Iihaja ▼ Lfnbljanl Tiik torek, četrtek tn soboto.
66. štev.
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3-50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7-90, za čutrt leta 4 K; za Amerik« za pol leta 9-50 K sa četrt leta 4'80 K
Pasaann	It	«>
Reklamacije so poštnine proste. Nefr&nkirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: En6stopna pett-vrstica-(iirina 88 mm) za enkrat 30 vin.-večkrat po dogovora.
V Ljubljani, v soboto, dne 4. junija 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise n list: Urednllfcvo »Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne poiiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravnlfltvo (Rdečega Prapora*, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/H.
Politika ia delavci.
V avstrijskem državnem zboru, oziroma v njegovih odsekih se razpravljajo reči, ki so za delavsko ljudstvo nenavadno važne. V socialno-političnem odseku je na dnevnem redu zakon
o Modalnem zavarovanju, z* katerega se bojuje delavstvo že več kakor deset let. Vprašanje je, kaj se bo po tako dolgem ficsu storilo za stare in obnemogle delavce, kako se bo preuredilo bolniško zavarovanje, koliko besede bo delavstvo samo imelo pri svojem zavarovanju. Socialno-demokratični poslanci vodijo hraber boj z nasprotniki, ki so vsi združeni in podpirajo v tem vprašanju interese kapitalistov.
V finančnem in davčnem odseku se razpravlja o
novih davkih,
katerih hoče vlada silne milione navlaili ljudstvu na rame. Nenasitni militarizem zahteva nezaslišane nove žrtve. Vlada, ki se brani dati borih šest milionov za zgradbo delavskih stanovanj, hoče več kakor 400 milionov izprešati iz ljudstva za nove ba xe, za nove kasarne, za nove trdnjave.
V dtaginjikem odseku vodijo veleposestniki neusmiljen boj zoper vsak predlog, s katerim bi •e dala vsaj nekoliko olajšati
draginji.
Po dolgi dobi brezplodnih, naravnost hudo* dolskih narodnjaških rabuk so torej na dnevnem redu vprašanja, ki se resnično tičejo ljudskega življenja.
Kaj pa opažamo spričo teh važnih vprašanj na Slovenskem? Naše meščanstvo vrti dalje in dalje svojo nacionalistično lajno, nekdanji «anar-histi» postajajo krompirjeve! narodne meje, ljudstvo se krmi s čenčami, ki jih navadno raznašajo stare kofetarce. Pa vsemu temu se ni čuditi, zakaj naši nasprotniki imajo nalogo, sipati ljudstvu pesek
v oči in gledati, da ga ohranijo v nevednosti in neumnosti. Ampak bolj žalostno je to: Med slovenskimi delavci jih je še sto in sto, ki se sami ne brignjo niti za najvažnejša politična vprašanja in ki jih *ne zanima*, kako se zakoni kujejo proti njim, kako se davki nalagajo na njihova pleča, kako se delajo državni dolgovi n~ njihov račun. Reveži so, da jim ni kmalu para. Ampak še v sanjah jim ne pride na misel, da so polovice svoje revčine sami krivi, ravno zato, ker nimajo nobenega pojma o politiki, ker prav nič ne vedo, kaj se godi v političnem svetu in ker vsled tega političarji ž njimi lahko delajo kakor svinja z mehom.
Povejte takemu človeku, da zahteva militarizem več kakor 400 milionov novih žrtev. Komaj Vas posluša. Kaj mu je to mar. Še na misel mu ne pride, da bo večino teh milionov plačalo delavsko ljudstvo, da jih bo plačeval mali kmet in da bodo bogatini dodali komaj nekoliko drobtin.
Finančni minister^zahteva celo šumo novih indirektnih davkov. Povejte to delavcu, ki ne bere nič ali pa meščanske štorije. Škomizgnil bo. Se zazdelo se mu ni, da bo on plačeval te davke, čim bodo dovoljeni.
Na ta način je ves trud socialne demokracije in vse njeno delo lahko zaman. Ce delavci ne spoznajo, kje so viri krivice, jih ne bomo nikoli pridobili, da bi se bojevali zoper krivico. Tako jih bodo imeli izkoriščevalci vedno v svojih krempljih in ko jih bodo odirali, se bodo še norca delali iz njih.
Če pa hočemo, da pride naše delavstvo do resničnih uspehov, mora najprej to postati drugače. Naše delavstvo mora dobiti več politične izobrazbe. Mora! Drugače ne pomaga nobena •žavba*. Kako naj se to doseže, to mora biti prva skrb yseh naših organizacij. Doseči se da. Ce se je doseglo pri vseh narodih, se mora tudi pri Slovencih. Saj vendar ni res, da bi bili ravno mi najbolj trapasti narod na svetu 1 Ampak med najbolj nevednimi smo, to je res. In če se to ne iz-
PODLISTEK.
Poljubi
Spisal E. K.
Godba je zasvirala dražestno mazurko.
Mladi avskultant Pregl se je zadrsal po gladkem parketu in se ustavil pred lepo Julko dr. Stojanovo. Eleganten poklon — in ona se je dvignila. Dvorana je že polna plešočih pavov. Pometala sta ■e med nje.
— Izvolite morda valček P
— Oh, da. To je krasno. Jaz plešem jako rada valček po taktu mazurke.
— Saj jo pravzaprav enak takt.
— Res? Nu, jaz ne vem; nisem muzikalična.
— Vaš ples priča nasprotno.
— Moj ples P
— Da, milostiva. Brez muzikaličnega čuvstva ni mogoče tako divno plesati.
— Ah, no. Koliko odkritosrčnosti pa je v tem laskanju?
— Brez šale, milostiva. — — —
Prišla sta v hud vrtinec. Z vseh strani so pleialci pritiskali. Pregl je moral dobro paziti. Priznati se mora, da je bil v umetnosti pozornega plesa nenavadno izurjen. Nekoliko čvrsteje je pritegnil lepo gospo k sebi, in kakor peresce jo je vrtil med gručami, ne da bi se je bil kak rokav
dotaknil. Oko mu je videlo na vse strani, noga je bila njegovi misli in volji hipno poslušna. Svojo plesalko je skoraj nosil skozi množico, a tako nežno, tako bl8go, da ni mogla očutiti nobene sile. Tako sta se vrte<i, lahko, mirno, kakor bi bila cela dvorana prazna in nujno gibanje brez vseh zaprek. In njegove ustnice so se nehote približale njenim deh* tečim lasem.
Samo en hip.
A trenotek je zadoščal, da ga je omamila neka čudna opojnost Od teh las je puhtela dišava kakor od cvetli*» — oh —* od katere? — Kateri cvet dehti tako opojno? — Oh ..,
Premišljal je, premišljal. Možgani so mu delovali pod nekim mogočnim, tajinstvenim pritiskom.
Kateri cvet — —P ’
Moral je izvedeti.
Približal se je z ustnami zopet njenim lasem,
-	Oht
Julka se je zdrznila. Določno je občutila poljub. Zdelo se ji je, kakor bi neka struja — električna, magnetična — kaj ona ve, kakšna — izvirajoča od njeaih lar, prešinila njeno telo. In to je bilo neizrečeno sladko. Nehot6 je čvrsteje stisnila levico svojega plesalca.
Njega je pretreslo po vseh živcih. Hipno mu je postalo vroče. — Čudno I — Bil je že od plesa razgret in razvnet Celo in lica so se mu žarila v plamteči rdečici. A sedaj ga je oblila vročina, ki
premeni, tedaj nas mora hudič vzeti preden se zavemo.
Delavstvo in alkoholizem.
Predavanje dr. Henrika Tume ua mladinskem shodu v
Gorici, dne 22. maja 1910.
Predavanje o alkoholizmu bi moralo obsegati dva dela: eden medicinske in biologične vsebine, drugi pa socialne.
Alkoholizem je huda akutna ali kronična bolezen na telesu in duhu posameznika, a še večja bolezen na socialnem telesu človeštva. Alkoholizem je bolezen vsled preebilo zavžitega alkohola ter nastopijo znaki te bolezni lahko že po enkratnem prenezmernem užitju, navadno pa šele po večkratnem nezmernem zauživanju. Alkoholizem ni nič drugega, nego zastrupljenje krvi po alkoholu. Alkohol je skoraj čist ogljenec, t. j. ima v sebi iste snovi kakor žgano oglje, sladkor ali pa demant. Le neznatne spremembe v sestavi teh, na sebi tako različnih stvari, kažejo na zunaj tako različne oblike, t. j. da je ogljenec enkrat v obliki oglja, drugič v obliki sladkoba, tretjič najtršega in najdražjega kamenja demanta in četrtič v obliki tekočine, t j. alkohola. Čisti alkohol je neužiten in pahne tako ostro od sebe, da se ne more vdihavati Zaužit bi žgal grlo tako, da prostovoljno čistega alkohola nikdo ne užije. Cist alkohol na sebi je torej hud strup. Zato se alkohol uživa le pomešan z drugo tekočino, vodo, največkrat kot pivo, vino ali žganje. Koliko čistega alkohola je v kaki tekočini se napoveduje v stopinjah, ki gredo do 100. Prav čisti alkohol, t j. s 100 stopinjami, se skoraj ne da fabricirati, ali pa se prav malo časa tako čist ehrani, ker ga pristop vzduha oslabi. Najmanj alkohola, t. j. kvečjemu do 10 stopinj, je v pivu, več je v vinu, največ pa se ga nahaja v žganju. Žganje ki ima več kot 50% alkohola v sebi, je jako hudo žganje. Več ko je stopinj alkohola v tekočini, prej nastopijo pri obilem zauživanju posledice alkoholizma, t. j. telesne ali duševne bolezni. Ogljenec in alkohol se zvežeta s krvjo in, ako se kri po navadi in v
je vse presegala. In hkratku mu je bilo zopet mras
—	in zopet tako vroče. Ustnici sta mu trepetali, globoko je dihal in vonj njenih las se mu je intenzivneje vsesaval v prsa.
Passi flora!
Da, da. Sedaj ve. Oht Kako to diši, kako to opaja!.. .
Vrtela sta se liki zamaknjena, na pol blazna. Skozi najgostejše gnečo sta se zvijala, ne da bi se le z laktom dotaknila Katerega druzega para. A videla nista nikogar. Vse okrog njiju »« J« zlilo in zmešalo v neko čudno, nedoločno, dvigajočo, gibajočo, vrtečo se maso, skozi katero sta plesala kakor lahek čoln po mirnem valovju sanjavega morja.
Tudi ona je bila čudno zbegana. Se vedno je čutila tisti poljub skozi lase. Pograbila jo je nepremagljiva želja, da bi jo še enkrat tako poljubit Glasovi godbe so šumeli v njenih ušesih, kakor bi prihajali iz daleke daljave skozi mesečno noč, v ' kateri so se nasrkali gozdne dišave in ae pomešali s slavčevim petjem. Čutila se je kakor otrok, ki pride prvič v gledališče in je ves omamljen ed glasbe, od svetlobe, od kostumov, od vsega, njemu tako neznanega nepojmljivega, sladkofcratnega. In njena želja za drugim takim poljubom se je oglašala tako živo, tako zahtevajoče, kakor bi nje izpolnitev bila enaka nebeškemu blaženstvu.
Konec pril).
preoblici združuje z ogljencem, potem nastopi vsled te navade tako poželjenje po alkoholni pijači, da postane semintja neodoljivo. Kri, ki se navadi na ogljenec, hoče imeti obilo te snovi v sebi in, kadar	se	ogljenec	izloči po	potu, ali drugače iz
telesa,	žene potem	človeka,	da se vnovič napije
alkohola in se kri napolni ogljenca. Alkoholista ozdraviti je zato težko in mogoče le, ako se mu vzame priložnost priti do pijače; če je pa ta navada že zastarela, potem ne preostaja pač drugega, nego da se zapre in s silo odvadi pitja.
Ako se premočno žganje v preveliki kvantiteti in prehitro popije, lahko nastopijo vsi znaki zastrup-Ijenja	in	tupatam	tudi takoj	smrt. Navadno pa
se bolezen	pripravlja v telesn	potom navade pitja
polagoma ter se potem pojavi na različnih človeških organih. Navadno napade bolezen tisti organ, ki je razmerao Šibkejši. Včasi uniči dolgotrajna bolezen vsled alkoholizma želodec ali čreva, včasi sapnik ali pljuča, tu zopet srce ia včasi možgane. Kroničen alkoholist, ki trpi na želodcu, ne prenese sčasoma niti najmanjše hrane. Zslodčna koža, ki je za prst debela, zateče in se prisadi, tako da v želodcu ni skoraj aikakega prostora več, tako da alkoholist ne prenese drugega nego tekočino. Nekateri alkoholiBti so bledi, žolte barve, te pobere suSice, drugim zopet zvodene možgani, ti navadno znore, nastopi takozvani «delirium tremens*, kateremu sledi otrpljenje možgan, paraliza in smrt.
Dalje prih.
Socialni pregled.
** Pozor, čevljarji! Z Reke se nam piše: Čevljarski delavci z Reke in Sušaka so vložili že dne 28. aprila svojim delodajalcem memorandum ia so zahtevali odgovor najkasneje do 8. junija. Seveda bi bili mojstri ob dobri volji lahko že davno odgovorili. Vendar pa do današnjega dneva ni n o-benega odgovora. Stavka je torej skoraj neizogibna. Vsled tega se prosijo vsi čevljarski delavci, naj nihče ne potuje na Reko ali Sušak, dokler ne bo ta boj končan.
** Stavka mizarjev na Sniaka. Mizarji pri tvrdki Calugera se nahajajo od 17. maja v stavki. Zahtevajo skrajšanje delavnega časa dnevno na 9 ur, uvedbo minimalne plače od 45 do 60 vin. na uro in pripoznanje organizacije. Pogajanja so se vrSila že trikrat, toda vselej brezvspešno. Ostali mizarski mojstri so se domenili, da ne sprejme nihče nobenega izmed stavkujočib v delo. Izgovarjajo se, čeS, dela ni. NemSki konzulat, in to je značilno, si prizadeva priskrbeti navedeni tvrdki stavko-kaze. Ce spada to tudi v obrambo nemških interesov, ne vemo, vemo pa, da sem izvabljeni mizarski pomočniki vpričo občutni draginji ne morejo eksistirati pri navadni plači. Svarimo vse mizarje in delavce pri strojih, naj no sprejemajo dela na SuSaku, dokler ne bo poravnan obstoječi konflikt.
** Pekovski delavci, pozori Ogibajte se krajev: Wr. Neustadt, Ljubno, St. Veit, Beljak, Levico, Solnograd, Line, Rze-szow in Zadar, ker se naSi tovariši v teh mestih nahajajo v plačilnem gibanju. Ne dajte se speljati na led; gre se za zboljšanje delavnih razmer in za boljši človeški obstanek. V takih časih morajo biti pekovski delavci solidarni. Sodrugi peki! Bodite na straži, skrbite, da se preprečijo morebitne lumparije. Zabraaite vsako krumirstvo 1
Društvene vesti.
g Knjlilos Liadskegi odri o modernem po* litičnem in gospodarskem razvoju ter o ciljih socialama je v razprodaji tudi v knjigarni Gorenjec v Trstu, ul Valdirivo. Slovenske sodruge poziv* ljamo, da posežejo pridno po tej ličai knjižici, iz katere bodo črpali potrebno znanje o političnem in gospodarskem razvoju ter o ciljih socializma.
g Druitvo «Ljudikl oder* v Trstu poživlja vse dane, ki so zaostali z vplačevanjem tedenskih prispevkov, da zaostale prispevke poravnajo v kolikor mogoče kratkem času. Društvo nima nobenih drugih dohodkov kakor samo prispevke svojih članov. Društvo skrbi, da ustreže vsaki želji članov, sate je pa dolžnost vseh članov, da tudi oni stori aapram društvu svojo dolžnost Društvo je prepričane, da ta poziv ne bo brezuspešen in se nadeja, da se mu bodo odzrali vsi zaostali člani.
Predavanja v Ljubljani. Obe železničarski podružnici v Ljubljani priredita te dni dvoje predajanj, in sicer
v soboto, dne 4. junija v areni »Narodnega Doma*.
v pondeljek, dne 6. junija pa v salonu gostilne .Reininghaus*.
Začetek vsakega predavanja je točno ob V, 8. zvečer. Predaval bo sodrug Etbin Kristan o •Kmečkih puntih na Slovenskem*. Ker je snov jako pončna in zanimiva, se vabijo na ta predavanja, ki so javna, vsi sodru|i in sodrugiaje, ki w zanimajo za stvar.
Politični odsevi.
* 0 avitrl]iklh tolikih razmerah je podal poslanec sodrug NSmec v proračunskem odseku nekatere podatke, ki se res ne morejo imenovati drugače kakor škandal. Na Češkem se je vsled bankrotnih deželnih financ vpeljal poldnevni pouk; na nekaterih šolah so se celi razredi popolnoma opustili. — Da bi se radi denarnega pomanjkanja opustili vojaški polki, se pa še nikoli ni slišale.
* Goipod flrol Stftrflhk se bo kmalu lahko imenoval minister proti šolstvu. V proračunskem odseku se je protestiralo, ker sb se na Nižjem Avstrijskem zaprle nekatere češke Sole in češki otroški vrtci, o čimer smo poročali. Grof Sturghk pa pravi, da o tem ne bo govoril, ker je itak vložen rekurz. Seveda. A rekurz je vložen na njegovo ministrstvo, ki ga še do danes ni reSilo. To je zelo lahek način. Na rekurz ne odgovarja. Ce ga je kdo interpeliral, pa pravi: Saj je vložen rekurz. Tako pospešuje učni minister šolstvo!
* Tudi ia manjšinske kole ima grofStur ghk svojo posebno metodo. Poslanec Nčmec in Sta-tžk sta zahtevala, naj se podržavi češka Sola na Dunaju, ker je noče prevzeti občina. Grof Sturghk odgovarja na to, da se podržavljajo ljudske Sole le tam, kjer je občina ali dežela presiromašna. Ce gospod grof res tako misli, tedaj je zelo slabo poučen. V Trstu in v Pulju so n. pr. nemžke ljudske šole. V obeh mestih je nemškega prebivalstva tako malo, da se od občin res ne more zahtevati vzdržavanje nemških šol. Ampak država jih hoče imeti, pa jih vzdržuje. Tu ne mora biti gorora o preveliki revščini občin, ampak država se tudi ne ozira na to. Ce bi bila Trst in Pulj Se bogatejša, bi vendar država sama yzdržavala nemške šole v teh krajih. Zakaj nima grof Sturghk vsaj toliko poguma, da bi priznal to?
* V davčnem odseka se je izvolil pododsek, v katerem so se izročili referati o posameznih davčnih predlogih poročevalcem. Predloge se tičejo osebnega davka na dividende in tantjeme, vinskega davka, davka na vino v steklenicah, davka na sodavico in mineralno vodo, davka na žganje in zapuščinskega davka. Čeden šopek!
* Grof Khuen Hedervary ima gotovo večino
v	ogrskem državnem zboru. Prav tako kakor smo napovedovali, ko je razpustil parlament. In ta večina ne bo majhna. Ze prvi dan volitev je prinesel njegovi stranki 228 mandatov, torej 21 več nego jih je treba za absolutno večino. Za nekoliko mandatov se bo ta večina prihodnje dni gotovo povečala. Khuen Hedervary torej triunfira, za tako-zvane neodvišnjake Košutove in Justhove barve so pa te volitve strahovit poraz.
Nedvomno je, da je igral deaar pri volitvah veliko vlogo, in da tudi pritisk ni bil malenkosten, se vidi že po ogromnem Številu vojaštva, ki je bilo postavljeno na noge. Tako je zmagoval Khuen Hedervary že na Hrvaškem. Vendar bi ostal tak preobrat nerazumljiv, če se ne bi vedelo, kakšna je na Ogrskem volilna pravica in kako se tam od nekdaj delajo volitve. Tudi Košutova stranka je mogla pri zadnjih volitvah le vsled tega zmagati, ker je Košut prihajal do vlade. O ljudski volji se ni meglo govoriti v starem parlamentu in se ne bo moglo v novem. Khuen bo seveda vladal zelo .kenstitucionalno*; delal bo to, kar bo sklepala večina, le da bo sklepala večina vedno to, kar bo hotel Khuen Hedervary. In Khuen Hedervary bo S hotel to, kar se mu bo ukazovalo «od zgoraj*.
* Proti Bernikoma prestolnemu naslednika princu Viljemu je vrgel mali trgovec Abraham £ieiwoiss, rodom iz Rusije, puščico za konserve, ki je bila napolnjena > — fižolom. Princu se ni zgodlio nič. .Napadalca* so prijeli. Mož je očitno nmobolen.
* Danskega ministrskega predsedniki Zahleja, ki je vsled izida zadnjih volitev podal demisijo, je kralj naprosil, naj ostane na svojem mestu, češ, da v sedanjih političnih razmerah ni mogoče sestaviti drugačne vlade.
* Francoska zbornica jo v sredo imela prvo sejo in je volila Brisionaza provizoričnega predsednika.
* Krečansko vprašanje postaja oddaeiodne bolj nevarno. Sedaj je avtonomna krečanska vlada poslala varstvenim silam okrožnico, v kateri pravi: .Vlada se je doslej navsomoč trudila, da bi ohranila red in varovala mohamedansko prebivalstvo. Sedaj prosi za moralno pomoč varstvenih sil. Sedanji položaj se ne more vlačiti v neskončnost. Kreta ne more živeti izven grških institucij. Grfeka vlada |s edine w>-goča. Varstvene sile naj torej dovolijo združitev z Grško; Kreta jim bo za to večao hvaležna.
Vestnik .Vzajemnosti",
Sestanek spodnjelilenakega upravnega odseka od pretekle sobote se je prav povoljno obnesel. V razpravo so posegli sodr. Kocmur, M. Zahradnik, I. Anman in drugi. Sklenilo se je, da se nstanovi cestna organizacija, katere namen bodi; pobiranje prispevkov po hišah in pridobivanje novih članov. Priglasilo se je takoj šest zaupnikov, ki bodo dogovorno z upravnim odborom Sp. Silke razdelili v primerna agitacijska okrožje. Priglasilo se je tudi več na*
ročnikov na .Rdeči Prapor*. V tem odseku se opaža vedno več veselja do organizacijskega dala, kar je znamenje, da se sodrugi zavedajo svojih dolžnosti. Sp. Šiška Šteje že 86 članov.
Cestna organizacija v Spodnji Šiški. S to zadevo se je upravni odbor v četrtek obširno pečal ter je sklenil razne podrobnosti, ki jih objavimo prihodnjič. Saje so se udeležili tudi izvaljeni cestni zaupniki.
Šentjakobski upravni o d s e k ima jutri v nedeljo, ob ‘/,10. dopoldne v gostilni .pri Kavčiču* (Privoz, Prule) važen sestanek, na katerem se bo sklepalo o cestni organizaciji in drugih važnih zadevah. Vabljeni so vsi člani s pozivom, da se sestanka zanesljivo in točno udeleže.
Tamburaškemu odseku je bilo pravkar podarjeno večje število izredno krasnih partitur, za kar bodi cenj. darovalcu izrečena najtoplejša zahvala. Tekom prihodnjih dni se bodo nekaterim organizacijam doposlale prošnje za naklonitev podpore, ki jo odsek nujno potrebuje, ako hoče izvršiti svojo nalogo tako, kakor si jo je začrtal. Zbor bo obsegal čez 30 igralcev in igralk ter bo gojil tamburanje po najmodernejših tehniških pravilih, veljajočih za to panogo jugoslovanske narodne glasbe. Kadar bo zbor praktično izvežban, bo z veseljem ustrezal od cenj. organizacij nanj stavljenim zahtevam ter jim na ta način prihranil marsikatero izdatka za drugojake drage godbe. Povedano bodi pa že danes, da tamburaškega zbora .Vzajemnosti* ni postavljati v eno vrsto z drugimi enakimi zbori, ki so tamburanje večali-manj le diskreditirali, — Teoretične vaje se vrše vsak četrtek zvečer od 8. naprej. Soncem junija se prične s praktičnimi vajami ter se k začetnikom priklopijo že izurjeni člani.
Pešizlet pevskega zbora v Kozarje se je preteklo nedeljo prav zadovoljivo izvršil. Vseh udeležnikov je bilo okoli 80, ki so se vsi imenitno zabavali. Od začetka se je sicer vreme nekaj kremžilo, toda kmalu se je izpremenilo v najkrasnejši dan, tako da se je razpoloženje izletnikov poživilo do skoraj prevelike razposajenosti. Pevci so pod vodstvom pevovodja gosp. Balo ga v polni meri izvršili svojo dolžnost. V kratkem bo zopet izlet — najbrže čez Golovec na Laverco.
Vaje pevskega zbora se vrše v salonu hotela .Ilirija* vsak torek in petek večer od 8. naprej, Ravnotam se sprejema nove pevce. V kratkem se prične večja akcija za povečanje in izpolnitev pevskega zbora.
Iz osrednjega odseka. Zaupniki in upravni odbori, ki za maj še niso obračunali, naj to store čimpreje. V bodoče se bo vsak obračun objavil, da bo člsnom dana prilika, da se prepričajo, kateri odbori ali zaupniki vrše svojo dolžnost in kateri jo zanemarjajo.
Domače vesti.
—	Papeža Pija X. so tudi razni liberalni časopisi, ko je bil izvoljen, proslavljali kot nekako nenavadno luč, ki se je imela zableščati človeštvu. Pripovedovale so se ganljive anekdote o njegovi ubožiiosti, blagosti in milobi, kakor da bi bil res sam sVeti duh razsvetil kardinale pri volitvi. No, v resnici je bila tista volitev zagrižen boj tekmecev, ki so vsi po strani gledali na tiaro. In sedaj se kaže blagi in milostni .oče krščanstva* takega, kakršni so navadno poglavarji katoliške cerkve. Te dni je .sveti* mož izdal encikliko, kakor smo že poročali in ž njo napada na eni straui protestante, na drugi pa takozvane moderniste in mimogrede se še izpotika ob znanost in njene rezultate. Gospod papež seveda lahko misli o teh rač9h, kakor zna ia hoče; da ne zna o njih preveč razumno misliti, je pokazal ravno s to encikliko. Ampak če ne bo nihče ugovarjal, dokler rimski škof le misli, postaja stvar nekoliko drugačaa, kadar govori. Blagi mož rabi v svoji encikliki izraze, ki nikakor no povzdigujejo njegovega dostojanstva in ki jih po pravici lahko z ogorčenjem odbijejo tisti, katerim so namenjeni. Pij X pravi n. pr. kratko-malo, da je vsem tistim, ki ne mislijo natančno tako, kakor zahteva on in njegova bojna organizacija, trebuh bog. Naravno je, če protestirajo proti takim izrazom nekateri neklerikalni listi, celo .Norddeutsche Allgemeine Zeitnag*, glasilo nemške vlade, ki ni ravno liberalna aU socialistična, kritizira te besede. Po pravici. To je pa strašno pogrelo našega .Slovenca* in klerikalni hujskač govori o «svobodomiselni predrznosti* ter piše, da .ima poglavar katoliške cerkve neomajeno pra-
vi	c o, presojati dela in mišljenje kogarkoli, ki je katoliški cerkvi nasproten, še bolj pa kakovost celih sekt in organizacij*. Predrzno it, o kateri čenča tercialsko glasilo, tiči v njegovih lastnih besedah. Ampak kaj bi bilo, če bi prijeli .Slovenca* za njegovo logiko P Ce ima papež, ki ni za nakatoli-čane nič drugega kakor človek, pravico o ljudeh drugega mišljenja govoriti tako zaničljivo, tedaj ne more nikomur odrekati pravice, da govore o njem in njegovi organizaciji v enakem tonu. Sicer se pa poglavarju katoliške cerkvene organizacije najmanj prilega, govoriti, da je drugim trebuh bog. Dokler je katoliška cerkev velikanska kapitalistična organizacija, dokler se po vsem svetu fehta za •siromašnega* papeža, dokler žive katoliški cerkveni dostojanstveniki kakor prešerni knezi in si polnijo Sepe, je tako govorjenje o trebuhu zelo neumestno. Med tistimi, ki ne prisegajo slepo ns pap*
ževe beiede, jih je tisoč, ki ai pogostoma niti za silo ne morejo napolniti želodca, pa bi si ga marsikateri med njimi lahko polnil s pečenko in šampanjcem, ako bi se hotel potuhnili in zatrobiti v rog katoliških farizejev. S svojo breztrebušno moralo naj torej klerikalci ostanejo kar doma. Trebuh je lahko zaničevati, če jim ga morajo polniti drugi, ki za svojega včasi še suhega kruha nimajo.
— Tvornlčar Polak v Ljubljani je jako vnet pristaš klerikalne stranke. Ta mož, ki je sicer jako vljuden in prijazen, je proklel na stanovnem zboru »Naše straže* vse tiste ljudi, ki gredo v klerikalni tabor iz dobičkarstva. Ce bi bili v tem pogledu možje klerikalne stranke dosledni, bi bilo res veselje si ogledati te voditelje in organizatorje. Toda kaj opažamo prav pri teh gospodih? Ti gospodje, ki javno kažejo tako odkritosrčno lice, so v svojem privatnem življenju povsem drugačni napram svojim uslužbencem in delavcem. Prav gospod Polak ima navado, da večkrat povabi svoje ljudi na pojedino pa jim pravi, da naj le «ž njim drže*, pa se jim bo dobro godilo. Tako ravnanje je korupcijsko in človek, ki se uda takemu pozivu, se poniža pod živino. Edino pravo razmorje med delavcem in gospodarjem je, da delavec opravi svoje delo in mu ga gospodar plača. Tako razmerje more biti častno za oba, drugačno pa ne. Delavci morajo ostati svobodni, to zahteva vsaj — dostojanstvo človeka
—	delavca.
— Mizarski mojster A. Rojina je vsled sklepa občinskega sveta, po katerem je bilo oddano mizarsko delo za obrtno šolo »Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev*, popolnoma iz sebe. Mož od jeze kar piha. Po delavnici preklinja in se pridu-šuje kakor kak drvar v slavonskih šumab. Če bo gonja »klerikalnega* Rojine proti »Produktivni zadrugi ljubljanskih mizarjev* in proti navedenemu sklepu, njemu kaj koristila, bo pokazala šele prihodnost. Omeniti pa moramo resnici na ljuba, da je Rojina le toliko klerikaleD, kolikor mu gredo klerikalci na roko, torej ena izmed onih konfej, ki so samo zato klerikalci, da zajemajo iz klerikalnega korita. Kako pridejo delavci njegove delavnice do tega, da bi morali zato prenašati sirove izbruhe tako »finega* gospoda, ne vemo. Mož ne pozabi pri nobeni priliki bahavo poudarjati, da je bil v Parizu in LondoHU, kar mu sicer verjamemo; toda znano nam je tudi, da je tudi v teh mestih precej takih ljudi, ki se shajajo v raznih skritih beznicah, koder dajejo duška svoji razuzdani sirovosti; in obnašanje g. Rojine bi človeku dalo kmalu povod misliti, da se je on v imenovanih mestih gibal v približno takih družbah. Rojina si je nabavil pred nedolgim časom tudi stroje, ampak o varnostnih napravah ni pri teh strojih nobenega sledu. In najlepše je to, da varnostnih naprav za stroje dosedaj še niti naročil ni. Če pomislimo, kako zelo nevarni so mizarski stroji, tedaj se moramo naravnost čuditi, kako tukajšnje c. kr. obrtno nadzorništvo sploh mora puščati Rojiui tako proste roke, da lahko sili delavce delati pri strojih, brez vsakih predpisanih varnostnih naprav. Trije delavci so morali v tem kratkem času, odkar ima Rojina stroje, že plačati ta šlendrijan s hudimi poškodbami na rokah. Zadnji, ki se je ponesrečil dne 31 maja 1.1., ostane vsled te malomarnosti pohabljen za vse svoje življenje. Seveda prav po klerikalno se pridušati in zabavljati čez zadrugo delavcev je lažje in cenejše, kakor pa izvrševati predpise obrtnega reda. Upamo, da se bo prefitarski duh g. Rojine kmalu pomiril in da mu bo še toliko ostalo, da Uhko daruje vsaj še & kron mrzlim bratom društva katoliških pomečmkov.
— Narodni tlakama je te dni imela svoj občni zbor, kjer je razdelila nekaj čistega dobička v »dobrodelne* namene. Postavke v ta namen znašajo nad 1700 K in od teh ne dobijo delavci, ne pomočniki in ne pomožni delavci ničesar. Občoi zbor lahko dovoli seveda podpore, komur hoče in prav nič bi ne ugovarjali, če se nekaj dovoli v kulturne namene, zakaj v tem pogledu je pri nas mizerija res velika. Ni prav in v korist nikomur, če se dovoljuje n. pr. večji zneski (po 200 K), leto za letom N. D. O., ki nima drugega namena, kakor da dela razdor ne samo med delavstvom, ki bi moralo pripadati soc. dem. organizacijam, marveč dela še tistim društvom zmede s svojo nezdravo uredbo, ki so nepolitična, pa so v svojem bivstvu vsaj danes utemeljena v razvoju. Ta denar bi se mnogo bolje porabil, če bi se votiral delavstvu, ki ima, posebno pomožno delavstvo, stalno jako slabe plače. Vse osobje je v potu svojega obrazi zaslužilo ta dobiček, ne pa le par »višjih*, ki imajo že sicer dobre plače 1 Najmanj pa, kar bi se dalo zahtevati, bi bilo to, da se zvišajo slabo plačanemu delavstvo plače vsaj primerno, če podjetje tlorira, zakaj ko to delavstvo onemore, bo šlo na cesto, akor povsod drugod 1
— 0 zidarskih atanovanjlh v Ljubljani smo že parkrat pisali, zdi se pa, kakor da bi bila v Ljubljani vsaka taka beseda bob ob steno. Gospodje, ki bi imeli dolžnost, brigati se za te razmere, stanujejo pač prijetno, imajo salone, pa jim ni mar, kako stanujejo ljudje, ki se sami ne morejo braniti. Podjetniki, ki tlačijo zidarske delavce v gnusne barake, ne bi zaprli psa v tak lokal; za delavca pa mora biti vse dobro, pa če si tudi v onih smradnih prostorih, polnih vsakovrstnih mia-sem, nakoplje bolezen za vse življenje. Seveda je
med zidarji še tudi dosti takih, ki niti ne vedo, v kakšni nevarnosti tiče v tistih prokletih barakah. Ravno zalo bi pa morali tisti, ki so pa zakonu dolžni skrbeti, da se ne bi z delavci ravnalo hujše kakor z živino. Ce se ne bo v tem oziru prav kmalu kaj zgodilo, naj se gospodje ne čudijo, ako zagodemo drugačno pesem.
— Slovenski socialisti v Ameriki izdali sledeči poziv delavcem: Slovencem v CVicagii Šjlski svet za mesto Chicago nas opozarja s pismom, da se po končanem ljudskem štetju prične dne 2. maja šolska štetje. Šolsko štetje ze vrši vsake dve leti v Ghicagi. Štejejo pri tem vse moške in ženske pod 21. letom. Starši naj odkritosrčno povedo števcem svojo narodnost. Za Slovence velja »Slovenian* in ne »Austrian*. Šolski svet se bo potrudil, da dobi števce vseh narodov, ki živijo v Chicagi. Na stavljena vprašanja naj odgovarja vsakdo odkritosrčno. Gre se za korist otrok, ki obiskujejo šolo. Vse odgovore se smatra za zaupne. Števci bodo nosili znake. Kdor nima
znaka, je slepar.   — Seveda bo tudi to dokaz,
kako socialni deraokratje — prodajajo narodnost.
— Smrtna obsodba pred ljubljanskim porotnim lodiičem. Ljubljansko porotno sodišče je včeraj ob pol 8. zvečer po tridnevni razpravi obsodilo Andreja Rejca, rudarja iz Idrije, na smrt na vešalib, ker je dne 28. februarja 1.1. svojo ženo Frančiško, s katero je živel v neprestanem prepiru, pahnil v potok Idrijšco, da je utonila. Porotniki so na stavljeno jim vprašanje o zavratnem umoru odgovorili z 10 glasovi »da*, z 2 pa »ne*. Rejc je še trenotek pred razglasitvijo obsodbe na predsednikovo vprašanje, če ima na pravorek porotnikov kaj pripomniti, tajil dejanje ter izjavil, da ne more govoriti drugače, kakor je govoril ves čas. Ko je predsednik, deželnozborski svetnik Vedernjak razglasil smrtno obsodbo, ki jo j‘i Rejc mirno poslušal, je vstal obsojenčev zagovornik dr. Švigelj ter ob splošni napetosti izjavil, da ima Rejc, ki ga je med posvetovanjem sodnega dvora zunaj pregovarjal, da naj pove resnico, če je ženo res umoril, še nekaj povedati. Ob grobni tišini je nato Rejc s tresočim glasom priznal, da je ženo res umoril. Naval občinstva k obravnavi je bil velikanski. Razglasitev obsodbe je napravila na navzoče silen vtisk.
— Zgorela ženska. Včeraj se je zgodila v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29, grozna nesreča. Ko je 54 letna Ernestina Sukova kuhala mleko, je špirit brizgnil po sobi in provzročil ogenj. Vsa zbegana je šla klicat sosedo gospo Peklenkovo in obe sta skušali gasiti v sobi. Tu pa se je Bukovi prevrnil samovar in naenkrat je bila vsa v ognju. Dasi je Peklenkova hotela pomagati, je dobila Sukova take opekline, da se je brez zavesti zgrudila in v bolnišnici v groznih mukah umrla. Tudi Peklenkova je dobila razne poškodbe. Ogenj so sosedje pogasili.
— Grozovit umor se je zgodil v petek 20. m. m. v Kaštelirju v Istri. Neki premožnejši kmet Kocjančič, vulgo Silopas, ki je bil dolžan ondot-nemu trgovcu istega imena svoto denarja, trgovec, vulgo Marastou, je tožil Silopasa za dolžno mu ivoto. A ta je terjatev odločno zanikal in privedel več prič, češ, da je že plačal. Marostou je pravdo izgubi!, vložil pa je pritožbo na višjo instanco, ter navedel kot priče učitelja, učiteljico in pa nekega kmeta. V višji instanci je dobil pravdo trgovec, obe priči pa, namreč brat in bratranec Silopasa, sta bili obsojeni radi krivega pričanja na 2 do 3 mesece v ječo. Tako tudi Silopas. Kmet, jezen nad izgubljeno pravdo, se je urazil: .Ker sodišče ni prav sodilo, bom sodil jaz,* vzel puško in se napotil najprej nad trgovca Maro-stoua. Tega je dobil doma za mizo sedečega; pomeril je nanj skozi okno in ga takoj usmrtil.' Nato se je napotil proti šoli, a ni bilo ne učitelja, ne učiteljice. Šel je torej nad tretjo pričo, nad kmeta. Dobil ga je v 2 in pol ure oddaljenem vinogradu pri delu, Tudi tega je u s m r t i 1. Ljudem je dejal, da dvu je že, dva pa še bo. Orožniki ga sicer iščejo, a ga ne morejo najti, ker nihče ne ve, kam je izginil.
— Dopusti povodom Istro. Vojno ministrstvo je izdalo pred kratkim odredbe glede letošnjih vojaških dopustov za časa žetve. Na podlagi teh odredb je treba vobče dovoljevati žetvene dopuste : a) lastnikom ali najemnikom velikih kmetij in sinovom, svakom ali vnukom lastnikov (najemnikov), ki nimajo polne pravice do udobnosti po g 34 v. s.; to jo, ki nimajo pravice do zahteve, da se jih premesti v nadomestno reservo; b) sinovi, svaki ali vnuki posestnikov malih ali srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, s posebnim ozirom na one, ki so v zadnjem letu službe. Dopust se dovoljuje vobče za tri tedne. Moštvo se odpušča v civilni obleki ter ima proti predložitvi izkaznice za žetveni dopust pravico do one znižane vozne cene, kakor vojaške osebe, ki ne potujejo službeno.
— Vožnja rlakor KI. 1720 ta 1721 ua progi Trbii - JaiOttioe. — Od 1. junija 1910 vozita osebna vlaka štev. 1710 in 1721 na progi Trbiž-Jesenice vsak dan. Vlak št. 1720 bo odhajal z Jesenic ob 1. uri & min. ponoči in prihajal v Trbiž ob 2. uri 5 min. ponoči. Vlak št. 1721 bo odhajal iz Trbiža ob 4. uri 10 min. ^utiraj in prihajal na Jesenice ob 5. uri 8 min. zjutraj.
— Moriti rolk v ifiakti luki. Kapitan Zuzak parnika »Urano*, ki je ravnokar prišel iz Carigrada,
je javil morski oblasti v Trstu, da je zapazil pri vhodu v luko do 5 metrov dolgega morskega volka,
ki je plaval k obali.
Zadnje vesti.
Delavaka knjižica. Dunaj, 3, junija. Večina socialno političnega odseka je odklonila socialno demokratični predlog, da se odpravi delavska knjižica. S socialnimi demokrati so glasovali samo poslanci Ofner, Burival, Krek in Gostinčar. Sprejel se je pa predlog, da se načrt odkaže strokovnim svetom.
Bienerth iu socialni demokrat)«. Dunaj, 3. junija. Včeraj je baron Bienerth povabil pred-sudništvo Socialno-demokratične zveze, da ji razloži stališče vlade o novih davčnih predlogah. Poslanci dr. Adler, Seitz, Nčmec in dr. Diamand so izrajali, da seveda nasprotujejo davku na žganje kot indirektnemu davku, zlasti ker so s tem davkom združena darila za aristokrate in velekapitaliste. Ker se zbornica prvič bavi z ureditvijo davčnega vprašanja, je naravno, da hočejo socialni demokratje razložiti svoje nazore o davkih. Pokazati se mora, da se sicer pospešuje nazadnjaška socialna politika, da pa vlada aktivno in pasivno nasprotuje vsem socialnopolitičnim zahtevam delavstva. Pri teh vprašanjih se tudi ne more molčati o deželno-sborski volilni pravici. Socialni demokratje ne mislijo delati obstrukcije, trpeli pa tudi ne bodo, da bi se po sili dogoali novi davki.
Dopolnilna volitev na Čaikcm. Praga, 3. junija. Včeraj je bila v okraju Plani Tahov dopolnilna volitev za mandat rajnega poslanca grofa Kolovrata. Dobili so: Agrarec Mayer 2638, krščanski socialec Walters 2836, socialni demokrat Schuller 1945, vienemški kandidat &3 in »prosti socialist* 53 glasov. Vsled tega bo ožja volitev med agrarcem in krščanskim socialistom. Od zadnjih volitev so socialni demokratje pridobili 928 glasov, agrarci pa so izgubili 934.
Bosenski aabor. Sarajevo, 3. junija Sabor za Bosno in Hercegosinu je sklican na 15. junija v Sarajevo.
Ogrike volitve. Budimpešta, 3. junija. Doslej so došia poročila iz 390 volilnih okrajev. Vladna stranka ima doslej 239 mandatov, Košu* tovci 42, Justhovci 36, ljudska stranka (klerikalci) 13, nemadžarske narodnosti 7, Andraševci 17, ne-odvišnjaški divjaki 10, demokratje 2, krščanski socialci 1, agrarci d*a mandata. Izgubili so Košu-tovci 47, Justhovci 83, klerikalci 17, narodnosti 15 mandatov. Ožjih volitev bo treba 17. Polom opozicije je torej zapečaten. Sacialni demokratje pri sedanjem volilnem redu seveda niso mogli misliti na kak mandat; koliko glasov so dobili, se bo šele zyedeio. Obžalovati je, da so tudi ne-madžanke narodnosti izgubile več kot dre tretjini svojih mandatov. To je najboljše znamenje, s kakšno silo da se jo delalo.
Raznoterosti.
t Učenjaka umrla. Na Dunaju je umrl vsa-učiliščai profesor dvorni svetnik Zuckerkandl v 61. letu svoje starosti. — Slavni bakteriolog profesor Robert Koch je umrl v Baden-Badonu v 67. letu svoje starosti.
t Solna kialina v mainem vinu. V Mua-chenu je bil obsojen 14 letni Jožef Bnrchtold in 15 letni Kvaver Hvrrmana, ki sta oba gojenca poboljševalnega zavoda, prvi na 7 let in drugi na 3 leta težke ječe, ker sta namešaia zavodovemu duhovniku solna kisline v mašno vino. Na srečo je duhovnik še strup pravi čas okuni in ni izpil vina.
50,000.000 kron je zapustil amerikanski
čudak Isaak Wyuaann princetonskemu vseučilišča. Wymaun se že par desetletij ni več družil s svetom, sedaj pa je vse svoje premoženja zapustil univeru, ki je bila ustanovljena leta 1746. v malem amenkanskera mestu Priocetonu.
f Nesreča a avtomobilom. V Giii newaldu pri Berounu se je zaletel avtomobilski omnibus v drevo ob cesti s tako silo, da ga je razneslo. Vseh dvanajst potnikov je ranjenih, in sicer dva selo težko.
f Grof Zeppelin se pripelje 10. junija s svojo zračno ladjo na Dunaj.
t Oblo jen atentator. Jelen, ki je lani decembra zvršii atentat na rumuaskega min. predsednika Bratianu, je obsojen na 20 let ječe.
Iz stranke.
e Delavski kolek la Kranjsko, Štajersko In Koroiko. Založništvo tega koleka, ki je slično onemu za Goriško, Istro in Primorsko, je po nalogu izvr-
ioiaflsttop tila
z velikim vrtom na lepem prostoru	1
je naprodaj
cesta v Rožno dolino št 216 pri Ljubljani. Več se poizve v vili «Minki», Rožna dolina št. 237.
Kavarna
Anione' v Trsta
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
H.Suttner
Mnbliana mestni trg
nasproti rotovža.
Priporoča svojo bogato [zalogo, pravih Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. Blago le prve vrste. Cenik na zahtevo sastonj in pofitnise prosto. Obrnite se zanesljivo na domačo tvrdko, kjer bodete najbolje postreženi. 104
Sevalnega odbora stranke prevzel sodr. Ivan Kocmur, pri katerem imajo organizacije in zaupniki na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem odslej napravljati svoje naročbr. Organizacije na Goriškem, Primorskem in v Istri naroCajo kolek slejkakor-prej pri sodrugu Job. Petejanu v Gorici. Sodrugi in organizacije, tako strokovne kakor gospodarske, so naprošene, da se pridno potluiajejo delavskega kolka, ki utegne donašati stranki čedne dr hidke. Rabi se lahko kot pečatna znamka pri poštnih po> šiijatvab, kakor: pismih, zalepkah, dopisnicah, razglednicah, zavojih itd. Naj se ne odda nobena pismena ali kaka druga pošiljatev, da bi ne bilo na njej delavskega kolka. Dalje se lahko naleplja na vstopnice pri raznih delavskih priredbah, na dopisnice in z?.lepke pri šaljivi pošti ter tudi na dobitke pri sreColovu, tomboli itd. Noben sodrug naj ne gre na volišče, ne da bi poleg imena kandidatovega ne nalepil vsaj en delavski kolek. Vsaka de-lavaka veselica ali druga priredba služi tudi v to, da te razpeča čim več delavskega kol£a. Prosijo >e te posebno vse stnhovne in gospodarske organizacije, naj sklenejo, da se vsa pisma opremijo z delavskim kolkom. Naročbe iz Kranjske, Štajerske in Koroške je pošiljati edino na naslov: Ivan Kocmur, Ljubljana, Gosposka ulica št. 12. Gena kolku e v Ljubljani ista, kakor v Gorici. Posamezen szvod stane 2 vinarja. Manj kakor 50 kolkov je po pošti ne pošlje, izvzemši če se obenem vpošlje tudi denar. Da ni preveč nepotrebnih troš-kov (za naknadno pošiljanje denarja in eventualne opomine), se priporoča, da se obenem z naročbo vpošlje tudi denar (lahko tudi v poštnih znamkah). — Sodrugi in organizacije, sezite po delavskem kolku I
Vabilo na naročbo.
Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca maja, da jo zopet obnovč.
»Rdeči prapor"
izhaja trikrat na teden	ter	velja
Za Avstro-Ogrske	dežele:	
za celo leto	K	14'—
za pol leta	i*	7'—
za četrt leta	II	3*50
na mesec	tl	1-20
Za NeaČiJo:		
zn pol leta	K	7*90
za četrt leta	ii	4--
Za Aaeriko		
za pol leta	K	9'fiO
za četrt leta	ii	4-80
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj pri*		
poročajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Upravništvo „Rdečega Prapora".
Ceno posteljno perje in pinh I
1 kilogram sivega* oskubljenega K 2-—, polbelegu K 280, belega K 4-—, prima puhastega K 6'—, izredno finega skub-ljenega K 8 —, sivega puha K 6 —, belega K 10izredno fini prani puh K 12 —, od 5 kg nabrej franko.
mn Gotove postelje
iz gosto tkanega, rdečega, modrega, rmenega ali belega inleta (blaga nanking), 1 pernica 180 cm dolga in 116 cm široko ter t blazini, 80 cm dolgi in 58 cm široki, dovolj napojene z novim, očiščenim puhastim, trpežnim, sivim perjem 16 K, 8 polpuliom K 20’—, s puhom K 24-—. Pernica sama 12 k! K 14 —, K 16 —, blazinice K »•—, K 3'60, K 4-—. Pernice 180 cm dolge in 140 cm široke, K 15, 18, 20. Blazinice 90 cm dolge in 70 cm široke ali 80 cm dolge in 80 cm široke’ K 4'60, 6-—, 6-60. Spodnje pernice iz gradla, 180 cm dolge in 116 cm široke, K 18'—, 16’—, pošlje po povzetju, zavoj zastonj od K 10 — naprej franko	52—28
Maks Berger, Deschenitz it. 678, B6hmerwald.
^enik o matracah, odejah, prevlečkih in vse drugemumu blagu za postelje zastonj in franko. če ne dopade, se zameni ali denar nazaj.
Oduetnik dr. Fran Šolar
Se otoorll
suojo oduefnlSko pisarno
o Trstu.
Ulica Farneto Steu. 3, II. nadstropje.
Restavrant »Jnternational”
(Zadružna delavska gostilna.)
TRST, ulioa Giovanni Bocoacoio štev. 25.
v bližini južnega kolodvora.
Vsakovrstna pristna vina. — Izborno preskrbljena kuhinja z gorkimi in iirzHiil
JedlU. — Cene zmerne.	6-2
Gostom na ranpolago rasni časopisi. Shajališče vseh sodrugov, posebno iolezničarjer.
priporoča svojo ©
V Ljubljani ima zalogo v Vodnata „pri Mraku1'. Po cenah Je vprašati v prodajalni „Konsumnega društva za Ljubljano In okolico", Vodnat Bohoričeva ulica.
Ustanovljena 1847.	62-2«	Ustanovljena	1847
tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg it. 7 n LJUBLJANA n Turjaiki trg it. 7
Največja kaloga pohlltva sa spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, sastorji, modrooi na smeti, iimnati modrooi, otroški yosički i. t. d.
Najnlije oene.	ivajaolidnejile blago.
častiti gospod
Gabrijel Plccoll
lekarnar
62-54	v	Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničk Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
ptualilk In premlranl medvedji loveo v Korltnloah, poftta Knežak pri 6». Petru na Kraau.
UMI šolnin, jikilit
Mat. Zalar
se )e preselil z Danajske ceste
■ v v
. 7 Df
ter se vsem odjemalcem priporoCa na-daljni naklonjenosti.
Kmečko-delavska gospodarska zadruga
Dobravlje ::	pošta	sv	.	riž,	Goriško	::	Dobravlje
Maček
je trpljenje hudo,
pa napravi čudo!
Edini likčr za slab želodec!
Ljudska kakovost	liter	K	2*44.
Kabinetna kakovost	„	„	4*80.
Naslov za naročila: »FL0R1AN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
||dk)«Mi ia sdftvfrii Medni* fras Šaril,
Tisk« Iv, Pl, Unpvat t Ivaaja,