IZ RAZISKAV PEDAGOŠKEGA INŠTITUTA UČNE NAVADE in tehnike učencev Ko prosvetni delavci na raznih stopnjah in vrstah šol analizirajo vzroke slabših učnih uspehov, cesto ugotavljajo, da se učenci ne znajo učiti, da se pri učenju ne koncentrirajo dovolj, skus: gimnazije Ljubljana Vič, Poljane, Pedagoška gimnazija v Ljubljani, II. gimnazija v Mariboru in gimnazije v Celju, Idriji, Tolminu, Kopru, Postojni, Stični in Črnomlju. ESŠ v Ljub- da niso samostojni, da ne znajo Ijani, Tehniška šola za kemijsko, načrtovati domačega učenja, da metalurško, rudarsko in lesno-in-se ne uče redno, in podobno, udstrijsko stroko. Center strokov-skratka, da nimajo dovolj razvi- nih šol. osnovne šole Ketteja in tih učnih navad in tehnik. To se Murna, Vide Pregare in Hinka pokaže posebno ob prehodu iz os- Smrekarja, vse v Ljubljani) so so-novne v zahtevnejši režim sred- delovale pri akciji z vso priprav-nje šole. Na tem prehodu se učni Ijencstjo. uspeh zelo poslabša, mnogo učen- Učenci so odgovarjali anonimno cev pa že v prvem letu ali ob in so tudi dobro in z zanimanjem koncu tega leta izpade iz šole. sodelovali. Eden od njih je pri-ker ne more slediti povečanim pisal: »V vprašanjih sem zapazil šolskim obveznostim. večino svojih lastnih učnih te- Pedagoški inštitut v Ljubljani žav.« je prevzel med, svoje prve de- G: lovne naloge temo z naslovom Isl*- Na tem mestu seveda ne mo-“Ugotavljanje in razvijanje učnih remo navajati podrobnejših re-navad in tehnik v šolah II. stop- zultatov. Na kratko naj samo pri-nje« z namenom, da to pri nas kažemo, kaj je pri gimnazijskem doslej razmeroma neraziskano vzorcu pokazala primerjava uč-področje podrobneje razišče in nih navad in tehnik Gradivo smo statistično obde- in učnih SKUPŠČINA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE Posameznih družbenih dejavnosti nismo razvijali sorazmerno z naraščajočimi potrebami V Festivalni dvorani v Ljubljani je bila v ponedeljek 29. nostih. Kot so pokazale ugotovit- so nefunkcionalni in ne ustrezajo maja II. redna skupščina sindikata delavcev družbenih de- ve centra za raziskavo javnega modernejšemu pouku. V Sloveni-javnosti Slovenije. Ugotovitev skupščine je bila med drugim mnenja pri republiškem svetu ji pride na enega učenca komaj tudi v tem, da je bil program dela republiškega odbora na Zveze sindikatov Slovenije, ima- 3,8 kv. metrov površine, po nor-zadnjem občnem zboru (1963) pravilno postavljen, saj je na- mo opraviti z dvema problemo- mativih pa bi morali doseči 6 kv. rekoval reševanje najbolj perečih vprašanj na področju ma: metrov. družbenih dejavnosti. Ta program je obsegal naslednje na- — za večino delavcev v druž- Realne možnosti za pelo v os-loge: urejevanje materialnih in drugih odnosov med gospo- benih dejavnostih se samouprav- novnem šolstvu y primerjavi z darstvom in družbenimi dejavnostmi ter skrb za skladen raz- ne pravice izčrpajo z volitvami drugimi ■ zlasti gospodarskimi voj med posameznimi vejami družbenih dejavnosti; vzgoja organov upravljanja; dejavnostmi so nazadovale, članstva v samoupravljalce, ki znajo usklajevati interese po- — precejšnje število delavcev Nominalni osebni dohodki so na-sameznika in socialistične družbe; skrb za učinkovito stro- je indiferentnih oziroma nima in- raščali mnogo počasneje kot v kovno izobraževanje delavcev družbenih dejavnosti; skrb za teresa za samoupravljanje. vseh drugih dejavnostih, aeiez družbenopolitično vzgojo zaposlenih v družbenih službah; Sindikat bo moral v prihodnje sredstev za materialne izdatke vzgoja sindikalnih kadrov v sposobne strokovno in družbeno reševanju teh problemov posveti-razgledane politične delavce. Vrsta drugih, nepredvidenih na- ti precej več pozornosti, kot jo log je bila vzrok, da delo republiškega odbora pri uresniče- Je doslej. vanju tega postavljenega programa ni bilo vedno dovolj sistematično in poglobljeno, kot bi si nemara želeli. prispeva k reševanju tovrstnih problemov. Menimo tudi, da je ena od vedno pomembnejših nalog sodobne šole poleg posredovanja znanja tudi miselno aktiviranje učencev in njihovo usposabljanje za samostojno pridobivanje znanja med šolanjem in kasneje v življenju. Dandanes se nova znanstvena in strokovna spoznanja na vseh področjih človekovega udejstvovanja tako hitro razvijajo in tudi tako hitro zastarevajo. da šola ne more dati učencu vseh spoznanj, ki jih bo kdaj potreboval, oboroži pa ga lahko s samoizobraževalnimi tehnikami. Ce hočemo »tanje izboljšati, ga moramo najprej dobro poznati. Zato ima raziskava dva dela: prvi, deskriptivni, in drugi, eksperimentalni del. Trenutno je prvi del raziskave že skoraj zaključen, dobljeni rezultati pa nam bodo pomagali pri načrtovanju eksperimenta, v okviru katerega bomo skušali načrtno vplivati na razvijanje učnih navad in tehnik Pri učencih. V prvi vrsti nas je zanimalo Vprašanje, kakšne so učne navade in tehnike naših učencev in v kakšni zvezi so z učnim uspehom, ali bolj določeno, v katerih konkretnih vidikih učnih navad in tehnik se predvsem razlikujejo dobri in slabi učenci. Za ugotavljanje učnih navad 'n tehnik nismo imeli na voljo nobenega že izdelanega instrumenta, zato smo ga morali za to mziskavo sami izdelati. Na osnovi izsledkov pedagoške psihologije 5° empirično preverjenih načinih m dejavnikih uspešnega učenja) 'h na osnovi mnenj profesorjev praktikov o tem, kateri vidiki ^Pešnih učnih navad ih tehnik Sc> najvažnejši v konkretni šolski sbuaciji, smo analizirali pojem u^bih navad in tehnik v nasled-^ie sestavine: J. smotrna uporaba časa za domače učenje, 2. urejenost prosto- za učenje, 3. tehnike pisanja 'Spiskov ob razlagi, 4. tehnike tc®nja iz učbenika, 5. splošne bhnike uspešnega učenja, 6. ken- Skoraj na vseh področjih druž- tura itd.) namenjajo sicer rela-uspehov učencev. Rezultate lahko benih dejavnosti na splošno ugo- tivno visoka sredstva, hkrati pa posplošimo samo na prve razrede tavljamo, da se za posamezne de- vemo, da je materialna osnova TUDI NARAŠČAJOČA SREDSTVA V ŠOLSTVU NE ZADOŠČAJO pa je v skupnih izdatkih za šolstvo padel. Osebni dohodki so bili v 1. 1966 v osnovnem šolstvu v povprečju le za 4,25 odstotka višji kot v gospodarstvu (leta 1962 so bili — tudi zaradi izobrazbene strukture zaposlenih! — za 30 odstotkov višji!). gimnazij v Sloveniji. javnosti (zdravstvo, šolstvo, kul- poslovanja nekaterih zavodov in tudi dejavnosti zelo slaba, da so Tudi razlike pri osebnih do-' Šolstvo kot ena izmed družbe- hodkih prosvetnih delavcev med nih dejavnosti nosi vse pravkar občinami so prevelike in očitno osebni dohodki relativno nizki, da omenjene značilnosti. Na eni stra- niso rezultat doseženih us-pehov so možnosti celo za enostavno re- ni ugotavljamo, da so v zadnjih pri delu. Po podatkih republi-produkcijo minimalne. Temu je letih'sredstva za šolstvo hitro na- škega sekretariata za prosveto in na eni strani vzrok ekstenzivnost raščala. hkrati pa je dokumenti- kulturo SRS so se v 1. 1966 gibali razvoja posameznih dejavnosti, rano, da šolstvo deluje v zelo sla- osebni dohodki za redni delovni ko se je večalo število ustanov bih materialnih razmerah. Očit-in število zaposlenih v že obsto- no je, da naraščajoča sredstva ni- čas v osnovnem šolstvu takole: za učitelja od 63.600 do 93.000 S-din, Spet je prišel čas, ko so začeli odhajati... Najprej maturanti, za njimi bodo odšli kmalu še drugi ječih ustanovah, medtem ko se so zadoščala za potreben razvoj za predmetnega učitelja od 74.500 učinkovitost, količina in pred- šolstva. Gledano v odstotkih, je do 115.000 S-din in za profesorja vsem kvaliteta dela niso povečali proračunski potrošnji republike od 72.600 do 130.000 S-din. Takšna v enaki meri. Na drugi strani pa bilo gibanje deleža 'za šolstvo v razlike so posledica različnih so te .pomanjkljivosti posledica razmeroma ugodno. Posamezni materialnih možnosti posameznih dejstva, da posamenzih družbenih občinski proračuni, ki skrbijo občin. Očitno pa je. da je tudi dejavnosti nismo razvijali enako- predvsem za 'osnovno šolstvo, pa razumevanje za šolstvo — ne gle-merno in sorazmerno z narašča- so bili z izdatki za šolstvo zelo de na proračunska sredstva— po jooimi potrebami in so zato za-. različno obremenjeni, pri čemer občinah zelo različno, saj imamo hteve po večjih družbenih sred- so se razlike iz leta v leto veča- primere, ko gospodarsko razvite stvih naenkrat toliko večje. le.. Sorazmerno najbolj so bile občine z visokim proračunskim Kljub dejstvu, da premajhna obremenjene z izdatki za šolstvo dohodkom na prebivalca dajejo materialna osnova poslovanja v prav rrianj razvite občine. Razil- za šolstvo relativno majhen delež nekaterih dejavnostih dejansko ke v stroških za učenca osnovne -in dosegajo nizka povprečja oseb-ovira razvoj samoupravnih odno- šole so se v zadnjih letih' naglo nih dohodkov v šolstvu, sov. pa tega izgovora le ni mogo- večale in so že daleč presegle Razumljivo je. da prosvetni če v celoti sprejeti. S tem bi nam- meje, ki bi jih lahko trpeli - gle- delavci niso zadovoljni z nizkimi reč samoupravljanje zreducirali de na različne objektivne potrebe osebnimi dohodki. Vse občine ob le na gospodarjenje, vse druge od- na posameznih območjih. Veča- sprejemanju svojih proračunov noše oziroma samoupravne pra- nje razlik je bilo ena izmed os- tuch niso upoštevale priporočila vice in dolžnosti — kot so orga- novnih slabosti dosedanjega si- sindikata o prerazdelitvi ^prora-nizacija dela, medsebojna delovna stema financiranja. čunskih sredstev v korist šolstva, razmerja, delitev osebnih dohod- Republiški odbor je z vrsto Tudi ob večkratnih pojavih napo-kov itd. — pa bi izločili. Menimo analiz in informacij opozarjal na vedanih prekinitev dela ni mogo-— tako ugotavlja poročilo repub- težaven materialni položaj šol- če prosvetnih delavcev označiti hškega odbora za obdobje 1963 do siva — zlasti osnovnega in sred- kpt ljudi, ki hočejo problem oseb-1967 — da je bilo prav na tem njega — in se odločno zavzemal nih dohodkov rešiti čez noč in se področju samoupravljanja prema- za uveljavljanje takega sistema zato postavljajo na brezkompro-lo narejeno in da dejavnost sin- financiranja, ki bo zagotovil šol- misna stališča — ker so pred tem dikata v tem pogledu ni bila do- stvu stabilen in kontinuiran raz- korakom naredili z analizami, pri-volj učinkovita. To pomeni, da voj ter omogočil izenačevanje merjavami in dogovarjanji vse delo sindikata ni dovolj intenziv- materialnega standarda v šolstvu, mogoče, da bi uresničili svoje za-no in dovolj vztrajno, da bi bila Poročilo republiškega odbora na- hteve. na eni strani rešena pereča si- vaja številke, ki dokazujejo, kako stemska vprašanja na področju v zadnjih letih sploh nismo do-družbenih služb, na drugi strani segli planiranih investicij v šol-pa razrešena poglavitna vpraša- stvu, kar bo imelo posledico, da nja samoupravljanja znotraj de- v krajšem obdobju ne bo mogoče lovnih organizacij. Seveda pa je izboljšati razmer, kakršne imamo tudi obdobje štirih let prekratko, danes: od 1085 osnovnošolskih da bi bilo mogoče rešiti tako zgradb je bilo 760 zgrajenih pred kompleksna in dokaj zamotana prvo svetovno vojno; v letih 1946 vprašanja financiranja in, samo- do 1960 smo zgradili le 84 osnov-upravljanja v družbenih dejav- nih šol! Prostori v starih stavbah NIMAMO JASNO ZAČRTANE DOLGOROČNE POLITIKE RAZVOJA POSAMEZNIH KULTURNIH DEJAVNOSTI DOBRI IN SLABI UČENCI PRI UČENJU Ugotovili smo, da obstaja med »Bodočnost je vera...« Ceotraciia',1pri učenju 7.' aktivno učnimi navadami in tehnikami in delovanje med poukom. učnjm uspehom določena, čeprav sestavjii'Sakjq_!^2016*vprašanj*^ tipa cient 0,29). Na učni uspeh vpliva Med pismenimi nalogami ob 30-letnici KPS prejela prvo ^stranskega izbora s tremi seveda poleg učnih navad in teh-?°žnimi odgovorU vedno ali po- nik še mnogo dejavnikov, tudi fosto, včasih, redko ali nikoli), dobri ucenci nimajo učenci nimajo vedno : '»Ali^si^med^učenjem delate ustrezno razvitih učnih navad in ^atke, pregledne povzetke iz tehnik in dosezajo svoje nadpov-sradiva’« prečne uspehe zaradi drugih de- Po opravljenem predposkusu javnikov, npr. zaradi nadpovpreč- Delež kulturne potrošnje v osebni potrošnji pri nas ni velik — tako ugotavlja poročilo republiškega odbora; obstaja celo mnenje, da je po ukrepih gospodarske reforme in ob prestruktuiranju Sklenno mišlienie članov'Žir- osebne Potrošnje prišlo do zmanj-. nustjenje elanov zir. šania de]eža za kulturo v osebni nagrado Tehniška šola za strojno stroko v Ljubljani le- da. vecina nase srednješol- Priče smo številnim ske mladine^zavzeto spremlja ziv- primerom, ko delovni ljudje iz Učenci srednjih šol so sodelo- na kateri so izražali tudi lastne Ijenje današnje družbe in da se najrazijčn'ejš:h vzrokov nočejo vali v nagradnem tekmovanju v kritične misli do sodobnega živ- zanima tudi za vse tiste dogodke, sprejemati kulturnih dobrin, pa pisanju šolskih nalog ob 30-let- Ijenja. Zelo uspele so naloge, ki ki so pripravljali in naposled čeprav jih družba daje brezplač- ni« ustanovitve KPS. Tekmova- so prikazale življenjsko pot in omogočili^ uveljavitev socialistič- na nje sta organizirala CK ZMS in žrtve naših narodnih herojev, usga družbenega sistema.^ Njihov Ob uresničevanju družbene in Slho v vprašalnik vključili 82 mk sposobnosti. Vendar se je po- republiški sekretariat za prosveto Včasih so si učenci namesto res- odziv na razpisano nagradno tek- gospodarske reforme ie postalo vPrašani o učnih navadah in teh- (kazalo, da se v nekaterih kon- in kulturo. Najboljše pismene ničnih zgodovinskih ali legendar- movanje in misli, ki so jih v svo- očitno, da bistveni vzrok morebit- ^'kah, poleg tega pa 17 uvodnih kretnih učnih navadah in tehni- naloge je pregledala in ocenila nih narodnih herojev izmi: v9rašanj o učnem uspehu, času, kah dobri učenci pomembno raz- posebna republiška žirija, 24. ma- svoje junake, ki so jih z izr Rabljenem za učenje o objek- likujejo od slabih (razlike — na ja 1967 pa je bila slovesna po- nim čustvom in spoštovanjem Tl 'Tv-i— »m Jž _____^ __»V 1 1 • A_ Mr- j-f—Al v* r- 4 Vvi-vl 4 Xi- —M —. ~ v. 441-1 - tl« _1___i — v 4rrv- 35 od 82 vprašanj). Kar zadeva smotrno uporabo časa za domače učenje se dobri učenci v večji meri izogibajo kampanjskega učenja, imajo boljši občutek za čas in bolje razvito slovov: 1. Bodočnost je vera, izmislili izred-do delitev nagrad najboljšim posa- njihovih žrtev postavili v izmišljene, vendar verjetne situacije. Verzi prvega naslova so jim nu- jih nalogah izrazili, so dokaz za to. meznikom in šolam, ki so najbolje organizirale tekmovanje. Učenci so se večinoma odločili za enega od naslednjih dveh na- kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt. 2. Človek — komunist Naloge sp pokazale, da učenci najboljši ne stagnacije in malodušja na področju kulture ni samo v ne-J-S- zadostni materialni osnovi dela Nagrajene so bile naloge na- na tern področju — čeprav je to slednjih avtorjev: Barbare Ho- eden najpomembnejših elementov čevar, VII, gimnazija Ljubljana _ ampak tudi v neprilagojenosti dili možnost razmišljati o vred- Vič, Darke Podmenik. VII. gim- novim potrebam, v nedodelanih nosti življenja in smrti, ki to živ- nazija Ljubljana Vič, Denisa Po- konceptih in neracionalnem tro-Ijenje ustvarja in omogoča. niža, II. gimnazija Ljubljana, šenju sredstev. Za uspešnejše na- Najboljše so bile tiste naloge, Zvonka Petka, Ekonomsko admi- oredovanje kulturnih dejavnosti nistrativni šolski center Koper, je treba uvesti nove in trdnejše Franca Kremenška, Tehniška šo- oblike financiranja, ki bodo dale la za strojno Ljubljana, Draga osnovo stabilnejšemu razvoju. Jančarja, Tehniška šola za ke- Materialna osnova kulturnih delovnih pogojih in izven-v Jskih aktivnostih in 22 vpra-„V1'1 o stališčih do šolanja in Uienja. » Y maju 1966 smo s tem vpra-nTn>kov anketirali, 10 Vo, slučaj- ‘ vzorec učencev prvih razredov »navado časa« — da se spravijo ^binazij po vsej Sloveniji, skup- k učenju vsak dan ob istem času A* 419 učencev. Iz finančnih in in samoiniciativno. Tako je 65 jijfLtičnih razlogov smo se orne- odstotkov dobrih in le 28 odstot- JAna 1. razred, kjer so tudi kov slabih učencev pritrdilno od- . . „ . D t- • .. . . , . , v^blemi v zvezi z nizkimi šol- govorilo na vprašanje »Ali se Naloge sp pokazale, da učenci so največkrat v zvezi z odnosom mijsko stroko Ruse, Poldija Do- dejavnosti je slaba nasploh, pose-skirhi uspehi in osipanjem učen- učite vsak dan sproti?«, velike dobro poznajo zgodovinske do- mladega človeka do današnjega lenca. učiteljišče Ljubljana, Mar- bej pa še v posameznih občinah najbolj pereči in na gimna- razlike pa so se pojavile tudi pri godke ob ustanovitvi KPS na Ce- družbenega reda in do nepravi)- tina Lesjaka, Tehniška šola za in zavodih. Iz podatkov v zadnjih kot na najbolj homogeno vprašanjih »Ali znate točno pred- binah pred 30 leti. V svojih na- nosti, ki se pojavljajo v odnosih • elektrotehniško stroko Ljubija- letih je razvidno, da ie bilo pove- šol II stopnje Za orienta- videti, koliko časa boste določe- logah so znali te dogodke in nji- med ljudmi in v odnosih človeka na, Milana Osrajnika, gimnazija čanie sredstev za kulturo v bistvu Hiško primerjavo brez namenov nega dne porabili za učenje in hovo vsebino dobro povezati tako do dela. V teh nalogah so učenci Ravne na Koroškem, in Toneta le tolikšno, da ie bilo mogoče v ^Ploševania, smo zaieli tudi po pisanje domačih nalog?« in »-Ali z našo NOB. kakor tudi s pro- zelo kritično presojali svet okrog Sirka, gimnazija Celje. določeni meri dohitevati gioanje -ekaj oddelkov osmih razredov se učite vsak dan ob istih urah?« blemi povojne graditve socializ- sebe in vedno našli svoje lastno Poleg dijakov so prejele na- osebnih dohodkov, meatem po so "Snovnih šol in poklicnih in Raziskava je tudi pokazala, da se ma vse do današnjega dne. Mno- mesto v njem. Vsi poudarjajo od- grade za najboljše naloge še šo- se morala ponekod funkcionalna fednjih strokovnih šol v Ljub- dobri učenci v povprečju ne uče go nalog je dogodek izpred 30 let govornost mladega človeka do le: Tehniška šola za strojno stro- sredstva za izvajanje programov ,,ani. v anketiranje zajete šole več kot slabi (povprečje za oho- obravnavalo bolj z zgodovinskega družbe in do dela, pri tem so ko Ljubljana, VII. gimnazija ceky zmanjša.i. Pri tem je tiena ki so se odmaknile podajanju hi-storiata in življenjskih usod posameznih herojev ali borcev, in so izražale osebne probleme. Ti »redposkus: gimnaziji Poljane in je je bilo 2 uri 20 minut dnevno **ntvid, Ljubljana, glavni po- (Nadaljevanje na 4. strani) stališča, večina pa jim ustanovitev KPS samo osnova, je bila jim zgledi iz preteklosti v spod- Ljubljana Vič in Srednja kme- poudariti, da materialna sredstva budo. tijska šola v Mariboru. (Nadaljevanje na 2. strani) Novoizvoljeni člani republiškega odbora sindikata delavcev družbenih delavcev ČLANI PLENUMA MUZlČ Milutin, Okrožno gospo- BAUMAN Silva, Republiški od- darsko sodišče, Ljubljana; bor Sindikata delavcev druž- OGRIS Marijan, Splošna bolni- Občinsko ca, Koper; PAVLINA Zdenko, PEČEČNIK Vladimir, Carinarnica, Snežana; PETERNELJ Jože, Zavarovalna skupnost SR Slovenije, Ljubljana; PIANO Jože, Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, Ljubljana; benih dejavnosti Slovenije, Ljubljana; BEDERNJAK dr. Jože, Splošna bolnica, Murska Sobota; BERCE Ivan, Osnovna šola »Tone Čufar«, Ljubljana; BERČIČ dr. Branko, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana; BERTONCELJ Zora, Klinične bolnišnice, Ljubljana; BIRSA Marija, Osnovna šola, PIVK Valentin, Gimnazija, Rogaška Slatina; ' Škofja Loka; BOHANEC Slavko, Republiški PONIKVAR Igor, Delavska uni. svet Zveze sindikatov Slo- verza, Celje; venije, Ljubljana; PUBERER Marijan, Uprava za BOLTAUZER Fretik, zoboteh- notranje zadeve, Novo me- nik, Maribor; sto; BOŽIC Joško,^ Skupščina obči- RAlCKOVlC Milorad, Služba ne, Ajdovščina; družbenega knjigovodstva, BOžnar Srečko, Osnovna šola podružnica 501, Ljubljana; »Tone Tomšič«, Ljubljana; S*BIL Marko, Zavod za klimat- BREZEC Alojz, Služba družbe- sko zdravljenje otrok, Kranj; nega knjigovodstva, Postoj- SENKOVIC Nada, Otroški vr-na; tec, Pobrežje, Maribor; CAHUK Geza, Republiški odbor SIMONČIČ Ivo, Kreditna ban-Sindikata delavcev družbe- ka in hranilnica, Ljubljana; nih dejavnosti Slovenije, SOTLAR Drago, Radio postaja, Ljubljana; Trbovlje; CISAR Aleksander, Gimnazija, SUVOROV ing. Jože, Tehnična Murska Sobota; šola strojne stroke, Ljublja- ERBEZAR Vekoslav, Osnovna na; šola »Fran Albreht«, Kam- ŠEBART Niko, Posebna osnov-nik; na šola, Maribor; GAZVODA Jože, Osnovna šola, ŠTIMAC Milan, Bolnica za TBC, Topolščica; TAUTOVIC Ivica, Splošna bolnica, Jesenice; TOMAŠIČ Milica, Zdravstveni dom, Izola; VUGA dr. Vidojka, Zdravstveni dom, Nova Gorica; Kranjska gora; GRČAR Slavko, Republiški sekretariat za pravosodje in občo .upravo, Ljubljana; GREGORIČ Marijan, Gimnazija, Brežice; HANŽIČ Miloš, Zobna ambulanta »Litostroj«, Ljubljana; TTTTnT„„ „ ^ . , HARI ing. Štefan, Šolski center WEISS K®mll°, Dravska um-kovinske stroke, Lendava; verza, Črnomelj, HOČEVAR Brfeda, Mariborske ZEMLJIČ Vlado, Skupščina ob-lekame, Maribor; čine, Maribor; JAMNIK France, Slovensko na- ZIRKELBACH Slavica, Osnov-rodno gledališče, Drama, na šola »France Prešeren«, Ljublj ana; Kranj; KASTELIC Vinko, Republiški ZUPANIČ dr. Stane, Splošna odbor Sindikata delavcev bolnica, Slovenj Gradec; družbenih dejavnosti Slove- ŽELE dr. Milena, Splošna bol-nije, Ljubljana; niča, Celje; KLEMEN Tone, Skupščina ob- ŽUŽEK Iva, Osnovna šola, čine Moste-Polje, Ljubljana; KOCIJAN Gregor, Republiški svet Zveze Sindikatov Slovenije, Ljubljana'; KOSMAČ France, »Viba-film«, Ljubljana;, KOTNIK dr. Drago, Ekonomska fakulteta, Ljubljana; KOVAČ dr. Mitja, Kirurgična klinika. Ljubljana; KREFT Mitja, »RTV — Ljubljana«, Ljubljana; KUHAR dr. Boris, Etnografski muzej, Ljubljana; . LEKŠAN Jože, Skupščina občine, Koper; Šmartno pri Litiji; ČLANI NADZORNEGA ODBORA KASESNIK: Ida, Višjai -stomatološka šola, Maribor; KOBENTAR Bine, Skupščina oljčine, Jesenice; TRAMPUŽ Miloš, Klinična bolnišnica za živčne bolezni, Ljubljana — Polje; NOVI PREDSEDNIK Na svoji prvi seji - so člani LORENCI Marija, Zdravstveni plenuma republiškega odbora dom, \Trebnje: MEJAK dr. Sonja, Zavod za zdravstveno varstvo, Ljubljana; MLAKAR Oton. Zavod za socialno zavarovanje, Ptuj; sindikata delavcev družbenih dejavnosti izvolili za predsednika prof. Slavka Bohanca. Dosedanji predsednik republiškega odbora Marijan Jenko odhaja na novo dolžnost. - PREDLOG SKLADA »BRATA RIBAR«; Priznanje mentorjem 24. maja je bila v Klubu poslancev v Ljubljani slovesnost | posebne vrste; predsednik CK ZMS Janez Kocijančič je izro-čil priznanja dvajsetim mladinskim mentorjem za njihovo dol-! goletno požrtvovalno delo z j mladino. Priznanje so prejeli: Baldomir Bizjak iz Kranja, Lojze Vse šole naj ustanove sklad za pohvale m nagrade odličnim dijakom Pred nedavnim je bil ustanov- mu učencu, ki je dobil v vseh njihova imena v to vitrino ter Ijen sklad Brata Ribar, ki ima razredih pozlačeno značko. dajo skladu pomen, ki ga ima robe trpna Gahrenia predvsem naslednje naloge: spod- Šole naj bi podelile prve na- za družbo. V tak sklad bodo radi p^tn-inp tanez Hafner i» I iu-bujati učence vseh jugoslovanskih grade že ob koncu tega šolskega prispevali starši in drugi. Mimp rvnl Hnčpvar iz Mnribo- šol k odličnim uspehom, krepiti leta. Iz centralnega sklada Bratov Značke in medalje so po obliki J > t iubliane i povezovanje učencev in šole s Ribar, katerega sedež je začasno enake v vseh šolah v Jugoslaviji, > f • -r , ‘paI: starši in družbeno skupnostjo, v Zagrebu (Iliča 191), bodo do- obenem z medaljo pa se podelju- T Maida razvijati bratsko povezanost mla- deljevali pomoč vsaki šoli v dr- je tudi posebna legitimacija. Uče- , rr J tnvita 'pnrienr- dine vseh narodov in narodnosti žavi, ki ji lastni sklad ne bo za- nec, ki bo imel oboje, bo imel -1 r-inhlinnp Tanko Pertot S Jugoslavije ter vzgajati mladino doščal za nagrajevanje odličnih prednost pri nadaljevanju šolanja 1 „ ^ T i p ^ ■_ Mari- i v duhu naše bližnje revolucio- učencev po tem sistemu. V zvezi (pri štipendijah, študentskih kre- Q. ’ p-T," i7 V uitomera i narne preteklosti. Akcijo organi- s tem je sedaj naloga šol, da pra- ditih, študentskih domovih itn.), • f Maribora Miloš ; zacijskega odbora tega sklada vilno organizirajo ta sistem, da pa tudi pri zaposlovanju. Sklad « • c.prTlnetra Dri Novi podpira zvezni sekretariat za izo- seznanijo učence in starše s smo- si bo namreč prizadeval, da bo P . P estandok-er Ravne ss™2!r 2J" ±A°: ass '“ralno ln >poa- Sr&JKr SSS Topolovec, M. K. roča vsem šolam, naj ustanovijo stavijo vitrino'sklada, da poskrbe poro. sklad za pohvale odličnim učen- za podpornike skiada in vpisujejo cem. Temu priporočilu se pridružuje tudi republiški sekretariat za prosveto in kulturo. Ob koncu šolskega leta dajo šole iz tega sklada odiičnim učen-cem pozlačeno značko Pohvala za odličen uspeh (učencu, ki z odličnim uspehom izdela razred), pozlačeno medaljo Pohvala za odličen uspeh (učencu, ki z odličnim uspehom izdela zaključni V letošnjem letu praznuje Pe- ciji svojo denarno pomoč. Tako razred), v zaključnem razredu pa dagoška akademija 20-letnico je socialno-ekonornska komisija zlato medaljo Bratov Ribar tiste- svojega delovanja. Pri praznova- razdelila čez 300.000 starih din ---------------------------------- nju sodeluje tudi organizacija socialno šibkim študentom. zveze študentov na našem zavo- Študentje ob 20-letnici Pedagoške akademije Obisk ameriških prosvetnih delavcev Pred nedavnim so bili na tri- Murska Sobota, Ivo Zobec, Novo mesto, Radič Gajič, Ljubljana in Trogar Pavla iz Mozirja. CK ZMS bo odslej vsako leto | podelil priznanja mladinskim ! mentorjem. Lepo bi bilo, da bi s podobnimi akcijami začele še kakšne druge organizacije! »Ljubljana v ilegali« III Pri Državni založbi Slovenije je pravkar izšla tretja knjiga zbirke dokumentov in spominov Ljubljana v ilegali«. Prva knji- du. Da bi temu jubilejnemu letu m,0remo Ob tem Jubilejnem letu si ne ^ remo kaj, da ne bi še enkrat borbenega gibanja v nasi ravnatelji sedmih ameriških gimnazij oziroma akademij, ki so preučevali naše pedagoške metode. pačijo, druga je osvetlila vzpon revolucije v prvem letu okupacije, tretja pa prinaša gradivo i2 dali vse večji poudarek, so štu- DOnovili in si vroče zaželeli to. , . dentje že jeseni sprejeli program kar tare nag0 ustanovo že vrsto E-.!!-1 £1. obdobJu Pred , , . ... ..... dela, s katerim so se vključili v let namreč želja po novih pro- tedenskem obisku v nas^ državi praanovanje. štorih. Stanje, kakrino je sedaj, ^ _ V okviru celotnega programa, skoraj ni vzdrzno, saj imamo pre- delovanja osvobodilnega in reki so si ga zadali, ^paj navedem da-vmija po vsej Ljubljani od volucionarnega gibanja v ile- samo nekatere večje prireditve prui, Starega trga, pa do Most. galni, z bodečo žico in bunkerji Ameriški prosvetni delavci, ki in akcije V mesecu decembru so Taka raztresenost predavanj pa ograjeni, v eno. samo velikan-jih je vodil dr. Kenneth Young, se deležih razstave Vincenta van Ot,ežkoča študij in delo zveze štu- sko koncentracijsko taborišče so obiskali razne prosvetne usta- Gogha v Beogradu, dvakrat so si Centov. spremenjeni Ljubljani v letu nove v Sarajevu, Zagrebu, Ljub- skupno ogledali predstavi v Ope- zaključil bom z besedami, ki 1942. Iz bogatega gradiva, ki je ijani in Titogradu. rl- oblskail 50 vec koncertov v Prof. Chamefzky — gost zagrebške univerze FilhTrmTmh^V^anrito "so "nri- 5ih Je zapisala tgv. dekanica prof. na razpolago in ki ga hrani ijub-prari"iTterno pr£o 20-letai- Aleksandra Kornhauser v pr- ^nsk, Institut za zgodovino de- ce PA in uspel kulturni večer, katerega sta se udeležila basist , . .... , , Ladko Korošec in baritonist Fer- Med gosti, ki so prišli letos ^v dinan.d Radovan. v mesecu maju okviru Fulbnghtovnega programa . v, v, T OA. lavskega gibanja, je uredniški od- vi številki lista študentov PA. bor odbral naibolj značiine in do- »... Naše ucilmce so se vedno kumentarne prispevke, jih bogato tesne in temne, nova učila šele opremil s fotografijami tega vi-v zadnjem času vzbujajo kon- harnega časa, kar vse naj pripo- ma v Jugoslavijo ie tudi prof ?? organizirali izlet v Belo kra- t t v starem sti&kem dvorcu, more k temu, da pred bralci za- ssn. 'ss&rsssz £ •rz&FS.«■z » ^ .SiliS*3SJW3fSS ».c.».»» K,£6l%,‘iJSt"JSiSS nfpv-iinniu ripkafprih sodobnih Pa tn^Sjb stike tudi z ostalimi tem < so to uspehi trdega dela, otrokom velike dogodke našf del‘ameriške književnosti ' tovrstnim; šolami. Ob obisku raž- dSpegl visokih zahtev kljub siko- zgodovinske preteklosti. V Radencih uspešno zaključili I. letnik šole »Siatinar« Že dalj časa pa imajo poznan- Stefan Celec stva in vzdržujejo stike z zagrebško PA. Obiski ene in dru- V zdravilišču Radenska Slatina so Se SO postali že tradicional- te dni z uspehom zaključili I. letnik ni. Na zaključno proslavo. ^29. poklicne šole »Siatinar«, katero je lani - maja 1967, SO povabili tudi Štu-noYembra odprl izobraževalni center d nt drugih akademij iz Ma-raaenskega zdravilišča za slatinske K . .J _ „ delavce. nbora, Zagreba, Reke in Beogra- Soia deluje v okviru poslovnega da. Delegacije študentov teh razstavlja svoja dela akademska Nova razstava v šolskem muzeju Tinca Sfegovec razstavlja akademij bodo dva dni gostje slikarka, profesorica grafike v združenja proizvajalcev mineralnih vod SFRJ ter je namenjena za prido- . , « bitev poklica siatinar, ki ga kot kva- študentov PA v Ljubljani. Poleg ljubljanskem Pionirskem domu lifikacijo uvajajo na področju prido- ogleda »bele Ljubljane« in njenih Tinca StegoVec. Doslej je raz-to!av3?ale?kunedveaietno šoio?SkiVpa sl znamenitosti bodo študentje iz- stavijala samostojno, že v Ljub-bo pozneje razširila na tri leta, bo menj3li svoja izkustva pri stu- Ijani, Giadcu in v Piranu, na ko-poklic siatinar javno priznan., , , ,, diju in v delu zveze študentov, lektivnih razstavah pa — razen Za teden muzejev, ki je bil od 21. do 23. maja 1967. je bila odprta občasna razstava »Doku* „ , , TTT TTT- menti za zgodovino šolstva na Zagrebu, v, salonu IJLTjH. g]ovcnskcm«. Razstavljeno }e gradivo od leta 1550 dalje in prikazuje razvoj šolstva do leta 1965. ' Razstava je odprta vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah tudi popoldne od 17 do 19' še v Beogradu, Ohridu, ure. Vstop prost. Za vodstvo 9° Skupščina delavcev družbenih dejavnosti Slovenije (Nadaljevanje s 1. šivani) delovnih organizacij kot tudi med , .. . . . . ... družbeno skupnostjo in delovnimi so predavatelji učni program oziroma za kulturo niso in ne morejo biti , oreanizaci1ami predavanja mnogokrat težko in z Od 21 vpisanih učencev slatinskih . , , . ___ delavcev je izdelalo L letnik 15 slu- Za svoje delovanje Se morajo a razstavi ie nreskrblieno Skuoin- šateljev, 5 učencev ima popravni izpit, študentje zahvaliti dekanatu PA, Splitu, Berlinu, Celovcu, Parizu. , .1 P - medtem ko eden prvega letnika ni , . . f;nan«nn nomočio Pragi. Budimpešti, Buenos Aire- ski ooii izdelal, celoten uspeh je dober do je s svojo nnaneno pomoč ju v , vicenci in še kie P pred prav dober, saj so trije slušatelji iz- omogočil marsikatero nnhovo ak- su, verom, vicenci m se Kje. v h delan celo z ^diičnim uspehom. eijo. Ppsebno so še dolžni zahva- Na sedanji razstavi, ki bo od- Kavr m llčimfurah VDredeiahnInredceihza- lo tistim profesorjem in preda- prta do konca Junija razstavlja si razst hteven učni program prvega letnika, vateljem, ki so nudili organiza- trideset svojih grafičnih del. do sred kar je zelo naporno, če pomislimo, da so morali poleg 5 do 6 ur popka dnevno opraviti še polovico rednega dela v proizvodnji. Zaradi pomanj-dela v proizvodnji. Zaradi pomanik-kljive izobrazbe nekaterih slušateljev odvisna samo od dosežene stopnje narodnega dohodka., ampak tudi od kulturne dediščine, razširjenosti oz. pristopnosti kulturnih dobrin, kulturne vzgojenosti prebivalstva itd. Skratka — materi Razstava mladih filatelistov mnogo dobre volje približali ravni izobrazbe slušateljev, sat- jih 11 od njih nima niti popolne osemletke. Vendar 50 let sovjetske defektologije * V Moskvi le bila letos od 27. fektološke teorije in prakse so sovjetske defektologije na razvoj močno vplivali zaključki kongre- jugoslovanske defektologije, Psi' alna sredstva Za kulturo morajo lateiisti občine Slov. Konjice najlep- z dpvršeno osemletko. Drugi letnik S£ Šrs s “ iSrŠ p”‘om r. “”“p' ta. Ta politika pa mora biti jasno| I. osnovni šoli v Slov. Konjicah in na opredeljena v družbenih planih. osnovniZrečah^bsmjata^eie Zg povisne snalize nam pokcl gja zavidljive uspehe. Oba skupaj šte-žejo, da večina gospodarsko manj jeta okoli 50 mladih članov iz viš-razvitih občin, kjer je nujnost razredov osnovnih šol, na razsta- kulturne vzgoje prebivalstva re- vi pa sodeluje 32 filatelistov. Izredno lepo urejena razstava, katere pokro- Razstava »Radio, TV in izobraževanje« v Zagrebu je hvalevredno, da je. dalo podjetje do 3^ marca peta znanstvena de- uiuimv —0.,~, el® dSajo tVCproizvoedrnhf mo^nosf, fektološka seja, ki jo je sklical sa o socialnopravm zaščiti mla- hoioški ^ problemi predšolske da si pridobilo kvalifikacijo, pozneje defektološki znansitveno razisko- doletnih oseb (1924) in stalisca vzgoje, Teoretične osnove spec S prvo.lastno razstavo so mladi fi- pridejo v te šolo ^lahkp s^amo učenci valni inštitut akademije pedago- ljudskih komisarjev RSFSR o alne pedagogike, Sodobna strerH' ških znanosti ZSSR ob 50. ablet- organizacijah slepih, gluhonemih ijenja pri reševanju teoretičnih niči oktobrske revolucije. Na se- in umsko prizadetih otrok in mla- vprašanj specialne pedagogike o3 jo so bili povabljeni tudi defek- dostnikov (1926). V tretjem ob- Madžarskem, Prispevki kiberneti' tologi socialističnih dežel Vzhod- dobju (1931—1941) so bili izdelani ke specialni .pedagogiki, Osnovne Nemčije, Poljske, Češke, Mad- specialni učni programi, napisani ne etape razvoja izobraževani3 žarske, Romunije, Bolgarije in učbeniki in specialne metodike defektologov v ZSSR in Osnovh Jugoslavije, katere so sovjetski Defektologja se jekot znanstvena principi specialnega pedagoškegj v prostorih Hrvatskega šolskega kolegi izredno pozorno in ljubez- osnova za pouk, vzgojo in uspo- dela v Jugoslaviji, ki ga Je poda lativno največja, dajejo najnižje viteij je glavni direktor usnjarskega muzeja v Zagrebu, Trg Maršala Ti- nivo sprejeli. sabljanje razvojno prizadetih tov. Marjan Pa\cic precs-oji* deleže svoiih ororačunov za kul- kombinata »konus« tov. Perc, je ta 4, bo še do 4. junija odprta raz- Na plenarnih zasedanjih je otrok vedno bolj diferencirala defektološkega oddelka ljubljan turo! ' San7c|I0rdmŠ1 d0kaZ nilhovesa dose- mlzotože^jl.^namemkna pred- bilo podanih enajst referatov. Formirati so se začele samostojne ske Pedagoške akademije. Tudi kulturni delavci s svoji- seveda sami tega ne bi zmogli, če vsem pedagoškim delavcem. Organiza- Uvodni referat o osnovnih eta- znanstvene discipline: surdopeda- Poleg plenarnih zasedanj -mi osebnimi dohodki niso zado- ne bi imeli ustrezne pomoči odraslih torji razstave so pripravili obširen ka- pah razvoja sovjetske defektolo- gogika, tiflopedagogika, oligofre- bila zasedanja po naslednjih sek voljni. Glede na razmeroma viso- fkfš^u oVprTv1^ tov.° Lesk^ekFranl poioljivih-avdiovizualnih programov gije je imel direktor defektolo- nopedagogika in specialna psiho- cijah: _ za surdopedagogiko, ^ ko izobrazbeno strukturo zaposle- Ce, na prvi konjiški osnovni šoli pa in pomagal ter podrobnih strokovnih škega inštituta akademije peda- logija. V četrtem vojnem obdob- izobraževanje in vzgajanje shj nih v kulturnih institucijah so predmetni učitelj tov. visner Jože. navodil za uporabljanje teh pomagal gogklh znanosti, doktor pedago- ju (1941—1945) se je sovjetska boslišečih, za fonetiko in akust* zneski povprečnih mesečnih oseb- & ^Tadi fUaS™.? zeC žlh^poSati^za pouk rad«ki t” ških znanosti tov. A. P. Dljač- defektologija posvetila predvsem ko, za psihologijo gluhih otrok nih dohodkov res nizki. Na to ni in da redno prihajajo na teden- levizijski ali kak drug avdiovizualni kov_ Osnovne teze njegovega re- oblikovanju specialnih metod za za slepe in slabovidne otroke. * dejstvo ie republiški odbor sindi- ske sestanke »sicer pa ie to šele pr- Program. . „ „rph ,ma ferata so bile: pomoč odraslim, ki so bili priza- duševno prizadete otroke, za kata večkrat opozarjal. Izdelal ie t"^ v arhivu SšoisMh oddij okrog 1000' Sovjetski sistem vzgoje in deti na vidu, sluhu in govoru za- nično patofiziološko proučev3 tudi anketo, ki je prikazala po- daijcvat: »2e v tem šolskem letu oddaj trajne vrednosti. Sole lahko na- izobraževanja razvojno prizade- radi posledic vojne. V petem, po- nje abnormalnih otrok, logoped drobnejšo sliko stanja. Ta anketa nameravali ustanoviti tovrstne od™iSU presnemava" tih otrok je vzniknil in se razvi- vojnem obdobju (po 1. 1945), je ska sekcija in sekcija za Pra je ugotovila, da je imelo v 1. ^®ah vna “območju, to Je v Za pouk književnosti priporočajo jal v pogojih novega družbenega sovjetska defektologija pred- šolsko vzgojo razvojno prizad 1966 od 195 anketiranih delavcev Vitanju, v Ločah in na drugi osnov- fonoencikicpedijo. To so zvočni po- sjstema ljudskega prosvetljeva- vsem utrdila svoj teoretični kon- tih otrok. V teh devetih sekcij3 v kulturnih zavodih 52,^odstotka plm^mbnTh^rnermn^derl^suez! nja. Defektologija, kot teoretična cept, se posvetila izpopolnjevanju je bilo podanih več kot sto k pomembnih literarnih ostjuntr uuiiuurvc- viu c-l/.vl/v cJ to želeli, zato bomo pa to nalogo nih komentarjev uglednih literarnin osnova v sistemu vzgoje m izo- eKSperimentainega ueia, razvuju rtiieraujv, su jin pripravili ^ 37,9 odstotka od 90.000 do 120.000 izvedli v šolskem letu 1967-68. o raz- strokovnjakov. Fonoencikiopedijo iz- foraževania razvojno prizadetih tehničnih pripomočkov za učno fektologi in udeleženci omeflJ S-din in 7,7 odstotka nad 120.000 stavi ^3a)?saka“vsebuj otrok, je napravila v petnajstih delo in usposabljanje, diferencia- nih socialističnih dežel. „ S-din. movini in da nam je res dobro uspela, monografije avtorja za analizo knji- letih sicer komplicirano, a uspeš- ciji znanstvenih dognanj in sin- Referati in koreferati SO v SSSsiaFSSHE- sj^rsfflssar^ srsssjjass sag kulturnih institucijan ni razvijalo mevanaje pa p0kazai tudi pokro- kiopedijo dobavlja izdavačko preduze- predvsem namenjena oblikovanju mov. so bili prebrani tudi zakljtJL do tolikšne stopnje, kot bi lahko Viteij tov. Perc.« _ če »panorama<< v Zagrebu. novih pogledov za ocenjevanje Sovjetska defektologija je v razprav po posameznih sekcij *’ rvri Galrrvi/nli V^rrvki 7n to ‘vO v sla- Posebna komisija je ocenila raz- Prav tako koristno dopolnjujejo ra- , , _ __ ^ • • u i • j ..... i pričakovan vzroKi za to so y sia e znaml.e H pcdeii!a ustrezna dijske in televizijske šolske programe sposobnosti prizadetih otrok. To 50. letih svojega razvoja zbrala ki bodo natisnjeni in poslani u« bi materialni osnovi poslovanja, nriznanja posameznim krožkom ter diafiimi in diapozitivi, ki jih interesen- obdobje sovjetske defektologije toliko pozitivnih izkušenj, da bo ležencem. Za slovenske defekto oseS dohS' ^^““‘^^0 danih V šSskfko&eteIt?S: je našlo močan odmev na vsem- v prihodnje lahko še uspešneje 'ge bi bilo zelo koristno, če bi nrihnia do re- prodajo 700 pionirskih priložnostnih ne vrednosti konservirajo na is mm skem kongresu delavcev z raz- reševala svoje številne m kom- bili vsaj teze referatov in Zaradi vsega tega pnnaja uo re kuvert v dveh barvah in ena filateli- filmskem traku. Tak<>_ je nastal arhiv voino prizadetimi otroki. (1920) plicirane naloge. feratov, kakor tudi zakliuc* signacije zaposlenih v ten mstitu- sti,na priložnostna kuverta v nakladi televizijskih poučnih filmov, ki se kar dnino etano 11921_-1930) ie Sledili so referati Defektolo- sekcii nrevedene in natisnjen® cijah in do nezainteresiranosti za ico izvodov, vse pa so bile opremljene naprej izpopolnjuje. Sole lahko dohi: Za drugo etapo U9Z1 uduj js biemu so reierati ueieKtoio seitcij, preveaene in nat mu iirmanip sa.mounravnih razmerij spriložnosinim žigom, celotna serijo Jo informacije o temah pn »Skolski značilno izgrajevanje sovjetske tologija m sorodne znanosti. Vpliv našem pedagoškem tisku. ureJ ^ p p° 3 komade od vsakih kuvert bodo televiziji« in si nato izposodijo filme, teorije o razvojno prizadetem sovjetske defektologije na speci- bo pot.©Dno Doslali kot darilo tov. Titu. ki Jim ustrezajo. J - Na tem področju spremeniti odnose tako znotraj poslali, kot darilo tov. Titu. V. L. Tatjana Hojan otroku. Na razvoj sovjetske de- alno pedagogiko v DRN, Vpliv V. Jagodič SREČANJE Z LETOŠNJIMI MATURANTI PEDAGOŠKI POGOVORI »Pomilujemo tiste, ki pravijo, da smo se odločili napak...« Po zakonu število dni važnejše od števila ur? Maturantom ljubljanskega uči. teljišča so prejšnji teden prodali 125 rdečih nageljnov Za okras novi obleki na slavnostnem sprevodu. Prihodnji mesec jim bodo po svečanem nagovoru razdelili maturitetna spričevala. Jeseni naj bi stopili za kateder. Od 125 želijo 103 storiti to takoj, 6 se jih je odločila za PA, 15 za univerzo in 3 za ostale višje šole. Na eno izmed »pogrebnih« tabel so napisali: Kje naj dobim službo? Pred leti so — predvidevajoč nagel razvoj šolstva — kar 75 odstotkom teh dijakov podelili v občinah štipendije, in rekli: rabili vas bomo, učiteljev za razredni pouk manjka. Letos pa večina šol v teh občinah ni razpisala delovnih mest za učitelje razred" nega pouka. Komaj 32 maturantom so obljubili zaposlitev v šolah, dvema v varstvenih oddelkih. Drugi pišejo prošnje, odgovori, ki prihajajo, so negativni. Kam sedaj? Lahko je reči učiteljiščniku, naj nadaljuje študij na PA. Toda — kdo bo dal dijaku iz socialno šibke družine (in teh je na učiteljiščih največ!) denar za šolanje? Štipendij ni, domači pa so komaj čakali, da bo eden od otrok prišel do poklica. Želimo kadre s prakso. In kje naj jo mlad človek dobi, kje uveljavi svoje znanje, kje dokaže svoje sposobnosti? Na katera vrata naj potrka maturant, ozko specializiran za pedagoški poklic? Podoba je, da je učiteljev za razredni pouk preveč. Kdo je to točno preveril?! Vsekakor: mladim ni storil usluge zakon o delovnih razmerjih z določilom o podaljšani delovni obveznosti. Njihov denar so tudi honorarji za ^nadure, ki so v prenekaterih šolafi skrbno razdeljene med kolegij: Začaran krog, ki ga ponekod najraje ne bi nikdar razklenili in pustili komu »od zunaj« vsto-piiij.vanj! IVTladi pa čakajo: polni elana (In slišali smo — tudi idealizma!), željni in sposobni delati. Prebirali smo poročila o delu učiteljskih kandidatov, ocene njihove učne prakse. Mentorji in ravnatelji šol ugotavljajo, da im^-jo veselje do učiteljskega poklica, da se za pouk vestno pripravijo, da imajo miren nastop, znajo ustvariti prisrčen odnos z učenci,, jih aktivirati, uporabljati učila in učne pripomočke, da znajo uporabiti osvojeno znanje psihologije, hietodike in didaktike. In tako haprej. Njihovi profesorici, pedagogi-hji prof. Nada Korenova in prof. Breda Jelenčeva, pravita o letošnjih maturantih: — Vsestransko iznajdljivi so, »temeljito usposob-ijeni za pedagoško delo, priprav-ijeni za izvenšolsko delo. S prakse so prihajali naydušeni. Težko s° pričakovali razpisov, toda kolikšno je bilo njihovo razočara-nie. ko so videli, da nekdaj štipendirana mesta niso razpisana! Pripravljeni so oditi službovat ka- morkoli, v najbolj zakoten kraj, pripravljeni delati v varstvenih oddelkih. • V imenu 103 maturantov je spregovorilo o svojih problemih, željah in načrtih pet njihovih sošolcev, ki smo jih zaprosili za kratek pogovor. ®' Vaša perspektiva službovanja? Lojzka Drobne: — Štipenditor — občina Krško. Sedaj je več štipendistov kot delovnih mest, pa vseeno pravijo, da bodo poskrbeli za nas. Ivica Mišič: — Občina Cerknica, ki me je štipendirala, je poslala štipendistom še pred razpisom seznam prostih delovnih mest. Prošenj je več kot mest. Franc Ravnikar: — Občina Zagorje ob Savi nam je dala »prosto pot«, kar pomeni — vezavo z mladinsko organizacijo. Temeljni vzrok njenega propada na vasi je, da je preveč osamljena, brez podpore. Mladinska organizacija pa mora imeti osnovo v ljudeh. Vsak od nje samo nekaj pričakuje, ni pa pripravljen ničesar pri- prihajali v večje kraje. Ali menite, da je tako najpravičnejše? Odgovori postajajo nagli, združijo pa se v enotno mnenje: — Nikakor. Kdor je zaposlen v mestnih šolah ali v šolah večjih krajev, laže postane dober učitelj. Otroci ga s svojo razgle- spevati. Pogosto pozabljamo, danostjo silijo k izpopolnjevanju. da je v mladini dosti volje, toda ob prvih nesoglasjih se ta razgubi in zato ne pride do zaželenih uspehov. Aktivnost mladih propada zato, ker jih ne upoštevajo dovolj. Ivica Mišič: — V Cerknici bi se vključila v dramatsko društvo. Želela bi navdušiti ljudi za igro, za lepo besedo. Franc Ravnikar: — Najprej bi skušal postati res dober vzgojitelj. Ne tak, s kakršnimi se srečujemo danes v internatih —ocenjevalec hišnega reda Na deželi tega ni. In strokovno izpopolnjevanje? Gotovo je, da za to kje daleč nimaš tolikšne priložnosti: daleč so knjižnice in ljudje, ki bi jih lahko povprašal za nasvet. V mestih so strokovni zavodi, vzgojne posvetovalnice ... ® Komentirajte mnenje, da je postal učiteljski poklic razvrednoten. Kaj pričakujete od tega poklica v prihodnje? Tudi ta odgovor je postal skupinski. — Ce bomo sami drugače vrednotili naš poklic, ga bodo in discipline, ki zbija točke znali bolj ceniti tudi drugi. De- so razprave tekle deloma v smeri proste sobote, deloma pa v smeri skrajšanega pouka v sobotah, so vendarle vse težira k istemu: kakšno stališče zavzeti glede proste sobote oziroma petdnevnega delovnega tedna. Ob tem je razumljivo, da se je odprlo vprašanje 210 šolskih dni, kakor jih predpisuje zakon o osnovni šoli in predvideva tudi predlog zakona o srednji šoli, vzporedno pa vprašanje: zakaj zakon ne predpisuje obveznih ur na leto, namesto da določa dneve. Za pravilno rešitev in odgovor na to vprašanje si moramo problem ogledati zlasti z dveh vidikov: pedagoškega in družbeno-ekonom. skega. a) Pedagoški vidik: Kjerkoli imajo petdnevni delovni teden, na primer v ZDA in v nekaterih zahodnoevropskih deželah, kjer pa tudi nimajo petdnevnega delovnega tedna vse šole, so se rhorali spoprijeti z vrsto težko rešljivih problemov. Predvsem so morali povsem spremeniti in prilagoditi petdnevnemu delovnemu tednu vso organizacijo ne samo pouka, temveč vsega življenja in delovanja šole kot celote. Nikakor ni bilo mogoče porazdeliti npr. sobotnih pet oziroma šest šolskih ur na ostale dneve v tednu tako, da bi imeli učenci morda šest ali sedem zaporednih ur pouka in nato še popoldansiko delo z domačimi nalogami, ponavljanjem in učenjem predpisane snovi in podobno. Mimo tega se je odprlo vprašanje sodelovanja oziroma vključevanja učencev v različne krožke, seminarje itd. po njihovih željah in posebnih sposobnostih, Med obvestili 'o"prometnih 'ne- vprašanje uveljavljanja in kul- VPRAŠANJE: V zvezi z reorganizacijo pouka na nekaterih šolah, ki so začele uvajati petdnevni delovni teden, je nastalo vprašanje: zakaj določa zakon o osnovni šoli (in sedaj še zakon o srednjih šolah), da mora šola izpolniti 210 delovnih dni na leto? Učitelji sprašujejo, ali je število dni važnejše od števila ur? Zakaj zakon ne predpisuje, koliko mora biti obveznih ur na leto, namesto da določa dneve? Zdi se, da bi se bilo tako laže — tam, kjer so dane za to možnosti — približati prosti soboti. ODGOVOR: Vprašanje o prosti soboti na šolah so obravnavali pri nas že razni pisci (v Prosvetnem delavcu, v Delu in v Otroku in družini). Četudi izhodišča liso bila ista in ne docela enotna, saj Nesreče nimajo počitnic Vse kaže, da starši še dolgo ne bodo mogli mirno čakati svojega šolarja, da se bo vrnil domov. Neprizadeto bodo poslušali njegovo moledovanje, naj mu vendarle kupijo kolo. Tragedije na cestah jih delajo neizprosne. --- Pri pouku nuklearne fizike. (Slika je iz »The Times Eduacational Supplement«) biti brez službe. Veselilo bi me delo s starejšo mladino, rad bi delal kot vzgojitelj v kakem dobrem internatu. Sonja Stupar: — Kamniška občina je petim štipendistom določila osnovno šolo Vranja peč, rekoč, naj izberemo upravitelja. Kolegi so menili, naj bi bila to jaz. (Op. Pogoji dela: ni prometnih zvez.) Joži Vidmar: — Poleg učiteljišča sem dokončala srednjo glasbeno šolo. Oddala sem prošnjo za osnovno šolo Moravče, za glasbeni pouk, honorarno pa bi rada poučevala še v glasbeni šoli. • Kako boste prispevali k popestritvi kulturno prosvetnega življenja tam, kjer boste službovali? Lojzka Drobne: — Aktivno bi se vključila v prosvetno društvo (dramatika!) in skrbela za po- zaradi slabo pospravljene po- nar ni vse. Gre za ustvaritev stelje in sobe. Želel bi si pri- avtoritete med učenci in med dobiti med gojenci zaupanje, ljudmi, kjer delaš. Vsakogar, ki ustvariti drugačno vzdušje. Že-' pravi, da smo neumni, ker smo lim delati z mladino, organi zirati tudi zabavno življenje, zdravo zabavo. Poskusil bi dokazati, da izpadi posameznikov še niso huliganstvo in da lahko pozitivni elementi 'pritegnejo negativne. Sonja Stupar: — Najbrž me bo upraviteljsko delo v začetku povsem zaposlilo, del prostega časa bi rada namenila slikarstvu. Joži Vidmar: — Rada bi imela zborček,- zbor melodik, igrala bi v orkestru glasbene šole in v dramatski skupini. ® Slišali smo, da ste pripravljeni oditi službovat kamorkoli, v najbolj odročne kraje. Taka je bila včasih usoda vseh mladih učiteljev, medtem ko so starejši se odločili za učiteljevanje, pomilujemo. Tudi takšno pisanje, kakršno smo brali npr. zadnjič v Ljubljanskem dnevniku (Liparjev Lipe: Tema za roditeljski sestanek), nas žali. Ni nam žal, da smo se vpisali na učiteljišče. Ta šola nam je dala zelo veliko: ne le splošno izobrazbo, naučila nas je spoštovati človeka, humanih odnosov do soljudi. Smo idealisti. Najbrž prav zato, ker smo iz skromnih družin. Nezahtevni, nevajeni razkošja. Želimo samo pošteno in dobro delati. Samo dvoje sem jim zaželela: uspešno maturo in delo. Stvari, okrog katerih se danes spletajo vse njihove misli in besede. Marjana Kunej srečah beremo: ... Ne da bi se deček prepričal, če je cesta prosta, se je pognal čeznjo. Mopedist zaradi kratke razdalje ni mogel preprečiti nesreče. ... Fant je pred poukom ugotovil, da je pozabil doma barvice. Pri sošolcu si je sposodil kolo in se odpeljal domov. Ko se je vračal, je po desni strani pripeljal tovornjak. Pri tem je deček iz neznanega vzroka tako nesrečno padel, da je zadnje kolo tovornjaka zapeljalo čezenj. Vse nemirnejši postajamo. Dvakrat nemirnejši ob napovedih letošnje turistične sezone. Poznamo razcvet današnjega prometa, neustreznost cestišč, poznamo prizadevanja šole, ki je v svoj učni načrt uvedla prometno vzgojo. Strokovnjaki ugotavljajo, da se je prav zaradi teh prizadevanj število nesreč, ki so jih zakrivili otroci, zmanjšalo. Ni pa se zmanjšalo število nesreč zaradi prizadevanj voznikov. Učitelj ne more voditi otroka prek cest brez semaforjev, ne opozarjati miličnikov, da opartov-sko obarvani prehodi še ne pomenijo varnosti. Lahko pa vpleta med svoje zadnje letošnje ure več opozoril — tako potrebnih počitniško razgretim nemirnežem. Najbrž bo prizvok previdnosti v njegovih besedah učinkovitejši od onega, ki ga otroci, naveličani večnih napotkov — doma največkrat preslišijo. M. K. turnega izživljanji mladih ljudi, vprašanje prostega časa poleg sobote in nedelje in še in še. Tako so prišli do spoznanja: — da je pedagoško utemeljeno uvajanje petdnevnega delovnega tedna le na šolah, kjer je mogoče zelo skrbno organizirati in pedagoško voditi celodnevni pouk in bivanje učencev in to od jutra do poznih popoldanskih ur: v to in tako pedagoško vodeno delo pa morajo biti aktivno vključeni ce. lodnevno tudi vsi pedagoški delavci na šoli. To velja zlasti za celotno populacijo otrok, ki so vključeni v stopnjo predmetnega pouka na vseh vrstah šol. Po domače povedano: v tem času mora otrok oziroma učenec šolo v celoti »odpraviti«. In — — da pri takšni organizaciji pouka in bivanja otrok v šoli odpade kakršnakoli zahteva šole po tem, da bi učenci doma delali domače naloge, se učili in podobno. Cas, kolikor ga ostane otroku po šoli, tj. pozno popoldne oziroma zvečer mora biti namenjen izključno njegovi osebni rekreaciji. Kako ga izpolni in izživlja — z branjem knjige, v*kinu ali gledališču, pred televizorjem ali na zabavi — to je stvar družinskega režima in niega samega. b) Družbeno-ekonomski vidik: Kjerkoli so uvedli petdnevni delovni teden, so morali biti lani tudi ustrezni pogoji. Med drugim so morali biti vsi starši učencev ob sobotah prosti, da so lahko bili skupaj z otrokom, v šoli je mo- RESNICA O ŠOLSKI NALOGI v Kup šolskih zvezkov se le po->a®i zmanjšuje. Samo še enega eurn popraviti. Vzamem ga v Qlko. Na platnicah je z drobno 6r>sk0 pisavo napisano: Bernik ^hica. Ta učenka je slaba pri j iern predmetu. Prejšnjo nalogo Je. Pisala nezadostno. Z zanima-lern odprem zvezek. Ustavim se D zadnji nalogi in strmim — alo, napak, stavki v redu stilizi-]y.ni> pravilen besedni red. — si°r 80 tri pvetle delavnice menitosti tudi beograjska defekto- vprašanje - »Al; ste sami v pro- odličnih učnih pripomočkov in za Pletajstvo, kovinarstvo in knji- loška šola. Najbrž z isto željo — štoru; kjer se učite?« drugih audiovizualnih sredstev. govMmidvo- Delavnice, ki zapo- da si ogledajo to parado zanimi- Dobri učenci imajo nekoliko vali smo njihovo enotnost pri delu, predvsem pa metodičnost, ki stremi k čim večji konkretizaciji. Delavnice, ki Kljub temu pa “dobi‘človek" vtis,' *lutjtj° »d/UŠeVn°v,pri^ detih, delajo z 80 %> izgubo. Denarno pomoč jim daje občina in razna podporna društva. Skrb in nadzorstvo nad delom v teh delavnicah ima centralna posebna šola v Milanu, vodstvo pa je posebej zaupano izkušenemu strokovnjaku. . . Svojevrsten dogodek je bil kjer opravljajo pod učiteljevim 0gjetj ustanove za težje duševno nadzorstvom v sproščenosti manj prizadete otroke. Na periferiji zahtevno delo. Milana so jim zgradili pritlično Zanimiv je tudi pouk glasbe- montažno stavbo, v kateri so štiri ne in telesne vzgoje. Oba pred- učilnice, jedilnica idr. Občudovali meta poučujejo odlični pedagogi smo lepo okrašene stene, bogastvo da so naši otroci pri delu bolj aktivni in samostojnejši. Posebnost pedagoškega dela v tem zavodu je tudi razslojevanje teh otrok, ki. ga opravijo že po prvi šolski uri. Otroke, ki težje dojemajo učno snov, pošljejo v posebne učilnice (šale rotazioni), vesti in da prenekatere od teh boljše tehnike- pisanja zapiskov dobrin uporabijo tudi pri svojerp ob razlagi; saj v večji meri iz-delu, prilagojeno našim razme- javljajo, da raje pišejo samostoj-ram. Vlado Rozman no po profesorjevi razlagi kot RAZPISNA KOMISIJA pri OSNOVNI ŠOLI LESCE ponovno razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA Kandidati njorajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še enega od naslednjih: — profesor, ki ima 6 let pedagoške prakse, — predmetni učitelj, ki ima 8 let pedagoške prakse, — učitelj, ki ima 10 let pedagoške prakse. Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Vloge sprejemamo do vključno 30. junija 1967. ^ OSNOVNA ŠOLA FRANKOLOVO občina Celje razpisuje prosti delovni mesti: 1 učitelj za zgodovino in glasbeni pouk — PRU 1 učitelj za razredni pouk —U strokovni izpit, prednost ima dober risar Zaželen je zakonski par, ker je družinsko stanovanje na razpolago. OSNOVNA ŠOLA GRAČIŠČE pošta Slov. Gračišče (občina Koper) razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: U, PRU, P s 5-letno pedagoško prakso in z opravljenim strokovnim izpitom Družinsko stanovanje na razpolago. Prošnje naslovite na Osnovno šolo Gračišče, pošta Slov. Gračišče v roku 14 dni po objavi. tracija med delom dvigne. Nadalje slabi učenci med časom, namenjenim za učenje, mnogo več. sanjarijo in razmišljajo o svojih osebnih problemih in težavah. 63 odstotkov dobrih in le 36 odstotkov slabih učencev izjavlja, da se pri učenju večinoma lahko koncentrirajo. Kar zadeVa aktivno sodelovanje med poukom, je analiza od- učbeniku" prebrati šovorav Pokazala, da se dobri ucDeniicu preorati učenc. ne pred slabi_ mi toliko v oblikah »zunanje« aktivnosti (javljanje na profesorjeva vprašanja v razredu, prispevanje svojih idej, predlogov, n r por a v vpraševanje za pojasnila) kot v večji »notranji« aktivnosti in koncentraciji. Pomembno več dobrih učencev med izpraševanjem pozorno posluša profesorjeva vprašanja in odgovore so-učencev, dalje skušajo med izpraševanjem sami pri sebi odgovorit; na vprašanja, ki jih je dobil nekdo drug 482 odstotkov dobrih in 50 odstotkov slabih učencev) in si skušajo že med razlago v šoli zapomniti čim več snovi. Ze iz tega skopega prikaza rezultatov je razvidno, da so med učenci v pogledu učnih navad in tehnik velike razlike in da je tu mogoče še precej izboljšati. nje vsebine, kot da jim bo to, ne pa predvsem razumevanje vsebine, pomagalo pri učenju. Razmeroma velike so razlike med dobrimi in slabimi učenci v tehnikah učenja iz učbenika. Tako je na vprašanje »Ali morate novo snov v več kot trikrat. zapovrstjo, preden jo v celot; razumete?« 71 odstotkov dobrih in le 33 odstotkov slabih učencev dalo primeren odgovor (»redko ali nikoli«). Velike razlike v korist dobrih so se pokazale tudi pri vprašanjih »Ali na splošno težko razumete besedilo v učbenikih?« in »Al; imate težave,- ko želite izluščiti glavne misli iz prebranega besedila?« Slabim učencem torej delajo težave tehnike branja z razumevanjem in ugotavljanjem bistva v prebranem besdilu in bi jih bilo treba v to bolj načrtno uvajati. V splošnih tehnikah uspešnega učenja dobri učenci spet precej prednjačijo. Na vprašanje »Ali pri učenju novega poglavja izpu- ščate stvari, ki se vam zde pretežke ali nejasne?« je odgovorilo Pedagoški inštitut bo "v naslednji »redko ali nikoli 72 odstotkov dob- fazi raziskave skušal eksperi-rih ;n le 34 odstotkov slabih učen- mentalno ugotoviti učinkovitost cev. Slabi učenci tudi večkrat pri načrtnega vplivanja na oblikova-izpraševanju v šoli slabo razume- nje učnih navad in tehnik. jo_ zastavljena vprašanja in tudi Eksperimentalni program bo med obnavljajo snov dobesedno, najprej uveden v majhno število kot je zapisana v zvezkjs ali knji- gimnazijskih odddelkov. Izvajali gi, se torej uče mehanično. Dobri ga bodo posamezni profesorji sa-učenci pa si v večji meri poma- y posebnih učnih urah bodo gajo s tem, kar So se naučil; pri z učenci obravnavali tehnike raz-enem predmetu, pri učenju dru- vijanja koncentracije, načrtovanja gega predmeta (dobri 40 odstot- domačega učenja, pisanja zapi-kov, slabi 14 ^odstotkov), med gkov, učenja iz učbenikov in dru-učenjem primerjajo novo snov s g;b virov ter druge tehnike, pred-sorodno snovjo od prej in ponav- vsem na osnovi dis,kusij in prak. Ijajo najvažnejše stvari iz starej- tičnih vaj. Program se bo naslo-še snovi, tudi če iz predmeta ni- n;j poleg posplošenih psihološko-majo slabe ocene (dobri 37 od- pedagoških spoznanj tudi na stotkov, slabi 17 odstotkov), t konkretne ugotovitve naše raz-večji meri torej pri učenju pri- iskave in na izkustva pedagoških m načrtno delavcev iz prakse. Posebno slednja nam bodo pri planiranju dela dragocena in bomo z veseljem sprejeli kakršnekoli pobude in predloge. Program bo prvo leto nespecifičen, to je, ne bo vezan na konkretno vsebino učnega predmeta. Uspešnost eksperimentalnega programa bomo preverjali po različnih kriterijih (učni uspeh, merjajo, povezujejo ponavljajo učno snov. KONCENTRACIJA — OSREDNJI PROBLEM DOMAČEGA UČENJA Koncentracija pri učenju se je v rezultatih pokazala kot osrednji problem uspešnega domačega učenja. Omenili smo že, da v urejenosti prostora za učenje med dobrimi in slabimi nismo našli stališča do učenja ipd.). . Ce pomembnih razlik. Precej več bodo rezultat; spodbudni, name-dobrih učencev pa je izjavilo, ravamo v naslednjih letih proda se lahko zbrano 'učijo kljub gram vsebinsko konkretizirati na temu, da se v istem prostoru po- posamezne učne predmete (slo-govarjajo drugi ljudje. Glede na venščina, zgodovina itd.) in raz-to, da je danes še težko doseči, širiti še na druge vrste šol, tudi da bi. imel vsak učenec švojo so- na višje razrede osnovnih šol. bo za učenje, je posebno važno, kjer se pravzaprav gradijo osnove da učenci razvijejo zmožnost kon- u*nih navad. centriranega učpega dela kljub zunanjim motnjam. Zanimivo je, da se slabi učene; v mnogo večjem številu spravijo k učenju le takrat, ko se čutijo za to posebej razpoložene, da torej pasivno čakajo »navdiha« za učenje, med- Upamo, da bodo dobljeni rezultati prispevali k prizadevanjem, da bodo učene; v šoli in kasneje v življeniu kvalificirano, samostojno in kritično pridobivali potrebna znanja. Bariča Marentič Požarnik USODA NAŠEGA MLADINSKEGA ZBOROVSKEGA PETJA Nekaj misli ob tretjem ljubljanskem »Srečanju mladih pevcev« V dneh od 15. do 19. maja sta priredila Zavod za prosvetno-pe-dagoško službo Ljubljana I in oddelek za glasbeno vzgojo Pionirskega doma Ljubljana v počastitev tedna mladosti in 40-letnice pedagoškega dela skladatelja Maksa Pirnika v festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani tretje »Srečanje mladih pevcev«. Na petih koncertih je nastopilo 48 otroških in mladinskih pevskih zborov s področja ZPPS Ljubljana I, ki zajema teren od Kamnika preko Ljubljane do Hrastnika. Organizatorja in vodji »Srečanja« sta bila svetovalka za glasbeno vzgojo ZPPS Ljubljana I prof. Mirjana Turel in prof. Miro Kokol (Pionirski dom). Prireditev je potekala v svečanem, a zelo prisrčnem zdušju. Dvorana je bila polna življenja, saj so večino publike sestavljali prav pevci vseh nastopajočih zborov enega koncertnega večera, ki so vsakokratnim izvajalcem in jubilantu prof. Pirniku navdušeno aplavdirali. Srečanje je po organizacijski in manifestativni strani zelo uspelo in zaslužita prireditelja v tem pogledu vse priznanje. Žal pa ni v toliki meri zadovoljila tudi kvaliteta izvajanj posameznih pevskih zborov. Ce naj bi bilo to srečanje »... tudi javni rezultat glasbeno vzgojne politike glasbenega referata pri ZPPS Ljubljana I« (citiram iz članka prof. Turelove v »Prosvetnem delavcu« 3. V. t. 1.), je treba z obžalovanjem ugotoviti, da rezultat na splošno še zdaleč ni dosegel pričakovanja. « Iz ocene drugega ljubljanskega »Srečanja mladih pevcev« (1966), ki ga je objavil v »Grlici« (štev. 4-5, 1 X. 1966) svetovalec za glasbeno vzgojo Zavoda za šolstvo SR Slovenije prof. Pavle Kalan, razberemo, naj bi bilo ljubljansko »Srečanje mladih pevcev« na področju ZPPS Ljubljana I nekakšna protiutež mladinskemu pevskemu festivalu v Celju, ki je »... dobil izrazito tekmovalni značaj in odprl s tem vrata le najboljšim in najsmelejšim«. Omogoči naj se torej vsem zborom, da zapojo v javnosti, kar v Celju res ne bi bilo izvedljivo. Toda od vseh nastopajočih zborov in zborovodij bi se vendarle morala zahtevati določena izvajalska višina, izpod katere ne bi smel biti noben zbor. Kvaliteta zborov na ljubljanskem srečanju pa je zelo nihala. Medtem ko se je zvrstilo precej dobrih in nekaj celo odličnih zborov, so nastopali tudi taki. ki so bili intonančno in interpretacij-sko toliko šibki, da tega nikakor ni mogoče opravičiti samo z okoljem ali s trenutno indisponira-nostjo. Pevcev za neuspeh vsekakor ne smemo obdolžiti. Kaj pa zborovodje? Verjetno si je vsak po svojih sposobnostih in primerno svoji glasbeni izobrazbi prizadeval, da bi njegov zbor' čimbolje zapel. Da je pri nekaterih uspeh izostal, je slej ko prej vzrok premajhna strokovna usposobljenost dela učiteljev glasbene vzgoje na naših osnovnih šolah. Na »Srečanju« je bilo pri nekaterih zborovodjih le preočitno, da slabo poznajo osnove tehnike zbornega dirigiranja, pravilnega petja in interpretacije. Kaže, da kljub »hiperprodukciji« strokovnih kadrov za glasbeni pouk, ki nam jih dajejo teoretsko-pedago-ški oddelki srednjih glasbenih šol, glasbeni oddelki pedagoških akademij in akademija za glasbo, marsikatera mesta glasbenih učiteljev na naših osnovnih šolah niso strokovno zasedena. Priznani pedagogi stalno poudarjajo, da je kvaliteta pevskega zbora v . glavnem odvisna od glasbenega učitelja — zborovodje in da je rezultat glasbene vzgoje v samem razredu. To smo na minulem srečanju lahko najbolje občutili. Res imajo naši glasbeni pedagogi na razpolago kar precej raznih seminarjev, tečajev, hospi-tacij, vzornih nastopov in dobivajo različne biltene in vzorce za glasbene ure ipd. To je vsekakor zelo koristno za izpopolnjevanje oziroma »moderniziranje« strokovnega znanja, toda nekajdnevni seminarji nikakor ne morejo nadomestiti tistega, kar se lahko pridobi samo z večletnim šolskim študijem. Pri vsem tem pa se pedagog pri glasbenem pouku v osnovni šoli ne more osloniti niti na učbenik. Ali ni sramotno, da po osvoboditvi Slovenci še nismo dobili niti enega vsaj za silo uporabnega učbenika ali priročnika za glasbeno vzgojo v osnovni šoli, ki bi slonel na sodobnih pedagoških principih! Kaj vse so ustvarili med tem časom na Hrvaškem in v Srbiji! Tam imajo na razpolago vrsto sodobnih, res kvalitetnih učbenikov in priročnikov za vse razrede osnovnih šol. Kdo je odgovoren za takšno stanje v Sloveniji? Kdo je kriv, da glasbena vzgoja še vedno nima tiste vloge in pomena, ki bi jo v našem splošnem šolstvu vsekakor morala imeti? O PROGRAMSKI POLITIKI MLADINSKEGA ZBOROVSKEGA PETJA Zelo boleča točka našega mladinskega zborovskega petja je tudi sama programska politika. V brošuri »Tretje srečanje mladih pevcev« je večkrat poudarjeno, da se prireditelja -srečanja trudita za usmerjanje programske politike mladinskih pevskih zborov. Da bi iDolje spoznali programsko politiko tako glasbenega referata pri ZPPS Ljubljana I kot glasbenega oddelka Pionirskega doma, se pomudimo nekoliko ob celovečernem koncertu glasbe-no-vokalnih skupin Pionirskega doma (otroški zbor. mladinski zbor, mladinski nonet), ki je bil pod vodstvom Mira Kokola 8. maja t. 1. v Slovenski filharmoniji. Iz komentarja h koncertu, ki ga je napisala Mirjana Turel, Iz- vemo, da je najvažnejša 'naloga glasbenega oddelka Pionirskega doma in njegovih glasbeno-vokal-nih skupin »... proučevanje in iskanje sodobnih vzorcev otroških in večglasnih mladinskih zborovskih pesmi s posebnim poudarkom na ljudski pesmi. Rezultate svojega raziskovanja želi posredovati tudi drugim zborom, obenem pa daje s^praktičnim delom svojih glasbenih skupin spodbudo glede programa tn izvedbe«. Vodstvo glasbenega oddelka Pionirskega doma se zaVeda, da si »... samo tako široko zasnovano delo lahko zagotovi družbeno razumevanje in podporo«. Pričujoči koncert naj bi bil »... programski vzorec, ki ga želi Pionirski dom posredovati šolskim pevskim zborom In drugim mladinskim vokalnim skupinam«. Neljubo nas je presenetilo, da na omenjenem »vzornem« Iconcer-tu razen dveh dirigentovih otroških pesmic nismo slišali niti ene skladbe kakšnega sbdobnega slovenskega avtorja, niti ni bil zastopan noben tuj sodobni avtor. Iz komentarja je razvidno odklonilno stališče Mira Kokala do mladinskih zborov sodobnih avtorjev, ki so. po njegovem mnenju »... intonančno zlasti za mladega, nenotalnega pevca prezahtevni, težko dojemljivi. Preden se mu vtisnejo v spomin komplicirane tonske zveze, izgubi veselje do petja«. Primerjajmo delo našega najboljšega predvojnega, že skoraj legendarnega mladinskega pevskega zbora, »Trboveljskega slavčka« in njegovega dirigenta mojstra Avgusta Šuligoja, za katerega sta bila dolga leta deležna poleg domačih še izrednih medna- rodnih priznanj. Pri tem vidimo, da je bila največja zasluga »Trboveljskega slavčka« ravno v tem, da je doma in v tujini stalno propagiral zborovske skladbe sodobnih jugoslovanskih, predvsem pa slovenskih avtorjev. Zbor, ki je deloval vse prej kot pa v idelah-jiih pogojih (sovražniki zbora so ga imenovali celo »komunistični vrtec«), je dajal s svojim delom zgled in spodbudo drugim našim mladinskim zborom. Posebej pomembno je poleg tega še dejstvo, da je s svojimi zares vzornimi koncerti vzpodbujal k ustvarjanju naše skladatelje, ki so prav zaradi njega skoAiponirali vrsto mladinskih zborovskih skladb nespornih kvalitet. Ce poslušamo danes npr. Osterčevo skladbo »Kvartet«, spo znamo, da je vse prej kot »milozvočna« in lahka za študij, a vendar so jo trboveljski pevčki peli z velikim navdušenjem in je pomenila enega njihovih najboljših poustvarjalnih dosežkov! Ali ni v enajstih letih »Grli' ce«, če se omejimo samo na slovensko sodobno mladinsko zbO' rovsko ustvarjalnost, ter v »Mia* dinskih zborih«, ki jih izdaj® celjski pevski festival, da ne ome; njam še dolgo vrsto drugih izdaj, res nobene toliko kvalitetna skladbe, da bi zaslužila mesto ^ programu takega »vzornega« kon' certa? Ali ni vzrok takemu stal*' šču Mira Kokola do vsega sodob' nega nekje drugje? Poleg nekaj" renesančnih skladb smo slišali na tem koncertu tub vrsto slovenskih in tujih narodn1,® pesmi. Kokolove novatorske PrK redbe slovenskih narodnih PeSlT10 niso mogle ogreti, saj poznan1 (Nadaljevanje na 9. strani) STRAN 9 Paberki Svet antične grške književnosti vejati, da prevedena knjiga, ki obsega blizu 7C0 strani, ne obravnava celotne grške književnosti c-d antike- do današnjih dni, kot bi naslov obetal, marveč nudi obširen pregled tiste grško-a-ntične literature, ki jo ponavadi poimenujemo kot arhaič-... - -' - - m— t0 je književnost, ki tretj e Zavzemamo se torej -odločno za svobodo vere in nevere. Toda |||| ta svoboda naj bo sad demokratičnega spoznanja in strpnosti, g||| ne pa religioznega ali antireligioznega boja. Boj za svobodo vere gg kakor tudi boj za svobodo nevere — oba otežkočata dialog, oba škodujeta resničnim interesom in napredku delovnega člo- |g|| veka. In kar se tiče nas komunistov, moramo biti v obeh smereh i|g enako občutljivi in odločni. Če se zavzemamo za enako in popol-nc» svobodo vere kot nevere, če smo na tej podlagi za nadaljnje ggg poglabljanje dialoga, to ne pomeni, kar nekateri napačno mi- =š slijo, da se zavzemamo za zlitje dveh različnih ideologij. To ne sg pomeni, da zapuščamo naš marksistično znanstveni nazor kot gg osnovno izhodišče našega dela. Ni bistveno celo to, da mi ssš komunisti še naprej in kljub temu ostajamo ateisti. Ponovimo. |gg to misel z Marxo-m: pri nas se je ateizem preživel, prešli smo ga, tega izrazito negativnega termina ne uporabljamo več, kajti gg| poslej nismo z verovanjem v boga teoretično v opoziciji, ampak gp samo praktično; povsem preprosto — prekinili smo z bogom, gg živimo in delamo v stvarnem svetu in smo torej materialisti.' 1= . , Bistveno m osnovno je torej to, da se naprej m kljub temu mi g^ega in Curičev original, obe knjigi ostajamo marksisti. Spremembe v katoliški cerkvi so dokaz več ššiš za pravilnost splošnega marksističnega nazora o družbenih gi-banjih, o človeštvu nasploh in o pomenu in smislu religije in == Mladinska knjiga je natisnila v slu, marveč so- povezC-vali epiko-, li- n,avi ni.,0- nS p-re-vo-du Janka Modra Zgodovino riko, dramatiko v celovite e-note, se nrnogokje “ ^ grške književnosti kot jo- je izdala pravi brez časovnega paralehzma po- dvop^h rMia-nitev in po- sf-vjass sBKvrs.'«® s&sr _* i i ^^ ; ; .,. • 11 n t cr.oarciHo dan.a.ia,ie zami, seveda pa se hipotetični ob ra v- vednosti o grški literarni antiki, am- DIALOG ho in klasično, uu je nastala nekako do konca četrtine IV. stoletja pred n. št. Ce bomo dobili tudi prevo-d druge In tretje knjige, se nam obeta vpogled v knjlževn-os-t od helenizma do bizantinske literature. V po-vo-jnam času je to prva knjiga v slo-venščlni, ki nas- literarnozgodovinsko- celovito seznanja z razvojem književnosti antične Grčije, medtem ko- sta s srbohrvaškega knjižnega trga zna-na prevod Tron-ske-ga in Curičev original, obe knjigi pa sita izšli mino-go le-t p-re-d slovenskim prevo-dom Zgodovine grške književnosti. Grška antika z vso- svojo kulturo- predstavlja zibelko evropske civilizacije, tedanja knjizov-n-c-st pa nepogrešljivo sestavin o bogatega ustvarjalnega duha, katerega vplivne silnice so pr-iso-tine tudi v kasnejšem razvoju pri posameznih narodih Evro-pe, Amerike, vsega kulturnega sveta. Kljub problemski teži, ki ima svoje korenine v sodobnem življenju, pa se nekateri književniki motivno zraščajo s svetom antike, o-me-nimo npr. le Ho-fma-nns-S fin go ali z ___ thale z Oidipom in cerkve še posebej. Rekli smo že, da zavzema cerkev drugačen =s Kiektro, ctNeiiiovo posodobljenje: odnos do socializma in da drugače formulira — kot smo videli svoja stališča do sodobne znanosti, kulture in političnih gibanj ter da je vse to posledica predvsem političnih zmag socializma ter znanstvenih odkritiji ih napredka človeštva. Zato ne moremo sprejeti zaključka, da je ob dialogu treba spremeniti ali spreminjati tudi načelna stališča marksizma ali da je samo v dialogu s katoliško ideologijo mogoče odkrivati nepopolnosti marksizma in jih premagovati. Tako mnenje izraža ozko dogmatsko pojmovanje marksizma. To bi torej bilo res, oziroma bi bilo samo deloma res, če bi marksizem pojmovali kot vsoto enkrat za vselej danih in odkritih večnih resnic. Resnični marksisti pa marksizma ne pojmujejo tako. Zanje se marksistična teorija o svetu in družbi razvija z vsakim novim pomembnejšim znanstvenim in družbenim dosežkom. Politika delavskega razreda se torej oblikuje s tem, da razrešuje dejanska družbena protislovja, gl ne pa s tem, da ali ponavlja stara gesla in dogme ali pa uresni- jH čuje posamezne subjektivne zamisli. Izpopolnjevanje dialektične marksistične teorije in prakse in njenega znanja o družbi vklju- =i= čuje torej vse družbene in znanstvene dosežke, upošteva vse g||| družbene pojave, vključno religijo kot poseben specifičen odraz |g|| človekove zavesti in njegove biti. |||| Mi torej v dialogu ne sodelujemo kot borbeni ateisti, ampak kot marksisti, ki razumejo zgodovinski pomen, nastanek in raz- === voj take manifestacije človeške biti, kakor je religija. Seveda lji§ v praksi še nismo povsod premagali sektaških in neznanstvenih Hn odnosov do tega vprašanja. To sektaštvp, ki vidi religijo pred- IH Vsem kot nasprotni politični pojav, je predvsem posledica dol- s= goletnega antiko-muni-stičnega boja Vatikana in deloma tudi posledica poenostavljenega pojmovanja družbenih procesov na- == sploh in razvoja človeške zavesti še posebej. Borbeni ateizem, gg ki še vedno straši v naših vrstah, otežkoča komunistom, da bi {m laže in globlje razumeli ne samo družbena gibanja kot celoto, i= ampak tudi ljudi in človeka kot del te celote. Slabo je to, da m imamo še vedno opravka z iluzijo, da bo vera v novem druž- m benem sistemu, to se pravi v socializmu, zelo hitro izginila. Izkušnje nas uče, da to ni res, dejstva nam narekujejo, da se______ hitreje osvobajamo teh iluzij. Vera kot specifičen pojav druž- gl bene zavesti se zelo počasi preoblikuje tudi pri nas, v sociali- == stični družbi. Ni dvoma, da smo pred dvajsetimi leti mislili, da bo to šlo drugače. Kje je vzrok? Ali slabo delamo ali pa so bila naša pričakovanja nerealna? Vsekakor je resnica v tem drugem dejstvu. Še vedno namreč živimo v blagovnodenarnih odnosih, smo relativno še vedno nerazvita družba, delovne in življenjske razmere so težavne, izobrazba ljudi je relativno hizka. Čas je, da si priznamo, da je socializem sicer politično drami Mourning Be-comes Electra == aili pa Antigono našega Do-mrinuka =-=- Smo-le-ta. Odmevi antičnega sveta so == razvidni prav tako- v glasbenem sve-tu (Stravinski), v arhitekturi (Ple-c-nik), v uip.ad.ablj a joči umetnosti (Pi-cass-o!). Čeravno mora biti današnji čas usmerjan v žarišča sicdo-bne pro-= b-l emiatike. pa to ne pomeni, da ^-- bilo- potrebno izključevati svet daljne antike, nasprotno, mnogo-kje je n-o-== trebna zavest preoblikovane antične === motivike-, miselnosti ipd. ko-t n-epo-=== g rešljiva sestavina, pa naj bo aintič-■- na harmonija v nasprotju z današnjo --- he-teroigen-cistjo in razdrobljenostjo. == Zgodovina grške književnosti je _-tjzz kolektivno delo- sovjetskih literarnih == zgodovinarjev, ki so- v tem delu pn-== kazali razvoj starogrške- in bizantrn-ege književnosti, prva. tj. prevedena == knjiga, pa zajema arhaično in kla-sično obdobje-. Ko-t je- običaj nn an-== tiftni kmižermosti. je avtorji nls-o ob-== ravnava!! kro-ncic-ško v strogem smi- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■UH UČITELJSKI PEVSKI ZBOR SLOVENIJE »EMIL ADAMIČ« se.zahvaljuje Fakulteti, za strojništvo Univerze v Ljubljani Zavodu za prosvetno pedagoško službo Celje Vzgojno varstvenemu zavodu Kranj Učiteljišču Murska Sobota Gimnaziji Murska Sobota Glasbeni šoli Idrija Osnovni šoli Dolenjske Toplice Osnovni šoli Vrh nad Laškim Osnovni šoli Dobrovo Osnovni šoli »Janeza Mraka«, Vrhnika Osnovni šoli Postojna Osnovni šoli »II. Celjske čete«, Celje Osnovni šoli Mozirje Osnovni šoli Store Osnovni šoli Makole Osnovni šoli »Ketteja in Murna«, Ljubljana Osnovni šoli »D. Sumenjaka«, Murska Sobota Osnovni šoli »Dr. Franca Žgeča«, Dornava Osnovni šoli Ribnica na Pohorju Osnovni šoli Brezovica pri Ljubljani Osnovni šoli Ig pri Ljubljani Osnovni šoli Majšperk Osnovni šoli Poljčane Osnovni1 šoli Starše Osnovni šoli Tomaž pri. Ormožu Osnovni šoli Hajdina Osnovni šoli Makole Osnovni šoli Juršinci Osnovni šoli Radomlje Osnovni šoli Velike Lašče Osnovni šoli »Ivana Cankarja«, Bogojina, ki so s svojimi prispevki postali PODPORNI ČLANI ZBORA! To je tretji seznam novih podpornih članov našega zbora. Zborov novi tekoči račun je 503-8-20. hlinovem času in poprej . ermanu iz Karintije pa do p-o-voj.—. Prevajalskih dosežkov. Poglaviten del te studii e nas seznanja s posameznimi prevajalci in prevodi, govori o problemih s tem v zvezi, v mnogo skromnejši, ilustrativni obliki pa o odmevnosti starogrške antike pri naših književnikih, kar bi zahtevalo posebno, širše zasnovano študijo, kar pa ni bil avtorjev namen. Modru je dobre služila rokopisna Bibliografija slovenskih prevodov in razprav s področja starogrške književnosti Kajetana Gantarja. Celotna študija Janka Modra je potsvečena spominu velikega posredovalca in poznavalca antike Antonu Sovretu. Knjigi se lepo prilegajo slikovne reprodukcije, ki vizualno dopolnjujejo predstavo o svetu starogrške antike, kjer je upodabljajoča umetnost sotz venela z besedno u metnostj o. Ubrana Pojasnila k slikam je napisal Jože Kastelic. Prvo knjigo Zgodovine grške književnosti je z znanjem prevedel Janko Moder, za opre--- - j- -r Simčič. mo pa je poskrbel B. Igor Gedrih G. Kolbič: OTROŠKE PESMI smo dobili več Skok na skok naokrog (Naokrog) V zadnjih letih ==~ pesniških zbirk, ki, so izšle v samoza-ložbi. Žal se knjižni ocenjevalci zanje ne menijo dosti; tako ostajajo na po-5EE5 licah, ne da bi kdo o njih kaj pove-dal. Sploh je treba reči, da naše lite-rarne.revije v tem pogledu nimajo do-volj ustrezne politike. O nekaterih (čeprav niso tako pomembni) pišemo == na dolgo in široko, za druge pa ni-mamo v reviji niti pol strani prosto- Taka in podobna premišljanja so / === me spodbudila, da sem sklenil spre-===== govoriti o eni takih prezrtih knjig, in == to o pesmih Gabrijela Kolbiča (G. == Kolbič: Otroške pesmi. Maribor 1966. == Samozaložba). Kolbič, ki ga dobro po-=== znamo kot kiparja, nas je- s svojo mn zbirko presenetil, čeprav smo vedeli, === da pesnikuje. == Zbirka ima 56 pesmi, to pa je za otroško zbirko precej. Menim, da bi bilo kniižicl samo v dobro, ko bi bil pesnik približno tretjino gradiva izlo-=== čil: izbor bi bil kvalitetnejši in bolj zaokrožen. Kolbič je lirik; njegovo čustvo je =i= čisto, je utrip srca, ki je ohranilo otroško naivnost in prisrčnost. Nekaj === kmečko zdravega, naravnega je v === njem, nič rafiniranega. Večina pesmi === se po svoji tematiki prepleta v ot.ro- sta značilni prisrčnost in preprostost. == ško veselo igro in pisano podobo let- Ce izvzamem Svarilo, ni v njih nare-== nih časov. Tovrstne Kolbičeve pesmi jenosti in pedagoške prisiljenosti. =•== so zelo neposreden izraz otroške igri- Drugi del . zbirke obsega vrsto ver- Dan je že dolg sežnja dva: hura. skočimo čez plot kar bosi po rpsj ;v« —= . med ptičke, veveričke, med ovčke, kozličke, med kravice, teličke. pa na oblak hop — hop, okrog sveta stop — stop! Hura, smo že spet doma! Prisrčno zna peti tudi o naravi: Mačica leze po ena za drugo v veje vrbove više nad strugo. Tam v daljavi čuj znani cicifuj! Mraz, več se ne huduj, proč se odpravi! (Februar) Ža vse tovrstne Kolbičeve pesmi Ob 60-letnici dr. Antona Ocvirka Zapoznele čestitke dr. Antonu Ocvirku, rednemu profesorju za svetovno književnost in literarno teorij1,o na ljubljanski univerzi, naj bodo izrečene s prisrčno željo: na mnoga, ustvarjalno plodna leta! Ime profesorja Ocvirka, rednega člana SAZU, ni znano le študentom filozofske fakultete, predvsem pač komparativistom, ampak vsem ljubiteljem knjige, saj je kot urednik slovenskih klasikov in zbirke Sto romanov presegel popularnost zgolj univerzitetnega območja v širok krog javnosti. Hkrati, ko jubilant praznuje svoje šestedeseto leto, je treba priklicati v spomin tudi trideset let njegovega znanstve-no-pedagoškega dela na ljubljanski filozofski fakulteti. Življenjsko pot je pričel na Žagi pri Bovcu. Po končani humanistični gimnaziji v r iubljani je na dunajski univerzi eno leto pak obsedno literarno zgodovino, ki poslušal predavanja čiste filozo-Sa-Mrir^in^lhpon^i p-, po seje vpisal na slavisti-vsebini dostopna širokemu krogu in ko iu J€ 1931 diplomiT&l. TlCLtO pd dve leti študiral primerjalno književnost na Sorbonni ter 1933 promoviral na ljubljanski univerzi z disertacijo Levstikov duševni obraz. Sledilo je strokovno izpo- ___ ... ... __ polnjevanje v Parizu in Londo- zdele nujno potrebne. Zgodovina gr- nu, nato pa se je s Teorijo pri-ške književnosti sovjetskih avtorjev merjalne književnosti (1936) ha-vTste°V3 krilni1 ŽHkiPlevtn°szdem »Utiral na :ljubljanski univerzi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a vključuje tudi vplivne elemente, ki SO' odlmevali v ruski literaturi. Z drugimi besedami: sovjetski literarni zgodovinarji so opustili tisto, kar so Ali pa ravno tako živa Naš dan: imeli za hipotetični balast, in se osredotočili na estetsko1, idejno in formalno plat umetnin, vendar navajajoč vse tiste teze, ki so1 se jim j-e te _____ nedvomno nadkriljuje poprejšnje knjižne natise. Da pa so te zn a vprašanja v Zgodovini grške književnosti dovolj obsežno in smotrno obravnavana, nam npr. ilustrira razpravljanje o homerskem vprašanju, kjer so poleg znanih tez vključene tudi teze nekaterih pomembnih homerologov XX. stoletja, kot so Rothe, Drerup, W. Ridgewey, M. P. Nilsson. Ce je pri kateri drugi literarni zgodovini naveden tudi orientalski vpliv, oziro- ter potlej začel predavati na filozofski fakulteti. Še poprej je urejal Ljubljanski zvon (1934 in deloma 1935). Za časa okupacije se je pridružil OF in je bil leto dni v internaciji (Dachau), kar mu je zrahljalo zdravje, ne pa življenjske energije. V povojnih dneh je postal izredni profesor, nato pa redni profesor ter svrva elementov, ki se zatem odrazijo v dramatiki — o tem je bilo pisano tudi pri nas že pred vojno — pa je v prevedeni knjigi razloženo Dicni-zovo čaščenje s svojo- tipiko in pomensko širino ob tezi A. Veselo v-skega. da se je pričel umetniški razvoj drame odtlej, kc se je izvila iz _ , .............kulta. Odmerjeni prostor ne dopušča mer za to Je pesem Naokrog, ki jo po- 11» Posebej omeniti le Dve jagodi sirše-ga o-b-ravpavania. vendar je o5!t- v n O rvi n 1.4 j „ ___, — Or D •z H 4 o ».1.1 » /-Ivi rv in nViAn 4-cmn »i r. »-V-14 to •' Pri nas zmagal, filozofsko in moralno pa Še ni postal prevlado- = vos«, zdravja in veselja, značilen pri- zlficlranih zgodbic, od katerih pa ve- • v . 1T1.-1-11 r ml4ok4 tohvičvit, s„i“co F ■ , 'gnšču. Kakor .je to tridnevno delo nekateri drugi pošteni ljudje. Tu in oreca- šivom prot. iLgona Kuneja zelo prava tlaka In mučenje fantov, pa je tam me je kot bralca sicer motila ka mnogo večji; naglasiti je treba. da je kot glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev izoblikoval smernice in programsko širino, sam pa je prevzel zbrano delo Srečka Kosovela in Janka Kersnika ter svoji šolah tri- uspešno deloval preko dvajset let? v resnici prava preizkušnja za’mlada avtorjeva prevelika vera v dobre lju- obogatil literarno vedo z novimi glasni mladinski nonet, vokalno Kje so vzroki? Koliko se je sve- morafn^močn^dolorfta^n tud" kotTa °bf izsledki in dognanji. Leta 1948 je se prireditelja »Srečanja« skupino, ki šteje le devet pevcev, tovalska služba za glasbeno vzgo-programski politiki toliko V dopisu ZPPS Ljubljana I glas- jo potrudila, da bi se tako stanje »moralno« premagata propadlega »in- magali. žinerja«, ki je pijanec in goljuf T 'ilil*-,-. 1-: „ i * ■», .,4-»»^4 ,, »a ». 4 Lahko bi očitali.'avtorju, da je ose- Tončko pobožal«? Toda po drugi stra-be preveč delil na črne in bele. Oba m .ie prav prizor z nosečnico in Pav- Ali ni to nekako cankarsko koprnenje po dobrem človeku,, »ki bi Prv0 povojno revijo znanstvene smeri in pretežno slovenistične J •'-'Ji i->Tretjega zaključnem koncertu .Srečanja, celote, podreja voljo in ambicije grize, k si ne more8 pomagati. Prav in dramatično poganja^vojo1 pTpoved ievskemJ- Tudi revialno objav- 'UDijanskega srečanja« med 130 op. T. S.) spodbuda gimnazijskim posameznikov višjemu interesu ob podobi obeh dečkov, ki sta tako naprej. hene študije (Slovenska lite- /riadbami na sporedu le tri ha- glasbenim učiteljem, da bi orga- kolektiva. Zato ima kot najbolj Prldna, potrpežljiva, a tudi ponosna, Tako je ta mladinska knjiga pred- ratura in realizem, Vpliv družbe Shnpesdmi OSialih iU.i0Sl,T^ nizirali..P0