242. številka. Ljubljana, v torek 21. oktobra 1902. XXXV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poSiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezno številka po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnino se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če so oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlštvu naj se.bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Ponesrečeni klerikalni shod v Kostanjevici.
Iz Kostanjevice.
Klerikalci nimajo sreče! Radi bi z velikimi manifestacijami pokazali svojo moč in svojo veljavo, a nobena se jim ne posreči. Hoteli so v Ljubljani prirediti meeting in ponižati Ljubljano, a vlada ga je prepovedala, ker je vedela, da naša stranka takega shoda ne pripusti in da bi ga, če treba, s silo razgnala.
Izdana je bila potem parola, da prirede klerikalci tri velike shode na deželi: jednega za Gorenjsko, jednega za Dolenjsko in jednega za Notranjsko.
Začelo se je z Dolenjsko, in sicer so šli klerikalci v okraj, ki je pri zadnjih volitvah v državni in v deželni zbor tako sijajno pokazal, da je klerikalizem tam dogospodaril. Napredna narodna stranka ima v krškem in kostanjeviškem okraju dvetretjinsko večino in zato je naravnost predrzno, da se upa klerikalna stranka sklicati v ta okraj proti napredni stranki naperjen shod in celo v Kostanjevico, to nepremagljivo trdnjavo napredne misli.
Sklicala ga je vendar in doživela poraz, ki ga ne bo tako kmalu pozabila.
Klerikalci so jako previdno pripravljali svoj shod. Niso se upali naravnost povedati, za kaj se gre, nego vabili so pod pretvezo, da se gre za vinogradniško gospodarsko organizacij o, posebno s k r b n o so pa prikrivali imena govornikov. Nihče ni slutil, da hočeta na tem zborovanju v prid vinogradništva govoriti — dr. Šusteršič in dr. Krek.
Šele zadnji trenotek smo iz »Slovenskega Naroda« izvedeli, da to ne bo shod za organizacijo vinogradnikov, nego klerikalen političen shod,na katerem hočeta govoriti dr. Šusteršič in dr. Krek. Čim smo to izvedeli, je bil tudi že storjen sklep, da v naši napredni Kostanjevici ne bodeta govorila ne dr. Šusteršič ne dr. Krek, kajti
kakor se Ljubljana ni pustila ponižati, tako se tudi Kostanjevica ne da.
Težko je bilo, avizirati ljudi, naj pridejo na shod, ker je vse v vinogradih, a storili smo, kar je bilo mogoče in — pomagali so nam duhovniki. Župnik Pavlic je naznanil po maši, da naj pridejo vsi popoludne na župnijsko dvorišče, vsaj iz vsake hiše jeden, češ, da bo tam važen shod, ki bo velikega pomena za našo občino in okolico. Tega pa župnik seveda ni povedal, da prideta dr. Šusteršič in dr. Krek. V Sv. Križu pa je delal kaplan za shod reklamo, kakor za kak cirkus, kličoč: Pridite vsi, udeležite se vsi, ker danes boste slišali in videli, česar še niste slišali in videli. Seveda tudi kaplan ni povedal, da prideta dr. Šusteršič in dr. Krek — prav kakor bi ti duhovniki vedeli, da sta dr. Šusteršič in dr. Krek tako slabi firmi, da se ne sme njih imen imenovati, ako naj se koga privabi na shod.
Ko se je med naprednjaki izvedelo, da prideta dr. Šusteršič in dr. Krek, začeli so se takoj preskrbljevati s tistim k a t o 1 i š k o - n a r o d n i m orožjem, s katerim škofova stranka pod vodstvom dr. Šusteršiča deluje v deželnem zboru. »Z lastnim orožjem, po metodi, ki so jo sami upeljali v deželnem zboru, jim posvetimo«, tako je šlo med meščani in kmeti. Ljudje so si preskrbeli piščalk, činel, bo-benčkov, konjičkov, ki piskajo itd. itd.
Shod je bil naznanjen za tretjo uro popoldne, a naši so se začeli zbirati že ob dveh popoldne v drevoredu pred žup-niščem. Kmalu je naših bilo zbranih dosti nad 300 Klerikalci iz kostanjeviške občine so prišli trije: »Ta velik« Kobe s slamnato bučo, Bersan iz Košarije in prismojeni Kuhar, ki je svoj čas farja videl v oblakih točo delati in od tega časa trdi, da iz farja govori sv. Duh, iz dr. Šusteršiča pa »Buh«.
Ob ';i3 so naši šli na župniško dvorišče. Njih število je med tem še naraslo. Klerikalcev, ki so prišli iz sosednih občin, od Sv. Križa, iz Št. Jerneja, iz Čateža, iz Cerkelj, je  bilo vkljub vsemu, ves teden
trajajočemu bobnanju, kakih 50. Duhovniki so se zbrali iz cele dekanije in najbrž tudi od drugod, ker vseh nismo poznali. Bilo jih je čez 20 glav.
Dolgo smo morali čakati, predno se je pokazala kaka blagoslovljena glava. Šele ob polu 4. je prikoracal dekan Schweiger, ki je imel shod otvoriti. Da je dr. Šusteršič ponesrečil, tega ni n^hče vedel.
Komaj je dekan Schweiger stopil na oder, zadonelo je iz sto in sto grl: »Živio dr. Tavčar, pereat žlindra«. Obenem so začeli naši igrati na tiste i n -strumente, ki so jih klerikalci rabili v deželnem zboru. Začeli so žvižgati, piskati, tolči s činelami, bobnati in zvoniti s kravjimi zvonci. Šun-der je bil nepopisen. Dekan Schweiger je odpiral svoja široka usta kakor karp in sikal kakor gad. V večje veselje naših in v posmeh klerikalcem je nekdo nesel polno vrečo z napisom »16 % ž 1 i n d r a«. Naši so udarili v velikanski smeh, medtem ko so klerikalci in duhovniki na oknih kar spreminjali barve. Časih so bili rudeči, časih zeleni, časih tako temni, da nismo vedeli, ali je na oknu škorenj ali blagoslovljena glava. Razen domačega in svetokriškega župnika se ni upal noben duhovnik na dvorišče. Ko se je domači kaplan prikazal na dvorišču in začel žugati s prstom, so ga ljudje nagnali s peso nazaj. Prav priročno je ležala ta pesa.
Kakor rečeno, ni nihče vedel, da je Šusteršič dve uri prej v Krškem ponesrečil. Ljudje so mislili, da je v župnišču skrit, saj se je govorilo, da je bil že v soboto zvečer v Mramorjevi gostilni, in zato so začeli klicati: Kje je Žlindra? Kje je poglavar vseh goljufov? Prikaži se, Žlindra! Čuli so se tudi še vse bolj zabeljeni klici.
Ime Žlind ra je ljudi tako raztogotil, da so se nekateri lotili farovških vrat, da bi jih razbili in šli v fa-rovž iskat dr. Šusteršiča. Starejši ljudje pa so jih pregovorili, da so odne hali, češ: »Pustite Žlindro, saj ni vredna, da bi si ž njo roke mazali.« Gotovo pa
je, da bi se bilo dr. Šusteršiču prokleto slabo godilo, daje bil v tem trenotku na dvorišču.
Celih pet četrt ure je trajalo ob-struiranje z raznimi instrumenti in klicanje »Živio dr. Tavčar, dol z Žlindro, pereat Žlindra« itd. itd., ne da bi bil m o g e 1 o d k 1 e r i k a 1 n e stra n ke kdo le besedico ziniti. Ko je okr. glavar g. Orešek to videl, je zahteval mir. Vse je utihnilo, na kar je g. okr. glavar naznanil, daje shod končan.
Z gromovitimi Živio-klici na dr. Tavčarja in na napredno stranko ter s pereat-klici na Žlindro so naši zapustili župniško dvorišče. Klerikalci so imeli potem v farovžu pri zaprtih vratih zborovanje po § 2. Udeležilo se ga je kvečjemu 30 do 40 oseb.
Od uradnikov se ni shoda nihče udeležil, kar popolnoma odobravamo. Tudi notarja ni bilo blizu. Odpeljal se je na Štajersko — morda zato, ker se vozi s farovškimi konji.
Meščanje so se vrlo držali, kakor sploh prebivalstvo cele občine. Prišlo je pa tudi nekaj vrlih mož iz cerkljanske fare in križevske občine, od Sv. Duha in od drugod. Vsa čast njim vsem!
Tako se je končal ta »velepomembni shod« klerikalne stranke v Kostanjevici. S tistim orožjem, ki so ga klerikalci rabili v deželnem zboru, smo jim razgnali njih shod.
Pa naj še jedenkrat pridejo! To pa bodi že danes povedano dr. Šusteršiču: če pride v Kostanjevico, ga napodimo kakor štirinožca, ki je v kuhinji klobaso pouzmal. Capito ?
V LJubljani, 21. oktobra. Dr. Mattuš in dr. Masaryk o jezikovnem vprašanju.
član gospodske zbornice dr. Mattuš je govoril v staročeškem klubu o pravkar začetem državnozborskem zasedanju ter je imenoval obstrukcijo zločin proti ustavi. Dejal je, da ima Korberjev jezikovni načrt to napako, da daje nemščini prevelike predpravice, da se hočejo uveljaviti za Češko drugi principi  kakor za Moravsko
LISTEK.
Na potu.
Spisal. Janko Kotlar. (Konec.)
»Ni mogoče, pa ni mogoče. Kdo bi raji kot jaz? Sicer, v drugem vremenu se pride dve uri prej.«
»Le poženite, ne bo zastonj« . . .
»Ali konja sta strašno izdelana.«
»Kaj izdelana?! Poženite, četudi pustimo dijaka, kjer je; precej pojde ložje naprej.«
»Gospod . . .«
»Nič gospod . . . res, tako bo! Jaz moram z vlakom naprej, to mi je dovolj. Njemu mati ne uide, saj je pravil, da je bolna.« In zasmejal se je surovo.
»Pa noč in megla?« . . . skušal je ugovarjati postiljon.
»Naj pa tu na Griču ostane, če ne more dalje.«
»Meni se smili.«
»Ha. — Vi udarite po konjih, pa je, saj itak nima pravice voziti se.«
Postiljon je nehote rahlo vzdihnil, vgriznil se v ustnice, dvignil bič in pognal.
Pod griškim klancem je čakal Li-parjev študent pošte. Dež, ki je še vedno pršil, ga je bil premočil na več krajih; zeblo ga je. Globoko pod njim je šumela narasla voda v široki strugi; temne smreke pod cesto so se mu zdele še temnejše in gruča svetlo belih brez ob strugi še skrivnostnejša. Iz vode je bil vstal polagoma bel duh s plapolajočimi dolgimi rokavi; roke je stezal po njem hoteč ga pritisniti v svoje sivo naročje... Groza ga je bilo.
Ropot okornega poštnega voza mu je zadonel kakor godba, mehka tolažilna godba na uho. Vedno bliže in hitrejše je drvil navzdol; že je vštric njega, toda ne ustavi se. . . Hipoma mu je jasno vse. V divjem obupu zdirja za njim, dohiti ga, krčevito se oklene železnega ročaja, a trenotek pozneje je ležal v cestnem blatu, voz pa je vihral naprej — naprej . . .
Nebo, slično temno sivemu povezne-nemu pokrovu, je bilo zlezlo še niže. Trdna, meglena noč je nastala. Dež je bil nekoliko pojenjal.
Užaljen, truden, lačen, do kože moker in blaten je brodil Lipar dalje in dalje, sam ni vedel kam. Zdajpazdaj je zadel ob kamen, ki je ležal v mehkem
blatu, sčasoma pa je začutil pod nogo mehko, lepljivo tvarino — ilovico. V debelih plasteh se mu je nabirala na obutvi, da se nazadnje niti ganiti ni mogel. S trudom je odluščil težko skorjo, naredil deset korakov in zopet ni mogel naprej. Zašel je bil s ceste na polje . . . Nihče ni odgovarjal njegovim obupnim klicem, nihče ga ni čul, samo lisica je zavijala v daljavi.
* * *
V mali koči na koncu Cedilja brlela je tisto noč na beli javorjevi mizi motna luč. Na postelji v kotu za veliko zeleno pečjo je ležala bleda in upadla ženska srednjih let; sama kost in koža je je bila. Pred njo pa je stalo več posodic domačih zdravil in* skledica kuhanega suhega sadja, izpod katerega je bolnica iz pila tuintam nekaj sladkih kapljic, da bi si pogasila silno žejo, ki jo je pekla in žgala v oprsju.
Bolnica se je s težavo prekladala in premikala po postelji; nikjer ji ni bilo prav, vse jo je tiščalo, vse bolelo.
»Ne bo ga,« dihnila je rahlo ter vprla svoj pogled proti vratom; črna tema ji je zevala nasproti, ničesar ni razločila, »mojega Janeza ne bo«. Skušala je spati,
obrnila se je k steni, toda spanca ni bilo« da bi ji zaprl trudne oči. Neprestano so ji uhajale misli k sinu; stokrat je v duhu prehodila pot od mesta do doma, stokrat si naslikala razne ovire in zapreke, ki mu utegnejo pretiti na potu. Huda je bila nanj, ker ga ni in ni, a trenotek kasneje se je kesala teh svojih mislij.
Čez dolgo je zdrknila počasi na tla, noge so se ji šibile. Stopila je k steni, da bi se s tresočo roko prepričala, koliko je ura, a koščena roka ji je omahnila in kazalci so se premaknili. Upehana se je zgrudila na ležišče. Neka omotica se je je polastila. Videla je svojega sina sredi širne, puste planjave, za njim pa se je valila šumna reka s svojo temno-umazano vodo.  Znoj ji je žalil čelo, zbudila se je.
V vasi so se začeli oglašati petelini. Tam skozi okno je posijal motno-svetel trak, zatrepetal in se vprl na steno poleg nje. Kako veselo ga je pozdravila! Polagoma se je prvemu naznanjevalcu dne pridružilo več tovarišev. Napočila je sredi zime lepa pomladnja zarja. Tedaj pa so je začule v veži težke, trudne stopinje. Vrata se odpro in vstopi cestar Lokavec
Preko rame pa mu je viselo truplo, blatno in mokro. Našel ga je sredi gozda
ter đa se Slezija docela ignorira. Veseli ga pa, da jezikovno vprašanje ne pride več z dnevnega reda, dokler ae ne redi. Končno je naglašal dr. Mattuš potrebo, da se dožene sprava med Nemci in Cehi, saj prej ne bo miru za delo. V klubu realistov je govoril dr. Masarvk o jezikovnem vprašanju ter dejal, da se mora jc zikovna reforma ozirati na reveže in one, ki so brez imetka, ker morajo občevati direktno s sodišči. Masarvk je za enoje-zičnost. A Korber hoče imeti le nemško enojezičnost, kakor bi Češ ke sploh ne bilo. Čehi pa hočejo konsekventno in docela pravično izpeljano enojezičnost. Omejitev okrajev je potrebna, če se dva človeka v eni sobi ne moreta razumeti, se ju mora deliti, da dobi vsak svoj prostor. A ta okrožja ne smejo podpirati centralizma, nego utrjevati avtonomijo. Vsak narod naj svoje zadeve rešuje sam.
Novo ministrstvo na srbskem.
Srbsko politiko je teško razumeti, saj se izpreminja vsak hip, kakor se iz-preminjajo srbski kabineti. Kabinet dr. Vuića je padel, dasi je storil vse, da so se razmere med Rusijo in Srbijo docela ugladile ter je imela Srbija vseskoz Ru siji prijazno politiko. Dr. Vuić je padel vendarle radi Rusije, ki kraljice Drage ne mara ter zato kraljevskega para noče sprejeti. Opetovano se je že poročalo, da pojdeta kralj Aleksander in kraljica Draga k carju in carici, a vedno je našla ru ska vlada kak povod, da se je poset srbske dvojice odklonil oziroma odložil. Sedaj se navaja bolezen carice, h kateri je klican psihijater. Dr. Vuić pa je želel, da se krona njegova politika s takim posetom na Ruskem ter da se tako javno dokumentira, da se mu je posrečilo razmere pod Milanom radikalno predrugačiti. Ker vzlic vsemu naporu in vsej vslužnosti do Rusije poseta vendar ni mogel dognati, je dr. Vuić odstopil. Sedaj se začne baje doba neodvisne, neutralne politike. Rusija se ne bo več toliko upoštevala, in na vrsti je zopet Avstro Ogrska. Na Srbskem se namreč simpatije do Rusije in antipatije do Avstrije vrste tako redno kakor dan in noč. Dr. Gjorgjević je bil prijatelj nemške Avstrije, dr. Vuić pa prijatelj Rusije. Naravno je, da bo Milanovec, general Marković prijatelj Avstrije, saj ima z avstrijskimi častniki najožje zveze. Značaj novega ministrstva bo radikalno-liberalen, kakšna pa bo njegova politika, je vendarle še nejasno. Kinematografsko izpreminjanje srbske politike je pač teško razumeti!
Zmaga Combesa.
Combes je dosegel tudi v francoski zbornici radi razpuščenih kongregacijskih šol lepo zmago. Njegova večina znaša 97 glasov, njegovo stališče je torej vzlic vsemu napadanju in puntanju klerikalcev trdno. Combes je takoj predložil zbornici nov zakonski predlog, ki prejšnji kongragacij-ski zakon še poostruje. Vsakdo, kdor kak kongregacijski zavod brez vladnega dovoljenja odpre ali ga proti vladi podpira, se v bodoče kaznuje z globo do 5000 fr. in z zaporom do 1 leta. »To je moj odgovor na izgrede v zadnjih mesecih, ki so nam bili le šola. Zgoditi se ne sme več, da bi se šole, ki so se komaj zaklju čile, odprle zopet. Agitacije mora biti konec« Combes je zahteval za svoj predlog nujnost, ki se je tudi sprejela. To dokazuje, da je večina z energičnim postopanjem Combesovim zadovoljna. Vlada se ne pusti smešiti in upornežem pokaže svojo železno roko. Klerikalci se naravnost puntajo proti ustavi. Socialisti hočejo zato predlagati, naj se cerkev in država ločita ter kandirati Jauresa za mesto podpredsednika parlamenta. Nacionalisti kandidirajo Cavaignala, ki pa nima nobenega upanja, da bi zmagal. Papež je pismeno prosil Loubeta, naj bi se zakon proti kongregacijam ne izvrševal tako trdo, a Loubet mu je odgovoril negativno. Kleri-kalizem torej že prosi!
Najnovejše politične vesti. Nezaupnica Korberjevemu ministrstvu se je predlagala v včerajšnji seji poljskega kluba-Vitez Javorski je vendar pregovoril pred lagatelje, da se predlog odtegnili. Klub je sklenil na vso moč priganjati, da se cesar Ferdinandova severna železnica po-državi. — Češka zmaga. V mestni skupini Ivančice-Morav Krumov se iztrgali
Staročehi Nemcem mandat. — Jankov ujet Bolgarski kmetje, ki nočeje ničesar slišati o vstaji, so v neki vasi monastir-skega vilajeta baje ujeli podpolkovnika Jankova, načelnika vstašev. — Papež in franeoske kongregacije. Papež je sprejel v avdijenci nadškofa iz Bordeauxa ter mu izrazil svojo žalost, da francoski katoliki ne slušajo njegovih nasvetov, ter prepogosto vlačijo verska vprašanja v politiko — Sultan iz Maroka je dal izgnati vse Evropejce, ki so službovali v sultanatu kot inženirji, telegrafisti, fotografi itd. češ, da se bo le na ta način pomiril verski fanatizem. — Žrtve angleške vojne z Buri niso samo v Afriki, temučtudi v Londonu. Pred -včerajšnjem je priredilo v Londonu več tisoč rezervistov velike demonstracije; ti bivši bojevniki v Afriki hodijo brez službe po glavnem mestu ter zahtevajo od vlade zaostale plače. Demonstrantje so nosili deske z napisi: »Someščani, pomagajte nam, ki smo se za vas bojevali, a smo sedaj v nevarnosti, da lakote poginemo«. — Nujni predlogi v državnem zboru se bodo po tej vrsti obravnavali: nujni predlog Romanczukov glede maloruske univerze, Hrubvjev glede jezikovnih odnošajev v Šleziji, Klofačev glede oddaje dela pri alpinskih železnicah, Romanczukov glede kmetskih štrajkov v Galiciji, potem se začne debata o izjavi ministrskega predsednika. — Prestolonaslednik v Srbiji. Zopet se razna-šajo vesti, da hoče kralj Aleksander svojega svaka, nadporočnika Lunjevico proglasiti za srbskega prestolonaslednika. — Macedonski nemiri. Iz sandžaka Seres je odišlo prebivalstvo 17 vasi k vstašem v gore. — Vstaja v Vene-c u e 1 i. Po sedemdnevnem boju je podleglo pri La Victoriji vseh 5000 vstašev pod vodstvom generala Mendoze. Vstaši so zbežali ter pustili 1400 mrtvih nepo-kopanih. — Novo srbsko ministrstvo je takole sestavljeno: Pred-sedništvo Peter Velimirović (radikal), zunanje zadeve dosedanji vojni minister Vaso fAntonić (nevtral), notranje za deve Velimir Todorović (radikal), finance Milic Radovanović (radikal), pravosodstvo A r o n Ninčić (naprednjak;, gospodarstvo dr. J u r o Nikolić (radikal), vojno general Milovan Pavlović (ne-vtrai), nauk prof. Milenko Marković (naprednjak). — Nadvojvoda Ferdinand Karol postane brigadir v Pragi ter se nastani na HradČinu.
Dopisi.
Z Vipavskega. »Slov. Narod« je prinesel v svoji 233 številki dopis s Cola nad Vipavo. V tem članku govori se tudi, da je podkrajski župnik nudil 100 gld., reci sto goldinarjev, nekemu eolskemu posestniku, ako mu dokaže, da je agitiral po Križni gori. Dopisnik se o tem izra-zuje, da, ako bo ta župnik tako velikodušen, da res da isto 3Voto, da bo za to nakupil starih obrezkov od črevljarjev za odhodnico osebi, ki bo gotovo kmalu primorana zapustiti našo okolico. Dopisnik ne pozna razmer staršev tega župnika, sicer bi gotovo tistih 100 gld., ako mu jih pošlje, poslal nazaj župnikovim starišem, da bi si ž njimi zboljšali svoje gmotno stanje, in ne bi zmiraj v kotu tolkli zelja, krompirja in repe.
Kakor znano, pije ta župnik vsako nedeljo v katoliški gostilni, kjer se pridu-šujejo pijane barabe krog njega. Nečeden slučaj se mu je pripetil na dan 12. t. m. Namreč kosmati črevljar iz Trševja ga je onesnažil tako, da se je dobro poznalo na župnikovi obleki. No, pa ravno taka reč ni to.
Mezeg je bil tudi že večkrat v takem položaju, n. pr. ko se je iz Vrhpoija sladko ginjen vozil domov in je bil voznik v strahu, da ga ne vrže. Med potom mu tudi kaže spričalo od nekega zdravnika iz Ljubljane, da je njegova po-strežnica še devica. Mezeg! Kaj pa, ko bi ta g. zdravnik kako drugo osebo pre-iskal pod imenom: Frančiška čemažar? Sliši se tudi, da ta župnik zahaja rad k tistemu Kobalu, ki je bil v svojem času od sedaj mu tako priljubljene stranke kot župan preklican. Tam se mu menda zelo dopade na ognjišču, pa se tudi kaj pogovorita z Kobalovo Franco, namreč s tisto, ki je tolikokrat v »Slov. Narodu«, kakor
Jezična Polonca v »Brivcu«. Temu župniku želimo, da bi imel kmalu odhodnico, da bi ne bil zmiraj trn na vrsti v Pod-kraju.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21 oktobra. — Razgnani shod v Kostanjevici. Klerikalcem je kostanjeviška blamaža kar sapo zaprla. »Slovenec« poroča o tem shodu tako otročje, da se mu mora vsakdo smejati. Detajlov se sploh ogiba, tako da iz njega ni spoznati, d a od klerikalne stranke sploh ni m o g e l^n ihče besedice govoriti. Najbolj smešno pa je, ko pravi, da je bilo na shodu 300 klerikalcev in 30 liberalcev, da je bilo res tako, bi bili klerikalci teh 30 liberalcev kar »v luft raztrgali« — da se izrazimo po ljubljanski
— in ne bi pustili, da jim shod razženo. »Slovenčevi« bralci morajo biti pač veliki koštruni, da se jih upajo tako »farbati«. S tem seveda ne izbrišejo kolosalnega poraza, ki so ga doživeli v Kostanjevici. Pomen tega poraza izraža dobro naslednja brzojavka, ki smo jo danes prejeli iz Ko stanjevice in ki se glasi:
»Si  parva   licet  componere magnis
— kar je bila Moskva za Napoleona, to bodi Kostanjevica za Šusteršiča! Kostanje vičan i.« — Končno bodi še omenjeno, da smo poslali v kostanjeviški okraj 30 številk včerajšnjega »Slovenca«, da nodo ljudje videli, kako farji lažejo.
— Ne bodite frivolni.   Dr. Šu-
steršiču se je primerila nesreča; bil je v veliki nevarnosti in bil precej hudo poškodovan. To se vsakemu lahko primeri in bodi že prijatelj ali sovražnik, je s človeškega stališča pomilovanja vreden. Toda iz nesreče kovati političen kapital, to je nedostojno. In to je storil »Slovenec«. O nesreči dr. Šusteršiča piše tako, kakor zamorejo samo ljudje, katerim je vera sredstvo, da ž njim varajo ljudi. »Sloveneca poroča o tej nesreči tako, kakor daje tu Bog prav posebno pokazal, da je dr. Šusteršič njegov izvoljenec, kakor da je stvarnik sam s čudežem preprečil še večjo nezgodo in sicer nalašč tik pred križem. Mej vrstami »Sloven-čevega« poročila se bere: Ti, dr. Šusteršič, se boriš za zmago križa in zato je Bog storil čudež in te rešil smrtne nevarnosti ravno pred križem. To je tako škandalozna frivolnost, da si večje ni mogoče misliti. Ko bi hoteli, bi lahko obrnili sulico in rekli: Prst božji je bil — Bog je vdaril dr. Šusteršiča tik pred križem, ker tolikrat po nemarnem imenuje njegovo ime, ker Križanoga vlači po blatu političnih b o j e v i n p r o s t i t u i r a vero za nečedne namene klerikalizma • oda tako izkoriščanje verskih čutil bi bilo podlo in nam kaj takega niti na misel ne prihaja. Privoščimo dr. Šuster-šiču iz vsega srca, da je srečno utekel smrti in želimo mu tudi iz vsega srca, da okreva čim preje, ali frivolno fruk-tificiranje verskih čutil, kakrš.io s:. je dovolil »Slovenec« obsojamo kar najostreje. »Slovenec« naj nikar ne pozabi, kar uči katoliška vera: Da brez božjega privoljenja nikomur še las z glave ne pade in da torej brez božjega privoljenja nihče pod voz ne pade.
— Svoji k svojim. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, se gospod kanonik Andrej Kalan ni udeležil shoda zaupnikov katol.-narodne stranke. Kar smo pisali o njegovem govoru na tem shodu, ni odgovarjalo resnici, kar s tem lojalno popravljamo, da se ne bode krivica delala niti gospodu kanoniku, niti njegovemu zavodu. Naša notica se je nasla njala na »Slovenca« (št. 235), kjer se poroča, da je »g o s p. Kalan« rotil zboro-valce, naj liberalce bojkotirajo in ker je bil g. kanonik Andrej Kalan tudi voljen v vodstvo stranke, smo domnevali, da je on dotični »g. Kalan«.
— Volitve na Štajerskem. Tudi za Armeško in Senovo, občini raj-henburške župe, sta voljena volilnima možema naprednjaka Glas in Mirt, ki ne bodeta glasovala za kandidata Žičkarja. To je tista narodova volja, katero rajhen-burški farovž razglaša za tri sodnijske
okraje! Povelju župnika Cerjaka in njegovemu bagateliziranju, in onemu njegovega kaplana se ne udarno! Pa naj far-bata javno mnenje po farovškib trobilih.
— Zaplenjen oklic. Sinoči že po sklepu lista smo dobili brzojavno obvestilo, da je akademična oblast dunajskega vseučilišča zaplenila oklic akad. društva »Slovenije«.
— Slovensko gledališče. Danes poje na engagement tenorist iz Brna, g. Štepanek v operi »Prodana nevest a«, in sicer nastopi v ulogi Janka. Ta večer nastopi tudi prvikrat v sezoni gdč. Prochazkova, bivši člen opere v Plzni  v ulogi Mafenke.   V četrtek 23.
m. se opera ponovi. V soboto 25. t. m. pa se vprizori prvič Bjdrnsonova drama iz trgovskega življenja »Bank e-r o t«, v kateri ima glavno vlogo gospod Dobrovolny.
— Promocija. Dne 18 t. m. je bil na vseučilišču v Gradcu gospod Rihard Jug iz Solkana promoviran doktorjem vsega zdravilstva. Čestitamo!
— V pojasnilo. Prejeli smo naslednje pismo: Cenjeni gospod urednik! Pred nekoliko dnevi ste priobčili v Vašem cenjenem listu notico, da je poleg hiralnice na Pristavski cesti gredoče občinstvo bilo ogorčeno, ker se je daleč okoli razlegalo upitje umobolnega, kojega so baje tepli in suvali strežniki. Bilo je to zvečer med 5. in 8. uro, bolniki odhajali so takrat v spalne prostore. Čutil sem dolžnost zadevo preiskati, ker bi moral to zadevo naznaniti ces kr. državnemu pravdništvu, če se je zgodila kaka silovitost. Vspeh mojega zasledovanja je sledeči: Bolnik z imenom Fran Darovič je halucinant, večkrat na dan, osobito zjutraj in zvečer prične upiti in tuliti brez vsakega povoda, kar se je že večkrat tudi zgodilo v moji navzočnosti. Bolnik vidi okoli sebe grozne prikazni ter se jih skuša obraniti, začne upiti ter se ne da pomiriti. Strežniki so o njegovi bolezni poučeni, ga skušajo pomiriti, kar pa večidelj ne pomaga. Zgodilo pa se je že parkrat. da so ga začeli drugi bolniki, kojih je 20 v dvorani, tepsti in suvati, kar so s težavo preprečili strežniki. V tem slučaju torej strežništva ne zadene nobena krivda. — V Ljubljani, 20. oktobra 1902. — Dr. vitez Bleiweis-Trst eniški, vodja dež. blaz. zavodov.
— Šolske zadeve na Štajerskem. Nadučitelj v Makolah je postal učitelj Martin Š a m p e r 1 iz Črešnjevca. pri Sv. Venčeslavu pri Slov. Bistrici on-dotni šolski vodja Ivan P o u h , v Dobovi pri Brežicah Simon Gaj še k, nadučitelj v Bučah. Učitelj - voditelj v Žumnu pri Šmarju je postal učitelj Ljudvik U 1 č a r iz Kobilje glave pri Sežani, v Breznem pri Marenbergu učitelj Jos. H e r n a u s iz Selnice. Stalni učitelji ozir. učiteljice so postali: v Poljčanah Ivan P o 1 a k iz Hrastnika, pri Sv. Jurju v Slov/gor. Ljudvik Š i j a n e c od Sv. Marjete pri Ptuju, potem začasni učiteljici Marija J e r a n in Antonija Boben istotam, na Sladki gori pa ondotnl začasni učiteljici Angela Jaklič in Ljudmila Fink-Koklič. V stalni pokoj sta šli učiteljici Marija Iglar v Loki pri Zidanem mostu in Viljemina Rischner v Studencih pri Mariboru.
— Demisija svetovalca Ra SCOvicha. »Edinost« poroča: Iz zanes ljivega vira doznajemo, da je mestni svetovalec in drugi podpredsednik tržaškega mestnega sveta, Rascovich podal svojo demisijo. Govori se, da je Rascovich demi sijoniral radi tega, ker so ga o volitvi prvega podpredsednika popolnoma prezirali. Kamoristični listi taje to stvar, ker upajo, da vse lepo popravijo med seboj. Da se pa demisija še ni oficijalno prijavila, le krivo to, da je Rascovich pismo, s katerim naznanja svoj izstop iz mestnega »veta, naslovil osebno na župaka dr. San-drinellija, ki pa je sedaj odsoten in se pismo še ni odprlo.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Vozeč se vsaki mesec iz Ljubljane v zlato matuško Prago, poslužujem se navadno vlaka, ki ima v Trbižu nadaljevanje na brzovlak Pontabelj-Dunaj. Mnogo je stalo, da se je uvedel direktni voz Praga-Ljubljana in nasprotno — vezala se je tako naša bela Ljubljana nekako z zlato Prago! Vedno sem našel dovelj sopotnikov, ki so potovali s tem direktnim vozom v Prago. — Toda pred dobrim pol
letom se  je opustil ta voz — zakaj pač,
-vemo!! — Ni se pa opustil direktni voz Dunaj Celovec, — nemški Klagenfurtnerji imajo seveda predpravice. Sedaj se mora človek vedno prekladati, ako hoče dospeti iz Ljubljane v Prago, in sicer v Trbižu, Kleinreiflingu, Sv. Valentinu, Gaisbaohu in Budjevicah — prava pot to v vice — večno presedanje! — Rabili so ta voz tudi letoviščarji, bratje Čehi do Lesec Bleda, a sedaj, žalibog, ni več tega voza. Bil je navadno lep voz — to je novejšega kroja — tudi nekaj prijetnega za to vožnjo, ki traja iz Ljubljane v Prago od štirih popo-ludne do polu treh druzega dne! Tu mislim pač na one »kostne«, ki prevažajo »zadovoljne« Kranjce pri nas doma v Kamnik. Na drugih progah, na primer na Nižjem Avstrijskem, so povsodi boljši vozovi, nego pri nas doma! — Bili ne znal kak gospod državni poslanec malo povedati o priliki, kaj da misli zadovoljen Kra njec o teh lepih napravah — o odstranjenju direktnega voza in o lepih kole-selnih na domačih progah?
— Nova posta. 1. novembra 1902 odpre se v Suhorju, v političnem okraju Črnomelj, nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vozno pošto ter obenem služboval kot nabiralnica poštno hranilnič-nega urada. Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštni vožnji, ki vozi vsak dan med Rudolfovim in Metliko.
— Vinska letina v Istri se sme imenovati letos prav dobra ter se je nabralo 5,500.000 kg grozdja. Tudi kvaliteta je izborna.
— Jahalci v drevoredu. Piše se nam: V Lattermannovem drevoredu in sicer v delu, ki vodi od Šiške do glavne promenade, so se že večkrat pojavili jahalci dasi je jahati tod ravno tako prepovedano kakor voziti. Tudi včeraj sta tod jahala dva častnika. Ker tega ni možno trpeti, naj policija poskrbi, da se taki slučaji več ne ponove.
— Tatvina. Francetu Zabredu, hlapcu pri Accettu v Prisojnih ulicah št. 7, je bila danes ponoči iz sobe, v kateri je spal, ukradena srebrna ura, vredna 24 K. Sumljiva tatvine sta bila dva delavca, katera sta v isti sobi spala in policija je jednega tudi zaradi suma tatvine aretc-vala. Aretovanec je nekaj časa tajil tatvino, potem pa je le priznal, da je uro vzel in jo skril. Tat je Vinko Pavčar, zidarski vajenec iz Vipave.
— Neprevidni kolesarji. Na križpotu Resljeve in Sv. Petra ceste je včeraj popoludne neznan kolesar podrl na tia perico Ivano Leben iz Bizovika in ji ubil tri steklenice petroleja, katerega je nesla seboj. — Istega popoludne je na Sv. Petra cesti neki mizarski pomočnik podrl s kolesom na tla tri leta staro deklico Marto Kusovo, katera se je pri padcu na roki poškodovala.
— Pretep v Sostrem. Včeraj zvečer okoli 10. ure so se v Cvetkovi gostilni v Sostrem fantje med seboj sprli in stepli. Hlapec Anton Šuster iz Česenjce pri Št. Lenartu je bil z nožem v lice su-njen in zidar Anton Zidan je dobil z nožem rano na glavi in na obrazu. Ob a ranjenca so pripeljali v bolnico.
— Konj splašil se je včeraj okoli pol 10. ure zvečer v Sv. Florijana ulicah gostilničarju Francetu Kovaču na Dolenjski cesti št. 23. Ustrašil se je nekega kolesarja, ki je privozil mimo. Franc Kovač je padel z voza in se neznatno poškodoval. Konj je dirjal naprej in ga je šele na Kar-lovski cesti ustavil delavec v tobačni tovarni Franc Brate.
— Napad. Gabrijel Benedik, trgovčev sin v Stražišču pri Kranju in Ivan Zaletu, kajžarjev sin ravnotam, sta se v nedeljo v gostilni nekaj sporekla Včeraj dopoludne je Zaletu na cesti pričakal Be-nedika in ga s kolom tako močno udaril po desni nogi, da mu jo je pri kolenu zlomil. Benedika so prepeljali v bolnico.
— Z voza je padel včeraj popoludne na Karolinški zemlji 77 let stari vžitkar Franc Jakič iz Strahomera št. 17 in se je na glavi tako poškodoval, da je nezavesten obležal na cesti. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— Nezgoda. Danes dopoludne se je na Starem trgu spodtaknil šolski učenec Karol Hebenstreit, stanujoč v Sv. Florijana ulicah št. 28 in je padel na hodnik in se na čelu pobil, da je bil ves krvav. Prenesli so ga na dom.
— $ bJopotcom se je zdravil
delavec Alojzij Suhadobnik, ki se je pred štirimi meseci v tovarni za lep udaril na levo nogo. Sedaj se mu je noga odprla in
moral je iti v bolnico.
— Popadljiv pes. Predvčerajšnjim je v Trnovskih ulicah pes Marije Breskvar-jeve, posestnice v Trnovskih ulicah št. 4, napadel (»letno Frančiško Mazovičevo, ne da bi jo kaj poškodoval, ker ga je mati deklice prepodila.
— Žepnega tata so v nedeljo zjutraj prijeli v frančiškanski cerkvi. Prijela ga je stražnikova žena F. Hudalerova, ko ji je ravno segal v žep. Tat je pekovski pomočnik Mijo Šubarič iz Karlovca.
— Z rešilnim vozom so pripeljali danes dopoludne v deželno bolnico 52 let starega delavca Franceta Pistotnika, stanujočega Cesta v mestni log štev. 25, kateri je dobil pri vzdigavanju tramov kilo.
— Žepna tatvina. Danes dopoludne je bilo v Šolskem drevoredu Mariji Pene iz Zatičine ukradenih iz žepa 24 K.
— Električni voz povozil je včeraj popoludne na Dunajski cesti Pollako-vega psa, ki se je igral na tiru železnice.
— Prst odtrgalo je 18. t. m. Urši Pengovi, delavki v Špalkovi tovarni v Kamniku.
— V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 60 oseb. Policija je prijela nekega fanta, ki se je hotel odtegniti vojaški dolžnosti. Da bi lažje prišel v Ameriko, si je fant priskrbel potni list na tuje ime, pa mu ni nič pomagalo.
—   Ljubljanska društvena godba priredi  jutri, dne 22. t. m. ob 8.
uri zvečer v restavraciji g. J. Kenda »pri Gambrinu« koncert za člane. Vstopnina za nečlane 30 vin.
* Najnovejše   novice.    13 00
oseb pokončanih. V zahodnem delu otoka Martinique je začelo pet ognjenikov bruhati, pri čemer je baje uničenih 1300 oseb. — Pruska žrtva. V Poznanju so obsodili bivšega urednika poljskega lista »Praca«, I. Kuriatkowakega, v petnajstletno ječo, ker je ,baje ščuval proti cesarjevemu potovanju v Poznanj. — Poneverjenja. V Judenburgu so prijeli dunajskega magistratnega uradnika, ki je ,poneveril 7000 K. Blagajničar drž. žel. Dubravskv je poneveril 2300 K ter zbežal. Skrunitev mrliče v. Na pokopališčih v Indiani so prišli nasled velikim skrunitvam mrličev. Nad 1200 mrličev so zločinci oropali ter jih potem prodali anato mičnim zavodom. Glavni krivci so pastor Lambell in trije vseučiliščni profesorji.— Dalmatinski namestnik baron H a n d e 1 se ni zaročil, ker je že — davno poročen.
* Obletnici. Dne 11. oktobra t. 1. je bila obletnica smrti slavnega češkega vojskovodje Ivana Žižke. Umrl je leta 1424. — Dne 16. oktobra je bilo 500 let, kar je bil slavni mučenik Jan Hus izvoljen rektorjem češkega vseučilišča. Češko Karolo Ferdinandovo vseučilišče prireja danes v ta namen primerno slavlje.
* Humor poslanca Pacaka. Dr. Pacak je baje odgovori! dr. Korberju na njegove predloge: »Le dve osebi v Avstriji bi utegnili sprejeti Vaše predloge«. Na ministrovo vprašanje, kateri sta ti osebi, je dejal dr. Pacak: »Drozd in Kohout, ta dva vzameta vse«.
* Drozdov sovrstnik je vsekakor pariški abe Guil lamin, učitelj v duhovnem seminarju. Neka zelo bogata gospa Civet, ki živi ločeno od svojega moža, bi se bila rada zopet c 'žila, a kot verna katoličanka si ni t i tega storiti brez cerkvenega dovoljenja. Tedaj se ji je ponudil Guillamin, da ji gotovo posreduje papeževo dovoljenje, le darovati mora 70.000 frankov za »Petrov vinar«. Pa tudi ostalo premoženje 5C3 000 frankov ji je izvabil, češ, da jih naloži zanjo pri znanem mu bankirju, kjer se bo denar zelo množil. Takoj nato pa je ta pariški Drozd zbežal čez morje.
* Čuden slučaj blaznosti. V soboto so ustavili na Dunaju mladega moža, ki je vzbujal sum, da je blazen. Že nekaj dni prej je ustavljal šolske otroke, očedil jim čevlje ter jih potem poljubil. Mladi mož je dovršil tehniške študije v Pragi in je tudi tamkaj pred par meseci cedil otrokom na cesti čevlje. Izpovedal je, da ga sili nekaj z vso močjo, da mora opravljati prav nizka dela. Redarstvo ga je izročilo psihiatrični kliniki.
' Zelo hudo zimo prorokuje za letos znani meteorolog profesov Ledo-chowsky na Dunaju. Kakor kažejo vsa znamenia, bo letošnja zima najhujša, kar smo jih doživeli zadnjih 50 let. Pripravljeni moramo biti po tem prorokovanju na najnižjo temperaturo, najmrzlejše vetrove in visok sneg, ki bo dolgo časa obležal, in sicer po celi Evropi.
' Spolna zagonetka. V steklarni v Bogoslavki pri Kievu je bil v službi mlad Poljak Vinoene Szulj a ko ws k y. Lansko leto se je poročil z mlado rojakinjo Bulbino Szigialakv. Rodil se jima je krasen dečko. Nedavno je jezdil Szuljakowsky v bližnji trg. Med potoma se mu je splašil konj, ga vrgel s sedla ter ga dalje časa vlekel za seboj. Težko ranjenega in nezavestnega so ga prinesli v bolnišnico, kjer so ga štirje zdravniki preiskali. A kako so se začudili, da je mladi oženjeneo — žena. Slučaj se je naznanil oblasti.
* Stoletje živcev. Pogosto pro-vzroča delo, jeza in skrb nervoznost. Še večkrat luksus in preobilnost Ker pa so skoraj vsi ljudje podvrženi skrbi polimu opravkom ali na brezmiselnemu uživanjn, — največkrat obojnemu, potemtakem je pač večji del ljudi nervoznih. Čudna so večkrat sredstva, h katerim se zatekajo, ako je treba popolniti izgubljeno moč, ali pa okrepiti razdražene živce. Mnogi mislijo, pridobiti izgubljeno z uživanjem velikanske množine mesa ali jajc. Ravno tako veliko je število onih, ki iščejo svojo rešitev v uživanju močnih rdečih vin in pristnega piva. Prvi si preobložijo in oslabijo še bolj svoj želodec. Drugi si raz vnamejo z alkoholom kri ter razburijo vspane živce do skrajnosti. Resnično pri-poročljjvi so za take bolnike »Sanatogi«, ki jih je dobiti v vsaki lekarni. Sanatogi so najnovejša iznajdba v higijeni, ki se ne morejo dovolj priporočati. To je beli prašek, ki v gotovi meri uživan krepi in vzbuja živce in želodec. Na stotine profesorjev in zdravnikov jih zapisuje svojim bolnikom.
Društva.
— Društvo za varstvo živalij
ima dne 23 oktobra t. L ob 8 uri zvečer v hotelu pri »Maliču« (zimski salon) prvo glavno zborovanje v svrho ustanovitve društva za Kranjsko in odborove volitve. Želi se, da se prijatelji živali mnogobrojno udeleže.
— Sokol v Šiški. S šolskim letom t. j. s 15. septembrom se je pričela redna telovadba. Vaje so dvakrat na teden. Ob čredah in sobotah telovadijo šišenski šolarji HI. in IV. razreda od 4 popoludne, društveniki pa od 8. ure zvečer, pod vodstvom načelnika Boltavzarja in treh vaditeljev. Telovadbe vde-ležuje se 40 šolarjev, društvenikov pa povprek po 20. Zanimanje za „Sokola" je živahno in še raste. Dokaz temu je vdeležba in množeče se število članov. Danes šteje „Sokol" 127 udov. Med :emi je 10 ustanov-nikov. Večina je podpornih Članov. Teh potrebuje društvo še več in upa tudi, da jih pridobi zlasti v Spod. diski. — Dosedanji razvoj „Sokola potrjuje, da je bila ustanovitev telovadnega društva potrebna. Ugodni vpliv strokovne telovadbe pokazal se bo v kratkem pri učencih in šišenskih mladenčih in sprijaznil še one občinarje, ki so danes napram Sokolu hladni. — Da je telovadba ne le koristna, marveč potrebna in pogoj za odgojo zdravih in krepkih fantičev, mladeni-čev in mož, trdili so in trdijo še najslavnejši učitelji. Tega prepričanja so na višku kulture stoječi Francozje, Angleži, Amerikanci, Cehi, Nemci in drugi. „Vsak prieetek je težak." Tudi osnova sokolskega društva ni igrača, ako se računa s sredstvi, kateri tvorijo temelj obstanku in napredku. Ker se v Slovenskem sigurno še več „Sokolov" porodi, ne bo v škodo poročilo, kako je osnovano telovadno društvo kije v bolj skromnih razmerah, so n. pr. vSiški. Telovadnica v Šiški zadosti glede prostora in uredbe. V plošnini meri 100 m2 in visoka je 4 m. Manjši in nižji prostor ne zadostuje, ker ovira razvoj telovadbe. Oprava telovadnice in zmožen vaditelj, to je: praktično in teoretično izvežban telovadce, sta odločilno važna pogoja telovadnemu društvu. Kjer je primeren prostor zagotovljen in so vaditeljske moči osigurane, tam je podlaga za ustanovitev „Sokola" dana, treba le še orodja in razne druge oprave, j>redvsem pa Članov. Članarina naj bo nizka, da je možno v najširših krogih dobiti podpornikov. S tem se doseže tudi zanimanje za narodno ustanovo. Bistveno važno je telovadsko orodje in dobro store osnovatelji „Sokolov", če vse }>otrebuo orodje naroče v tovarni J. Vindiš v Pragi — Smichov. Tvrdka postreže solidno (orodje je povsem lepo in praktično izdelano) in dovoli plačevanje v letnih obrokih. Šišenski „Sokol" je dobil od „J. Vindiša" za 874 K: Amerikanski drog, bradljo, konja, kozo, skakalna droga z vrvico, naletno desko, plezalno vrv in drog, dve blazini, 20 kijev, 20 ročkov po 1 kg, 20 ročkov po 2 kg, potem težjih ročkov z 10, 17, 20, 25, 30, 40 do 60 kg, kroge in razna vešala. Druge spravue predmete, kakor pečat, tiskovine, knjige, peč, umivalnik obešala, klopi, svetilke, zagrinjala, žleb za dežnike, in razno orodje i. t. d. omislilo se je društvo doma. V dar pobilo pa je lestvo, omaro 8 54 predali, 1 zrcalo od vrlih Šiškaric brisalk (podobnega perila pa je še obljubljenega od gospic, ki so sokolski ideji prijazne). Kakor za telovadno orodje, tako je odbor tudi druge večji naprave in nakupe naročal s pogojem plačevanju v obrohih, ter tako razdelil skupno investicijo na več let. Društvenim pravilom, v žepnem formatu, prilepljena je tudi sprejemnica (diploma). Najnižja podpornina je 2 K na leto. Sokolnina
znaša 6 K Ustanovnina pa 50 K Isto upla čevati se zamore tudi v 5 letnih obrokih po 10 K Podporni in redni člani postanejo po 20 ozir. 25 1. ustanovniki, to je: oni ostanejo dalje brezplačni društveniki. Priredba pravil in pogoji pristopnine se razlikujejo od onih pri drugih društvih, a so razmeram v Šiški prilagođene in deloma opravičene. Ako tedaj pristopivšim društvenikom čez 20 ozir. 25 let uplačevanje prejenja, in ovažuje dejstvo, da so petino ali četrtino stoletja pomagali vzdržavati društvo, — je nadalje brezplačno članstvo pač opravičeno.
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj 21. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik Korber predložil zakonski načrt glede pijančevanja. Vsenemec Iro je interpeliral glede postopanja nadsvetnika Fona pri kazenski razpravi proti Staudingerju v Ljubljani. Povod interpelaciji je, da je nadsvetnik Fon pri tej obravnavi dal prečitati pisano nadvojvode Ernsta, v katerem je rečeno, da nadvojvoda svojega psa imenuje Iro. Zbornica je potem razpravljala najprej o nujnem predlogu glede ustanovitve malo-ruske univerze. Nujnost je bila odklonjena. Glasovali so zanjo samo Malorusi, Čehi, Jugoslovani in socialni demokratje Na to je prišel na vrsto nujni predlog zastran uredbe jezikovnega vprašanja v Š lezi j L Razprava traja še. Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 21. oktobra. Mladočehi, češki agrarci in češki narodni socialci izdajo danes skupen oklic na narod, v katerem naznanijo, da je pričakovati razpusta državnega zbora in novih volitev. Z ozirom na to so se te tri stranke dogovorile, da ne bodo druga proti drugi agitirale niti postavljale protikandidatov. Izključeni so od tega dogovora samo češki klerikalci, češ. da so ti vladna stranka.
Dunaj 21. oktobra. Na tukajšnji tehniki so bili danes velikanski škandali. Povod so nezadostni učni prostori.
Betigrad 21. oktobra. Novo ministrstvo, kateremu stoji na čelu Peter Velimirovič, se po svojem značaju ne razl-kuje dosti od prejšnjega Vuičevega ministrstva in bo vsaj za četkoma tudi v zunanji politiki hodilo dosedanja pota. Kot gotovo pa velja, da hoče kralj sestaviti protirusko ministrstvo. Sestavil je že tako ministrstvo general Cincar -Marković, a še predno je bilo imenovanje izvr šeno, je kralj svoj namen zopet opustil, češ, da vendar še ni gotovo, da ga ruski car ne sprejme Pripomniti pa je treba, da je novi minister zunanjih del bolj prijazen Avstriji kakor Rusiji.
- Pariz 21. oktobra. Nadškof iz Bordeauxa je hotel obiskati ministrskega predsednika, a ta ga ni sprejel Ravnatelj v bogočastnem ministrstvu ni sprejel dveh drugih škofov in vlada je njegovo postopanje odobrila. Ti trije škofje so podpisali protest proti vladnemu postopanju glede samostanskih šol. Vsem škofom, ki so ta protest podpisali, je vlada vstavila plačo, ker so protestirali proti temu, da je vlada izvršila veljaven zakon.
Poslano*'
Z ozirom na poročilo »Slovenskega Naroda« v št. 240 glede gostilničarja iz Vodmata, ki je obdolžen, da je pri nakupovanju vina sleparil, izjavljam podpisani in sem pripravljen s prisego potrditi, da je ta sod vina, ki ga je poticija v četrtek zaplenila, bil od mene poslan in da je meni dotični gostilničar plačal vino do litra in do krajcarja. Jaz nisem čisto nič oškodovan in le želim, da bi še več takih gostilničarjev in poštenjakov hodilo po našo dobro rebulo.
Jasnič Vincenc,
vinorejec v Vipolžah v Brdih pri Gorici.
») Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2576)
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 21. oktobra 190?.
Skupni državni dolg v notah   .... 1C0'60
Skupni državni dolg v arebro .... 1C060
Avstrijska zlata renta....... 12070
Avstrijska kronska renta 4° ,   .... 10015
Ogrska zlata renta 4%....... 119 95
Ogrska kronska renta 4°/„..... 97 45
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1582'—
Kidditne delnice......... 672 50
London vista.......... 25915
Nemški državni bankovci za 100 mark 116 92'/i
20 mark   .  .  s.........2341
20 frankov........... 1905»/,
Italijanki bankovci........95*15
C. kr. cekini........ 1133
Žitne cene v Budimpešti
čn6 21. oktobra 1902. Termin.
Pšenica za oktober ....   za 50 kg   K 750 „ april 1903   ...    „ 60 „    „ 744
Rž „ oktober....., 60 ,    »6 58
„ „ april 1903   ...    „ 50 „    „ 652
Koruza   „ maj 1903.   .   .   .    „ 50 „     „   5 85 Oves       „ oktober  .   .   .   .    „ 60 „     n 624 EfVTUttlv. 5 vinarjev viSje.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. oktobra: Marija Lončar, hišnikova hči, 1 me8., Valvazorjev trg št. 6, sušica.
Dne 18. oktobra: Fnda Moschl, topnič. vodje hči, 5 mes., Rimska cesta St. 10, božjast. — Ivan KoSiček, postni kontrolor, 51 let, Florjanske ulice St. 17, jetika.
Dne 20 oktobra: Jakob Strah, posestnik, 47 let, Vodmat8ki trg St. 4, pljučnica. — Elizabeta Jenko, hišnika hči, 3 leta, Marije Terezije cesta št. 11, dušlj.vi kašelj.
V deželni bolnici:
Dne 14. oktobra: Josip Lončar, gostač, 66 let, ostarelo8t.
Dne 17. oktobra: Marijana Kalan, gostija, 82 lat, jetika.
Dne 18. oktobra; Fran Eržen, delavec, 24 let, sušica. — Jera Pečar, gostija, 72 It t, sušica možgan.
Mćteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*3 m. Srednji zračni tlak 736*0 mm
Stanje Cas epa-j baro-sovanja i metra
V mm. g
20. 9. zvečer 739 3
21.
7. zjutraj 739 4
2. popol- , 738 l
6 3sl. jvzhod jasno
3 6 isl. 8vzhod; megla 14 0 sr. zahod del. jasno
Sredrja včerajšnja temperatura 7-l°, nor-tnale: 9 7°.
Zemljišče
obstoječe iz hiše št- 15 na Ladiji pri Medvodah poleg tovarne na Goričanah, pripravno za vsako obrt, s podom, hlevom, kozolcem, njivami v obsegu 56 arov in 11 m2 in lepim sadnim vrtom, odda se takoj v najem za dobo treh let, bodisi vsako posebej ali vse skupaj.
Pojasnila daje lastnica sama ali dr. M. Pire, odvetnik v Ljubljani. (2563— 2)
Naj čete j še dotavišče dobrih.
s 31etnim pismenim
ur
jamstvom.
HANNS KONRAD
eksportna hiša ur in zlatnine ■*:«,-« (BrUx) mt. «4 (Češko).
Lastne izdelovalnice za izgo-tavljanje ur in fino mehaniko. Dobra nikelnasta remontoarka
gld. 3 75. Pristna   srebrna remontoarka gld. 6 25.
Pristna Brebrna verižica . . ,.....gld. 120.
Nikelnasti budilec............gld. 175.
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758-88)
llustrovani katalog zastonj in poštnine prosto.
Soba s štedilnikom
se odda za delno plačo in malo postrežbo.
Vpraša naj se pri upravniitvu »Slov. Naroda«. (2674)
Učenec
se sprejme takoj v tukajšni kavarni.
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2571—2
V trgovino z manufakturnim blagom se sprejme takoj dobro izurjen
prodajalec
ne manj kot 25 let star. (2550—3) Več se izve pri Karolu Barbo-riču v Rudolfovem.
Proda se 5 sodov belega istrskega
po 8 goldinarjev hektoliter. Vpraša se v kleti štev. 54 v
LogatCU. 2562—3)
Špage vsake vrste
domačega in tovarniškega izdelka, kakor tudi za vreče vezati, slirovega konca^ ponuja samo za preprodajalce ali večje odjemalce
Ivan Kordik
trgovina galanterije in drobnine na debelo in drobno      • (1457—18) Ljubljana, Prešernove ulice št. 10—14.
Naj izbor nej še namizno
surovo maslo
kilo po K 2-80 in
novi cvetlični med
v steklenicah po 1 /4, */i in Vi kilo se dobiva pri
Edmund Kavćić-u
v  Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti glavne pošte. (415-205)
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Velika0 8. Str. 229.
Vsebina:
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križ-kraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 1832-34)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Izognite se nakupa
manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma!
Esence so zdravju škodljive.
BfflTl£Y "um *Jnan"o""*'*The Nectar of Jamaica.
AXE
Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke:
A. A. Baker & Co., London E. C.
Ta marka je v vseh kulturnih državah na svetu pestavno varovana.
\ t,)'' Milini   so dobiva pri Anton Nl»< iilu       (2555—2)
Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst.
(2448—3)
Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi.
Franc VVisjan, v Ljubljani, Rimska cesta štev. II.
Dobra gostilna
z velikimi prostori, v večjem trgu, se odda. ^
Naslov pove upravništvo »Slov. Nar «.
Ces. kr. avstrijske |A drža.ne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne l. oktobra 1S02. leta. Odhod li Lj&bljan« jnž. kol. Proga 6es Trblt Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno Cez Selžtbal v Anssee Solnograd, fez Kleln-Reifiing v Steyr, v Lino na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dunaj, Cez šelzthai v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Drmaj. — Ob 11. iu-i 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selžthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljabno, 6ez Selžthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ->b jezera, Inomost Bregenc, Curi h, Oenevo, Pariz, Cez Klein ReiflLug v Steyr, Line, Budeievice. Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago Lipuko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Pro-. ▼ Novo meato ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ur; 17 m zjntraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1, nri 5 m popoludne istotako, ob 7 uz> 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PrihoA v Ljubljane juž. kol. Proga I i: biža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dnuaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost. Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Išl, Aussee. Lju-beo Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Donaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Fr^ncove vare, Karlove vaie. Heb. Munji, e /are Plzen, Bude-jevite, Solnograd, Line, Steyr Pariz, Oenevo, Čarih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. ari 44 m po-poladne osobni vlak z Danaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Fraiiz&nsfesta, Poe tabla — Ob 8. uri 51 m zvečer osoboi vlak £ Dotu* a, Ljnbna, Beiiaka, Celovca, Pontabia, črez Selžthal iz Inomosta, Solnograda — Progi is Novega ineata in Sooevj*. Osoom vlaki: Ob . mi 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri ;Jd m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ot iS. uri ČJ5 m zvečer istotato. — Odhoa !s Ljuc-ljan« drž. kol. v 3£&mnlk. Mečani vlaki: Ob 7. uri 28 rc ajutraj ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri j5 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo ? oktobru. — Prihod v Ljubij&30 dr/., kol. Is žtaanika Mešani vlaki: Ob 6. nri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 te dopolnilne, ob š. ari 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob uedeljah in praznikih in samo v oktobri; (1)
WR. Ditmar
T*W c. in kr- dvor. zalagatelj-, Razsvetljeval predmeti
Za (2537—2)
električno luč ""SiST
plin (kurilna priprava za kuhanje)
nptrnlpi (Oitmar-jevt Caloriferes in pcil UIDJ     peči za kuhanje)
čnirit (Oitmar-jev Ennos-palivec in o p 111L Ager-sifelilke)
olje (varnostne svetilke in svetilke za silo). TOVARNA:
Dunaj, ili., Erdbergstrasse 23.
Radi selitve proda takoj
razno pohištvo
med drugim zofo 8 foteli, šifoner-omaro, stensko uro itd.
gospa Marija Galle (2582-1)
Bleiweissova cesta st. 22, I. nstr.
Zmešane lase
kupuje v vsaki množini in po naj-višj h cenah
•Jo©, ^ratfc, (2549-2)
v Mokronogu na Dolenjskem.
Mlado dekle
zmožno slovenskega in nemškega jezika, ki zamore položiti tudi varščino, se sprejme v vinsko trgovino. Predstaviti se je osebno od 8 ure zjutraj do 4. ure popoludne v Jeranovih ulicah v vinski trgovini. Seboj je prinesti tudi spričevala. (2683)
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani
dne 27. septembra 1902.
Št. 6062.
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani oddaja potom pismene
konkurence sledeče odbirke (Skarte) in starine (Altmaterialien):
4160 kg raznega starega kovaškega
320 2500
250 2000 6700
100 1250
150 3300 48000
9500 197
4700 2100
228 1730
8510 4290
256
50 kg vezij  iz ličja  ^pripravno za vrtnarje
pletenine iz ličja; odbirkov iz rašč«vine, odpadkov domačega platna, jute (odbirek)
hodniškega platna, Rupfenakart odbirkov belega platna, vrvic in niti iz jute, odpadkov motoza, odpadkov vrvij, odpadkov rjave lesovine (Holt-stoftdeckel),
odpadkov sivobele Irsovine odbirkov neočiščenega papirja za svalčice,
odbirkov finega belega papirja odbirkov navadnega papirja odpadkov pergamentnega pa pirja, zloženih v starih zabojih steklenih črepinj,  zloženih v| = starih sodih, J-^ starega litega železa, nezloženo, sežganega litega železa, nezloženo,
rumene medi (Messing) nezloženo,
železa, nezloženega 1600  »  stare železne ploščevine (kositra) nezloženo
42   »  stare bakrene   ploščevine (Ku-
pferblech) nezloženo 60  »  stare  medene ploščevine (Mes-singblech) nezloženo 410  »   stare cinkove ploščevine (Zink-
blech) nezloženo 295  »   železne žice, nezložene 48   »   stare pletenine iz rumene medi, nezloženo
265 » starih železnih verig nerloženo, 470  »  »tare kotlene ploščevine (Kessel-
blech) nezloženo, 280 »   kovinskega iverja (me Izloženo v tallene Drehspiine)     [starih za-890 » železnega iverja  (ei-| bojih, bru-serne Drehspiine)      j to za neto, 1243   »  7 komadov starih železnih dimnikov 1 30 m dolgi in 0 30 m v premeru,
3340  »  starih žebljev, zloženih v starih
zabojih, bruto za neto, 1185  »   trstja   (trstovca)   za kozarstvo, nezloženo, 240 » zacinkane železne ploščevine.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono, in s priloženo pobotnico 10°,0nega vadija, ki se je vložil pri katerisibodi c. kr. blagajni, naj se dostavijo najkasneje do IO. novembra 1902, do 12. ure dopoludne, c. kr. tobačni
glavni tovarni v Ljubljani. Naslov naj se glasi: »Ponudba za odkup odbirkov in starin.«
Odkupne cene, bodisi za razne vrste, ali pa skupno za vse naštete odbirke in starine, napravijo naj se s številkami in črkami za 1 meterski stot naštetega blaga posebej in za loko c. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
Izključene in nedopustljive so takozvane konkretalne ponudbe odjemanja.
Kupcu oddaja se samo rrzpisana množina, ne pa ona, ki se je med tem nabrala na novo.
Ponudnik se zaveže, v slučaju, ako se mu blago na dražbi prisodi, da v teku treh tednov po sprejetju obvestila plača in odpravi blago iz tovarne. V slučaju, da ponudnik ne izpolni te zaveze, izgubi vloženo varščino; vzlic temu pa se c. kr. erar ne odpove pravicam, ki mu pristoje vsled odloka dvorne komore z dne 12. avgusta 1825 in § 908 a b d. Z.
Odbirki in starine so vsakomur vsaki dan na ogled; poznejši ugovori, ko se je blago že kupilo, ne veljajo več in se ne czira nanje.
Ponudniki so vezani s svojo ponudbo toliko časa, da odloči o ponudbah c. kr. generalno ravnateljstvo tobačne uprave na Dunaju.
Pobotnice o 10%ni varščini, vloženi pri kaki c. kr. državni blagajni, se vrnejo ponudniku po končani odločitvi c. kr. generalnega ravnateljstva na Dunaju.
Nedoločne ali prepozno vložene ponudbe se ne vpoštevajo. (2672)
C. kr. tobačna glavna tovarna v Ljubljani.
Udajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iv»n Tavčai.
Lastnin« in tisk »Narodne tiskarne«.