Stev 177
Trst, v sredo 26« junija 1912
Tečaj XXXVI-
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici. Kranjn, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiteT. po 5 nvč. (10 stot.) OCLA8! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 fct. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plafljitfo In topljivo tf Trstu.
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
,V edinosti j* moiT
NAROČNINA ZNAŠA
ia celo leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, luoinint m nedeljsko Izdanja „EDINOSTI" stan*: u
••lo leto Kron 5-20, ia pol loto Kron 3 80. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi se ne vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galatti 20 (Narodni do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0DIXA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ecknotit", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnRnl račun Stev. 841-652. TEIFF0M It. 11-57.
DRŽAVNI ZBOR.
Glasovanje o brambnem zakonu. — Dalmatinci proti vladJ. — Štiriletna vojaška služba v vojni mornarici.
DUNAJ 25. (Izv.) V gosto zasedeni zbornici se je danes izvršilo glasovanje o prvi skupini brambnega zakona in sicer o §§-ih 1—40, ki vsebujejo na[važaejše določbe brambne reforme, zlasti glede pre-zenčne službe in glede zvišanja rekrutnega kontigenta. Glasovanje je bilo sila komplicirano. Zbornica je cdgiasovala 40 paragrafov, o katerih se je mestoma glasovalo po odstavkih, in poleg tega še 74 manjšinskih predlogov. Vrhu tega pa so bila še 4 poimenska glasovanja. Umljivo je torej, da je bilo glasovanje tudi zelo dolgotrajno in je trajalo več kakor 4 ure od poli 12 do tričetrt na 4 popoldne. Med glasovanjem je tupatam prišlo do zelo živahnih prizorov in enkrat je bila situacija precej kritična, ker je predsednik v svoji nerodnosti prezrl svoje predsedniške dolžnosti.
Pri glasovanju je jugoslovanska delegacija nudila zelo neenotno sliko. Hrvatsko-slovenski klub sam je glasoval deljeno. Le slovenski klerikalci so se dvigali za vse vladne predloge, med tem ko so istrski poslanci in pravaši izvojevali od svojega kluba dovoljenje, da se absentirajo. Pravaški posl. P i o d a n, ki |e bil izstopil iz Hrvatsko-slovenskega kluba, je glasoval proti bramb-nemu zakonu.
Od naprednih Jugoslovanov so zavzeli skrajno opozicijonalno stališče dalmatinski poslanci, pa tudi posl. dr. Rybaf je glasoval za vse pametne manjšinske predloge in proti vladnim določbam.
Zelo zanimivo je bilo glasovanje o manjšinskem predlogu dr. Tresič-Pa-vičića k § u 8 brambnega zakona, s katerim predlogom je dr. Tresić zahteval mesto 4 etne le 3letno prezenčno službo v vojni mornarici. Za ta predlog je složno glasovala vsa jugoslovanska delegacija brez izjeme.
Žalibog je to enotno sliko skalil ostri nastop, ki ]e nastal med poslancema dr. Tresičem in dr. Korošcem zaradi prvenstva v vprašanju, kdo je pravočasno zahteval glasovanje po imenih. Dr. Korošec je bil dr. Tresiča prehitel ter sam izval poimensko glasovanje. Proti temu pa je dr. Tresić Pavičić protestiral v jako ostrih in energ čoih izrazih.
Po končanem glasovanju je zbornica prešla k debati o drugi skupini brambnega zakona, t. j. o §§ ih 41 — 88, katerega debata bo menda Se danes ponoči končana, ker namerava zbornično predsedstvo držati sejo tako dolgo, da bo debata dozorela do glasovanja, ki se bo potem vršilo jutri dopoldne. — Splošno smatrajo, da bodeta jutri oba brabna zakona odglasovana.
V	naslednjem
sejno poročilo.
V	zbornici se vrši danes glasovanje o prvi skupini brambnega zakona, to je o §§ 1 — 40, h kateremu je b io podanih nič man| kakor 74 spreminjevalaih in dodatnih predlogov.
Po izvajanj'h poslanca Exnerja in generalnega govornika poslanca Sommerja, se je pričelo med splošno napetostjo glasovanje.
Socijalno-demokratični manjšinski predlog, da naj se odstavi brambni zakon z dnevnega reda in socijalno-demokratični poziv, da naj vlada izdela nov brambni zakon, se odklonita proti glasovom socijalnih demokratov, čeških radikalcev, Ma-sarykove skupine in dalmatinskih poslancev, katerim se pridruži tudi poslanec Prodan.
Nato se je vršilo glasovanje o § 1. predloge, ki govori o splošiosti brambne dolžnosti.
Habermanov dodatni predlog, da naj se sprejme v ta paragraf določba, da je dolžnost države, nagraditi vojakom in njih zaostalim vsako škodo na zdravju in življenju, ki jo trpe vojaki vsled svo|e službe, |e bil v poimenskem glasovanju s 303 proti 130 glasovom odklonjen.
Sprejeti so bili nato § 2 do 7 v običajnem glasovanju.
Zelo fcoimlfcirano glasovanje se je vršilo pri § 8. Prvi odstavek tega paragrafa, ki govori o dveletni službi za p e š-polke, je bil sprejet, k drugemn odstavku, ki govori o triletni službi za konjenico in topničarstvo ter za podčastnike peŠpolkov, pa je stavil poslanec Seitz predlog, da naj se vrši poimensko glasovanje. Predsednik se je delal, kakor bi njegovega predloga ne slišal ter hotel odrediti navadno glasovanje. Tedaj se je dvignila na socljalno-demokra-
tičnih klopeh prava burja. Poslanci so tokii in bobnali po klopeh s pestmi. Socijalni de-mokratje kličejo: „Mi takega nasilstva ne dopuščamo. Zahtevamo poimensko glaso vanje". Pri tem je prišlo do konflikta med socijalnimi demokrati in nemškimi nacijo-nalci, ter med nemškimi radikalci in vsenemci.
Predsednik se je bil med tem spomnil svoje dolžnosti in je odredil poimensko glasovanje.
Poslanec Schuhmayer kliče v zbornici: „Erste Kompagnie antretten zur Ab-stimmung I Marsch 1" Predlog je bil sprejet po vladni predlogi s 300 proti 134 glasovom.
Do tretjega poimenskega glasovanja je prišlo pri Tresičevem manjšinskem predlogu k tretjemu ostavsu §-a 8, ki zahteva olajšanje štiriletne službene dobe vojne mornarice na triletno službeno dobo.
Za Tresićev predlog so glasovali socijalni demokratje, vsi Jugoslovani in češki radikalci.
Tresićev predlog je bil s 303 proti 136 glasovi odklonjen. Nato je bil ves § 8. v smislu vladne predloge sprejet. V običajnem glasovanju je zbornica ob tričetrt na 3 sprejela še §§ 9. do 12, Pri § 13, ki se tiče rekrutnega kontingenta, je prišlo pri 5. odstavku do četrtega poimenskega glasovanja.
Pet! odstavek namreč zahteva, da se razširi veljavnost kontingenta od 10 na 12 let. Za ta predlog je treba dvetretjinske večine. Poslanec Fressl je zahteval poimensko glagovanje, ki se je tudi vršilo, ter je bil I predlog s 322 prot 126 glasovom sprejet, j Nato so bili sprejeti še vsi ostali odstavki § 13. ter §§ 14 in 15. Od 3 popoldne pa do tričetrt na 4 je potem zbornica v običajnem glasovanju sprejela ostale paragrafe brambnega zakona do § 40.
Na to se je pričela specijalna debata o drugI skupini t. j. o §§ 41 do 88 brambnega zakona. Zbornica bo skušala še tekom današnje noči absolvirati debato. Sedaj ob 10 zvečer zbornica še vedno razpravlja. DUNAJ 26. ob 1. ponoči. (I t v.) Zbor-
Vsesokolski zlet v Pragi.
Prvi jugoslovanski gosti.
PRAGA 25. (Izv.) Nad 900 hrvatskih Sokolov je danes dospelo v Prago. Sprejem na cesar Fran Josipovem kolodvoru je bil nad vse sijajen in impozanten. Po ulicah je češko prebivalstvo došlecem prirejalo burne in iskrene ovacije.
Čuvaj in vsesokolski zlet v Pragi.
PRAGA 25. (Izv.) Kraljevi komisar pl. Čuva) je delal hrvatskim Sokolom velike in vsemožne težave pri njih zietu v Prago. V državni službi nameščane Člane hrvatskega Sokola fe na vse pretege šikaniral in jim skoro zlet prepovedal. Zlasti nečuveno pa je šikaniral Čuvaj voditelja celega zleta, pref. Borko vi ća, kateremu |e celo zagrozil z izpustom iz službe. Borkovič se ni udal tiranu in je rajši odložil svojo profesorsko službo.
PRAGA 25. (Izv.) V petek pride v Prago k vsesokolskim slavnostim posebno odposlanstvo pariškega občinskega sveta, kakor tudi Številna deputacija „Zveze francoskih gimnastov".
Umor iz maščevanja.
GORICA 25. (Izv.) Na vrhu Hriba sv. 3 Križev so našli truplo nekega Bressana popolnoma v krvi. Sodna komisija je dognala, da je bil Bressan ustreljen od krog-lje, ki mu je razbila glavo, dalje je tudi dognala, da gre tu za dosedaj še nepojasnjen in zagoneten umor. Storilec je še popolnoma neznan.
GORICA 25. (Uv.) O zagonetnem umoru na Hribu sv. 3 Križev še naslednje podrobnosti:
V nedeljo zjutraj le odšia neka mladenka iz Kormina v Gorico. Ko je prišla na vrh Kalvarije pri Podgori je zagledala poleg Treh Križev moža ležečega v mlaki svoje krvi. Nesrečneža je zadel strel iz puške v prsa, glavo je imel razbito in morilec mu je v groznem cinizmu odrezal še uha.
žendarmerijo v Podgori,
niča je nadaljevala specijalno debato o drugi Obvestila je takoj	J„ •
skup ni brambnega zakona pozno v noč. Ko j *at€?aJe	^ 'K?" na l.vl m^t^n
je glavni poročevalec dr. Sommer uvedel *omlsla e Priš£	ŽSJT^t
debato, so nato utemeljevali razni manjšinski	"L^f'5ZSSE2 nri i^ni ?T
govorniki svoje manjšinske predloge. S e | a	35 let in us»uzbenec Pri luzni že"
Nesrečnež Je imel na Kalvariji malo
govorniki svoje manjšinske predloge. S e | je bila ob 11 ponoči zaključena.
in jutri se prične glasovanje o tej skupini:	j prf obdeloval ob svojem
brambnega zakona za skupno armado, ka-	'"J7 {V , . .
kor tudi debata o brambnem zakonu za	1
.______-navado in čakal ga je najbrže skrit za ka-
domobranstvo.	= kim drevesom. Ko ga je zagledal, ga je
Za službeno pragmatiko državnih [ ustrelil v prsi, tekel je k njemu in mu s
uradnikov.	puškinim kopitom razbil črepinjo. Sum leti
DUNAJ 25 (Izv.) Predsedstvo osrednje na nekega Kocjančiča, ki ima poleg njive
Zveze avstrijskih državnouradniških društev umorjenega, svoje posestvo. Dozdevanega
je danes interveniralo pri ministru baronu morilca so že aretirali.
Heinoldu v prilog službene pragmatike ter	-
ga prosilo, da vlada kolikor mogoče po-:	Mladočehi proti Kunčticki.
speši konečno rešitev pragmatike ter jo že; praGA 25. (Izv.) Iz Mlade Boleslave
izvede s 1. Julijem. Minister Helnold je od- ,e bH odposian deželnemu odboru oster
govoril, da mora vlada vztrajati na junktimu test ti izvolitvi pisateljice Kunčticke za
poslanko.
med službeno pragmatiko in finančno re formo in dalje da mora varovati svoje stališče ter vztrajati pri *seh točkah, ki jih je pedala v parlamentu. Slednjič je minister predsedstvo potolažil, da bo vlada vse storila, kar je v njeni moči, da se izvede službena pragmatika.
Bosenski odsek. DUNAJ 25. (Izv.) Danes Je
Protest so podpisali mnogi mladc-češki prvaki v Mladi Boleslavi, poleg moških tudi ženske.
Konference o deželni in mestni
statistiki. CELOVEC 25. (Kor.) Danes dopoldne je bila otvorjena v sejni dvorani deželnega zboroval zbora fconferenca 0 deželni in mestni stati-
tudi bosenski odsek, v katerem je dr. L a- stJki Navzoa so zastopniki udeleženih mi-ginja stavil predlog, ki stremi za tem, da nistrstev odposlanci vseh dežel in številnih
ea Rncna Hprrpornvlna Hrvatska, Slavonija	... \ ..	,, a-----. — L.L .--
se Bosna, Hercegovina, in Dalmacija združijo v enotno državnopravno skupino. Socijalnodemokratični posl. dr. R e n n e r je utemeljeval in zahteval razširjenje bosenske ustave ter nadalje udeležbo zastopnikov bosenskega sabora v skupnih delegacijah. Vlada Je predložila od- .
seku načrt zakona o novih boser.skih že- senzacijonelno poročilo o leznlcah in sicer Banjaluka-Jajce-Bugojno- strofalnega požarja, ki je Aržana, dalje Brčka-Raca-Rama-Doboj in slednjič Bugojno-Rama.
mest, kakor tudi mnogih trgovinskih in obrtnih zbornic.
Senzacijonelna odkritja o požarju na parniku .Elizabeta".
BUDIMPEŠTA 25. (Izv.) „Pesti Naplo" prinaša iz Crnevode ob Donavi naravnost
postanku kata-minuli teden izbruhnil na podonavskem parniku »Cesarica Elizabeta" v bližini mesta Galaca. Kakor sedaj očividci zatrjujejo, gre za zločinski atentat. Parnik so zažgale štiri doslej še neznane osebe s tem, da so po
Ogrsko-hrvatski državni zbor
BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Zakon o re- povsem krutnem kontingentu je bil danes v tretjem krovu potrosile žveplo, je uzgale in skušale branju sprejet. Sprejet je bil tudi predlog povzročiti splošno paniko, da bi se na ta imunitetnega odseka, da se izroči posl. način polastile važnih državnih dokumentov, Kovač sodišču zaradi atentata na pred- ki |ih Je imel seboj bolgarski general Sadne ratov. Toda komplot proti generalu Sara-tovu Je ponesrečil, ker je hotelo naključje, da se je on pri izbruhu požarja prvi rešil na suho in obenem tudi odnesel seboj državne dokumente.
Dezertacije turSkega vojaštva v Albaniji.
CARIGRAD 25. (Kor.) Glasom poročil
seja
torek
sednika. — Prihodnja 27. t. m.
Srbska skupščina.
BELGRAD 25. (Izv.) Včeraj in danes je prišlo v narodni skupščini do hrupnih protestov med opozicijonalnimi in vladnimi strankami zaradi vojnega ministra Agatono-viča, katerega Je opozicija ponovno žalila notranjega ministrstva je dezertiralo 1 stot-
pri debati o izrednem vojnem kreditu.
nik, 9 poročnikov in 50 vojakov garnizije
Po končani debati Je skupščina sprejela Priština, Perlepe in Monastir. Za njimi Je izredni vojni kredit 21 miljonov dinarjev s bil odposlan večji vojaški oddelek, kate-79 proti 70 glasovom. Radikalni desidenti remu se |e posrečilo ujeti 2 častnika in 2 so glasovali proti dovoljenju kredita.	podčastnika. 16 podčastnikov io vojakov
se je skesano vrnilo. — Uvedena je preiskava.
Finančni položaj Turčije.
CARIGRAD 25. (Kor.) Po Izkazu finančnega ministrstva so se državni dohrdkl v mesec:h marec in april zvišali za 144.908 funtov.
Generalna stavka v Marselllu.
MARSEILLE 25. (Kor.) Pristaniški delavci groze za slučaj, da se razbi|ejo pogajanja o zahtevah vpisanih mornarjev, s splošno stavko
MARSEILLE 25. (Izv.) Mornarji zapuščajo takoj one parnike, ki se usidrajo v luki in se pridružujejo stavkujočlm mornarjem, katerih Število znatno narašča od dne do dne. Stavki mornarjev so se pridružili tudi mehaniki in tesarji.
Slavnostno odkritje Jan Legovega nagrobnega spomenika v Pragi.
O priliki vseslovanskega sokolskega zleta v Pragi imamo tudi Slovenci svoj praznik. Dne 29. t. m. odkrije slov. akad. društvo „Ilirija- svojemu Častnemu članu in zaslužnemu širltelju češko-slovenske vzajemnosti, Janu Legi, nagrobni spomenik. Mislimo, da bi bilo odveč, ponavljati zasluge pokojnega Jana Lege za Slovence — v tem se je pisalo na različnih mestih že dovolj.
Opozarjamo tem potom vse Slovence, zlasti vsa slovenska sokolska društva, ki se udeleže sokolskega zleta v Pragi, da se sigurno udeleže odkritja, ki se vrši 29. t. m. dopoldan Ob osmih gredo vsi slovenski Sokoli na grob Fugnera in Tyrša, V neposredni bližini tega groba se nahaja grob Jana Lege. — Od groba Tyrša in Ftignera naj gredo vsi slovenski udeleženci k Legovemu grobu. Po of cijelnih govorih, petju slavnostne pesmi etc. se vrši odkritje.
Apeliramo na vse Slovence, da se gotovo udeleže odkritja. Ta dan mora biti manifestacija vseh Slovencev, pokazati moramo Čehom in vsem Slovanom, kako častimo ljudi, ki so delovali za nas.
IZJAVA.
i Dne 9. januvarja 1912 je „Edinost" 1 pod zaglavjem . „Žalostne posledice krščan-' sko-socijalnega poloma na Koroškem- objavila članek, ki kruto žali g. dr. Lamberta Ehrlicha, profesorja bogoslovja v Celovcu. Njegovo ime se spravlja v stik s katastrofo „Centralne kase" v Celovcj, obdolžuje se ga naravnost, da je on sokriv Weis-Kaiser-jeve afere. V članku se mu podtikajo sledeča zločinska dejanja: 1. da je izvabil z nekim pismom za ški fa Kahna celovškemu bankirju Suppanu 100000 K, 2. da je v to svrho pisal pismo v imenu knezoškofa Kahna brez njegovega naloga ter da je pred sodiščem pod prisego izpovedal, koja Iz-povtd je vzbudila splošno začudenje in se zdi ljudem, ki poznajo razmeie, never|etnr».
V vse te trditve, ki so v stanu izročiti g. dr. Lamberta Ehrlicha javnemu zaničevanju in mu izpodkopati njegovo čast, je bilo podpisano uredništvo zavedeno, vsled česar v interesu resnice in ozTom na žaljeno čast g. dr. Ehrlicha smatra za svojo dolžnost ta članek lojalno preklicati ter istotako lojalno sprejeti in priobčili sledeče pojasnilo g. dr. Lamberta Ehrlicha :
Celovški bankir Suppan Je bil naperil zoper bivšega krškega knezoškofa dr. Kahna pravdo radi plačila 100 000 K, na podlagi neke garancijske listine, ki jo je toženi kne-zoškof dne 31./12 1908 lastnoročno podpisal ter monslgnoru Pavlu A. Kayserju s tem ngmenom izročil, da mu (Kayserju) banka Suppan otvori kredit do zneska po 100.000 K, za kojega je z omenjeno listino knezoškof dr. Kahn poroštvo prevzel. Ko je banka Suppan to poroštvo iztoži:a, se jej je ugovarjalo, da je to poroštvo zapopadeno v nekem drugem poroštvu, ki ga je knezoškof dr. Kahn napram isti banki par mesecev pozneje za mnogo višjo svoto prevzel. Nasproti tej trditvi pa se Je banka Suppan sklicevala na neko pismo, ki ga jej je g. dr. Ehriich, ki |e bil tedaj knezoškofijskl tajnik, dne 8/9 1910 pisal in v kojem pismu je knezoškof po trditvi banke pravni obstoj prepornega poroštva iz listine od 31/12 1908 baje priznal. O postanku tega pisma Je bil potem g. dr. Ehriich v pravdi kot priča zaslišan in je po resnici izpovedal, da je za poroštveno izjavo od 31./12 1908 sploh Šele začetkom avgusta 1910 In sictr od banke Suppan same izvedel, pismo od 8/9 1910, v kojem o kakem primanju zadevnega poroštva sploh ni govora, pa da je banki Suppan pisal, ker je bit knezoškof takrat že boleh en in se na celo zadevo
Stran II.
„EDINOST" št. 17 7.
V Trstu, dne 26 junija 1912.
sploh več spominjati ni mogel. Na tem pismu seveda tudi ni bil knezoškof dr. Kahn, temve* le g. dr. Ehrlich podpisan. Potemtakem tudi ni nobenega povoda trditi, da bi se bilo s tem pismom od Suppana kaj izvabljalo, kajti kredit, katerega je Suppan m škofovo poroštvo monsignoru Kayserju otvorii, je bil, kakor banka sama trdi, že davno poprej docela izčrpan.
Uredništvo „Edinosti*.
Domače vesti.
Osebne vesti. Včeraj dopoldne so dospeli v Trst in se nastanili v hotelu »Excel-sior": general pl. Smekal, poveljnik IX pehotne brigade v Olomucu, dalje ing. Ovi-don Malesević, c. kr. obrtni nadzornik v Zadru in - dvorni svetnik pl. Seifert, ravno-tako iz Zadra.
Zletniki v Prago! Udeležniki praškega zleta iz Trsta in okolice se odpeljejo danes, dne 26. t. m. z osebnim vlakom ob 12 48 z državnega kolodvora. Zberejo se pol ure pred obhodom vlaka na omenjenem kolodvoru, kjer se Jim razdele za znižano vožnjo potrebne legitimacije in vozni listki, brez katerih bi morali plačati celo vožnjo do Jesenic. Vsled tega se priporoča tudi okoliškim zletnikom, da vstopijo v Trsiu. Na Jesenicah prestopimo v posebni vbk S. S. Z. Društvene članske legitimacije vzemite seboj I Predsedstvo T. S. Ž.
Javni shod slovanskih gostilničarjev. V ponedeljek popoldne bi se moral vršiti objavljeni javni shod slovanskih gostilničarjev v Trstu. Zaradi premajhne udeležbe se Je shod proglasil za zaupen razgovor o zadevah gostilničarske zadruge. Pred vsemi (e g. IvaniŠević konstatlral, da je slab obisk zaradi ponedeljske zaplembe „Edinosti", v kateri je bil shod objavljen in je prosil okrog 50 navzočih gostilničarjev, da se neobvezno porazgovore o točkah dnevnega reda, ter je slednjič poudarjal absolutno nujnost javnega shoda, da tako slovanski gostilničarji odločno in javno protestirajo proti italijanskemu klikaštvu v upravi konzorcija.
Zadnji nastop slovanskih gostilničarjev so Italijani popolnoma krivo tolmačili, češ, da isti uganjajo edinoie politiko. Slovanski gostilničarji so nastopili proti kliki, da branijo svoje življenske In ekonomske interese, ki so predvsem ogroženi po delovanju znanega gospoda Caldare. Pozvali so zlasti italijansko stranko, da dovoli tudi Slovanom njihovemu številu primerno zastopstvo v upravi gostilničarske zadruge. To zahtevo pa so Italijani odbili, ker jim nikakor ni mogla ugajati njih kontrola in bi se slovanski gostilničarji preverili, da je še mnogo raznih Caldarčičev, ki samovoljno razpolagajo s prispevki slovanskih gostilničarjev, ki plačujejo okrog 15000 K na leto v blagajno famoznega konzorcija.
Ker Italijani odbijajo vsak kompromis, so slovanski gostilničarji primorani, da napno vse sile in pomečejo vse verne pristaše zloglasnega Caldare iz uprave kon-zorcijeve.
Na shodu Je gosp. IvaniŠević še enkrat poudarjal, da bi bili slovanski gostilničarji prodrli s svojo listo pri zadnjih volitvah, če se iste ne bi bile vodile po znanem Italijan skem načinu. Slednjič Je govornik izrekel upanje, da pridejo na prihodnji občni zbor tudi oni gostilničarji, ki so polni patrijotizma in tudi zastopniki konsumnih društev, ki jih žaiibog gostilničarji premalo poznajo.
Na sestanku je vladalo najboljše razpoloženje za energično delo in boj proti italijanski kliki in dal bog, da bi se slovanski gostilničarji strnili v močno bojno falango, ki bi konečno izvojevala slovanskim gostilničarjem zmago.
Napovedana stavka socialističnih zidarjev je v ponedeljek izostala. Nadsodrug Petejan je že celi roinoli teden pripravljal bojne načrte in med zidarji agitiral odnosno
PODLISTEK.
socijaiistične zidarje hujskal proti slovenskim zidarjem, ki se nočejo kloniti komandi Petejanovi. Močno so trkali po prsih ti delavski prijatelji in razglašali strmečemu svetu, da stopijo ta dan (v ponedeljek, dne 24. t. m.) vsi socijalistični zidarji v stavko proti slovenskim, v „Narodni delavski orga-zaciji" organiniziranim zidarjem. Stavke pa ni bilo.
Pač pa so bile nastavljene pri vseh stavbah straže. Policija je bila nastavljena povsod, da brani delavca ored delavcem. Ali ni to žalostno? N. D. O. se bo bojevala tako dolgo, dokler ne zmaga. Na njeni strani Je vsa javnost, ker pomeni ta boj: boj za svobodo. Ko bi le kmalu minulo to trpinčenje slovenskih zidarjev 1 Nastopili bomo odslej naprej še odločneje. Posebno v nedeljo na velikem zidarskem shodu v Barkovljah. Pride naj vsaki Tam povemo odločno merodajni oblasti, da hočemo enkrat imeti mir pri delu. Več ko nas bo v nedeljo, temvečji vpliv dosežemo. Apeliramo tudi na ostalo slovansko tržaško občinstvo, da se udeleži nedeljskega izleta zidarske skupine v Barkovlje, kjer hočejo slovenski zidarji na slovesen način manifestirati za svoje pravice do dela.
Glasbena šola „Glasbene Matice" v Trstu. Gojenci naj se zbero danes popoldne ob 2 30 v šoli na Acquedottu, da se jim razdele šolska spričevala.
Šolsko vodstvo.
Vpisovanje v C. M. Šole. Z ozirom na to, da se v nekaterih šolah v Trstu vrši vpisovanje zdaj koncem šolskega leta, naznanjamo, da se vpisovanje v Ciril-Metodove šole z Trstu vrši v prvi polovici meseca septembra t. I. Podrobneje se bo naznanilo pozneje.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje sledeča službena mesta s pričetkom šolskega leta 1912/1913:
a)	Službo provizorlčnega učitelja na dvorazrednici na Blanči v Gorici;
b)	tri službena mesta definitivnih učiteljic in več službenih mest provizoričnih učiteljic na svojih dekliških šolah v Trstu.
S temi službenimi mesti so spojeni prejemki, kakor jih družba običa'no plačuje.
Prosilci (prosilke) za ta mesta naj vlože svoje z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje v družbeni pisarni (.Narodni dom*) najkasneje do 15. Julija 1912.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani Dunajska podružnica „Slov. plan. društva". Dne 21. t. m. se je na Dunaju vršil ustanovni zbor dunajske podružnice „Slovenskega planinskega društva".
Mej navzočimi smo pozdravili zastopnike društev „Zvezda", „Slovenija*, slov. tehnikov, zastopnika osrednega odbora Iz Ljubljane g. ŠusteršiČa in mnogo odličnih du-, najskih Slovencev in Slovenk.
Zastopnik pripravljalnega odbora gosp. Ljudevit Valjavec je v kratkih potezah podal genezo ustanovitve podružnice in nje smoter in cilje.
Soglasno so bili voljeni v odbor sledeči gg.: G. rač. ofic. Valjavec načelnikom, fin. konc. Bogumil Koser namestnikom, rač. svetnik Janko Mladić blagajnikom, višji ofic. Josip Such tajnikom, nadrevident J. ž. Ivan Luzar odbornikom in gg. Merlak in Golobič računskima preglednikoma.
Vsi navzoči so z veseljem in zanimanjem pozdravili ustanovitev podružnice.
Radi pristopa in pojasnil se Je obrniti na g. Ljudevita Valjavca na Dunaju, IV., Johann Straussgasse 43.
Prihod srbskih aokolov v Trst. —
Danes ob 4 popoldne pridejo v Trst; z dubrovniškim parnikom srbski Sokoli ■ srbske sokolske župe za Primorje-Hercegno vi. Zvečer ob 8*40 se nato Srbi odpeljejo z brzovlakotn državne železnice proti Pragi na vsesokolsld zlet.
Na tržaškem južnem kolodvoru. Z
ozirom na vest pod tem naslovom v „Edi-f nosti" od 24. t. m. smo dobili od gospoda; Ivana Makuca pismo, v katerem nas prosi, naj objavimo:	j
1.	Ni res, kakor se mi v imenovani! notici očita, da bi bil jaz kedaj psoval in j sramotil slovensko narodnost. Res je, da" nisem slovenske narodnosti, kateri sam pripadam, nikdar sramotil. Res je pa tudi, da sem, kot socijalni demokrat, govoril proti raznim osebam, katere smatram za škodljive delavskemu gibanju.
2.	Ni res, da sem jaz komaj štiri ali pet mesecev pri železnici. Res je, da sem! pri železnici že od leta 1906 naprej in da sem službo pretrgal le z dveletno vojaško službo.
3.	Ni res, da bi bil jaz kedaj obkladal razne ljudi, ki ne trobijo v socljalnodemo-kratični rog z raznimi mogočimi priimki. Nimam navade sovražiti nasprotnikov. Toda kot človek si mislim, da imam pravico govoriti v korist svojim idejam in v korist organizaciji, kateri pripadam. To pravico tudi prepustim vsakemu. Razume se pa,' da ako mi bodo nekatere nečastne osebe stregle, zaradi mojega prepričanja po kruhu, bom nastopil tudi jaz proti nJim kakor se spodobi.
Vsaka gostilna, brivnica, kavarna
itd. kamor zahajajo Slovenci, bi naj imela „Slovenski Ilustrovani Tednik". Naroden škandal, znak nezavednosti in malomarnosti, ne le gospodarja, temveč tudi gostov Je,
kjer ga nimajo. Zahtevajte ga povsod 1
---
Tržaška mala kronika.
Samomor. V kavarni „Unione" si je včeraj ob 9 dopoldne pognal tapetnik Edvard Micheluzzi iz revolverja kroglo v levo sence. Z rešilne postaje poklicani zdravnik je zamogel le smrt konstatirati. Samomor je Micheluzzi izvršil na stranišču. Smrt le takoj nastopila. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Vzrok samomoru je neznan.
Napaden delovodja. Včeraj zjutraj sta napadla kotiarja Viktor Generutti in Miha Geriscovich v neki delavnici pomorske oblasti, kjer je zaposlenih okrog 40 delavcev, 28letnega, v ulici Amerigo Vespucci stanu-jočega delovodjo Rudolfa Cau-a, ker ju je pred nekaj dnevi odpustil zaradi pomanjkanja dela. Prizadejala sta mu precej znatnih poškodb. Cau na pomoč prihiteči stražnik je oba nasilneža aretiral.
Z nožem v hrbet. Včeraj dopoldne okrog 9 |e nastal na krovu Lloydovega parnlka »Chfna", ki Je zasidran pred hangarjem št. 23 v prosti luki, prepir med 40-letnim nakladačem Martinom Lavrenčičem in 53-letnim težakom Jožetom Geatom. Prvi Je v svoji Jezi potegnil izza pasu nož in prizadejal slednjemu dva vbodljaja v hrbet. Lavrenčič je nato pobegnil, a je bil še pravočasno v prosti luki prijet. Geata, ki je dobil Jako nevarno rano v pljuča, so prepeljali v splošno bolnišnico.
Star pohotneŽ. Štirinajstletna Zorica Taučer je včeraj zvečer šla kupovat oglje k 44-letnemu Andreju GomiŠel, iz Milj, ki ima svojo prodajalno oglja v ulici Saiice. GomiŠel je bil v skladišču sam in je prijel dekletce za roko ter jo od vedel v najtemnejši kot skladišča, jo položil na neki voziček, hoteč na to zadostiti svojim živalskim instinktom. Dekletce je začelo vpiti na pomoč in se je z vsemi, ženski v takem momentu skoro nadčloveškimi silami branilo pohotneža. Nesrečnega položaja sta jo konečno rešili dve ženski, ki sta prišli kupovat oglje. Na zadevno ovadbo je policija takoj aretirala starega satira.
Koledar in Treme. — Danes: Ivan in Pavel. — Jutri: Hema. Vladislav.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne H- 20 8 C°. — Vreme včeraj: Deževno in soparno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno in deževno. Temperatura nelzpre-menjena. Severnovzhodni vetrovi.
Porotno sodišče.
Umoril ljubico in poskusil samomor.
(Drugi dan razprave)
Pri včerajšnji predpoldanski razpravi se je nadaljevalo zasliševanje prič. Zaslišani so bili: Anton Delak, Josip LegiŠa, Marij Delak, Anton Nardin in Martin Aieč; Te priče niso povedale nič novega ter so le potrdile izjave prejšnjih prič.
Na predlog branitelja dr. M a n d i ć a je sodni dvor sklenil, da se zaslišijo kot priče še oče in mati obtoženca ter Iva« Zore.
Priča Terezija Mazi, mati obtoženca je izpovedala, da je njen mož ral pil. Kadar je imel denar, je prišel domov pijan. Bil je vsako leto bolan. Imel je bronkito in bolezen na očeh. Da je pobtgnll od vojakov, je doznala od drugih ljudi. Njen sin Josip — obtoženec — Je enkrat imel težso bolezen v glavi.
Priča Josip Mazi izjavi, da bo govoril slovenski. Ker porotniki niso ugovarjali, je tolmačil predsednik. Priča prigovarja, da je res pobegnil od vojakov, ker „mu se je zmešalo v glavi". Ni bil za to nič kaznovan, pač pa je bil odpuščen od vojakov.
Priča Ivan Zoie potrdi, da je obto-ženčev oče Josip Mazi enkrat pobegnil od vojakov in da je v mladosti preveč pil.
Preči t? nI so bili nato razni na proces se nanašajoči spisi, na kar je predsednik ob 12 prekinil razpravo za 20 minut.
Ko je predsednik zopet otvorii razpravo, sta psihijatra-izvedenca dr. Pastrovich in dr. Xydias podala svoji izjavi, iz katerih sledi, da je Mazi duševno zdrav in da je ravnal vsied psihologičnega razburjenja, vendar se je zavedal svojega dejanja.
Ob dveh je bila razprava zopet prekinjena do petih popoldne.
III. Javna produkcija gojencev „Glasb. Matice" o Trsta
Človek ima vedno veselje nad pridnimi malčki. In skrivnostni občutki notranjega zadovoljstva, rekel bi skoro ponosa, obhajajo ljubečo mater in skrbnega očeta, ko vidijo svoje male, kako navdušeno brenkajo z nežnimi ročicami p d slonokoščenih tipkah klavirja, ali ko važno, po načinu „mojstrov", vodijo lok ob lepo doneče strune. In tudi če kdaj neprijetno zaškripa ali če primljeni akord ni pravi — kaj zato? Vstrajnost in pridnost premagujeta vse ovire, saj je cilj tega truda lepa melodija, harmonija, ki tako blagodejno in čudotvorno vplivata na uho in srce. Uredba javnih produkcij gojencev ob koncu leta Je zelo važna in potrebna. Žal, > da pri zadnji produkciji, ki se Je vršila vi soboto 22. t. m. v »Narodnem domu", ka-: tero je sicer obiskalo lepo Število slovenske gospode, ni bila večja vdeležba od strani našega priprostejšega ljudstva, ki bi imelo gotovo veliko veselje in zadovoljitvo nad tako lepim in nadebudnim napredkom naše mladine. In če je izvajanje gojencev napolnilo poslušalce z veseljem, napolnjuje gojence same z navdušenjem za lepo stvar, za umetnost, ter s ponosno samozavestjo, češ:
tudi Jaz sem že uvaževanja vreden član člo- j veške družbe!
Pri zadnji javni produkciji pa smo imeli priliko videti ne le, kako znajo gojenci naše »Glasbe Matice" lepo Igrati po taktu, sle-; diti migljajem in navodilom svojih učiteljev, ampak pri nekaterih tudi, da razumevajo notranjo moč, notranjo vsebino glasbenih točk, tako, da znajo izvajati z razumom, z občutkom, da znajo vliti duha v izvajani glasbeni komad. In v tem leži oni globoki pomen muzikalne izobrazbe. Sedaj še dobro ne vemo ceniti pomena naše „Glasbene Matice", oziroma glasbene izobrazbe; toda kadar bo ta na£ kulturni zavod tako popu lariziran med našim ljudstvom, da bode vr-! velo naših malčkov k skušnjam v »Glasbeno Matico", in kadar bo morala javna produkcija trajati 3, 4, 5 večerov, to je, kadar bo ves naš zarod vzgojen v takem duhu, da bode imel smisla za umetnost, potem Šele spoznamo, kako velevažno kulturno nalogo vrši med nami »Glasbena Matica". Skoda, da se poskus ustanovitve umetniške slikarske in podobarske Šole ni obnesel.
m *
Lepe učne vspehe Je dosegel pri svojih učencih gosp. učitelj Frischkovitz, ki Je poučeval vijolino. To nam je dokazala že takoj prva učenka, ki je nastopila, Josi-pina Sulič s srečno izvajanim »Air de Ballet".
Potrdili so to tudi ostali Frischkovitzevi
učenci. Bibiza Karol Je prav dobro abcen-tuiral Haydnovo »Serenado*; v Mozartovem „Menuettu" pa je dokazal, da obvladuje čisto izvajanje poltonov in da mu ni tuja pizzicato igra, ki je sicer kočljiva. V Con-te-ovem »Impromtu« je gojenec III. letnika Slavik Boris prinesel do izraza svojo krepko voljo, ker je sukal lok po gosllh tako krepko in odločno, da Je bilo včasih že nekoliko prenavdušeno. Pohvalno je bila vsprejeta tudi Amalija Lapajne, ki je melodijozno »Italijansko melodijo" srečno dovršila. Vseh pa je na klavirju neumorno in hvalevredno spremljal Herman Lenassi (iz šole gosp. Mirka).	j
Gospod učitelj Waschte Je poučeval klavir. Njegovi učenki Goljevšček Olga in mala Sulič Marija sta dokazali, da njegov trud ni bil brezvspešen. Prav lepo se je slišala Czernyjeva »Arietta*. ki jo je Igrala Olga Goljevščekova In in ugajala je tudi po Suličevi Mariji izvajana Reinholdova „Koračnica". Čisto nič ni motilo, da takt ni hotel vedno ubogati.
Prav pohvalno moramo omeniti vspehe, ki Jih je dosegel gospod učitelj Š u s t e r - i šič, ki Je poleg gosp. Frischkovitza delil pouk v gosllh. Ljubek Kronov „Scherzino",1 ki ga je izvajal Avgust Ivančič (II. letnik), Je vsem ugajal. Ivančič Je pokazal, da ima podlago za nadaljni razvoj. Jednako lepo Je Izvršil svojo nalogo Marij Žetko iz tretjega
Popoldanska razprava.
Pri popoldanski razpravi Je dal predsednik prečitati porotnikom stavljena vprašanja.
Sodni dvor je stavil porotnikom glavni vprašanji: 1. glede umora in 2. glede prestopka orožniškega patenta, ter eventualno vprašanje (za slučaj zanikanja prvega glavnega vprašanja) glede uboja.
Drž. pravdnika namestnik dr. Barzal |e pred vsem dokazoval, da je obtoženec streljal zavratno na pokojno Rijavec, da ji je vzel življenje proti njeni volji. Izkazuje, da Je Mazi hodil za R javčevo in ne ta za njim, da bi ga ona bila rada pustila, a se ni upala to storiti, ker jej je vedno grozil Opisuje, kako dobra deklica je bila pokojna Rijavec in poudarja, kako plemenito dušo je pokazala s tem, da mu je odpustila predno Je umrla. Ko bi bila ta deklica prišla v druge roke, mesto v roke onega Mazi-ja, bi bila postala ljubeča soproga in tudi dobra mati.
Nasproti temu opisuje dr. Barzal Ma-zija kot lahkomišljenega človeka, ki je neprestano muičil svojo ljubimko, ter dokazuje, da je Mazi storil čin premišljeno, ker je Ri-javčevi večkrat grozil, da jo abije in se je v tem smislu izrazil tudi napram tretjim osebam. Mazi je imel vso pravico, biti ljubosumen, imel Je pravico vzeti sebi živl|e-nje, ni pa imel pra.ice vzeti življenja Tere-zini Rijavec, ki bi bila mogla postati še srečna, ker sreča je možna v vseh položajih življenja.
Branitelj dr. M a n d i č poudarja, da se ne v polni meri pridružuje drž. pravdni-štva v hvali Terezlne Rijavec in obramba je prva, ki izraža imenom Josipa Mazlja obžalovanje na smrti te deklice. Pokojna Terezina Rijavec je bila poštena deklica in obramba ne bo vrgla kamna na njen grob. Ali mrtvi se ne dajo več oživljati. Branitelj dokazuje, da Je bila pokojna vesela in žl-
letnlka, ki je lepo zaokroženo izvajal nelahki Kronov »Nocturno".
S ponosom pa sme gospod ŠusteršIČ gledati na vspeh, dosežen pri gojencih četrtega letnika Antonu Brezovec in Karolu Goriup. Pri prvem |e sicer v početku oficijelni trema nekoliko nagajal, toda, ko se je udal, je Izvajal Čisto in precizno izvadek iz opere »Ćarostrelec*. Gčrjup Karol je igral Kronovo »Canzonetto* in Biehlovo »Večerno*. Njegova igra je sigurna in natančna. »Večerno* pa je igral s takim razumom in tako lepo interpretacijo, da imamo najboljo vero, da se Iz njega razvije izvrsten in dovršen v i j o 1 i n i s t.
Izmed vseh učiteljev Je pa gotovo gospod Sonc dosegel najlepše vspehe. Pri vseh njegovih učencih se Je zapazilo neko posebno sigurnost in solidarnost izvajanja. Njegov učenec Slavik Boris se je kakor pri igri na gosli izkazal tudi pri klavirju. Igral je prav pohvalno in z občutkom Durrovo »Nedeljsko jutro". Njegova sestrica Duš'ca pa je nastopila s Sartonjevem »Paglavč-kom". Svojo malo vlogico je prav nežno odigrala. Gojenec Stular Dušan je odločno in s prav dobrim naglasom izvajal Bchrovo »v ciganskem taboru". Tudi Peganova Zorica je zaigrala »Podoknico* In »Sitouette" prav hvalevredno. Marija Pehanijeva pa Je uprav eksaktno izvajala Behrovo »Cigansko koračnico".
V Trstu, dne 26. junija 1912.
„EDINOST
" št. 177.
Stran III.
vahna deklica, ki se je veselila življenja, dočioi je bil on vedno resen in vase zamišljen. V tej različnosti temperamentov je iskati raz'oga vsem konfliktom med ljubimcema. To je Mizija privedlo tako daleč, in da je bil ves iz sebe, da je zanemarjal službo in da ni več znal kaj dela. Branitelj dokazuje, da obtoženec ni lahko-mišijen, ka or bi to bii hotel dokazati drž. pravdniic. Obtoženec je abnormalen človek in zato se mora njegov čin soditi s tega stališča Izgubil je ravnotežje in v takem položaju je napravil čin. Konečno je branitelj polagal pirotnisom na srce, naj pomislijo, da je obtoženec že itak cbsojen na smrt. Ima v glavi krogljo, ki mu po izjavi zdravnikov utegne prov^ročiti bolezen na umu. Obsodil se je že sam in zato apeluje na porotnike, da uooštevajo vse te okolnosli in oproste obtoženca.
Drž. pravdnlk dr Barzal je odgovoril jako pikro, da ga je branitelj osebno žalil, in da je pretvarjal njegove besede. Zahteva ponovno, da porotniki potrde prvo glavno vprašanje (amor).
Predsednik C I a r i c i: Dolžan sem čuvati dostojanstvo strank, a izjavljam, da nisem imel povoda grajati braniteljevih besed. Naj se to zabeleži na zapisnik.
Branitelj dr. Mandič izjavi na kratko, da se mu po tej predsednikovi izjavi niti ni treba opravičevati. Priporoča usodo obtoženca porotnkom, ki izrečejo gotovo pravičen pravorek.
Nato je predsednik prekinil razpravo za pol ure.
Ko je tila razprava zopet otvorjena, je predsednik podal obširen reasume, na kar so se porotniki umaknili v posvetovalnico.
Po četrturnem posveto anju so se porotniki vrnili in je njih načelnik naznanil, da so zanikali vprašanje glede umora z 10 proti 2 glasovoma, potrdili vprašanje glede prestopka orožniškega patenta z 10 proti 2 gfasovoma in potrdili vprašanje glede uboja z 8 proti 4 glasovom.
Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Josipa Mazija v 18 mesecev težke ječe, poostrene z enim postom vsake tri mesece.
V obrazložbi je rečeno, da se je sodni dvor pri odmeri kazni opiral na prestani pre- j iskovalni zapor, na obtoženče/o neoporečnost, priznanje, kes, ker sta mu umorjena in njen oče odpustila in razburjenost, v kateri se je nahajal.	,
Mazi je izjavil, da sprejme kazen.
Gospodarstvo.
GORfŠKA BANKA, družba z omeje ' nim jamstvom v Gorici. — Pod predsed-ništvom bivšega deželnega in drža /nega poslanca, g. Mihaela V o š n j a k a, Inženirja in posestnika v Gorici, sestavil se je pripravljalni odbor za ustanovitev novega denarnega zavoda v Gorici, z namenom, da se podpre in omogoči nadaljni lazvoj slovenske trgovine in ob/ti v Gorici in na Goriškem sploh.
Težave, ki so vsled gospodarskega poloma Mizarske zadruge v Solkanu nastale pri Trgovsko-obrtni zadrugi v Gorici, so! provzročile neprijetne posledice na denarnem trgu v Gorici za vse sloje, kar zlasti še občutijo slovenski trgovci in obrtnik). Da se pa razmere Trgovsko-obrtne zadruge lažje uredijo in ob enem postavi kredit slovenske trgovine in obrti na Gorištcem na nov krepak in čvrst temelj, treba je novega denarnega zavoda v ta izrecen namen s popolnoma novo krepko podlago, zlasti lastno glavnico.	i
Pripravljalni odbor, v katerem so se zbrali možje brez razlike strank, in sicer zraven predsednika g. Mihaeia Vošnjaka še P* n- gg. Josip Fon, c. k. deželni sodni svetnik, državni in deželni posl., Jernej Kopač, tovarnar in posestnik, Anton K o r i t n i k, trgovec, dr. Karol Pod-]
gornik, odvetnik, dr. D r a g o t i n T r e o, odvetnik in posestnik, vsi v Gorici, je prepričanja, da bi označenemu namenu mogel izvrstno služiti zavod, organiziran kakor družba z omejenim jamstvom na podlagi zakona z dne 6. marca 1906 d. z. št. 58 s polno vplačano osnovno glavnico vsaj 200 000 K, kakor v enake svrhe jako ugodno uspeva med praktičnim češkim narodom lepa vrsta enafch čeških zavodov, takozvanih „maiobank".
Strogo strokovni posii bančnih zavodov pri teh malobankah seveda ne prihajajo v poštev in se taki zavodi pečajo pretežno le z manjšimi kreditnimi operacijami. Denarni uspehi so se pri obstoječih malobankah izkazali kot jako ugodni: poleg dotacije rezervnih fondov se družbenikom izplačuje povprečno nad 5% dividenda, pri višjih osnovnih glavnicah tudi 6%-
Te dni izidejo na slovenske denarne zavode in na zasebnike vabila k pristopu. Iz teh vabil in iz priloženega izpiska pravil so razvidne tudi podrobnosti.
Pristop k družbi je mogoč že s podpisom in vplačilom zneska 500 K za osnovno glavnico, more se pa vsakdo udeležiti tudi s poljubnim višjim zneskom.
Vsa morebiti zaželjena pojasnila daje pripravljalni odbor ter je nasloviti vprašanja na nj pod naslovom gosp. dr a. Dragotina Tre o, odvetnika v Gorici.
Priporočati je, da se naši mali in veliki kapitalisti vsak po svojih močeh zainteresirajo za bodočo Goriško banko, ki na| bo nov vir moči za napredek trgovine in obrti goriških Slovencev.
Osrednja banka čeških hranilnic v Pragi in njene^ podružnice v Brnu, Kra-kovu, Lvovu, Černovfcah, Trstu in Dunaju plačujejo, počenši z dne 27. t. m. brez vsa-cega odbitka in provizije, izžrebane 4% in 47*% zastavne listine deželne banke kraljevine Galicije in Lodomerije z veliko vojvo-dinjo krakovsko, s polletnimi obrestmi vred. DosedaJ se nahafa v prometu za kron 114.306 700 — 47a% zastavnih listin ter za 99.183 200 — 4% zastavnih listin.
Društvene vesti.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer pevska vaja za ženski zbor. Prosim točne in polno-številne udeležbe.	Pevovodja.
Otroški vrtec družbe sv. C. in M. v Rojanu bo imel svojo zaključno letno otroško veselico dne 29. t. m. ob 4 pop. v prostorih družbenega vrteča. Toliko na znanje starišem in prijateljem naše dece.
Akad. . tehn. društvo „Tabor" Gradcu uljudno naznanja, da se vrši njegov II. redni občni zbor, združen s četrto-Ictnlšfclm večerom, dne 27. t. m. v gostilni „Zur Universitat" (Girtengasse 18) Pričetek ob 8. Slovanski gosth dobrodošli I
Mar. del. organizacija.
—	Osrednji odbor n Narodne delavske organizacije" ima danes zvečer ob 8 redno odborovo sejo.
—	Zidarska skupina N. D. O. Danes ob 6 zvečer seja v društvenih prostorih. Dnevni red: „Izlet in veselica".
Poslano.
Kot zadnji Šoncev učenec na glaso-vlrju je nastopil gospod Vladimir Rybar (V. letnik), ki je že tudi spremljal vse goslarje h šole g. Frischkovltza. Gospod Rybdf je vse ostale učence nadkrMieval i po razumevanju, kar je dokazal v Čajkovskega „Chant sans paroles", i v tehniki, kar smo videli pri Mendelssohnovem „Pajku". Tehniko klavirja obvladuje g. Rybšr jako dobro in ko se spopolni, postane brez dvoma dobia koncertna moč. Le vstrajno do cilja I
H koncu sta nastopila še 2 pevca: g. učitelj Waschte, čegar glas poznamo, je zapel 2 pesmici. Njegovo petje je bilo prijazno in glas okroglejši. Dokazal je gosp. Wrasehti, koliko se doseza z umnim gojenjem petja. G. Dragutin Sakulj ima močan, obsežen in blagodoneč bariton. Će ga dobro izvežba, obeta postati vsega uvaževanja vreden salonski pevec.
* *
Bil je prav lep večer. Hvaležni smo gospodom učiteljem za njih trud in jim iskreno čestitamo k pohvalnim vspehom. Gojencem pa naj bodo dosežnni vspehi v novo vspodbujo k nadaljnim.
Gospodom pa, ki vodijo našo .Glasbeno Matico", z g. dr. Slavikom na čelu, se zahvaljujemo in želimo, da tudi nadalje skrbć za njo, kakor do sedaj, da se razcvete v mogočen kulturen institut, ki bo v ponos tržaškim Slovencem. Dr. M.
Čal sem od raznih strani, da se o meni širijo posebno med tržaškimi gg. odvetniki kakor tudi med cenj. uradništvom ter drugimi znanci vesti,
1.	da sem brez službe in da se brezposelno potikam po Trstu in
2.	da me policija zasleduje radi nekih deliktov, da me je policijski uradnik iskal na mojem domu ob 6. uri zjutraj in ob 9. zvečer, a da me ni našel.
Z ozirom na to
izjavljam,
a)	da sem nameščen kot pisarniški vodja pri odvetniku g. Henriku Crusiz in kazenskem zagovorniku g. dr Josipu Ferfolja v Trstu, via delie Acque št. 5, I. in da so vse govorice o moji brezposelnosti izmišljene,
b)	da sem se podal na c. kr. policijsko ravnateljstvo takoj, ko sem zvedel o gornjih govoricah, ter doznal, da me policija še nikdar ni zasledovala in da me še manj zasleduje in išče ssdaj, in to ne radi kakih informacij tem manj pa radi kakih deliktov. Vse tozadevne govorice so torej ostudna laž in podlo obrekovanje, ki so jih izvestni moji „priiatelii" raztrobili v svet, da le škodujejo meni in mojemu dobremu imenu.
V upravništvu „Edinosti" je vsakomur na razpulago spričevalo, izdano od c. kr. policijskega ravnateljstva dne 25. 6. 1912 o mojem poštenem vedenju. Prosim torej vse zoance, ki ne verujejo ti moji izjavi, naj se prepričajo. — Poživljam pa vse one podle lažnjivce in nizkotne oorekovalce, naj si to spričevalo ogledajo ter naj si zamaše ž njim svoj umazani gobec.
Izjavljam sočasno, da sem Ivana Renčelj, uradnika v pisarni gg. dr. Brnčiča tn dr. Pretnerja radi razštrjevanja laži pod 2) tožil ter da bodem vsakogar brez ozira in izjeme kazensko preganjal, ako bo skušal gornje izmišljotine vzdrževati ali razširjati.
TRST, dne 25. 6. 1912.
E I
9 žrebanj ita leto
s sledečimi glavnimi dobitki in sicer : 2 po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO OOO, 76.000 in 20.000 in I po K 30.000 in 20.000
nudi, poleg mnogih postranskih visnkih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina :
1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz 1. 1885. |	iz 1. 1888	| srca J6sziv iz 1.1888
FrepuSČamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na
50 mesečnih obrokov po K 3*50 W
s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne lis ine, takoj po vplačilu prvega rbroka. — Nadaljne obrok-i se vplačuje potom po-tnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih sre&k pošlje na zahtevo
Narodna posojilnica in hranilnica
v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr.
UME1NI ZOBJE
Plombiranje zobov.
?zdiranie zobov brez Z vsake bolečine =
Or. J. Ćermšk V.1 useher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
- TRST •
ulica della Caserma št. 13, II. n.
Kron 6200!!
AUTOMGBiLl FORD 19!'
K^jveija tovsnu svets. izdelava^ie letne '0*000 ve* etilna tipa CHASSIS 20 HfJ šest r«Bih tipov k»ć»J.
Ko«!|a „FORD" Jo imJpopoLn«.)*«, najhitrejša in najekoiiu.-alčiioji* kar JJh cbatoji. - GENERALNI ZASTOPNIK
mTOM SKERL . TRST
Piazza Goliioul 10-11, Tel 1734
Vallka Mitra*(u C»r»D*. ulloi	,6> "D*1 tt,lot Batnem
TELEFON 2247. 8TOČK PNEUM OOODRICD Umeri kar.««)
Automobili na posodo po amoral oonl.
Var«t»o Id TadršeTanJ« avtomobilov. — — Solidna po«tM< a
Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TIST, oL Stadion it 6 - Telefon 22-85 (hltt gledalltia Penite)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalni izbor.
Alfonz Kjuder.
Slovenski IlustroVani Tednik
začne z julijem 1912
priobčevati nov roman

V službi Kalila"
„V službi Ktlifa" je najznamenitejši roman iz'a vlade Arabcev v Španiji. Ta roman je od konca do kraja zelo zanimiv, tako da bralec nestrpno pričakuje nadaljevanja, ki ga seznanja z vedno zanimivej5:mi doživljaji glavnih oseb. V romanu se opisuje usoda jugoslovanskega kristjanskega kraljeviča Strezinija, ki je bil prijatelj poveljnika telesne straže arabskih kalifov (cesarjev) Wadha el flmeri in usoda kristjanske deklice FRTIME. Kot kraljevi odposlanec je Strezinja v sužnji Fatimi spoznal svojo rojakinjo. Fatlma se je zaljubila v Stre-zinjo ter mu je po burnih dogodkih na dvoru kalifa rešila življenje, a on pa njej zlato prostost. Ta roman je poln zanimivih zapletljajev in pretresljivih prizorov. Roman „V službi kalifa" ni nifcak Suntroman, temveč ga je spisal odličen pisatelj dr. Vel. Deželič.
R. Gasperini, Trst
Telefoa štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo it 10
hm Prevozno podjetje
e. to. sntrtjiktt Ivi fteleuft«	1051
Brejii nzoiuatft tibrinosiUi Min iz rotile, tatiTUtiji 11 tn.
POftLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOOOVORN3J&E CENE,
mtr Zastopstvo tvrdke „CEMENT
Torina cemeata »PORTLAND- v Splleta. PRODAJA NA DROBNO.	C6NB BREZ KONKURBNCB.
Stran IV.
.EDINOST44 St. 177.
V Trstu, dne 26. junija 1912.
Jutri ob 7 zvečer na O p č i n a h v „Konsumnem društvu" shod. Dnevni red: 1.) Položaj zidarjev. 2.) Volitevodbota.
Za petek, dne 28. t. m. ob 7 zvečer se sklicuje društven shod v društveni dvorani ulica Sv. Frančiška 2. Pridite vsi 1
Vesti iz Goriške.
Porotne razprave odgodene. V ponedeljek bi se imela vršiti prva porotna razprava radi žaljenja Časti potom tiska s tožiteljem g. Kremžarjem, urednikom „Novega Časa", ki toži g. Kavčiča, urednika „Soče". Prihodnji dan bi prišla na vrsto tožba Alfred Lenassi contra Peter Velicogna, ki je tudi tožen radi žaljenja Časti potom tiska obe razpravi ste odgodeni.
Špijonaža. Antona Coledaro, starega 32 let Iz videmske provincije so aretirali, ker je osumljen vohunstva.
Iz Tolmina. Nikdar se nič ne piše iz Tolmina o volitvah. To ni prav! Volitve so važne in poučne: Kakoršnl volile!, takoršni zastopniki! Ne bom sezal daleč nazaj. Niti ne k zadnji poučni volitvi v državni zbor. Konstatirati hečem le nekatera značilna dej-sjva o volitvi v okrajni šolski svet v jeseni leta 1911. in o volitvi v hranilnico na letošnjem občnem zboru, dne 2. t. m.
V Tol. okrajnem šolskem svetu je nekaj rf prednjakov, nekaj klerikalcev; z ožjim svetom vred imajo klerikalci večino. Tolminski sodni okraj ]e imel v pomnoženem šolskem svetu zaradi števila ljudstva in davčne sile vedno tri zastopnike. Sedaj ima enega in še tistega po božji milosti pri drugi ožji volitvi. Nekdaj je vodil volitve Tolmin, sedaj vodijo In odločujejo usodo Tolmina drugi.
Volitve na občnem zboru hranilnice dne 2. t. m. so vrgle tudi zelo čudno luč. Odstranili so iz hranilnice sposobne in delavne odbornike, izvoljeni so pa volili za predsednika nedelavnega člana!
Vesti iz Istre.
Izobraževalno društvo „Siavnik" v Klancu vabi na veselico, katero priredi dne 29. jun. (na dan sv. Petra in Pavla). Začetek točno ob 4. pop. Sodeluje „Vodnikova" godba iz Doline. Vstopnina k veselici 50 vin., sedeži 40 vin., k plesu možki 1 K, ženske 50 vin. V slučaju skrajno slabega vremena se vrši veselica dne 30. jun. t. J. dan pozneje.
Pevsko-bralno društvo „Domovina" v Ospu naznanja bratskim društvom — posebno pa onim, ki nameravajo sodelovati na njega veselici — in sploh vsem rodoljubom, ki nas mislijo počastiti s svojo udeležbo, da je ista na željo nekaterih bratskih društev iz Trsta in okolice prenesena na nedeljo dne 30. t. m.
Nekatera bratska društva iz Trsta uporabijo lepo in ugodno priliko za prav lep izlet ter napravijo istočasno rodoljubno delo, nudeč nam sopomoč pri naši narodni prireditvi.
Priglasitve z naznanitvijo pesmi za sodelovanje pričakujemu še v tem tednu, da nam bo možno pravočasno sestaviti spored.
Na veselo svidenje! — Na zdar!
Odbor.
Iz Brega. Cenjena društva, ki niso še naznanila pesmi, s katerimi mislijo nastopiti na veselici združenih pevskih društev v „Bregu", dne 7. julija, so naprošena, da to tako! sporočijo veseličnemu odseku CM podružnice v Dolini radi programa.
Čast imamo javiti tudf, da bo na slav-nosti imet govor veleč, gospod župnik Ant. B e r c e iz Ljubljane.
Še imamo društev v bližini, ki bi bila dolžna sodelovati na naši slavnosti, a se ne zganejo. Ako mislijo nastopiti, naj svoje sodelovanje nemudoma sporoče. Ali bomo res prisiljeni se v bodoče raviati po pregovoru
„kakor se posojuje, tako se povračuje."
*
* *
Vsi pevci in pevke iz Ricmanj, Doline, BorŠta in Boljunca so naprošeni, da se gotovo udeležijo pevske vaje v soboto na dan sv. Petra in Pavla ob 5. uri popoldne v dvorani pri g. Snncinu. Oni, ki bi manjkal, ne bode mogel na veselici nastopiti 1 Naj torej nihče ne manjka!!
Zamorec se pere! Iz Opatije: V „Edinosti" od 19. tm. je bil opisan dogodek v kavarni „Lokty" v Opatiji, ko {e kavarnar Ltkty več uglednih Hrvatov razžalil na njemu prirojen brezobziren način. Efekt je bil ta. da od onega časa noben Slovan, izvzemši ravnatelja gimnazija, ni stopil več v kavarno. Gospod Lokey našel je pa sedaj nekega, ki mu je sestavil nekak dopis v hrvatskem je-2iku, katerega je priobčil kakor „poslano" v „Reškem Novem Listu" od nedelje 23. junija t. I. V tem poslanem se skuša Lokey, oziroma ga skuša dotični gospod oprati In pravi, da gospod Lokey, kavarnar in predsednik podružnice „Sudmarke" v Opatiji; sploh ni rekel; „Sind wir denn in Croatjen" ampak samo: „Gibt es in Croatien". Človek res ne ve, ali bi se smejal tistemu, ki je za „Lokeya" to pisal, ali bi ga pomilo-val, da se daje izrabljati od človeka, ki je znan kot promonsiran Nemec in so\aŽnik Slovanov. Mi ne pravimo za danes nič druzega,
nego to: dokler bo med nami ljudi', ki perejo take narodne nasprotnike, dotjej pač nismo vredni druzega nego da nas razni Lokeyi še nadalje žalijo v našem narodnem čutu in nas še nadalje smatrajo za „manje vreden narod".	Dopisnik.
Izlet „Slov. izobr. in podp. društva iz Opatije v Baško. Sicer nekoliko pozno, a vendar prlobčujemo sledeči dopis: Ob krasnem vremu Je odplui parnik „Slavija" v nedeljo 16. t. m. iz Opatije proti Baški s preko 300 osebami, Slovencev in Hrvatov. Na parobrodu Je svirala volosko-opatijska društvena godba. Razpoloženje (e bilo izredno dobi o. Parnik Je plul mimo Kraljevice, Cirkvenice, Senja in drugih obmorskih krajev ter srečno priplul okoli poli 6 popoldne v pristanišče Baške, mesta bogatega na romantični okolici, s krasnimi kopališči in polnega prebivalcev, ki so dokazali s svojim sprejemom, da res čutijo tisto pravo odkritosrčno bratsko ljubezen proti svojemu bratu.
Na pomolu Je pričakovala izletnike ogromna množica domaČega naroda, kakor skoraj vsi gosti Čehi, katerih se nahaja nekoliko stotin ravno sedaj obkopališčni ser ji tam, in „Sokol" s svojo godbo na čelu. V imenu velevrednega in velezaslužnega načelnika v Baški, gospoda Kaftaniča, ki vsled bolezni ni mogel sam storiti tega, je pozdravil, izletnike gosp. nadučitelj Fra ijo Katarinlč, kateremu se je zahvalil v imenu izletnikov in sploh Slovencev, predsednik Slov. izobr. In podp. društva v Opatiji g. Anton Vahtar.
Po sprejemu Je odkorakala vsa ta ogromna množica s sokolsko in društveno godbo na čelu v mesto, kjer Je društvena godba na morski obali pred hotelom „Baška" koncertirala, a pevski zbor zapel par slovenskih pesmi. Ob raznih pozdravih in lepi bratski zabavi Je potekel le prehitro čas in treba je bilo ločitve, ki je bila ravno tako prisrčna, kakor Je bil sprejem.
Ta izlet bo ostal gotovo vsem izletnikom v trajnem spominu, ker je bil res pravo slovansko slavje v prekrasnem mestu, polnem naravnih krasot, katerega čaka, pod vodstvom naroda, kakor je ravno v Baški, s svojim velevrednim županom Kaftaničem na čelu, še krasna bodočnost, ki |im jo mi Slovenci iz vsega srca želimo. Obenem pa opozarjamo slovanski svet, da na otoku „Krku1* v Istri nasproti starodavni obmorski trdnjavi „Senjuu leži kopališče „Baška" s prekrasno okolico, z najzdravejšim podnebjem in krasnimi morskimi kopališči, v katerih vlada samo slovanski narod.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje.
Dražba, ki se vrši danes, 26. t. m. od 9—12 dop.
Okrogle mize, stolice, klop, steklene omare, police, krožniki, kozarci za pivo, buteljke, zrcalo, reg. ure, tehtnica na mo-stlček, plinomer, Singerjev stroj, čevljarski stroj, omara, chiffonier, miza, nočna omarica, srajce, kosi vezenine, nogovice, spodnje hlače, krtača, čevlji.
Od 3—6 pop.:
Velika množina čevljev za gospe, gospode in otroke.
Vešč knjigovodja, ^ hrC»Un.
dert išče meeto za poptldne. Naslov pri inseratnem oddelku Edinosti.	1354
Trgovski	i'£e _elužbo v mestu ali
oddelek Edinosti.
na deže i. — Naslov pove inBeretni
1353
Ifniinnvnrletvn (*n0Bt«vn°. dvojno ;n ame-
IVVIJiyUVUU$lVU rikansko) podučuje na najlažji itiiČin mesec dni diplomirani knjig vod Naslov pove inseratni od Ieles Edinosti.	1355
N*) nrnrtal 8ta ~ tiglci z dobro obdelanim Ra fif UlldJ zemljiSčtm in drugim zemljiščem.
Ulica Belvedere 57, (Pekarna)
1335
Prodaja kombaževine, in dežnikov. Via
K 1 □ n.
Stadion št19, I. nadstropje, Iva3
431
FOtOCJf&fd Antona Jerkiča naslov: Trst, ul.
ulica 7.
delle Poste 10, Gorica, Gosposka
=== Gramofoni
Helvetia"
j j
Trst, ul. Barriera vecchia '9
Došle so sijajne, slovenske in hrvatske plošče. Novost! Premer 30 cm, K 4 50.
Neprekosljivi gramofoni z zelo močnim glasom z jamstvom, kožice, trobila stroji, ročaji.
Ivan Scociai, Trsi
uliea Giulia štev. 5..
trgovina manu/aktnmega b!aga
in drobnarij, svilenine, baržuna. Perilo izgotovljeno in po meri. Vsakovrstne druge obleke za ženske po meri, Cene, d* se ni bati konkurence.
JOSIP STRNTlC, Trst, Piazza Rosario
_odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu
ZALAGATELJ ČEVLJEV c kr. finančne straže za Trat, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trat, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. Kr. glavnega carinskega urada in drugih skladiSČ.
Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za ———moške, ženske in otroke.	—^
Sedlarska delavnica
Ivan Kravos -aTZ.
Zaloga navadnih in finih vpreg in oprav, kakor tudi različnih potrebščin za konje. Velika izber nagobčnikov, ovratnikov in bičev za pse. Zaloga potnih kovčekov, listnic, denarnic, nahrbtnikov itd. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna.

Bogomil Fino
= = urar in zlatar = =
Trst, ulica Vincenzt Bellini St. 13
lmioH cerne it. aiiou umrl
Bogat izbor ur
VB&ke vrste, kakor tad* I uhano** prstanov t dlja>| mantl ln brea dijazenn tov, ženske verižice, zlat« in srebrse e & moS^e. ] rte po konkurenčnih cenah
Kopališče Mettuno
Popolnoma ca novo zgrajeno, obsežne in zelo solčne otroške kopel j i
BUFFET. ~ ~ ~ Krasna lega.
Redno prevažanje z miljskimi parniki.
Velespo&tovanjem
Giuseppe Ballaben.
ftlutneria - Buffet
Trst, vla Carlo Ghe^a št. S.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, crno in belo.
-Prvovrstno pivo. :xxxcxccccc:
Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLIMNT.
Sprejme se
komptoaristlnja
s prakso, zmožna slovenskega, italijar. in nemškega jezika. Pismene ponudbe pod .Komptoaristinja 1346" na Ins. odd. Edinosti.
Naročite si .Slovenski Ilustrovani Tedoit" in zadovoljni bodete. ker je to najbolj zanimiv in zabaven časopis s slikami.
*9[|tp X Qt P° nfoj)( uiaupotu iaa?itf«unp
•d «6wjq efij)|$a|GuB Z| a>j3|qo »fnjapzi -(•j0p»Ai»a in o»uo*)
°J3!d S J°JL in 'isai
s «i»y
otsTojii
nA}STn?qo ninauA^js 98 »jojoduj
Slovenska šivilja
se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Saućer
Trst, ul. Istituto št 13, Trst --pritličje.--—
ZALOGA
ovsa in sena
beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov.
SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. Blago prve vrste. Zelo ugodne cene.
Giosuć Crucciatti
vla Giulia 33. — Telefon 313 X/IV.
OTLHA N. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori St. 18
ki jo sedaj vodi g. HINKO KOSIĆ. se dobi vedno sveže pivo, prve vrste vino - teran, gorka in mrzla jedila ob vsakem časa.
Na razpolago več sob za prenočišče
po nizkih cenah. - P iporoča se za obilen obiBk,
V manufakturni trgovini
TRST, VJA SETTE FONTANE ŠTEV. 15.
e > .
£.2 traja še vedno razprodaja vsega blaga po že naznanjenih cenah.
t*> G. PEKIĆ. <*>
Rimske toplice v Tržiču
(MONFALCONE)
odprte od 1. junija dO 1. oktobra. — Toplice 400, slovite močvirnate kopelji s tr-žiškicn blatom, masaž.*, elektroter pija. Uspešno proti kroničnemu revmatizmu v členkih in mišicah, posledicam, ki nastajajo vsled zlomljenja in zvitja koiti. ishiasu, starim izpahom itd. V kopališču izborne sobe in hrana. — Zmerne cene.
Vodilni zdravnik: Dr. Karaman. — Prospekte razpošilja ravnateljstvo J. M. Gr&f.
■M
| Pozor!
Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno. Izborna kuhinja ia budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija - Hotel Balkan (
: Piazza rA Caserma J
I