Leto LXXm.. šL 53 Ljubljana, torek S* marca 1040 Cena Din L— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne Izvzemsl nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4. - . Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN TJPRAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. in L.. iLj Junaki še vedno v Viborgu Sovjetske čete še niso dospele v središče razdejanega mesta, čeprav je Viborg že sfcsraj popolnoma obkoljen — Pomladni vinarji lajšajo Fincem obrambo Helsinki, 5 marca. s. fHavas). Sovjetska vojska 5e rodno sanjan p. iskuša za-A"7t:" \ org. "'I -.t<» je že skoro popolnoma olike 5J< no, pa c-' vedno v pi>s<*sti Fincev, ki so d i> ( vse napade- ni it \ om in rt ko Vuoksi kakor tu- di n i vsh ; '>."!n delu Knniijske zemeljske ožine j«- p< I. /.;• j m izprcmcnjin In se sov-j* tom ni'..' r n: posrečilo prodreti skozi Maimerh trnovo linijo. II 1 s i n k I, . marca. s. CReuter). Boji ukrog V".') irira se Se vedno nadaljujejo z vso srditostjo. Doslej se jo posrečilo sovjetskim četera pr morju nobenih uspehov. Obstojala je bojazen, da bo imela Nem- čija glede na ogromno predvojno oborožitev nadvlado v zraku. Toda nemško letalstvo navzlic vsem poizkusom ni moglo resno ogroziti plovbo na Severnem morju Na zapadnem bojišču je bilo francosko in angleško letalstvo skoraj vedno zmagoslavno v borbah z nemškimi zračnimi edinica-mi. Italijansko angleški spor London, 5. marca. L >Times< poročajo iz Rima, da je angleški odpravnik poslov obiskal rtali^anskega zrmanjeg^t ministra Ciana in se z njim razgovarjal glede italijanskega protesta. Dasi je angleška kontrola v dogovoru med angleškim odpravnikom poslov v Rimu in vrhovnim poveljnikom angleškega sredozemskega brodovja na Malti računala z italijanskimi pridržki, so bili italijanski parni ki kljub temu pod strogo kontrolo. Tako sta bila nikel in baker, kista prispela iz Zedinjenih držav in iz portugalske vzhodne Afrike ter namenjena na j Madžarsko, često popolnoma ali pa vsaj deloma zaplenjena. Taki dogodki so bili • vsekakor vzrok nesoglasja^ Sumner VVelles na oddihu Iz Lausanne odpotuje jutri zvečer v Pariz — V Ameriki prevladuje mnenje, da vojnih ciljev za-in Nemčije ni mogoče spraviti v sklad donu glede francoskega in angleškega stališča. Tako bo mogel VVelles dati predsedniku Rooseveltu najpopolnejše poročilo v vseh detajlih. Ze sedaj je mogoče reči, da vojnih ciljev zaveznikov in Nemčije nikakor ni mogoče spraviti v sklad. Zato je zelo dvomljivo, če bo mogel predsednik Roosevelt na podlagi VVellesovega poročila najti kakršnokoli oporo, na podlagi katere bi mogle Zedinejne države pod vzeti resen poizkus sprave med zavezniki in Nemčijo. Curih, 5. marca. s. (Ass. Press). Državni podtajnik za zunanje zadeve Sumner VVelles ostane v Lausanni dva dni na oddihu. Jutri zvečer odpotuje v Pariz, kamor dospe v četrtek zjutraj. V London bo odpotoval najbrže v soboto. Kakor naknadno poročajo, se je VVelles ob priliki svojega obiska v Berlinu sestal tudi z dr. Schachtom. Nemški radio je davi objavil, da ni bila z nemške strani niti domačim niti tujim Ustom podana nobena izjava o vsebini razgovorov, ki jih je imel VVelles z nemškimi državniki. Vse vesti o vsebini teh razgovorov so samo ugibanja. London, 5. marca. AA. Diplomatski urednik Reuterja javlja, da pričakujejo Sum-nerja VVellesa v Londonu konec tedna. Glede sestankov in razgovorov, ki jih bo imel Sumner VVelles s predstavniki angleške vlade ni še ničesar določeno. VVelles bo opravil vsekakor večje število privatnih obiskov. Pariz, 5. marca. AA. (Havas). Pariški listi še zmerom komentirajo misijo Sumner ja VVellesa, a se mnogo bolj zanimajo za zadevo z nemškim premogom, ki se izvaža v Italijo. »Populairec komentira potovanje ameriškega opazovalca in pravi, da je treba za zdaj s pridržki sprejeti vesti o tem, kaj so vodilne osebnosti rajna omenile Sum-nerju VVellesu. List pravi, da bo VVelles prišel v Parizu in Londonu v stik z ljudmi, s katerimi bo lahko odkrito govoril, ker ne gre za to, ali so v versajski pogodbi napake ampak za to, ali naj se revizija pogodb izvrši z orožjem v roki. Washington, 5. marca. s. (Havas). V ameriških političruh krogih naglasa j o, da bo mogoče pomen informacij, ki jih bo dobil državni podtajnik za zunanje zadeve Sumner VVelles na svojem potovanju v Evropi, točno presoditi šele po njegovi vrnitvi v Ameriko. Nadaijr ji razvoj položaja zavisi potem od tega, kako bo predsednik Roosevelt porabil informacije, ki jih bo VVelles prinesel s seboj. Ameriški krosi so tudi mnenja, da je prezgodaj delati večje sklepe na podlagi rezultatov VVellesovih razgovorov z nemškimi osebnostmi v Berlinu. Vsekakor pa je dobil VVelles v Berlinu priliko, da se informira o mišljenju nacionalno socialističnih voditeljev o položaju, kakor tudi o ofi-cielnih vojnih ciljih Nemčije. Pričakovati je, da bo ista motnost Wel-na razpolago tudi ▼ Parizu in v angleški vladi London, 5. marca. s. Dopisnik United Press poroča, da je pričakovati v angleški vladi v kratkem važnih sprememb. Nekatere pomembne resore bodo zasedle nove osebnosti. Vohunski proces Amsterdam, 5. marca. i. Včeraj se je pričel proces proti vohunoma Baker in Graber, ki so ju v Rotterdamu aretirali, ker sta vohunila v prid neke sosednje države. Graber je bil dopisnik nekega nemškega lista. Hkrati je bil prijet še nemški dopisnik May, ki so ga pa izgnali, 14. marca pa bo razprava proti dvema visokima uradnikoma ministrstva za socialno politiko in neki ženi, ki so tudi izdajali državne tajnosti. o bodoči poljski ustavi Pariz, 5. marca. i. Predsednik poljske vlade general S ikonski je v svojem nagovoru v Angersu poudaril, da, bo bodoča poljska ustava temeljila na demokratičnih načelih in na temelju socialne pravičnosti. Nato je govoril o zadržanju sovjetske Rusije, ki je izdala Poljsko, zaradi česar je Poljska stvarno tudi v vojni s sovjeti. za svate Berlin, 5. marca. AA. (DNB). V večjih mestih zapadne Nemčije dajejo uprave cestnih železnic v zadnjem času za nizko ceno na razpolago tramvajske vozove za svatbe. Ti vozovi cestnih železnic vozijo slavnostno okrašene svate najprej do občine, odtod pa v cerkev ali do doma mladoporočencev. Ti vozovi so postali že zelo popularni. Novi starosta Ljubljanskega Sokola br. Janko Jazbec, zaslužni dolgoletni sokolski delavec Iz notranje politike DOKLER JE ČAS Pod tem naslovom priobčuje »Narodni list« daljši članek dr. Prvislava Grisogona, ki razpravlja s stališča jugoslovenake državnosti o nevarnostih, ki bi mogle postati usodne, ako bi se borba med Beogradom in Zagrebom za srbski oziroma hrvatski značaj gotovih ozemelj v Bosni in v Vojvodini potencirala s tempom in načinom, kakor se to dogaja v zadnjem času. Razmejevanje Hrvatov in Srbov — piše dr. Grisogono — kadarkoli je to bilo, pa čeprav samo v teoriji, začenfci od druge polovice minulega stoletja. Je dalo vedno in brez izjeme iste žalostne rezultate, če je bilo postavljeno na temelj posebnega hrvatskega in srbskega nacionalizma. Kadar je Bosna prenehala hiti skupna domena in ponos Srbov in Hrvatov, se je začela »vojna« med Hrvati in Srbi zaradi »Turške Hrvatske«, v kateri so Srbi hoteli videti »Mrkonjičevo Krajino«, zaradi hrvatskega Medjimurja in Subotice, kjer so tako Srbi kakor Hrvati pustili, da se ma-džarizirata, da nista imela niti enega narodnega poslanca hrvatskega ali srbskega imena v Budimpešti in da glede na nacionalno zavest ostanejo na prvi evolucijski stopnji bunjevaštva. Zato je dolžnost vseh rodoljubov, tako onih, ki so na vladi, kakor onih, Id jim je dano. da samo gledajo, kaj delajo drugi — da store kar največ mogoče za zastoj tega nevarnega razvoja, ako nočejo, da se datum 28. VIII., ki ga je inozemstvo razumelo kot neko končno idilo med Hrvatt in Srbi ter kot konsolidacijo Jugoslavije in katerega so mnogi v državi pozdravili kot začetek konca dolgotrajnega in nesrečnega spora, ne spremeni v nekaj popolnoma drugega. BRAT JE MIO KOJE VJERE BIO Pred odhodom novega episkopa mitropolije Ćrnogorsko-primorske J. Lipovca na Cetinje so prebivalci Boke Kotorske v Beogradu priredili novo posvečenemu škofu poslovilno večerjo v hotelu »Srpski kralj«. Večerje se je udeležilo okoli sto Bokeljča-nov brez razlike vere. Na zdravice je odgovoril novi episkop z besedami, polnimi ljubezni za svoj stari kraj — Boko in za tradicionalno toleranco, ki vlada v teh krajih med katoliki in pravoslavnimi. »Ne delani razlike«, je rekel škof »med katoliki in pravoslavnimi, imam vse enako rad. Stari so prihajali tako v pravoslavne kakor v katoliške cerkve, se udeleževali skupnih procesij ter pokopavali svoje mrtve na skupnem pokopališču. To je zgodovinska resnica. Vodil me bo vedno svetli vzgled vladike Petranoviča in velikega škofa L ćelinija.« Te besede se slišijo precej drugače, od onih, ki smo jih navedli v petek iz zagrebške »Hrvatske straže« o priliki ustanovitve »HAB«-a. TUDI »NEZAVISNOST« USTAVLJENA Razen desničarsko ekstrem ne ga frankov-skega lista »Hrvatski Narod« je banska oblast v Zagrebu na osnovi tiskovnega zakona odredila tudi ustavitev drugega ekstremno desničarskega glasila »Nezavisnosti«, katere glavni urednik je bil pred dnevi aretirani dr. Stjepan Buč. JUU IN UĆITELJSTVO V BANOVINI HRVATSKI Glasilo Jugoslovenskega učiteljskega združenja »Narodna prosvjeta« piše o priliki likvidacije sekcij svojega društva na ozemlju bivše savske in primorske banovine: Na seji izvršnega odbora JUU dne 27. februarja 1.1. se je na zahtevo nekaterih sresklh učiteljskih društev In poedincev na ozemlju Banovine Hrvatske razpravljalo, na kakšen način bi se tem tovarišem In posameznikom omogočil nadaljnji obstoj v JUU. Sklenjeno je bilo, da ostanejo začasno, dokler se ne urede pravni odnosi, na podlagi pridobljenih pravic člani JUU tako s reska društva kakor poedinci, ako Izpolnjujejo svoje dolžnosti, t. j. da plačujejo članarino neposredno glavni upravi JUU ▼ Beograda. Stran 2 »SLOVENSKI NAKODc/taMe, 5. marca 1*40 Btsr. 53 Položaj na Balkanu o razpoloženju BIvH angleški balkanskih narodov London, 5. marca s. (Reuter) Bivši minister Amen je imel snoči govor, v katerem se je bavil predvsem s položajem na Balkanu Dejal je, da je sov jetsko-ncm&ki sporazum prvotno slabo vplival na razpoloženje balkanskih narodov, ki so mislili, da ie s tem igra zanje izgubljena in bodo morali odslej storiti vse, karkoli bi jim Vemčija ali sovjetska Rudija predpisali. Toda odločno stališče zaveznikov, se bolj pa junaška borba finskega naroda sta zopet izpremenih razpoloženje. Balkanski naredi na podlagi vzgleda Finske sedaj vidijo, da se tudi oni v primeru potrebe ..hk--, uspešno bore za svojo svobodo. Po- sebno važna je a n greško- francoska armada na Bližnjem vzhodu, ki ima nalogo, da po potrebi prepreči nemške namene v tem delu Evrope. Ni še znano, kaj Nemčija hoče. Utegnila bi poseči po rumunskih petrolejskih vrelcih, ali pa zasesti nova ozemlja, da jih porabi nekako kot poroštvo za primer, da pride do mirovne konference, da bi s temi ozemlji izsilila vrnitev kolonij ali pa priznanje dosedanjih osvajanj. Tudi cilji sovjetske Rusije na Balkanu še niso jasni. Morda hoče zasesti Besarabijo, morda pa se tudi vdaja staremu snu za osvojitev Carigrada. Vprašanje frometsie in carinske unije z Bolgarijo Trgovinski minister dr. Andres pravi, da i« to vprašanje v resic fazi izvedbe Scfi,;a. 9. marca AA. Ped naslovom »Na potu. v Nemčijo nozdravlia dr. Ivo Andres Bolgarijo ln izraža hvaležnost kralju Borisu« objavlja «Mir« doDis \z Beograda, v katerem nravi med drugim: •T -neslovenski minister za trgovino in industrijo, dr. Andres ie odpotoval v Nemčijo, kjer bo prisostvoval otvoritvi Moškega sejma. Dr. Andres bo ostal dali Ča?a v Nemčiji da nrouči razvoj trgovinskih jčvez med obema državama. Uro pred odhodom vlaka ie dr Andres spreiel dopisnika Mira- ter mu dal sledečo izlavo: M: Hrvati ćutimo brezmejno ljubezen do bratov Bolgarov ne samo zaradi tega. ker nas veže velika zgodovinska prošlost, ne samo zaradi tega. ker smo blizu drugi drugim, DO krvi in jeziku temveč tudi zaradi tega. ker nas veže svetla perspektiva skupne bodočnosti, ki jo zgodovinski razvoj kategorično narekuje. Iz Sofije sem se '"•n:I z lepimi in draeimi vtisi. Poscono zadovoljen sem zaradi lenega sprejema in razumevania. ? katerim so me sprejeli od- ločilni činitelji. Navdušen sem zaradi prisrčnosti in topline občutkov, s katerimi nas je obsuj kralj Boris. Globoko sem ganjen zaradi niegoveea visokega Dolmo- vania in stremljenja, da se pripravi še ožje in močnejše sodslovanje med našima bratskima narodoma glede z\-ez med našimi kreditnimi držatniirni in orivatnimi ustanovam: ter glede vprašanja izgraditve skupne južnoslovanske industrije. Sklenitev prometne in carinske uniie med Bolgarijo in Jugoslavijo ie vprašanje, o katerem se za sedaj ne more ničesar konkretnega povedati razen tega. da ie to vprašanje v resni fazi izvedbe, toda predan se o tem govori, ie treba proučiti in ustvariti neogibne oogoie. da bi se načrti lahke popolnoma izvedli. Z gotovostjo na lal.*.;o rečem da so nam vsa ta vDrašania or: srcu in da bo niihova re-Ktev brez d,Torra koristna za ob? državi. Na koncu vas prosim da pošljete prisrčne pozdrave bratskemu b^lea^knrm, r*a_ rodu. Potopljena podmornica As&gleško letalo potopilo z t jmbami nemško podmornico Lcr.don, 5, marca. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je izdalo sinoči komunike, ki pravi, da so angleška letala na svojem rednem patrolnem poletu v Helgflard-sLcm zalivu včeraj poprldne menda potopila nemško podmornico. V plitvi vodi v SchilUngrode med Cuxhavrnom in Wil-helmshavenom So opazila letala na svo- jem poletu nemško podmornico in vrgla nanjo štiri bombe. Ze prva b~mb^ je zadela podmornico v bližini stolpa. Ko so se letala oddaljevala se je dviga! iz podmornice visok črn dim ln se ie potapljala. Računajo, da je sedaj Nemčija izgubi a od izbruha vojne dal.ie že približno 50 podmornic S torpedi in letali Nemške podmornice torpediralo angleške ladje, nemška letala pa ladje nevtralnih držav London, 5. marca. s. (Reuter) V bližini zapadne angleške obale ie včeraj nemška nodmornica s torpedom potopila angleško trgovinsko ladjo ^Pacific Reliance« (6700 *»on). Nekaj časa je l?dia še ostala na do-vTšini, potem ko je bila napadena, vendar je končno le ni bilo mogoče rešiti. Vsa posadka 53 mož se je v štirih čolnih rešila n?. obalo. Pri reše^aniu je oomagalo angleško vojno letalo, ki ie čolnom kazala POt. Angleški trgovinsk; pamik »Stone Pool« ie bil tudi v Atlantskem oceanu napaden no nemški podmornici, ki ea ie iz razdalje 6 km obstreljevala s topov;. Pa tudi ladja se ie ocslužila svoiih tonov in z enim strelom zadsla podmornico v stolp. Nato se ie podmornica skrila pod vodno gladino in zbežala. Angleške voine ladie so Drihitele na pomoč, vendar jim ni bilo več treba intervenirati. London. 5. marca. s. (Ass. Press). Nemška Tx;dmcrn:ca le včeraj notoDila baie neko 10.500 tonsko angleško trgovinsko ladjo. V Londonu ni bilo o tem izdano še nobeno službeno ponoČilo. London. 5. marca. i. Ko so se tri nizozemske ladje »Baza«, »Amazone« in ■>Buknov«.- vračale s tovorom iz New Čast-lea. so jih eno uro po odhodu iz pristanišča napadla nemška letala in jih začela obstreljevati s strojnicami. »Baza« in 'Buknov.r sta se brez vsakih poškodb vrnila v Rotterdam. dočim »Amazone« še ni nrispela. vendar upajo, da ie tudi ta parnik srečno ušel. Prav tako so nemška letala tam v bližini napadla neki anelešM parnik. Moštvo z »Buknova« 1e opazilo, da se ie v morje zrušilo neko nemško letalo, k? ie bilo očividno sestreli eno. V južnem Atlantiku ni več nemških vojnik ladij M on te video, 5. marca. s. (Reuter) V tukajšnjo luko je dospela angleška križar-ka -Ha\vkins«, na kateri je tudi admiral Hanvood. zmagovalec bitke ob La Plati. Harvvood je izjavil po svojem prihodu novinarjem, da so vse vesti o novi pomorski bitki, ki naj bi se bila vršila v južnoameriških vodah, brez podlage. Zadnje čase ni bilo opaziti v južnem delu Atlantskega oceana nobene nemške vojne ladje vec. Vesti o pomorski bitki so najbrže nastale, ker so ob priliki manevrov argentinske vojne mornarice oddale analeške vojne ki so bile v bližini, pozdravne salve na čast argentinskim ladjam. Rim, 5. marca. s. (Ass. Press) Italijanski radio je davi objavil iz Rio de Janei-ra vest. da so angleške voine ladie v južnem Atlantskem oceanu potopile dve nemški podmornici. Iz drugih virov še ni potrdila te vesti. Usoda v španskih lukah zasidran! h nemških lađi] London, 5. marca. s. (Reuter) Nedavno ie Iz Viga v Španiji pobegnilo 6 nemških trgovinskih ladij, ki so bile tam zasidrane od izbruha vojne dalie. Samo eni od teh ladij se ie posrečilo dospeti v Nemčijo. Tri so Angleži zajeli in 1ih s tovorem vred pripeljali v angleške luke, ena ie bila poškodovana v Miži ni norveške oba- le, zadnjo pa je nemška posadka sama potopila, preden jo ie zajela ang.eška mornarica. Je to ladja »Arucas«. Pregled izgub London, 5. marca. s. (Reuter) An&le&a admiraliteta je objavila davi pregled iz- Kub Domorske voine v preteklem tednu. V t"dnu do vključno 2. marca sta bili potopljeni samo dve angleški ladii s skupno 1900 tonami. V istem času pa so nemške posadke potopile štiri nemške trgovinske ladie. Njihova skupna tonaža znaša 18.500 ton. Število trgovinskih ladii. ki so lih angleške vojne ladje spremile v konvojih, znaša sedal že skupne 10.782. Samo 23 od teh ie bilo potopljenih. Izmed 1075 nevtralnih ladij, ki so se poslužile angleških konvojev, sta bili samo dve izgubljeni. Incident na bolgarsko romunski meji Bukarešta, 5. marca. s. (Havas). Skupina bolgarskih komltašev je včeraj napadla rum unsko ozemlje pri vasi Kilikadi. Prišlo je do boja z rumunskimi obmejnimi stražami, pri čemer sta bila ubita dva ko-mitaša, dva romunska obmejna stražnika pa sta bila ranjena. O dogodku je odrejena preiskava in je upati, da bo zadeva v kratkem urejena. V rumunskih odločilnih krogih izjavljajo, da bi lahko imel incident resne p.osledice za rum. bolgarske odnošaje. Taki obmejni incidenti so ob rumunsko bolgarski meji precej pogosti. Na drugi strani pa se od-nošaji med obema državama stalno iz-bolj šu je jo, kar kaže nedavni obisk rumun-skega finančnega ministra v Sofiji ter prijateljsko pisanje bolgarskega časopisja nasproti Rmuniji. Pa tudi novi bolgarski poslanik, ki je prav včeraj dospel v Bukarešto, je ob svojem prihodu dal zelo naklonjene izjave Rumunlji. Ljubljanski trg Ljubljana, 5. V sadri j :h 14 dneh so se cene nekaterih najvaJnejših živil precej ustalile. V glavnem so ostale nespremenjene tudi cene žl-vime, kar je važno zlasti v teli časih, ko je izvoz velik. Živina je bila naprodaj po naslednjih cenah: voli in te lic I. vrate po 6 do 6.50 din kg žive teže, XI. vrste po 5 do 5.50 in HI. vrste po 4.50 do 5 din; krave I. vrste po 5 do 5.00, H. po 4 do 4.00 in m. vrste po 3.50 do 4 ciia; teleta L vršite po 6 do 7 ln II. po 6 din. Nespremenjene so ostale tudi osne pra*čev. Domače spe-harje ao prodajali po 9 do io m kg &ve teže, prSutarje po 8 do 8.50 :n »resmske Speharje po 10 do 10.50 din kg. Meso je na ljubljanskem trgu po naslednjih cenah: govedina L vrste 12 do 14, IL 10 do 12 ln m. po 8 do 10. Se vedno precej drag je loj ln aelo malo ga je naprodaj. Mesarji ga navadno razprodajo že na klavnici. Uradna cena je S do 10 din kg. Teletna je po 14 do 16 din I. vrste ln H. po 12 do 16 din. Najdražja je svinjina., sveža L vrste po 18 do 20 din la: n. vrste po 14 do 16. Domača slanina je po 16, slanina hrvaških, prašičev pa po 17 do 18 din kg- Mast prodajajo po 21 do 22 din. Zadnje čase je veliko povpraševanje tpo konjskem meeu. Zdi se, da koaizum konjskega meso. v Ljubljani narašča. Konj za zakol naši mesarji nimajo mnogo, ker jih skoraj vse Izvozimo. Pri enem izmed" konjskih mesarjev se je v zadnjih 14 dneh podražilo konjsko meso L vrste od 6 na 8 d'n kg. Cene perutnine so že del j časa. nespremenjene. Zaklana perutnina je po naslednj'h cenah: p'Sftan-ci po 25, kekoš in petelin 24, raca 22. gos po 22 do 26 din. Zadnje čase so bile naprodaj tudi divje race, in sicer po 16 din kos. Edina pocenitev, ki jo je treba omenti, je pocenitev jajc na 1 do 1.25 din kos. Cene mlečnih izdelkov in mleka so naslednje: mleko po 2 do 2.25 din liter, surovo maslo 28 do 34 din kg, čajno maslo 34 do 40 in kuhano maslo 32 do 36 din; bohinjski s:r 28. trap:stovski I. vrste po 26 do 28 din in H. vrste po 20 do 24 din. Razveseljivo je, da so se končno ustalile cene špecerijskega blaga. PrejSnje tedne se je zlasti p od raže val a kava. Tudi mlevski izdelki se niso več podražili. Prav tako so ustaljene cene drugih deželnih pridelkov, žita, prosa koruze in fižola. V prodaji na debelo se le pa fižol nekoliko pocenil, a ta pocen'tev je prišla v poštev le za blagovno borzo, ne pa tudi za trg. Medtem ko so se cene živil ustalile, se pa pod ražu je kurivo. Posledice ostre zime se kažejo še zdaj v tem. da je čedalje večje pomanjkanje drv. Dovoz na kmečki trg je še vedno slab. trgovci s kurivom so pa. tudi razprodali svoje zaloge. Zato so buko\*a drva po 110 do 120 din kub. meter, Žagana pa po 130 din. Premog s-- s?cer ni podražil, a velike so težave z nabavo. Kupci morajo čakati tudi po več tecnov preden prdeio na vrsto. Cene stavbnega lesa se še niso ustalile in upravifer.a je bojazen, da bodo še poraslo ob začetku stavbne sezone. Deske iz mehkega lesa so po 400 do !500 din kub. meter, tesan mehek les pa po 550 do 400 din. Med staVbn'm gradivom so se v zadnjih 14 dnen podražili neka*eri železni Izdelki, n. pr. žica in žičniki za dinar pri kilogramu. Iz škofje L^ke — Smrt tanje. Umrla je na Mestnem tigu v Skorji Loki, pri svoji hčerki Mariji Grundner v 78. letu starosti ga. Marija Peternelijeva, ki smo jo pokopali v netek popoldne. Bil je pogreb, ki se je uvrstilo vanj m nego znancev in prijateljev. Mlajši rod v vrstah škofjeloškega Sokola je izgubil svojo staro mater. — V mestni ubožnici je umrl France Dermota. ki je dosegel časti to starost 88 let. Bil je nedvomno med najstarejšimi meščani. Po-koinlma blag spomin, preostalim naše so-žalje! _ gkofjjeioški gaMlei so x.t»°rovS!i. Le-toftnje skupščine škofjeloških gasilcev so se udelež'11 tudi nekateri predstavniki oblasti, med njimi vojske. Izvoljen je bil po večini stari odbor z g Sustersičem na čelu. Izprememba je nastala pri blagajni, ki jo je odložil g. Zoran Deislnger ln je prešla v roke g. Fcikarja. Letos se obetajo v Ga-slskem coinu nekatere dozidave, s čimer bo pridobljenih pax društvenih prostorov. _ Kolo so ji uKradli. V noči na petek izgnilo fkoro novo ?.ensko kolo služkinji Mariji Drakslerievi iz podstrešja njenege stanovanja v Poljanski cest!. Kolo, vredno 1300 din. je bilo znamko Eksel-zior. Ta tatvino, ki jo mora imeti na vesti človek, k: je bil v prostore več ali manj upeljan, se zanimajo crožrtiki. _ Sokoli in Sok**1Joe: V sreoV> 6. marca ob 20.30 bo v Sokotekem domu važen fisma-ski sestanešk! Letni obračan Ljubljanskega Sokola attltev flpooriaa br. Kafzelfa — Za novaca staroato le bil izvoljen preizkušeni eofcoltfkl borec Janko Jazbec Sorzna poročila Curih, 5. marca. Beograd 10.—, Pariz 9.885, London 17.445. New York 446.—, Bruselj 75.37. Milan 22.52, Amsterdam 236.95. Berlin 178.75. Stockholm 106.25. Oslo 101.325, Kodanj 86.10, Sofija 5.50. Bukarešta 3.40. Kapitan »Domale« pripoveduje Podrobnosti o napadu nemškega bombnika na britansko ladfo v Rokavskem prelivu London, 5. marca. s. (Reuter). Prvi Častnik s parnika >Domala«, ki ga je v soboto zjutraj z bombami napadlo nemško letalo, je podal nekaj podrobnosti o napadu. Letalo se je pojavilo nad ladjo nekaj minut pred 6. zjutraj. Preletelo je ladjo prav nizko s prižganimi lučmi in se zopet oddaljilo. Tako ao strate na ladji mislile, da je letalo angleško. 2e nekaj minut pozneje pa se je letalo vrnilo in vrglo na ladjo dve bombi, eno eksplozivno ln eno zazigalno. Obe sta zadeli ladjo v sredino in ena je padla v strojni oddelek, ze v eni ali dveh sekundah je bila vsa sredina ladje v plamenih. Kapitan je dal povelje, da je treba ladjo zapustiti. Mornarji so medtem pohiteli k protiletalskim topovom. Ko so spuščali z ladje rešilne čolne, se je letalo vrnilo ln vrglo zopet dve bombi. Končno je pričelo letalo ostrejevatl posadko ln potnike se s strojnico ln se nato oddaljilo. »Domali« je prišel na pomoč neki angleški rušilec in neka nizozemska ladja. Sprejela sta na krov predvsem one, ki so že blit v rešilnih čolnih. Zelo otežkočeno pa je bilo reSevanje mornarjev, ki ao še ostali na goreči ladji. Morje je bilo selo nemirno, tako da čolnov ni bilo mogoče spustiti v bližino ladje. Z ništica ao vrgli več rešilnih vrvi, s katerimi se je res rešilo nekaj mornarjev, nekaj pa jih je tudi utonilo. Nekega 17-letnega kadeta so rešili po več urah s splava, na katerega je bil dobesedno prlmrznjen. 8tiri drugi možje, ki so btll preje Isto tako na splavu, so medtem ze utonili. Splav je odkrilo angleško letalo. Ljubijana, 5jnaxea> Najstarejše sokolsko društvo na slovanskem jugu Ljubljanski Sokol, ki stopa v svoje 76. leto je polagal snoči ob 20. v mali dvorani Narodnega doma obračun svojega dela aa preteklo leto. S svojo navzočnostjo so poudarili skupno ppSjsjMissl ljubljanskega sckolstva predstavnik* lupe br. prof. Lojze Mer čun ln Slana, pod-s^aroata Sokola. I br. Urbas. starosta Sokola H br Kocian. starosta Sokola III br. stanko Dev, starosta Sokola Zg. SiJka br. Ponarc. tajnik Sdkoia Vlc br. Horvat, zastopnik Sokola IV. br. Lovišček, s toplimi ovac-jami pa sta bila pozdravljena L namestnik ZSS br. Gangrl in častni sta-i-osta Ljubljanskega Sokola br. dr. Viktor Murnik. Skupščino je otvori! in vodil L namestnik staroarte br. dr. Fran Kandore, ki je po pozdravu vzvišenemu starosti Nj. Vel. kralju Petru počastil spom:n pokojnega staroste br. Bogumila Kajzelja. Spominski govor br. dr. Kandareta so navzočru poslušali stoje, obenem so zborovalci počastili srporrun drugih pokojnih bratov ln sester, ki so v preteklem letu za večno zapustili Ljubljanskega Sokola. Brat pod-starasta je nato v klenem govoru omenil velike uspehe Ljubljanskega Sokola v minulem letu, predvsem pa zmago \rrste Ljubljanskega Sokola, ki si je že petič priborila Aleksandrov meč, m zmago vrste članic, ki si je na prvih tekmah priborila dragoceno prehodno darilo — zastavo Nj. VoJ. kraljice Marije. Dništvo se je z vso vnemo pripravljalo za svoj jubilej, za pokrajinski zlet v Ljubljani, ki pa se zaradi nastalih prilik ni mogel ^zvr-čiti in bo sele 1. 194Č ob 801?tnici Ljubljanskega Sokola. Svoj govor je brat pod-starosta zaključil, da se naj Sokoli vedno in povsod zavedajo zadnjega sporočila po-kojfriega viteškega kralja >(čuvajmo Jugoslavijo«. Sokoli bodo to zadnje naročilo zvesto izpolnjevali in očuvali zedinje-no in nedelj:vo Jugoslavijo svojemu Starosti Nj. Vel kralju Petru H. Tajnik br. France Ah čin je v pregled-:iean krcno'.c^kem redu navedel vso važnejše dogodke od 1. akt. 1938 do 31. decembra 1939. Ljunljanski Sokol je nastopal pri vseh sokolskih in narodirh manifestacijah; v velikem številu je pohitel na junaški zlet v Sofijo Itd. O tehničnem delu v telovadnici je poročal načelnik br. dr. Ivfco PustiŠek. Redno je telovadilo 9 oddelkov, ki so se tako pomnožili, da je postala telovadnica v Narodnem domu pretesna. Z zadovoljstvom je ugotovil, da redno telovadijo sedaj poleg stare^ih bratov tudi starejše sestre, ki jih vodd s. .Jerica Ahčinova. Vse delo v telovadn'cl je bilo posvečeno pripravam za jubilejni zlet, ki pa se zaradi znanih vzrokov ni izvršil. Telovadci in te-lovadke so se marljivo pripravljali za raz ne tekme, med katerimi sta bili gotovo najpomembnejši tekma za meč kralja AleksaJidra in za zrn stavo kral j:ce Marije. Meč si je vrsta č^snov priborila že petič, zastavo pa prvič vrsta članic. V i msđfc^assjp tekmah Francija : Jugoslavija m Poljska : Jugoslavija je tekmoval odlični tekmovalec br. Miro Forte, ki je dosegel prvo mesto v Varšavi člani in članice so se udeležili tudi dveh medžup-nih tekam na kraljev rojstni dan v Zagrebu in so člani v vrsti ljubljanske župe zasedli prvo mesto, prav tako tudi članice, ki so bfle vse iz Ljubljanskega Sokola,' prvi mesti. Na Izletu v Sofiji je zasedla a Tuša Hribarjeva v tekmi za slovansko prvenstvo peto mesto. Ob veliki udeležbi so tudi društvene naraščajske tekme dosegle velik uspeh. Sledila so poročila prosvetarja br. inž Gojmira Penanija, računovodje br. BorTsa Germeka, blagajnika orise ka za zgradbo ooma br. Leona Čebul arja in sta tisti čarke s. Ančke Verdirjeve, ki je poročala, da ima matično društvo v svojih vrstah 93S članov, 336 članic, 165 nara tajnikov. £28 naraščajnic, 130 dečkov. 130 deklic skupno 1.927 pripadnikov. Za zdravniki odsek je poročal br. dr. Fronta Ml s, za smučarski br. Heribert Kaiger in za ruski odsek starosta br. Nikola Tkačev, Ko je bCl Še na predlog: gospodarja br. Sla.reta Si-mončica sprejet proračun za leto 1910, je bila na predlog člana nadzornega odbora br. Miroslava Gre.gorke soglasno izrečena reareinlca bratu blagajniku in računovodji ter celotni upravi. Pri volitvah je bila nato soglasno izvoljena nastopna uprava: starosta br. Janko Jazbec. I. namestnik staroste br. dr. Franc Kandare. H. nam. br. inž. Po-ženel, m. namestnik br. inž. Pehan', načelnik br. dr. Ivko Pustišek. njegovi namestniki Polie ftega, Janez Mainarč, Lojze Verhovec, načelnica s. Dušica Ko-mačeva, njeni namestnici Li'i PnstUhovs in Jerica Ahčinova, tajnik France Ahčin. namestnk tajnika dr. Kamilo \Vildmaru prosvetar inž. Pehan!, blagajnik Martin Novak, računovodja Boris Germek. namestnik knjigovodje Lojze Mahkovec, gospodar Slave S'mončič, statističarka Ančka Verdirjeva, zdravnik dr. Franca M is. člani uprave: Lorger, Macht-g. Pavsič. dr. i>piller-Muys Stajer Javornk in V. Rus namestniki: inž. Kavčič, čebu^ar, Srunlk, 2;11Č, Inž. KcT,^nLnl. praporščaki: Sta jer. šega, Olga Keržanova, namestniki: 2igon in Ferlinčeva, nadzorni odbor: Miroslav Gregorka, Peter Klinar, dr. Albin Ste'e. "Leo Rogel. Častno razsocl šče: dr. Franc Vončina, dr. Janko Kapnik, dr. Miha Knm-b"Č, dr. Vlado Suklje, dr. Janko Lokar. Kasto Pustoslemšek in Janko MUH n* predsednik odseka za zgradbo doma dr. Vlao!irnir Ravnihar. predsednik finan f ga pododseka, dr. Fran Pavlin in grnilbo-nega inž. Albert Poženel. Po volitvah je prevzel mesto staroste br. Janko Jazbec, ki se je zahv.ilil za izkazano zaupanje in poudaril, da bo nje-govo geslo: delo v telovadnici. Na predlog načelnika br. dr. Pustiška je bilo soglasno Fklenjenc, da se bo Ljubljanski Sokol udeležil v polnem Starvpu celjskega pokrajinskega, zle ta. Proračun za nadaljevalne Sole Nakup parcele za Šolsko poslopje Ljubljana, 5. marca V petek je bila v mestni posve^Tunici ;veja šolskega odbora strokovnih nadaljevalnih šol mestne občine ljubljanske. Na nji so razpravljali o važnih zadevah, predvsem o novem proračunu strokovnUi nadaljevalnih sol. Predsedoval ji je predsednik šolskega odbora podžupan dr. Vladi-mir Ravnihar. V preteklem šolskem letu je banska uprava prispevala za vzdrževanje Sol 200 tisoč din, Zbornica za TOI 25.200 din ln razna obrtniška društva 4250 din. Sami vajenci so plačali 216.219 din. Stavbni fond za šolsko poslopje strokovnih nadaljevalnih šol se je lani povečal na 712.$63 d mar je v. Iz tajniškega poročila mestnega višjega konvsarja dr. Freliha posnemamo, da je bilo v šolskem letu 1938-39 v začetku vpisanih 1493 vajencev, ob koncu leta pa 1361. Učni smoter je doseglo 1268 učencev. Odhodno spričevalo je prejelo 346 vajencev. V odstotkih izraženo je izdelalo 93% vpisanih vajencev, neteprašanih odnosno slabo ocenjenih pa jih je bilo 7%. V novem šolskem letu je bilo na vseh strokovnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani 1532 vajencev. Računski zaključek za preteklo šolsko i leto izkazuje 680.644 din izdatkov in 6S1 * I tisoč 168 din dohodkov. Mestna občina je j nakazala 210.008 din podpore Ln sicer 175 tisloč din za redno vzdrževanje šol, 35.000 din pa v gradbeni fond. Proračun za sedanje šolsko leto izkazuje 682.000 din Izdatkov bi prav toliko dohodkov. Pouk (v 60 razredih) traja v Šolskem letu 9 mesecev po 10 ur tedensko. Tajnik je poročal v spomenici 15 obrtniških združenj glede vpisovanja ln plačevanja vpisnine na strokovnih nadaljevalnih Šolah. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da bodo obrtnika združenja opozorili Že Ob koncu šolskega leta, kako in s kakšnimi dokumenti je treba vpisovati posamezne vajence v Solo. Glede plačevanja vplsnit.e, ki znaša na leto 180 din aH 20 din mesečno, pa je bilo sklenjeno naprositi obrtaišika združenja, naj vplivajo na mojstre, da plačajo ta znesek za svoje vajence največ v treh obrokih. Pri debati je predložil zastopnik Delavske zbornice Jože Berdajs resolucijo, v kateri opozarja, da šolnina po zakonu ni predpisana ter da je za to treba vajence povsem oprostiti plačevanja, šolski odbor more pobirati le prispevke za učila. Sprejet je bdi predlog da to resolucijo predlože banski upravi Končno je bOo sklenjeno, da s sredstvi stavbnega fonda kupijo parcelo ob Linhartovi ulici. Parcela meri 11.000 kv. metrov. Za nakup se bodo začeli takoj pogajatL Snežne razmere Por. .-ilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Maribora, SPD in JZSS 5, marca 1940. Kateče-rianica 870 m: —4, delno Oblačno, vetrovno, 30 cm snega, osojno arez, skakalnica uporabna. Planica-Slatine (Dom Dlrija) 95o m: —6, delno oblačno. 60 cm snega, osojno srež, drsališče uporabno. Kranjska gora 810 m: —4, barometer pada, megleno, 45 cm snega, aren, Podkoren 800 m: —4, delno oblačno, mirno, 45 cm snega, aren. Krnica: 150 cm snega, sren. Radovljlca 470 m: —3, delno oblačno, mirno, 30 cm snega, osojno srež. Bohinj-Sv. Janez 580 m: —4, delno oblačno, mirno, 80 cm snega, prisojno jušan, Bled 501 m: —4, barometer pada, delno oblačno, 30 cm snega, aren. Dom na Koroni 1520 ni: —1, jasno, 135 cm snega, osrenjen. Koča pri Triglavskih jezerih: —3, jasno, 150 cm jnega, osrenjen. Dom na Krvavca 1700 m: —4, delno oblačno, 100 cm snega, osrenjen. Koča na Veliki planini 1558 m: —3, delno oblačno, 65 cm snega, osrenjen. Bloke 900 m: —4, barometar pada, vetrovno, 18 cm snega. Polževo 820 m: +2, delno oblačno, vetrovno. 18 cm snega, južen. ŠAH Dre vi igra drugo moštvo Ljubljanskega šahovskega kluba proti drugemu moštvu Centralnega šahovskega kluba. Pričete k ob 20. Lokal: kavarna Zvezda. Jutri v sredo 6. t. m. bo Igralo tretje moštvo Ljubljanskega šahovskega kluba z drugim moštvom š. K. Koiotan. P riče tek ob 21. Lokal: kavarna >Zvezda<. Smrt zaradi nesrečne ljubezni Jesenice, 5. maica. Davi ob 8.45 se je na stanovanju svojih staršev ustrelil 241etnl tovarniški delavec Ludovik Mikal, sin tovarniškega lovca Matevža Mikla, ki stanuje na Cankarjevi cesti št. 7. Ludovik se je v zadnjem času zelo zaljubil v neko natakarico in se hotel z njo tudi poročiti, toda dekle mu ni vračalo ljubezni, tako da je nesrečni mladenič videl izhod samo v smrti. Davi se je z očetovo lovsko puško še v sami spalni obleki ustrelil naravnost v srce. filbre so mu prestreUle ves zgornji del telesa, tako da je bil takoj mrtev. Njegova mati, ki je bila v kuhinji, je takoj prihitela v sobo, a nesrečni sin je bU že mrtev. Zadnje čase je bil fant zelo potrt, a svojci niso mogli ugotoviti, kaj je temu vzrok. Ludovik je bil simpatičen, marljiv mladenič. Bodi mu ohranjen lep spomin, hudo prizadeti rodbini naše so-žalje! Prt zdravnika. Zdravnik: Ali ste se že kdaj s kom posvetovali o svoji bolezni? Bolnik: Da, z našim drogeristom. Zdravnik: No, ta vam je gotovo svetoval lepo neumnost. Bolnik: Svetoval mi je, naj se obrnem na vas, gospod doktor J Stev. 53 >SLOVENSICI NAROD«, *oe*k. «. IMA. Strem 3 DNEVNE VESTI Možače z ožganimi prati »Nove tmme kadilcev tvorijo sedaj ženske. Včeraj je kajenje pri ženskah veljalo se kot nedostojno, da nos je izraz prave odl.Ke. VSatal prava tiania je šele dama, kadar ima cigareto v rokah. K °nim trem minjonom već za tobak v Ljubljani v Letu 1S3J. so gotovo prispevale n°ve »dame«. Tako mi urago plačujemo osvoboditev tene iz Srednjeveških okov. Vamestu duftev- no ■aoSSale in zanemarjene, neprenehoma rodeče žene imamu s»edaj Sproščeno, visoKo uobraženo damo, sigurnega nastopa in ljubke zunanjosti vse do visoke starosti, zal le prerado pa ee name* t u tega ideala razvijejo v m^žace i ožganimi prsti, ded-čev^kimi manir-iini v ljubezni in vsem 7siiianjtnn življenju. Eflhso alkohola &c d«->;ej še niao lotile. Za to je menda potrebni res pravi moški. Antinikutfn»Ka propagamla postaja po-trebnejia ?^olj kakor kdajkoli prej. Obvarovati moramo ženski »vel v trenutku njegove osvoboditve pred nevarnostmi, ki jih prinaša svobodno življenje, da nam bo ostal zdra\ in svoboden ženski rod, lepil kakor klajkoli. Pkur»nega premoženja SUZORja ^00 milijonov din. Razen tega bi pa novi nosilec delavskega zavarovanja za banovino Hrvatsko prevzel še vse objekte SUZORja na svojem področju. Končno pripominjajo v nekoliko oemagoškem tonu. da je razmejitev potrebna Čira prej. da bi ne prišlo do kaj taksnega kakor pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, češ, da ima 70,000.000 din deficita in da bodo zavarovanci ostali • :ez pokojnine, če ne bo ob pravem času saniran, Ankom o n.Vtu uredbe o zaposlitvi mornarjev. V Splitu je bila anketa, ki jo je -~kl:cal oddelek socialne politike ban-sk" uprave v Zagrebu. Na nji so razpravljali o načrtu uredbe o zaposlitvi mornarjev. Po tem načrtu bi bili ustanovljeni urad:, ki bi skrbeli za zaposlitev mornarjev, in sicer bi bil osrednji urad v Splitu, eks pozi tu re pa na Sušaku, Dubrovniku in Kotoru. Iz legij.- korogkij, borcev. V nedeljo 10. marca bo ustanovni občni zbor kra- '•r.e organizacije legije koroških borcev | v skepicah. Članstvo krajevne organizacije v Mežici obveščamo, da bo in. redni občni zbor v gostilni S topa. r v nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne, člani krajevne orgr„niza.eije v Litiji iz okoliša Zagorje ob Sovi bedo imeli infoirnativni sestanek v Zagorju. Podrobna navodila bodo prejeli od svojega poverjen lika. - Vprašanje DVoza k<>k*a iz Nemčije rešeno. Po vesteh iz Becgrada je dosežen sporazum med NmČijo in Jugoslavijo o uvozu koksa iz Nemčije. Naša industrija je zadnje čase preživljala hude težave zaradi pomanjkanja koksa. Zdaj so se sporazumeli, da bo naša država dobavljala Nemčiji boksit, ki ga bo odpošiljala po želeganici in ne po morju, kakor doslej. Vagone bodo ob povratku uporabili za prevez koksa v našo državo. — Mlinska industrija zahteva izločitev raOfce iz uredbe o konti-oii cen. Strokovna organizacija mlinske industrije se je obrnila na pristojno mesto z zahtevo, naj bi izločili iz seznama po uredbi o kontroli cen zaščitenih življenjskih potrebščin moko. Mlinarji namreč trde, da kontrola cen moke ne more biti učinkovita in ne pravična, če tudi pšenica ni v seznamu zaščitenih življenjskih potrebščin. Zato zahtevajo razširitev kontrole cen tudi na pšenico ali odpravo kontrole na moko. — Angleška ladja pristala v šibCniški biki. v aibeniskem pristanišču se je zasidrala angleška trgovska ladja »Durso*. Naložila je 30 vagonov mangana iz skladišč tovarne La Dalmatienne. Ladja je zbu-rrila veliko pozornost, ker zaonje čase pristajajo le redko tuje ladje v naši pristaniščih. —Nesreča italijanske jadrnice. Pri Trogiru je nasedla italijanska motorna jadrnica »Cesare Batistih. Reševalna dela so že končana. Jadrnico je rešil remorker družbe Tripkovic iz Trsta. — Občni zbor Narodna banke. Včeraj je bil v Beogradu 20. redni občni zbor Narodne banke, ki ga je vodil guverner dr. Dragot n Protič. Poslovno poročilo za leto 1939 izkazuje 129,015.125 din brutto dohodkov in 115 306.2S3 izdatkov. Čisti dobiček torej znaša 52,708.842 din. Od či-rtega dobička odpade na rezervni sklad 10 milijonov din. ostanek pa se razdeli na clehičarje in državo. Po zakonu o Narodni banki pripada delničarjem 25,445.396, državi pa 17.263.446 din. Upravni odbor je predlagal zboru podelitev dobička delničarjem po 400 din, kar skupno znaša 24 milijonov din. ostanek približno poldrug milijon din pa gre v fond za izpopolnjevanje dividend. Dividende bodo izplačevali jutri. — Naša rudarska in topilnica produK-cija januarja. Prejšnji mesec se zlasti ] povečala produkcija rjavega premoga v primeru z januarjem lani. Znašala je na $8470 ton ali 18% več Produkcija lignita je pa bila večja za 11.760 ton ali okrog IO«/,*. Kromove rude so nakopali S72 ton več ali 37o , svinčene za 4558 ton ah 6.6»/* j antimonske za 648 ton ali 44 odstotkov, j nakienega koncentrata 2873 ton ali 70.;* j odstotka. Toda nazadovala je produkcija , železne rude za 26.424 ton ali /1»/« boksi- j ta za 11.605 i66rć), kromovoga končen- i trata, pinta, cmkovega koncentrata, ma- | gnezita itd. Med topiln ftkimi produkti je nazadovala produkcija železa za 6.48*0. produkcija kirvmovega bakra ne je pa povečala za i9Arr. elektrolitnega za 29.1° surovega .▼vinca pa celo za 82.5°/o- — Povečanje tujskega prometa v Splitu. Lani je tujski promet v Splitu precej narasel, čeprav hi človek pričakoval, da bodo naša letoviška primorska mesta zelo prizadeta zaradi nemirnih <\asov. Število domačih poetov je bilo sicer iani ne-' «iiko manjše, znašalo je 31.651. pnedlan--..:m pa 37.861, a večje je bilo število . čnin. Znašalo je 134.594 (predlanskim 112.173). Tudi pri inozemskih gostih se je s* c vilo nočnin povečalo. Zadovoljiv tujski promet v Splitu je bil tudi prejšnji mesec. T^ani januarja je bilo 4149 nočnin s 827 gosti, preanji mesec pa 4332 nočnin s 1099 #osrti. Lani je bilo vse leto v Splitu 15.779 inozemskih gostov (predlanskim 17.162), nočnin pa 61.855 (46.894). — Zakaj primanjkuje nula? v mnogih krajih v državi zadnje čase čim dalje bolj občutno primanjkuje mila. V Zagrebu deluje zavod za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva, ki si je nadel nalogo, da preišče vzroke pomanjkanja mila v naši državi. Zavod bo sklical v ta namen veliko anketo. Po izjavi direktorja Zavoda dr. Bičaniča nam primanjkuje mila predvsem zato. ker moramo uvažati loj, a uvoz surovin je zdaj zelo otežkočen. Naši državi bi pa nikakor ne bilo treba uvažati loja. saj imamo muogo goveje živine, lani smo je izvozili 35.293. vendar nam primanjkuje loja, ker izvažamo predvsem živino in ne meso. Ce oi živino klali doma in izvažali meso bi imeli dovolj loja. Mesa pa ne moremo mnogo izvažati, ker nimamo hladilnih vagonov. Izvoz mesa je pozimi precej narasel, dokler je bilo dovolj hladno, zdaj pa zopet izvažamo mnogo več živine kakor mesa. Loj uvažamo iz Južne Amerike in Avstralije. — Nesreča ne počiva. 201etni posestnikov sin Alojz Jerman iz Kaplje vasi pri Komendi je včeraj ogledoval samokres, ki ga je držal v roki. Orožje pa se mu je nenadoma sprožilo in je krogla Jermana pogodila v desno nogo, kjer mu je obtičala. — Po nesreči je bil obstreljen tudi 211etni delavec Franc Gorišek iz St. Vida pri Stični. S kroglo iz samokresa ga je ustrelil v levo nogo neki F., ki je razkazoval orožje. — Tovarniška delavka Ana Habičeva iz Zadvora je snoči padla s kolesa in si zlomila desno roko. — Kočarjev sin Ivan Ko-valev iz St. Ruperta na Dolenjskem je imel nekaj opravka pod kozolcem, kjer mu je padla na glavo deska in ga teže poškodovala. — lOletna delavčeva hčerka Bernarda Dobravec iz Bohinjske Bistrice je včeraj, stoječa poleg štedilnika, dobila epilep-tični napad in se pri tem oparila z vrelo kavo po vsem životu. — Pri smučanju si je zlomil levo nogo Alojz Lampič iz Ljub. ljane. — V bolnico so spravili včeraj popoldne tudi 601etnega železniškega uslužbenca Jakoba Skubica iz Ljubljane, ki je doma na vrtu tako nesrečno padel, da si je zlomil več reber. — Netočne vesti o prodaji naših ladij. Zadnje čase so se razširile vesti, da naše paroplovne družbe nameravajo prodati Angležem ladji r Kraljico Marijo« in »Prin-ceso Olgo«. Te vesti pa zdaj demantirajo s poučenih mest ter trde, da ni bilo nobenih pogajanj za prodajo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, topleje in nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je bila najvišja temperatura v Splitu in Dubrovniku 11, v Kumboru 10. na Rabu 7, v Mariboru 8. v Ljubljani 6.6, v Sarajevu in Visu 5. v Beogradu 4, v Zagrebu 0.0 stopinj C. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.2, temperatura je znašala 3.0. Iz LJubljane —lj Občni zbor Osrednjega društva SPD bo v petek 5. aprila t. 1. ob 20. v dvorani delavske zbornice na Miklošičevi cesti z običajnim dnevnim redom. —lj Ponovitev Prešernovega sonetnega venca kot kantate skladatelja škerjanca bo v petek 8 t. ni. ob pol 19. v veliki unlonski dvorani. Glasbeni Matici je bua z raznih strani izražena želja, da bi se koncert ponovil Pri ponovitvi bo nastopu celotni aparat kakor pri prvotni izvedbi pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. —lj Vzgojni teden za starše bosta priredili upraviteljstvi ljudske in meščanske šole v Zgoi. Šiški s pomočjo Pedagoškega društva v Ljubljani. Predavanja booo v šolskem poslopju vsak večer ob 20.: 4. marca prof. R. Kobilica »Vzgojno sodelovanje šole in doma«; 5. marca M. Zor »Vzgoja za družbo t; 6. marca dr. F. Mia »Pomen otrokovega uspeha v življenju«; 7. marca prof. A. černejeva s-Vzgojne napa ke<: 8 marca prof. V. Copio »-Narodnostna in državljanska vzgoja«; 9. marca dr. St. Gogala -»Spolna vzgoja«. Vabljeni vsi starši!_ PRIDITE v kavarno »Stritar« kjer je danes v torek odprto do 5. zjutraj! gimnazije v Vegovi ulici. Predaval bo g. nadzornik JoMp štrekejj, ki bo predvajal razna škropila in način njth uporabe Vstop prost. —lj Tatinski prsti povsod. Na Domžalski cesti je vlomil neznan zlikovce v trafik o Al. Godce ve in se pošteno založil s cigaretami, cigarami in različnimi razglednicami. Ukradel je tudi nekaj žepnih električnih svetilk, nekaj čokolade ter nekaj drobiža Godčeva je oškodovana za 1700 din. — Te dni je bilo vlomljeno v stanovanje * Staniče vi ulici 24. Vlomilec je odnesel Z. K. zlato zapestnico v obliki verižice, dolge srebrno o vratno verižico, zlato o vratno verižico z medaljonckom. par zlatih uhanov in dva zlata prstana. Vlomilec je napravi, nekaj nad 1000 din ikode. — Drzen vlomilec je predelnočnjim obiskal tudi stanovanje Ivane R. na Viču, kjer je ukrao>l nekaj moške in ženske obleke. —lj Avtobus LJubljana—Bloke — PrCzid zopet redno obratuje. Odhod iz Ljubljane ob 15.40. prihod v Ljubljano ob 7.30. Vlomilca v drogerijo »Hermes« aretirana Zagrebška policija je imela te dni zeio dober lov, ker se ji je posrečilo izslediti vlomilca, ki sta se v Ljubljani založila izredno dobro s fotografskimi aparati ter jo popihala v Zagreb. Aretirana »ta bila Dragutin K rižu jak in Dušan Kamenšek. S Križnjakom ima policija te nad 10 let mnogo dela. Bil je že obsojen zaradi uboja dveh policijskih agentov Tremskega in Keče na 18 let robije, a kazni ni presedel ker je bil amnestiran. Pred tedni je bilo vlomljeno v Zagrebu v lokal tvrdke Henn in vlomilci so odnesli za 20.000 din blaga Policija jih je že dolgo zasledovala in končno je odkrila, da so bili nekateri predmeti ukradeni pri Hennu prodani na zagrebški periferiji. Na podlagi tega so izsledili Križnjaka in ga aretirali v njegovem stanovanju. Pri preiskavi so našli več novih fotografskih aparatov in Križnjak je trdil, da je strasten fotoamater ter da ze dolgo vlaga vse svoje prihranke v fotografske aparate. Vendar je končno priznal, da so bili ti aparati ukradeni v Ljubljani ter da jih je ukradel skupno z nekim Dušanom Kamenskom. Aretirali so tudi njega In našli na njegovem stanovanju nad 40 fotografskih aparatov. Oba sta vlom priznala. Volitve obratnih zaupnikov v Zagorju Tudi v zagorskem obratu TPD so bile v nedeljo 3. marca od 7. do 17. volitve obratnih zaupnikov, ki so potekle v popolnem redu. Volilnih upravičencev je bilo 1127. volitev pa se je udeležilo 876 volilcev, približno 77 odstotkov vseh upravičencev. Lista Zveze rudarjev (socialistična) je dobila 541 glasov in po proporcu 10 obratnih zaupnikov, Jugoslovanska strokovna zveza (krščanski socialisti) 196 glasov in 4 zaupnike, Narodna strokovna zveza pa 130 glasov in 2 zaupnika. Volitve je vodil gosp. Anton Krautberger v prisotnosti zastopnika TPD g. Vinka Muroviča. Iz Hrastnika — Lep uspeh Narodne strokovne zveae. Že pri zadnjih volitvah v krajevno bratov-sko skladnico v Hrastniku je dobila NSZ 17 mandatov in 171 glasov, v nedeljo pa so bile volitve obratnih zaupnikov, pri katerih je bil porast glasov NSZ nad vse nepričakovan in so rudarji izkazali popolno zaupanje predstavnikom NSZ. Lista narodnega delavstva je dobila absolutno večino 267 glasov (7 zaupnikov), zveza rudarjev Jugoslavije je dobila 170 glasov (4 zaupnike), Jugoslovanska strokovna zveza pa 89 glasov (2 zaupnika). NSZ je torej v teku enega tedna pridobila 100 glasov, medtem ko sta jih obe ostali skupini izgubili. Volilna borba je bila precej ostra, toda kljub temu so šli rudarji zavedno na volišče in oddali glasove tistim, ki so res vedno in povsod pravilno zagovarjali rudavsUo interese. Iz Celja —c Mizarji so zborovali. V nedeljo je bil v Celju redni letni občni zbor Združenja mizarjev v Celju. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo delo združenja v preteklem poslovnem letu prav uspešno. Na občnem zboru je bil tu-J di sprejet proračun za novo poslovno leto. Obširna in živahna debata se je razvila o mestni uvoznini, ker morajo mizarji iz celjskega okoliša, ki so člani celjskega združenja, plačevati za blago, ki ga uvažajo v mesto, visoko uvoznino. Končno so se zborovalci izrekli proti ukinitvi obrtniških združenj. —c Težka »kala je upropastila rodbino. V soboto popoldne se je dogodila v Vo-arušu blizu st. Jakoba pri fet. Jurju ob juž. žel. težka nesreča, ki je terjala človeško življenje. V Vodrušu ima 391etni Franc Zidar v najemu kočo, v kateri je I živel s s\ojo ženo in štirimi otroki, Rodbl-I na je revna In se je kljub marljivosti star-! šev le prav skromno preživljala. Ko je ! bil Zidar z vso svojo rodbino v soboto po-| poldne v koči, se je okrog 14.30 v višini nad hišo odtrgala velika skala in zgrmela po pobočju proti hiši. Skala je treačila z vso silo od strani v hišo. Zaradi silnega udarca se je zrušil strop in pokopal Zidarjeve pod seboj. Ruševine stropa ao 15 mesecev staro Zidarjevo hčerko Štefko, ki jo we ravno držala njena 12 le t na sestra "" j Karolina v naročju, zmečkale in na mestu —lj Ljudska univerza, Kongresni trg, usmrtile. Franc Zidar je dobil težke po mala dvorana Filharmonije. Jutri bo ob 20. predaval psihiater dr. Miroslav Hribar o temi: Psihologija zločina. Vstop prest. 133—n —lj Nastop gojencev glasbene šole »Sloge«, v sredo 6. t. m. bo ob 18. interni nastop gojencev glasbene šole >Sloge< v šolski glasbeni dvorani. Na sporedu bodo skladbe veselega značaja. Nastopili bodo gojenci solo petja in raznih, glasbil. 134-n lj— Nov grob. Davi je umrla v Ljubljani r>o kratki mučni bolezni ga. Antonija Lotrič. sestra s. Jakoba 2ebreta. naduči-telia v pokoju. Pokojnica ie bila sološno spoštovana in priljubljena žena Cas pogreba bo obiavljen jutri. Pokoinici blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! —Ij Navodila za zim**k« in poletno Škropljenje sadnega drevja bodo dobili lastniki vrtov pri predavanju, ki bo jutri ob 19. v kemijski dvorani j. drž. realne škodbe na glavi in notranje poškodbe v trebuhu, njegova žena Ljudmila m 121etna hčerka Karolina sta dobili težje, 71etna hčerka Angela lažje poškodbe, petletni sinček Franc pa je ostal nepoškodovan. Smrtno ponesrečeno hčerkico Štefko so pokopah na domačem pokopališču, ostali člani rodbine pa so sedaj v oskrbi pri sorodnikih. Zidarjeva rodbina je sedaj brez sredstev in si sama ne more pomagati iz strašne nesreče, ki jo je zadela. Zato prosimo usmiljene ljudi, da bi jI priskočili na pomoč z darili v blagu ali gotovini. Darila pošljite na naslov: Franc Zidar, Vo-druš pri Sv. Jakobu, pošta Sv. Jurij pri Celju. —c Sestanek upokojenega učitelfstva iz Celja in okolice bo v četrtek 7. t. m. ob 14. v nabavi jalni zadrugi v Celju. —c žrtve nesreč. Ko ae je 53letni Se- I iezniški kretnik Franc Jevšinck iz Vrh pri ISAMO AE DANES ob 16., 19. in 21. uri globok ljubezenski film ganljive vsebine, s katerim bo sočustvovala vsaka žena in vsako dekle! — Ljubesen na razpotju! Težka odločitev dekleta, ki naj se odloči za ljubezen, za katero je živela dolgo vrsto let in za ljubezen, v katero jo je nagnala pustolovščina ene noči! rrCTD JS JS kf/«rff WV A Paul Hartmann, Leni Marcnbaeh, Han s 1 HA ANu£Lll\A Sohnker. — KINO SLOGA, teh 27-30. Monumentalno filmsko delo v prekrasnih naravnih barvah! — Ob 16., 19. in 21. uri. Anna Neagie iu popularni Adolf Wohl- £ frf ^f claVnlfl lfit bruck. — Zgodovinske osebnosti in sve- »C»*liC»i5* MtJTIimU tovni dogodki ob času vladanja mogočne KINO UNION, tel. Ž2-21 angleške kraljice Viktorije. -- Film, ki mora zanimati slehernega lnteligenta: Razprodane predstave Salve smeha! Han* Moser, Thčo Lingen, Luele Eugilsch tri,,mnr*^JTehapoln, NEZVESTI LJUBIMEC KINO MATICA — TfclL. 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. url štorah vračal v sobote .z službe domov, je padel na poledenelih tleh in si zlomil levo nogo pod kolenom. Te dni je padel »Tletni Franc Orožen, dninar brez stalnega bivališča, v St. Andražu pri Velenju ln m zlomil desno roko v zapestju. V Loki »rl Vojniku je padel 561etnl dninar Jernej Homan na poledenelih tleh in &i zlomil tri prste na levi roki. V nedeljo popoldne j* padel lSIetni kočarjev sin Emil Santl i« Gaberja pri Celju pri smučanju in si zlomil levo nogo v gležnju. Ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. Gostovanje Ve Majdičeve iti B* Popova v Puccinijevi »Tosci« Močan uspeh dveh blvSih naših opernih članov Ljubljana, 5. marca Vprašanje, kako popolnitl in deloma pre-osuovati nas operni solistovskl ansambl. postaja v drugi polovici sezone zopet aktualno. Od ukrepov je odvisno, kakšen bo mogel biti repertoar bodočih sezon in kakšna bo kvaliteta predstav. Kakor vsa operna gledališča v Evropi, se je moralo pod silo razmer odločiti tudi naše v največji meri za sistem gostovanj in pičlega domačega stalnega osebji. Za operno upravo zelo težak in negotov je ta sistem, ker je odvisen od dobre volje in uslužnosti drugih uprav. A doslej se je obnesel. Na srečo izvajajo naSi bivši člani bogat repertoar v domačem Jeziku, kar je bistvena zahteva tudi slovenskega Narodnega gledališča. Gostje Gjungjenčeva, Gostič in Križaj nam pojo slovenski in le izjemoma srbsko-hrvatski. Tudi Marijan Rus se nam že dolgo obeta v slovenskih partijah, pa morda bomo slišali še katerega rojaka ali rojakinjo, ki nam obudi prijetne spomine a slovenskim besedilom. Uspeh dosedanjih gostovanj je zelo ugoden v umetniškem in — posebno razveseljiv — tudi v gmotnem pogledu. Pestrost repertoarja in kvalitetna višina predstav z gosti sta dvignila dohodke letošnjih opernih predstav na več kakor dvojno višino lanske sezone. To dokazuje, da zanimanje za slovenske operne predstave nikakor ni padlo, kakor so nekateri bali, temveč je zopet na-iaslo. Razprodane operne hiše niso več Izjemne, temveč skoro redne. Naš optimizem glede občinstva in opernega osebja nas torej doslej ni varal. In dobre nade smemo gojiti še nndalje. Toda sedanji repertoar se bo naposled le obrabil in naši gostje nam bodo morali prinašati tudi izprememb, novosti. Predvsem pa bo moral postati domači operni ansambl sposoben samostojnih ustvaritev brez odvisnosti od uslužnosti drugih opernih uprav. Zato izkuša uprava produktivno moč domačega solistovskega osebja primerno in v okviru gmotnih svojih sredstev dvigniti. Razveselilo nas je torej gostovanje dveh bivših naših opernih članov v Puccinijevi Tosci«. Vere Majdičeve ln Borisa Popova. Oba sta nam ljuba znanca, priznana zrela pevska umetnika velike odrske rutine in Iz Mokronoga — Lepa akademija NSZ v Mokronogu. V nedeljo 3. t. m. je priredila Narodna strokovna zveza v Mokronogu lepo akademijo. Za prireditev je bilo veliko zanimanja dvorana Sokolskega doma je bila prenapolnjena. Občinstvo je prišlo na svoj račun, ker je akademija izvrstno uspela Na dnevnem redu so bile tamburaške točke, recitacije, nazadnje pa se je izvajala veseloigra »Kovačev student« s tamburaškim orkestrom. Precizno izvajanje tam-buraškega orkestra, ki ga je vodil g. Lojze Karmelj, je občinstvo sprejelo z živahnim odobravanjem. Pevske točke so izvajali člani dramskega odseka NSZ odlično in v največje zadovoljstvo občinstva. Med odmori je občinstvo zabaval s prav posrečenimi kupleti g. Milan Vozel j, ki je moral celo ponavljati izvajanje. V splošnem je bila prireditev prav prisrčna in se je občinstvo prav razvedrilo ter nasmejanih obrazov zapuščalo sokolsko dvorano z željo, da se čimprej priredi kaka podobna prireditev. obsežnega opernega repertoarja. In oba sta nastopila s slovenskim jezikom. Vzli«" temu, da je bila ->Toscav z najrazličnejšimi velikimi in majhnimi pevci neštetokrat izvajana na našem odru. sta gosta s svojim ugledom pritegnila toliko občinstva, da je bila hiša izvrstno zasedena. Vera M.ijdičeva v naslovni veliki partiji je bila pevski odlična, Igralski pa zlasti v prvem dejanju topla, a vseskozi Ži-vahna in dramatično močna. Ako smo že ugotovili, da je v p?vskmi pogledu napravila zadnja, leta velik korak navzgor, da poje resnično lepo in z umetniškim okusom, moramo to pot podčrtati tudi njeno igro. ki se je razmahnila. Specialni aplavzi med dejanji, dolgo izražano priznanje po molitvi in obilje šopkov. Ki jih je prejemala po prvem in drugem dejanju, so clckaz. da ie ugajala s svojo umetnostjo in žela velik uspeh. Odlični njen izgovor teksta, prisrčnost njene kreacije in naposled njene stilske lepe toalete je treba vsekakor se posebej naglasiti. Maidičeva bi bila dobra pridobitev. Boris Popov kot Scarpia nam je ostal v najbolj-em spominu iz prejšnjih let in radi priznamo, da je svojo krasno, elegantno kreacijo vzdržal na viflini zunanje in notranje, po svoji osebnosti, silni Igri. romantično zabarvani s širokimi, živčnimi kretnjami nestrpnega nasilnika pohrtnika. pa tudi s svojim mogočnim, prodornim basovskim baritonom. Scarpia je partija za njegov glas in ker se je iznebil prehlada, je z njo polno zadovoljeval. Tudi besedilo je pel v slovenščini neprimerno lepše in bolje kakor Luno. Lahko usrotavljamo. da je gospod Popov žel resničen umetniški uspeh ter bi bilo njegovo stalno gostovanje v takih basbaritonskih partijah dobrodošlo. Glasovno in igralski izvrsten ln trajno zmagovit je bil zopet Franci z Matijem Cavaradossijem ter je žel zinj posebna priznanja na običajnih točkah (pred sliko, z Victorto in ob poslednjem pismu). Drago Zupan je Imeniten cerkvenik, Dol-ničar prav dober Angelotti. Joško Rus izrazit Spoletta in španova prijeten glas pastirčka. V prvem dejanju je uprizoritev z oltarjem in procesijo v ozadju mnogo pridobila. Fr. G. KOLEDAR Danes: Torek, 5. marca: Janez Jožef od Križa DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Nezvesti ljubimec Kino Sloga: Sestra Angelika Kino Union: Šestdeset slavnih let Ljubljanska strelska družina občni zbor ob 18. v društvenih prostorih na Masary-kovi cesti 14/11. v palači »Grafike« DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohlnec ded.. Rimska cesta 31. Zbor lovcev Ljubljana, 5. marea V salonu kolodvorske restavracije je bil snoči IV. redni občni zbor »Lovskega društva Ljubljana«, ob lepi udeležbi članstva. Zbor je otvoril predsednik g. dr. Ivan Tavčar, ki je po pozdravu navzočih, med njimi zastopnika zveze SLD g. nadsv. Mladiča, počastil spomin še3tih umrlih članov. G. predsednik je nadalje poudaril prizadevanja odbora, da bi poživil društveno življenje, zlasti na podeželju. Opozoril je na hudo zimo. ki smo jo preživeli letos. Po poročilih z dežele je zlasti trpela srnjad in gamsi. Izguba pri tej plemeniti divjadi je naravnost katastrofalna, kar bo treba upoštevati pri odstrelu. Po poročilu tajnika g. inž. Mirka Su-šteišiča, je imelo društvo 924 članov. Odbor je lani razdelil 1500 din nagrad za pobijanje divjega lova posameznim orožniškim postajam. Organiziral je tudi boj proti vranam, a poizkus ni povsem uspel. Zaradi umora dveh lovskih čuvajev Odlazka ' in škapina je odbor poslal zvezi predlog, naj njen pravni odsek prouči zakonske določbe o rabi orožja v sili in sestavi predloge za njihovo spremembo. Po poročilih ostalih odbornikov je bilo sklenjeno, da ostane tudi za prihodnje leto članarina 20 din kakor je bila lani. Sledile so volitve štirih članov odbora in njih namestnikov ter ao bili določeni tudi novi delegati za zvezino glavno skupščino. Nase gledališče DRAMA 2ačetek ob 20. uri Torek. 5. marca: zaprto. (Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru: Zupanova Mieka) Sreda. 6. marca: Strahopetec. Izven četrtek. 7. marca: Asmodej. Red četrtek. ppt«»k. 8. marca: ob 15. uri: Profesor Kle-per.. Izven. Predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Ob 20. uri: Hrvatski literarni ve,čer. Izven Sobota. 9. marca: 2ene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od lrt din navzdol. (25 predstava) OPERA Začetek ob 20 uri T«rek, 5. marca: Lumpacius Vagabunduj. Red B. Sreda, 6. marca: Figa rova svatba Red Sreda. Četrtek, 7. marca: Rusalka. Red A. Petek. 8. marca: zaprto Sobota. 9. marca: ob 15. url: Obuti maček-Gostovanje Dječjega carstva lz Zagreba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Balet HrestaČ. Ba-jnzzo. Izven. Gostovanje Marušlca Iz Senovega — G. Stcrman zapušča »Delavski dom*. Kakor smo že poročali, je bil »Delavski dom« prodan. Ker je novi gospodar uvedel nov vozni red, katerega pa sc dosedanji najemnik gostilne g. Sterman ne more držati, je sklenil lokal zapustiti. Vse delavstvo, ki je tako rado obiskovalo svojega zaupnika g. Sterman* v nje«>vi gostilni, kjer so se ob kozarcu dobrega vina razvijali pogovori o težkem delu, želi samo, da bi g. Sterman ne >ci /a dolgo ni «f4o> pust«. Štev. 53 Hore Belisha o norveškem problemu Norveška je revolver, naperjen proti srca Anglije — Angleški narod mora ugo toviti, ali ni krogla namenjena njemu Pozornost Evrope in tudi vsega ostalega kulturnega sveta so dogodki v zadnjem času obrnili proti severu in proti vzhodu, to je proti skandinavskim državam in proti Črnemu morju in Kavkazu. Norvešk: in črnomoiski problem sta se pridružila vrsti problemov, ki mučijo danes ves svet. Bivši angleški vojni minister Leslie Hore-Belisha je v enem svojih zadnjih člankov prav zanimivo očrtal »norveški« problem. Gotovo je, piše Belisha, da se je trenutno težišče premaknilo z zapadne fronte proti severu Evrope. Na Maginotovi in Siegfriedovi črti čakajo armade in vprašanje je, ali se bo monotonost tega čakanja kdaj spremenila. Vojaki st:ažijo na utrdbah, kopljejo, spopolnjujejo ovire, na obeh stianeh zemlje, ki ne pripada nikomur, slet i jo enaki dnevi enakim nočem. Kakor je narave groza pred praznoto, tako zaničuje strateg stagnacijo. Hoče se mu premikanja, presenečenja in manevriranja. Najljubše mu je manevriranje v boku in obkroževanje nasprotne armade. Med svetovno vojno je bila nenadna zasedba Belgije poizkus takega strateškega manevra. Dogodki bodo pokazali, ali je bil to zadnji roizkus te vrste na zapadni fronti. Ah morejo Nemci in Rusi priti Angležem do živega od stkani? Anglija leži po svoji zemljepisni legi nasproti najbolj bogatih predelov kontinenta, nasproti Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije. S svojih oporišč more nadzorovati ves pomorski promet v tem predelu, ki je najbogatejši v Kvropi, ker ima največ industrije in ker se tu javlja najbolj močno duh po' jetnosti in delavnosti. V mirnem času se je Anglija posluževala svojega privnegiranega položaja, da je zagotovila svobodo na morju v tem predelu sveta. V ojnem času se je vedno posluževala tega položaja, da si je ohranila gospostvo nad morjem, izvajala je blokado, s katero je . edno hotela preprečiti dovažanje sirov in n živeža v sovražnikovo deželo. Med svetovno vojno je Anglija to sredstvo upodabljala z največjim uspehom ter je Nem-Mjo prisilila, da je položila orožje. Zato je Nemčija že dolgo premišljevala, kako bi bila temu orožju kos. S svojo pomorsko silo ne more izvesti direktne obrambe proti angleški pomorski sili, pač pa so ji cobrodošli otoki in pristanišča, v katerih se podmornice in vojne ladje lahko odpočijejo in založijo s kurivom in živežem. Pogled na zemljepisno karto kaže, da je Norveška gospodar nad eno stranjo Anglije. Če bi bila Norveška Angliji sovražna in bi imela močno vojno brodov-je, bi bila Anglija s te strani resno ogrožena. Nemčija zaradi tega obrača oči proti zapadni obali Norveške. Ni tvegala vdora v ta predel Evrope, toda zrrala si je zagotoviti nekatere prednosti, ki bi ji sčasoma pridobile stvarno okupacijo te zemlje. Nemška vojna ladja »Deutschlani« je priplula skozi norveške teritorialne vode na odprto morje. Ladja je srečala angleško trgovsko križarko »Ravvalpindi«, ki se ni dala ugnati kar tako in je prisilila ladjo »Deutschland«. da se je poškodovana umaknila v nemško pristanišče. Tudi kri-žarka »Graf von Spee« je prišla iz nemškega pristanišča preko norveških teritorialnih voda v ocean, a se ni več vrnila. Velika potniška ladja xBremen« se je mo- gla vrniti v Nemčijo samo s protekcijo, ki jo je uživala od Norveške. Preko norveških teritorialnih voda prevažajo železno rudo iz šve ske v Nemčijo. Razumljivo je, da se Norveška, kakor mnogi drugi nevtraJci, boji Nemčije, toda s tem krši svojo nevtralnosti in daje eni strani večje ugodnosti kot drugi. Enak je položaj kakor bi Belgija dovolila, da Nemci streljajo z njenega ozemlja na Francoze in Angleže, ne da bi zavezniki imeli pravico streljati na belgijska tla. Ako sama Norveška ne more varovati svoje nevtralnosti, ne sme v zlo šteti zaveznikom, da smatrajo norveške teritorialne vode za del oceana, v katerem je vojna. Angleške pomorske patrole bodo na delu z večjim uapenom in nemške vojne ladje bodo manj pogosto prodrle v Atlantik in se bodo še redkeje vračale v nemška pristanišča. Tedaj bo Nemčija čutila, da jo drže Zavezniki za grlo, ker se ne bo mogla več po tej poti zalagati s sirovina-mi in živežem. V vidu je treba imeti tudi sovjetske načrte. Če se sovjetom posreči zavojevati Finsko in prodreti do Narvvic.ka na Norveškem in če se sovjetski napori združijo z nemškimi v tem delu Evrope, je Anglija resno ogrožena od te strani. Rivaliteta med Nemci in sovjeti na Baltiku se bo izkazala v tem primeru kot postranska in nevažna zadeva, brž, ko bo Rusija dobila preko Norveške cohod do zapadnih morij. Skandinavski polotok je oblegan zdaj od vseh strani. Norveška je revolver, ki je naperjen proti srcu Anglije, angleški narod mora ugotoviti, ali ni krogla namenjena njemu. Jesenice in jeseniško delavstvo Vedno močnejša gospodarska povezanost gorenjskih vasi z industrijskim revirjem Jesenice, 5. marca Vsi vlaki, ki prihajajo na Jesenice in odhajajo z Jesenic zjutraj, opoldne in zvečer, so vedno močno zasedeni z delavstvom, prihaja v revir na delo iz bližnjih a tudi daljmh gorenjskih vasi Oni dan ?em šel po opravkih v Zg. Gorje. Osebni vlak. ki vozi proti Bledu nekako ob 14.20. ie bil nabito poln delavcev, ki so se vračal: z Jesenic nazaj na svoje domove. Na postaji Podhom je iz vlaka izstopilo nešteto krepkih fantov in mož. ki so kakor v proces, ji šli skozi \as in se kmalu porazgubili v prelepih gorjanskih vaseh in samotnih gorskih naseljih. Ostale delavce ua je vlak potegnil tja v blejsko kotlino in b*chini:*:o dolino, kjer so se kmalu razšli po bližnjih in daljnih vaseh. Približno toliko delavcev se vsak dim vozi z vlaki proti Kranju in Planici. Na vsaki postaji vstopa ali izstopa mnogo mladih ljudi, ki si v žele. arnah na Jesenicah ali na Javorniku služijo svoi vsakdanji kruh. Mno^o delavcev pa se poslužuje avtobusov, k: vozijo na Dovie in v Mojstrano ter proti Radovljici. Osebni vlaki, ki prihaiaio na Jesenice, bruhajo iz sebe nešteto delavcev. Osobito zjutraj in ob 13.45 se vsioljeio iz kolodvora geste množice delavcev, ki v dolgih vrstah hite proti tovarni. Vsem se silno mudi. To je prava tekma v peš-hoji. Vlaki itak prihajajo neka i minut prepozno, včasih tudi z zamudo, disciplina v tovarni pa je taka. kakor v Tako ie življenje na Jesenicah danes, in kakšno ie bilo pred desetletji? Jedro delavstva Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Javorniku se do večini rekrutira iz sinov rudarjev, fužinar-jev in plavžariev. ki so pred davnimi leti delali v rudokopih. fužinah in plavžih po Gorenjskem, iz katerih se ie pred 70 leti sestavila velika železarska industrija, ki igra v gospodarstvu Slovenije pomembno vlogo. Pred desetletji ie prišlo na Jesenice mnogo delavcev iz koroških in zgornje-štajer-skih žele-^arn. Ti so se dobro uveljavili v obratin *xot valjači. žičarji in žebljarji. Te vrste deia se podedujejo iz ookolenia v oo-kolenje. Za očeti so za isto delo prijeli sinovi in vnuki, ki so podedovali tudi hišice svojih staršev in nekai zemlje okoli njih. Zelo redki so bili delavci, ki so se priženili na kako podežeisKo domačijo, a tudi ti so skorai vsi ostali v revirju, ki iih ie boli pritegnil nase. kakor zemlja, na kateri niso zrasli. Nasprotno, visoki tovarniški dimniki so kot masne! vlekli številne kmetske fante in može pod svoje okrilje tudi iz daljnih vasi. Tako so se začele množiti vrste delavcev, k: tu niso imeli zemlje, ne svojcev in ne domov. Kajžarski fantje, ki so bili na hrani pri delavskih družinah, so se ženili z delavskimi dekleti. Delavske hišice so postajale pretesne za naraščai in treba je bilo Dostaviti nove v bližnjem okolišu. Tako ie začelo rasti število delavskih domovin število delavcev z dežele, ki so se kmalu stopili z izrazito delavskim življem Skorai vsak sin tovarniškega delavca ie v tistih časih po dokončani osnovni šoli skoraj avtomatično dobil delo v tovarni. Velika gospodarska kriza, ki se ie rx>-i a vila pred osmimi leti. na ie ves sistem zaposlitev domačih delovnih meči obrnila na slabše. Spričo hudega oadania cen kmetijskih pridelkov se kmetom ni več izplačalo obdelovati zemlie. zato so tem močneje pričeli pritiskati v tovarne. Zaradi močnega padanja kupne moči je moral marsikateri trsovec in obrtnik odpustiti svoje pomočnike, ki so se znašli na cesti in se končno zatekli v železarne. Za spreiem v tovarno so se ootesovali trgovski in obrtni nomočniki šoferji, študentje, trgovci, gostilničarji obrtniki, odpuščeni državni in zasebni uradniki in kmetje s trdnih domačij, ki težko shajajo brez najetih delovnih moči. V zadnjih letih pa se ie pritisk delavskih sil z izven tako znanega naturaliziranega industrijskega delavstva še boli oiačil. Sprejetih je bilo lepo Število vseh mogočih strok in poklicev, v orvi vrsti orofosiio-nistov. a tudi mnogo kmetskih fantov in mož iz raznih krajev Slovenije. Jesenice so postale gospodarsko središče visoke Gorenjske. Skoraj polovica prebivalstva radovljiškega okraja ima ori Kranjski industrijski družbi svoj vsakdanji kruh. Tu pa niso všteti številni trgovci, obrtniki, lesni industrijci. kmetovalci, in razni dobavitelji iz široke pjkraiine. čijih eksistenca je v precejšnji meri odvisna od teaa velikega podjetja. Jesenice so postale cilj neštetih, ki jih domača aruda ne more več dostojno o.oživeti. Zal pa ena sama industrija ne more zaposliti vseh delovnih sil z dežele, ki si hočejo tu urediti samostojno družinsko ognjišče. . Ta dejstva ponovno potrjujejo kako ze- | lo je Slovenija navezana na industrijo, brez katere dandanes skorai ne more živeti. Vsi. ki smo na trdih jeseniških tleh zrasli, vsi. ki hočemo dobro sobi in drugim, želimo iskreno, da bi vsaj tako. kot ie da- nes — tudi ostalo in da bi tudi v bodoče na Jesenice prihajali nabito polni vlaki delavcev vsak dan, vsako jutro, vsak opoldan in večer. . M. S. Koncert ljubljanskega kvarteta jubljana, 4. marca. Komorna glasba, svoj čas tako priljubljena oblika glasbenega udejstvovanja, je v zadnjih Časih žal stopila v ozadje, čeprav more po svoii sestavi in po visoki kvaliteti mnogih komornih skladb temeljito odpirati vpogled v estetske lepote in globine, v estetski močno združevanje poedinih instrumentov in v njihove široke izraževalne možnosti. Tudi pri nas jo slišimo le redko in to večinoma od Ljubljanskega kvarteta ali kvarteta konservatoristov. V petek se nam je po daljšem presledku spet predstavil že priznani Ljubljanski kvartet in to pot izvajal tri skladbe Debussvja, Ziko in Mozarta, od katerih smo menda že obe prvi skladbi imeli priliko slišati od istega eorpusa. Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo Leon Pfeifei (I. violina), Fran Stanič (II. violina), Vinko sušteršič i viola) in Gustav Miil- ler (čelo), predstavlja zelo homogeno enoto, v kateri so si poedini instrumenti bolj ali manj enakovredni in so kot takšni tudi dosegU potrebno enotnost brez izstopanja enega ali drugega, kar bi omenjeno nujno enotnost le motilo. Tej tehnični enakovrednosti ustreza tudi muzikalna, razvidna iz interpretacije, ki je pokazala, da so se vsi člani kvarteta ob individualnem in skupnem študiju izravnali v pogledu dojemanja, razumevanja in občutenja poedinih skladb. To je poleg tehnične pripomoglo tudi do vsebinsko-estetske izravnanosti in s tem k izoblikovanju lepo zlite estetske celote. Tu pa tam so sicer nastale majhne tehnične motnje, vendar so spričo pravilnega grajenja muzikalne celote ostale ali neopažene ali pa nepomembne. Vsekakor je Ljubljanski kvartet tudi tokrat v polni meri izrazil svoj smisel za izvajanje komornih skladb in je potrdil, da predstavlja odlični komorni corpus, ki more najuspešneje vršiti svoje poslanstvo. — Na poslednjem koncertu je najprej izvajal Mozartov »Kvartet* v B-duru, močno poglobljeno umetnino, ki zahteva tako vsebinskih kakor tehničnih fi-nes, če naj izzveni v duhu skladateljeve zamisli; Ljubljanski kvartet je oboje izklesal zlasti v prvem (Allegro vivace assai). tretjem (Adagio) in četrtem stavku (Allegro assai). za katerimi tudi drugi stavek (Menuetto) ni mnogo zaostajal. Zikov »Kvartet*, ki je bil druga točka programa, je pisan z izrazitim impresionističnim razpoloženjem in naslonjen na novo kompozicijsko tehniko; v njem je skladatelj izrabil vse močne in možne tehniške efekte, ki po svoji bravuroznosti in dobro premišljeni linioznosti vodijo k velikemu učinku. Ziko-vemu kvartetu se pozna da ga je pisal dober poznavalec komorne glasbe, zavoljo česar tehnična stran izrazito nadvladuje vsebinsko, ki sama na sebi ne kaže nobenih posebnih svojskih globin; v izvedbi pa je navedeni kvartet izredno učinkovit, gotovo vsi trije stavki (Andante sostenuto, Allegro con spirito, Andante pastorale, Presto e agilmente). od katerih je drugi stavek vsebinsko še najmočnejši. Izvajalci so celotno skladbo prikazali v vzorni in verni izvedbi ter v njej temeljito uveljavili svoje sposobnosti. Končno so še izvajali Debus-svjev -Kvartet- v g.molu (Anime et tres deside. Assezvif, Andantino, Tres maderč — Tres mouvemente). poln tistih posebnosti, ki so skladbam francoskega impresionističnega mojstra lastne in zavoljo njih tako vabljive; to so mojstrsko barvanje zvokov, ki se prelivajo v najrazličnejših niansah. svetlo zveneča in blesteča instrumentacija, nazorno muzikalno slikanje doživetij, v vsej pestrosti trdno si sledeče linije in fiksiranost celotne oblike. Debussvja ni lahko izvajati, če hočemo izvabiti iz njegovih del vse nakazane lepote in tudi dokajšnje tehnične težkoče. Ljubljanski kvartet pa je zajel Debussvjev kvartet tako v vsebinskem kakor v tehnično-formal-nem pogledu vsestranski pravilno in ga z močnim občutjem prelil v razgibano, izredno dojemljivo umetnino. V splošnem moram reči, da je podal Ljubljanski kvartet svoj spored oblikovno precizno in muzikalno odlično pripravljeno ter nudil umetniški večer zelo lepe kvalitete, za kar so mu poslušalci izrazili svoje spontano priznanje, žal je bil koncert razmeroma slabo obiskan, čeprav bi imelo občinstvo od njega svojevrstni estetski užitek in bi moglo v pogledu svoje glasbene izobrazbe marsikaj pridobiti. In š^ nekaj naj omenim, kar sicer ne spada v okvir koncertne recenzije: poslušalci naj se odvadijo ploskanja med posameznimi stavki te ali one skladbe, ker namreč pred koncem skladbe ni prav nič na mestu, koncentriranega poslušalca zelo moti in mu ovira sintetično vezanje progresivne muzikalne gradnje od stavkov do muzikalne celote. cd— Uvedba bencinskih nakaznic in industrija Ob priliki razdelitve bencinakih kart se je Doiavilo precejšnie nezadovoljstvo, zlasti pri onih industrijskih podietiih. ki imajo organizirano svoio prodajo oo večiem številu trgovskih potnikov. Uprav č?no nezadovoljstvo pa se ie pojavilo tudi med lastniki tovornih avtomobilov, katerim so se dolelile povsem nezadostne količine. Zveza industriicev za dravAo banovino ie na te nedostatke opozorila oristoina mesta v Beogradu ter zahteva'a. da se stvar nujno in pravilno uredi. Kakor znano, ie kategorizacijo lastnikov motornih vozil, ki je merodajna za količino bencinske mešanice, ki se odredi za posamezno vozilo, topot izvedla Uprava državnih monopolov. Lastniki motornih vozil so morali že decembra lanskega leta vložiti zadevne prijave s točnimi podatki. Pričakovalo se ie, da se bodo bencinske karte izdale že meseca januarja, pa se ie stvar vedno z nova zavlačevala, češ da se moraio podatki, katere so predložili lastniki motornih vo^iL preveriti in podrobno proučiti. Pri 'sem tem pa izgleda, da se ie to delo izvršilo prilično površno. Ugotovoljeni so slučaii. ko so se za povsem enake vrste avtomobilov dodelile različne količine bencina. Med interesenti je tudi razširjeno prepričanje, da se ni v vseh upravnih področjih države uporabila enaka mera. Skrajni čas bi bil. da se kategoriziranje lastnikov motornih vozil radi dodelitve bencinske mešanice izroči banskim upravam. kakor ie to končno predvideno tudi v Težkoče glede preskrbe naše države s tekočim gorivom prav gotovo niso tolikšne, da bi se morala uporaba bencina v poslovne, t. j. v produktivne svrhe, v takšni meri omejiti, kakor je to storila Uprava državnih monopolov. Zahteva naših gospodarskih krogov je. da se vsaki banovini pravično dodeli odgovarjajoča količina tekočega goriva, razdelitev na lastnike motornih vozil pa da se prepusti banski oblasti. S (iCm&lkega p(atna Kino Matica: Nezvesti ljubimec. Nemška filmska burka z Moserjem, ki smo se ga že preobjedli, in z znano nemško filmsko garnituro, ki jo vedno srečamo z Moserjem. Režiran je film razmeroma spretno in vsebuje nekaj prav posreenih komičnih prizorov, ob katerih se publika nasmeje, sicer pa nič posebnega, nič originalnega še celo pa nič genialnega, pač pa mnogo primitivnosti v komiki in v zapletljajih ter v vsebini. Kino Union: 60 slavnih let. že črno-beli film o življenju angleške kraljice Viktorije nam je bil všeč. V tem filmu v naravnih barvah z Ano Neagle in Adolfom Wohl-briickom pa je mnogo novih in spopolnje-nih prizorov, ki jih v črn o-belem filmu ni bilo. V vrsti biografskih filmov prav posrečeno, lepo in zanimivo delo. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklici izjave oeseda din l.- davek posebej. pismene odgovore glede malih oglasov ]e treba priložit' znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S — din. MALI OGLASI »Slov Naroda« anajo • igoreo a » p e b ■' ZA VSAKO PKILIKO aajboljša in najcenejša ootačtia si oabavlte o r » P R E $ K E R Sv. Petra : e $ u 14 Kil UJE ENO ■JUGO&AFJKA TRAJNO ONDULACHO s 6-mesečno gaiancijo, v modemih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 50 - rSalon Merlakr, Sv. Petra c. 76. 320 Inserir^ts v »Slov. Narodu«! PRODAM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. VINOGRAD prodam nad 20 arov z zidanico, oddaljen 20 minut od postaje št. Janž, Dolenjska. — Nasad žlahten mlad. Ponudbe: Repovž Jože. Koluderje, pošta št. Janž, Dolenjsko. 726 V SAKOV KS1NO POHIŠTVO še vedno po starih cenah do-oavrja v moderni tn solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50 Sprejemajo se naročila o. L*. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med tn medico dobite najceneje v MEIIAR.M IVjubliana. Židovska ul. 6. 501 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. — —__ LOKOMOTIVO v dobrem stanju, 60 — 100 ks iščem za bačko tovarno konoplje. Natančne ponudbe z navedbo skrajne cene, vseh podatkov, širine, višine in dolžine tvrdki Julije Frank, Novi Sad. poštni predal 31. 725 Raznašalca (ko) kolesarja za šišenski okraj do remize takoj sprejmemo. V poštev pridejo doma iz navedenega kraja. Zglasite se v sredo 6. marca ob V22. uri pop. v upravi »Slov. Naroda«. Danici resne ur Krinka r •J6 ljubezni Borna* Bertranda je pa vendarle nenadoma začutila očitke vesti zaradi vsega, kar je bila doživela v zadnji kratki uri, kar je izpovedala in čutila. Strah jo je obšel. Odšla je tako hitro, da ji je Gilbert komaj še zaklical: zbogom. '. Na obali se je ozrla, da bi ga še enkrat videla. Princ ji je poslal z roko poljub. Zasmejala se mu je koketno in izginila na ovinku ceste. Princ si je zasenčil oči, da bi bolje videl dražestno dekle. Zares si krasna, dušica moja. .. Vendar si pa samo senca... A jaz bom imel resničnost, — je zamrmral sam pri sebi. Ta misel na zanimivejše doživetje ga je opozorila na prvo taktično dolžnost, da bi ne pustil dolgo čakati nase očeta lepe Micheline, ki sta ga njena lepota in bogastvo omamljala. Gilbert je pospešil korake in prispel v krčmo, kjer je še imel toliko časa, da je mogel dati osedlati svojega konja, ko se je pojavil markiz. Mladenič je takoj opazil, da je obraz njegovega gostitelja nekam nenavadno mračen. Renaud je bil menda pravkar zvedel, da je njegova mlada varovanka odletela iz kletke in da noče obleči redov-niške halje. Toda zakaj neki ga je mogla vsa ta nerodna zadeva toliko vznemirjati, če ni bil med njim in Bertrando tiste tajne vezi, o kateri si je bil spredel t/ko zanimivo predstavo, žal tako hitro raz-blinjeno v nič po dekličinih izpovedbah? Ko sta znova krenila na pot, je Gilbert začutil, da mora kakorkoli prekiniti Valcorov trdovraten molk. Ker Renauda ni mikalo govoriti, je moral hočeš nočeš sam navezati pogovor. Kako da je dal dekletu častno besedo v zadevi njene tajne? Res, ni se dobro spominjal. Kaj dajemo ženskam in otrokom včasih tudi častne besede? Mar ni to smešno? In pa — mar bo s svojo izjavo povedal kaj novega človeku, ki se pravkar vrača od Bertrandine rodbine in ki ve gotovo več o vsem, nego on sam? Gairlance se je tedaj naenkrat na ves glas zasmejal in z glasom, ki je izdajal gotov namen, je vprašal: — Povejte mi. prosim, dragi markiz, ali bi ne presenetilo gospe de Valcor, če bi slučajno srečala v tem kraju dekleta, ki je podobno gospodični Mi-chelini kakor njena lastna sestra? — Kako to? — je vprašal Renaud in ošinil svojega spremljevalca z ostrim pogledom. — No, da... Zgodilo se mi je, da sem slučajno srečal pri razvalinah opatije mlado, dražestno kmetico, čudovito podobno gospodični de Valcor. — Pa menda niste celo govorili z njo? — je vpra- šal markiz živahno. — Čemu ta strogi glas? — se je pošalil princ. Kaj mislite, da bi bil zmožen srečati tako mlado kmečko lepotico in jo vprašati samo, kam vodi pot ali voščiti ji dobro jutro? — Oh, dragi prijatelj, — je odgovoril Renaud, ki se je v trenutku obvladal, ni pa izpremenil svojega strogega glasu: Prosim vas, ne govorite tako lahkomiselno in površno o dekletu, ki je vredno vsega .spoštovanja, o čemer bi mogel in hotel prepričati vsakogar, kdor bi o tem le malo dvomil. — Oh, oh ... je zamrmral Gairlance. — Razumem vas, — je dejal Valcor. — Zanimanje, ki ga izkazujem tej rodbini, kakor tudi velika, malone čudežna podobnost dekleta, bi vas lahko zapeljala k dvoumnim opazkam, ki jih imate tako radi. Toda omenjam že vnaprej, da bi se motili, kar si bom dovolil takoj utemeljiti. Sicer pa samo še besedico: tudi če bi bila ta dvoumnost slučajno utemeljena, verjemite, da bi si jaz nikoli ne dovolil podobnega postopka, kajti v tej obliki bi bil žalitev markize de Valcor. — Oh, saj sem se šalil. Moje najgloblje spoštovanje gospej markizi. — Verjemite mi, dragi moj, — je nadaljeval Renaud, ki je bil prekinil njegove besede z nasmehom, v katerem je bilo nekaj ironičnega zadoščenja za to, da se lahko malo naslaja nad prinčevo zadrego, — vedite vsaj to, kar ve zadnji ribič na tej obali, to, za kar mi je priča vsa okolica in kar se da lahko ugotoviti tudi v uradni matriki: Bertranda Gaelova je bila rojena šele tri leta potem, ko sem zapustil Evropo. Ko sem se po dolgi odsotnosti vrnil, je bila stara že dve leti. Približno v tem času sem se tudi oženil. Moja hči je torej skoraj tri leta mlajša od dekleta, o katerem govoriva. — Nihče bi tega ne mislil, — je pripomnil Gilbert. — Zdelo bi se skoraj, da sta enako stari... — To je res. Toda med osemnajstim in enaindvajsetim letom se človek kaj lahko zmoti. Sicer je pa tudi preprosta Bertrandina vzgoja v bretonskem samostanu dobro vplivala na ohranitev in podaljšanje njenih otroških let. Princ de Villingen je nekaj časa nekam v zadregi molčal. V njegovih očeh tajna še ni bila pojasnjena. In pri najboljši volji se ni mogel otresti misli, da je to res nekaj skrivnostnega. — No torej, moj dragi markiz, morda mi boste oprostili moje zlobno sumničenje. Sicer pa ni bilo to za vas nič žaljivega. Renaud se je nasmehnil in bil je zopet dobre volje. ~ Bože moj, kaj za to! Če človek ne pozna dejstev in točnih datumov, o katerih niste mogli imeti niti pojma, je podobno sumničenje povsem naravno. Čudovita podobnost mlade kmetice in gospodične de Valcor bi bila zares nekaj fantastičnega, če bi ne imeli slučajno vzroka, ki to povsem naravno utemeljuje z gotovo vrsto atavizma. Ce jamčim za lastno neoporečnost v tem primeru, ne morem niti najmanj jamčiti za kaj podobnega pri svojih prednikih. Morda se je kateri izmed mojih galantnih pradedov nekoliko globlje zagledal v oči te ali one lepe gospe Gaelove. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno* Fran Jeran U Za. upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Stev. 53 DNEVNE VESTI »SLOVENSKI NAROD«, torek, 5. marca 1*40. Stran 3 Možače z ožganimi prsti »i*ove trume tauu*oe\ tvorijo =>euaj ionske. Včeraj je kajenje prt ženskah veljajo še kot nedostojno, danes je izraz p* a ve oul"t'. \*aka prava dama je šele dama, ka^ar ima cigareto v rokah. K °nini trem miujonom vec za tobak v Ljubljani v letu 193j. sh> gotovo prispevale n"ve »dame«. Tako ml u rago plačujemo osvoboditev tene iz »rednjevesKui okov. Namotitu -ušerv-no zaostale in zanemarjene, neprenehoma rodeče žene imamo sedaj *profcc-eno, v .»oko izobraženo damo, sigurnega nastopa in ljubke zunanjosti vse do visoke starosti, žal le prerado pa se na mest u tega ideala razvijajo v ni(;žače z ožganimi pr»t|, ded-čev^Klnu manira mi v ljubezni in vsem zunanjem življenju. Edino alkohola se doslej še niso lotile. Za to je menda potre* ben res pravi moški. Antinikotins^a propaganda postaja po-trebncjsa bolj kakor kdajkoli prej. Obvarovati moramo ženski »Vet v trenutku njegove osvoboditve pred nevarnostmi, ki jih prinaša svobodno življenje, da nam bo ostal zdrav in svoboden ženski rod, lepši kakor kdajkoli. pot tene v svobodo naj bo obvarovana pred napakami, ki »o jih zagiešfli pred njimi moški in Id se baš pripravljajo, da te napake opuste. Tako čitamo v pravkar izlili številki »Dela proti tuberkulozi« in sicer v članku dr. T. Furlana »Borba s tuberkulozo In kajenje«. — Načrt uredbe o razmejitvi STJZOR-ja V uradu javne borze dela v Zagrebu je b^a anketa o razmejitvi SUZOR-ja. Na nji so razpravljali o načrtu uredbe o razmejitvi krajevnih organov SUZGIt-ja na poilagi čl. 8 uieribe o prenos-i poslov mi-n Sttstva socialne politike. Zastopnik Merkurja je iZjavU, cki je z uredbo o banovini Krvatsk: prenesena pristojnost zadev so-ciaJne politike, torej tudi SUZOR-ja na bana banovine Hrvatske ter da je zato treba pristopiti k organizaciji samostojnega noodlca socialnega zavarovanja ssa banovino Hrvatsko. Socialni institut Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev je izdelal v tem sm slu poseben načrt uredbe e razmejitvi SUZOR-ja m organizacj* samostojnega zavoda v banovini Hrvatski. S tem načitom so soglašale tudi druse hrvatske delavske in nameščenske organizacije. Končno je bil na anketi sestavljen odbor z nalogo, da izdela deflniti-ven načrt uredbe o razmejitvi SUZOR-ja in o ustanovitvi samostojnega nosilca so-c alnega zavaiovania za banovino Hrvatsko. S tem je postalo vprašanje reorganizacije delavskega socialnega zavarovanja aktualno tudi za druge pokrajine države. — Angleška ladja prištela v šjbenlški luki. v šibeniškem pristanišču se je zasidrala angleška trgovska Ladja »Purso*. Xalcžila je 30 vagonov mangana Iz skladišč tovarne La Dalmatienne. Ladja je zbu-ci!a veliko pozornost, ker za~nje čase pristajajo le redko tuje ladje v naši pristaniščih. —Nesreča italijanske jadrnice. Pri Trogiru je nasedla italijanska motorna jadrnica >Cesare Batisti«. Reševalna dela so že končana. Jadrnico je rešil remorker družbe TWpkovic iz Trsta. — Občni zbor Narodne banke. Včeraj je b:l v Beogradu 20. redni občni zbor Narodne b~nke, ki ga je vodil guverner dr. Oragotn Protič. Poslovno poročilo za leto 1939 izkazuje 129.015.125 din bni*to do-ho/kev in 116 303 2S3 izatkov čisti do-bček torej znaša 52.708.842 din Od čistega dobička oipacis na rezervni sklad 10 milijonov din, ostanek pa se razdeli na den carje in državo. Po zakonu o Narodni banki pripada delničarjem 25,445.396, državi pa 17.263.446 din. Upravni odbor jo pre lagal zboru podelitev dob čka delničarjem po 40O din, kar skupno znaša 34 mi] i jenov din, ostanek priblžno poldrug milijon din pa gre v fond za izpopolnjevanje dividend. Dividende bodo izplačevali jutri. — Naša rudarska fn topMn*ška produkcija jsnuarj^ Prejšnji mesec se je zlasti pevečala produkcija rjavega premoga v primeru z januarjem leni. Znašala je za 65.470 ten ali 18% več Proiukc ja lignita je pa bila večja za 11.760 ton ali okrog 10* o- Kromove rude so nakopali 872 ton več a3i 37* svinčene za 4558 ton ali 6.6° r> an t imenske za 648 ton aJi 44 odstotkov, oakrenega koncentrata 2973 ton aH 70.3 o".stotka. Toda nazadovala je produkcija železne rude za 26.424 toci ali ri»/t boksita za 11.605 (66^), kromovega koncentrata, pir ta. enkovega koncentrata, ma-gnezita itd. Med toplin škiml produkti je nazadovala produkcija že'eza za 6 48° o. produkcija kromovega b*kra se jc- pa povečala za 19.4*7r. elektroTItnee-a za 291«»v surovega svinca pa celo za 82 50/* — Po- oč^eje tujskega prometa v SpH tu. Lan5 je tujski promet v Splitu pre~ej narasel, čeprav bi človek pričakoval, da bodo naša letoviška primorska mesta zelo prizadeta zaradi nemirnih časov. Število domačih gostov je bilo sicer lani ne-koiko manjše, znašalo je 31 651 predlanskim pa 37 861. a večje je b*lo Število nočnin. Znašalo je 134.594 (predlanskim 112.173) Tudi pri nozemsk:h gostih se je število no*nm povečalo. Zadovoljiv tujski promet v Splitu je bil tu'-'i prejšnj' mesec Lani januarja je bilo 4149 nočnin s 827 gesti prešnj: mesec pa 4332 no*n'n s 1099 gosti Lani je bilo vse leto v Splitu 15.779 inozemskih gostov (oredanskim 17.162) nočnin pa 61.855 (46 894). — Zakaj primanjkuje mila? V mnogih krajih v državi zadnje čase ^im dalje bolj občutno primanjkuje mila. V Zagrebu deluje zavod za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva, ki si je nadel na'ogo. da preišče vzroke pomanjkanja mila v naš; državi. Zavod bo sklical v ta namen veliko anketo. Po Izjavi direktorja Zavoda dr. Bičaniča nam primanjkuje mila predvsem zato. ker moramo uvažati loj, a uvoz surovin je zdaj zelo otežkočen. Naši državi bi pa nikakor ne bilo treba uvaža M loja saj imamo mnogo goveje živine, lani smo je izvozili 35.293. vendar nam primanjkuje loja. ker izvažamo predvsem živino in ne meso. Ce bi živino klali doma in izvažali meso bi imeli dovolj loja. Mesa pa ne moremo mnogo izvažati, ker nimamo hladilnih vagonov Izvoz mesa je pozimi precej narasel, dokler Je bilo dovolj hladno, zdaj pa zopet Izvažamo mnogo več živine kakor mesa. Loj uvažamo iz Južne Amerke In Avetra1l besedam prof. dr. Dornlka. ki je proslavljal knjižno tvornost Cvetka Golarja, te: veselemu poteku priljubljene kmečke ko medije »Vdova Rošllnkac S ploskanjem j' priklicalo na oder avtorja, ki je prisostve val premieri, ln mu prisrčno vzklikalo. Predstava sama je nudila občinstvu ob i J prijetne zabave in razvedrila. Ljudski humor, ki ga je precej v tej veseloigri, je zelo učinkoval. Vsi sodelujoči so se zelo potrudili, da bi žela predstava čim lepši uspeh. Režija je bila v rokah g. Milana Koiiča ki se je zelo potrudil, da vtisne celotni uprizoritvi čim socnejii pečat domačnosti in gorenjske folklornostl. V tej smeri je bila prirejena scenerija, tudi oprema, obleke itd. so bile v tem slogu. Ustvaril je razgibano predstavo, ki skuša brez kakšnih posebnih literarnih ambicij občinstvo pritegniti ln ga razvedriti. M. Košič pa je Imel zelo srečno roko tudi glede pritegnitve posameznih ansamblskih moči k sodelovanju. Igralci ter Igralke so izoblikovali svoje like z zanosom in ljubeznijo. Nosilka naslovne vloge je bila M. Zakrajškova. Sijajna, verodostojno interpretirana Je njena Rošllnka, neugnana. polna življenjske sile ln končno vendarle pametna. Vdova Rošllnka je med najbolj posrečenimi kreacijami M. Zakrajskove. ki je v tem žanru suvereno dominantna. Manica Branke Rasbergerleve 1e bila liubko. razživljeno kmečko dekle Postavnega. korenjaSkega vaškega junaka Janeza Rozmanovega je mojstrsko podajal VI. Skrblnšek. Koftičev romar in »sveti mož« Balantač pa je bil preudarno zasnovan ljudski komični lik. ki je le nekaikrat zdrknil v zapeljivo karikiranje Kolutov stric Jerneje je bil veljaven ln možat vdove snubec. V manjših vlogah so ustrezali celoti Danica Savlnova kot Tončka, Danilo Gorlnšek kot Gašper ln Verdonik kot pastir Tinče. Celotno predstavo in vse like je toplo navdajal pristen Golarjev sočni realizem. »Vdova Roftlinkac je že pred 11 leti vžgala ln je tudi topot. — V. Letošnji februar v M&r'tKrn Najmrzle]£i ie bil 15. februar, najtoplejši as. februar, lanski februar je bil precej toplejši Maribor. 4. marca Letošnji februar je bil najmrzlejšl v poslednjih 10 letih. Najmrzlejšl dan je bil 15. februar, ko je blio zjutraj stopanje pod n?člo. Najtotplejfi1 pa je bil 25. februar ko smo imeli popoldne 7.8 C nad ničlo. Najmrzlejši dnevi so bili 14., 15 in 16. februar, ko je bila minimalna temperatura pod 20 stopnj pod ničlo. Dne 14. februarja je bita maksmalna temperatura celo 11.5 stop nj pod ničlo in je to edini primer te vrste v vsej zimi. Razlika med najvišjo ln najnižjo tempe'a turo je bila 36.1 stopnje C. To je precej več kakor v letoinjem januarju, kar kaže, da Je b:la februarja temperatura manj ustaljena kr.kor v januarju. Povprečna teb.uar-^ka temperatura je bila 5.5 stopinj pod aičlo. povprečna makri^-ialna tem pera tu-temperatura pa 11 stopinj r govc um'hvv ra 6.2 st. C pod nič^o. povprečna minimaj-r.a temneratuia pa 11 stopinj C pod ničlo. Lansk februar je bil precej toplejši, saj je znašala lam povprečna mesečna toplota 2.9 stopinj C nad ni'lo. najnižja minimalna temperatura 9.1 ped n'čio. V letošnjem februerju je bilo 13 -?ni s zadavim, m i V 4 dneh je deževalo, ostale .M pa ie snež-lo Mesečna koTčlna r ada-vih izkazuje 31 mm. tako da pride 2.3 milimetia na posamezen pa'aoinsk drn Najviši, višina r-egra je bila 47 cm B?la ^deja je pokjival'a zemljo ves meeec V lanskem februarju je bilo precej manj pada vin komaj 17 8 mm. Sneg je zapadel samo v 2 dneh snežne occe pa v lanskem februarju aploh ni bilo na zem jL Najvišj zračm tlak je znašal v letošnjem februarju 752.2 mm. najnižji 726 2 mm. V lanskem februarju je oil zračn mmč V lanskem feb; uarju je bil zračni tlak v vseh ozir h nižji Ui je bilo tu* vieme mnogo toplejše. Povp.e'na februarska zračna vlažnost je bila 86.»^-. lani pa 74.4-fm. To kaže, da je bil letošnji februar precej vlaznejši kakor lanski V splošnem je bila prva tretjina febrarja se najbolj mokra druga tretjina je bla sblrsko mrzla tretja pa najbolj sončna in suha Povprečna februarska oblačnost je uzKazovaja 59 desetn z oblaki pokritega neba Popolnoma jasen je bil samo en dan popolnoma oblačnih ini na je bilo 6. Razen tga je b"la v 5 uiev h gosta megla samo ori zeml j, v 19 dmevih pa je bilo opaziti redko meglo. Gostoto megle določamo v vremeneznanstvu na ta način da izrarmo. kako daleč vidiš s prostim očesom od enega do drugega mesta, O gosti megli govorimo tedaj če vliiš v daljavo samo do 1 km o re^k^ megli pa, če vtd'š v daljavo od 1 do 4 km. Končno je še pripomniti de je bf' letošn^ februar zpIo tih mesec Pc^oTr:orr:a •ezv? trovn'h je bilo 15 ni. osiala cTr.eve pa so pihali le slabi veti o vi. Mar!t rske in okoliške na.Icž — Ntčiiu lekarniško službo imata »eko-?i teden Albaneževa ieka.na Dri sv An- onu na Frankopanovi 18 teA 27-01 ter Conisova lekarna Dri Mariji pcmagai na Meksandrovi cesti 1 tel 21-79. — 2upančič IT ros bo pi eda val jutri v redo 6. t. m. »V borbi z goro« v dvorani ljudske univerze pod okri jem alpinističnega odseka Si D. Predavatelj, znan alpinist, je bil neštetokrat v središču najbolj napetih doživetij v naših in tujih gorah. Predavanje bodo pojasujevale krasne ski-optične slike, — Tržne cene. Po poročilu mestnega tržnega nadzorstva v AiAiiuoru so na tukaj^ aje.n trgu naslednje cene; Mcsj, teletina 6 do 12 din, svinjSKO s kostmi 12 do 13, svinjsko izlusčeno 13 do 14, riba 16 do 17, zajec 12 do 14. salo 15 do 17, slanina 14 do 16, pljuča s srcem 7 do 8, jetra 8 do 10, tebrca 10 do 12. Perutninski trg: kokoši 23 do 32, par piščancev 29 do 66. gosi 45 do 50 purani 50 do 60, race 25 do 28 Domače zajce prodajajo po 10 do 20 din. Se-neru trg sladico seno 120 do 140 din sa 100 kilogramov, kislo seno 100 do 115. lucerna 150, pšenična slama 65 din. Mlečni izdelki: smetana 10 do 15, mleko 2 do 2.50, surovo maslo 30 do 32, čajno maslo 36 do 40, kuhano maslo 32 do 36. Domači sir 8 do 10. Cene jajcem so že občutno padle, tako da prodajajo jajca sedaj po 0.75 do 1.25 din. Ribe: karpi 12, belice 8, ščuke 18, morske ribe 11 do 18. morski raki 32 do 34 din za kilogram. 21 to: liter pšenice 2 din, rži 1 75. ječmena 1.75, koruze 1.50 do 2, ovsa 1 do 1.25, prosa 2, ajde 1.25, pro-senega pšena 4 do 5, ajdovega pšena 4 din. Liter fižola prodajajo po 4 do 6 din. Sadje: jabolka 4 do 8, hruške 5 do 8, suhe slive 6 do 10, celi orehi 7 do 8 luščeni orehi 84 do 28, limone 0.50 do 1, pomaranče 1 do 350 Zelenjava: krompir merica 13 do 14, čebula 2.50 do 3. česen 8 do 10. kislo zelje 4, kisla repa 2, kilogram karfijole 8 do 12, hren 7 do 9, kup motovilca 1, kup radiča 1, kilogram radiča 16 do 18. kup žpinače 1, šopek redkvice 1 din, šopek majarona 050 do 1 din. — Iz sodne službe. Upokojen je sodnik okrožnega sodišča Josip Lenart, ki je bil obenem odlikovan z redom sv. Save TU. stopnje. — Grob pri grobo. Na Pobreški cesti 11 je umrl upokojeni mizar drž. železnic Jakov V r a C k o, star 75 let. V Prsen! ulici 4 je umrl čevljarski mojster in znani orga- nizator čevljarjev Anton Krajcar, star 60 let Zalujcčtm nase gkroko s žalje. — Materinski tečaj. Devi predava v okviru materinskega tečaja v dvorani Ljudske unl.erze prof. Ost; ouikova o temi: Dajte stroku iger in zabave. — Mari;,»or*ko vreme. Vremenska na poved pravi, de bo spremenljivo oblačno in vetr-vvr^o vreme Najvišja temperatur včera^.ii^a cIto je bila S stopinj C, davi pa najnižja —6. — Poučno predavanje. SnoS' Je nreda-vai v ljudsiti un;vurz* univ do ent dr Valter Bchinec iz Ljubljane o slovenskem ozemlju s DO-cbnim oziram na nieauv oj-men v darainjih ćash K oredavanlu so se zbral: številn: mar bors.ci izcbiafenc: zlasti iz vrst profesorskega stanu P"*da-vatelj. ki ie znan kot seosrafsm str^.ov niak. ie bil deležen toolesa ter iskreneea eriznanja Svoia Izvaianla ie noUsnlevn« z lepimi skiortičnimi slikami. — Is vrst CMD. Jutri v sredo bosta :meh cb 20 moSka in ženska Dcdr žnica CivID v Mar.boru v mali dvorani Narodnega doma svoi redni letni občni zbor. Na dnevnem redu bo tudi noročilo sr. Robnika o uspešnem in Dlodnem dalu CMD na našem Kozjaku. Jutrišnjega občnega zbora se ne bodo Doinošteviino udeležili samo Cirilmetodarji. amnak tudi vsi orijatelii marljivega narodn ob ambnega dala. — Novi odbor »Naših kril«. Na nedeljskem občnem zboru oblastnega odbora Aerokluba v Mariboru, o katerem smo že poročali ie bil poleg častnega odbora, v katerem so predstavniki lavnega in društvene"! življenja, izvoli en tudi upravni odbor V mu predseduje ravnatelj g. A. Krejči. Prvi oodo edfc'nik 1e sef policile St Kos TI ocdDr dsednik odvetnik Vlado Kukovec. tajnik je Kovačič. blacaimk Ostaoovič. gospodar Mora vec. ki ie stsvil klubu svoie letalo na razp^a«?o Odborniki so. dr M Horvat, inž C lan. inž Djordjevic. prof. Hribemdk, Sab ty. dr Sporn Cos Tomo Krali LosVk a Dabi-nović ln Vura Referenti so: za podmladek prof PetkovSek. za modelarstvo Dušan Vcdopivec. za motora* od~ek MHan Kramberger. za lad-a^ni odsek Edgar Ko-šak. za pasivno obrambo Kr~m*r. ra propagando glavni uradnik W. Kasp^r, za zdravniško slu^b^ Vrečko, razen tega tudi šefpilot F F Vi. V nad*om*»m odboru so dr. J. Tominiek. Rodoiek in Klobučar. V Ptuju so 34. novem-jra 193$ v cerkvi Sv. Petra in Pavla zasadi 28 letnega Henrika Švegerja. ko je z iletom in žico odpiral puščico. Iz neke jušcice ie bu že ukradel okoli 10 d.n trebiža d očim so bile ostale prazna. Sve-er se ie maral zaradi tega zagovarjati red malim kazensKim senatom maribor-cesa okrožnega sodišča, ki ga ie obsodil a 6 mesecev strogega zapora ter na iz-ubo častnih držav Jankih piavic za dobo - let — Na Dravskem polju se v zadnjem j asu zopet množijo požari. Sedaj ie zgo-elo gosDodarsko poslopje posestnika /ranča Spuraja v Braunšvajgu pri Rač h. ki ima zaradi požara okoli 25.000 cLn škode: — 9 krasnim uspehom se Je končala te- Kma v smuku na inž. LenarČičavi smuski progi pri Senjorjevem demu. Prvo mesto in najboljši čas dneva je dosegel Franci Cap (SPD Maribor), ki je 2900 m dolgo progo, ki je imela višinsko razliko 520 m. prevozil v času 4.45 minut Na drugem mestu je Božo Gajšek (SPD Maribor) v času 5.14.5, na 3. mestu pa Ivan Schmide-rer (SK Rapid) v času 5.14.6. Sedijo A-Detiček (SPD). O. Meraučmk (Rapid), Karel Fanedl (ISSK Maribor). E. Maruč K. Wele (ISSK Maribor). V splošni kvalifi-Vaciji ie na prvem mestu ekipa SPD Maribor, ki si ie tudi letos priborila prehodni pokal cbčine Ribnice na Pohorlu. — Razne vesti. V Racah le neki Henrik Babic navalil na 21 letnega tkalca Josipa Simoniča ter mu zasadil nož v prsi. Simo-niča so odpremili v Mar borsko splošno bolnico Pri smučanju si ie zlomil nogo 17 letni kovaški pomočnik Aloiz Hoj? Iz Ribnice na Pohcrju Hois se zdravi v bo1-nici. V Klavn:ški ulici je neki Ludvik M. navalil na svc*'d biv5o zaročenko kuharico Marijo Zinko Z nežam 1j ie hotel zabosti, na sta to orepr čla oasanta. ki sta napadalcu iztrgala nož Lidvik M je pobegnil ir. noizveduie sedai za niim do-licija. — V Einspielerievi ulici so se s'eple tri amacoiirte zaradi neke kckoš; Razvila se ie pravcata bitka in so se ženske obdelovale s pestmi, dokler niso moški razboritih amaconk spravili narazen. Zadeva bo imela svoie odmeve pred sodniki. — Slovenjegoriške novice. Pri Sv Juriju v Slov goricah ie umrla v cvetu m'a-dostl Gizela Kranjčeva iz znane in ugledne narodne rodbine Krainčevih B'aga rx>-kojnica ie bila vzgledna SokoMca. simpatično dekle Uživala 1e sološn? FimoatMe. Časten i i spomin, žalujočim naše globoko ^ožalje. Modernizacija ceste Maribor — Frani Maribor, 4. marca Zelo zanimivo je ozadje modernizacije jeste Maribor—Fram, ki je bilo pojasnjeno te dni na nekem mariborskem zborovanju. Kakor znano je državna cesta Maribor- -Fram v obupnem stanju, se o nobeni stvari niso toliko pisali ln razpravljali, kakor o napovedanih delih na omenjeni cesti. Dvak at je bila razpisana licitacija, dvakrat je dobila delo neka ljubljanska tvrdka Gra bena dela za moder-nizacMo omejene ceste so preračunali na 14 milijonov din. Značilno je, da je pre-ie in tvrlka dekret oziroma potrdilo glede naloga gradnje oo uprave monopolov 32 iiii po Mcitaciji V smJslu predpisov mora s'efilti dekret rajpezn^e v 30 dneh. medtem pa se je gradbeni material zelo podražil in je dot,Ana tvrdka zaradi ne izpolnjenih formVn^sti gradnjo odklonila. Točno isto se je pripetilo birokraciji tudi o priliki diuge licitacije. Dekret je sledil na naslov ljubljanske tvrdke 32 dni po licitaciji ln tvrdka spet nI mogla pričeti z deli, ker je medtem ponovno narasla cena gradbenemu materialu. Spričo tega se je bati, da ne bo pri tretji licitaciji nobenega reflektanta. Gradbeni material je še dražji, kakor je bil v času prve in druge licitacije, tako da ga ni menda v naši državi podjetja, ki bi se za 14 mi';.jenov din lotilo modernlzacijskih del na državni cesti Maribor—Fram. 3 tem le spet odmaknjena možno3t sicer nume preureditve te ceste. Bati pa se je tudi tega. da bo že svojčas dovoljeni kredit 14 milijonov din zapadel. Priza-eto prebivalstvo pa upa, da bodo poskrbeli za ugodno rešitev tega vprašanja predvsem oni. ki nosijo pred našo javnostjo odgovornost za vse kar se zadnja Jata dogaja v naši ožji domovini, in ki jih v tem ozlru tudi formalni ne^ostatki gornjega značaja ne morejo razbremeniti. Maribarsfco gledališče Torek, 5. marca ob 20.: »Shupanova Miz-ka«. Gostovanje ljubljanskega gledališča. Izven, Sreda, 6. marca. Zaprto. (Gostovanje v Celju.) Četrtek, 7. marca ob 20.: »Vdova RoSlin-ka.c. Red B. ♦ Spored nocojšnje proslave lftOlerntae »Shupanovc Mizke«: Uvodno besedo bo imel dramatik in režiser dr. Bratko Kreft, nato bo recitirala gdč. Kraljeva dve Vodnikovi pesmi (Prošnja kranjski modrini in Vršac), nastop pevskega zbora državne trgovske akademije pod vodstvom prof. Vasilija Mirka s štirimi pesmimi na Vodnikova besedila: Ipavec - Pavčič, »Ilirija oživljenac; Foerster, »Zadovoljni Kranjec«; Foerster. »Moj spominek«; Belar, »Dramilo mojih rojakov«. Po odmoru nastop ljubljanske drame v »Shupanovl Mlzki« v enaki starinski obliki ln starinskem jeziku, kakor jo je uprizorila pri ljubljanski premieri. CELJSKO GLEDA LISCE Sreda, 6. marca, ob 20.: »Kcvarstvo in ljubezen«. Gostovanje mariborskega gledališča. Ii Ptnla — Recitacij*ki |n koncertni večer bo imela Glasbena Matica 12. t. m. Na koncertu bosta sodelovala rež ser g. Milen Skrbinšek in tenorist Slavko Jjukman lz Ljubljane. — P°žar. Te dni je izbruhnil pri posestniku Francu Petroviču v Podvinclh požar, ki je uničil stanovanjsko in gospodarsko poslopje, ikode bo najmanj 15.000 dJn. Kako 1e ogenj nastal se ne ve. * 8 strehe Je padel, VaVčar Franc Ka-tež je bil zaposlen pri popravilu strehe na svoji nisi. Na poledenicl mu Je spodrsnilo m je padel s strehe na tla. Pri padcu si je zlomil nogo m so ga prepeljali v bolnico, Strem 4 »SLOVENSKI NA t OD«, torek, 5. marca 1940 Srev. 53 Hore Belisha o norveškem problemu Norveška je revolver, naperjen proti srcu Anglije — Angleški narod mora ugotoviti, ali ni krogla namenjena njemu Pozornost Eviope in tudi vsega ostalega kulturnega sveta so dogcdkl v zadnjem času obrnili proti seveiu in pioti vzhodu, to je preti skandinavskim dižavam in proti črnemu moaju in Kavkazu. Norveftk in crnomorski piotlem sta se p.idružik: vrsti problemov, ki mučijo danes ves svet Bivši angleški vojni minister Leslie Horc-Belisha je v enem svojih zadnjih člankov piav zanimivo očrtal *norie3ki<- problem. Golovo je. piše B^lisha, da se je tienut-no težišče piemaknilo z zapadne fronte proti severu Evrope. Na Maginotovi in S'egfi iedovi črti čakajo armade m vprašanje je, ali se bo monotonost t=rga čakanja kdaj sprenicjnila. Vojaki suažijo na utrdbah, kopije jo, spopobijujejo oviie. na obeh straneh zemlje, ki ne pripada nikomur, sledijo enaki dnevi enakim nočem. Kakor je narave groza pred praznoto, tako zaničuje strateg stagnacijo. Hoče se mu premikanja, presenečenja in manevriranja. Najljubše mu je manevriranje v beku in cbkroževanje nasprotne armade. Med svetovno vojno je bila nenadna zasedba Belgije poizkus takega strateškega manevre. Dogodki bodo pokazali, ali je bil to zadnji poizkus te vrste na zapadni fronti. Ah morejo Nemci in Rusi pnLti Angležem do živega od strani? Anglija leži po svoji zemljepisni legi nasproti najbolj bogatih predelov kontinenta, nasproti Nemčije, Nizozemske. Belgije in Francije. S svojih oporišč mote nadzorovati ves pomorski promet v tem predelu, ki je najbogatejši v Evropi, ker ima največ industrije in ker se tu javlja najbolj močno j duh podjetnosti in delavnosti. V mirnem • času se je Anglija posluževala svojega i Jesenice, 5. marca Vsi vlaki, ki prihajajo na Jesenice in odhajajo z Jesenic zjutraj, opoldne in zvečer, so vedno močno zasedeni z delavstvom, Id prihaja v revir na delo iz bližnjih a tudi daljnih gorenjskih vasi Oni dan sem sel po opravkih v Zg. Gorje. Osebni vlak. ki vozi proti Bledu nekako ob 14.20. je bil nabito poln delavcev, ki so se \račaii z Jesenic nazaj na svoje domove. Na postaji Podnom je iz vlaka izstopilo nešteto kicpkih fantov in mož, ki so kakor v procesiji šli skozi vas in se kmalu porazgubili v melemh gorianskih vaseh in samotnih gorskih naseljih. Ostale delavce na je vlak potegnil tja v blejsko kotlino in bchi:ij.*io dolino, kjer so se kmalu razšli po bližnjih in daljnih vaseh. Približno toliko delavcev se vsak dan vozi z vlaki proti Kranju in Planici. Na vsaki postaji vstopa ali izstopa mnogo mladih ljudi, ki si v železarnah na Jesenicah ali na Javorniku služiio svoi vsakdanji kruh. Mnogo delavcev pa se poslužuje avtobusov, ki vozijo na Dovje in v Mojstrano ter proti Radovljici. Osebni vlaki, ki prihajajo na Jesenice, bruhajo iz sebe nešteto delavcev Osobito ziutrai in ob 13.45 se vsipljeio iz kolodvora goste množice delavcev, ki v dolgih vrstah hite proti tovarni. Vsem se silno mudi. To je prava tekma v peš-hojL Vlaki itak prihajalo neka i minut prepozno, včasih tudi z zamudo, disciplina v tovarni pa je taka, kakor v vojs&L Tako ie življenje na Jesenicah danes, in kakšno ie bilo pred desetletji? Jedro delavstva Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Javorniku se po večini rekrutira iz sinov rudarjev, fužinar-jev in plavžariev. ki so pred davnimi leti delali v rudokopih. fužinah in plavžih po Gorenjskem, iz katerih se ie pred 70 leti sestavila velika železarska industrija, ki igra v gospodarstvu Slovenije pomembno VlOEO. Pred desetletji je prišlo na Jesenice mnogo delavcev iz koroških in zgornje-štajer-skih že^zarn. Ti so se dobro uveljavili v obratih *cot val jači. žičarji in žebljarji. Te vrste dela se podedujejo iz pokolenia v po-kolenie. Za očeti so za isto delo prijeli sinovi in vnuki, ki so podedovali tudi hišice svoiih staršev in nekai zemlje okoli niih. Zelo redki so bili delavci, ki so se priženili na kako podeželsko domačijo, a tudi ti so skoraj vsi ostali v revirju, ki jih ie bolj pritegnil nase. kakor zemlia. na kateri niso zrasli Nasprotno, visoki tovarniški dimniki so kot magnet vlekli številne kmetske privilegiranega položaja, da je zagotovila svobodo na morju v tem predelu sveta, V .ojnem času se je vedno posluževala tega >oložaja. da si je ohranila gospostvo nad morjem, izvajala ie blokado, s katero je .edno hotela preprečiti dovazanje sirovin n živeža v sovražnikovo deželo. Med svetovno vojno je Anglija to siedstvo upo-.abljala z največjim uspehom ter je Nem-ftijo prisilila, da je položila orožje. Zato je Nemčija že dolgo premišljevala, kako bi bila temu orožju kos. S svojo pomorsko silo ne more izvesti direktne obrambe proti angleški pomorski sili, pač pa so ji cobiodošli otoki in pristanišča, v katerih se podmornice in vojne ladje lahko od poč i jejo in založijo s kurivom in živežem. Pogled na zemljepisno karto kaže, da je Norveška gospodar nad eno stranjo Anglije, će bi bila Norveška Angliji soviažna in bi imela močno vojno brodov-je, bi bila Anglija s te strani resno ogrožena. Nemčija zaradi tega obrača oči proti zapadni obali Norveške. Ni tvegala vdora v ta predel Evrope, toda znala si je zagotoviti nekatere prednosti, ki bi ji sčasoma pridobije stvarno okupacijo te zemlje. Nemška vojna ladja > De u tsehiand« je priplula skozi noi-veške teritorialne vode na odprto morje. Ladja je srečala angleško trgovsko križarko »Ravvalpindi«, ki se ni dala ugnati kar tako in je prisilila ladjo »Deutschland«, da se je poškodovana umaknila v nemško pristanišče. Tudi križaj-k a »Graf von Spee« je prišla iz nemškega pristanišča preko norveških terito- I rialnih voda v ocean, a se ni več vrnila. Velika potniška ladja »Bremen« se je mo- | ■■■■MHiiioHHani fante in može pod svoje okrilje tudi iz daljnih vasi. Tako so se začele množiti vrste delavcev, ki tu niso imeli zemlje, ne svojcev in ne domov. Kajžarski fantje, ki so bili na hrani pri delavskih družinah, so se ženili z delavskimi dekleti. Delavske hišice so postajale pretesne za naraščaj in treba je bilo postaviti nove v bližnjem okolišu. Tako je začelo rasti število delavskih domov in število delavcev z dežele, ki so se kmalu stopili z izrazito delavskim življem. Skoraj vsak sin tovarniškega delavca ie v tistih časih po dokončani osnovni šoli skoraj avtomatično dobil delo v tovarni. Velika gospodarska kriza, ki se je pojavila pred osmimi leti, pa je ves sistem zaposlitev domačih delovnih moči obrnila na slabše. Spričo hudega padanja cen kmetijskih pridelkov se kmetom ni več izplačalo obdelovati zemlje, zato so tem močneje pričeli pritiskati v tovarne. Zaradi močnega padanja kupne moči je moral marsikateri trgovec in obrtnik odpustiti svoje pomočnike, ki so se znašli na cesti in se končno zatekli v železarne. Za sprejem v tovarno so se potegovali trgovski in obrtni pomočniki, šoferii. študentje, trgovci, gostilničarji, obrtniki, odpuščeni državni in zasebni uradniki in kmetje s trdnih domaČii. ki težko shajajo brez najetih delovnih moči. V zadnjih letih pa se ie pritisk delavskih sil z izven tako znanega naturaliziranega industrijskega delavstva še bolj ojačil. Sprejetih ie bilo lepo število vseh mogočih strok in poklicev, v prvi vrsti profesiio-nistov, a tudi mnogo kmetskih fantov in mož iz raznih krajev Slovenije. Jesenice so postale gospodarsko središče visoke Gorenjske. Skoraj polovica prebivalstva radovljiškega okraia ima pri Kranjski industrijski družbi svoj vsakdanji kruh. Tu pa niso všteti številni trgovci, obrtniki, lesni industrijci. kmetovalci in razni dobavitelji iz široke pokrajine, čijih eksistenca ie v precejšnji meri odvisna od tega velikega podjetja. Jesenice so postale cili neštetih, ki jih domača gruda ne more več dostojno preživeti. Zal pa ena sama industrija ne more zaposliti vseh delovnih sil z dežele, ki si hočejo tu urediti samostojno družinsko ognjišče. Ta dejstva ponovno potrjujejo, kako zelo je Slovenija navezana na industrijo, brez katere dandanes skoraj ne more živeti. Vsi. ki smo na trdih jeseniških tleh zrasli, vsi. ki hočemo dobro sebi in drugim. želimo iskreno, da bi vsaj tako. kot ie da- gla vrniti v Nemčijo samo s protekcijo, ki jo je uživala od Norveške. Preko norveških teritorialnih voda prevažajo železno rudo iz Svecake v Nemčijo. Razumljivo je, da se Norveška, kakor mnogi drugi nevtralci, boji Nemčije, toda s tem krši svojo nevtralnosti in daje eni strani večje ugodnosti kot drugi- Enak je položaj kakor bi Belgija dovolila, da Nemci streljajo z njenega ozemlja na Francoze in Angleže, ne da bi zavezniki imeli pravico streljati na belgijska tla. Ako sama Norveška ne more varovati svoje nevtralnosti, ne sme v zlo šteti zaveznikom, da smatrajo norveške teritorialne vode za del oceana, v katerem je vojna. Angleške pomorske patrole bodo na delu z večjim uspehom in nemške vojne ladje bodo manj pogosto prodrle v Atlantik in se bodo še redkeje vračale v nemška pristanišča. Tedaj bo Nemčija čutila, da jo drže zavezniki za grlo, ker se ne bo mogla več po tej poti zalagati s sirovina-mi in živežem. V vidu je treba imeti tudi sovjetske načrte. ĆJe se sovjetom posreči zavojevati Finsko in prodreti do Narwicka na Norveškem in če se sovjetski napori združijo z nemškimi v tem delu Evrope, je Anglija resno ogrožena od te strani. Rivaliteta med Nemci in sovjeti na Baltiku se bo izkazala v tem primeru kot postranska in nevažna zadeva, brž, ko bo Rusija dobila preko Norveške cohod do zapadnih moiij. Skandinavski polotok je oblegan zdaj od vseh strani. Norveška je revolver, ki je naperjen proti srcu Anglije, angleški narod mora ugotoviti, ali ni krogla namenjena njemu. nes — tudi ostalo in da bi tudi v bodoče na Jesenice prihajali nabito polni vlaki delavcev vsak dan, vsako jutro, vsak opoldan in večer. M. S. Koncert ljubljanskega kvarteta jubljana, 4. marca. Komorna glasba, svoj čas tako priljubljena oblika glasbenega udejstvovanja, je v zadnjih časih žal stopila v ozadje, čeprav more po svoii sestavi in po visoki kvaliteti mnogih komornih skladb temeljito odpirati vpogled v estetske lepote in globine, v estetski močno združevanje poedinih instrumentov in v njihove široke izraževalne možnosti. Tudi pri nas jo slišimo le redko in to večinoma od Ljubljanskega kvarteta ali kvarteta konservatoristov. V petek se nam je po daljšem presledku spet predstavil že priznani Ljubljanski kvartet in to pot izvajal tri skladbe Debussvja. Zike in Mozarta, od katerih smo menda že obe prvi skladbi imeli priliko slišati od istega corpusa. Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo Leon Pfeifer (I. violina), Fran Stanič (II. violina), Vinko šušteršič (viola) in Gustav Miil- ler (Čelo), predstavlja zelo homogeno enoto, v kateri so si poedini instrumenti bolj ali manj enakovredni in so kot takšni tudi dosegli potrebno enotnost brez izstopanja enega ali drugega, kar bi omenjeno nujn^» enotnost le motiio. Tej tehnični enakovrednosti ustreza tudi muzikalna, razvidna iz interpretacije, ki je pokazala, da so se vsi člani kvarteta ob individualnem in skupnem študiju izravnali v pogledu dojemanja, razumevanja in občutenja poedinih skladb. To je poleg tehnične pripomoglo tudi do vsebinsko-estelsKe izravnanosti in s tem k izoblikovanju lepo zlite estetske celote. Tu pa tam so sicer nastale majhne tehnične motnje, vendar so spričo pravilnega grajenja muzikalne celote ostale ali neopažene ali pa nepomembne. Vsekakor je Ljubljanski kvartet tudi tokrat v polni meri izrazil svoj smisel za izvajanje komornih skladb in je potrdil, da predstavlja odlični komorni corpus, ki more najuspešneje vršiti svoje poslanstvo. — Na poslednjem koncertu je najprej izvajal Mozartov »Kvartet« v B-duru, močno poglobljeno umetnino, ki zahteva tako vsebinskih kakor tehničnih fi-nes, če naj izzveni v duhu skladateljeve zamisli; Ljubljanski kvartet je oboje izklesal zlasti v prvem (Allegro vivace assai), tretjem (Adagio) in četrtem stavku (Allegro assai), za katerimi tudi drugi stavek (Menuetto) m mnogo zaostajal. Zikov >Kvartet«, ki je bil druga točka programa, je pisan z izrazitim impresionističnim razpoloženjem in naslonjen na novo kompozicijsko tehniko; v njem je skladatelj izrabil vse močne in možne tehniške efekte, ki po svoji bravuroznosti in dobro premišljeni linioznosti vodijo k velikemu učinku. Ziko-vemu kvartetu se pozna, da ga je pisal dober poznavalec komorne glasbe, zavoljo česar tehnična stran izrazito nadvladuje vsebinsko, ki sama na sebi ne kaže nobenih posebnih svojskih globin; v izvedbi pa je navedeni kvartet izredno učinkovit, gotovo vsi trije stavki (Andante sostenuto, Allegro con spirito, Andante pastorale. Presto e agilmente), od katerih je drugi stavek vsebinsko še najmočnejši. Izvajalci so celotno skladbo prikazali v vzorni in verni izvedbi ter v njej temeljito uveljavili svoje sposobnosti. Končno so še izvajali E>ebus-svjev »Kvartet« v g,molu (Anime et tres deside, Assezvif, Andantino, Trčs madere — Trčs mouvemente). poln tistih posebnosti, ki so skladbam francoskega impresionističnega mojstra lastne in zavoljo njih tako vabljive; to so mojstrsko barvanje zvokov, ki se prelivajo v najrazličnejših niansah, svetlo zveneča in blesteča instrumentacija, nazorno muzikalno slikanje doživetij, v vsej pestrosti trdno si sledeče linije in fiksiranost celotne oblike. Debussvja ni lahko izvajati, če hočemo izvabiti iz njegovih del vse nakazane lepote in tudi dokajšnje tehnične težkoče. Ljubljanski kvartet pa je zajel Debussvjev kvartet tako v vsebinskem kakor v tehnično-formalnem pogledu vsestranski pravilno in ga z močnim občutjem prelil v razgibano, izredno dojemljivo umetnino. V splošnem moram rečL da je podal Ljubljanski kvartet svoj spored oblikovno precizno in muzikalno odlično pripravljeno ter nudil umetniški večer zelo lepe kvalitete, za kar so mu poslušalci izrazili svoje spontano priznanje. Žal je bil koncert razmeroma slabo obiskan, čeprav bi imelo občinstvo od njega svojevrstni estetski užitek in bi moglo v pogledu svoje glasbene izobrazbe marsikaj pridobiti. In še nekaj naj omenim, kar sicer ne spada v okvir koncertne recenzije: poslušalci naj se odvadijo ploskanja med posameznimi stavki te ali one skladbe, ker namreč pred koncem skladbe ni prav nič na mestu, koncentriranega poslušalca zelo moti in mu ovira sintetično vezanje progresivne muzikalne gradnje od stavkov do muzikalne celote. cd.— Uvedba bencinskih nakaznic in industrija Ob priliki razdelitve bencinskih kart se ie pojavilo precejšnje nezadovoljstvo, zlasti pri onih industrijskih podietiih. ki ima-io organizirano svojo prodajo po večiem številu trgovskih potnikov. Uprav č^no nezadovoljstvo pa se ie pojavilo tudi med iastniki tovornih avtomobilov, katerim so se dolelilo povsem nezadostne količine Zveza industriicev za drav.' o banovino ie na te nedostatke opozorila pristojna mestd v Beogradu ter zahteva'a. da se stvar nujno in pravilno uredi. Kakor znano, ie kategorizacijo lastnikov motornih vozil, ki je merodajna za količino bencinske mešanice, ki se odredi za posamezno vozilo, topot izvedla Uprava državnih monopolov. Lastniki motornih vozil so morali že decembra lanskega leta vložiti zadevne ori-jave s točnimi podatki. Pričakovalo se ie, da se bodo bencinske karte izdale že meseca januarja, pa se ie stvar vedno z nova zavlačevala, češ da se moraio podatki, katere so predložili lastniki motornih vozil, preveriti in podrobno proučiti. Pri »sem tem pa izgleda, da se ie to delo izvršilo prilično površno. Ugotovoljeni so slučaji, ko so se za povsem enake vrste avtomobilov dodelile različne količine bencina. Med interesenti je tudi razširjeno prepričanje, da se ni v vseh upravnih podrč-jih države uporabila enaka mera. Skrni-ni čas bi bil. da se kategoriziranje lastnikov motornih vozil radi dodelitve bencinske mešanice izroči banskim upravam. kakor ie to končno predvideno tudi v Težkoče glede preskrbe naše države s tekočim gorivom prav gotovo niso tolkšne. da bi se morala uporaba bencina v ooslov-ne, t- i. v produktivne svrhe, v takšni meri omejiti, kakor ie to storila Uprava državnih monopolov. Zahteva naših gospodarskih krogov je. da se vsaki banovini pravično dodeli odgovariaioča količina tekočega goriva, razdelitev na lastnike m tor-nih vozil pa da se prepusti banski oblasti. S (iCtns&cact vfafna Kino Matica: Nezvesti ljubimec. Nemška filmska burka z Moserjem, ki smo se ga že preobjedli, in z znano nemško filmsko garnituro, ki jo vedno srečamo z Moserjem. Režiran je film razmeroma spretno in vsebuje nekaj prav posreenih komičnih prizorov, ob katerih se publika nasmeje, sicer pa nič posebnega, nič originalnega, še celo pa nič genialnega, pač pa mnogo primitivnosti v komiki in v zapleti ja jih ter v vsebini. Kino Union: 60 slavnih let. Ze črno-beli film o življenju angleške kraljice Viktorije nam je bil všeč. V tem filmu v naravnih barvah z Ano Neagle in Adolfom Wohl-briickom pa je mnogo novih in spopolnje-nih prizorov, ki jih v čmo-belem filmu ni bilo. V vrsti biografskih filmov prav posrečeno, lepo in zanimivo delo. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZflO Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. MALI OGLASI »Slov. Naroda« trna Jo s i g o r e n a s p e b I ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri P B B S B E B Sv. Petra cesta ie. KLIŠEJE VECBAEVHE JUGOGRAFIKA SV. PETRA NASIPA TRAJNO ONDCTLACHO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 50.— »Salon Merlak«, Sv. Petra c. 76. 320 Inser irafte v »Slov. Narodu«! PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— din. VINOGRAD prodam nad 20 arov z zidanico, oddaljen 20 minut od postaje Št. Janž, Dolenjska. — Nasad žlahten mlad. Ponudbe: Repovž Jože, Koluderje, pošta št. Janž. Dolenjsko. 726 VSAKOVRSTNO POH1S1VO se vedno po starih cenah do bavija v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava«, Celovška 50. Sprejemajo se naročila O. L. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite oaiceneje v MtDAKM LjubUana. Zicloveka ui. 6 501 KUPIM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din. POLSTABILNO LOKOMOTIVO v dobrem stanju, 60 — 100 ks iščem za bačko tovarno konoplje. Natančne ponudbe z navedbo skrajne cene, vseh podatkov, širine, višine in dolžine tvrdki Julije Frank. Novi Sad. poštni predal 31. 725 Raznašalca (ko) kolesarja za Šišenski okraj do remize takoj sprejmemo. V poštev pridejo doma iz navedenega kraja. Zglasite se v sredo 6. marca ob \ 2 2. uri pop. v opravi »Slov. Naroda«. Jesenice in jeseniško delavstvo Vedno močnejša gospodarska povezanost gorenjskih vasi z industrijskim revirjem Daniel Lesuev Krinka zzr ■lubemi ItBIl Bertranda je pa vendarle nenadoma začutila očitke vesti zaradi vsega, kar je bila doživela v zadnji kratki uri, kar je izpovedala in čutila. Strah jo je obšel. Odšla je tako hitro, da ji je Gilbert komaj še zaklical: zbogom. Na obali se je ozrla, da bi ga še enkrat videla. Princ ji je poslal z roko poljub. Zasmejala se mu je koketno in izginila na ovinku ceste. Princ si je zasenčil oči, da bi bolje videl dražestno dekle. Zares si krasna, dušica moja . .. Vendar si pa samo senca... A jaz bom imel resničnost, — je zamrmral sam pri sebi. Ta misel na zanimivejše doživetje ga je opozorila na prvo taktično dolžnost, da bi ne pustil dolgo čakati nase očeta lepe Micheline, ki sta ga njena lepota in bogastvo omamljala. Gilbert je pospešil korake in prispel v krčmo, kjer je še imel toliko časa, da je mogel dati osedlati svojega konja, ko se je pojavil markiz. Mladenič je takoj opazil, da je obraz njegovega gostitelja nekam nenavadno mračen. Renaud je bil menda pravkar zvedel, da je njegova mlada varovanka odletela iz kletke in da noče obleči redov-niške halje. Toda zakaj neki ga je mogla vsa ta nerodna zadeva toliko vznemirjati, če ni bil med njim in Bertrando tiste tajne vezi, o kateri si je bil spredel t /ko zanimivo predstavo, žal tako hitro raz-blinjeno v nič po dekličinih izpovedbah? Ko sta znova krenila na pot, je Gilbert začutil, da mora kakorkoli prekiniti Valcorov trdovraten molk. Ker Renauda ni mikalo govoriti, je moral hočeš nočeš sam navezati pogovor. Kako da je dal dekletu častno besedo v zadevi njene tajne? Res, ni se dobro spominjal. Kaj dajemo ženskam in otrokom včasih tudi častne besede? Mar ni to smešno? In pa — mar bo s svojo izjavo povedal kaj novega Človeku, ki se pravkar vrača od Bertrandine rodbine in ki ve gotovo več o vsem, nego on sam? Gairlance se je tedaj naenkrat na ves glas zasmejal in z glasom, ki je izdajal gotov namen, je vprašal: — Povejte mi, prosim, dragi markiz, ali bi ne presenetilo gospe de Valcor, če bi slučajno srečala v tem kraju dekleta, ki je podobno gospodični Mi-chelini kakor njena lastna sestra? — Kako to? — je vprašal Renaud in ošinil svojega spremljevalca z ostrim pogledom. — No, da... Zgodilo se mi je, da sem slučajno srečal pri razvalinah opatije mlado, dražestno kmetico, čudovito podobno gospodični de Valcor. — Pa menda niste celo govorili z njo? — je vpra- šal markiz živahno. — Čemu ta strogi glas? — se je pošalil princ. Kaj mislite, da bi bil zmožen srečati tako mlado kmečko lepotico in jo vprašati samo, kam vodi pot ali voščiti ji dobro jutro? — Oh, dragi prijatelj, — je odgovoril Renaud, ki se je v trenutku obvladal, ni pa izpremenil svojega strogega glasu: Prosim vas, ne govorite tako lahkomiselno in površno o dekletu, ki je vredno vsega spoštovanja, o čemer bi mogel in hotel prepričati vsakogar, kdor bi o tem le malo dvomil. — Oh, oh ... je zamrmral Gairlance. — Razumem vas, — je dejal Valcor. — Zanimanje, ki ga izkazujem tej rodbini, kakor tudi velika, malone čudežna podobnost dekleta, bi vas lahko zapeljala k dvoumnim opazkam, ki jih imate tako radi. Toda omenjam že vnaprej, da bi se motili, kar si bom dovolil takoj utemeljiti. Sicer pa samo še besedico: tudi če bi bila ta dvoumnost slučajno utemeljena, verjemite, da bi si jaz nikoli ne dovolil podobnega postopka, kajti v tej obliki bi bil žalitev markize de Valcor. — Oh, saj sem se šalil. Moje najgloblje spoštovanje gospej markizi. — Verjemite mi, dragi moj, — je nadaljeval Renaud, ki je bil prekinil njegove besede z nasmehom, v katerem je bilo nekaj ironičnega zadoščenja za to, da se lahko malo naslaja nad prinčevo zadrego, — vedite vsaj to, kar ve zadnji ribič na tej obali, to, za kar mi je priča vsa okolica in kar se da lahko ugotoviti tudi v uradni matriki: Bertranda Gaelova je bila rojena šele tri leta potem, ko sem zapustil Evropo. Ko sem se po dolgi odsotnosti vrnil, je bila stara že dve leti. Približno v tem času sem se tudi oženil. Moja hči je torej skoraj tri leta mlajša od dekleta, o katerem govoriva, — Nihče bi tega ne mislil, — je pripomnil Gilbert. — Zdelo bi se skoraj, da sta enako stari... — To je res. Toda med osemnajstim in enaindvajsetim letom se človek kaj lahko zmoti. Sicer je pa tudi preprosta Bertrandina vzgoja v bretonskem samostanu dobro vplivala na ohranitev in podaljšanje njenih otroških let. Princ de Villingen je nekaj časa nekam v zadregi molčal. V njegovih očeh tajna še ni bila pojasnjena. In pri najboljši volji se ni mogel otresti misli, da je to res nekaj skrivnostnega. — No torej, moj dragi markiz, morda mi boste oprostili moje zlobno sumničenje. Sicer pa ni bilo to za vas nič žaljivega. Renaud se je nasmehnil in bil je zopet dobre volje. — Bože moj, kaj za to! Če človek ne pozna dejstev in točnih datumov, o katerih niste mogli imeti niti pojma, je podobno sumničenje povsem naravno, čudovita podobnost mlade kmetice in gospodične de Valcor bi bila zares nekaj fantastičnega, če bi ne imeli slučajno vzroka, ki to povsem naravno utemeljuje z gotovo vrsto atavizma. če jamčim za lastno neoporečnost v tem primeru, ne morem niti najmanj jamčiti za kaj podobnega pri svojih prednikih. Morda se je kateri izmed mojih galantnih pradedov nekoliko globlje zagledal v oči te ali one lepe gospe Gaelove. Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskamo49 Fran Joran U Za upravo in inseratni del lista Oton Christof /7 Vsi v Ljubljani