3. Starilta.
I iWm, * pmtdln, i. Mi M
Ufll. leto.
, bio venski Narod" velja v L|mMf
na dom dostavljen:
cek> leto n jprej . ♦ •  .  K 24*—
pol leta četrt leta ma mesec
v     •      « •
• • • •
■    I   s 1
12-— 6— 2*-
v upravništvu pr ejeman:
celo leto naprej • , • . K 22-—
pol leta      „ • .  •  •   , 11*—
Četrt leta     „ •   .   »   •   » 5*50
na mesec   „ ..... 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo s Rnaflova mllsa si. 9 (v pritličju levo,) telefon st 34.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari.
Posameiaa številka v alta 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozfra. „narodna tiskarna« telefon it SS.
.Slovenski Narod" velja po posti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej •
pol leta     „ „    . .
četrt leta    „ „    . ,
na mesec ....
K 25--
. 13—
, 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto naprej      .  .  .  K 30-za Ameriko in vse druge dežele; celo leto naprej   ....   K 35.-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnlstvo (spodaj, dvorišče levo), Enaflova ulica st. 5, telefon st 85.
Banflikt ited gosposko in poslansko zbornico.
Dunaj. 4. januarja.
Davčna komisija gosposk? zbornice je včeraj skenila priporočati plenumu, da vstraja glede osebno-eohodninskega davka na svojih prvotnih sklepih, ter se zaeno izreče za sklicanje konference na podlagi §11. poslovniškega zakona.
Ta zakon določuje:     Ako pri svetovanju o proračunu ali kakem ugem finančnem zakonu ali o kaki nujni vladni predlogi, katero ni moje odložiti do prihodnjega zaseda-. ne pride do soglasnega sklepa beh zbornic, potem se naj sestane nferenca,   sestoječa   iz enakega svila Članov obeh zbornic, ki izdela upno poročilo, o katerem naj razpravlja najprej ena zbornica, katera j: tozadevno kot prva sklepala.
Predlog, da se naj sestane taka iferenca.   lahko   sprejme vsaka ornica, ki se je s spornim zako-om že dvakrat  pečala: druga niča predloga ne more odklonili. Take   skupne   konference so v ? ustavni zgodovini silno redke, nia je bila pred 21 leti, vsega sku-iih je bilo le pet.    Taka skupna iferenca pomenja zadnji poskus, ivnati zakonodajne konflikte med .ma  bornicama. Gre  pa  le za s k n s. kajti vsaka zbornica ima pravico, da skupno poročilo konfe-- :e sprejme ali pa tudi — odkloni.
Zakonodajni konflikti med zbor-icanri imajo skoraj vedno politično < . \dje in politične posledice. Tudi t "krat je vprašanje. aH raj obvelja stališče »visokih gospodov v zadevi t sebnodohodninskega davka ali pa ljudskih zastopnikov, poslancev, zunanja forma boja za parlamentarno ?.dmoč.
Zadnja leta se je gosposka zbor-[ca konsekventno bojevala, postati in   odločujoči parlamentarni r. Za gospodo, ki še danes z ne-:ijivim očesom gleda, kako si je fjodstvo potom splošne in enake vn-; nravice priborilo sodelovanje • ri državnih poslih, bi pomenilo naj-
večji triumf. ako se pokaže politična dejanska inierijornost poslanske zbornice napram gosposki. Bil bi to obenem eden najhujših udarcev napram ljudskemu parlamentu, zlasti ker gre v predmetnem sporu za principijelno stvar, ali naj bo v davčnih zadevah, torej v zadevah, ki segajo v življenje najširših mas. kar najbolj občutno merodajen votum izvoljenih, narodu odgovornih poslancev ali pa neodgovornih, imenovanih »gospodov«.
Zadeva je znana. Gosposka zbornica ic odklonila sklepe poslanske zbornice v zadevi osebno-dohod-ninskega davka z naravnost izzivalnimi protiskiepi. Restituirala ni le stari eksistenčni minimum, temveč je iz -principijelnih razlogov« zvišala tudi davčne stavke na one dohodke (1200 kron — do 10.000 kron), glede katerih naj bi bilo po sklemi poslancev ostalo pri sedaj veljajočih določbah zakona iz leta 1896. Zbornica poslancev se je glede eksistenčnega minimuma vdala, zavrnila je pa zvišanje obdačenja. Akoravno se je vlada postavila na stališče Doslan-ske zbornice in akoravno vedo člani gosposke zbornice prav dobro, da poslanci nikakor niso pripravljeni k nadaljnim koncesijam, vstrajajo ^endar le pri svojem prvotnem stališču. Motivi, ki jih vodijo pri tem, morejo biti le politični. Govori se, da hoče gosposka zbornica zadeti s svojim postopanjem tudi samega grofa Siiirgkha, o katerem smatra, da je po Dlugoszevi aferi postal nemogoč. Morda je na tem nekaj resničnega — trda glavno je pač to. da se je aristokratom in birokratom, ki so zbrani v gosposki zbornici, zljubilo enkrat vreči ljudski zbornici rokavico v obraz. Gosnodje upajo, da se bo dal ta provocirani spor dobro uporabiti pri sistematičnem spodkopavanju avstrijskega parlamentarizma, katerega demokratični značaj bi zelo radi privedli ad absurdum.
Vlada se boji — seveda za sebe in napenja vse sile, da bi pridobila večino katera naj bi v seji gosposke zbornice (v sredo) predloge davčne komisije odklonila ter akj tirala sklepe zbornice poslancev.
Cerkven Skandal.
Sodna obravnava zaradi »vodi-ških čudežev«, ki se je vršila v soboto pri ljubljanskem deželnem sodišču, je podala tako žalostno sliko iz našega domačega življenja, da nas ie lahko sram pred vsem svetom. Pripravljeni moramo biti, da nas bo obsuia prava ploha zaničevanja.
Sleparije se gode povsod po svetu, tudi v najbolj kulturnih deželah, gode se še večje in še bolj prekanjene sleparije, kakor so »vodiški čudeži, a kar daje temu našemu domačemu škandalu poseben značaj in ga dviga nad vsakdanje sleparije, to so okoiščine, v katerih se je vršil, to je milje, v katerem se je zgodil in to so osebe, ki so ga omogočile.
Obsojena .lohanca je gotovo kriva in je svojo kazen zaslužila. Toda v tem škandaloznem procesu ni igrala Johanca glavne vloge, ampak igrali so jo tisti, ki jih sicer roka pravice ni prijela, ki pa so vendar v prvi vrsti in še v veliko večji meri kakor Johanca zaslužili, da bi jih bili posadfi na zatožno klop.
škandal in sramota je pred vsem to. da je ta proces pokazal, koliko idijo'.skega praznoverstva je še vedno med našim priprostim ljudstvom. Ce se je v zadnjem deželnem zboru poudarjalo, koliko knjig in časopisov pride med ljudstvo — zdaj smo videli, kako ogromno mnogo je še ljudi, ki še niso na dosti višji kulturni stopnji od kakega zamorskega ple-inema. To blazno praznoverstvo je saj sistematičnega poneumnjevanja. ki se pri nas prakticira. Ta naša takoimenovana verska vzgoja^ meri vsa na to, u tepati ljudstvu najbolj neumne pojme, kajti samo um-stveno zaostali ljudje se dajo tlačiti in izsesaval. Cesar ne stori verska vzgoja, to stori potem še katoliška literatura, ki nima drugega namena, kakor v ljudeh utrjati napačne nazore in jih vzdrževati v nevednosti in v neumnosti, da potem lahko duhovniki ž njimi počenjajo kar hočejo. Uspeh tega dela nam je pokazal ta vod i^ki proces. Ta je pokazal, da je na tisoče   lindi verjelo v Johančine
čudeže, da so si s tisto telečjo krvjo mazali oči in telo in da so kot čudodelno zdravilo pili vodo farške vla-čuge. Učenost^je tudi že v drugih deželah in pri drugih narodih velika. Le pogleimo Lurd: na tisoče ljudi hodi tja, ki vsi pričakujejo čudodelno pomoč. A naposled jo pričakujejo od navadne vode. vse je stvar sugestije in nič drugega in se torej ne da primerjati z vodiškimi dogodki. To, kar se je zgodilo v Vodicah, je drugod nemogoče, samo pri nas so duhovniki ljudstvo tako zbegali in po-neumnili, da verjame v take čudeže.
A kaj naj rečemo o vlogi, ki so jo pri tej slepariji igrale različne osebe? \a Reki je benediktinski samostan: ženske v tem samostanu pravijo, da skrbe za izveličanje svojih duš s tem. da lenobo pasejo in Boga časte. A ravno pri teh babah se je Johanca naučila slepariti. Be-nediktlnka mater Jožefa je Johanco napelievala na sleparijo ii> jo nančila goljufati ljudi s čudeži. Reške bene-diktinke in reški kapucini so seveda cd teh sleparij imeli svoj dobiček, saj so sploh vso to goljufijo vprizorili zaradi denarja. A ko je Johanca pri spovedi priznala svojo sleparijo, ji je spovedujoči duhovnik prepovedal, da ne sme nehati. ner;o da mora nadaljevati.
Na Reki sta obiskala Johanco sarajevski nadškof Stadler in ljubljanski škof Jeglič. Rekla nista nič? Ali je mogoče misliti, da sta v te bedaste čudeže verjela? Naj zdaj rečeta, kar hočeta, noben človek si ne more misliti, da sta res verjela in bedasto komedijo smatrala res za <:ez-natoren pojav. Vzlic temu pa je ljub-ijans-i ^kof sprejel Johanco v svojo zaščito in jo vsilil vodiškemu župniku, da jo je vzel pod streho in ji potem asistiral pri njenih sleparijah.
>"a željo ljubljanskega škofa sta potem zdravnik dr. Dolšak in duhovnik dr. Ušeničnik preiskala Johanco. Polšaka še noben človek ni proglasil za kako znanstveno kapaciteto; simpel človek je; a vzlic temu ni hotel avtentne^a mnenja izreči. Zdrava pamet mu je pač rekla, da ima opraviti s sleparijo, a povedati tega ni hotel. Najbrž zato. da bi se ne zameril. Ali je tako zanesljivo ve-
del, da se bo zameril, če bo povedal resnico? Dolšak je zakrii s praznim izgovorom svoje mnenje in tudi Uše-ničnik ni bil toliko možat, da bi bil to če treba tudi proti škofu zastopal, kar je spoznal za pravo. Spoznal je Johančine čudeže kot sleparije, pa je molče pustil, da so se nadaljevali v Vodicah. Ušeničnik je vedel, da je to škandal, da je to navadna goljufija in tudi profanacija vere, pa se je vendar potuhnil in molče gledal, kaj se godi.
Če hočemo prav spoznati ves obseg tega cerkvenega škandala, se moramo ozreti tudi na izpoved vodi-Škega kaplana. Ta je od Johančine-ga prihoda v Vodice vedel, da so ti čudeži goljufija, pa jih je tudi molče gledal, ker se ni hotel zameriti »na vzgor«. Ali se to pravi, da se je bilo kaplanu bati. da bo trpel škodo v svoji službi in se izpostavil preganjanju, če razkrinka sleparijo, ki je vendar imela samo namen, izvabljati neumnemu ljudstvu denar iz žepa? Kakšne razmere pa vladajo v ljubljanski škofiji, da se mora pošten človek bati preganjanja, če nastopi za resnico in pravico?
Nič manj nevredna je vlogi, ki so jo i^raii različni drugi duhovniki pri ti slepariji. Škoda, da se ni preiskalo, koliko denarja so posredovanjem Johance direktno in indirektno dobili različni duhovniki za maše in očenaše, koliko dobička jim je vse to neslo. Značilno je, da se niti enemu ni zganila vest, da bi bil ta denar vrnil!
Velik cerkven škandal  je to in
samo koristno in dobro bo, če se ljudstvo poduči o teh vodiških dogodkih. Pa tudi kulturen škandal je za vse Slovence ter nas živo spominja na dolžnost, skrbeti za kulturno povzaigo slovenskega naroda zlasti tudi v verskem in nravnem oziru, na dolžnosti pravega kulturnega boja, ki meri na to, da osvobodi narod iz duhovske sužnosti,* prežene temo in vse prazroverstvo in vsposobi narod, da se ubrani takih sleparij, kakor so se godile v Vodicah. Naj bi bil ta cerkveni škandal začetek novega proživljenega dela na kulturnem polju, dela prosvete proti temu in goljufiji in izkoriščanju naroda.
Gi?oinquebille.
Francoski  spisal Anatole France. — Prevel   K a j t i m a r.
(DalJeJ
In ko je videl Crainquebi!le, da ! .do odpeljali njegov voz v shram-na policijo in da je sam tudi izgu-i svojo prostost, se mu je zazdelo, : ukor bi se odprl prepad pod njim in kakor bi bilo solnce ugasnilo in še-netal je:
Saj pravim, kaj takega!« Pred komisarjem je   izjavil oni ni gospod, da ga je   zagata voz avila na njegovi poti in da je tako >il priča vsega prizora; stražnik se : popolnoma zmotil, mož ga ni prav razžalil. In povedal je svoje ime stan:   Doktor   David iMatthieu, narij v bolnišnici Ambroise-Pare, oficir častne legije.   V drugih časih hilo tako pričevanje komisarja do-; poučilo.   Pa takrat so   bili na Francoskem   učenjaki   na slabem '.-u.
^rainquebi!!ovo aretacijo so potrdili, noč   je prebil   v   zaporu na uznici, zjutraj pa so ga prepeljali v zelenem vozu v ječo.
Ječa se mu ni zdela nič bolestnega niti ponižujočega. Zdela se mu j tekaj   čisto  potrebnega.   Ko je
vstopil, je bil posebno zavz« nad veliko čistostjo sten in tal. Rekel je;
Salamenska reč. tukaj je pa čedno. Kar je res, je res! Človek bi lahko jedel kar s tal.«
Ko je bil sam. je hotel odmekni-ti svojo pručico, pa je opazil, da je bila prikovana na steno. Crainque-bille se je čudil kar na j?Ias:
»No. ta je pa nova! Tega bi si pa jaz gotovo ne bil izmislil, prav gotovo, da ne.«
Vsedel se je. vrtil palce na trebuhu in strmel pred se. Bil je pobit od tišine in samotnosti. Dolgočasil se je in z nemirom v duši je mislil na svoj voziček, ki so mu ga bili zasegli, in ki je bil še ves napolnjen z zeljem, zeleno, kolerabo in solato.
In vprašal se je poln skrbi:
>Kam so ga neki vteknili, moj voziček ?
Tretji dan ga je prišel obiskat njegov advokat, gospod Lemerle, eden najmlajših pravnih zastopnikov v Parizu, predsednik ene izmed sekcij francoske patrijotične lige.
Crainquebille mu je poizkušal pripovedovati svojo afero, kar nikakor ni bilo lahko zanj, kajti manjkalo mu je daru govora. Vendar bi bil vseeno še kaj spravil skupaj, če bi mu bil kdo pri tem pomagal. Pa njegov odvetnik je nezaupljivo zmajeval z glavo k vsemu, kar mu je mož govoril in mrmral, brskajoč po papirjih:
»Hm, hm, o vsem tem ne vidim ničesar zapisanega v aktih...«
Potem je dejal nekoliko utrujeno, gladeč si plave brke;
»V vašem lastnem interesu bi bilo morda le boljše, da kar odkrito priznate. Jaz za svojo osebo sem tega mnenja, da je ta vaš sistem absolutnega tajenja precej neroden.«
Od takrat bi bil Crainquebille prav rad priznal, ko bi bil le vedel, kaj naj pravzaprav prizna.
III.
Cratnquebine pred justico.
Predsednik Bourriche je posveti! zasliševaniu Crainquebilla celih šest minut. To izpraševanje bi bilo prineslo gotovo več svetlobe v vso zadevo, ko bi bil obtoženec odgovarjal na vprašanja, ki so mu bila stavljena. Toda Crainquebille ni imel nobene spretnosti v izražanju svojih misli, poleg tega pa od samega re-spekta in strahu pred vso to veliko gospodo ni spravil nič pametnega iz sebe. Crainquebi!!e je kar molčal, predsednik pa je dajal kar sam odgovore: ti so bili seveda zelo obremenjujoči. Končal je, rekoč:
vVi torej priznavate, da ste rekli: »Kravja smrt«.«
;>Ja, jaz sem rekel: »Kravja smrt,« ker je gospod stražnik rekel: »Kravja smrt«. Takrat sem rekel: »Kravja smrt«.«
Hotel je povedati, da je pri tej tako nepričaovani obdolžitvi, v svojem presenečenju ponovil one čndne besede, ki mu jih podtikajo po krivici. Rekel Je: »Kravja smrt«, a v tem
pomenu, kakor bi bil rekel: >Jaz, da bi javno stražo tako žalil, ali morete verjeti kaj takega o meni?«
Gospod predsednik Bourriche pa ni tega razume! v tem smislu.
»Ali trdite mogoče,<- je dejal, »da je stražnik bil prvi, ki je izustil ta žaljivi klic?«
Crainguebille ni na to odgovoril ničesar. Bilo je pretežko.
»Vi torej umaknete svojo trditev. Imate prav,« je rekel predsednik.
In dal je poklicati priče.
Stražnik št. 64, Bastieu Matra po imenu, ic prisegel, da bo govoril samo in čisto resnico. Nato je izpovedal sledeče:
»Dne 20. oktobra opoldne sem imel službo v Montmartrski ulici in sem opazil osebo, ki se mi je zdela, da je ulični prodajalec zelenjave: ta oseba je stala s svojim vozičkom nepristojno dolgo pred hišo št. 328. kar je povzročilo zagato vozov v ulici. Opomnil sem ga trikrat, naj vozi dalje, a me ni ubogal. In ko sem ga nato opozoril, da ga bom moral zapisati, je zakričal nad mano: »Kravja smrt«, kar se mi je zdelo žaljivo.«
To določno in mirno izpovedbo je poslušalo sodišče z vidno blago-naklonjenostjo. Od strani zagovorni-štva sta bili povabljeni kot priči gospa Bavardova, čevljarica in pa gospod David Matthieu, primari] v bolnišnici Ambroise - Pare, oficir častne legije. Oospa Bavardova ni ničesar
videla, niti slišala. Doktor Matthieu se je nahajal v množici, ki je bila zbrana okrog stražnika, ko je opominjal prodajalca, naj vozi dalje. Njegova izpovedba je povzročila potem še poseben prigodek.
»Bil sem priča vsega prizora,« je dejal. »Opazil sem takoj, da se je stražnik zmotil: mož ga ni prav nič razžalil. Pristopil sem k njemu in mu to povedal. Stražnik pa branjevca ni hotel izpustiti in me je le povabil, naj mu sledim na komisarijat. To sem tudi storil. Ponovil sem svojo .izjavo pred komisarjem.«
»Se lahko vsedete,« le reke! predsednik. »Sluga, pokličite pričo Matra.«
»Matra, ko ste izvrševali aretacijo obtoženca, ali vas ni takrat doktor Matthieu opozoril, da ste se zmotili?«
»Ja,  gospod   predsednik, to se pravi, on me je razžalil.« »Kaj vam je pa rekel?« »Rekel je: Kravja smrt.« V avditoriju se je vzdignil hrušč in smeh.
»Lahko spet gre,« je rekel naglo predsednik. Obenem je opozoril občinstvo, da bo dal dvorano nemudoma izprazntti, če bi se ponovile take nespodobne manifestacije. Zagovornik je tačas zmagoslavno mahal z rokavi svojega talarja in vsi so bili v tem trenotku tega mnenja, da bo Crainquebille oproščen,
(Dali« prihodnji«.).
Poljske ministrske kandidature.
Zadnje dni so se vršila v navzočnosti ministrskega predsednika grofa Sturgkha pogajanja med Poljaki in Rusini, ki pa niso imela nobenega uspeha. Zdi se, da popustljivosti s poljske strani ni pričakovati, tem manj sedaj, ko je prišlo med Poljaki samimi vsaj v velikih potezah do sporazuma. Tudi Rusini pa vztrajajo na svojem stališču glede dvo-mandatnih volilnih orožij in glede sestave deželnega odbora. Med poljskimi strankami pa se vrše sedaj pogajanja, kako bi se mogle stranke priklopiti druga drugi še ožje, da nastopijo kot solidna enota v deželno-zborskih vprašanjih. Ob enem pa hočejo poljske stranke s tem tudi prisiliti vlado, da zopet imenuje oba poljska ministra, katerih mesti sta po smrti ministra Zaleskega in po demisiji Dlugosza izpraznjeni. Že prihajajo v javnost tudi različne kombinacije. Tako se govori, da naj dobi dosedanji načelnik poljskega kluba dr. Leo eno izmed teh obeh ministrskih mest. Pred vsem pride baje za njega v poštev finančni portfelj. Če bodo vsepoljaki opustili svoje opo-zicijonalno stališče v poljskem klubu, bi morda prišli v poštev pri razdelitvi ministrskih mest ali pa pri za-sedenju mesta načelnika poljskega kluba. Za mesto načelnika poljskega kluba pride v prvi vrsti v poštev dr. Glombinski, ki pa sedaj še odklanja sprejetje tega mesta. V slučaju, da se zasede mesto gališkega ministra krajana z vsepoljakom, pride kot prvi kandidat v poštev lvov-ski deželnozborski poslanec dr. Ernst Adam. V tem slučaju bi prevzela konservativna stranka vodstvo poljskega kluba ter pride za načelnika kot prvi v poštev vitez Czav-ko\vski. Za enkrat pa so to samo kombinacije, dasiravno se vrše tozadevno že resna pogajanja.
Za prvenstvo v Egejskem morju.
V ospredju vseh dogodkov po balkanskih vojnah stoji tekmovanje med Grško in Turčijo za prvenstvo a- Egejskem morju. Velesile tudi to pot igrajo ze'o dvomljivo vlogo. Predlog sira Edwarda Greva, ki je hotel ustvariti junktim med izpraz-njenjem južnoalbanskih pokrajin s strani Grške in med priznanjem Egejskih oiokov Grški, je trozveza Italiji in Turčiji na ljubo odklonila. Sir Grevev predlog pa v bistvu ni bil ničesar drugega, kakor izvršitev sklepov londonske konference. Državniki trozveze so torej sami izrekli, da za nje sklepi londonske konference ne veljajo. Pa tudi Turčija se za te sklepe prav nič ne zmeni in noče prepustiti Grški otokov Kios in Mitilene, ki ju je londonska konferenca prisodila Grški. Med tem pa se pripravlja Turčija že na novo vojno £ Grško. Kupila je od firme Armstrong za Brazilijo zgrajeni največji dreadnought »Rio de Janeiro«, ki ima prostora za 1100 mož, je 192*6 m dolg, 27 1 m širok in zavzema 2&0OO ton. Stroji imajo 32.000 konjskih sil in njegova hitrost znaša 22 vozlov. Posebno močno je dreadnought oborožen. V 7 dvojnih oklopnih stolpih ima 14 velikih topov,razen tega še 20 velikih topov na obeh straneh, 10 brzostrelnih topov in 3 cevi za lansiranje torpedov. S to pridobitvijo bi imela Turčija vsekakor premoč nad Grško, saj ima največja grška vojna ladja »Averov« samo za 10.118 ton prostora in mnogo slabše topove. Grška bi mogla postaviti proti dre-adnoughtu »Rio de Janeiro^ ali »Osman sultanu«, kakor se bo ta dreadnought prekrstil, samo svoje ladje »Averov«, »Spezai«• »HMnu in »Psara.. dočim bi imela Turčija še nekaj dobrih vojnih ladij, tako ladje »Hamidie« in »Medžidie«. Razen tega ima Turčija še 8 modernih tor-pednih rušilcev in dve drugi vojni ladji, ki prideta tudi v poštev. »Rio de Janeiro< naj prispe v Carigrad šele meseca maja in do tedaj hoče Turčija zavleči pogajanja.
Sedaj pa pride druga stran boja za Egejsko morje. Izprva le kot nedoločna vest. se je govorica, da hoče Grška tudi pomnožiti svojo vojno mornarico, vedno bolj zgoščala in stoji danes pred nami kot gotovo dejstvo.
V seji poslanske zbornice je grški ministrski predsednik Venizelos izjavil: Mislim, da sedanje stanje narodnih vprašanj ne dovoljuje poročati o že izvršenih naročilih za vojne ladje ali o pogajanjih za nadaljna naročila. Samo to zatrdilo dam lahko zbornici, da je Grška odločena na vsak načfci vzdržati svofc> premoč M
moriti. Tudi dam lahko zagotovilo, da merodajni krogi v vojni mornarici niti najmanj niso vznemirjeni In Venizelos potuje danes v Paril. »Lo-kalanzeiger« pa poroča k teran iz Aten, da je grška vlada z ozirom na nakup »Rio de Janeira« s strani Turčije sklenila kupiti dva francoska dreadnoughta. Temu nakupu velja tudi Venizelosovo potovanje.
Štajersko.
Telovadno društvo Sokol v Trbovljah priredi dne 10. prosinca t. 1.
Sokolski ples v Fortejeve dvorani na Vodah. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K za osebo, 2 K za obitelj. Maske imjo proti izkazu vabila brezplačen vstop. Svira trboveljska Filharmonija. Kdor ne bo pomotoma prejel vabila, ga dobi v trgovini g. Kramerja v Trbovljah in g. Molla ml. na Vodah. Ob tej priliki opozarjamo, da se vrši redni občni zbor trboveljskega Sokola v nedeljo dne 18. t. m. ob 2. popoldne v gostilni g. Počivav-ška na Vodah.
Iz Dola pri Hrastniku. Nedavno se je zaletaval v neki številki (v dopisu »Liberalna gnjiloba«) »Sloven. Gospodar« v naše Bralno društvo, češ, da posojuje mladini pohujšljve knjige. Dotičnoga dopisuna imenujemo javno lažnjivca ter obrekovalca in ga poživljamo, naj imenuje one šoloobvezne otroke, ki so kedai dobili kako pohujšljivo knjigo v Bralnem društvu- Dotični dopis je podlo obrekovanje, — saj je vendar znano vsakomur, da ima Bralno društvo posebno mladinsko knjižnico ter se strogo pazi na to, da ne dobi mladina v roke spisov, namenjenih le odraslim. Poživljamo gg. duhovne, da naj vplivajo na svoje verne ovčica v tem oziru, da iste ne bodo blatile in obrekovale poštenih ljudi in društev — sicer bi znal zopet završati časnikarski boj. ki ne bo nasprotnikom ljub. Skarlek. ti se pa nikar ne laži. atmpak molči, sicer se ti zna maslo na glavi raztopiti in svet se bo čudil, kakšne vrste mož si. Ne stikaj in ne vohuni po Dolu in pri članih Bralnega društva, marveč pazi raje na lastne otroke, da se ne bodo dušali krog oglov lastne hiše.
Iz Žalca. Občinski odbor trga Žalca je imenoval v zadnji svoji seji mnogozaslužnega župana gosp. Josipa Sirca za častnega občana. — iskreno častitamo!
Iz Žalca. V trgu se vrše v kratkem občinske volitve. Klerikalci, pod vodstvom znanega svojega kolovodje v farovžu, delajo sitnosti z ugovorom proti volilnemu imeniku, pa ne bode veliko izdalo. Tako daleč še v Žalcu nismo, da bi nam kaplan Schreiner v občinskem odboru komandira!.
Silvestrov večer v Žalcu. Žalski Sokol nam je priredil letos izvanredno zanimiv in zabaven Silvestrov večer. Vspored je bil tako mnogovrsten, da bi si kaj boljšega težko želelo tudi zelo razvajeno občinstvo. Omenjamo iz njega krasne vaje z električnimi kiji, ki so jih izvajali bratje V. K u k e c, L u ž a r. S e n i c a in M a r o 11 ter očarujoče žive kipe, ki so jih predstavljali bratje C o k a n, Medved. Perger in V. Sen i-c a. Oboje je občinstvo kar navdv -lo in želi se splošno ponavljanje. Dalje so bili na sporedu kupleti, gcd^e-ue in pevske točke, humoristični so-lo-nastopi, običajen Silvestrov govor in polnočna alegorija. Vspored se je naglo in točno razvijal, kar je tudi nekaj hvalevrednega. Naši tržani že dolgo niso doživeli tako zanimivega in veselega Silvestrovega večera.
Iz Žalca. (Slovenska postajna imena na savinski železnici.) Z zadovoljstvom smo slišali poročilo, da je interpeliral drž. posl. dr. Ravnihar železniškega ministra, zakaj še vedno ni na progi Ceije-Velenje dvojezičnih postajnih napisov? Ta proga je vendar že zdavnej prešla v upravo državnih železnic — in kar velja za progo Ve-lenje-Sp. Dravograd, bode pač tudi veljalo za progo Celje-Velenje. Čudno se nam zdi, da ni vložil enake interpelacije že zdavnej naš savinski poslanec dr. Korošec skupno z dr. Verstovškom v imenu svojega kluba. Ali se res prav nič ne briga za narodna vprašanja in študira edinole na to, kje bi oškodoval Slovence, ki so drugega političnega mišljenja kakor on? Tak človek je potem edinole izvrševalni organ maščevanja in sovraštva žejne duhovščine, ne pa zastopnik Slovencev v Savinski dolini. Od dr. Korošca se ne bodemo ničesar včakali, zato bo treba, da podpro Ravniharjevo interpelacijo savinske občine s peticijami za dvojezične postajne napise. Te bi se dale lahko doseči, treba je le, da nekdo celo stvar v roko vzame. Najprimernejše bi bik), da bi to storili naši tržani, kajti Žalec je gotovo najuglednejša slovenska občina ob progi Ceije-Velenje.
Is Ormoža. Dne 6. t. m. bo v dvorani g. Skorčiča gledališka predstava. Vprizorita se burki »Bratranec« in »Eno uro doktor«.
Od Male Nedelje pri Ljutomera. Ob lepi udeležbi se je vršil dne 21. decembra L 1. občni zbor kmetijske podružnice. Ista je imela v preteklem upravnem letu 70 članov. Odbor je imel štiri seje; priredila so se štiri poučna predavanja in en srečolov. Deset posestnikov si je naročilo travno seme in 33 pa deteljno seme, ki se ga je dobilo po polovični ceni. Skupna subvencija k temu semenu znaša 353 K 90 v. Nadalje je bilo naročeno 1000 kg galice, večje množine rumenega lanenega in cikorjinega semena ter žvepla. Od kmetijske družbe ie prejela podružnica letos dve trsni škropilnici in en žveplalnik brezplačno in podporo k decimalni vagi v znesku 40 K. V jeseni smo dobili pet kurjih družin staroštajerskega plemena. Denarni promet znaša 3344 kron 80 v. Letos se je volil na novo odbor, ki se ga je pomnožilo od 6 do 11 odbornikov, da so v istem zastopani zaupniki vseh katastralnih občin župnije. Po volitvi je govoril g. tajnik H o 1 z o osebno-dohodninskem davku in kmetijskem knjigovodstvu. V tekočem mesecu se priredi tridnevni knjigovodski tečaj. Za tekoče leto je pristopilo do danes 80 članov. Pomnožilo se je število odbornikov. Naj bi bilo s tem pomnoženo tudi de-Jo v procvit in napredek naših kmetovalcev. Naj pa ne sloni vse delo samo na eni ali dveh osebah, tudi ne samo na odbornikih, temveč sodelujte vsi s podvojeno močjo v razvitek domače kmetijske podružnice. Komur ni kaj prav, kdor ima kake upravičene pritožbe, naj tega ne razglasa okoli prej, kakor je zadeva znana načelništvu in odboru, ki bode gotovo vsakemu šel na roke. V znamenju edinosti, sloge in samopomoči naj stoji naše nadaijno delo!
Drobne novice. Od Sv. Lenarta v Slovenskih gorica h. Zgorel je mlin posestnice Matilde R a j š p v Gočovi. Škode je precej manj ko znaša zavarovalnina. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — Iz Sodnje P o 1 j s k a v e. Mlinarja Simona Schlachtlerja, ki je služil v Potočnikovem mlinu, je zgrabil transmisijski jermen in fant je dobil take poškodbe, da je umrl. Pozabil je vodo zapreti, predno je snemal transmisijo. — Na Pragerskem je ubil stroj delavca Filipa Jamar-j a, ko je kidal s proge sneg. — Pri Sv. J u r j u ob Pesnici se je zastrupila 17Ietna trgovčeva hčerka Jožefa G a u b e, ker so ji starši in rodbina prepovedali razmerje z nekim, tudi 17 let starim fantom. Dekle je vzelo arsenika toliko, da je umrlo.
Horoško.
UstreHl se je v Celovcu delavec tobačne tovarne P u š. Obstrelil se je na glavi in na roki. Vzrok poskuše-nega samomora je ljubosumnost.
Novo poštno in brzojavno ravnateljstvo v Celovcu so slovesno otvorili v soboto 3. januarja.
Gospodarska kriza, pomanjkanje ^ela in nove vojaške zahteve so tvorile program velikega shoda, ki so '^a priredili koroški socialni demokrati na dan Sv. Štefana v Celovcu in v Beljaku. Na obeh shodih, ki sta bila izredno dobro obiskana, je bila sprejeta resolucija, ki izraža naj-ostrejši protest proti zapravljanju ljudskega premoženja za vojaške namene, med tem, ko ruje po Avstriji strašna gospodarska kriza ki pripravlja delavstvo ob kruh, obrtnike in trgovce pa vodi v bankerot.
Primorsko.
Drobne vesti. 201etnemu delavcu Alojziju U r š k u pri Sv. Ivanu se je razletela pri odpiranju buteljka, napolnjena z vinom. Urško je dobil težke poškodbe na obrazu in na levem zapestju. — Legar v Trstu ie že skoro popolnoma ponehal. V zadnjih dneh se ni pojavil noben nov slučaj, več bolnikov pa je okrevalo. — Na ovadbo mesarja Franca Šerlava-j a so aretirali v Trstu nevarnega žepnega tatu regnikola Renata B e I-f i j a iz Belluna v Italiji. Pri njem so našli tri denarnice in sicer Šerlava-jevo s 110 kronami, drugo z 200 K in tretjo z manjšim zneskom. — Na Trsatu je napadel klesar Josip V 1 a -d i č redarja Korošca, ki je bil sam na stražnici. Pretepel ga je in bil bi ga smrtno ranil, da nista prišla Korošcu na pomoč dva stražnika.
Aretacija nevarnega roparja in vlomilca. Tržaška policija je aretirala te dni elegantnega mladega človeka, ki je zapravljal denar po tržaških kavarnah in hotelih kot bogat kavalir. Posebno prijateljstvo je sklenil ta mladi mož z zlatarjem Bucherjem na Korzu, kateremu je rekel, da je Sin bogatega trgovca z vinom Danteja j Vidulicha. Pri preiskavi na policiji so I
dognali, da ie ta kavalir zloglasni in nevarni ropar in vlomilec Anton Horvat Pri njem so našli razne listine z drugimi imeni, precej denarja in nabit samokres« Horvat je izvršil že več ropov in tatvin na vlakih in na raznih parnikih. Zadnji tavini je izvršil na parnikih »Hohenlohe« in »Lo-erum«. Sedaj je nameraval oropati zlatarja Bucherja.
Povratek naših vojakov iz Albanije. V soboto so se vrnili v Trst vojaki 97. pešpolka ki so bili v Albaniji. Doma ostanejo ti vojaki do spomladi. Takrat se bodo vrnili v Albanijo, kjer bodo opravljali službo obmejnih orožnikov.
Dnevne vesti.
4- Kdo je bil z Johanco na obtožni klopi? Sobotna obravnava proti Ivanki Jerovškovi je bila veleza-nimiva, ne toliko radi osebe obtožen-ke, kakor zbog dejstva, da so bili z Johanco na zatožni klopi vsi tisti, ki so danes pri nas na slovanskem jugu stebri klerikalne politike in v katerih rokah je bila Ivanka zgol slepo orodje. Pravzaprav bi Ivanka Jerovško-va ne spadala na obtožno klop. pač pa bi spadali tjakaj oni »pobožni« in >>bogoIjubni« možje, ki so iz Ivanke napravili zločinko,sleparko,pater Ciril, sarajevski nadškof dr. Stadler in ljubljanski škof dr. Anton Donaven-tura Jeglič. Ti so krivci pohujšanja, onih brezprirnernih škandalov, ki so se mesece in mesece godili pred očmi cerkvenih in državnih oblasti v Vodicah. Ivanka Jerovšek se je zavedala, da se nahaja na slabi poti, vzbudila se ji je vest in hotela je napraviti konec svojim sleparijam. Šla je k spovedi in se je obtožila svojega velikega greha patru Cirilu na Reki s trdnim sklepom, da postane zopet poštena dekle, kakršna je bila preje, predno ie prišla v zaglušno ozračje reškega samostanskega zi-dovja. Toda zgodilo se je. kar bi ne bil nihče pričakoval: Spovednik ji je ukazal, naj vstraja na grešni poti in naj uganja naprej svoje sleparije, ker bi sicer nastal prevelik škandal, ako bi »svetnica« naenkrat javno priznala, da je ves svet vodila za nos. Samo kraj svojega delovanja naj spremeni in naj se presili z Reke na Kranjsko. In Johanca se je pokorila nasvetu svojega spovednika in se napotila na Kranjsko. Šla je naravnost k ljubljanskemu škofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču in sicer s posebnim priporočilnim pismom sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja. In dr. Anton Bonaventura jo je sprejel z odprtimi rokami, kakor pravo svetnico. Poslal jo je k župniku Žužku v Vodice zopet s posebnim priporočilnim pismom, v katerem ie potrdil njeno svetost, in naročil župniku, naj jo sprejeme pod svojo streho in ji dovoli, da pod župniškim krovom uganja naprej svoje čudeže. Župnik je poslušal škofovo naročilo in pričele so se znane komedije v vodi-škem farovžu, katerim je opetovano prisostvoval tudi sam škof, kar je seveda še bolj utrjevalo veljavo »svetnice Johance«, saj je škof Bonaventura pri eni izmed Johaničnih »predstav« ves vzhičen vzliknil pred Številom navzočim občinstvom: »Ljudje božji, ali ste že kdaj videli takšen čudež?!« A vkljub škofovi avtoriteti je imel župnik vendarle pomisleke proti Johančnim čudežem, zato jo je poslal v Ljubljano v Leonišče, da bi jo zdravniško preiskali. Toda škof Bonaventura ni dovolil, da bi Johanco preiskali v Leonišču, marveč jo je vzel k sebi v škofijsko palačo in jo tu dal preiskati po zdravniku dr. Dolšaku. In po tej preiskavi jo je zopet poslal nazaj v vodiško župni-fče s pismom, da je zdravniška preiskava dognala njene nadnaravne lastnosti. S tem je dal sam škof Jo-hanci svedočbo in sijaj nadnaravno-sti in svetosti in čisto nič se ni čuditi, da je neuka, praznoverstvu pristopna masa pod škofovo sugestijo slepo verjela v »svetnico Johanco < in njeno »čudotvornost*. Kasneje so vendarle odkrili, da je Johanična čudo-tvornost navadna sleparija in goljufija, človek bi mislil, da bo sedaj škof prvi, ki bo Johanco proglasil pred javnostjo za sleparko. Kaj še, on je molčal, da, spregovoriti ni hotel niti takrat, ko ga je Ivanka sama prišla prosit s povzdignjenimi rokami, naj napravi konec komedijam in naj ljudem prepove, da bi še nadalje hodili gledat njene »čudeže«. Takrat ji je rekel škof: »Naj hodijo, včasih pa le nuca!« Iz navedenega je razvidno, da za vodiške škandale, ki so prava sramota za vso deželo Kranjsko, ni nihče drugi moralno odgovoren, kakor škof dr. Anton Bonaventura Jeglič in če bi bilo kaj pravice na svetu, bi morali v soboto sedeti na obtožni klopi pred deželnim sodiščem — ne histerična Ivanka Jerov-škova, marveč škof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič, nadškof dr. Stadler Iz Sarajeva hi pater Ciril s Reke!
4- Duševna bolezen ali propadlo? t? Vloga, ki jo je igral škof Anton Bonaventura, kakor je sodno dognano, v aferi Ivanke Jerovškove, daje misliti. Ali je škof verjel v Ivankino »čudotvornost«, ali je verjel, da Ivanka v resnici trpi »Kristusove muke« in »poti krvavi pot-? Človek z normalnimi možgani, z betvico inteligence in preudarnosti v kaj takšnega pač ne more verjeti, ker se takšna vera protivi normalnemu razumu in navadni človeški pameti. Če je torej škof v resnici verjel v preko-naravne lastnosti Johančine, potem lahko smelo trdimo, da duševno ni zdrav in da nevarno boleha na — verski blaznosti. Morda pa škof dr. Jeglič osebno ni verjel v Johančino »Čudotvornost«, marveč se je samo delal, kakor da bi verjel, hoteč s tem nerazsodno maso samo okrepiti v praznoverstvu, v katerem se da najuspešneje ribariti v kalnem? Ta eventualnost ni izključena, značila pa bi višek duševne propadlosti. Nimamo sicer posebno visokega mnenja o škofu Bonaventuri, tega pa si ne moremo o njem misliti, da bi bil takšen lopov, da bi hlinil vero, ki je nima, zgolj v to, da bi ljudsko maso tem lažje uklenil v verige in spone klerikalizma. Ne, takšna propalica škof vendarle ne more biti, smatramo ga pa za duševnega revčka, fanatika, ki mu je verska gorečnost in prenapetost zmehčala in zmešala možgane. Toda naj že bo prvo ali drugo, eno je čisto gotovo, da je škof Anton Bonaventura vsled Johanči-nega procesa tako do kosti blamiran in tako osramočen pred javnostjo, da bi moral v normalnih razmerah takoj izginit! s svojega vzvišenega mesta, saj je pač več kakor Jasno, da na mesto takšnega cerkvenega dostojanstvenika, kakor je škof, ne spada ne duševno bolan človek, še manj pa duševna propalica!
+ Klerikalci in Fr. Jošt. Že dolgo ni nobena stvar klerikalce tako zadela, kakor naše razkritje, da so imeli tajno službeno pogodbo s Fr. Joštom, tako, da je bil Jošt ob enem revizor Celjske zveze in vohun ljubljanske klerikalne zveze. Jošt je zaupanje, katero je užival kot uradnik cejske zveze zlorabil v to, da je vohunil po naprednih zavodih in izdajal njihove kupčije, vložnike, dolžnike in sploh vse, kar je moglo interesirati klerikalce. Zlasti je delal na propad »Glavne«: delal s takšnim uspehom, da mu je sodišče prisodilo 18 mesecev ječe. Odsedel jih je Jošt — zaslužili pa so tako kazen tudi tisti, ki so ž njim imeli tajno službeno pogodbo. Klerikalci se menda hudo boje, da jih državno pravdništvo prime za vrat, ker tako obupno brcajo okrog sebe. Konstatiramo vnovič samo dvoje: 1. Službena pogodba je bila spisana v pisarni dr. Šusteršiča. 2. Ta službena pogodba je bila sprejeta od klerikalne Zadružne zveze in je to razvidno iz zapisnika o odborovi seii Zadružne zveze. To so dejstva, ki jih klerikalci nikoli ne utaje in ki se bodo tudi dokazala, če pride stvar pred sodišče, pa naj klerikalni listi pisarijo kar hočejo. Ta pogodba je zadostno pojasnilo, zakaj ie Jošt tako shematično delal na propad »Glavne« in na oškodovanje različnih drugih, ne klerikalnih zavodov. Klerikalci so pač hoteli provzročiti splošen polom in so zato vpropastili »Glavno«, a vsi njihovi drugi načrti so se izjalovili. »Glavna« pa je žrtev klerikalnih lopovščin« »Glavno« so ubili klerikalci in na njih ostane prokletje za ta zločin.
4- Vse za klerikalce! Zopet se je izkazala ta čedna večina deželnega odbora. Od kredita za podporo revnih visokošolcev za teto 1913. je ostal neporabljen znesek 2300 kron. Klerikalni dijaki so bili tako dobro preskrbljeni, da je še denarja ostalo. Zdaj je deželni odbor sklenil, da se ta ostanek 2300 kron — izroči Leonovi družbi, naj ga ta razdeli. Na Dunaju, v Gradcu in v Pragi obstojajo sicer podporna društva, ki čisto nepristransko podpirajo revne in pridne dijake, tako nepristransko, da se nihče ne pritožuje. A vzlic temu deželni odbor omenjenih 2300 kron ni dal tem podpornim društvom, nego Leonovi družbi. S tem je pač hotel preskrbeti, da bi kak napreden dijak ne dobil podpore, naj je še tako potreben in marljiv. Ker pa so klerikalni dijaki tako dobro preskrbljeni, da je deželnemu odboru še ostalo 2300 K od kredita, namenjenega za dijaške podpore, je brez dvoma, da bo Leonova družba razdelila denar med take klerikalce, ki podpore niso potrebni. Napredni dijaki bodo stradali, klerikalni pa bodo za deželni denar krokali. Vsa Čast deželnemu odboru!
+ Iz deželnega odbora. Cesar je potrdil sklep deželnega odbora, s katerim se je nastavil proračunski provizorij za 1. 1914. — Podeželenje akcije za tujski promet: Vlada je potrdila pravila nove »Deželne zveze za tujski promet« in dovolila letni državni prispevek 10.000 K, poleg tega pa še posebej 3000 K za domovinsko varstvo (spomeniki, narodne
noše, narodne šege in pesmi). Deže-la bo prispevala vsaj 4000 K, mestna občina ljubljanska 2000 K, trgovska zbornica bOO K. Glavni odbor obstoja   iz 20 (!!) zastopnikov dežele, 2 ministrstva za javna dela, 2 mestne občine ljubljanske in enega trgovske zbornice.   Zastopniki dežele so gg.: dr. Janko Benedik. okrožni zdravnik na Bledu, grof L Barbo, deželni od-1 ornik v Ljubljani, Mihael Črne, ho-clir na Bledu, Oton Grebene, c. kr. profesor na drž. obrtni   šoli v Ljubljani, dr. Vinko Gregorič, dež. poslanec  v Ljubljani,   dr. Josip Gruden, stolni   kanonik v Ljubljani, Florjan Tanc,   gostilničar v Radovljici, dr. Evgen Jarc,   državni in deželni poslanec v Ljubljani, Josip Kenda. go-^ilničar   v   Kamniku,   dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani. Hen-■ \   Lindtner,   dež.   knjigovodja v Ljubljani,   Ivan Markež,   hotelir v Boh. Bistrici, dr. Fr. Papež, odvetnik v Ljubljani,   Andrej Perko. jamski nadzornik v Postojni, Iv. Piber. dež. poslanec v Gorjah. Josip vit Pogačnik državni in dež. poslanec v Pod-:?^rtu.   dr. Alojzij Praunseis, zobo avnik  v Ljubljani,  ur. Ivan Su-sterSč, dež. glavar v Ljubljani, Hugo :rand knez \Vindischgraetz, dež. poslanec, Avguštin Zaje. gostilničar v Ljubljani. Mestna občina ljubljanska delegira v odbor  obč. svetnika . ;. pl. Ubalda pl. Trnkozvja in Jana ižička,   trgovska   zbornica pa g. Jean Schreya.   Zastopnika ministrstva za javna deia  sta  gg. dvorni svetnik  Zotter    in  sekc. svetnik \VetschL Posedanja Zveza za tujski romat se razdruži  in prepusti vse oje imetje v inventarni vrednosti nad 13.000 K novi  deželni zvezi. — elna   živinorejska   razstava v L jubltani, ki je bila projekiovana za leto 1914 se odloži na leto 1915. Stro-: razstave utegnejo znašati 100.000 kron. — Starešinstvu Leonove družbe prepusti večira dež. odbora preostanek   visokošolskega   kredita za I. 1913 v znesku 2500 K v svrho podiranja revnih visokošolcev. Pred-; dr. Trillerja. naj se ta denar podeli med siovenska  dijaška pod-rna društva na Dunaju, v Gradcu in v Pragi, ni obveljal.
Avtotnobilna zveza Krško-Novo t testo.  Radi skrajno neugodnih cest fc družba primorana omejiti začasno avtomobilni promet   na dnevno en-tno vožnjo. Avtobus odhaja iz Kr-3ga  ob 7'30 dopoldne,   iz Novega sta   ob 2. popoldne,   ter pride v vo mesto   ob 10. dopoldne ter v -sko ob 430 popoldne. Slavno ob-stvo se prosi,  da   se ozira na to : ::asno spremembo.
Ameriške novice. V Hem Vcrku umrl rojak Franc Marok, star 29 let, rodom iz Kostanjevice na Dolenj-' čm. — V irestecu Rich H:ll, Pa., je umrla soproga Josipa Grudna. Stara je bila 34 let ter zapustila mo-in pet nedoraslih otrok. Doma je bila iz Smihela pri Postojni.
Ko  se  je   začela predstavljati v kinematografu ^Kraljica Nila . se : svet začudil,   da  je kaj takšnega nogoČe ustvariti.   Povsod so ljudje )znali,  da pomenja  ta film nekaj ikanskega in to so znali tudi uva-ati.  Tako  se  v  večjih mestih .dsta\lja   tragedija   Kleopatre in trka Antonija in ljudje prihajajo k prvi predstavi tako željni,  kakor k poslednji   Tragedija je prirejena po zediji m največjega   trageda človeštva: Sekspira. Ze to garantira za SOto predstave,  ki  je s svojimi nrizori z afriške morske obali, kjer v ninem   svitu   koraka   kraj morja rimska - ojska, da razbije veličanstvo ;ipta. Le nekaj dni še v kinemato-rafu   > Ideal«.    Šolski   mladini bi toplo priporočali.
Edini slovenski skladni koledar v veliki obliki izšel je v »Prvi anonč-ni pisarni« v Ljubljani.   Koledar je primeren posebno za pisarne, urade, ojilnice, banke itd. Glej oglas. Nezgodi.   Ključavničarski pomočnik Ivan Lenarčič   je   v Glo-( tsciiniggovi žebljarni koval neko železo, pri čemur mu je kladivo odštelo na mezinec leve roke ter mu ,x zmečkalo. —   Sprevodnik Fran , v/an je šel na novega leta  dan v /bo po železniški progi, kjer mu |e spodrsnilo, da je padel ter si zvil desno nogo. Oba sta estaia v domači
0 >krbi.
Izgubljeno.   Na poti od Marije e režije ceste 1 do gledaiišča, mor-da tudi v gledališču samem,   se je izgubila    briljantna    broša velike vrednosti. Pošteni najditelj naj odda
1 , ;šo proti dobri nagradi na policiji aii pa v upravnistvu našega lista.
Izgubljena je bila legitimacija s ko, veljavna za L 1914., od Jesenic * Ljubljane drž. kolodvor oziroma do Sp. Šiške, Pošteni najditelj naj jo ^a v kaki prodajalnici konsumnega ^raštva za Ljubljano in okolico. Najdena pelerina.  V nedeljo 28. embra je bila na Mestnem trgu najdena mala volnena pelerina. Izgu-
bitelj naj se zglasi v Salendrovi ulici
št 4. v pritličju.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila In Metoda je
poslala tovarna za stearinske in gli-cerinske sveče ter toaletno milo v Kraljevem Gradcu na Češkem 300 kron od izkupička 1. 1913. prodanih svojih izdelkov. Tvrdka A. E. Ska-berne v Ljubljani prodaja družbi v korist platno. Od izkupička za leto 1913. je izročila C. M. družbi 200 K. Priporočamo prav iskreno omenjeni tvrdki in blago, ki donaša lepe vsote naši narodni obrambi in prosveti. — Ga. Leopoldina Gaberščkova v Tolminu je poslala Ks K 50 v. O. župan Anton Zucchiati v Medani je nabral na banketu ob priliki blagoslovljenja nove šole v Medani dne 28. decembra 1913. 7a Narodno šolo« v Kr-minu (družbe sv. Cirila in Metoda) 12 K 20 v. Ga. Jagodičeva, gostilni-čarka na Zgoši pri Begunjah je darovala 10 K. gdč. Erna Oman. učiteljica v Begunjah na Gorenjskem 2 kroni.
Društveno naznanila.
Pisateljsko podporno društvo bo
imelo svoj občni zbor za prošlo leto, dne 16. januarja L 1914. v gostilniških prostorih Narodnega doma ob pol 8. zvečer. Spored običajni. Na mnogoštevilno udeležbo vabi odbor. — Za odbor: R. P e r u š e k , t. č. predsednik.
Velik sokolski ples je priredil v soboto, 3. t. m. »Sekal 1.« v veliki dvorani Mestnega doma. Zabava je b.la vseskozi domača, občinstva povoljno število zlasti mlajšega plesa-žeijnega sveta. Pri prireditvi je marljivo igral salonski orkester vSokol-ia L« pod vodstvom br. S a 1 m i č a, ples pa je spretno aranžiral br. F a -b i a n i. Pri prvi četvorki je plesalo 50 parov, pri prvi besedi pa 10 karejev. Dvorana je bila lično okinčana in gre za to v prvi vrsti pohvala ve-seličnemu odseku. Za izborno jed in pijačo je skrbel g. Š t e p i c . \ kavarni in slaščičarni pa so marljivo stregle gospodične z go. Tepino-v o na čelu. Prireditev je uspela gotovo tudi za i Sokola I.« povsem zadovoljivo.
Društvo nižjih mestnih uslužbencev priredi danes v ponedeljek, une 5. januarja v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani svojo II. društveno veselico. Pri veselici igra ^Ljubljanski društveni orkester,:. Na sporedu so različne zabavne točke, petje in pies. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 1 K, za člane in njih rodbine 50 v. Ker ima priredba dobrodelen namen v korist podpornega sklada, ki je namenjen v korist bolnim članom in njih rodbinam, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Za dobro postrežbo je preskrbljeno.
Izredni občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v četrteu. dne 8. t. m. ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih — in ne na dan Sv. treh kraljev, kakor prvotno določene.
Poštni in   brzojavni uslužbenci
imajo v soboto, dne 10. t. m. svojo plesno veselico in sicer v v< liki dvorani v »Mestnem domu-, -^rbne in vzorne priprave, ki jih izvršuje vese-lični odsek za ta večer, nam obetaio, da bo ta prireditev gotov ugajala vsem posetnikom. Podrobnosti o prireditvi še priobčimo.
III. veliki ples narodnega delavstva, se vrši letos na pustno soboto, to je 21. februarja 1914 v veliki dvorani Narodnega doma. Prosi se, da se narodna društva na to prireditev ozirajo. Ples priredita Narodna soc. /.veza in zveza Jugoslov. železničarjev.
Vil. planinski ples, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo, dne 1. februarja v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani, se bode vršil v obsegu, kakor dosedanji planinski plesi. Društvo bo posebno preskrbelo za vsestransko neprisiljeno zabavo in za najvzornejšo postrežbo, ki jo bo vršilo v svoji režiji s^pripo-močjo damskega odseka. Za veselico bodo prirejene vse tri dvorane Narodnega doma in preskrbljeno bo tudi za primeren odpočitek. Sodelovali bosta dve godbi. Ker je prebitek določen v podporo tako potrebnega delovanja za slovensko planinstvo, naj se blagovoli narodno občinstvo in posebno vsi prijatelji planinstva mnogobrojno udeležiti tudi letošnjega Planinskega plesa.
Gospodarsko in polit, društvo »Zora« v Kamniku ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 11. januarja 1914 ob 2. uri popoldne v društvenem domu v Kamniku. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti.
Slovensko bralno društvo v Železnikih priredi dne 11. t m. burko »Moč uniforme« v salonu gospoda
G. Thalerja, Začetek ob pol 5. po poldan.
HntNSt.
Slavnostni govor pri II. Ipa v cevem koncertu govori gospod dr. Anton S c h w a b , skladatelj iz Celja in dober poznavalec umetniškega delovanja bratov Ipavicev. Pri istem koncertu igra orkester na godala se-stoječ iz mladih gojencev »Glasbene Matice* in nekaterih članov društvenega orkestra zanimivo S e r e n a -do Benjaminovo. Ta skladba je doslej edina te vrste v slove n s k i 1 i t e r a t u r i. 17 mladih goslarjev iz šole Matičinega izvrst-nega učitelja gospoda J. Ved rala in 11 članov društvenega orkestra bo izvajalo to ljubko skladbo. Priznani slovenski najboljši solisti gospa P o-1 a k o v a in gospodje Križaj, R i-javec, Kovač in drugi sodelovali bodo z navdušenjem in svojimi najboljšimi močmi, da proslavijo snomin naših najboljših in najzaslužnejših skladateljev iz prejšnje dobe bratov Ipavicev, katerim dolenje slovenski rod veliko hvaležnost. Častimo svoje zaslužne može, da jih ostanemo vredni! 1
Prosueta.
Gledališče. V soboto večer je gostovala zagrebška opera z >Aido-. Vsebina njena ie mračna tragedija, godeča se v Egiptu ob času faraonov. Ljubosumnost je njen glavni motiv. Vrednost besedila se ne dviga nad povprečnost sličnega blaga in zaostaja celo za uglednostjo marsikaterega svetovnega libreta. Godba ie Verdijeva, polna zanosnih melodij, prebogata najrazličnejših motivov, od kraja do konca nrežeta s temperamentom mojstra, ki jo je zložil na višku svojega glasbenega ustvarjanja. Spisana je bila za svečano otvor-jenje sueškega prekopa in pompoz-nost, ki je že sicer Verdiju lastna, pride v njej še do znatnejše besede in veljave. Tako ni čuda, da so se prerekala gledališka vodstva s kritiki, ki so teško prenesli presilne trobentače, oznanjajoče z odra zmagoslavno vrnitev poveljnika Radame-sa iz boja nad Etijopci. Verdijeva glasba je seveda to pot poitalijanila s svojo osvajajočo melidiioznostjo in živahnostjo egiptskega faraona, nje-eovo hčer Amneris, tudi pristno Kgipčanko, višjega duhovnika Ram-iisa, etijopsko sužnjo Aido in celo njenega očeta, divjegledega in še v tigrovo kožo zavitega črnca, kralja Etijopcev, Amonasro. Vsi ti dajejo duška svojim mislim in čustvom po sladko in gladko tekočih Verdije\ ih motivih. — Uprizoritev je bila točna, za naše razmere razkošna in zasluži odkrito priznanje. Od kraja ni hotelo biti na odru odkritosrčnega življenja, pozneje pa so se pevci razpeli in razigrali in izvedli svoje vloge na splošno zadovoljnost. Naslovna vloga se je gospe Miri Koroščevi tako prilegala, kakor Še redko katera. Njena zunanjost je bila izvrstna, igrala je dobro in enako pela. Tipična ja bila gospa Anka Horvatova kot faraonova hči Amneris. Radamesa, to težko partijo junaškega tenorja, je igral in pel gospod Jastrzebski. Bil je jako na mestu, dosegel je v mnogoterih arijah izredne uspehe in se odlikoval z dosledno izvedbo svoje važne naloge. Vsa čast in priznanje sodi gospodu basistu Tosu Lesiču kot kralju egiptčanskemu. Kralja etijopskega Amonasro jc poosebil gospod barito-nist Marijan Kondracki. Svojo igro in petje je prepojil z vlogi primerno grozotnostjo. ne da bi zašel pri tem v pretirano banalnost. Veličasten je bil gospod Josip Križaj kot veliki duhovnik Ramfis. Posebc treba še omenjati s pohvalo gospo Josipo Trbu-hovičevo in gospoda Zvonimira Strmca. Kostumi so bili prav lepi, sceneriia ne ravno pisana, ali primerna in ustrezajoča. Opera deluje prijetno, zlasti z mnogimi lepimi zbori, ki so vsled precizne izvedbe dobro uspeli. Orkester in pevce je spretno vodil gospod Nikola pl. Fal-ler. Režija je bila v zanesljivih rokah. Predstava je trajala od 8. zvečer do pol 12. ponoči. Občinstvo je ohranilo navdušenje do konca in njene izvajalce s hrupnim ploskanjem. Gospoda Stanislava Jastrzeb-skega so obdarili z lovorovim vencem.
V nedeljo popoldne so peli z najlepšim uspehom »Madoninega žon-glerja«, zvečer pa »Carmen«. Ta lepa opera ie pri nas dobro znana in priljubljena. Gospa Anka Horvatova je gospovala v naslovni vlogi predzadnjo sezono. 2e takrat smo hvalili vse njene izredne vrline, njen obsežni in temnobarvni alt. ki razpolaga z bogato nižino in mu ne manjka tudi zvočne višine, njeno izredno dramatsko igro in njen temperament Včeraj smo jo gledali ravno tako v vsem njenem ognju, a katerim le
igrala svojo težko partijo. Navdušenje zanjo je bilo ogromno in opravičeno. V dobro pogojenem kontrastu z njo je nastopala gospa Irma Pola-kova. Carmen divja in rafinirana.Mi-caela iskrena, preprosta in nežna. S svojim ljubkim in čuvstvenim petjem je dala duška pohlevni in ponižni deklici, ki prinaša iz domače vasi darove materne, njene pozdrave in ob koncu žalostno vest o njeni smrtni uri. Gospod Tadej Lo\vczynski je pel Joseja v poljskem jeziku. Bil je prav vreden drug živahne Carmen. Njegov lepi tenor je izražal mogočna čustva, ki so ga preplavljala v rokah divje ljubimko in ki so ga pahnila ob koncu v nesrečo izgubljenega in obupanega morilca. Gosnod Križaj je pel bikoborca Escamilla z rutino in ume van jem. Posebno hvalo zasluži peterogiasni zbor druire^a dejanja, ki |e trapiral s spretno izvedbo in tečnim in lepim petjem. Gospodični Žli-čarjeva in Lovrenčakova sta oživili ocer s svojo živahnostjo. Posebe se treba še spominjati gospoda Lesiča ii. gospoda Kondrackega. — Predstavo je dirigiral gospod Milan Sachs prav temperamentno. Polnoštevilno občinstvo je počastilo njega in gospo riorvatovo z venci in vse drurrc z gromkim aplavzom. P.
!!il]iŽHfflQSt.
— Literarna praiika za 1914. leto obsega sledeče spise: Oton Župančič: Vihar; Oton Župančič: Ob jezeru; C. Gclar: Junij; Fr. Gove-kar: S francosko trikoloro; f Aleksandrov - J os. Murn: Ana; A. Pnn-tek: Nekaj o Zlatorogu; Oron Župančič: Na grobu; Vladimir Levstik: Okvir brez slike; C. Golar: Svojo ljubezen ovenčal sem; dr. Fr. Ilešič: Žrtva; Fr. Miičinski: Kralj Matjaž; C. Golar: Čarne tvoje so oči; Pod-iirnbarski: Tovariš Kladviček: C. Golar: Pesem o devici Peregrini; dr. Vinko Zupan: Sledovi Moeterli-nekove filozofije pri Ketteju; t Aleksandrov - Jos. Murn: Zdravstvuj; Ksaver Meško: Pismo: C. Golar: Beli in rdeči petelin; Oton Župančič: Gledam; dr. Vojeslav Mole: Rodi nove m\?}\ o umetnosti; R. Maister: Vasovalec; J. A. Glonar: O svetem Hijercnimu Pasjeglavcu; C. Golar: Poleti; dr. Ivan Lah: Vrag in Dolenjci: C. Golar: Deviška: Milan Pugelj: Grozovita in neverjetna zgodba; Rabindrauath Tagore: Pr\-šel je. — Ilustracije je napravil Minko Smrekar: napise za meseco je zložil Oton Župančič, knjigo pa je uredii Milan Pugelj.
Bodisi wtMm jsefo 1o-honca" pred sodiščem.
( Konec.)
Značilne so še sledeče izpovedi Johance in nekaterih prič: P red s.: Ali ste veliko krvi kupili enkrat? Jo-hanca: Da, kolikor sem jo dobila. P red s.: Toliko, da ste jo imeli vsačih za cel mesec? J o h.: Ja. Pred s. Ali vas ni vest pekla, ko ste videli kakšna grdobija je to, kako svet farbate in se norčujete iz Boga? J o h.: Nisem imela greh, ker so mi duhovniki spovedniki rekli, da ne smem nehati. Dalje je Jo-hanca navedla v dokaz, da je res hotela nehati, tudi to, da se je peljala, ko je zvedela, da ima škof v Smledniku birmo, k škofu v Smlednik in ga je prosila, da naj da vsaj v časopise, da ne bodo ljudje več k nji hodili, češ da je ona že vsega sita. Škof ji je to obljubil. Brala je nato vsak dan jiste, toda škof ni dfžal obljube. Nato le šla k škofu v Ljubljano in ga ponovno opozorila na njegovo obljubo. Škof ji je na njeno prošnjo odvrnil: »Sedaj je že tako daleč, pa naj hodijo, včasih pa le nuca". Jo-hanca pravi dalje, da je prosila tudi župnika s povzdignjenimi rokami, da naj jo pusti vun in naj ne pusti ljudi k njej. Pred s.: Zato vas niso pustili vun, ker bi bili zunaj še več gorja napravili. Johanca: (Smeje) Ni res! Zanimiva je izpoved župnika Žužka, župnika iz Vodic: Ko je mati osumljenke umrla 1. 1905, izročila je na smrtni postelji svoje otroke, med njimi tudi osumljenko, moji oskrbi, na kar sem tudi v resnici skrbel, da sem za nje dobil kako službo. Po mojem posredovanju stopila je osumljenka pri Benediktinkah na Reki kot dekla ter sem dobival vedno o njej zelo dobra poročila. Pred Božičem lanskega leta pa se je naenkrat slišalo, da se kažejo na telesu osumljenke čudeži, in naš škof si je ogledal „trpljenje« usum-1 jenke. Škof mi je potem pisal, da je .trpljenje" sam videl in mi je naročil, naj vzamem osumljenko k sebi v Vodice, da se ne bode v svojem »trpljenju" po tujih hišah klatila. V resnici je prišla potem osumljenka nekega dne v spremstvu škofove nečakinje k meni, nakar sem jo sprejel v svojo hišo, istočasno sem pa pisal škofu, naj se da osumljenka po zdravnikih preiskati da bom vedel vsaj, kaj sem
vzel pod svojo streho. Peljal sem jo potem v Leonišče, vsled zdravniške preiskave, po naročilu škofa pa sem jo potem moral peljati v škofijo, kjer jo je škof hotel pustiti preiskati po zdravniku dr. Doljšaku. Pri preiskavi nisem bil navzoč, pač pa mi je škof dne 18. januarja 1.1. pismeno poročal, da jo je dr. Doljšak natančno preiskal in da vkljub krvavenju ni mogel najti nobenih ran. Istočasno mi je škof tudi pisal, naj jo vzamem nazaj, kar sem tudi storil. Začetkoma sem sam precej dvomil o nadnaravnosti osumljenki-nega trpljenja, vsled tega pa, ker se mi je od strani škofa in osobito od strani več resnih in poštenih mož iz Reke poročalo, sem slednjič sam po-pclnoma verjel, da se tu gre za takozvano „stigmata**. V tej svoji veri me je podpirala okolnost, da se je mnogo od tega, kar sem bil čital o teh „stigmata", tudi pokazalo pri osumljenki, ki je tudi bila sicer precej pridna in marljiva in je sploh cel dan molila.
Ko se je izvedelo o trpljenju osumljenke, je nastal naenkrat velik naval ljudi, ki so jo hoteli videti v njenem trpljenju. Začetkoma sem hotel ljudem braniti, kar se mi pa ni posrečilo, vsled česar sem osumljenko dal v posebno sobo s posebno po-strežnico. Istočasno sem pa tako osumljenki kakor tudi mojim uslužbencem strogo prepovedal od ljudi jemati denar ter osumljenka tudi v moji navzočnosti denarja nikdar vzela ni, kakor tudi jaz za njo niti vinarja vzel nisem. Tud* nikdar nisem slišal, da bi osumlienka vzela kak de« nar, pač pa sem bil nsvzoč, ko je osumljenka denar, ki se ji je ponujal, odklonila. Tudi v moji navzočnosti ljudem nikdar ni ničesar povedala o njihovih ranjkih ter tudi nikdar naročila, naj plačajo za maše. Će je v resnici kaj takega storila, je morala storiti v moji nenavzočnosti, k čemur pripomnim, da sem pač bil velikokrat navzoč pri njenih ekstazah, pač pa ne ves čas.
Kar se tiče trditve, da mi je dala Urša Jereb 200 K za osumljenko, ni resnica. Za Uršo Jereb sem namreč hranil 200 K in nekega dne me je ona prosila, naj ta denar dvignem v hranilnici in ga dam osumljenki. Jaz pa tega storiti nisem hotel ter sem Urši Jereb izročil 200 K, češ, naj ta denar sama nese osumljenki, če ji ga hoče darovati. Urša Jereb je to tudi storila, osumljenka pa je prejem denarja odklonila, na kar mi je Urša Jereb ta denar hotela dati za cerkev. Jaz sem jo odvrnil, da se bo še premislila in ta denar še danes leži pri meni v blagajni za Uršo Jereb.
Za maše pa med tem časom, ko je bila osumljenka pri meni, sploh nisem hotel sprejeti kljub temu, da so mi ljudje večkrat denar ponujali za maše.
Kako da je osumljenka izvršila sleparijo, ne vem, kajti jaz niti nje, niti postelje nisem nikdar preiskal ter mi tudi ni znano, na kak način si je osumljenka preskrbovala kri.
Po mojem mnenju pa osumljenki ni šlo za to, da bi bila ljudem izvabljala denar, pač se mi pa zdi, da gre tu za slučaj histerije. Kakor že navedeno, je osumljenka večkrat odklonila ponujani denar in tudi mene ni nikdar prosila za denar. Jaz sem ji sicer večkrat, če je kam šla, dal kako krono za hrano, morebiti vsega skupaj 30 do 50 kron, tudi sem ji bil kupil stroj za nogavice plesti, za kar sem plačal 120 K, vse to pa sem storil iz lastnega nagiba, ne da bi me zato prosila. Imela je tudi hrano in stanovanje pri meni in mi je pokvarila tudi precej posteljnine, toda visokosti te škode nikakor ne morem povedati, kakor tudi ne zahtevam nobene odškodnine.
Pripomnim slednjič, da je osumljenka, kar sem pozneje izvedel, od neke gospe Štucin, ki je imela vilo pod Rožnikom, baje dobila nekaj denarja za maše in da je osumljenka od tega denarja tudi del izročila Sa-lezijancem na Rakovniku.
Glede umazane vode, v kateri se je pralo odnosno ožemalo na prvo roko krvavo Johančno posteljno perilo in Johančne srajce sta izpovedali fa-rovška kuharica Mar. Kimovec in farovška perica Neža Travn, da je bila ta umazano krvava voda ljudem na razpolago in da so se ljudje, posebno ženske kar tepli za njo. Za to so vedeli tudi v župnišču in Johančna voda je bila znane kot čudežno zdravilo za zunanje in notranje bolezni kot mazilo in kot pijača. Nekoč ko Travnove ni bilo cel dan doma in ljudje niso dobili vode, ji je zvečer rekla Johanca: Danes pa ni bilo nič »božjih Ionov". Poudarjala pa je priča, da Vodičani niso kupovali veliko te vode, pač pa so se trgali za njo tuj A. Teko je kupila neka Marija J era j poldrugi liter. Napravljala si je s te vode obkladke na rebra, kamor jo je pobodel vol. En frakelj pa jo je dala nekemu Francetu Železniku, ki si je mazal z njo koleno. Ko je predsednik to bral se je začela Johanca smeiati. Dri. pravd. In Vi se še sme-
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD",
5.
1914.
3. štev.
jite nato? Johanca: Kaj se ne bom smejala, ko take neumnosti pišejo. Neka druge ženska si je nabavila to vodo za grlo. Ker pa je voda v grlu preveč smrdela, jo je vrgla proč. Neka Neža F1 e g a r jo je kupila en maseljc. Rabila jo je za oči in za nogo. Ta priča tudi pove, da je rekel župnik pri zamaknjenju navzočim sledeče: »Vidite, to je telo, ki ponavlja Kristusovo trpljenje.
Pri popoldanski obravnavi je vprašal predsednik Johanco najprej, če je res rekla, da na Reki ljudje niso bili tako neumni, da bi spraševali za duše in kaj sta ji rekla dr. Dolšak in Uše-ničnik pri preiskavi v ljubljanski škofiji. Johanca ,e prvo vprašanje potrdila s pristavkom, da je začela vedeževati in duše reševati res šele na Kranjskem, ker so jo Ijt-dje sami v to pripravili, na drugo pa je odvrnila, da ji je Dolšak rekel, da si je nohte postrigla in zob izdrla, Ušeničnik pa ji je rekel, da je neumra ženska. Nato je prebral predsednik še policijsko poročilo in razna orožniška poročila. S tem je bilo zaključeno dokazovanje.
Državni pravdnik
poudarja, da je cela zadeva sedaj popolnoma jasna. Stvar stoji v stiku z vero samo toliko, v kolikor se je Johanca posluževala vere v svrho svojih goljufij. To delajo tudi špiritisti, ki duhove kar citirajo, kar je ravno tak „švinder ali pa še večji. Predvsem gre tu za veliko in predrzno goljufijo. Ob-toženka je hlinila zamaknjenje, trpljenje Izveličarja in je razglašala, da občuje z dušami v vicah. Morda bo imelo to nekaj dobrega za posledico in to je, da bodo postali ljudje bolj pametni. Kar so ljudje dali obtoženki (ali po njenem naročilu drugim op.) so dali samo zato, ker so ji verjeli. Glede slučaja Goljarjeve so podani vsi znaki hudodelstva poskušene goljufije. Drž. pravdnik predlaga obsodbo v smislu obtožnice, in zahteva z ozirom na mladost, predrznost in posebno z ozirom naveliko javno pohujšanje strogo kazen brez milosti.
Zagovornik
Je najpreje reagiral na predlog državnega pravdnika glede stroge obsodbe brez milosti in poudarjal, da je dana prilika za milostno sodbo in sicer prvič zaradi tega. ker je bila Johanca orožje v rokah drugih in drugič ker je bila v velikih duševnih stiskah. Obtoženka ni izobražena rafinirana goljuf ica, marveč preprosto kmetsko dekle, ki je živelo več let med samostanskimi zidovi in občevalo na več z duhovniki in redovnicami. Kako je prišla obtoženka do tega, da je tako sleparila? Dokazano je, da si tega sama ni izmislila, marveč, da jo je v to pripravila ženska, mater Josefa, ki ji je to pokazala in jo natančno poučila. Ideal cbtoženke je bil, da bi bila preoblečena v redovnico, toda kakor hitro je začela na to delati je padla ljudem v ioke, ki so jo hoteli izrabljati v svojo korist. Zapustila je obtoženka ono usodno vilo na benediktinskem vrtu in hotela iti v drugo službo. Toda kapucini so bili tisti, ki jo niso pustili v drugo službo in so jo spravili v dom Mariiinih devic, ki je tudi v samostanu. Pod njihovim vplivom je delala tam čudeže in Marijine device so jo vlačile kot svetnico po procesijah in drugod in jo zlorabljale v svoje lastne namene. Tisti gospodje, ki jo danes slabo sodjo, ki jo označujejo kot sleparko, delajo to izrecno pod vtiskom poznejših dogodkov. Očita se obtoženki, da je bila primorana iti na Kranjsko, da so ji postala tla na Reki prevroča, toda to ni res, ona je bila prisiljena priti na Kranjsko. Zgoraj omenjeni gospodje so tisti, ki so opozorili na to dekle škofa Stadlerja in Jegliča in druge cerkvene dostojanstvenike. Stadler jo je obiskal in poslal jo je Jegliču, ki jo je tudi obiskal. In kljub temu, da je mislilo dekle na te duhovnike, na te visoke dostojanstvenike, pod katenh posrednim vtiskom je živelo, se je vendar uprlo in hotelo prenehati s sleparijo. Župnik sam jo je poslal k škofu v preiskavo. Bila je obtoženka pri preiskavi v škofiji. Toda kljub temu je dobil župnik že 18. januarja od škofa pismo, s katerim mu je poslal Johanco. Prosila je Johanca tudi škofa, da naj se stvar ustavi, bila je osebno pri njemu, toda bilo je vse Škof ji -e odgovoril, da sedaj ne more nič pomagati, ker se je že vse tako razneslo. Ljudje so drli k nji in dobička je imelo dekle le malo. Vse je šlo drugam. Ljudi pa je vabil še bolj zunanji blesk visokih cerkvenih dostojanstvenikov in navzočnost župnika pri zamaknenjih. Očita se obtoženki rafiniranost! Kdo Jo je nauč I? Oni, ki jo je razkril, oni ji je prinesel preje v župnišče debele knjige, v katerih je bilo natančno popisano, kako so delale slične čudeže že razne svetnice. Obtoženka je sicer kriva, toda še već a krivda doleti one, ki so jo naučili in ki so to pustili. Zato prosi, da se to uvažuje in milostno sodi. Johanca prosi jokaje za milostno sodbo
Po kratkem posvetovanju se je vrnil senat in predsednik je razglasil sodbo, s katero se spozna Johanca za krivo v zmislu obtožnice In se obsodi na 10 mesecev Ječe. V kazen se ji všteje preiskovalni zapor od 25. oktobra. S tem je bila tragedija končana, padel je zastor za sodniki, ljudje so se razšli in obsojeno žrtev so odpeljali med raznimi opazkami razhajajo-Čih se poslušalcev v zapor.
Razne stvari.
* Pastor umorjen v cerkvi. Iz
VVilhelmshavna poročajo: V petek so vlomilci ustrelili drugega duhovnika cerkve Reepsholt, Gotza. Pastor je iznenadit vlomilce, ko so hoteli oropati cerkveno blagajno. Vlomilci so pobegnili.
* Slaba šala. Iz Stevra poročajo:
V Wiesbachu je v novoletni noči streljal poljedelski delavec Franc Peschl z nekim tovarišem v stanovanje posestnika Maringerja, da ustraši stanovalce. Streljal je z zama-škom. Posestnik Maringer se je tako razjezil, da je vzel ostro nabasano puško ter hitel za Peschlom in njegovim spremljevalcem, ki sta zbežala. Maringer je dvakrat ustrelil ter zadel oba fanta, da sta se težko ranjena zgrudila. Ponoči sta umrla.
* Nemiri v ruskih seminarjih. Iz Petrograda poročajo: V mnogih seminarjih, nad katerimi Čuje sveti sinod, je prišlo do nemirov med semi-naristi. V seminarju v Vjatce so se-minaristi streljali v stanovanje rektorjevo iz revolverjev, ki so jih baje dobili od učiteljev. V Jaroslavi niso hoteli iti k pouku ter so zahtevali revizijo nevzdržljivih razmer. V Sta-vropolu so odnesli tri svete slike iz cerkve ter po ulicah nalepili plakate, v katerih so poživljali k ekscesom.
V Pleskovem si je rektor izprosil za pomoč urade, ker so dijaki konvikta odpovedali učiteljem poslušnost.
Grof Mielzcvnski je moril v zmoti. Na gradu grofa Mielczvnske-ga na Poznanjskem se je te dni vršil sodni ogled mesta, kjer se je bil izvršil umor. Pri ogledu je bil navzo-čen tudi obdolženec grof Mielczvn-ski, ki so ga pripeljali v avtomobilu. Pri ogledu je grof trdil, da je umor izvršil pomotoma. Ni imel namena iz ljubosumnosti umoriti ženo in svojega nečaka, o katerih je prepričan, da nista imela med seboj nikakršne ljubavne zveze, marveč je streljal zato, ker je mislil, da so vlomili v grad roparji. »Ali niste poznali svoje soproge?« je nezaupljivo vprašal predsednik   preiskovalne komisije.
Pardon!« je vskliknil grof, »vsaj je bila vendar tema, ko sem odprl vrata groiične sobe, sem opazil v temi le konture postave, ki se mi je bližala. Takoj na to se je prikazala druga postava. V prvem trenotku sem mislil, da sta dva vlomilca. Brez dolgega premišljevanja sem streljal in še le potem sem spoznal, koga sem ustrelil.« Grof trdi torej, da je bilo vse le nesrečen slučaj. Grof tudi ne namerava odložiti svojega državnozbor-skega mandata, kakor zahtevajo od njega. Javno mnenje ne verjame grofu. Zdaj gre za to, kakšnega mnenja bo justica.
* Nova odkritja o krvavi tragediji v Nevesinji. Kakor smo že p ro-čali je prišlo 19. januarja 1913 v Nevesinji do grozne vojaške trageoje, ki je zahtevala več vojaških žrtev. Uradna poročila vojnega ministrstva so tedaj pripovedovala, da gre za početje desetnika pehotnega polka št. 18, Jana Radka, ki je baje zblaznel. Tem uradnim poročilom že teclaj niso verjeli. Organ zunanjega ministrstva, »Wiener AUgemeine Ztg.«, prinaša v četrtkovi številki obširno poročilo tega strašnega krvnprelitja.
V uvodu k tem strašnim odkritjem piše list, da je imelo uredništvo dotične informacije že en dan po oni krvavi drami, da pa je spričo politične napetosti in oboroževanja v Avstriji to poročilo zadržala in da je pri-občuje Še le danes. Kakor poroča vladni list. je bil desetnik Jan R&dek proti svoji volji pridržan v vojaški službi navzlic vsem svojim protestom. Mnogokrat je grozil s krvopre-litjem. Njegovim grožnjam niso verjeli, dokler ni končno 19. januarja 1. 1. postreljal celo vrsto oseb, tako, da so proti njemu mobilizirali znatno vojaško silo, ki je Radka v vojašnici oblegala. To obleganje js privedlo do žalostnega dogodka, kajti oblegajoče vojaštvo je zagledalo pri oknu oblegane barake postavo, ki so jo smatrali za Radka, v resnici pa je bil častnik, ki so ga vojaki smrtno ranili. Končno so barako od vseh strani zažgali in v razvalinah zgorele barake so našli truplo vojakovo. Uradno se je prej poročalo, da je Radek zapalil sam, kar pa ni bilo res.
* Nesreče na morju. Z Farverov poročajo, da so se v posledinjih dneh tam potopili trije ribiški čolni. 31 ribičev je utonilo. Ena izmed ladij je imela 19 mož na krovu. Po ponesre-
čenih je ostalo 13 vdov in 43 nepreskrbljenih otrok. Ribiška kolonija Skand na otoku »Puno« je izgubila pri katastrofi vse moške. — Iz Odese poročajo: Trgovska ladja »Lam-te«, ki je bila pred enim mesecem prodana Turčiji, se je potopila. Posadka 45 mož je utonila. — Iz Koda-nja poročajo: Ruska vojna ladja, ki se je ponesrečila pri Bornholmu, se imenuje »Nerok«. To ladijo so vpo-rabljali za preiskovanje morja in je bila zgrajena v Middlesboroughu. Vodili so jo angleški mornarji v spremstvu ruskega častnika. Ladija je vsled viharja zavozila na breg, strojnik je takoj izpustil paro in moštvo je poskakalo v čoln, ki se je pa prevrnil. Vsi mornarji so padli v morje. Ruski Častnik in strojnik sta se rešila. Kapitan s štirimi možmi je utonil. Ladija se ni poškodovala.
* Beda. V Levallois na Francoskem je živel v ulici Bonnetovi 40-letni železniški nastavljenec Jules Garnier. Pred osmimi meseci mu je umrla žena na tuberkulozi in vdovi so ostali trije dečki — osemletni Lu-cien - Jožef, enajstletni Gustav in petnajstletni Gabriel, ki si je že služil krulu Oče teh treh dečkov že sedem mesecev ni mogel redno hoditi na delo, ker je vedno bolehal. Pred dobrim tednom je šel k zdravniku. Zdravnik ga je pregledal ter konstatirah da je zelo težko bolan na pljučih in da se mora kolikor mogoče varovati. Garnier ga je razumel... i>el je k trgovcu z orožjem ter si kupil revolver. Novo leto je bilo pred durmi, toda Garnier ga ni videl... — »Niti jaz, niti moji otroci ne bodo videli 1. 1914!' — je rekel tovarišu, ki ga je slučajno srečal. To svojo grožnjo je tudi izpolnil. Na Silvestrov večer je prišel domov ter napisal svojemu prijatelju pismo. »Prisegam Ti« — je pisal — »pri svoji časti, da gresta oba mlajša dečka prostovoljno z menoj!« In pod pismom je bil v resnici podpis mladega Gustava, da hoče iti z očetom in da tudi z njem odide. Komaj je prijatelj dobil pismo, je šel takoj k njemu, toda bilo je že prepozno. Pred vratmi je stal Gabrijel ter pripovedoval, da že uro zastonj tolče in da mu nihče ne odpre. Vlomili so vrata ter našli v sobi tri trupla. Oče je ustrelil oba mlajša sina, nato pa še samega sebe. Dečka in oče so bili oblečeni v črno obleko, v kateri so Šli pred par meseci za materinim nogrebom.
* Izrežite in pošljite! Ako nam pošljete to notico, dobite 3 tople, tigraste zimske spalne odeje 1Z4\190 cm vel. za reklamno ceno 5 K 70 v za vse tri komade po povzetju. Tvor-niška firma S. Schein. c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj, Dunaj, L, Bauernmarkt 10, 12 in 14.
Pri ženskih boleznih povzroči prirodna Franc Jožefova grenčica brez motenja teka, brez bolečin lahko telesno odvajanje. Franc Jožefova voda naj se po razmerah zauživa dalj časa, ker to vselej dobrodelno učinkuje na organizem. Tajni svetnik profesor dr. Zweifel, predstojnik kralj, porodniške klinike v Lipskem niše: >S Franc Jožefovo grenčico sem v vsakem oziru prav zadovoljen: relativno majhna množina (pol vinske kupice) je v kratkem času odvajala brez bolečin. Ta majhna množina tudi dopušča, da se pije na tc sveža voda, ki takoj poplakne grenki okus.« — En poizkus dokaže to! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Češko - nemška spravna pogajanja.
Praga. 5. januarja. Oficijozno se razglaša, da se bodo mladočehi in češki agrarci udeležili češko - nemških spravnih pogajanj. Tudi realiste hočejo za pogajanja zavzeti. Češki narodni socijalisti in državnopravna stranka se pogajanj ne bodo udeležili.
Posledica spora med dr. Kohnoni in dr. Bauerjem.
Brno, 5. januarja. Glasom poročil čeških listov hoče baje olomuŠki škof dr. Bauer odstopiti.
Gališke zadeve.
Dunaj, 5. januarja. Ministrski predsednik grof Stiirgkh se je vrnil na Dunaj. Njegovo posredovanje v Lvovu je bilo popolnoma brezuspešno. —
Proti Staplnskemu.
Lvov, 5. januarja. Vsepoljaki m krščanski socijalci v poljski zvezi SO se kljub vsem dementijem sporazumeli v petek z onimi poslanci poljske ljudske stranke, ki so nasprotniki Stapinskega. glede enotnega nastopa v državnem zboru in deželnem zbora. Državnozborska sknpina teh poslancev bo štela 16 poslancev.
Rnskl prestolonaslednik. Petrogrsd, 5. januarja. Oficijozno se zatrjuje, da je ruski prestolonaslednik popolnoma ozdravel.
Posetl dvorov.
Pariz, 5. januarja. Francoski predsednik Poincare pride meseca maja v Petrograd. Ruski car vrne obisk v jeseni. Poleti obišče Pariz tudi angleška kraljevska dvojica.
Za otroke.
Pariz, 5. januarja. Da prepreči padanje števila prebivalstva na Francoskem, je predlagal sccijali-stični poslanec Breton v poslanski zbornici, da naj se vpelje zavarovanje za vse oženjene, ki jim zagotavlja za vsakega živega otroka finan-cijalno podporo in nagrado. Predlog pride v eni prihodnjih sej poslanske zbornice na dnevni red.
Angleška vojna mornarica.
Pariz, 5. januarja. »Echo de Pariš« poroča, da imajo novi angleški dreadnoughti izredno veliko hitrost. Oficijozno se sicer zatrjuje, da imajo hitrost 28 milj, v resnici imajo hitrost 38 milj. Ta hitrost je posledica posebne iznajdbe, ki jo Angleška čuva kot strogo tajnost.
Mehika.
New York, 5. januarja. Iz Presi-dija poročajo, da so zvezne Čete v Ojinagi po tridnevnem boju hotele zbežati na tla Zedinjenih držav. Na obeh straneh je bilo najmanj 1000 mrtvih. Ranjene so na ameriških tleh obvezali. Kakih 300 vojščakov, ki so bili pribežali z orožjem na ameriška tla, so razorožili in prisilili, da so se vrnili na mehikanska tla.
New York, 5. januarja. Med zveznimi četami in vstaši še vedno divja boj zaradi Lareda. Na bojišču je obležao kakih 200 mrtvih.
Dogodki na Balkanu.
Srbska ministrska kriza. Belgrad, 5. januarja. Kralj je zopet sprejel voditelje opozicije ter jim naznanil, da sedaj z ozirom na dejstvo, da je še mnogo rezervistov pod orožjem, ne gre razpisati novih volitev. Voditelji strank pa so vztrajali pri svojem prvotnem stališču V političnih krogih pričakujejo, da bo kralj Pasiču poveril sestavo homogenega staroradikalnega kabineta. Kriza v Srbiji končana.
Belgrad, 5. januarja. Kralj je potrdil dosedanji kabinet, Pasič ostane ministrski predsednik, le vojni minister Božanović izstopi iz kabineta ter ga nadomesti drug general. Skupščina je včeraj sprejela proračunski provizorij za januar in februar, nakar se je odgodila do konca februar-;a. Koncem januarja se vrše splošne občinske volitve. Najbrže bo prišlo do sporazuma med radikalnimi strankami.
Srbija in Bolgarska.
Belgrad. 5. januarja. Uradni list priobčuje imenovanje bivšega generalnega konzula v Kairu, Colak An-tiža za srbskega poslanika v Sofiji.
Belgrad, 5. januarja. Ruski general Holmsen, ki je razsodnik v mejnih vprašanji med Srbijo in Bolgarsko, je dospel sem. Kralj ga je sprejel v avdijenci.
Bolgarska.
Sofija, 5. januarja. Na predlog predsednika sobranja je poveril kralj dosedanjemu ministrskemu predsedniku Radoslavovu zopetno sestavo kabineta. Radoslavov hoče ustanoviti koalicijski kabinet. Pričakovati je. da bo kriza v najkrajšem času rešena.
Dunaj, o. januarja. Iz Sofije poročajo: Pogajanja Radoslavova za sestavo novega kabineta so se razbila, ker odklanja opozicija vstop v ministrstvo. Radoslavov bo razpisal nove volitve. Politični krogi zatrjujejo, da namerava Radoslavov pri tej priliki izvršiti državni prevrat na ta način, da bo vpeljal stari majoritetni volilni red, s čimer bi zasigural večino svoji stranki.
Proces proti generaloma Savovu in Petrovu ter proti bivšemu ministru Genadijevu.
Pariz, 5. januarja. Iz Sofije poročajo: General Savov. ki se mudi sedaj v inozemstvu, se vrne dne 15. januarja v Sofijo. Ta dan se prične pred državnim sodiščem obravnava proti generalu Petrovu in proti njemu ter proti bivšemu zunanjemu ministru Genadijevu.
Bolgarski poslaniki. Sofija, 5. januarja. Izšel je kraljev ukaz, ki imenuje dosedanjega kraljevega tajnika Caprašikova za poslanika v Belgradu. Kraljev generalni pobočnik Markov pride za poslanika v Berlin na mesto odstopivšega poslanika Gešova.
Albanija.
Beroiln, 5. januarja. »Vossische Zeitung« poroča: Zopet se je potovanje princa Wieda v Albanijo preložilo, ker položaj v južni Albaniji ni
razjasnjen in ker je naletel njegov namen, se nastaniti v Draču, na hud odpor, ker bi bil potem preveč pod vplivom Esad paše. Boje se tudi, da bi ga potem Esad paša pregovoril, da si izvoli za glavno mesto Tirano.
Belgrad, 5. januarja. Znani albanski ČetaŠki vodja Riza beg je v Tirani umrl. Riza beg je bil poveljnik albanskih čet, ki so se poleti lanskega leta postavile proti Srbom.
Pariz, 5. januarja. »Temps« poroča iz Valone, da je bivši turški vojni minister Izzet paša pripravljal posebno ekspedicijo, da se polasti Albanije v imenu sultana. Esad paša in Izmail Kemal beg sta bila baje z njim v zvezi. Zaradi nevarne situacije je princ Wied preložil svoje od-potovanje v Albanijo. Avstrijske vojne ladje so na potu v Albanijo, da razdele orožje med pristaše princa Wieda.
Belgrad, 5. januarja. Iz Debra poročajo, da se vrše krvavi boji med pristaši Esad paše in Izmail Kemala.
Dunaj, 5. januarja. »Politische Korrespondenz« poroča, da se zbira na tisoče prostovoljcev za Epir. Priprave za odpor proti Albaniji se vrše sistematično. Grški »Rdeči križ« je že pripravil potrebni sanitetni materijal. V Korici je vse pripravljeno za napad Albancev.
Rusija in egejsko vprašanje.
Petrograd, 5. januarja. »Rječ« piše, da je Rusija na vprašanje Egejskih otokov in Albanije naimanj direktno interesirana, da pa je solida-rična s Francosko in Angleško. Rusija je podpirala predlog angleškega državnega tajnika sira Greva, za inicijativo pa se ne more odločiti. — List presoja ta reservirani nastop ruske vlade kot nekako revanšo za ravnanje Angleške in Francoske v vprašanju nemške vojaške misije.
Grška.
Atene, 5. januarja. Kralj je zaprisegel novega zunanjega ministra dr. Streita.
Turčija.
Carigrad, 5. januarja. Bivši inspektor okrožja 4. armadnega zbora maršal Tatar Ozman paša je imenovan za inšpektorja 1. carigradskega voja.
Pariz, 5. januarja. Imenovanje Enver bega za vojnega ministra je napravilo v krogih trjpelentente in zlasti na Francoskem zelo slab vtisk. Francoski listi zatrjujejo, da je Enver beg odgojen popolnoma v nemški politiki in da se je Turčija s tem imenovanjem popolnoma približala trozvezi. Boje se, da ima Enver beg tudi razne vojne načrte.
Reforme za Anatolijo. Carigrad, 5. januarja. Po informacijah iz diplomatičnih virov turški ministrski svet še ni končal posvetovanja o reformnih načrtih v vzhod-nji Anatoliji. Vesti, da je porta načrt že sporočila velesilam, niso resnične.
Vojna nevarnost med Rusijo in Turčijo.
Dunaj, 5. januarja. »Politische Korrespondenz« poroča iz Carigrada: Rusija koncentrira mnogo čet ob rusko - turški meji ob meji vilajeta Erzerum. Z ruske strani se zatrjuje, da gre samo za vojaške vaje. Včeraj je imel ruski veleposlanik Giers dolgo konferenco z velikim vezirjem zaradi reform v Anatoliji.
Kriza na Romunskem.
Dunaj, 5. januarja. Kakor je zatrjeval šef liberalne stranke Bra-tianu na nekem shodu, se bo izvršila izprememba v romunskem kabinetu dne 12. januarja. Da bi prišel na krmilo Take Jonescu s konservativno-demokratično stranko, se Bratianu ne zdi več verjetno. Edino liberalna stranka more priti pri tej izpremembi v poštev.
Bukarešta, 5. januarja. Kabinet je podal svojo demisijo, ki bo sprejeta ob pravoslavnem Novem letu. Sestava novega kabineta bo poverjena liberalni stranki. Predsednik bo Joan Bratianu. Novi kabinet bo razpustil zbornico in razpisal nove volitve.
Nesreča na državnem kolodvoru. Snoči se je ponesrečil na državnem kolodvoru železniški delavec Galiot. Padel je med delom pod železniški voz. Kolesa so mu povozila in zmečkala desno roko. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnišnico, kjer so mu danes zjutraj odrezali roko.
Zimski šport na Toškem čelu. Pot za sankanje je postala ugodna in pripravna tudi za smučke v vseh legah.
Gospodarstvo.
— »Ljubljanska kreditna banka,« V mesecu decembru 1913 se je vložilo na knjižice in na tekoči raču 2,468.720 K 07 vin., dvignilo pa 2 milijona 663.151 K 19 vin. Stanje koncem decembra 1913 16,780.664 K 27 vin.
— Srečke avstrijskega
križa. Glavni dobitek v znesku bO.000 K je dobila ser. 10.041, št. 46, 1000 K ser. 2802, št. 40, 1000 K ser.
P537, št. 6.
— Pomanjkanje živine na Bolgarskem.  Vsled nesrečne vojne se
pojavlja po vsej deželi nedostajanje, predvsem vprežne živine. Da bi se temu nedostatku odpomoglo, je sklenilo bolgarsko poljedelsko ministrstvo sporazumno z bolgarsko poljedelsko banko, da kupi vprežno živino v inozemstvu in da jo prepusti kmetovalcem za nakupno ceno. Kmetovalci, ki nimajo denarja za nakup, obdrže od poljedelske banke posojilo 500 frankov. Razentega daje banka siromašnim poljedelskim rodbinam nadaljno posojilo in sicer po 400 frankov za nakup življenskih potreb do prihodnje žetve. Bolgarska vlada namerava s tem obnoviti v deželi, ki je večinoma poljedelska, temeljne gospodarske pogoje, ki so nrebni za nadaljni razvoj.
— Štedimo! Po novem letu pre-/eda vsak   trgovec,   industrijec in
rtnik svoje račune za preteklo leto in sestavi  na  eni   strani svoje imetje, na drugi strani svoje obveznosti, da uvidi, koliko premoženja je pridobil, oziroma izgubil in kakšno je stanje njegovega premoženja. Knjigovodsko se temu pravi, da dela bi--co. Pregleduje pri tem svoje prejemke in svoje izdatke, dobičke in izbe. Premišljuje potem, kako bi se uredil v novem letu, da bi zvišal svoj dobiček ter zmanjšal izdatke. S tem hoče doseči boljše uspehe nego jih je segel v preteklem letu.   To, kar iela trgovec, industrijalec in obrtnik, na] bi delal vsak posameznik našega — roda ne glede na svoj stan in po-c Tudi osebe drueih poklicev, ne-j so trgovci, obrtniki in industrijci, morati tekom leta zapisovati svoje -rejemke   in   svoje izdatke, svoje imetie in svoje obveznosti in bi imeli na ta način koncem leta pregled svo---a     celoletnega gospodarstva, morda tudi negospodarstva. Na pod-gj sestavljene   bilance   bi vsakdo ^znal. je-ii se je njegovo premoženje porr.nočilo ali zmanjšalo. Vseka-r bi ^a razveselilo,   če   bi mogel nstatirati, da se je njegovo premoge   pomnožilo in čeprav še tako atno. Nato bi se mu samoobscbi porajala misel, ali bi ne mogel povedi: ovojih prihrankov v novem letu, bi ne mogel pomnožiti dohodkov pa vsaj zmanjšati izdatke. Tedaj It enkrat pregledal svoje zapiske iz starega leta. ki se tičejo izdatkov in premislil bi, je-li bil vsak izdatek hodno potreben, je-ii bi ne bilo mogoče v novem letu izogniti se tej ali  oni postavki.   In po temeljitem uvaževanju vseh postavk prejemkov in izdatkov bi si potem sestavil proračun za bodoče   leto tako,   da bi proračun izkazoval pravzaprav večje prejemke nego izdatke in večji pretanek   prihrankov nego v preteklem letu. S takim sestavljanjem celo-e bilance in proračuna   bo vsak er.ee izpolnil   dolžnost ne samo napram sebi,   napram svoji rodbini, - eč tudi napram svojemu narodu, ki tako  zelo   potrebuje štedljivcev.
venski narod je marljiv, delaven, 5  venec zna zaslužiti denar — eno ie,  da ga zna tudi zapraviti. Ne zadostuje pa, da štedijo le posamezniki,  marveč   je treba na to delati, ca bo ves slovenski narod sledil, da • • sak Slovenec   smatral za svojo prvo   in   g-avno narodno dolžnost: jJiti!   ?irimo torej z besedami in anjf, predvsem pa z dobrim vzgle-dora misel   štedljivosti.   Će prihrani ak   Slovenec   v 1. 1914. samo pet kron, znači to ogromno vsoto sedmih r lijonov kron, s katero vsoto poku-cirro   Inhko velik del one grude, ki Ram jo e ugrabil tujec. R. Š.
Pojasnilo.
Ozirajoč se na pisarenje v Slovencu- z dne 22. decembra in pa ker o prepričani, da   »Slovenec« ne prejme popravkov, Vas prosimo, da bčite resnici na ljubo   sledeče v vašem cenjenem listu, kar naj služi vsem poštenim ljudem v pojasnilo.
Predsednik naše kmetske zveze kfosp. Anton Kline ne prodaja Tomaževe žlindre na svojo roko, am-\ jo dobiva za našo zvezo. Ves obstanka je navada pri zvezi, da vsako   sejo   razpoloženi računi udom na vpogled in prepričanje. Ka-lučuna zveza dobljeno blago naj iži sledeči račun, ki je bil razpoloven pri obč. zboru od dobave in od-
daje enega vagona (tOO vreč) 1*% Tomaževe žlindre. Zveza je plačala c. kr. kmetijski družbi 621 K. Vožnja iz Trsta in različne takse pride na 113 K. Obvestitelju plačamo 1 K. Delavcu pri razkladanju 1 K. Vozniku, ki je vozil s kolodvora 5 K. Za shrambo in oskrbovanje oddaje 10 K. Zveza je dajala to umetno gnojilo vrečo po 7 K 50 v. Kalijeva gnojila naši gospodarji malo naročajo. Zveza je dobila in plačala za 3 vreče kal. soli in 10 vreč kajnita c. kr. kmetijski družbi 92 K 80 v. Vožnja iz Ljubljane 14 K 06 v. Zveza je dala kal. sol vrečo po 13 K 68 v. Kajnit vrečo po 6 K 58 v. Te kal. gnojila je dal prepeljati predsednik zveze s svojim konjem s kolodvora in ni nič računal za to. Če ima torej »Slovencev« zaupnik dokaze, da je bilo blago slabeje v vrečah, kakor je na vsaki vreči zaznamovano in zaračunjeno, potem naj govori s c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani ali s tvornico. Upamo, da se bo tam še bolj osmodil.
Istotako je glede superfosfata. Ce omenimo, da zveza nima sredstev za nabavo potrebnih gnojil in da pomaga v tem oziru predsednik g. Anton Kline iz svojega, ne da bi kdaj še en vinar zahteval odškodnine od zveze, smo za pošteno misleče ljudi dovolj povedali. Zakaj in kdo so nasprotniki zveze in po kakšnih cenah so kmetje prej nlačevali umetna gnojila bo svet izvedel drugim potom.
Za kmetsko zvezo na Gorenjem-
polju, dne 2. januarja 1914. Jožef Bradač. Jožef Pečiak,
t. č. tajnik.
Ivan Peršina,
t. č. podpredsednik.
„Narodna čitalnica". Danes, 9ne S. januarja 1914
valčkova konkurenca.
Pričetek ob pol 9. zvečer.
Izjava.
Po Zagorju ob Savi se zadnji čas razširjajo govoric**, češ da sem pred dvema letoma na Danaiu norodila dete in ga doseHai prikrivala. Hoteč s: sama poiskati z^d^ščrnia, iriavl am torei avno Ha glasom zdravniškega izpričevala še nikdar nisem bila mati. Povzročila s'a te govorice sodišče XV. dunajskega okraja Ftinfhaus, ki je iskalo mater enakega imena in pomotoma zvrnilo zadevo na moio osebo namesto na resnično mater, ki ie r akor se !<■ pozneje ukazalo, iz Zagona pri Št. Petru ra Kranjskem, in občinski urad v Zagnrju ob Savi, ki je imenovanemu otroku nemudoma postavil varuha v osebi moiega brata. Prirna-vam da je dunajsko sodišče uvidelo svoo zame tako usodepolno pomoto in upam, da mi tud' občinski urad v Zagorju t,h Savi da po prejemu tozadevnega akta dunai^keg* sodišča primerno zadc^č^nie. Konečno izjavljam, da bom vsakogar, ki bi še nadalje razna Šal enake žaljive mara je, javila sodišču.
Marija Medved,
roj. v Zagorju ob Savi. tačas ra Dana u, IV. Gassbausstrasse št. 15.
Darila.
Kamniški dekan postal je torej kanoniK. Kaj pa mekinksi župnik Ribar? Ali ni bil dovolj delaven pri zadnjih volitvah? Več menda vendar ni mogel toriti, saj je celo kradel glasovnice. To njegovi somišljeniki tudi priznajo, le to mu zamenijo, ker se je udal. Zgodilo pa se mu ne bo nič. — Šepeče se namreč, da bo kazensko postopanje proti njemu — ustavljeno. Ako se to res zgodi, potem se mora odpraviti § 10. zakona z dne 26. januarja 1907 (drž. zakon št. 18) ali pa dostaviti: Izvzeti so duhovniki. »Sedaj pa vprašamo: kaj bi se zgodilo, ako bi kaj takega zakrivil liberalec? Odgovor je lahek. Sklicevalo bi se na gori omenjeni zakon in paragraf, in dotičnik bi moral brez pardona v ječo. Pa, ko bi to zadostovalo; kaj še, bil bi tudi odpuščen, ako je bil nameščen v državni službi. — S tem, da večkrat omenjamo slučaj mekinjskega župnika Ri-harja, hočemo le karaktezirati naše žalostne razmere in opozoriti mero-daine kroge, da takega postopanja naj bi že bil enkrat konec, kajti ljudstvo se je začelo zavedati.
prazno jadikovanje
Pri nesrečah, pa še celo pri boleznih, trpljenjih n. pr. pri boleznih v prsih, Vodenju v plečih in podobnih s pre-^ajenjem ali na prepihu dobljenih bolečinah, stvari ne izboljša, nego s ^trato časa še poslabša. Take bole-
čine moramo stremeti hitro odstraniti, najbolje s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elsafluid«, ki, kakor smo se pogosto prepričali, učinkuje bolečine tolažeče, razkrajajoče in blažeče. Mnogim, ki so ga z zaupanjem rabili, je prav dobro služil pri tesnobi v prsih, kratki sapi. hropečem dihanja.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. januarja: šimen Prav-har, mestni ubožec, 88 let, Japljeva ulica 2. — Lovro Malin, mestni ubožec, 52 let, Karlovška cesta 7. — Josip Oorsič, rejenec, 2 meseca, Stre-iiška ulica 15.
V deželni bolnici.
Dne 1. januarja: Franc Zor, čevljarski pomočnik, 57 let.
Dne 4. januarja: Franc Zeljko-vič, miner, 20 let.
III. slave ski vsesoko's« izlet v ljubljeni leta ig 4.
Vsem bratom sodeluioč h ▼ raznih odsekih naznanjamo da se vrše seje in sicer: razstavnega odseka danes 5. t n. ob 6. zvečer, veseiičnega odseka ▼ sredo 7. t. m. ob 8. zvečer, stavbnega odseka v petek 9. t. m. ob 7. zvečer,
stanovanjskega odseka v petek 9. t. m. ob 8. zvečer,
finančnega odseka v sredo 14. t. m. ob 8. zvečer,
tajniško časnikarskega odseka v četrtek 15. t. m. ob 8. zvečer.
Vse seje se vršijo v zvezni sobi v »Narodnem  domu«  točno ob nave deni uri.
Obenem Vabimo vse brate ljubljanske Soko e in Sok«>le iz okolice ljubljanske k sodelovanju.
Na zdart
predsedstvo S'o*. sokolske zveze.
Današnji list obsega 8 stran.
Izdajatelj In odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnlhar. drž. poslanec.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
F*o bolezni
ponavadi nastopi čas, ko se okrevaioče ćuti onemoglega in se ob najmanjšem naporu utrudi To stane zahteva pri otrokih kakor pri odras'ih posebne po zornosti. Poleg primerne prehranitve prav dobro služi vedno okrecajočemu lahko prebavna
Scottova emulzija iz ribjega olja
in mu prav posebno pomaga do d<-bre slasti. V Scottovi emulziii obseženo najfinejše ribje olje je kakor noben drugi pomoček pripravno, odstraniti občutek onemoglosti, telo okrept« in zbuditi   veselo samozavest
Scottova emulzija iz ribjega olja je poleti ravno tako učinkov ta kakor v hladnejšem letnem času.
Cen. •rijm*lr'i steklenici 9 K. *1t v Dobiva se po vseh 1efc«rn«h. Proti vp©-itljat»i 50 t ▼ pismenih rnstmkah dobite od tvrdke SCOTT & BOWNE, d to., t. n« Dunaju VII. ■ licevaje se ni nal li»t e-»kr.m» vp*£fljatev p ickuAnje od kake lekarne.
Radovedna naročnica. Radovednost, ki se nanaša na ohranitev blagostanja lastne rodbine, je prav plemenita lastnost, zatorej radi povemo preizkušeno sredstvo proti bodenju v plečih, tesnobi v prsih, kratki sapi in bolečinam v prsih: Fellerjev anti-kataralni rastlinski esenčni fluid z znamko -»Elsafluid«, ki blaži in razkraja si "z, olajšuje izmeček in ga mnogi zdravniki rabijo in priporočajo. 12 steklenic za 5 kron franko Vam pošlje lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elzin trg št. 238 (Hrvaško). Ravnotam dobite tudi Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z zn. xElsa kroglice«, ki jih dajete lahko tudi otrokom, ne da bi se bilo. kakor pri mnogih novih odvajalnih pomoč-kih treba bati draženja črevesa ali navade na to sredstvo. 6 škatljic tega milega, zanesljivo učinkujočega od-vajila stane 4 krone franko.
Lilijskomlečno milo s konjičkom
|«f|«aiM A Co.9 Dččlft n. L.
ostane prejkoslei nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutipljivo za racionalno negovanje kože m lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna Disma. Dobiva se po >*> h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod
AH veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-jikanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik ▼ Ljubljani, Selenburgova ulica št. 1._ (3578)
KINO „IDEALA
Od rtanei 3. do čsfrfta 8. {aa.
Vladarica Nila
_  _   _ _ii
po \zrt ku strokovnjakov nnvečje umetniško delo kinematogr fie. ki se je dosedai videlo 15000 sode u-joČih, 5 delov. 2 uri predvajanja. Prrd^taveob 3.. 5, 7., 9, v nedelo ob IO1/* M'adin« dostopno Zvišane cene. Pred tem „V zastopstvu" veseloigra dva desa.
Serravallo
vo
železna t o Kina-vino
Hlpijcnićna razstava na Dnr.ajo 1906: Državno •dlikovAoje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
in naalokrvnin?
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
:: Izboriš« okus.
Večkrat odlikovano. r Had 8000 zdravniških spričeval. ::
J. SERRAVALLO, l in kr. inm dobavite!'
TR8T-3arkovl1e. 80
Dofeira se v lekarnah v steklenicah po l,"9   Išt. a K 2-6C hi po :   lit. š K <"*S0.
zeti
Budimpešti.
Dne 5. januarja 1914
r* m i n.
Pšenica za aor. 1914 „ okt 1914
RZ za a^r. 191* .
„    okt. 1914 Oves za acr. 1^14 .
„    „   okt 1Q14 Koruza za mai 19*4
za SO kg 11-40
za 50 kg 1063
za 50 Kg 866
za 50 kg 8- '1
za 50 ko 7-65
za .^0 kg 7 59
za 50 kg 6-5*
Danes zvečer Jo
šlica
društva nižjih mestnih uslužbencev
v jtlVSesinem domu".
Prosi se velke udeležbe.
za pomožna stavbna dela
81
se takoj sprejme«
Plača po dogovoru. Ponudbe na unr, »SloveT-kecja Naroda« ,5od f,2i. Q. SSI«
Jk
obstoieče iz 12 oralov (jobov) travnikov, gesp. poslopia, hlev za 15 krav in 3 konje, kegl-išče, lope za seno, gostilniška koncesija, vse cb občinski cesti •/« ure (oeš) od L;ubtjene oddaljeno se poceni proda. Naslov pove    upravnistvo    »S-ov. Naroda«.
Ceno  se   proda   še  malo  rab! en
nov gramofon
(42X40 cm.) prinraven za salon in za g* stilno. Nov 156 K, sedaj 70 K.—. Natančneje iz prijaznosti v upr. »Slov. I u-tr. Tednika« v Ljubljani, Franc. ul. št 10/1 — Istotam se poizve tudi o proda'i 3 HP Puhovega motornega kolesa bre2hibno delu očega ter izborno ohranjenega.
t
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni sin in brat
Pairel
trg. akademik in kadet v reservi pri 27. dom. polka
danes, 5. januarja ob 1. uri popoldne po kratki in zelo mučni bolezni previden s sv zakramenti, mirno v Gosnodu zaspal
Truplo dra^eera nepozabnega prepelje se v sredo, dne 7. t. m., popoldne ob pol 4 uri iz dežeine bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi nepozabnemu pokojniku ohranjem blag spomin. 87
V LJUBLJANI, dne 5. januarja 1914.
Pavel Skale, ravnatelj  mestne klavnice, Mari!2- Ska!ey
starši  Dan Ca, sestra. Janko* brat. I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.
ar..- jp-m'v
Zahvala.
Za vse v toliki meri nam izkazano srčno sočutje povodom prebritke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Antona Guzelja
posestnika in trgovca
kakor tudi za mnogoštevilno časteče spremstvo ranjkega k večnemu počitku izrekamo vsem visokocenjenim sorodnikom, prijateljem in udeležencem sploh našo iskreno zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo si. društvom : požarni hrambi, Čitalnici, „Sokolu", strelskemu društvu in lovskemu društvu v Škofji loki za spremstvo in vence, dalje, si. pevskemu društvu pod vodstvom c kr. okrajnega sodnika gosp. Oskarja Deva za tolažbe-polno petje in venec, istotako si. meščanski godbi in gosp. zdravniku dr. K. Zakrajščeku za zdravniško pomoč, spremstvo in venec, ter častiti duhovščini za spremstvo.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala!
v-
Škofja loka, dne S januarja 1914.
lialnjočl ostel!.
bodenju v plečih, bolečinam v prsih, da. celo pri zastarelih kataraličnih in revmatičnih razmerah. Zdravnik dr. Josip Estmeister v Wildenau, p. Aspach. pile. da Fellerjev fluid izborno služI pri motitvah in alterna-cijah zdravja. Tudi mnogi drugi zdravniki sodilo enako o nJem. Biti M moral vedno pripravljen* ker ie
najboljše varstvo proti mnogim sovražnikom našega zdravja. Tucat malih ali 6 dvojnih steklenic stane samo 5 K franko.
Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Clsa kroglice« lahko svojim bralcem iz lastnega prepričanja nujno priporočamo  pri tako  pogostih motenjih
prebave, želodčnih težavah, pri telesnem zaprtju, gagatenju in napenjanju, ker hitro pomagajo. 6 škatljic za 4 krone se dobi tako, kakor Fellerjev bolečine tolažeči fluid pri lekarnarju E. V. Feller Stubica, Elzin trg št. 238 (Hrvaško).
------cis.
Stran 6.
.SLOVENSKI NAROD* te S. januarja 1914.
3. štev.
Enpvf to Ib nhtm|i9
01 in METODOV
je najboljši.
h\vm zaloga pri Pnri sin. zalogi čaja ii rana oa dobilo i Ljabijai. M
44
alta Bil. 41
se iz proste roke hiša štev. lil t Za&ukovd pri Celja.
2 njivi, 2 travnika, 3 pašniške parcele, vrt, hosta, sodnijska cenilna vrednost 25000 K, v trši dobro idoča eostilna in prostor za trgovino, pekarija, obsežne gospodarske shrambe, stiskalnica, ledenice, kozolci, lega ugodna, promet vsled bližine premogovnika velik, nadalje hiša £t. 1 v Zabukovci z žago s stalno vodno silo, gospodarskimi poslopji, sušlnico za hmelj, travnik in njiva v sodnijski ce-n Ini vrednosti s pritiklino vred 10 000 K, istotako ugodna lega, proda se vsako posestvo posebej ali obe skupno. 58 Vpraša se v odvetniški pisarni dr. V. Kuko*rca v Celju«
1 DRUŽBA „P. WERNIG" BOROVLJE. KOROŠKO.
j LOVSKE PUŠKE. STRELJIVO. POPRAVILA. REVOLVERJI. ITD. ITD. si   CENIK 1913. si
Zadnji teden!
1914. ==
Loterija za c. kr. policijske uradnike.
Prvi glavni dobitek 39.900 K vrednosti, dalje §
2. in 3. glavni dobitek se na željo dobitelja izplačajo kakor doslej tudi v gotovini.
4& ^=   Srečke po 1 K se dobivajo povsod.  ^= I
£litni posebni plesni tečaj.
žzzgo — Tvvo Sfceps - One step
v novi, elegantni dvorani hotela Union.
Pouk vsako nedel o zvečer od 9.—12. ure. To&ieta* smoking.
Honorar K 30*— za 6 plesnih ur (kompleten tečaj). Prijave ustmeno  ali pismeno vsak dan od   11. do 12. in od 2   do 3. v hotelu pri Slonu, soba 73. Pričetek tečaja 11. januarja.
Z velespostovanjem
47 GiniiO Morterm, avt. plesni učitelj.
kolesar hMtm prihrani mnogo rasa in denarja, ako v timski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati.  — j\V zamudite toraj vposlati svoje kolo v pregled podjnsani tvrdkij ki bo det o ob najnižji ceni. strogo solidno m v najkrajšem času stroko vn jaško do vršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na zeljo brez— plačno   hrani   do    spomladi r naših nalašč %a to primernih prostorih.
K AR L CAMEUJMK $ Ko. Spec. trgovina s kolest, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Jlehanična  delavnica in  garaža,   h JlJBL.JA\A.
D. o. št. 116 de 1914.
RAZGLAS.
79
Dne 2. januarja 1914 1. so bile izžrebane nastopne obveznice 4% deželnega posojila:
3 komadi po 20.000 K i. s. 35, 45 in 85. 3     ,      po 10.000  . i. s. 22, 74   „ 78.
60 komadov po 2.000 K i. s. 30, 36, 44, 62, 78, 101, 109, 114, 148, 187, 220 230, 317, 327, 328, 357, 427, 469, 531, 558, 571, 611, 619, 784. 788, 844, 877 890, 891, 928, 1002, 1087, 1142, 1219, 1220, 1246, 1254, 1265, 1298, 1322, 1355 1356, 1377, 1407, 1482, 1541, 1578, 1648, 1667, 1696, 1816, 1886, 1902, 1926,' 1928, 1933, 2025, 2052, 2097, 2177.
72 komadov po 200 K i. S. 36, 39, 54, 65, 87, 105, 174, 230, 273, 291, 366 480, 493, 544, 640. 701, 716, 740, 780, 862, 887, 932, 960, 973, 1041, 1055 1061, 1078, 1161, 1163, 1167, 1340, 1406. 1492, 1534, 1583, 1643, 1649, 1686 1735, 1876, 1900, 1936, 1941, 2011, 2048, 2050,2103,2205,2211,2218, 2250! 2252, 2254, 2277, 2308, 2316, 2319, 2326, 2330,2349,2380, 2444,2452, 2507, 2641, 2655, 2739, 2751, 2861, 2915, 2944.
Navedene obveznice bo kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala od dne 1. julija 1914 dalje v imenski vrednosti, izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred doteklim rokom proti plačilu 4% eskomptne pristojbine.
Cd prej izžrebanih obveznic 4 % deželnega posojila so doslej neizplačane sledeče obveznice:
a 2000 K št. 352, 361, 561, 1167, 1510, 1546, 1685, 2017;
a  200 K št. 3, 247, 349, 443, 530, 575, 903, 1628, 1642.
Deželni odbor kranjski
V Ljubljani, dne 2. januarja 1914.
Za dežeteegi glavar}*:
RAZGLAS.
Pri 49. žrehm le vTillo ine
fm sretk ljablfaaakoga mestnega loterijskega posolila, kl 2. Sannarja 1914 le bilo izžrebanih naslednjih 800 številk s
1373
2629 3495 4461 5807 6836 8088 9994 11356 13025 15003 15672 16640 17767 18787 20005 20790 22053 23043 23944 25525 26771 28125 29012 30359 31493 33051 34421 36059 37300 38552 39366 40881 42147 43530 44439 46284 47735 48745 49959 51484 53292 55283 56699 58387 59719 60962 63746 65086 66430 67834 69050 70212 71254 73114 74201
1342 2009 2924 4545 5594 7058 8034 9089 10213 10780 11791 12859 13969 14961 15887 16852 18033 19284 20707 22175 23309 24663 25686 26961 27880 28758 29809 30742 31402 32395 34335 35578 36716 37613 38630 39224 40693 41887 42923 44048 44899 46615 47770 48790 49752 51515 52132 »»1
Št. 25052 z dobitkom K 50000-— „ 72696 „ „ „ 3000-— „ 46204 ,, » 3770 „ „ 42083 „ „ 18166 „
„ 2000-—
„ 1000 —
„ 1000 —
„ 1000'—
Št. 52636 z dobitkom K 1000'— „ 24395 „ „ 25844,, „ 41774,, „ 65152,, „ 24941 „
Št. 1511 2705 3544 4536 5867 6888 8207 10005 11484 13154 15018 15S00 16854 17883 18843 20099 20860 22231 23075 23962 25594 26940 28158 29190 30423 31623 33086 34527 36187 37344 38681 39867 40894 42188 43725 44620 46289 47818 48811 50066 51524 53399 55358 56724 58471 59784 61299 63926 65124 66777 68095 69152 70281 71293 73150 74252
137 1663 2736
3550 4626 5914 6969 8245 10024 11566 13249 15022 15867 16884 17977 18845 20121 20903 22426 23118 24010 25611 27133 28171 29271 30635 31976 33225 34828 36213 37397 38912 39903 40977 42295 43773 44G57 46368 48152 49013 50116 51549 53602 55500 56754 58493 59915 61318 64038 65345 66807 68133 69153 70296 71298 73239 74378
160 1776 2771 3659 4819 5963 7165 8718 10100 11589 13260 15136 15943 16898 18128 18S70 20203 20967 22459 23168 24150 25699 27164 28176 29298 30654 32098 33248 34854 36224 37483 38972 39913 40978 42297 43783 44668 46655 43153 49023 50147 51634 53736 55645 56771 58736 60150 61382 64149 65558 65844 68285 69211 70316 71369 73506 74674
170 1810
2842 3719 4835 6003 7217 8915 10122 11663 13336 15137 15973 16904 18237 18958 20220 21175 22533 23312 24213 26075 27177 28226 29349 30711 32222 33347 35145 36341 37593 39021 39915 41112 42541 43794 44888 46765 48160 49088 50292 51649 53748 55805 56798 59177 60196 61483 64204 65638 66859 68303 69288 70349 71445 73543 74806
278
1914
2894
3812
4916
6298
7292
9001 10184 11782 13380 15256 16039 16951 18307 18968 20^54 21288 22547 23321 24453 26234 27243 28357 29446 30762 32304 33435 35165 36357 37600 39195 40167 41177 42581 43887 44904 46851 48167 49092 50369 51872 53779 55942 56852 59271 60355 61673 64267 65760 66872 68313 69320 70353 71462 73563 in 74891
387 2086 2976 3836 4929 6370 7380 9007 10252 11900 13384 15265 16117 17105 18385 19104 20263 21572 22690 23323 24518 26336 27337 28420 29480 30825 32342 33546 35379 36486 37671 39203 40213 41338 42680 43897 45035 46880 48184 49163 50396 51946 54188 56053 56971 59282 60369 61888 64312 65874 66901 68369 693S0 70371 71568 73616
415
2i95 2984 3938 5111
6390 7382 9147 10279 11999 13479 15334 16125 17232 18491 19271 20269 21632 22756 23380 24756 26461 27388 28557 29516 30981 32366 33551 35431 36707 37811 39339 40218 41355 42687 43898 45060 46945 4818S 49344 50402 . 52462 54307 56123 57066 59289 60379 62286 64443 65983 66942 68437 69447 70477 71849 73736
517 2257 3167 3983 5143 6424 7430 9240 10725 12130 13985 15360 16164 17328 18504 19428 20302 21717 22762 23412 24975 26478 27720 28668 29542 31010 32407 33596 35587 36937 37941 39660 40257 41359 42744 43915 45112 46956 48307 49373 50459 52481 54602 56161 57074 59413 60400 62364 64507
66078 67015 68456 69844 70511 71975 73794
z dobitkom po K 60'—
M M j*
903 2307 3259 4079
5575 6637 7517 9340 10804 12210 14077 15479 16267 17498 13561 19484 20374 21736 22797 23418 25111 26547 27725 28675 29572 31108 32744 33839 35696 37017 37993 39687 40272 41494 42839 44039 45250 46975 48323 49456 50483 52605 54664 56252 57136 59438 60462 62463 64637 66202 67183 68513 69851 70703 72225 73997
1000-
600-600-600* 600'
1115 2386 3290 4266 5604 6713 7606 9389 10852 12345 14136 15515 16375 17555 18609 19619 20413 21742 22873 23446 25246 26625 28006 28710 29649 31130 32785 33851 35785 37024 38066 39805 40281 41711 43167 44220 45866 47249 48378 49577 50625 52705 54855 56353 57255 59497 60583 62768 64638 66269 67281 68801 70055 70877 72240 73998
1163
2423 3310 4318 5640 6751 7823 9574 10863 12645 14276 15553 16572 17594 18647 19704 20587 21765 22922 23743 25275 26670 28016 28823 29656 31155 32869 34070 35787 37073 38107 39810 40313 41860 43210 44297 46i27 47253 48492 49790 50827 53113 54905 56480 57472 59603 60711 63216 64833 66292 67419 68809 70109 71137 72620 74071
Od doslej izžrebanih srečk, se nastopne še niso predložile v izplačilo:
St   2472 z dobitkom K 1000
m
t) »i ■ j* »»
9180 18795 22237 23087 „ 24157 46096 46153 „
St.
1354
2013
2941
4704
5688
7062
8035
9159 10228 10888 11893 12889 13996 15213 15926 17057 18034 19403 20818 22257 23363 24765 25753 27130 27919 28885 29908 30760 31555 32662 34440 35622 36804 37617 38643 39240 40695 41891 43077 44065 44944 46688 47868 48810 49880 51537 52154 53359
35 1361 2026 3442 4706 5740 7162 8246 9216 10230 11035 11934 12928 14003 15214 16067 17242 18055 19487 20902 22326 23421 24787 25759 27175 27932 29031 29951 30811 31637 32808 34449 35658 36902 37781 38712 39385 40798 42043 43182 44068 45131 46707 48046 48883 49926 51553 52185 53771
161 1410 2061 3520 4763 5760 7205 8521 9256 10254 11045 12173 13223 14036 15228 16069 17283 18095 19631 21024 22328 23433 24824 25784 27231 28225 29089 30061 30815 31674 32916 34656 35666 36931 37784 38715 39567 40814 42085 43280 44069 45137 46823 48056 48965 50172 51559 52196 53821
243 1443 2068 3578 4789 6078 7426 8597 9299 10295 11047 12195 13313 14055 15306 16254 17493 18174 19706 21137 22624 23613 24845 26053 27385 28337 29186 30143 30903 31706 33031 34706 35735 36993 37786 38736 39608 40995 42095 43333 44108 45263 47048 48092 49085 50256 51583 52216
441 1471 2090 3978 4896 6275 7522 8658 9360 10356 11060 12199 13315 14141 15335 16304 17517 18269 19775 21309 22695 23735 24867 26127 27405 28341 29206 30165 30969 31736 33197 34922 35921 37019 37799 38791 39865 41132 42123 43400 44202 45344 47093 48264 49089 50283 51733 52437 54017
454 1486 2269 4053 5006 6316 7630 8766 9597 10376 11072 12304 13422 14422 15385 16391 17561 18421 19807 21321 ■22705 23835 24871 26261 27418 28395 29222 30315 30986 31758 33685 35005 36032 37115 37854 38864 39911 41220 42395 43421 44281 45384 47166 48357 49132 50300 51738 52528 54294
■
■
»j ■ »i >»
552 1504 2286 4152 5208 6350 7647 8819 9692 10408 11150 12306 13447 14432 15410 16641 17578 18464 20077 21429 22782 23945 25056 26368 27419 28509 29301 30322 31045 31760 33786 35020 36071 37229 37934 38896 40116 41309 42533 43465 44382 45473 47193 48381 49453 50448 51774 52584 54331
■
'i
1000 1000 10C0 1000 1000 1000 1000
638 1522 2345 4247 5209 6385 7b57 8826 9744 10426 11154 12358 13488 14533 15460 16651 17735 18621 20085 21441 22862 24047 25103 26407 27560 28568 29347 30341 31093 31804 33888 35023 36197 37270 37959 38977 40142 41583 42598 43545 44504 45686 47247 48459 49458 50647 51815 52597 54372
644 1523 2480 4284 5250 6453 7659 8907 9927 10456 11235 12375 13556 14593 15503 16713 17809 18656 20258 21478 22954 24131 25318 26627 27679 28571 29382 30394 31131 31916 33929 35033 36200 37271 37972 39001 40145 41634 42619 43595 44518 45724 47275 48641 49502 50850 51833 52637 54437
761 1589 2520 4379 5334 6858 7668 8930 9956 10460 11398 12416 13624 14644 15543 16732 17843 18922 20275 21491 23102 24173 25366 26630 27686 28636 29395 30411 31159 31922 34020 35288 36380 37472 38103 39074 40189 41688 42682 43670 44600 45874 47290 48650 49549 50998 51844 52873 54465
829 1685 2698 4417 5474 6860 7808 8997 10031 10574 11455 12666 13679 14716 15756 16788 17892 19004 20311 21493 23265 24268 25485 26741 27847 28673 29595 30552 31204 32080 34106 35328 36463 37481 38149 39115 40269 41717 42833 43688 44748 46023 47335 48658 49591 51036 51934 52890 54582
1214
2455 3341 4381
5679 6767 7891 9579 10965 12670 14586 15631 16597 17668 18696 19788 20589 21889 22974 23791 25304 26692 28074 28882 29677 31203 33005 34140 35812 37122
39823 40561 41968 43326 44325 46147 47498 48517 49862 51115 53247 54946 56532 57982 59679 60770 63235 64913 66387 67479 68911 70154 71210 72641 74074
843
1871
2722
4479
5505
6917
7833
9020
10114
10662
11531
12712
13893
14726
15837
16797
18014
19007
20321
21729
23289
24393
25545
26760
27864
28713
29741
30652
31215
32111
34262
35347
36641
37548
38471
39129
40307
41783
42864
43891
44858
46030
47606
48737
49640
51367
51985
53025
54583 #
1257
2623 3430 4450
570L) 6788 7§66 980S 1112ii 12748 14825 156 V 16619 17733 18758 19927 20599 22041 22998 23844 25378 26761 23102 28973 29865 31367 33014 34327 35838 37259 38386 39840 40608 42049 43356 44372 46230 47634 48559 49957 5135? 53250 5520! 56624 5802S 59716 608-63470 65065 66463 67774 6894" 70184 7122:.' 7279 7418C
131D 1915 2790 454" 5582 7007 7967 9055 10155 10696 11635 12774 13928 14881 15868 16847 18032 19213 2048li 21749 23292 2455S 25604 26915 27871 2874! 29772 30678 31382 32177 3433o 35499 36692 37566 38581 39132 40645 41792 42905 43913 44877 46496 47661 48784 49735 51418 52009 53083 54717
EE
54748 54899 54936 54979 54998 55047    55084   55100   56123 55125   55175 55231 55577 55584
55591 55619 55681 55979 56221 56261    56327    56354    56758 56897   56931 56955 57081 57124
57325 57573 57580 57609 57683 57752    57866   58071    58099 58188   58234 58248 58265 58323
58758 58824 58918 58933 59060 59102    59402   59686   59807 59921    59998 60128 60348 60443
60445 60450 60542 60635 60651 60742    60894    60912   60941 60972    61034 61096 61176 61277
61424 61634 61666 61929 61955 61979    62052   62074   62092 62275   62353 62536 62649 62705
63006 63018 63083 63365 63518 63632    63651    63700   63721 63758   64032 64079 64085 64114
64151 64183 64255 64474 64495 64601    64629   64651    64670 64879   64897 64944 64955 65008
65025 65Q62 65206 65424 65575 65579    65649   65690   65727 65737   65761 65800 66059 66330
66338 66370 66504 66639 66664 66762    66842   67109   67329 67405   67462 67609 67691 67814
67874 68147 68220 68292 68368 68382    68535    68638    68665 68703   68731 68778 68819 68848
65855 68912 69023 69345 69652 69897    70127    70219    70249 70277    70288 70426 70440 70503
70634 7*561 70787 70788 70820 70985    70991    71001    71006 71113    71205 71257 71417 71454
71634 H669 71969 71985 72058 72107    72108   72143   72230 72522   72526 72527 72563 72581
72584 72605 72709 72891 72913 73210    73414    73420   73570 73595   73669 73724 73841 73950
74085 74155 74269 74332 74489 74617    74779   74869 in 74920 z dobitkom K 60*—.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
86 dne 2. januarja 1914.
Župan: dr. Ivan Tavčar 1. r.
Takoj se cend proda
4727
i odjemalci, 2 stroja, kopita in sploh arsko orodje in oprava. Lokal lahko ^upcu, ki ima lepo priliko, da se osa-. Naslov pove upravništvo „S1. Nar.".
I
>ni, zajamčeno dobre kakavosti !e--cev, zavoj 5 kg za K II*—, boliše K 12 60 po poštnem povzetju pošilja
iiaek, tka!nlca} Jimramov Morava,
Jako priporočljivo! 44t>1
A
ilstlnla
nimi  dobrimi  spričevali, vajena tudi trgo-. ine in trafike, išče primerne
i     Nastori lahko takoj. Ponudbe prosi Dreaka 1858 4750M na upravništvo
•kega Naroda*.
7latorumen, trčen, zajamčeno  čist,  v dežicah s 4 Vi kg   vsebine, razpošilja po K 8.50 Čebelarstva Hlraka
Prodajalka
špecerijske stroke, vešča slovenskega in nemškega jezika želi nastopiti službo. — Naslov pove upravn. »Slov. Naroda« pod „315 34.
; ČeSkt briketi znamke »K K« (nenre-kosljiti!) č>ški koks briket', Šlezij-ki oljnati koks, Šlezijski p^čni koks. Sle-zijSki Paulus-briketi, višek vsega kuriva, v naikrutejši z^mi takoj polni uspeh, cene brez konkurence, priporoča proda-na pisarna J, Pavl'n V Ljubljani, Ilova ulica fttev. 3.
* jske  Etrolce vešča slov. in nem. ca z, dobrimi izpričeval želi nasto-feo   Naslov: f,A. 2-M St. 25.
3n?e, poštno ležeče, (Dol.).
Sveže prav dobre
4022
'i in Krvave klobaso
sak torek in petek.
no praško blasjo, kakor šunke, razne hrenovke, preka eno meso in kranjske klobase priporoča
haljTir.ikj prekafalec, Stari trg štev. 19, Lfubllana.
okdaj tako lepa priložnost!
xjem   kraju  ob   ve) ki župni^k?
cerkvi, blizo železnice, se odda / najem popolnoma urejena
i i!
vina i mi blagom
^Slednji^boljšičaTiT"^
Pomembni profesorji in zdravniki priporočajo in rabijo radi zase našo patentirano higienično iznajdbo, ki glede na preprostost vse postavi
V SenCO. 3664
Zakonski dobe natančno bro šuro 20 od Verlag fflr ftygienische Literatnr, Dana*  1., Wollzeile 12.
Resna zenitna ponudba.
Jrgovec, $iar 27 let y dobro i doc o trgovino v leoem in prijavnem trgu, se feli tem potom seznaniti 5 srmoa-tično ffosoico, ne Čes 25 let staro, ki bi imela veselje do trgovine in pribitšno tO COO kron premo%ewa.
Cen sne ponudbe naj 5« do 6. Januarja, če mogoče 5 sliko> katera Se disketno vrne vpoštie ooa „^reža v novem ietii'56" na uoravn. , J/ov A aro da", /fa anonimno je ne o^ira, ker je yadeve resna. 36
pri motitvah (za-staianju krvi) ne :em!jo kroglic, tablet, praška, čaja brez vrednosti. Moje prijetno zauživalno, preizkušeno, zaiamč. neškod. sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja IC 4 85 pošt prosto D'skr donošilja dr. aed. M. Scenami, Semmerfeld 83 Niederfausif*-.
Na ieljo se dopollje r* dunajske ali budim pe;t»n-•ke   rarpo^ljajmc?,   ntorej   car nske neprilike
ij'.'lU.'T.- 4*61
rvanjem vred, zelo pripravno za ka, že  dolgo   obstoječa dobro
trgovina brez v^ake konkurence.
orez samoobsebi umevno dobro gostilno,  kar,  če ie treba, se
)kaže in sicer že 5 1. jan 1914. nej-^ se i sve pri l/anu Lovrec, Podplat   Spodnje Štajersko.
špecerijske stroke, zmožna obeh dež-jezikov in sta r.e> po možnosti vpeljana* se sprejmeta takoj. Ponudbe z zahtevo plače pod šifro »Potnik- na uor »SI. NaroHa«. l«5totam se sprejme tudi kontcrlsttnja, zmožna voditi dvo-s?avno knjigovodstvo Reflektira se le na Drvo moč. Po udbe pod „K^ntori-Stinja" na upravn'^tvo »S'ov Naroda«. Sprejme se tudi prakttkeilttllfa. Ponudbe pod nPraktikantinja/45** na upr.
»Slovenskega Naroda. 45
	*	*			4	ii
Ivan Stranich,  Poreč, Istra,
razpošilja raznovrst vina. Zmerno nizke cene
Dobiva se v „Prvi anoneni  pisarni v Ljubljani,* izvod po 3 krone
Pri
m
Mik
en mestu na Spod. Štajerskem s 30 iii prve vrste sveta za ekonomijo, 7 oralov 'gozdi za posekanje (hrast in bukev), .'ik  vinogradi, velika stanovanjska hiša, ko  poslopje   z 2 tečajema, žaga, •  hlevi in svinjaki. Proda:na cena z mnogo n inventarja 125.000 K. Jako ugodni ~>^oii. Eventualno se zamenja za hotel iino na Spodnjem Štajerskem ali Kranj-:n.   Pojasnila daje brezplačno kupcem na-uprava „Realit.tenrnarkt- Gradec, Hamer-linggasse 6, 2934. 78
korespondenca.  I GASTRICIN
ft[lad izobražen gosood seli dopisovati 3 mladimi gosoicami Pod „Veselje" na uvravn. „Sov» /faroda". 4752
*	0		i	i		i
						
težavah bi ne smeli opustiti enkrat poizkusiti dr. Jos. Trauba itMtn prišti besedna znamka
KsftrifII i* ■ zaMsijiit atinka-Udilllllfl joti tnktn pri liaiaa tftsrtb. Mi l pr. aeretic. izpehivaji. lUate ptfatoji. tiJf r ji želita, tki ti krni rr*tijt i.t.1, feiUr Mi pri a tati zulviiui fiSoaitk (ftrtsiili Wttmh.
_ . . Glavna zaloga:
Dobiva »e po
00
Bitu} iT
Kmiintnttnt 24
Velika ikatljica
k a.-
Poirkulnje fn prof.^ekti cg. zdravnikom gratis in franko.
■J
«a lakaltatl aastop m 1M«|« 4 msljlva
Žagarje
za   parno žago« Ponudbe pod „K.M". na upr. aS! Nar.«
I   *    <P I
i      ■        ■        ■ I
Cenjenemu cbčin^Ku vljudno naznanjam, da sem nakupil od gg. Drel-seja in prosta   E'Herta večto množino
belega m rdečega rizlinga ^av0-
im nevanega Stadtbergerja) iz Trške gora pri Novf m mestu, katerega bom /aiamčmo pri.stnega točil
v gostilni „Leon"
Flonjanska ulica £t. 6.
Poziv!
Opozarjam, da nisem nikakor plačnik za kogarkoli dolgove na moje ime.
VolOSkO,  1. januarja 1914.
Fran Waišel,
naduč. v pok.
Dobra, veliko lel obstoječa
se radi rodbinskih razmer takoj proda pod ugodnimi no^oii Pismena vprašanja pod „KroJLŠivO ST1 na upr. »Sovenskega Naroda« do 15. januarja.
prvi zavarovalni zavod za vojaško šobo.
Zavarovalnica za živijenje in zavarovanje otrok 71
=    3°J"        ' i  ■ *. i
Mrarofn'e iivl'anfu z zdravniško preiskavo zavarovatelja. zavsrovnnje dečkov in de k ličke bale, dečki se zavarujejo tudi za vojaško službo. Nizke premi|e, kniantel zava«-evaTBi pocjo*!.
Povrnitev vseh vplačenih promif za slnča] smrti zavarovanega otroka.
Zavarovance ostane v veljavi za slučaj smrti oskrbovalca, brez n£dal]n|ll premij.
Glavno zastopstvo  in vplačevalnica  za LJubljano:
Fr. Rejnik,  Pred   škofijo  šf. 21.
r
Havnokar je izšla knjižica
Kdo jamci? a Kranjska ne jamči.
ti
84
Silo v poke--, radost v srce
nam priskibi šport. — — Treba pa je primerno gojiti  roke, 2a kar rabimo
Dr- Dralleja
MALATTINE
Ta slastni, nctolsti sok iz medu in glicerina deluje odvračajoče proti ranitvam pri pritisku ali drgnenju in zabrani, da bi koža pekla, postala rdeča in krhka, di bi se razpokala pri ostrem, suhem zraku ali pri gorskih in morskih poto-vanjh. — — Koža postane odporna, voljna, sveža in žametnomehka.
Pušica K —'70 in 1 20 po vseh lekarnah, drogerijah, parfum eri j ah, trgovinah z milom in
boljših bnvnicah.
Juri Dralle. Hamburg (Bodenbach) na L.
kr.
mitl&i družba raajSha vUublJaHl
n ovijena leta 1767)
je najstarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, ne da bi udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K udnine. Udje prejemajo družbeno glasilo .Raetsvitea- zastonj.
s prilogama
in
(XXXI. letnik)
je najstarejši,  najobširnejši in bogato s podobami
opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske kmetijske družbe zastonj.
Posamezne številke zastonj na ogled. 4744
G- spo-
potrels-šiine,
kakor sadoo drevje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši kakovosti, z zajamčeno vsebino po najnižjih cenah ter je ::   ::      vsaka prevara izključena.      :: ::
najboljša in najlepša knjiga slovenskega knjižnega trga je izšla in se po vseh
knjigarnah dobiva po 5 K, po pošli po 5 K 30 vin.--
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
iloliM knjigarna, mmmmmmmmmmmmammmmmmmmmm
^041
7755
4418
D$D
._. Sit
jurmaa nahod*, *m s. j«mnja »h.
3 štev.
Zakt.vajft.
Priporoča m kot strokovnjak
cenik.
optik-specialist, opttčal sani s električnim obrato
3
Bodita previdni pri nakup« etal9 ker le specialist vam lahko določi pravilno    Nova **m za daieč in bližino,
aaaaaaaaaaaaaaannaannaaaaaBns otela in Vat Strokovnjaško pOStreie. w—mmmw—m—^——m važno za dalekovidne.
Modna trgovina
V
I v Ljubljani
I Stritarjeva ulica št. 7.
:: Konfekcija
za dame in deklice
• e
bluza, modno blago, szikno, platno3 garniture, preproge, šerpe, rute, pleti.
Uradniško hranilno društvo v gradcu
aa • TSTtm
• ar,
Oiw©i*It@fr XVI« sekcije
pričenjajoče se s 1. jauuarjem 10*4. Deleži po 100 K se plačajo v 60 mesečnih obrokih po 4 K = 180 K, kar da z dobiči;?\n:m prebitkom 6° u obresten°e. Deleži se precej lahko obremene s predujmi, od katerih se plačujejo stala« S°.'o obresti.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
Q     od   zneskov   nad mm \     Q      od   zneskov   nad mm t A
m    n   2000 kron ob SO- *f| V^    4    U   dnevni odpovedi: *b&
SANATORIUM • EMONA/J
ZA-NOTRANJE IN• KiR'JRG ICNE. ■ BOUEZbš £ ■PCRODTJISMICA
rf/ LuUHLtJANA • KOMENSKEGA ULICA- *i ftl
J/ gr.F-TDR^JK prar»akJ DR FRDERGANC 1
od   zneskov nad n   lOOO kron  ob 60-iv dnevni odpovedi:
od zneskov nad 2C30 kron ob SO-dnevn« od^ouedl:
2 0
Obres:. vj polletno prištevajo glavn;c;. Pri vlogah preko 10.000 K se morejo dvigati obresti četrtletno. Nič reninc^a davka. Viožne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvid; is položnice brezplačno. Stanič vlog: & 5,350.009. Jar-stvo zadružnih deležev: S €,590.039. Eeasrvni fondi ic vrednostni papirji: it 575.000.
Pojasnila daje brezplačno: $3
Josi;: Kosem v Ljubljani, Krakcvski nasip štev. 22,
vsaV: ponedeljek, sredo in petek med V j 3. in 3 2 4. uro popoldne. ::
S £?no n etg. krojaške mojstre!
Za prihodnjo spomladansko ln poletno sezi)o zahtevajte elegance zbirke vzorcev samo od češke firme
i
so  ceno naprodaj.
Več se izve v pisarni Filip Sa*
pančič, Bfeiareiaova cesta 181.
4740
Py>nrXXTT-i lllllllllimTTTTi
s -S 'i i   £ .s I
M    SS     (D "5   a 2 -3
A. Schweitser, zaloga čevljev,
Prešernova ulica step. Zaradi velike zaloge se prodajajo prvovrstni
EP Soočjear-čeviji po izredno nizkih cenah. Krasni čevlji za ples od 3 K višje.
Redka prilika! 5     Redka prilika!
a«*
a« o
IN*
9!
a1 UPi^ajja E
Uofeavljaaie snkna in krojaških potrebščin.
Jfajcenejši nakup. 6S     Vzorci gratis in /ranko.
S
>
°     _ o.
s   S. -5- «
aaa _
e      * .5 fa
15 *
C*
IS'
3£
H
H   __ _
s —
5(ji5wfc'a
M
H
0 S ar
is aj v ^
£ 0* .2.
•SJMM
a
shrani kolesa čez zimo v primernem, proti požaru zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obraljene dele z novimi, temeljito presnaži ali jih  popolnoma  prenovi po primerno najnižji ceni
ANA GOREČ, LJUBLJANA.
Specijalna trgovina s kolesi in deli.
iiije lm® testa M. ii. (Ilovi ml wM lizi).
m
Ženini in neveste!
Poročne prstane ln primerna poročna darila
kupite najbolje in najceneje pri tvrd k i
3FV ČTJDE1T
ana, samo Prešernova ulica štev. 1.
Cenik s koledarjem 1914 poštnine prosto. fifi&^s;
.v TU H NIC NI BI BO IN STAVBNO POĐ JUT JU ::
1428
Centrala: Ljubljana, Poljanska cesta *U 3 — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb.
Beton * železobeton * mostovi * stropi dvorane * zazidki :::::     turbin. :::::
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzet je zgradb * r tehnična mnenja.
Vodovodi * električne centrale * turbine * mlini * sage * .v.V opekarne in ;;;;
moderne apnenice. * * *
Obisk strokovnih inženirjev na željo.
1A