfish.
need help, including politicians, but it is esaentially an emergency institu-tion and as such helps one to keep the wolf away from his door but not off his lawn. So the only difference is in the distance between you and the be*«t, the l»t*er ftlll waitirc for his chance and you worried because of the stili unhappy situation.
Sixly bucks a month is not much money to live on if you're lucky enough to be single. But if you're married and have a buneh of kids then it's just too bad and you never loae the wolf out of your sight. You pay your rent and there isn't enough left to aatisfy your grocer, insurance man and the rest of them eager to relieve you of your meager earnings. You're out of luck. And so are they. And so are we, your neighborhood confectionery people, for alaa! you have no money left to buy our gooda.
Yet cakes, cookiea, candiea, ice cream, etc., are easentially a necessity under our much talked-about American standard of living, as much ao as an auto or electric fan, etc. Which means that when you cannot afford to buy, among other things, cakes, candy, ice cream and other such things to sweeten your life with, then your American standard of living is in grave danger and so*s mine. And that
ry about. And to think about, too.
Sparkl«U:—If you wiah to wa«te your breath for a cause lost in advance go and start a erusade against "indecent dresses" of the contemp-orary American aroman, as Cardinal 0'Connell of Boston did the other day. It brings no results but also no bad consequences. And the worst that could happen to you would be a sweet reminder, "Aw, Gran'paw, weren't they saying the same nonsense about
greedy, lying curse of a politician of
civil righta against John J. Under-wood, deputy chief inspeetor, and
to-day. And his succesaor will have Henrv Gauthier, chief of detecthres. to be intelligent. compet«nt and The formal complaint was under honest, a real public servant. I aee(the ao-called Lindbergh act, violation him coming.	0f which ^ a capital offense.
l#i lil I ^ .1 ....-....
RECESSION
I do not know how you feel about it, but it is my firm belief that de-mocracy—the real thing—will win the final battle. I may not live to hear the trumpets of thia victory echoeing'around the Earth, but I know that come it will. It must. It is said. the only hope for the aurvival of "Fortune^ told ua so in brief. mankind. And things that muat come "Thousands of folk now are dead. do come.	"Who might have been on relief."
Twenty-five per cent of those quer-it*d by Fortune magasine in a nation-wide aurvey said that times are better right now than they were a year ago. Times are better," the Walrus
FREEDOM OF EXPRESSION IN OUR SCHOOLS
At the Jugoalav Socialist Federa- e«pecially, if the courses being stud- Br*nch l^JSF. tion Conference which waa held in ied are also being applied in an ear-'	Garden,
Milwaukee Sunday, May 1, Comrade neat and intelligent way. Pogorelec emphasized the fact that To know the present day affairs what is lacking in the understanding one must read the newapapera, m> of Socialism is, "education and the pecially newspapers which aerve as art of thinking." Bat, how are we to the people's guide to truth. In the acquire this education, one might caprtalst papers we get only half-ask? Education. of course, covers truths and one-sided editorials. Be-many subjeets. For inaUnce, we need cauae of thia it is necessary for the to know of the world's affaira and labor claaa to faithfully and loyal]y
support its labor	pap«r» wh«r«
the viowpoint from the urorkers side is presented.
Frank Zaits, Lodge 1, SNPJ.
Andew More k. Lodge 14, SNPJ.
Joe	Joe Eadel, Joe Ritonia,
Anton Tratnik and Mary Smole, Lodge 16, SNPJ.
Charles Poeorelec. Lodge 3» SNPJ,
Angela Zaitz. Lodge 102, SNPJ.
Amalia Ornelich, F. Matkovich and Anton Demrhar, Lodge 104, SNPJ.
Marion Krzic, Lodge 119, SNPJ.
Mary Oven, Jenny Jenko and Louise Vidmar, Lodge 192, SNPJ.
Stefe Salamon and Frank Stmerl, Lodge 234, SNPJ.
John and Ida Simon, Lodge 659, SNPJ.
Tony Pierce, Lodge 568, SNPJ.
Mary Musich and Regina Singer, Lodge 686, SNPJ.
Louia Ambroaich and John Klopcic Lodge 747, SNPJ.
Jo« Vidmar, Jack Rožic and Emil Runnik, Milwaukee Federation of the SNPJ.
Mary Puncer, Lodge 6, JPZS.
Frank Policnik and John Camer, Lodge 19, JPZS.
Anton Ermenc and Hank Maren, Lodge 24, JPZS.
iS-ank Zaitz and Charles Pogorelec, Branch 1, JSF.
Joseph Drasler, Social Study Club of Branch 1, J9F.
Pavel Peklaj, Branch 46, J8F.
Leonard Alpner and Joe Alpner, Branch 37, JSF. Math. Musich and John Gole.
Zarjah Singers Heard Over WGAR
Cleveland. O.—The Socialiat Sing-	war-time d ctator.ship. Theae bilU are
ing Society "Zarja", can well be	t'iciou.% an*i-democratic and their
proud of ita aingera for it is proving	pa age vvoulrl be a firat atep on the
that it too, can have good singera	way to fascism. We muat fight these
who do not hide away from their cla:u	bili.
but openly admit that they are from	s ki of war reTnimU me f
the work,ng masa«, and are do.ng	, read ^ f ^
their bit to agitate for the Labor	'
cautie. We have been able to hear for	The street-car was packed and two
the second time in the last few weeks	ladies who had just entered were very
the following singers: Šopki« Turk-	indignant. One of them talked real
man, Jo»«plkiit« Turk, J.nni« P«ru-	loud so others near by could hear the
•«k and Tony Podobnik. They have	conversation. She spoke of men being
done well and we ali hope to hear
them again soon. They sang on the Slovene program over WGAR.
The meetings of the Sub-branch, 27, JSF, have been changed to one bus-expressing their opinionc, tfc*lr jmeeting and one educational li»t. The man aeated at the wind'ow, periencea and auggestiona as to what !n,eotin^ t,ach month. The meetings getting angry, asked her »f any of her could and ahould be done to create have not been 10 very attended were at the front. "Yea," ahe ans-
so rude, not giving up their seats for
the lady paHsengers. She kept up with this talk and even called the men slackers as this happened in war time ind she thought they ahould ali en-
hsprening? eqoa!!y we!l of the paa^, as of the present. History is essential, studying the philosophies of our great ests thinkers is neccessary and im-portant. We need to study as veli as try to understand psychology. We need to study economics and political science and many other subjeets. Ali these subjeets make up education.
One does not need a college education to study any of these subjeets. On the contrary, I believe one can
Singing Society "Sava", Chicago.
John Maren, Singing Society "Naprej", Milwaukee.
Andrew M ozek, Dramatic Section S. N. D., Waukegan.
Marion Krzic, Executive S. N. D., Waukegan.
France« Artach, Co-operative Lea-gue, Waukegan.
Anton Kobal. l.ibrarv R N D , Waukegan.
The Conference chairman was
activity and responae from our youth. The conceasua of opinion seemed .o be that to accomplish anything we will have to work towards winning the interest of children and youth in our movement through Falcon Groupg and Clubs before they go through the American school s.vstem and are chucked full of ideas about "rugged indrvidualiam." Tony Plorc«, who has had ezperience working with youth through the co-operative movement in Waukegan, ezpresaed tbe unfortun-ate truth that there is les« chance of doing socialist work among those who have graduated from high school or rcllsgc than there i, among those »vith a grade school education. The American school system does a per-fect jt>b of poisoning the minds of youth against anything that smacks of radicalism.
The Conference remaind in session ali morning and part of the afternoon after which came the program prepared by the Milwaukee comrades and the drama, "Jacob Ruda," pre-aented by members of Branch No. 1, Chicago. The usual miatake of making the program too long waa made, this one >waa about four hours long.
Over five hundred people attended tKe afternoon program and »tayed for the dancing in the evening. Most of the Chicagoans left soon after the end of the program but were some-what delayed in getting home because of a bad wreck that evening on the North Shore Line.
Our Ncat Doing«
of late but we hope more of the members attend in the future.
We have taken different articles from the Readers Digest and report-ed on them. The discussions following each article turned out very interest-ingly and I hope that they will be continued for a while.
A few weeks ago C. Wesley dis-
wered, "Uwo of my brotheri and my father," and raised her head with pride. The man turned around so she could better see hini and said, "the next time you write to any of them ask them to look for the reat of this," (his arm had been amputated almost at the shoulder). The other paiwen-gers listening to this began to "shoo"
cussed the Sheppard-Hill BiH and un*il »he was tempted to get off mentioned how misleading the bili th« c®r-
really is. He mentioned the fact that | 111 bet she never »poke out of turn it would give legislation power for again.	Olg« V«har.
jllHIM"""
ARCH LIGHT
•Hm...
vil
Donald Lotrich
♦lllllllh.......„lllll
Among the more important deci- tration, but they sions vvhich came out of the meet->juat one, sobbing, ing of the Executive Committee of JSF last Friday, was the vote to atrenuously protest the chartering of the new miners union by the American Federation of Labor. We ali pretty much agreed that such a labor union urili not help the miners any but rather help the mine owners. The aetion of the AFL in chartering this union only shows to what low deptha the American union movement haa already fallen. Un-lesa they can lead, they will do everything possible to ruin even other existing unions which are legitimate and genuine. The AFL
We aometimea are fooled into be- Frank Zaits, Chicago, and recording
M _	_____do it almoat better when he or she is
Gran'maw, too? Yet you never be- self-thought. (I believe it was Mr, lieved it for a moment." Stili, there's Bernard Shaw who once mentioned
some publicity value in such erusad ing.
They say that we arriters are aa jealoua of each other as ca ta and dogs. Don't believe it. I wish you could for example hear our Cleveland buneh when we get together. You'd certainly hear some compliments! — And here I come, not with some hot news, but just a bit of my personal
the fact that those who have been educated in colleges, know the least.)
The Libraries are co-operating splendidly with what they call Mread-ing courses" or "reading with a pur-poae." They outline for your par-tkrular needa, any subject you might inrish to pursue, and often one gains more from *uch reading couraes, than if one would have attended college,
JSF ITndertakes Xen C^ampaign To Aid Spanish Lojalists
Upon motion of the JSF Executive Committee the folIowing appeal haa been aent out to over one thou-aand Jugoalav Fraternal Organizationa for aid to the Spaniah Loyalists: Dear Brothers and Sistera:
Fraternal, Cultural and Labor organizationa along with other groupa whoae aympathiea are with the auffering vietima of Fascism in Spain are renewing with increaaed vigor their campaigna to ra»ae funds for the purchaae of food, clothing and medical supplies for the Spanish people: men, women, children and aged non-combatants.
Among the Jugoalav people in thia country the Jugoalav Federation, S. P., ia carrying on thia work aince the out break of the war.
With the bes t of the German and Italian war ma-chinea aiding them, the Fatciata have ravaged a large part of the Spaniah Republk, deatroying many towna and leav-ing hundreda of thouaanda of men, women and children in immediate need of shelter, food, clothing and medical care and auppliea. . Thousands of others along with the thouaanda of wounded aoldiers are crowded into cities back of the LoyaIiat linea. Ali are sorely in need of food, clothing and medical aid. The need for aid has never been greater.
We strongly urge you ali to donate financial aid aa liberally aa poaaible.
Ali contributiona will be publiahed in our organ, Proletarec and immediately forwarded to the TRADE UNION RELIEF FOR SPAIN, in care of David Dubinaky, Preai. dent of the International Ladiea' Garment Workera' Union.
Don't fail the Spanish Loyaliata in their most critical
h our.
Send ali contributiona to the Jugoalav Federation, S. P., 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, III.
With fraternal greetinga,
EXECUTIVE COMMITTEE, J. S. F.
lieving that it is possible to exercise the freedom of thought and speech in our public schools and colleges, but as a matter of fact, no such freedom exists in any of our schoola.
I have in mind a čase that was repo rt ed by one of the young comradea at the JSF Conference in Mi!waukee in regards to the freedom of thought and expression. He told of his ex-perience when in the seventh grade in school. The teacher of his class held an eleetion among her students as it was near the time of a presi-dential eleetion.
"Three of us," he said, "voted for Eugene V. Debs, the Socialist presi-dential candidate at that time.
The teacher got terribly mad and wanted to know who it was that votod for Debs. We were scared stiff and no one dared teli her. So finally, »he called in the principal and in that way succeeded in finding out who those three votera were. After she found out, she gave us a good lecture and scolding merely because we dared to .express our freedom of though and expression.
secretary, Jo« Vidmar, Milwaukee Kristina Porjavoriok. who acted as secretary of the Conference for tke past two years aras reeleeted. Three cities were nominated for the next conference arhich is to be held in the FalJ; Chicago, Sheboygan and Wau-kegan. The result of the vote was that Waukegan shall be the city in iwhich the next conference vrill be held vrith Branch No. 45, JSF and the Fraternal and other organizations in that territory who are affiliated with the Educational Buresu of the Federation, cooperating to make it a success.
A dis^ussion was led by Anton Gar-den on the new political party launch-ed by Gov. Philip La Follette of Wis-consin, known as the National Pro-grosaivo Par»y. Under thia was also discussed the Now Milwank«« L«ad«r vrhich, before its recent change of ownership, was known as the Mil-wauke« Londor, a Socialist Party organ. It stili is considered as a Socialist party apokesman. Our oam publication, Proletarec, with its record of over thirty years in the labor
•Such casea are prevalent every-ifield is in reality realy our paper and
where in schools today. The consti-tution of the United States which is thought to the children in the grades is never actually put into practice.
Louite B. Jura«y.
the sooner our Wisconsin comrades realize that the better it wil) be. Both subjeets were quite well discussed and should somevrhat clear up the minds of the delegates and help guide
TEST PILOT,-WHO?
will, no doubt, throw a lot of money From one thing to another as the , into the campaign to disrupt the weeka go by and our scheduled pro- major power in the CIO, for that is gram for the ycar kccps anfoldlng. what th« mlUtoVB union can e*»ily
be termed. Most likely they will put in many capable organizers and a lot of thugs whose main aim vrill be to cauae »trife in the minera"
Spaniah Aid Program and Sava's Concert, Sava's trip to La Salle and par-ticipation in the Song Festival, the JSF Conference in Mihvaukee over
May Day—ali this took plače in the organization. With this protest the
short period of one month. And now we turn our attention to Prolotaroc'a Picnic whkh is to be held on Sunday, Jun« 12tk at K«g«l'a Grov«.
There is always a risk involved with sponaoring out-door picnics. You can never be sure of the weather and the we«ther can either make or break your picnic. Proletarec*s Picnic haa. during the laat few yeara, been held late in the summer, around the time when the weather is already quite chilly, especially so, if you strike a period right after a rain storm- This waa the čase last year. In hopes of leaaening thia weather riak, the date of our picnic haa been shifted from the latter part of the summer up to the very beginning, June 12th.
This wll| be one of Jthe very first out-door picnics of the aeason and from present plans and indications, one of the largeat.
Much more on this from time to time up until the date, Jun« 12th.
Th« App«nl For Aid to Th« Spanish Lojralista
Elaewhere on this psge, we are publishing the appeal which has been sent out to over a thousand Jugoalav Fraternal organizations for material aid for Spain. Ali contributiona will be published in Proletarec. AH money collected by the Jugoalav Federation, S. P., is sent to the Trad« Union R«-i« for Spain, the treaaurer of which is David Dubinsky, President of the International Ladiea' Garment Work-era' Union.
We wiah to also atress that work on revocation of the embargo on the Spaniah Government ia juat aa important aa the material aid we are able to give.
Up to the preaent time the preaaure exerted upon the Preaident vras not atrong enough to warrant any aetion from him. The Loyalista are stili fighting against the murderous nreight of the formidable German and Italian armies hampered hy the ahort-age of munitiona.
Social Study Club M««t« Prida f
There are colonies in the South Sea Inlands where people live cloae to nature without any of the com-forta of civilization and get along quite alright, at least ao 'tia aaid by one who haa been there ind ought to know.
At the next meeting of the Social Study Club at the Center, Friday night, we are going to hear this subject discussed by a peraon who has apent a year living in one of theae colonies.
Come around snd spend the evening with us. Refreshmenta will be served after the meeting.
JSF showa that it is alert to the times and conditions. Other groups and even individuals should protest this move also. Other important things were discussed, including means of sending out organizers and speakera for the Federation and the campaign to aolicit more funda for the Spaniah Loyaliat cauae.
This man Hague who is the De-mocratic Ma.vor of Jersey City and at the same time an important mem-ber of the National Executive Committee of the Democratic party, seenis to have things pretty well oiled up to keep free speach and apeakers out of his city. He haa been getting a lot of unuaual pub-licity and the big boya of America have kind of looked forward to him for a bigger poaition than he now holda. It aeema that the entire matter ia the reault of efforta of the unorganized to form their uniona. Mr. Hague, being the Mayor and the contact man for big buaineaa, haa naturally done everything he could to keep the workera from organizing and from aeeking a bigger piece of bread for their labor. Norman Thomaa. the Socialist Lead-er, waa abducted and aent out of the City and other prominent Con-greaamen have even had to give up their apeaking engagements. Whether it will do anv good to vrrite to Mr. Hague or not, to protest the Hitler-like manner in which he is running his City, I do not know, but certain-ly, it will not hurt to have these fellowa know that we are opposed to hia methoda of keeping people down.
ali aeem to have cryinrf story, the story that buaineaa ahould be left alone and it will take care of every-thing and we will have prosperity again. It is surpriaing how short-sighted these people really are. They are biased, selfiah and ci*rtainly dis-honest. It ia almost impoaaible to get them to look at the pieture as it waa in 1931-32 and '33 and cer-tainly it is an imposaibility to make them underatand what bringa about theae panica and depreaaiona. A1I they know and aay ia that their profita have been curtailed and their buainess ruined by the numerous tax levies of the President. That seema to be the prevailing aentiment. It ia false to think that the amall taxes impoaed on buaineaa ia the cause of Ih« rocoaaton. If anything, it ia be-cauae too much haa gone to the few at the top and too little to the many at the bottom that brought about the recession in which we find ourselves.
★
Our own May Herald has been distributed and we can»* feel proud of the fine book vvhich was put out by our people. Thia magazine ahould be circulated far and wide. No Slovene . worker ahould be vvithout it. One of the main reaaona why we may have Fasciam in thia country ia becauae the few Socialist publica-tions are aH too few and the circu-lation aH too small to bring the truth of who's who and what's what to the people. We have yet to learn to build our pouer in a strong and influential publication. You should do your share now, to bring the true meaaage of economic aecurity to our people. Spread the May Herald!
MY AMERICA
A Ncw Book by LouU Adamič
According to hia own atatement ali of the former booka written by Louis Adamič have been but preliminary work to hia iateat book, My America. which ia being publiahed by Harper Brothera and will be off the press the end of this month.
My America, deala with the Amsr-ican acene.
NATIONAL ANTI-WAR CONGRESS
How far away from Faaciam we really are in America or better atill how cloae to it we are, no one knowa. What Mavor Hague ia doing can be repeated in hundreda of Citiea at the command of the ruling powers and our liberties and the democracies for which we are con-atantly atruggling will go by the boarda. Not only it ia necessar.v to demand an investigation, it is equal-ly imporUnt to see that men lika: Hague are put away where they will not get the opportunity to abuse the powers entrusted to them by the good citizens.
★
It i« hard to believe how little reapect the average American buai-neaa man haa for the President of the United States. Within the past few weeka, I have had an opportun-ity to contact about twenty of theae buaineaa people, aome of whom are conaiderably better off now than they vvere during Hoov«r'a Adminis-i
The Keep America Out of War National Committee ia calling upon ali organizationa of American people to aend delegates to a great National Anti-War Congrett to be held in Waahington, D. C., May 28-29-30.
New war, no matter what the al-leged purpoae, meana untold miaery and brutalization for the American people. No conccivablc good that can be accomplifthcd »hroad can campenaste for the incalculable agony, priv-ation, and loaa of libertiea at home. Suport the Anti-War Congreet.
DISCRIMINATION
Said the wild man of Borneo to the raving Hottentot:
Teli me, brother, what makes you so^ot?"
Said the rUving Hottentot to the wild man of Borneo:
"When I think of the primitive im-plementa with which we two put eseh other on the blink, snd see the tank«, and aerial bombs with vrhich the white brethren put each other out of commission, you can't hlame me for getting hot." —American Guardian.
FALCON CORNER ON PAGE 5.