16. številka. «r a z» soboto S. februvarj^ 1898. (t Trutu. ▼ eebote aj«trq dne h. februvarja 1898.) Tečaj XXIII. OMM tiba|a pp trikrat na todea v Mft t»-4»»jih ob eovklk, 6«tv«klh ACj*>ot«i*i. Zjutranje iadanj« l»- feaj« ol> rt. uri ijutraj, voAorao p« ob 7. M ftror. — Obojno liiu)i otane: ■t. jadenaiMeu „ t. 1.—, Inu ATftrlJ« f. 1.50 H tri B«MO . . , S.— , . ■ vtt H pol lat* . . . 6.— . ■ • U VM l«to ... 13.— . a ,18,— Nirilild it plaiavatl npri] m saroibo km prlloio«« oarošoloo m sprava M •ilra. f oaaaaidno Morilko >• doblT«j« T pro-^djnliltth tobaka v Iratu po ■ iti, « ar«. EDINOST !■▼«« Trita po Oflaai M raAaae po tarifa t petitu; BaalOTO l dobolisi Arkaml h plaću froator, koUkar oba«ga aa***«!* 'oalana, oaiartni** in javne tabrai«, ■aii oglasi iN. 14 r»6nn»io m o Val dopiai aaj ta poiiljajo nrodri4*v ulic* Caaoraa Al. 18. Vsako pta«« ■*:> biti fr.nkoT.no, kar aefraakovaaa ao -v aprajsmajo. Rokopiai ao ao vraiai*. Hltataino, rakLati.^ijo ta afla*a ip »J joani upruvništv ulic* Moiia. i»ic* eolo hit. 3, U. nadst. Naro6niao la ogla«« jo pltAarati locn Trat. Odprtr roklaaa oijo ao proato psitai««. „Govorite italijanski!" V političnem pregleda sadnjega izdanja smo omenili, kako je tukajSaji liat „Sera" polival naše poslance v deželnem zbora litrskem, naj ta bolje voljo vendar govore italijanski v zbornici, ker: v Istri prevladnjeti italijanska zgodovina in kvltora, čemur da je najbolji dokai liat »Petaiaro Slavo', ki izhaja v italijanskem jezika, ker hoče, d« ga nme večina prebivalstva v deželi; ker slovanski poslanci t deželnem sbort Istrskem umo izborno italijanski; ker je v Istri italijanski jeiik iskljični nradni jezik mmicipalitete in parlamentarizma, kar se tvdi pripoznale: v 1 a d a, drtava in krona; ker bi bilo to tndi v interesa slovenskih in hrvatskih poslancev samih, ker bi se njihovi go-vori umeli in bi se tako mnogokatera ideja njihova saplodila v tleh parlamentarnih razprav. To bi bili nekako glavni razlogi, radi katerih meni »Sera*, bi naii poslanci morali govoriti italijanski. Ako bi hoteli odgovoriti prav na kratko, bi re'-lt mi: ti razlogi niso in ne morejo biti veljavni ker elone na — kriviei, kakor so jo nstvarili krivičniki. Kajti ne vse, kar je in obstoji, je tadi pravično in ima pravico, da obstoji! Kako pravi le pravoslovec Ihering t Tisoč let krivice ne more vstvariti niti jedne nre pravice. Ne, draga »Sera*: ako je tadi bilo tako do sedej, da ja p o rs odi vladal italijanski jezik in ni bilo nikjer prostora naiemn jezika, ako jo udi res vladala krivica de sedaj, vendar nima nikdo pravice zahtevati, da ostani tadi v bodoče take, da bodi krivica tndi v naprej, zato, ker - je bila do sedaj 11 Tako bi odgovorili lahko povsem na kratko; k večerna, da bi opozorili ie nevadneže in ene, ki se delajo nevedne, na to, kar nam pravi nradna statistika: da v Istri je Slovanov, in da so ti Slo-rani ▼ večini; in kar nam pravi zgodovina: da PODLISTEK. ROMAN. 16 Poljaki apisal Boloilav Prva. Poalovenil Podravski. Ravnokar so ili mimo livade. Poli js pogledal isto ter se kar preetrašil, tako se ma je zdela danes zala in uepristopna. Na spomin so ma prišle vse kazni, ki jih i« plača! za svojo živino, ako so dvorski hlapci zajeli njegovo živino na tej livadi; vsi opomini in grožaje grajičakove. Tajaostai glas je Šepetal v njem, ali za njem: ko hi ta kos zemlje ležal dalje ter namesto aeaa rodil peska, da bi ga morda lolje dobil v naje®. Toda livada je imela premnogo agodnostij, da ne bi vzbujala v njem črnoglednih slutenj in dvosiov. „Iii... kaj bi to!" je momljal, pljunivii pogumno, »saj so me že sami večkrat nagovarjali, naj jo vzamem. CeM to so dajali, da se mi bode godilo potem bolje. Tako je, toda kedaj ao mn jo pobujali ? — Tedaj, ko ni prosil zanjo. Sedaj pa, ko ma je potrebna livada, bodo se vlekli za njo, ali pa ma je Biti ne dajo. Čemu?... Kdo ve? Brikone radi tega, ker jgrajičak in kmet merata neprestan« kljubovati drag dragoma. Ja le tako vstvarjen ta sveti Prišlo ma j« aa misal, kolikokrat je bil tndi so ti Slovani avojo dlanjo povzdignili te pokrajino, ko jo v čaaik beda, kage, lakote in neopisae nadloge popolnoma obnemogel latinski živelj ▼ Sklicevali bi se lahko na statistiko sedanjosti in na zgodovinska dejstva v miaolosti — pa miraa ' Boeaa 1 No, v interesu stvari, v bistrenje pojmov, j hočemo vendar spregovoriti nekoliko o tem I predmetu. .Govorite italijanski I* Te je vsklik, katerim | tadi italijanski nebratje naii napadajo zastopnike i naroda hrvatskega in alovenikega v Istri. Morda bi se dale raspravljati o tem v danih prilikah, morda bi mogli naii zastopniki rabiti tndi italijanski jezik, da bi se bolje razumeli z italijanskimi tovariši svojimi, ako bi ti poslednji beteli iskreae pripoznati svoje neznanje, in ako bi ai prizadevali, da bode za bodoče zagotovljen mir, ne da bi se jedna ali druga narodnost odrekla svojemu jesikn 1 Ali, kaj vidimo t Na mesto, da bi izrekli svoj: Mer. cnlpa — Italijani bahato prezirajo naš narodni jezik, mečejo pod noge naie narodne avetj-nje, kiiče samo o izkljnčljivem italijaastvu Istre, smatrajo deželnim jezikom samo italijanščine, ter zahtevajo v obče, da ae ta jezik proglasi jedinim uradnim, razpravnim, učnip« jezikom, a da se nai jezik omeji samo na rabo med kmeti in pastirji. Navadni razlog, katerim bi nas hoteli prisiliti Italijani, da jim govorimo po njihovo, je ta, da oni ne umejo našega jezika, mi pa da uoaejemo njihovega. Znt* -1h zahteva že dostojnost, rta bi naši poslanci govorili v zbornici po italijanski, ali da bi n. pr. naši odvetniki zagovarjali na sodišču po italijaaaki. Smela«, ali vendar resnično: ljudje, ki nas niti i mena vati nočojo našim narodnim imenom, ampak nam pravijo „ščavi*; ljudje, ki napadajo v svojih gnezdih vsakogar, ako govori hrvatski ali slovenski; ljudje, ki ne morejo pretrpeti niti jed-nega slovanskega napisa na mrtvih tablah — ti Ijndje se sklicajejo na pristojnost, ko zahtevajo od on predrag z delam, ali v družbi z dragimi go-apodarji ni hotel se etriajati z dvorom radi izvršitve lesnik opravkov in kes se ga je polastil. Moj Bog, kako prijazno je govoril k njim grajščak: „Živimo složno kakor sosedje ter p«magajmo drng drugemu. Tedaj so oni odgovarjali: .Kaj nam mar taka aosedščiaa. Grajščak je grajičak, kmet pa kmet..." Na to je dejal grajičak: .Pomnite kmetje, da še koaa pride k veza*. Gobar pa mu ja odvrnil v imena vsek: „Saj je že prišla koza, juni gospod, ko «te hoteli, geepod, oavokoditi svoj les od kmečkega nadzora." Grajščak je molčal, toda brke so se ma grozno gibale, torej gotovo ne pozabi teh besed. „Zinirom sem opominjal Gobarja", je vzdihail Polž, „naj bi tako ne govoril. Sedaj brikone jaz poplačam to njegovo ošabnost". V tem trenutka je Anarejček vrgel kamen aa nekim tišem. Pelž se je ozrl in otožae miali ao se mu razpršile nakrat. „Čeu»u mi ne bi dal livade ?* je premišljeval. „Saj on vendar ve, da so mu tu večkrat godi škoda in da je ne obvarj«, ko bi imel še jedenkrat toliko blapeev. Sioer pa j« grajščak pameten Človek ; oho 1 pa še kako... Pa tndi dober je; rajše sam trpi škodo, nego bi koma storil krivieo... Ni mu k»j reči!..." nas, da se odreiemo aajsvetejšemu pravu in da privolimo v uzakoajeaje s t o 1 e t a e krivi celi Svaka aviaada svojim svjetlom sjeva, * v Svaka ptica svojim grlom pjeva, ^^SrSi^ | a pri Boru, tadi mi na smemo dnigače le radi j lepik oči italijanskik gizdaliaov, kateri mislijo le j danes, da bi bila aa njih sramota, ako bi se pri« j učili našemu jeziku. Toda nam ne treba, da bi m I sramovali avojega jezika, kojega glasovi odmevajo j od Triglava do Balkana, od Donave do morja Adri-j jaaakega; jezika, ki nam je vzgojil pevee*miljence : Gandulida, Kaiića, Petrovid-Njoguša Mašaranida, Proradovida, Preširna, Gregorčiča in ostalo lepo vrsto pesnikov in učenjakov; kateri jezik jedino gospoduje v vsej upravi in v vseh strokih javnega življenja velikega dela naroda hrvatakega. Stari Italijaai v Istri niso bili taki: oni ie dopuščali naš jezik tudi v svojih hišah, oni so govorili znami o vsaki priliki v našem narodnem jeziku. Ko se je deželni zbor litrski sešel prvikrat, ja bilo odločeno, da se priporoča vladi, naj gleda aa to, da bodo vsi javni organi poznali oba deželna jezika. Ko so v prejšnjih dobah občinska glavarstva razpisavala kako mesto uradnika, zahtevalo se je med drugim tudi poznanje „dellalingot illirica". Tema aaaprotno pa vidimo danes mesto ljt-bavi mržnje, meoto bratimstva raznsdano bahatost, mesto mirnega občevanja najgansn«ji prepir. A s takimi ljudmi, ki so zasnovali vsa svojs delovanja na mržnjo, oholost, prepir; ki nimajo niti pojma o o elemeataraih začetkih dostejuosti; ki bi hoteli inaugarirati dobe aaženjstva in robstva — s takimi ljudmi aa more biti pogodba ali kompromisa. Te misli so aam došlo v glavo, ko smo pitali gori omenjeni dopia v „Seri". Je ljudi j — kakor smo že emeaili pred par dnevi — ki menijo še danes, da se v tem listi in v njega zjutranjem izdanju („II Mattino") zrcalijo nazori in ideje, vladajoč« v rameni hiši v Trata, ali naravnost povedano : na namestništva I Kmalu pa mn je žalil dušo nev naval dvomov. „Toda na vaak način", je mislil, ,on to razumi, da ae mi bode godilo bolje z livado, nego brez nje. Nobenemu grajščak a pa to ai prijetno, ako ae kmetu godi d«bro, ker potem jame graji-čaku nedostajati delavcev". Zopet je autala promena v njegovih mislih, ko se je spomnil, da najemšiiae na plačuje z denarjem, marveč z delom. .S«veda je tako 1' je zamomljal razveseljen. j „Saj mu lakko rečem: ali mar nisem hodil v graj-j ščino na delo, ali msr neham hoditi v prihodnje 9 Drugi gospodarji ne zahajajo na dvor, marveč samo jaz, torej čemu bi mu moralo biti šal za ta koa livade? Sicer pa, ali mar nima dovolj travnikov, kakor tadi drugega zemljišča ? Jaz ostanem vsikdar le kmet in najemnik, on pa gospod, ko bi mi cel6 daroval ta dva orala, oo pa ju aauo dal v najem." Ia zopet je zapel: „Zakukala je kukavica Na hruški, na hruški; Povedala je sosedi, Da sem najglupši, najglupšil" Ostali besedi je izrekel povsem neraaločno, da ae bi onačaatil svoje veljavo pred fantoma. (Pride še). In nai j* bilo tak > ali iak>, t > p* je taktuu;, da so Italijani i^tul v s jedaak, toliko oni, ki »o dobivali do sedni a'.oja iiav. d:la u raaese hiše, ali pa ooi, ki >o jih dobivali ix židovsko liberalne klike. Ko ie govor o na«, tedai ni razlike med temi tn onimi, kir naioolje vemo ni v Tratn, ki smo 1« prepogosto iumiii nezvestobo osik, ki so se nam »rasu u kazali pr j atelje. V oataiem, kat pa more znati o Iatri dopisnik lista ,L;i S i h ? T<> Vam jf rlovek, ki se j*' iz i u 111 e i ;«|xtii v 1 ulj, m ti morda se ni bil desri korakov i« t ulja. Pa i.-,'iiino oa j a tak, ampak jili čuda dosti Uklh, ki viieli i« jedra naš* z~mlie, k većemu, da «o se parkrat Tožili po morja od moteča do mesteca, pa vendar ie pišejo ge.igrafične, zgodovinske, etnografiške razprav^ o naši deželi, kakor o svoji starini. Ali kdor ve, kak«) stvari stoje, ta a* mora le smejati utzdi>lim plodovom italijanske domišljije Ijadij. ki ti vedno ponnjajo roj za svečo. Taki liudie pišejo torej o odnoiajih v deželi litrski, taki ljudje vil j u jejo tudi vladi svoje me-nenj«, in jej diktirajo svoje zahteve, taki ljndje zahtevajo tudi od naših poslancev — naj govore italijanski I Seveda je poleg teb tndi takib, ki trde iato krivico le v krivičnosti svoji, hoteći zadoščati strankarskim in tndi osebnim koristim, Ijadij, ki opirajo vso avujo ekzistenco na italijansko nad-vladje v deželi, Ijadij, ki se srušijo v svoj nič, čim ae zruši italijanska hegemouija t Takim ljudem bi seveda pripovedovali zastonj: da, kar je bilo do sedaj v Istri, je bila 1« krivica, a da krivica si ni pridobila aikdar ie pravice do obstanka ; da sklicevanje na „Pensiero Slavo" je isto-tako brezzmiseluo, kakor bi bilo brezzmiselno, ako bi trdil kdo, da v Rusiji ne amejo ruski zato, ker >i ruska diplomacija vzdržuje tidi listsv, pisanih v neruskem jezik« ; da vlada, država in najmanj« krona niso mogle priznati nikdar italijanščine jedinim urad* nim in parlamentarnim jezikom, ker bi bile s tem kršile ustavne zakone, in da so bili le posamičniki, osebe iz vrst onih, ki stoje ali so stali na upravi dežele ali države, ki so podpirali italijanska pretenzije ; da je dopisnik v .Seri" sam in na jeden mak porušil vso argumentacijo svojo, ko se je skliceval na načelo, da smo vsi bratje ! Ako smo res vai bratje, potom moramo poslušati drug druzega in pripozna-vnti si vsa prnva I Ravno tako, kakor postopajo sedaj v deželnem zboru Istrskem, ne delajo bratje, napak sovražniki, ki ae hočejo uničiti 1! Ako pa vemo, da nas hočejo uničiti, ako varno, da ua smemo pričakovati pnrdena od onih, s kate-rimi imamo posla: kdo aaa more zameriti, ako niti ne mislimo na to, da bi odjenjevali le za las — bodisi tndi le iz uljudnosti in ob varovanj« svojega načelnega stališča —, kar bi morda storili ob drugačnih okolnostihPl Nikdo ne more zameriti I Je-li torej aujno ali umestno, da bi na*i poslanci govorili italijanski v deMnem zbovn Istrskem ?! Ne, nikakor in nikdar n e t! Saj smo videli, kako se je godilo s govori iu predlogi naših tudi tedaj, ko so isti res še govorili italijanski! Ravno tako so bili usli-lani ali nenslišani, kaker so danes, ko govor« hrvatski in slovenski. Ne, ne, nočemo toga in nočemo, da bi bili tudi v bodoče šo .sgabellum podam* vsakomur 1 To nam prepovedujeta aaš sarodni posos in naša skrb za na-odao ekzistencijo! Povdarjamo, da nismo od nikogar izrecno pooblaščeni v to izjavo, ali kolikor poznamo mi dnh, ki veje v našem taboru, is osebe in mišljenje onih, ki vodijo ta tabor, smsmo s« nadejati, da sm« prav blizu splošnemu nazoru I! To naj vssmejo nn znanje na desni in na levi, da ne bode nikjer krivih nazorov in priša-kovanj brez nade do uresničenja. Deželni zbor istrski. III. $eja d*f 27. januvarja 1897. (Dalje) » Slednjič je mogel poslanec 8 p i n č i d ven. dar izreči sledeči govsr: R*k-1 sem popred, da «o me pooblastili moji tovar da podam izjavo in da stavim predlog. P redno preid«-m k izjavi sami in k predlogu ter utemeljevanju istega, ne morem drugače, nego da spregovorim nekoliko besed na ona, kar je rekel spoštovani tovariš dr. Bubba. On je takoj začetkom svojega govora hvalil, da je prebil absolutizem, ter slavil sstavo ali konstitucijo, ki je bila proglašena 'eta 1860. oziroma 1861. (Poslanec Mandid: Tudi c. kr. poštirf upiavitelj Frank je t.d.šr1! wu . pr. Fran I. kakor cesar avstrijski in Napoleon, ki so to dežele smatrali slovansko, oziroma hrvatsko. Še leta 1848. so pisali pradstavitelji c. kr. oblastnij, da je ta dežela slovanska, najbolj hrvatska, da je glavni živelj, bivajoči v tej deželi, hrvatski, oziroma slovenski. Od tedaj — osobito od leta 1860. naprej — oglašalo se je Ijodij, — nočemo jih imenovati frakcija — ampak pravim, oglasilo se je ljudij, ki so začeli dokazovati, da je Istra italijanska; dvignili so se ljndje, ki so hoteli tako rekoč izroditi narodni značaj te dežele. Ni jim vapelo, kakor so hoteli, a delalo je na to vedno več ajik, a c. kr obla ti n premnogi prf dst&vitelji istih so j'h rvtd" p rjili, k*kor delajo tak i tuli ie danes. Zato je jako čndna beseda predgovomikova, da nam je e. vlad*, da v nam Taaffe, Wiudischgraets, Kiel-maun*»-gi». Badeni dajali nekakih koncesij. Odkar obstoji ustava, kakor tudi poprej, dajamo mi najbolje moči državi, naš narod preliva kri za cesarje in monarhijo, mi plačnjea« vsakojake davke, a za vse U, V je imamo vse oao, kar nam pripada po pravci in zakonu fl Česa vsega iroate vi gospoda Lat.m v Is ri, kaj imamo mi Hrvatje in Slavene ?! (Pride se.) P olltiike vesti. V TRSTU, dn« 4 febravarja 1898. K položaja na Cefikem. Ako bi bili avstrijski ministri par let sem tako pridni v izvajanju ravnopravnosti v zmislu osnovnih zakonov, kakor so neutrudni v mešetarenju med obema na* rodnostima na Češkem, danes bi bili morda že tam, da niti ne bi trebali več mešetarjev, ker bi se bili narodi že prepričali, da je vendar le najbolje za vse, ako je vsea jednaka pravica. Toda le ? poskusih se neutrudni nMi ministri. Ako M jim je desetkrat izjalovil poskus za spravo, pa ga obnove desetikrat Ako sodimo po sedanjem položaju na Češkem, reči treba, da se le širi propad med obema narodnostima, venlar čitamo danes, da gosp. baron Gautsch zopet vabi čeike in nem* ike zaupnike na „konference", v katerih jim hoda v prvi vrsti predložiti nove jezikovne naredbe. Deželni zbor SilezJjBki je sklenil fiestitsti Njeg. Vel. povodom petdesetletnice vladanja. Potem je predlagal poslanec Rochowsnski resolucije v smislu, da se deielai zbor nepremično drli se* danje avstrijske ustave, da pa odklanja vstvarjeaja potebneg* Češkega kraljestva. Jezikovne naredfbfc naj se odstrani)« takoj ter proglasi naj se nemščina državnim jezike«, kar da je neobhodno potrebno. Smo že sopat tsm. Povsod vidimo, kako Nemci zahtevajo stvari, ki ssačijo polom in pogub tej državi. Čudno, da ti ljudje ne morejo in nočqjo na nikak način prisnati pravic drugia, ampak sah-tevaje vse le sa-set Kakor se vidi, mora biti njlk strah pred nami groses. Na vse zadnje se ni Saditi temu. Tlačili so nas stoletja. A sedaj naj bi se odrekli nadvladju! Ia vendar se bode morali odreči. Ako uaa soieje dati z lepim, ps si izvojl-jemo sami, kar aaa {re. Značilno pa je vendar, da skoro povsodi predlagajo resolacije v gornjem smislu — ponemčeni Slovani! Evo vam ga tndi to pot gospoda dra. Rochovanskega 1 Skoro bi človek mislil, da bi sploh takih resolucij ne bile, ako bi ne bile slovanskih renegatov I V deželnem zboru Predarlskera s« izročili posebnemu odseku oba predloga za odpravo jezikovnih naredeb. Da vidimo, ako se bode kea* ser vati vn a večina tndi tega deželnega zbora vedla tako Slovanom sovražno, kakor so to storili konservativci v Tirolu in na Zgornjem Avstrijskem, kjer so naravnost zatajili vsa pragraa, na katari so prisegali do sedaj. V deželnem zbora Moravskem se je dogodil včeraj čudež. V stvari, ki ae je dotikala narodnega vprašanja, je potegnilo z češko manjšina tudi nekaj konservativcev in člene v srednje stranke, tako, da je bil vsprejet neki predlog v smislu pravice Čehom, ki sestavljajo ogromno veČino prebivalstva v deželi. Posl. Sevčik je predlagal n&mraS resulucijo, s katar« ae poživlja deželni odbor, naj ščiti narodno jednakopravnost in naj v češkem navodu za gluhoneme uvede ls čeSko uradovesje Ia res je bil vbprejet ta predlog, kakor že rečeno. — Adresni odsek tega dež. zbora je volil baroaa ChlameUkega svojim načelnikom, posl. Začka pa njega namestnikom. Stojalovski — državni poslanec! Pater Stojalovski je postal širom sveta poznan človek po svujih vspešnih agitacijah proti poljskemu plemstvu in tudi proti škofom v Galiciji. Te agitaeit* so mu donesle ne vemo koliko »odnih preiskav itt obsodeb. V zadnji čas pa se je ngladilo razmerje med njim in odločilnimi uplivi v Galiciji in je že gotovo, da četica Stojalovsktga v državnem zbora pomnoži skupine na desni in hoče Stojalovski solidarno postopati s poljskim klubom. Dosedaj ji pač isiel Stojalovaki svoj« četico v zbornici po* slancev — ki je a prvega nekako kok«tovala S obstrakcijskimi strankami, to pa gotovo ne vsled sog'.isja, <".n.pak le radi opozicije proti veljakom v poljsko« kluba — sam pa ni bil ie dri. poslanec. t Včeraj će le *o ga volile kmrčke občine Lauczut-Nisko. Izvoltev Stojalovskega moramo pozdraviti le zadovoljstvom, ker se nadejamo, da bede uplival aa poljsko kolo v smislu narodne slovanske vzajemnosti. Na zadnji postaji ?! Te dni je rekel sile-zijski posl. Hruby g»\or6 o politiski sitavaciji sedanji, da je uljstmkciia izigrala vse svoje glavne kvhi tt je prišla ie tako daltč, da išće pouioć pri dijakib. To da kaže, da je obstru^cija. vzlic vaeni navideznim vspehum svojim, vendar ie v propadanju. Mož je dobro sodil, kakor vse kaže. Neko dnnajsko poročilo se glasi tako, da za vatm d.ja-iklm gibanjem stoji le oseba — Wo,fova. Wolf je nahujskal dijaitvo, ker sluti, da danes ali jutri pojde tudi njegova slava Knotzovo pot I Km t« je b3 pred nekolike leti tndi „Izvelioar* Nemcev, tudi je bil „najpopularneji" mož, tudi njega so poljubov ali vsi oii, ki so se bali za svoje mandate, tndi njemu je bilo geslo: dalje, dalje vedno dalje, čez dru in stru, knm ? tega niti sam ni vedel..... in kjn ni mogel dalje, ko gradacija ni bila več možna, je — padtl 1! Tndi Wolf ne pozna ozirov, tudi on drvi dalje in dalje in sedaj je došel blizu zadnje postaje. Res, da je hrupno sicer na tej po« staji bursovske politike, ali dalje višje — ali nižje ~ kakor hočete — res ni motno. I z kratka: vse gibanje nemških bnriev se viil v Wolfovem znamenju, k Dunaja, iz Piage, Gradca, Ljubna, Inomesta, Brna pravijo današnja poročila, da so nemšJti dijaki nasilno zaustavili predavanja. A tudi slovansko dijaštvo — sosebuo ono na Dunaju — je začelo soglasno, krepko aolidarno reagovati proti uemškemt nasilju. V tem pogledu je snamenit shod slovanskih akademikov na Dunaju. Dijaki vseh slovanskih plemen avbtnjskih so soglasno protestirali proti sedanjim izgredom nemških buriev. Markantno sta govorila jedeu Slovenec in jeden Hrvat. Slovenec Po p o vi č je vskft-knil: „Kdor nam pleni naša narodna in politična prava, ta je barbar 1 Nemški objestnosti postavimo po robu slovansko solidarnosti Mi se moremo amejati Nemcem, ako smo jedili*. Hrvatski bogo-sloveč P o p a r i č pa |e začel svoj govor besedami: »Quoupque tandem Teuto Wo)fobutere patieotia noatra\ in je završi!: „Mi smo jedna misel, j^dne srce, in ako Bog da, tndi jedna bodočnosti' Iz Gradca javljajo, da je bilo posebno hrnp-lih piisorov v dvorani, kjer je predajal Sluveaec profesor Štrekeij. Prišlo je do dejanskega spopada med slovenskimi dijaki, ki so hoteli slušati in nemškimi, ki so hoteli preprečiti predavauja. Glede dogodkov na dunajski tehniki opozarjajo na dopis z Dunaja, ki ga priobčujemo tu doii. Škandali na dunajski tehniki. Iz Dunaja nam pišejo: Ker se av«trij«ka vladu ni vdala slavne znanemu ultimatumu litomeriskemu, in m praške policijske prepovedi preklicala do 81. pr. m. točno do 12. ure opol., zavrela je kri vsem onim bur-šem, ki se pokažejo le takrat na predavanja, ke-dar gre za kako demonstracijo. Tem koiovodjeu. se je pridružilo pičio število skrajnih nacijoualcev tehnikov iu pa ogromnu četa brezposlic z dunajske univerze. Demonstracije so se pričele v torek dopo-ludne in so trajale do večera, dokler niso raz gnali vse kulegije. Da so zbrali ravno tehniko za glavno torišče, vzrok je pač v tem, ker je vprl-zorjenje stavke na tem zavodu teiavaejše, ker Med ucaiškiuii uuiši samimi jfc le laalo simprfj za tako uezmiselno akcijo, zakaj dobro vedo, da bi satvorjene tehnike bilo v veliko škodo osobito Nemcem, ker Slovanom je odprta češka tehnika v Pragi. — Vsa demonstracija se je vršila na surov način in profesorji so izjavljali, da 8e umaknejo le — sili iu morali so se, ker tuljenje in znani WQlfov „Brettl rnarseh" je bilo prav škandalozno. Demonstrantom nasproti se je postavila povsod močna stranka, kateri so stali osobito Slovenci in Hrvati na čelu. Iu to je nekoliko amešalo — burse, ker so doslej bili vajeni le nasprotstvn pohlevnih či futov. Sem iu tje je prišlo do malih prask. Profesorji so večinoma nemsko-nactjonalnega mišljenja in prikrito simpatižujejo z razgrajači. Kaj «e zgodi, je pač še neznano. V četrtek se demonstracije najbrže obuova in pride lehko do luđega spopada. Toliko pa j« treba pripomniti, da so t« demonstracijo očito aaperjenjo le proti Slovanom. Vai ti surovi izbrahi „vrolfizma" aa avstrijikik visokih šolah lajejo mnogo misliti vsem Slovanom esobito pa Slovoi-eem in Hrvatom. Slovanskim realcem pa pripor* čamo ob tej priliki — osobito osim, ki se posvete nadaljnim študijam — da se uče Češkoga jezika, in gredo v Prago, saj čoška tehnika je na izbor-nem glasu. — O slovanskem shodn dobite gotovo poročilo od drngs strani. O nadaljoih demonstracijah na tehniki hočem poročati j»voj*čamo. (Go- spodu dopisnika ae priporočamo. Op. uredništva). __J. & Rftill6ne w• mt 1. Denaski moške podružnice družba av. Cirili in Metoda v Trsta. Slovenski trgovski pomočniki, imajoči posvetovanje e svojem plesa, ki ga prirede prihodnje nedeljo dae 8. t. m., s« nabrali 4 kroae. N. N. je daroval po f. V. Peruška povodom pleei delalskega podp. draštva I krono. 84. lete svojega od Boga blagoalovljensfi življenja je dovršil dne 4. t. m. veliki biskap, veliki Slovan : Josip Jiraj 9 t r o s • m s y e r. Ne le za Hrvate, — kakor pravi „Obsor" — ampak u vse avstrijsko slovenstvo je Stressmajerjevo ime emblem prava, nade in svetlosti. Vskliknimo torej v bratskem objemu z narodom hrvatskim: Beg nam ohraai še mnogo let to svetlo zvezde na našem obzorju 1 Razofas. Dae 10. svečana 1. I. sačae se promet med c. kr. telefonskimi postajami v Brioni in v Fasaai ter telefonsko eeatrato v Pnlju ia ž njo v i*eii stoječimi naročniškimi postajami. Pristojbini za navaden do 3. minnte trajajoč pogovor med Pnljem in telefonskimi postajami v Brioni in Fasani, ali pa med zadnjima dvema postajama zaaša 10 lovčičev. Obžaloval« dosnajemo — tako piše zadnji „Pensiero SIAvo" — da je minele nedelje v gledališču ,Fenicea, v katerem se je vršil neki javni shod, nad 1000 delavcev žvižgalo gospodu Edgardu Rascoviehu — kakor je videti Italijana aajiisteje krvi — predsedniku italijanskega delavskega drnitva, ter ds so bacnili is gledališča njegovega sina. In kakor da ni bilo zadosti vse to, bil je mesto njega »koro s vsklikom izvoljen sa predsednika shoda gosp. Carlo Učsknr, Slovenec, ki se bori v vrstah socijaliste v. Kdo bi bil rekel še pred kaki« letom, da se Edgsrdn Rascovicbu — temu hrvatskemu odpadniku, ki pomuožnje vrste italijiaske stranke, in ki predstavlja v njej jedn*> odločujočih strnj — v Trsta dogodi kaj tacega, kar so riu je dogodilo minole nedelje 1 Res, ti blaženi Italijani so straino nehvaležni. Še tsga je trebalo, da je bil namesto hrvatskega odpadnika izvoljea slovanski odpadnik predsednikom — itfll'jansk>?g* shoda. Res čudno, da po velikem delu morajo ravno alovanski odpadniki voditi italijansko gibtnje V senci s?. Jurta. Ako pojde tako naprej, utegnilo bi se zgoditi sčasoma, da Š>> županski stol tržaški zasede kak Slovan ! Našim okollčaiekim kmitevalesm. Misel o osamosvojitvi kmetovalcev in o samopomoči na lastnih tleh, predira od dna do dne tudi na Slovanske«. Vaaki kmet je začel nporabljati dar, ki mu ga je podaril stvarnik, namreč dar razumnega prevdarka o napredku kmetijstva. Marsikdo bi dejal, da ni več mogoč napredek na kmetih, da je tako rekoč že vse doseženo, kar se je doseči dalo ia da gre kmetijstvo sploh nazaj iu da sa bliža propadu. V enem obziru je to poslednje resnično in prav na tržaških tleh se nam hoče dozdevati, kakor bi se hotele vresničiti bssede nekega že pokojnega slovenskega rodoljuba, ki ]e dejal: „ako bi prišel zopet Izveličar na svet, ki je znal narediti iz kamenja kruh, prooil bi ga, uaj gre med tržaške okoličane, ker skoro, akoro bo treba oudi delati čndeže, da kmet ne začne stradati kruha". Danes še ni tako hudo, a ni več daleč tre-notek, ko bi u'egnilo nastopiti to. Okoličan propada gmotno, sicer na veselje njegovih političnih nasprotnikov, ki mu žele to in še pospešujejo kolikor mogoče to propadanje. To propadanj* ateor ie ni tako vidno in naglo, da bi se smelo reči : ni več rešitve, a v«ako propadanje postaja hitro ie le proti konen t. j. tedaj, ko res že ni več rešitve. Zato je potrebno, da so astavi že bližanje tega trenotka t. j. da se bolezen odstrani, predno razširi svojo pogabao mod v truplu našega gospodarstva. Da pa bode to mogoče, treba je delati in posvetovati se, kakor lela ia misli zn svoje zdravje boječi s* Človek, ko je zapazil hiraije svojega trupla. K r imam zdaj svojo „Kae:ij-»ko družbo" v Trstu in k<»r ima družha 'svoj ur-dni prostor, je to jako ?epa prilika, da obiskujejo n*ši okoličanski kmetovalei to družbo, da se hodijo posvetovat k nji ia predlagat svoje težnje. Za take pogovore ia posvetovanja je določeno vsake nedelje dopolndae ia glavnemu odboru družbe bode zelo dobrodošlo, ako se oftivi jako živahno občevanje mej njim ia lleat-kmetovalci. Korist iz tega bliževanja, iz tega fivahiega občevanja se pokaže kmalo ia z veseljem bodo opažali naii dragi okoličani, da je družba roe pravi zdravnik njih obolelih gospodarskih razmer. Zdaj sti na. dnevnem redu zelo silno važni točki : za varovanje;'govedi, za katero nabira družba potrebn i materija), in pa obnovljenje po trtni uši poškodovanih vinogradov. Obe točki zaslnžita največje pozornosti tako sd strani družbe, ^ak.or od strani kmetovalcev. Le n idruženimi močmi — viribut nnitis 1 — je mogoča doseči kaj pravega. V ta namen pridite, abližajtese, oživite se! Pisarna kmetijske družbe v Trstu je v ulici Geppa štv. 14 v prvem nadstropju ; uradni čas ob nedeljah od 0. do 11 Vs in tndi do 12. are. Redni letni občni zbor pogrebaega draštva »Arimatej" v Barkovljah bode v nedeljo dne 6. svečana v dvorani .Narodnega doma" ob 1 uri ia pol popoludne. Odbor. Naznanile. Odbor sa prireditev plesa „Tržai-kih trgovskih pomočnikov", kateri pies bode v redutni dvorani Politeataa R issetti*, dae 6.^t. m., javlja s temi da naj se blagovolo obrniti vsi oni, kateri bi trebali kako pojasnilo radi tega plesa, do gospoda Vatovca Anton* (ulica Giulia št. 7) ali pa do gosp j Žgurja Fabijana (nlica Ghega It. 4). Odškodnina za razposlane vstopnice naj se blagovoli istotako doposlati v roke jednega gore omenjenih gospodov. Pevsko društvo „Zarja- v Bojanu priredi torej jutri svojo predpustno veselico, po lepem programa, že pi rioučonem v tem liatu. Ker je to dri-itve nepremično zvesto našemi narodaemu praporu, in ker je nprav oao malone jedini trdnjava naši v iilo-tulh razmerah sedanjih v župniji rojaaski, dolžnost je vsem oiim, ki žele, da ne tam ohraai naša narodna atvar, da po vsej moči podpirajo to društvo moralno in materijalno. Ako kje drugod potrebujejo naši bojevniki ravno v Rojanu v*pod-buje. Nadejamo se torej, da uiaas govorili zastonj, ako poživljamo vse narodne kroge, da pohite jutri na veselico vrle „Zarje* v Rojanu I Pevski zbor v Bazovici priredi v .soboto dne 19. t. m. domačo veselico s petjem, šaljivimi prizori in piesoia v prostorih gostilne „pri Lipi". Na veselici bodo blagohotno sodelovali Barkovljanki diletautje. Natanjčai vspored se objavi prihodnjič. Vabilo ni veselico katero priredi .Narodni Čitalnica* v Planini, dne 6. svečan 1898 v prostorih „Narodne gostilne" g. J. Paternosti. Vspored t 1. Pozdrav, i. Petje: a) H. Sattner: „Opomin k petju", poje mešan zbor. b.) H. Volirič: „Slovan na danw, poje mešan zbor. 3. Šaljiva loterija. 4. Plesna svobodna zabava. Na vsselici svira Po-stojinska godba aa lok. Ustopataa: ca osebo 1 krono, za družino 9 kroni. Na obil&o udeležijo vabi uljudno odbor. Iz Plavij pri ;Kopru nam pičejo: T alej u Plavijah smo ai astanovili pr®potro!;no fsvske iu bralno drnstvo, ki se imesuje „flt?t."2". Tukaj ei hočemo ustanoviti narodno utrdbe, iz katere se bomo branili pred ljutim naSim narodnim nasprot-aikoa. Društvo Šteje 45 udov. V odbor so izvoljeni: predsednik Miha Hrovatin, podprcdeadnik Jožef Čok, tajnik Ivan Hrovatis, blagajnik Miha Čok, knjižničar Ivan Čok. Bog daj srečno potovanje do našega cilja I Bog daj, da se nam uresničijo dobri nameni, ki jih imamo za bodočnost! Pevsko društvo smo si ustanovili ali glede pevovodje bode križ. Če ga tudi dobimo, bode moral prihajati od daleč, kar bo provzroealo velikih stroškov. Dokler o kil g. Kari Mahnič, učitelj v Črnainkalu, nai pevovadja, ae ni strašil poti do nas, ali sd^j sin je nemogoče, da bi prihajal k nam iz Šmarij pri Kopru. On nas je učil cerkvena in naredne petje in se je trudil kaka S leta. Bog mu obilno povrni ves trud, ki ga je ime! z nami za probnjo narodne savesti. Zdravniška postaja trlaika. Leto 1897 je bilo sedmo le^, odkar obstoj* postaja, V tem letu je iskalo in dobilo pomoči 8403 oseb in sicer 5810 a očkih in 3593 ieaskibih. Iz oorkvo v zapar. Včeraj popoludne je prišla prav korajžno 581etaa Aaa Planišek v; cerkev novega Sv. Antona. Križema je prehodila cerkev ter je slednjič sela v jedno }klop. Ni pa dala mira, ■srvsč je jela razsajati ter se je vedla saspodobao. Navzoči so jo prosili, naj so odstrani, kar pa ni pomagalo nič. Cerkovnik je moral poklicati stražarja, katerega pa tudi ni hotela poslnšati žganjarks. Stražsr pa jo j« moral s pomočjo cerkovnika ailoias iztirati iz eerkve. Ali dalje tudi ni hotela s stražarjem in vrgla se je na tla Na« bral« se je seveda presej občinstva, ki so prisustvovali brezplačno tej komični predstavi. Stražar ni vedel druiega, nego naročiti je moral vos, ker se gosps ni hotela ponižati, da bi ila peš, ter jo je odpeljal ua policijo in od tu v zapor. Slabo bImI je imela predsiooči aeka 271etna Alojzija S., gostilničarka v ulici Piccolomiui. Šetala je ob desnem kraja kanala, ter šepetala in mrmljala nekaj nerazločnega sama seboj. Neki stražar jo je sapazil, in ker se mu je dozdevalo njeno vedeije snmuo, približal ae jej je ter je izvedel od aje, da se misli utopiti. Povabil jo je sebej na policijsko vodstvo. Sprevedens je bila petem v bolnišnice, kjer je ostala do včeraj. Vzrok, da je došia do take obupne nakaae, bila je srčna bolezen. Samomora. Fran Monti js kil dobro posasni trgovec manifakture v Trstu. Zadnji čaa ms je trgovina pešala iu bil ja smiraj poparjen. Včeraj okolu poiudne dohitel ga je svojim vozičkom Mihael Vekjet na cesti, ki vodi proti pokopališča. Tega je Monti naprosil, naj ga popelje kolikor mogoče brzo na pokopališče, kar je isti tndi storil. Pred pokopaliiCem je ustavil vosnik in Monti ja vstopil u a pokopališče. Nekoliko časa ae je sprehajal ob drevoredih. Potem so je ustavil v bližiui sposeaika družine Monti. Mslo minut potem zaslišal se je močan strel. Nadzornik pokopališča Nicolini in če nekateri drngi so pritekli takoj tjakaj iu ao uaili Frana Monti Se v krvi. Ustrelil se jO v desno sesc«. Pomoči ms ni bilo več nobena, kajti bil je že mrtev. Na lioe mesta prišli so potem tndi okorajni sdravaik, policijski komisar Za* ckelj in nsdsersik Nemamič. Poslednja sta opi-saia slučaj. Pri sabi je imel le 9 gld. 86 avč. ia nekaj papirjev. Pokojnik ja bil pristaš progressove stranko. Pred Isti bil je tudi mestni svetovalec. Zadnji čaa je bil ud trgovinske komoro. Mlotni Valentin Movia, oče 6 otrok, bil jo ie 35 let vratar kiie it. 20. v uliei Carintia. Prebivalci hiše, kakor tndi lastnik biio bili so ssdo-voljni žnjim. Čeravno ai je ssalužil precej, vendar jo govoril, da bi že rad amrl. Včeraj popoludne jo rekel svoji ženi, da oa čuti slabega ter je šel v postelj. Žena je priila k njemu okoln 4. ure ter gt vprašala, Ihake mu jo. Odgovoril jej j«, da mu jo boljše ter jo prosil, da ga pusti samegs. Žeaa gs je r.3 pustila ter ae jo vršila še le okola 6. uro. Ž'- -t. vratih isbe adaril joj v aos ueki slab dih. Li c frcca! Stopila js naglo k postelji, kjer jej ja Viti soprog ter klicala ga, dregala, obračala — u\t vt v. atonj I Iz njeg* ni Mlo Te* ai so vci nil, bil jc že mrtev 1 Ob postelji pa )e gerei: t teki psoedi oglje — iu ogljenčev plin je ie ds r3il cvci? arl^o. Poklicani zdravnik ni mogel pozn&j^ti Pokojniku je bil najden v žepu listek, ncJkutaiv; jc bilo zapitano: „Drugi Viljem (sin pokejnibov), t ripereeam ti mater, ne zapusti jo*. _ NecrrGo. U^cec-mornar, ti letni Fran Fraaič na Lloy4ovca paraika ,Esterpea, seje močno poškodoval na di*ni roki, ko je hotel dvigniti ve rige mačke. Šel je v bolnišnico. 69 IstnesM Franu Cappelletti prišlo je včeraj slabo na ulici Torrente ter je padel na tla. Sproveli so ga v bolnišuioo. 7 letni Gvido Goljic je padel na svojem domu ter se precej pobil na obrazu ob neko omaro. Tatvino od 2. t. m Vita Hladniku so ukradli v neki krčmi sukajo. Adrian Fanelli je odlsžil sukajo, da hode mogel boljše balincati. Kmalu se jo približal suknji neki .prijatelj" ter zginil s suknjo vred. Fanelli je pogrešil snknja iu takoj javil to policijskemu inšpektorju. Inšpektor je kmalu zasledil uzmovičs, katerega jo že poznal od drugih alučajov ter ga je aretiral. Ta je imel pri sebi suknja in tudi steklenico vina, katero je ukradel Antonn Ra vasinijn. Tat je Jazbec Hermiaij, brezposelni natakar is sežanskega okraja. Vratar hiše št. 19 v ulici Riborgo, se je vrnil domov po kratki odsotnosti. Našel je svojo hišico odprto. V veži je bil pa mladenič, lftletni Baldasar Antonml, katerega jo sumil takoj, da je gotovo on silema odprl njegovo kiiieo, da kaj pokrade ter je dal istega aretirati. Neki Mariji B., bivajoči v ulici Navali Št. 8, okradli so mošujičok, v katerem jo bilo 1 gld. 50 avč. in nekaj loterijakih kuponov. Antonu Kenda je zmsajkal v noki plvarni tudi mošnjiček, v katerem je imel 16 gld. Peter Skrobojna se je zabaval v gledališču „Politeama"; da, saspal je celo tamksj. Ts prilika zdela se jo nekemu ugodna da je odnesel Skrobojni srebrao aro iu zlato vorižico vrednosti 28 gld Poirolnoat. 18letni kovač Josip Ferjančič je včersj pri obedu hotol požreti nakrat prevelik kos mesa, kateri se mu je pa zaustavil v grlu. Moral as je zateči na zdravniško postajo, da so jo rslil is neprijetnega in mučnega staaja. Izpred todiiča. Včeraj se je vršila razprava na tukajšnjem sodišči proti SSletnemu Matetu Palmičn iz Lovrane radi hudega telesnega poškodovanja in javnega nasilstva. Oče Matnta Palmič, Anton Palmič, je obljubil s;nu 1000 gld. dote, kadar sejporoči, Česar pa ni hotel tu li zvršiti. Dae 8. novembra 1897 sprla sta so oče iu sin radi tega, ter ja sin udaril večkrat očeta s pestjo ter mu zažugal: .Prokleta kri, idi domov, drugače te ubijem*. Tudi je udaril s pestjo nekega Frana Zubič, kateri ju je hotel pomiriti, in sicer v obraz. Pred sodiščem je priznal Mate Palmič, da je udaril očeta in Zubiča, tajil pa je, da bi bil pretil očetu, da ga ubije. Vse to da je storil v nezavesti vsled hude i»*ze, in da ni vedel, kaj dela. Ker ni bilo dokazano, da bi bil v istini izustil tudi grožnjo, bil je oiiaoia« le na mesec dnij zapora. Tatvina in ubojatvo na parniku. Včeraj je pri-plulparnik „FuistBismark" izf,New-Yorku v Neapelj. To je naznanja neka gospodičina Amerikanka, da jej je bilo ukredouih med potjo za 800.000 lir dragocenosti m denarja. Preiskovanje ni dokazalo ničesar. Na iste® parniku se je spri med potoma neki Španja «o-.»rt »Tt>r»n« .-> mesec mare 29.75 za maj 30.— sa september 80.75 a« december 81.26. , >wnM.k« *>o*m «. fabruvarja laefl včeraj dunea t J^piig* 102.46 102.60 p , * smbrn . . . 102.40 102.50 Av»trj»m re»u v zlatu ... 12190 12240 » ;roto»t 102 85 102 90 ^radilnA akcije............HM 23 865.40 Londoe, lOLtt......119 95 120.05 j^ftlo.M, . ............9.52 9.68 »laatH. ..............U.76 11.75 Italj. Hr ...... <6.45 45.36 Proda se takoj in pod ugodnimi pogoji pekarna združena prodajalnico. Podrobnosti v uredništvu tega lista ulica Ca-serma it. 13. NAZNANILO. Spodaj podpisani raznašalec liata „Edinost* ki je zajedno URAR. priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k O o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario ZELEZNIŠKI VOZNI RED! šalasnloa. (Postaja pri sv. An dr »j a) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 6.80 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dnnaj, v Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Bovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpejje, Divačo, Dunaj Pnlj in Rorinj. 7.80 n v brioTlak v Polj. Diračo, Beljak na Daa^ Lokalni vlak ob praznikih 2.16 popol. t Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ ii Pulj a, Rovinja. 11.15 9 is Hnrnelj, Libljuaio, Dunaja. 7 05 popol iz Pnl.ia, Rovinj«, Ljubljane, Dunaja. 4.50 a briovlak Diva Pulja, Kovinja, (Jušna ialaintoa (Postaja jažna ielosnice. ) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 7.45 predp. bnovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.26 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9,— . omnibua v Nabreiino, Videm, Benetke in Verono. 9.56 „ poitni Tlak na Dunaj, >veza b Pešto in ZajTebom 12.50 popol. omnibua v Kortnin. 4.40 H omnibua v Nabrežino, Vidom, Rim. 6.25 „ poitni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.06 w briovlak na Dnnaj, zveza a PeSt«, Reko 8 05 ,, brzovlak t Kormin. 8.46 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miiruuschlaga. Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— „ v Gorico, Kormin, Ćerviqjan* 4.25 „ t Nabreiino. Tedenski vlak: 7.50 popol, (iredaj ekspres t Ostende. DOHOD: 6.55 predp. mešani vlak iz Mttnzuschlaga, Buljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milanu, Vidma, Nubr^inp. 8.38 n brzovlak it Kormina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak ii Rima, Benetk. 11.20 „ omnibus ia Rima, Benetk, Nabrežiue. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.46 „ omnibua i* Verone, Kormina, Nabrežino. 8.30 s brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, N&bre zine 1 8.56. brzovlak z D znaj a zveza i Reao. Motori na par z nerazpočljivim kotlom Ali i Hn Irnni clrih mnM najpriprosteji in najeeneji od bodisi katere- OQ 1 UO OU KUHJbKin muli, ^akoll drugega zistema, 50% prihrambe, progtt koncesije v vaakateri delavnici. Flfnnnmirni mlini IRFAI " na roko in na Par z nepokvarljivim kamenom, LHIIIIUlillulll llllllll „IIILHL prepotreben za vsakega posestnika, 40^ prihrambe moči, mele v vsaki meri od najfineje d»» debele moke za žgance, semelje v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi ne moka segrela. 2 Via Molin piccolo 2 G8SSi k P&OM — TrSt 2 Via Molin P'ccol° 2 Generalni zastopniki e. kr. pnv. tvornice atrojev in motorjev na par C. H. Hoffmeistcr — Dunaj. Lastnik ka»B»rcii liata sKdinoaf. Izdavatelj in odgovorni urednik : Frnn Godnik. — Tiskarna Doleno v Trstn.