AR] EYE CO 8241 p%h ci%AD umh HDAlf A“ IF DDA1IA zavarovalnica I|UKHVH JE rKHvH malega človeka Domači zavarovalni zavod — zavaruje za smrt in doživetje - za doto in gospodarsko osamosvojitev — za rento, starostno preskrbo, preužitek, pokojnino — de-MARIBOR nar zavarovancev (njihova premijska rezerva) je varno naložen. 0 , , , . , KDOR ŽELI SEBI IN SVOJCEM DOBRO, SE ZAVARUJE PRI „DRAVI"! Sodna 1, v lastni palači zahtevajte prospekte in obisk zastopnikovi Nova knjigoveznica — kartonažnain galanterijska delavnica = Se priporoča za vezavo vsakovrstnih knjig, brošur, poslovnih knjig Itd. Izdelujemo vse vrste koledarjev, ter vsa v TELEFON stroko spadajoča dela. Skrbna Izvršitev. 3 6 - 7 6 Cene solidne. Gospodinje, uporabljajte „Cepo“ že praženo čebulo v prahu! S tem si prihranite čas, delo in denar. Zahtevajte „Cepo‘‘ pri svojem trgovcu! — Zaloga : Jo s. Menardi Ljubljana - Breg 20 KOLEDAR CANKARJEVE DRUŽBE ZA NAVADNO LETO 13 4 1 IZDALA CANKARJEVA DRUŽBA V LJUBLJANI TISKALA LJUDSKA TISKARNA D.D. V MARIBORU 48241 tradicija jamči m kakovosl! Kneippova SLADNA KAVA Prosim tale zavitek! Zelo ljubim dobro belo kavo. Mati mi je rekla: „Pravo Kneip-povo sladno kavo dobiš samo v zavitkih s sliko in podpisom župnika Kneippa.“ 1 S Novo leto 2 C Izidor 3 P Genovefa 4 S Tit, Angela 5 N Telesfor 6 P Sv. 3 kralji 7 T Valen'tin 8 S Severin 9 C Julijan in B. 10 P Viljem 11 S Higin 12 N Ernest, op. 13 P Veronika 14 T Hilarij, šk. 15 S Pavel 16 C Marcel 17 p Anton 18 s Petra st. v R. 19 N Marij in tov. 20 P Fab. in Seb. 21 T Neža 22 S Vincencij 23 C Zaroka M. D. 24 p Timotej 25 s Spr. Pavla 26 N Polikarp 27 P Janez ZV 28 T Peter Nol. 29 S Franc Sal. 30 c Martina 31 p Janez B. BELEŽKE 5 Prvi krajec 5. ob 14. uri 40 minut. ® Ščip 13. ob 12. uri 4 imdnute. G Zadnji krajec 20. ob 11. uri 1 minuta. ® Mlaj 27. ob 12. uri 3 minute. Dan naraste za 57 minut od 8 ur 43 minut na 9 ur 40 minut. Cvctlicatna „Split" sprejema vsa naročila vsakovrstnih šopkov, žalnih in Jubilejskih vencev ter vsa v to stroko spadajoča dela. Društva imajo popusti Za cenj. obisk se priporoča Ivanka Benedik, Ljubljana, Franölökanska 8 (naspr. kopališča Slon) 1 S Ignacij BELEŽKE 2 N Svečnica 3 P Blaž 4 T Andrej 5 S Agata 6 C Doroteja 7 P Romuald 8 S Janez Mat. 9 N Apolonija 10 P Skolastika f 11 T Lurška M B. 12 S Evlalija 13 C Katarina R. 14 P Valentin 15 S Favstin 16 N Julijana 17 P Frančišek 18 T Simeon 19 S Konrad 20 C Sadot 21 P Srečko 22 s Petra st. v A. 23 N Peter Dam. 24 P Matija 25 T Pust, Valb. 26 S Pepelnica 27 28 C p Gabrijel Roman 5 Prvi krajec 4. ob 12. uri 42 minut. ® Ščip 12. ob 1. uri 26 minut. 6 Zadnji krajec 18. ob 19. uri 7 minut. ® Mlaj 26. ob 4. uri 2 minuti. Dan naraste za 1 uro 20 minut od 9 ur 43 minut na 11 ur 3 minute. S| M Iff I I ft Podružnice in ekspoziture v vseh večjih me- VIJ M stih, zastopstva vsepovsod. Zahtevajte brez- jug. zavarovalna banka plačne in brezobvezne informacije in proračune Ravnateljstvo v Ljubljani, Gajeva ul 2, tel.št. 21-75, 21-76, 21-77 llllll 1 S Albin 2 N Simplicij 3 P Kunigunda 4 T Kazimir 5 S Janez od K. 6 C Perpetua 7 p Tomaž Akv. 8 s Janez od B. ; 9 N Frančiška R. 10 P 40 mučen. 11 T Sofronij 12 S Gregorij 13 c Teodora 14 p Matilda 15 s Klemen H. 16 N Hilarlj 17 P Jedert 18 T Ciril Jer. 19 S Sv. Jožef 20 C Aleksandra 21 P Benedikt 22 S Lea, Kat. 23 N Jožef O. i 24 P Gabrijel 25 T Ozn. M. D. 26 S Emanuel 27 c Janez D. 28 p Janez K. \ 29 s Ciril 30 N Tiha ned. ! 31 P Benjamin BELEŽKE Dan naraste za 1 uro 37 minut od 11 ur 6 minut na 12 ur 43 minut, 5 Prvi krajec 6. ob 8. uri 43 minut. ® Ščip 13. oib 12. uri 47 minut. ® Zadnji krajec 20. ob 3. uri 51 minut. ® 27. ob 21. uri 14 minuit. Zahtevajte le Gagelova semena v vašem konzumul 1 T Hugo BELEŽKE 2 S Frančišek P. 3 C Rihard 4 p Izidor S. 5 s Vincencij 6 N Cvetna ned. 7 P Herman 8 T Albert 9 S Marija KI. 10 C Vel. četrtek 11 p Vel. petek 12 s Vel. sobota 13 N Velika noč 14 P Velik. pond. 15 T Helena 16 S Benedikt J. 17 C Rudolf 18 p Anita 19 s Leon IX. 20 N Bela ned. 21 P Anzelm 22 T Soter, Gaj 23 S Vojteh 24 Č Jurij 25 P Marko 26 S Klet in M. 27 N Peregrin ® Prvi krajec 5. ob 1. uri 12 minut. 28 P Pavel K. ® Ščip 11. ob 22, uri 15 minut. 6 Zadnji krajec 18. ob 14. uri 3 minute. 29 T Peter ® Mlaj 26. ob 14 uri 23 minut. 30 S Katarina Dan naraste za 1 uro 30 minut od 12 ur 45 minut na 14 ur 15 minut. Inštalacije mrzlo- in toplovodnih naprav Vam izvrši solidno in po nizkih cenah vodovodni inštalater KRAŠNJA ANTON Ljubljana, Gradišče št. 3, telefon 40-19 I'///////, 1 C Del. praznik BELEŽKE 2 p Atanazij 3 s Najd. sv. k. 4 N Florijan 5 P Pii V. 6 T Janez 7 S Stanislav 8 c Pr. Mihaela 9 p Gregor N. 10 s Antonin 11 N Frančišek H. 12 P Pankracij 13 T Servacij 14 S Bonifacij 15 C Zofija 16 p Janez Nep. 17 s Bruno 18 N Venancij m. 19 P Peter C. 20 T Bernardin S. 21 S Srečko K. 22 C Vnebohod 23 p Deziderij 24 s Janez, Pr. 25 N Gregor VII. 26 P Filip Neri 27 T Beda Č. 8 Prvi krajec 4. ob 13. uri 49 «minut. 'S Ščip 11. ob 6. uri 15 minut. 28 S Avguštin S Zadnji krajec 18. ob 2. uri 17 minut. 29 C Maksimilijan ® Mlaj 26. ob 6. uri 18 minut. 30 p Ivana 0. Dan naraste za 1 uro 14 minut od 14 ur 17 minut 31 s Angela na 15 ur 31 minut. DOTO za Vašega otroka in PRIHRANKE za Vašo starost Vam pripravi z življensko polico 1 N Binkošti BELEŽKE 2 P B5nk. pond. 3 T Klotilda 4 S Franč. Kar. 5 Č Bonifacij 6 P Norbert 7 S Robert 8 N Sv. Trojica 9 P Prim. in Fel. 10 T Margareta 11 S Barnaba 12 C Rešnje telo 13 P Anton Pad. 14 S Bazilij 15 N Vid in tov. 16 P Jošt 17 T Adolf 18 S Efrem S. 19 c Julijana 20 p Silverij 21 s Alojzij 22 N Ahacij 23 P Agripina 24 T Janez Kr. 25 S Viljem 26 C Janez in P. ® Prvi krajec 2. ob 22. uri 56 minut. 27 p Ladislav ® Ščip 9. ob 13. uri 34 minut. 28 s Vidov dan 6 Zadnji krajec 17. iob 16. uri 45 minut. ® Mlai 24. ob 20. uri 22 minut. 29 N Peter in P. 30 P Sp. sv. Pavla Dan naraste do 21. junija za 13 minut, potem pa do konca junija upade za 1 minuto, prvega je dolg 15 ur 30 minut, zadnjega pa 15 ur 42 minut. „POSAVJE“ konzumna zadruga z o. j. ZAGORJE OB SAVI Prodaja svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po najnižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača din 2'50 vpisnine in din 50 deleža. Pristopajte k zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček 1 T Presv. R. K. 2 S Obisk M. D. 3 C Leon II. 4 p Uldarik 5 s Ciril in M. 6 N Izaija 7 P Vilibald 8 T Evgenij 111. 19 S Nikolaj in tov. 10 c Amalija 11 p Pij 1„ Olga 12 s Moh. in F. 13 N Margareta 14 P Bonaventura 15 T Henrik 1. 16 S M. D. Karm. 17 C Aleš, M. 18 p Friderik 19 s Vincencij P. 20 N Marjetica 21 P Prakseda 22 T Mar. Magd. 23 S Apolinarij 24 C Kunigunda 25 P Jakob 26 S Ana, V. 27 N Rudolf in tov. 28 P Viktor 29 T Marta 30 S Abdon Sen. 31 C Ignacij L. BELEŽKE J Prvi krajec 2. ob 5. uri 24 minut. ® Ščip 8. ob 21. uri 17 minut. 6 Zadnji krajec 16. ob 9. uri 7 minut. ® Mlaj 24. ob 8. uri 39 minut. # Prvi krajec 31. ob 10. uri 19 minut. Dan upade za 50 minut od 15 ur 42 minut na 14 ur 52 minut. NEZGODA tudi Vas lahko doleti. ZAVARUJTE se proti nezgodi p r i „SLAVIJ! i «* 1 P Vezi Petra BELEŽKE 2 S Porcijunkula 3 N Najd. Št. 4 P Dominik 5 T Marija Sn. 6 S Gosp. spr. 7 C Kajetan 8 p Ciriak 9 s Janez V. 10 N Lavrencij 11 P Tiburcij 12 T Klara 13 S Janez B. 14 C Evzebij 15 p Vneb. M. D. 16 s Rok, J. 17 N Hijacint 18 P Helena 19 T Ludvik T. 20 S Bernard 21 C Ivana Šant. 22 P Timotej 23 s Filip 24 N Jernej 25 P Ludovik 26 T Cefirin ® Ščip 7. ob 6. uri 38 minut. 6 Zadnji krajec 15. c.b 2. uri 40 minut. ® Mlaj 22. ob 19. uri 34 minut. 27 28 S C Jožef K. Avguštin 29 P Obgl. Jan. $ Prvi krajec 29. ob 15. uri 4 minute. 30 s Roza Lim. Dan upade za 1 uro 30 minut od 14 ur 51 minut 31 N Rajmund na 13 ur 21 minut. Manufakturna trgovina na veliko V Solomun & Čampe, č\utA\ono Frančiškanska ulica 4 1 P Egidij 2 T Štefan 3 S E\ femija 4 C Rozalija 5 p Lavrencij J. 6 s Kraljev r. d. 7 N Marko in tov. 8 P Mali Šm. 9 T Peter KI. 10 S Nikolaj T. 11 C Prot in H. 12 P Ime Mar. 13 S Frančišek K. 14 N Pov. kr. 15 P Mar. 7 žal. 16 T Ljudmila 17 S Lambert 18 C Jožef K. 19 P Januarij 20 S Evstahij 21 N Matej 22 P Tomaž V. 23 T Linus, T. 24 S D. M., r. ujet. 25 C Kamil in tov. 26 p Ciprijan. J. 27 s Koz. in D. 28 N Venčeslav 29 P Mihael 30 T Hieronim BELEŽKE ® Ščip 5. ob 18. uri 36 minut. G Zadnji krajec 13. ob 20. uri 31 minut. ® Mlaj 21. ob 5. uri 38 minut. 5 Prvi krajec 27. ab 21. uri 9 minut. Dan upade za 1 uro 35 minut od 13 ur 21 minut na 11 ur 46 minut. libwzMnHa xadmfya xa in okolico- r. 2. 2 o. z. Ljubljana, Sv. Jerneja cesta 39 a Priporoča svojim članom vedno sveže špecerijsko In galanterijsko blago. Cene konkurenčne. Član postane lahko vsak. Pristopnina din 5-, delež din 25 - 1 S Remigij 2 C Angeli var. 3 p Terezija D. 4 s Frančišek S. S N Placid in tov. 6 P Brunon 7 T Rožni ven. 8 S Brigita 9 C Peter KI. 10 P Frančišek B. 11 S Nakazij 12 N Maksimilijan 13 P Edvard 14 T Kalist, J. 15 S Terezija 16 C Qal, Ger. 17 p Margareta A. 18 S Luka, Jul. 19 N Peter Alk. 20 P Janez K. 21 T Uršula 22 S Kordula 23 C Klotilda 24 p Rafael 25 s Krizant D. 26 N Dimitrij 27 P Frumencij 28 T Simon in J. 29 S Narcis, Ida 30 C Alfonz R. 31 P Volbenk BELEŽKE ® Ščip 5. ob 9. uri 32 minut. ® Zadnji krajec 13. ob 13. uri 52 minut. ® Mlaj 20. ob 15. uri 20 minut. ® Prvi krajec 27, ob 6. uri 4 minute. Dan upade za 1 uro 30 minut od 11 ur 41 minut na 10 ur 11 minut. JOSIP OLUP starejši trgovina z modnim in manufakturnim blagom ter oblekami domačega izdelka LJUBLJANA, Stari trg štev. 2 Obleke In perilo se Izdeluje tudi po meri po najnižjih cenah in najnovejših krojih 1 S Vsi sveti 2 N Zahv. ned. 3 P Verne duše 4 T Karel B. 5 S Emerik 6 Č Lenard, H. 7 P Janez G. 8 S Bogomir 9 N Teodor 10 P Andrej Av. 11 T Martin, M. 12 S Martin p. 13 C Stanislav K. 14 p Jozafat 15 s Jedert, L. 16 N Otmar 17 P Gregorij č. 18 T Odon, R. 19 S Elizabeta 20 C Feliks V. 21 p Dar. M. D. 22 s Cecilija 23 N Klemen 24 P Janez od k. 25 T Katarina 26 S Silvester 27 Č Virgilij 28 p Gregorij III. 29 s Saturnin 30 N Andrej BELEŽKE 'S Ščip 4. ob 3. uri 0 minut. 6 Zadnji krajec 12. ob 5. uri 53 minut. ® Mlaj 19. ,ob 1. uri 4 minute. E Prvi krajec 25. ob 18. uri 52 minut. Dan upade za 1 uro 8 minut od 10 ur 8 minut na 9 ur. Nesreča ne počiva! NE ODLAŠAJTE s sklenitvijo zavarovanja »SLAVIJ E« 1 P Zedinjenje 2 T Bibijana 3 S Franč. Ksav. 4 C Barbara 5 p Saba, K. 6 S Miklavž 7 N Ambi ozij 8 P B. sp. B. D. M. 9 T Peter F. 10 S Lavret. M. b. 11 Č Damaz 12 P Aleksander 13 S Lucija, 0. 14 N Spiridijon 15 P Kristina 16 T Albina, E. 17 S Lazar 18 C Gracijan 19 P Urban V. 20 S Evgenij 21 N Tomaž, ap. 22 P Demetrij 23 T Viktorija 1 24 S Adam in Eva 25 C Božič 26 P Štefan, p. 27 S Janez ev. 28 N Nedolžni otr. 29 P Tomaž, D. ' 30 T Evgenij 31 S Silvester BELEŽKE ® &čip 3. ob 21. uri 51 minut. C Zadnji krajec 11. ob 19, uri 48 minut. © Mlaj 18. ob 11. uri 18 minut. 5 Prvi krajec 25. ob 11. uri 43 minut. Dan upade do 23. za 20 minut, potem pa do konca meseca naraste za 4 minute, prvega je dolg 8 ur 58 minut, zadnjega pa 8 ur 42 minut. NaJtoolJSe božično in novoletno darilo trajne vrednosti je iivljenjska polica » SLAVNE« Vremenska ugibanja in prerokovanja JANUAR — PROSINEC Če dežuje na dan novega leta, bo deževalo tudi mešnjeka (avgusta). Če prosinca ni snega, ga mali traven du. Prosinec mil — Bog se usmil’! V prosincu mrzlo, da poka, kmetiča bogati ajda in moka. Kakršno je vreme na sv. Petra stola dan (18.), tako bo potem mesec dan. > Lepo in jasno Pavla spreobrnjenje — rodovitnega leta je znamenje. FEBRUAR — SVEČAN Ako je pretoplo svečana, malega travna bo še počivala brana; ako pa je svečana mraz, malega travna poti se obraz. Svečan iztegne dan. Ako na svečnico burja vleče, bo dobro leto, ako jug, bo slabo. Če na svečnico sneži, se vigred že glasi. Kadar je svečnica na vedrem, se nadejaj lepe pomladi. Topla svečnica sneg in mraz prinese, mrzla oba odžene. Sv. Rotija (6.) navadno ima — vsako zimo največ snegu. Po osmem februarju gre sonce z gorii v ravnino, novembru pa z ravnine na gore. 1 Sv. Valentin (14.) ima ključe od korenin. Svet’ Matija led razbija, če ga ni, ga pa nar'di. Če sv. Matije dan zmrzuje, še 40 dni mrazu prerokuje. MAREC — SUŠEČ Ako sušca grmi, dobra letina prihiti. Brezen (marec) je desetkrat na dan jezen. Če se sušca da orati, aprila ti bo jokati. Kar v breznu zraste, april pobrije. Kolikor megle sušca je, toliko poleti dežja gre. Sušca prah obvelja kakor kepa zlata. Če štirideset mučenikov dan (10.) ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo. f Če ne prej, na sv. Jedrti dan (17.) gotovo gorka sapica pripihlja. Sv. Gabrijela (24.) če zmrzuje, potlej slana nič več ne škoduje. APRIL — MALI TRAVEN April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi. < Če je april deževen, kmet ne bo reven. Če malega travna grmi, slane več se kmet ne boji. Če se aprila vreme smeje, se bo še kesalo pozneje. Malega travna je za vsakim grmom dež in sonce. Sv. Jurij zakuri in odpre nam duri. Sv. Jurija moča in sv. Petra suša, to da kruha. MAJ — VELIKI TRAVEN Velikega travna mokrota, malega srpna suhota. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Pankracij, Servacij, Bonifacij so ledeni radi vsi. Če pa prej slane ni bilo, tudi pozneje ne bo mrazilo. Poln voz sena je vreden — maja rojev eden. JUNIJ — ROŽNIK Če rožniku sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi. Junija je toliko dežja, da primoči zadnji korenini. Če se sv. Medard (8.) kislo drži, do konca meseca ni pravih sončnih dni. ' Kakršen je dan sv. Medarda, takšnih dni je cela garda. O kresu je tako dolg dan, če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer že tele. JULIJ — MALI SRPAN Štirideset dni bo še lepo, če je drugi dan julija lepo. Dež na Cirila in Metoda, orehe in kostanj domala ogloda. Kakor se kaže vreme deseti dan, tako bosta mali in veliki srpan. AVGUST — VELIKI SRPAN Srpana če veter zvedri, vreme dolgo še trpi. Mesec avgust mora kuhati vino, september pa peči. Ako je na sv. Lovrenca (10.) dan lepo, bo vsa jesen lepa. Če je na sv. Lovrenca dan lepo vreme, se vol smeje (ker bo lepa jesen in dosti paše), če je pa grdo, se joka. Če se avgusta po gorah kadi, kufU si kožuh za zimske noči. Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. 1 Lovrenc v vodo razbrzdan, fantastičen, nejasen, čudaški. Ribe: 1) miren, navdahnjen, boječ, požrtvovalen; 2) komoden, nejasen, samotarski, nepremišljen. Poštna tarifa v Jugoslaviji Tuzemstvo. Bralce opozarjamo, da je poštna tarifa letos popolnoma spremenjena in jim zato priporočamo, da nove pristojbine dobro prouče. Navadna pisma. Teža: največ 2000 gramov. Pristojbine : teža do 20 gramov krajevno 1 din, medkrajevno pa 1.50 din; nad težo 20 gramov je tarifa za krajevni in medkrajevni promet ista, in sicer pri teži pisma do 50 gramov 2 din, do 250 gramov 3.50 din, do 500 gramov 5 din, do 1000 gramov 10 din in do 2000 gramov 15 din. Dopisnice in razglednice. Pristojbine: v krajevnem in medkrajevnem prometu navadne 1 din, a z odgovorom 2 din. Razglednice, s katerimi čestitamo k verskim praznikom in novemu letu (božič, Velika noč ter cerkveno in koledarsko Novo leto) z največ petimi besedami ali petimi običajnimi kraticami 10 dni pred in 5 dni po navedenih praznikih se smatrajo za tiskovine in se kot take frankirajo (50 par). Tiskovine. Teža: do 2 kg, za vezano knjigo do 3 kg. Pristojbine: do 50 gramov 50 par, do 100 gramov 1 din, do 250 gramov 1.50 din, do 500 gramov 2.50 din, do 1000 gramov 4 din, do 2000 gramov 7 din in do 3000 gramov 10 din. Vzorci. Teža: največ 500 gramov ('A kg). Pristojbine: do 100 gramov 1 din, do 250 gramov 1.50 din in do 500 gramov 2.50 din. Posebne pristojbine: za priporočena pisma v krajevnem prometu 3 din, v med- krajevnem prometu pa 4 din; za ekspresni 11 o v medkrajevnem prometu 4 din. Brzojavke. Za brzojavke do 1Ü besed 7 din; za golico (blanket). 50 par; vsaka nadaljnja beseda 70 par. Denarna (vrednostna) pisma. Največja teža je 2000 gramov. Vrednost je neomejena. Poleg pristojbine za priporočena pisma plačamo še; do zneska 100 din 1 din; do 500 din 2 din; do 1000 din 5 din; do 5000 din 10 din; dalje za vsakih 1000 din T din več. Obvestnina 1 din; dostavnina do vrednosti 5000 din 1 din, do vrednosti 10.000 din 2 din, preko 10.000 din pa 4 din. Poštne nakaznice. Najvišji znesek 5000 din. Pristojbine: do 100 din 3 din, do 500 din 5 din, do 1000 din 7 din, do 2000 din 9 din, do 3000 din 11 din, do 4000 din 13 din in do 5000 ain 15 din. Položnice. Pristojbine: do 100 din «0 par, do 250 din 75 par, do 500 din 1 din, do 1000 din 1.50 din, do 2500 din 2 din, ao 5000 din 2.50 din, do 10.000 din 3 din, do 25.000 din 4 din, do 50.000 din 5 din, do 100.000 din 6 din ter za vsakih nadaljnjih 100.000 din ali del tega zneska še po 1 din. Paketi. Največja dopustna teža 25 kg. Pristojbina po teži: do 1 kg 5 din, do 3 kg 9 din, do 5 kg 13 din, do 10 kg 20 din, do 15 kg 28 din, do 20 kg 36 din in do 25 kg 55 din. Pri vsakem paketu obvestnina 1 din. Za označeno vrednost se plača do 100 din 1 din, do 500 din 2 din, do 1000 din 5 din, do 5000 din 10 din in za vsakih nadaljnjih 1000 din 1 din več. Pri dostavi na dom plača naslovnik za paket do 5 kg teže 2 din, do 10 kg 4 din in do 25 kg 5 din. Inozemstvo. Navadna pisma. Pristojbine: za Grčijo, Romunijo, Turčijo, Italijo in Madžarsko do 20 gr 3 din; za Grčijo, Romunijo in Turčijo za vsakih nadaljnjih 20 gr po 1.50 din; za ostale države do 20 gr 4 din, a za vsakih nadaljnjih 20 gr 2 din. Dopisnice in razglednice. P r i s t o j b i -n e : za Grčijo, Italijo, Romunijo in Turči- jo 1.50 din, z odgovorom 3 din; za ostale države 2 din, z odgovorom 4 din. Posebne pristojbine. Za priporočni-no v Grčijo, Romunijo in Turčijo 4 din, v ostale države 5 din; za ekspresni-no v Grčijo, Romunijo in Turčijo 6 din, v ostale države 8 din. Kolkovine in takse (ako niso za posamezne primere posebej določene.) Računi: do 50 din —, do 100 din 1 din, do 500 din 2 din, do 1000 din 3 din, nad 1000 din 5 din. — Odjemalske knjižice 10 din. — Vloge na drž. oblastva in drž. zavode 10 din. — Za odgovor (odločbo) priložiti kolek 20 din. Taksa za odgovor (odločbo) se sme zahtevati samo za odločbe, v katerih je navedeno, da ima stranka pravico pritožbe na višjo instanco! Banovinski kolek se nalepi v vseh vlogah, ki se tičejo banovinskega proračuna, oziroma v katerih posluje banovina kot samoupravno oblastvo. (Na primer: prošnje za sprejem v banovinske kmetijske šole, prošnje za podpore iz banovinskega Proračuna itd.). Povsod drugod se nalepijo državni kolki. Spričevala in potrdila 20 din; oporoke 5 din; pooblastila: splošna 20 din, omejena 10 din. Kupno-prodajne pogodbe premičnin: 1% vsote. — Kupno-prodajne pogodbe nepremičnin: 5.5% vsote. — Zadolžnice: 'A % vsote. — Pobotnice: A % vsote. Takse za žigosanje posod in tehtnic. Stekleni baloni do 10 litrov 3 din; nad 10 litrov 5 din; kangle za mleko od 1—5 litrov 2 din; od 5—10 litrov 4 din; nad 10 litrov 6 din. Gostilniške čaše in steklenice komad 10.50 din. Sodi: za vsakih začetih 100 litrov 5 din. Merila: leseni metri za komad 5 din. Tehtnice po nosilnosti: 10kg 5 din, 50 kg 10 din, 100 kg 15 din, 200 kg 20 din, 500 kg 30 din, 1000 kg 50 din. Uteži: 1 g ao 50dkg 0.50 din, 1—5kg 1.50 din, 10—15kg 5 din; Precizne male uteži za komad 1.50 din. Mere in merjenja 1. Dolžinske mere 1 Mm (mirjameter) = 10.000 m; Enota je meter (m), to je palica, dolga 1 km (kilometer) = l.OOOrn; 1 štiridesetmilijonski del zemeljskega obse- 1 meter = 10 dm (decimetrov) = 100 cm ga na ravniku. (centimetrov) = 1.000 mm (milimetrov); 1 geografska milja = 7.420.4 m = 4 morske milje (1.855.1 metrov); 1 angleška milja = 1.609.5 m; 1 srbska milja — 500 m = % km; 1 dunajski seženj (klaftra) = 6 čevljev (’) — 1.896.) m; 1 čevelj (dunajski) = 12 palcev ali col (”) = 0.316 m; 1 palec ali cola = 12 črt ali linij (’”) = 2.634 cm; 1 laket = 0.778 m; 1 aršin srbski = 0.666 m = m; 1 aršin ruski — 0.711 m 1 seženj = 3 arši-ne = 2.133 m; 1 versta rus. = 500 sežnjev = 1.066.779 m; 1 jard (yard) = 0.914 m = 3 angleški čevlji 30.4 cm = 36 angleških palcev 2.54 cm; 1 morski vozel = V120 morske milje — 15.46 m. 2. Ploskovne (površinske) mere Enota je kvadratni meter (m2). 1 km2 = IOOOXIOOO m = 1,000.000 m2; 1 ha (hektar) — 100 a (arov) = I00X100 m = 10.000 m2; 1 a = IOXIO 111 = 100 m2; 1 čevelj2 = 0.1 m2; 1 kvadratni seženj (kv. klaftra) = 3.597 m2; 1 oral (joh, jutro) = 1600 kv. sežnjev = 57.5 arov = 5.754.64 m2: 1 ruska desetina = 1.0925 ha. 3. Prostorninske mere Eno'ta je kubični meter (m3). 1 m3 = lOXlOXlO = 1000 dm3; 1 dm3 = 1000 cm3 = 1,000.000 mm3; 1 m3 = 31.67 kubičnih čevljev; 1 klaftra3 = 6.820 m3; 1 čevelj3 — 0.032 m3 = V32 m3. Pri lesu se meri; ali na prostorne metre3, ali na polne metre3. Prostorni m3 se merijo na primer pri zloženih drvah, pri pesku na vozu itd.; polni m3 pa so na primer pri okroglem in tesanem lesu, pri meri izkopov itd. Resnična (polna) kubična vsebina prostornih m3 pa znaša od 25% (na primer trske) do 70% izmere prostornih m3. Tekoči metri se računajo pri meri na dolžino posameznih kosov, ne oziraje se na njih širino in višino (na primer blago, ograja itd.). 4. Votle mere Enota je liter (1), 'to je prostor, ki ga zavzema 1 dm3; 1 dl (deciliter) = '/10 1 = 100 cm3; 1 cl (centiliter) = V100 1 = 10 cm3; 1 hi (hektoliter) = 100 1 = 100 dm3; 1 polovnjak = 5 velikih veder (štrajhov) = 10 malih veder = 282.25 1; 1 štrtinjek = 10 velikih veaer = 20 malih veder = 564.50 1; 1 veliko vedro = 2 mali vedri = 40 bokalov = 56.6 1; 1 malo vedro = 20 bokalov = 28.3 1; 1 bokal = 4 maslci = 1.415 1; 1 mernik = malo vedro = 20 bokalov = 28.3 1 = približno 23 kg pšenice; 1 rusko vedro = 12 1; 1 angleški galon = 4.54 1; 1 angleški bušl (za žito) — 36.35 1; 1 ameriški galon = 3.78 1; 1 ameriški bušl za zrnje) = 35.2 1. 5. Registrske tone Registrska tona je mera za površino oziroma prostornino, kot je na primer liter. Z registrskimi tonami se meri prostornina ladje. Za vsako ladjo je število njenih ton zabeleženo v registru ladij matičnega mesta. Kot prostornina v brutto registrskih tonah se razume skupni prostor ladje. Kadar navedemo netto registrske tone, tedaj so odvzeti prostori za stroje, stanovanje itd., tako da ostane čisti prostor za tovor. Registrska tona je angleška enota, to /je 100 kubičnih čevljev (fusov) = 2.83 kubič- nih metrov. Ladja, ki ima 1000 netto registrskih ton, lahko natovori 250 železniških vagonov. 6. Utežne mere Enota je gram (g), to je teža 1 cm3 čiste vode v brezzračnem prostoru pri 4° C toplote. 1 kg (kilogram) = 100 dkg (dekagramov) = 1000 g = teža 1 1 vode; 1 g = 10 dg (decigramov)! = 100 cg (cen-tigramov) = 1000 mg (miligramov); 1 q (stot, metercent, kvin'tal) = 100 kg; 1 t (tona) = 10 q = 1000 kg; 1 cent stari, dunajski = 100 funtov = 36 kg; 1 funt stari, dunajski = 32 lotov = 0 56 kg; 1 lot stari, dunajski = 17.5 g; 1 oka = 1.28 kg; 1 mk (metrski karat) ima 20 cg = 200 mg; 1 ruski pud = 16.38 kg. 7. Zemljepisne mere Zemljepisno širino merimo od ravnika (ekvatorja) proti severnemu in južnemu tečaju. Enota je 1° (stopinja) zemljepisne širine. Vseh je 180; 90 severno in 90 južno od ravnika. Razdeljene so v 60 minut (’), ta pa v 60 sekund (”) zemljepisne širine. 1° zemljepisne širine je okroglo 110 kilometrov. Ljubljana leži približno na 16° severne zemljepisne širine. Maribor 16 'A0. Zemljepisni vzporedniki so mišljene črte, ki vežejo vse kraje z isto zemljepisno širino. Zemliepisno dolžino merimo s stopi-niami (°) zemljepisne dolžine, ki jih je 360 in ki se štejejo od zvezdarne Greenwich (Grinič) na Angleškem po 180 proti vzhodu in zahodu. Pri Greenwichu je torej 0° vzhodne zemljepisne dolžine. Ljubljana ima približno 32° vzhodne zemljepisne dolžine, Maribor skoraj 33>ž0. Tudi stopinje zemljepisne dolžine se delijo v 60’ (minut), te pa v 60” (sekund). 1° zemljepisne dolžine znaša na ravniku 111.307 km, na tečajih 0 km. Namišljene črte, ki vežejo kraje iste zemljepisne dolžine, se imenujejo poldnevniki ali meridiani. 8. Električne mere 1 amper (A, Amp.) je enota za merjenje jakosti električnega toka; 1 om (O) je enota za merjenje upora teles pretakanju električnega toka; 1 vol't (V) je enota za merjenje napetosti električnega toka; 1 kulomb (C) je enota za merjenje množine električnega toka; 1 vat (W) je enota za merjenje učinka električnega toka; 1 joule = žul (J) je enota za merjenje dela električnega toka; 1 kilovat (kW) = 1000 vatov = 1.35 konjske sile enak učinek električnega toka; 1 kilovatna ura (kWh) je enota za merjenje porabe električnega toka; 1 kWh = 860 kal. Električni motor porabi pri polni obremenitvi za vsak kilovat (1.35 konjske sile) svoje moči 1 kWh toka. Električna žarnica porabi 1 kWh toka v toliko urah gorenja, kolikorkrat je število »sveč« = va'tov. s katerimi je označena njena svetlost, obseženo v 1000. Na primer 20 vatna žarnica porabi 1 kWh v 50 urah — (1000 : 20 = 50). 9. Mere za silo (moč) Enota je kilogrammeter (l kgm) = sila, ki dvigne v 1 sekundi 1 kg 1 meter visoko. 1 konjska sila (l HP, 1 ks) = 75 kgm = sila, ki dvigne v eni sekundi 75 kg 1 meter visoko. 1 HP ura ima 632 kal. (kalorij), 1 delovna kalorija ima silo 427 kgm. Moč električnih motorjev v konjskih silah, če je označena v kilovatih: 0.5 kW = 0.68 ks (KS, HP, PF) 1.0 kW = 1.36 ks 1.5 kW = 2.0 ks 2.0 kW = 2.7 ks 2.5 kW = 3.4 ks 3.0 kW — 4.1 ks 3.5 kW = 4.75 ks 4.0 kW = 5A ks 4.5 kW = 6.1 ks 5.0 kW = 6.8 ks Za pogon mlatilnic (navadnih) in slamoreznic zadostuje elektromotor 2.5 kW, za pogon cirkulark pa 4 kW. 10. Toplotne mere Enota je 1" C (ena stopinja po Celziju). Celzijeva toplotna lestvica (skala) je razdeljena na 100° (stopinj) med lediščem in vreliščem vode, Reaumurjeva na 80° Fahrenheitova pa na 212°. Isto toploto pomenijo stopinje; Celzija —18° 0° 100° Reaumurja —14° 0° 80° Fahrenheita 0° 32° 212° Enake 'toplotne razlike so 5° C, 4° R, 9° F. I toplotna kalorija (kal.) je tista množina toplote, ki ie potrebna, da se toplota 1 litra vode zviša od 14.5° C na 15.5° C. 11. Mere za pritisk (tlak) Enota ie a 't ni o sfer a (Atm.) to je pritisk zračnega tlaka na 1 cm3 morske povr-šinee, kar je enako 1.033 kg = okroglo 1 kg. 1 atmosfero Pritiska ima 10 m globoka voda. Zračni pritisk ali zračni tlak znaša ob morju 760 mm, to je: dvigne živo srebro v brezzračni cevi barometra 760 mm visoko. 12. Časovne mere 1 koledarsko leto znaša 365 dni in 6 ur. 1 lunino leto znaša 12 luninih mesecev ali 354 dni. 1 lunin mesec znaša 29 dni, 12 ur, 44 minut in 2 sekundi. Izračunanje obsega in ploščine likov Obseg izračunamo: pri k v a d r a t u, če pomnožimo dolžino ene stranice s štiri; pri pravokotniku, če pomnožimo dolžini daljše in krajše stranice z dve in vsoti seštejemo; iPri trikotniku, če seštejemo dolžine vseh stranic; pri mnogokotniku enako; pri krog u, če pomnožimo premer kroga s 3.14. Ploščino izračunamo: pri k v a d r a t u, če pomnožimo dolžino pri pravokotniku, če pomnožimo dol-ene stranice samo s seboj; žino daljše stranice s krajšo; pri trikotniku, če pomnožimo dolžino najdaljše stranice s pravokotno višino in delimo vsoto z dve; pri m n o g o k o t n i k u, če ga razdelimo v trikotnike in nato pri vseh izračunamo ploščino in te seštejemo; pri krogu, če pomnožimo polovični premer (r) s samim seboj in zmnožek s 3.14. Izračunanje površine in vsebine teles Površino izračunamo: pri kocki, če pomnožimo dolžino ene stranice samo s seboj in dobljeno vsoto s šest; pri kvadru, če pomnožimo dolžino vseh stranic osnovne ploskve z višino in prištejemo ploščino osnovne ploskve, pomnoženo z dve; pri prizmi enako; pri Piramidi, če k ploščini osnovne ploskve prištejemo ploščine vseh stranskih ploskev, ki jih izračunamo kot ploščine trikotnikov; pri valju, če seštejemo 2 kratno ploščino osnovne ploskve in Ploščino oboda (plašča), ki jo dobimo, če izračunamo obseg valja in ta obseg pomnožimo z višino valja; pri krogli, če množimo njen polumer s samim seboj, zmnožek s 3.14 in dobljeno vsoto še s štiri. Vsebino izračunamo: pri kocki, če dolžino ene stranice dvakrat pomnožimo z istim številom; pri k v a d r u, če pomnožimo dolžino s širino in dobljeno vsoto z višino (na primer Predali, zaboji); pri prizmi (stoječi), če množimo ploščino osnovne ploskve z višino: pri ležeči prizmi (kup peska, pese itd.) izračunamo vsebino, če množimo ploščino talne ploskve s polovično višino; pri piramidi, če množimo ploščino osnovne ploskve z višino in delimo zmnožek s tri; pri kupu s e n a itd. izračunamo vsebino v m3 in težo tako, da talno ploskev množimo s polovično višino; lm3 svežega suhega sena pa ima 65 kg; pri valju, če množimo ploščino osnovne ploskve z višino (globino na primer pri vodnjakih); pri krogli, če množimo površino krogle z njenim polumerom in zmnožek delimo s tri. (Sod smatramo kot valj; ker pa je v sre-/ di izbočen, ga »izračunamo« tako, da izmerimo premer skozi veho in premer dna; vzamemo dvakratni premer pri vehi in prištejemo enkratni premer pri dnu ter vsoto razdelimo s 6, da dobimo povprečni polumer valja, ki ga predstavlja sod. Nato računamo kot pri valju: polumer povprečnega premera s samim seboj, zmnožek s 3.14 in dobljeni zmnožek še z notranjo dolžino soda od dna do dna. — K a d prav tako pretvorimo pri računaniu vsebine v valj s tem, da seštejemo zgornji in spodnji premer kadi in vsoto delimo s štiri ter tako dobimo povprečni polumer kadi). Teža 1 m3 Moka .... Jabolka nasuta Čilski soliter . Železo . . . Led .... Pšenica nasuta Oves nasut . . Trava sveža . Seno prešano . Seno sveže Seno vležano . Voda Vino Bencin Mleko domača kura puran raca , . 500 kg 350 kg 1000 kg 7800 kg 920 kg 750 kg 430 kg 400 kg 300 kg 65 kg 90 kg 1— kg 0.98 kg 0.70 kg 1.03 kg Slama prešana Slama sveža . Slama vležana Les mehak svež Les mehak suh Les trd svež . Ugašek (leš) Les trd suh Žganje . . Premog nasut Oglje . . Apno žgano nas. 150 kg 40 kg 60 kg 900 kg 500 kg 1100 kg 1000 kg 900 kg 300 kg 750 kg 550 kg 1300 kg Apno ugašeno Krompir nasut Pesek nasut Pesa nasuta Listje stlačeno Sneg svež . . Sneg vlažen Glinasta zemlja Cement . . Opeka . . . Beton . . . 1200 kg 700 kg 1800 kg 550 kg 100 kg 120 kg 800 kg 2000 kg 1400 kg 1600 kg 2400 kg Teža 1 litra Cdm3) Sladkor nasut 1.70 kg Moka .... 0,50 kg Paoir .... 0.95 kg Mast .... 0.93 kg Modra galica . 2.20 kg Usnje . . . Platno . . . Sol v komadih Steklo . . 1.- kg 1.27 kg 2.28 Kg 1.25 kg Za valjenje potrebuje: za 16—20 jajc 20—22 dni gos za 15—20 jajc 27—28 dni golob za 15—18 jajc 28—32 dni za 12—14 jajc 28—32 dni za 2— 6 jajc 17—19 dni Angleški parlament, Westminster, gledan preko Temze •' ^»yasps •••-~««iiwff Zbirajmo in množimo domači kapital, nalagajmo naše prihranke v pupilarnovarni denarni zavod Mesino hranilnico v Mariboru Obrestna mera za vloge od 3 do 5 °lo Posojila najugodnejše. Za vse obveznosti jamči Mestna oblina mariborska z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Oroinova ulica 2. Ustanovljeno: 1862. PRAKTIČNA NAVODILA Čiščenje strojev in posameznih delov orodja. Postopanje Pii tem je različno iPo tem, iz kakšnega materijala so predmeti, od česa, kako in v kakšni meri so zamazani. Ako je v zamazanosti še mast in olje, moramo uporabiti za čiščenje snovi, v katerih se mast topi, to je petrolej, benzin, benzol. V te snovi namočimo krpe in drgnemo po orodju. Ako čistimo predmete, ki so umazani z mastnimi snovmi in so razen tega še zarjaveli, očistimo take predmete, ako jih kuhamo dalje časa v vreli lužini. Še vroče predmete izpiramo nato še temeljito z vročo vodo in jih nato dobro osušimo. Kot lužino vzamemo 60% sodo in kuhamo zamazani predmet tri četrt ure, ako pa vzamemo 20% sodo ali 1.70% jedki natron, moramo kuhati dve uri. Včasih pa zadostuje samo 'to, da namočimo orodje ali posamezne predmete 24 ur v taki raztopini pri navadni sobni temperaturi. Za čiščenje zarjavelih in zamazanih zobčastih koles in verig priporočajo zelo enostavno sredstvo, da damo namreč te predmete štiri do šest tednov v sod, napolnjen s svežo svinjsko gnojnico. Na'to jih dobro izperemo, osušimo jih na navadnem ognju in močno segrejemo ter prevlečemo s premogovim katranom. Rio odstranimo z večjih železnih delov in pločevine, ako jih pustimo nekaj časa v posodi, v katero smo nalili 10 do 15% raztopino žveplene kisline. Nato izperemo predmete temeljito s čisto vodo in jih dobro osušimo. Zelo močno zarjavele predmete, ki pa jih ne moremo namakati v prej označeni tekočini, drgnemo s sledečo zmesjo: na 1 liter vodene solne kisline 30 g glavberjeve ali grenke soli (žveplenokisli natron) in 15 g čilskega solitra (soliternokisli natron) primešamo nekaj drobnega peska. Nato predmet temeljito izperemo in osušimo. Zarjavele matice vijakov omehčamo s ceresinovim ali terpentinovim oljem; petrolej navadno ne deluje. Nato zavaruiemo vijake pred rjo s tem, da jih prevlečemo s tanko plastjo mešanice grafita in loia. Stare prevlake olja, barve in lakov na raznih predmetih odstranimo, ako jih kuhamo v močni lužini sode. Ako to ne učinkuje, prevlečemo predmete z mešanico, ki jo napravimo iz dveh delov salmijaka in enega dela terpentinovega olja. To deluje navadno že po nekaj minutah, nakar drgnemo prevlečene dele močno s kredo. Proti rji zavarujemo železne predmete, ako jih najprej dobro očistimo in osušimo, nato pa jih prevlečemo enkrat do dvakrat z lanenim firnežem, kateremu dodamo svinčeni minij. Ko se je ta iPrevlaka popolnoma- osušila, prevlečemo železne predmete enkrat do dvakrat v presledku osem dni s svinčenobelo in cinkovobelo oljnato barvo. Tej dodamo še primerno barvilo (kovina-stosivo. železnosivo, rjavordeče, temnozeleno ali sivo modro). Barva naj bo redka in se mora hitro sušiti. Dobro varuje proti rji tudi prevlaka premogovega katrana, s katerim prevlečemo skrbno očiščene železne dele. Katran varij-je najbolje, ako prevlečemo z njim železrfe dele. ko katran skoraj vre. Svetle in gladke železne predmete varuje proti rji zlasti takrat, ako jih dalje časa ne rabimo, tanka prevlaka rumene vazeline. Včasih zadostuje tudi samo prevlaka apnenega mleka. Leseno orodje vseh vrst, kolesa itd. ohrani najbolje lesni katran, s katerim prevlečemo s čopičem vse dele. Najbolje ohrani katran, ako je pri prevlačenju njegova temperatura blizu vrelišča Predale, ki cvilijo ali neradi tečejo, namaži s strojnim oljem ali svinjsko mastjo po robovih in tudi letve, na katerih se premikajo. Vlažne stene kleti zavarujemo, ako jih nrevlečemo z zelo gosto maso, napravljeno iz 85 delov zmlete opeke in 15 delov svinčenih ooilkov ter lanenega firneža. Posode, ki smrde po petroleju, izgube ta duh, če jih večkrat zaporedoma napolnimo z vodo, v katero snuščamo kose živega apna, da se v posodi gasi. Nato jo dobro iz-Deremo s čisto vodo. Ta postopek Ponovimo 4—5 krat. nakar je posoda popolnoma čista. Znttia^ane steklenice čistimo « tem, da nacinnmo vanje nekai octa in soli. čez nekaj časa pa izperemo s hladno vodo. Odstranjevanje madežev Preden hočemo odstraniti z za to določenim sredstvom madeže iz obleke, je vedno dobro, da najprej preizkusimo blago glede občutljivosti. To velja še prav posebno za barvasto blago. Poizkus napravimo na koščku istega blaga kot je obleka, če ga imamo; če ne, pa na kakšnem na zunaj nevidnem delu oblačila (n. pr. na notranji strani roba, na obrnjenem ovratniku i. dr.). Vsak madež skušajmo odpraviti najprej z mlačno vodo in Po potrebi z milom. Pri svežem in še vlažnem madežu se z vodo mnogo doseže. Če se nam polije barva, črnilo ali mast. si pomagajmo prvi trenutek s Pivnikom. Ne smemo pa nikdar vzeti cunje ter drgniti z njo po madežu. Z drgnjenjem škodo samo povečamo. Perilo, ki se je zaradi nepravilnega likanja osmodilo in ima rumene lise, je treba vtakniti v mrzlo vodo, rumene lise potresti s soljo in dati perilo na sonce. Lise takoj izginejo. Pri snaženju z bencinom moramo podložiti pod mesto, katero snažimo, razne snovi, ki naj vsrkajo bencin. Take snovi so n. pr.: glina, kreda, pivnik itd. Sicer je ben- Sezname Alkohol (iPivo, belo vino): odpravljamo iz vsakega blaga z vodo. Pri občutljivih tkaninah podložimo pod madež pivnik ali vato in vlivamo vodo po kapljicah. Beljak: Odstranjujemo z mrzlo vodo. Črnilo (tudi: rdečilo, kopirni svinčnik, tiskarsko črnilo): Svež, še moker madež splaknemo z mrzlo vodo, nadrgnemo s ci-tronovo kislino, denemo v mrzel Persil-lug ali »Luxovo« raztopino in skuhamo. Dežni madeži: Madež na mehki podstavi z mlačno vodo in gobico previdno podrgnemo. Jod: Iz občutljivih barvastih tkanin ne odstranjujemo madežev sami, ampak prepustimo to strokovnjaku. Katran: Blago napnemo in z noževim hrbtom ali žličko najprej odstranimo snov. Nato položimo pod madež vato in drgnemo s terpentinom (s čopičem). Če treba, še z b-a-s. Kava: b-a-s. Sveže madeže odstranjujemo z mrzlo vodo. Kolomaz: pomažemo s presnim maslom, odstržemo in odstranjujemo potem s terpentinom ali tako, kakor mastne madeže. Kri (s v e ž a): Navadno jo že odstranimo, če speremo madež z mrzlo vodo. Stara v perilu: Blago namočimo v sodo in čez eno uro speremo: namočimo ga tudi lahko v Persil-lugu in če treba skuhamo. Laneno olje: Za odstranjevanje rabimo bencin. Madeži od mastnih rok: Te odstranjujemo z zmesjo 30 g boraksa in pol litra vrele vode. cin v gospodinjstvu za snaženje madežev jako nevarno sredstvo, ker se zelo rad vžge. Dobro sredstvo za odstranjevanje madežev je zmes bencola (pozor — vdihavati se ne sme!), alkohola in salmijakovega cveta v razmerju 2:1:1. V spodnjem se-znaku ga bomo zaznamenovali z začetnimi črkami b-a-s. Ta mešanica je sicer tudi gorljiva, vendar manj hlapna in zato tudi manj nevarna- kakor bencin. madežev Maščobe ali mastne jedi: Iz vseh tkanin: z b-a-s ali pa posipamo po madežu apnenčev prah (nastrgano kredo), pokrijemo s pivnikom in polikamo, kar po potrebi ponavljamo. Nesnaga muh: Madeže zbrišemo z mokro krpo, ki ji dodamo malo salmijaka. Oljnata barva: S terpentinom. Pot (znoj): Odstranjujemo iz perila: s pranjem. Iz volnenega blaga: z mrzlim Per-sil-lugom. Rdeče vino: Sveže madeže takoj potresemo s soljo, še bolj s kredo, pozneje jih od-belujemo s citronovo kislino; stare madeže naj čisti strokovnjak. Rja: Svežo rjo odstranjujemo ali s citronovo kislino, citronovim sokom ali z mešanico vinske in citronove kisline. Stare madeže naj čisti strokovnjak. Sadje: Sveže madeže odpravljamo iz pralnih tkanin s pranjem, iz drugih pa s citronovo kislino, z b-a-s. Smola (drevesna): Odpravljamo s terpentinom. Sveča: Madež, kamor je kanila- sveča, denemo med dva pivnika in likamo, dokler ne izgine; ostanek obdelavamo tudi z b-a-s. Vodni madeži: Iz marmorja s petrolejem, iz pohištva z oljem in cigarnim pepelom. Zasir.ojeno perilo: S čisto vodo (glej spredaj!); b-a-s ali s špiritom. Iz platna z vročo vodo. Madeže od apna na steklu očistimo s kisom. Madeži od kreme za čevlje se čistijo s terpentinom. Najnavadnejša razkuževalna sredstva Razkuževalna sredstva so: L Ogenj. V ognju razkužujemo predmete, ki zdržijo visoko toplino, malovredne predmete pa sežgemo ter s tem uničimo tudi vse škodljive klice. 2. Kuhanje. V močni raztopini sode s kuhanjem razkužimo predmete, ki kuhanje prenesejo (tkanine itd.). 3. Para. Para uniči v kratkem času vse bakterije. 4. Formalin v 3% vodni raztopini je dobro razkužilno sredstvo. 5. Karbolna kislina v 2% raztopini. 6. Apneno mleko, napravljeno iz sveže gašenega apna, je ceneno in dobro razku-ževalno sredstvo, s katerim se z beljenjem razkužijo prostori in drugi Predmeti. Po nekaj urah pa apneno mleko zgubi razku-ževalno moč! »■Ill ŽRTVAM DELA (Spomenik ponesrečenim delavcem v Rušah, ki ga je izdelal Lojze Šušmelj) Ivan Potrč: SINOČI ME DEKLE JE VPRAŠALO... Sinoči me dekle je vprašalo, zakaj so ugasnile moje oči? »Bel sij je razlit po dolini, luč mojih oči plameni is peči.« Sinoči me žena je vprašala, zakaj tako tih sem vse zadnje noči? »Dušik mi na pljuča je legel, v utrujeni glavi beseda molči.« Sinoči me dete je vprašalo, zakaj tako trde so težke dlani? »Ker rade bi nov svet zgradile, da tebi bi sonce sijalo vse dni!« PxdLt&hi kotedac V lanskem koledarju »Cankarjeve družbe« smo politični pregled končali s 1. septembrom, ko sta Anglija in Francija stopili v vojno proti Nemčiji, ker je odklonila zahtevo, da ustavi vojni pohod proti Poljski in da umakne svojo vojsko iz Gdanska in iz poljskega koridorja. Od takrat do danes smo doživeli mnogo nepričakovanih in presenetljivih dogodkov. Poražena je bila Francija, ki je še pred nekaj leti veljala za najmočnejšo vojaško silo v Evropi. Posebno nesrečno pa je bilo preteklo leto za male narode. Dvanajst malih narodov je v Evropi izgubilo svobodo in neodvisnost. V tem letu je prišel nauk, da ni prave enakopravnosti med velikimi in malimi narodi, ampak da se morajo mali narodi sprijazniti z usodo in z vlogo, ki jim jo dodeljujejo veliki narodi v okviru svojega »življenjskega prostora«, ki si ga sami odmerjajo! Vojni vihar je zajel že skoro vso Evropo. Izven vojnega vrtinca so ostale pravzaprav samo še tri evropske države: Švedska, Švica in Jugoslavija, ki so mogle še do danes ohraniti popolno nevtralnost, ker se na njihovem ozemlju križajo interesi velikih narodov in ker tudi dejansko kažejo odločnost, da so pripravljene braniti svojo neodvisnost. Jugoslavija je zavzela to stališče že v začetku vojne. Že 3. septembra 1. 1. je bilo izdano naslednje uradno navodilo: »Jugoslavija se drži strogo nevtralno in to stališče mora podpirati tudi vsak državljan. Mišljenja in razpoloženja, simpatije in antipatije so svobodne, toda višji državni in narodni interesi zahtevajo, da ne prihajajo brez potrebe do izraza.« Takoj po 1. septembru je navalila Nemčija z vso svojo vojaško in tehnično silo na Poljsko. S petih strani je prodirala proti glavnemu mestu Varšavi. Poljaki so se branili. Boji so bili krvavi, izgube na obeh straneh velike. Proti tankom in letalom pa Poljaki niso mogli vzdržati. Umikali so se proti Visli in Sanu, da bi tam poskusili zaustaviti nemški napad. 17. septembra pa so nenadoma na vsej ruskosovjetski meji vkorakale sovjetske čete na Poljsko. Tudi proti njim so se Poljaki postavili v bran. Na dveh frontah pa se niso mogli braniti in tako je bila vojna za Poljsko izgubljena. Pri nas je bilo takrat razširjeno mnenje, da je Sovjetska Rusija brez sporazuma z Nemčijo ali celo proti njeni volji vkorakala v Poljsko. Izkazalo pa se je, da Sovjetska Rusija dne 24. avgusta ni sklenila z Nemčijo samo prijateljsko, nenapadalno in trgovsko pogodbo, ki je bila objavljena, ampak da se je z njo sporazumela tudi glede delitve interesnih področij in glede delitve Poljske. Zadržanje Poljske danes po letu dni ko smo videli, kako so se branile druge države, lahko bolj pravično ocenjujemo. Šele 2. oktobra so mogle vkorakati nemške čete v Varšavo in na polotok Helo ob Baltskem morju, šele 4. oktobra so odložile orožje poljske če- Pariz — sedaj pod nemško upravo te pri Lublinu. Tega dne je führer nemškega naroda objavil v državnem zbo ru, da Nemčija ne bo nikdar dovolila, da bi med njo in Sovjetsko Rusijo še kdaj vstala Poljska. V svojem govoru, polnem zmagovitega ponosa, pa je tudi izjavil, da Nemčija v Evropi sedaj nima nobenih teritorijalnih zahtev več. Omenjal je prijateljske odnošaje, ki jih ima Nemčija do Danske, švedske, Norveške, Nizozemske, Belgije in Švice, ki slone na nenapadalnih paktih ali na drugačnih pogodbah. Poudarjal je, da Nemčija do teh držav nima prav nobene zahteve in da tudi ni ničesar, kar bi moglo vzbujati nezaupanje ali kaliti dosedanje prijateljske odnošaje. Tu- di naprain Franciji nima nobenih teritorijalnih zahtev več. Ko je bila Poljska okupirana, so bili v Moskvo drug za drugim poklicani zunanji ministri Estonije, Letonske m Litve. Sklenjene so bile prijateljske pogodbe, s katerimi so te države odstopile Sovjetski Rusiji na svojem ozemlju vojaška, pomorska in letalska oporišča. V ostalem pa so imele še nadalje ostati neodvisne. Na to je bil povabljen v Moskvo turški zunanji minister Saradžoglu. Turčija se je takrat že dalj časa — in sicer s predhodnim pristankom Sovjetske Rusije — pagajala z Anglijo in Francijo o sklenitvi zavezniške pogod- Francijo so že večkrat delili — tako je bila razdeljena v 15. stoletju be. Saradžoglu se je pogajal v Moskvi tri tedne. Do kakega dogovora pa ni prišlo. Pač pa je Turčija na to podpi sala zavezniško pogodbo z Anglijo in Francijo. V pogodbi pa je upoštevala tudi interese Sovjetske Rusije. Zaradi te velike politične delavnosti Sovjetske Rusije se je takrat začutila zaskrbljeno tudi njena soseda Romunija. Vendar je sovjetski zunanji komisar 8. oktobra pomiril romunskega poslanika, da je zaskrbljenost Romunije nepotrebna, ker da sovjetska Rusija nima do Romunije nobenih sovražnih namenov. Sredi oktobra je bilo poklicano v Moskvo predstavništvo Finske, da se dogovore o odstopu vojaških oporišč. Pogajanja so se vlekla skoro šest tednov, niso se pa mogli sporazumeti. Koncem novembra je bila razširjena vest, da je na finsko-sovjetski meji prišlo do spopada z orožjem. Finska je to zanikala in trdila, da je bilo dotično streljanje več kilometrov od finske meje pri nekih sovjetskih manevrih. Vendar je bil ta zatrjevani dogodek izbran za povod, da je 30. novembra sovjetska vojska napadla Finsko in se je s tem pričela vojna med sovjetsko Rusijo in Finsko. Mali, toda žilavi finski narod, ki je dokazal svojo zavednost že v carski Rusiji, je v najtežjih okoliščinah, proti mnogokratni premoči, navezan skoro izključno sam nase, vzdržal v tem neenakem boju tri me- oRmamdjja ÖRETAttJA^; ORLEANS BURGUND IIQNON BORDEAUX 'QuiJehhe *nQL. OZSMUI£ m FRANCOSHO OZ£MLÜ£ DIlHIlflMGA OZEMLJA g7?3 &JRGUHOSHQ QZSUIüE sece. Na pomoč je Finski prišlo samo nekaj prostovoljcev iz skandinavskih držav, Nekaj orožja pa je dobila iz Anglije in Francije. Po 104 dni trajajoči vojni je Finska 11. marca t. 1. sklenila s sovjetsko Rusijo časten mir, s katerim je odstopila ozemlje do Vibor-ga, vojaško oporišče Hangö in nekaj sveta ob Severnem ledenem morju, dočim ji je pristanišče Pečenga ostalo. Ohranila je tudi svojo politično neodvisnost, pač pa jo je vojna gospodarsko zelo oslabila, zlasti ker mora skrbeti za nastanitev in zaposlitev več sto-tisoč beguncev, ki so se preselili z odstopljenega sveta na Finsko. Med tem in še do aprila na zapadni Karl Marx fronti ni bilo skoro nobenih vojnih dogodkov. Nemci in zavezniki so si ležali nasproti v svojih utrjenih linijah, Ma ginotovi in Siegfriedovi. Vršili so se samo boji patrulj in letalski, večinoma izvidniški poleti. Angleži pa nad Nemčijo niso metali bomb, ampak letake. Bolj živahno je bilo na morju, kjer so nemške podmornice in križarke napadale angleške in nevtralne trgovske ladje. Nemci so začeli uporabljati do-tedaj neznano orožje, takozvane ma-gnetične mine. Sprva so angleški trgovski mornarici povzročile precej škode. Vendar so Angleži kmalu iznašli učinkovito sredstvo, s katerim so u-spešno zavarovali svoje ladje pred ma- VOW WSSTFHAHrw »Ä’ÄMfÄJ- MA,,t ma**. r*y'*'* -Mt, t onoubt. ... *,**£, ,Ko bi bilo po mojem«, je dejala, »bi nobeden mojih otrok ne hodil v svet.« Do takrat sem si služil kruh le po domačem okraju, prihajal često domov in po svojih močeh podpiral našo revno družino. Dasi sem odhajal v svet poln najlepših upov in načrtov, je mati slutila, da od mene ne bo več tiste pomoči, kakor dotlej. Tolažil sem jo, da bom zdaj več zaslužil in ji bom tudi lahko več pošiljal. Dvomljivo je zma jala z glavo in prav je imela. Tujina sili človeka, da misli najprej sam nase, na svojce šele potem, če mu res kaj ostaja. Meni pa ni nikoli ničesar pre-ostajalo. Ljubljana je napravila name močan vtis, saj do takrat, razen Celja, še nisem nobenega drugega mesta videl. Prvi dan, ko sem bil še prost, sem izkoristil priliko, da sem šel v kino, ki je bil prav tisto leto v Ljubljani prvič uveden na Dunajski cesti. O tej novi iznajdbi sem bil že slišal, a kar sem videl, je prekašalo moja pričakovanja. Predvajal se je film o Mariji Stuart, šel sem iz kina ves zmeden in še ponoči sem sanjal o slikah, ki sem jih videl. Ker je bilo še zgodaj, sem sklenil iti še v gledališče, ki ga do takrat tudi še nisem videl, niti od zunaj ne. Oblečen sem bil priprosto, v škornjih in ogrnjen s pelerino. Izkušeno oko gledali škega vratarja je takoj spoznalo v meni podeželskega naivneža, ki bi se morda dal malo oskubiti. Ker se je predstava že začela, ni bilo v visoki veži nikogar, razen tistega livriranega gospoda z mogočnimi brki, ki je slonel pri blagajni in se z blagajničarko pogovarjal. S sladko uslužnostjo mi je hitel naproti. »Želite v gledališče? Prosim, takoj vam preskrbim vstopnico. Stane samo eno krono.« Dal sem mu krono. Kupil je vstopnico in mi jo stisnil v roko. Tekel je pred menoj, odprl neka vratiča in me z globokim poklonom potisnil v ložo, ki je bila prevlečena vsa z rdečim bar-žunom, da si še sesti nisem upal. Vratar mi je še dalje šepetal na uho: »Veste, slabo boste videli, če nimate kukala. Jaz ga imam in vam ga za eno krono rad posodim. Po predstavi mi ga vrnete.« Dal sem mu še eno krono. Šele potem sem si upal ozreti se okrog sebe. Zdel sem se tako majhen v velikem, razkošnem prostoru. Na odru se je odvijala, prizor z!a prizorom, komedija »Veleturist«. Ker sem do takrat videl le nekaj diletantskih predstav v domačem kraju, se mi je zdaj to zdelo nekaj neprekosljivega; živel sem čisto na odru in pozabil na vse okrog sebe. Občudoval sem prešerno gibčnost mlade Thalerjeve in v bleščečo pojavo Hadr-bolčeve sem se do ušes zaljubil. Ko so do končanem dejanju zažarele luči, mi ie bilo, kakor da sem se prebudil iz lepih sanj v neizprosno stvarnost. Pogledal sem svojo vstopnico, ki sem jo Daumier: Razgled iz kletnega stanovanja še vedno tiščal v pesti; Bila je vstop nica na galerijo, za šest krajcarjev. Torej je prebrisani vratar pri meni zaslužil 94 krajcarjev. Zato pa sem smel biti vsaj enkrat v življenju gospod, ki sedi v loži. Ko pa so dame radovedno nastavljale svoja kukala in lornjone proti moji loži, sem se osramočen stisnil v kot. Drugi dan se je začela služba. Vstajati sem moral ob šestih. Nižji uslužbenci smo spali na podstrešju, ki je bilo s stenami iz surovih desk razdeljeno v več koj. V pozni jeseni je bilo že občutno mrzlo; skozi strešno opeko je neusmiljeno pihalo. Tla so bila iz opeke. Zjutraj, ko smo vstajali, in zvečer, ko smo legali na trde slamnjače, so nam zobje šklepetali od mraza in na sebe smo zmetali vso obleko, kolikor je je kdo premogel. Hotel »Union« je bil za takrat najmodernejša pridobitev Ljubljane, začel je obratovati šele pred 3 leti, imel je vse mogoče udobnosti za goste, a za uslužbence ni bilo prav nič preskrbljeno; ti so se morali poleti in pozimi zadovoljiti s podstrešjem, ali pa s kakimi luknjami v kleteh. Ne vem, če je v tem oziru danes kaj bolje. Točaja sva bila dva; prvi točaj, ne .ki Nemec, z imenom Sep Kirchsteiger, je bil obenem kuhinjski mesar in je bil Cenjene čitatelje našega koledarja posebno opozarjamo na več kot 50 let poznana in priljubljena zdravilna proizvoda THIERRY-BALZAM in THIERRY - jevo CENTIFOLIJSKO MAZILO za rane. — Natančneje o tem si poglejte oglase z zakonom zavarovanima znamkama v našem koledarju. Thierry-jevi zdravilni izdelki (Thierry-Balzam in Centifolijsko mazilo) se dobijo 'tudi v lekarnah, ali morate pri kupovanju vedno paziti na zavarovalne znamke ter odločno odbijte ničvredne posnemke. — Naročila naslovite vedno točno: Lekarna pri »Angelu Varuhu« Adolf-a pl, Thierrv-a nasl., Pregrada št. 220, Banovina Hrvatska, Jugoslavija. dopoldne večinoma v kuhinji zaposlen. Šele ob enajstih se je začelo v točilnici, ki je imela poseben vhod s ceste, živahnejše življenje. Do takrat sem moral vse potrebno pripraviti: pomesti in obrisati lokal, pomiti posodje od prejšnjega večera, nanositi iz ledenice ledu, očistiti hladilnike in točilno mizo, da se je vse bleščalo, in mnogo drugega. Od enajstih do dveh popoldne sva imela oba polne roke dela z natakanjem. Po kosilu je bilo treba očistiti steklenino od opoldne, potem pa sem še pomagal čistilcem priborov. Prvi točaj je imel popoldne dve uri prosto, jaz pa ne. Biti sem moral vedno nared, če je kak pikolo začivkal: »achtel Risling«, ali pa »ein Glas Lager.« V točilnici je bilo vedno dosti pivcev, ki so prihajali s ceste in se šalili z belokožno blagajničarko, ki je kraljevala v svojem pultu. Čez nekaj dni po mojem prihodu, neko soboto zvečer, menda je bilo 12. septembra, je bil v »Unionu« velik ples slovanskih narodnih noš. V veliki dvorani in v vseh družabnih prostorih se je kar trlo ljudi, deloma v večernih oblekah, deloma v vseh mogočih pristnih in nepristnih narodnih nošah. Godba je nenehoma igrala, v veliki dvorani so se gnetli plesalci. Za postrežbo so najeli celo armado pomožnih natakarjev in natakaric, v kuhinji je vso noč cvrčalo in šumelo, direndaj je bil tak, da nisi svojega lastnega glasu slišal. Napravljeni sta bili dve pomožni točilnici: v predsobi pred glavno dvorano sem točil jaz. Od osmih zvečer do petih zjutraj sem neprenehoma držal po tri, štiri vrčke v roki, tako da sem imel levo roko še tri dni potem oteklo. Domači hlapec je komaj uspeval sproti dostavljati polne sodčke piva in odstranjevati prazne. Ravnatelj Govekar je z zadovoljnim, obrazom hodil od točilnice do točilnice, v kuhinjo in zopet ven in se pozdravlial z gosti. A čudil sem se, da brhke Ljubljančanke, v gorenjskih narodnih nošah, fako rade čebljajo v blaženi nemščini. Smatral sem Liubljano za slovensko prestolnico, ki bi morala biti bolj slo- venska, kakor so bila naša spodnješta jerska mesta in trgi, a me je v tem pogledu precej razočarala, vsaj kar se tiče ljubljanskih hotelov. »Union« je veljal za slovensko podjetje, a občevalni jezik je bil takrat v njem pretežno nemški: prvi točaj je bil trd Nemec, šef kuhinje, Fiala, je bil po rodu sicer Čeh, a je govoril samo nemški, natakarji so se med seboj prepirali nemški, vratar s sobaricami prav tako, vsi o-stali so se pa zaradi teh prvih tudi posluževali nemščine. Če si iskal službe, so te takrat tudi v Ljubljani vprašali, če znaš nemški. Vinska klet je v »Unionu« obstojala že od vsega začetka. Tu sta bili zaposleni dve natakarici, ki sta imeli vino na račun. Kadar sta kak sod izpraznili, sem moral iti dol in nastaviti drugega. Ob neki taki priliki, bilo je zvečer, ko sem jima v kletni točilnici nastavil nov sod in je prva natakarica, Fani, preizkušala pipo, pride druga natakarica, Mici, brhko osemnajstletno dekle, čudovito lepih, plavih oči, ki se je pri hoji koketno zibala v bokih, in reče: »Še en četrt za Cankarja.« Prisluhnil sem in vprašal Fani: »Za Cankarja — pisatelja?« »Da, za tistega.« Gledal sem za Mici skozi priprta vrata, da bi videl, pred koga bo postavila tisto vino. Ime Cankarja mi je bilo tedaj že znano, saj sem že par let prej čital njegovega »Hlapca Jerneja«, ki sem si ga izposodil v hrastniški či talnici pri Rošu. Damske plašče, obleke, klobuke, perilo, nogavice, volno, ročna dela i. t. d. nudi najugodneje LAMA MARIBOR Vino je postavila pred šibkega, suhljatega moza, s plavimi brki in dolgimi lasmi, ki so mu silili na čelo, medtem ko je med pogovorom živahno krilil z rokama. V družbi pri isti mizi mu je z visokim glasom odgovarjal suh bledoličen mož, srednjih let, s črno brado, v katerem sem spoznal Etbina Kristana, ki mi je ostal v spominu z nekega rudarskega shoda v Trbovljah. Ljubljana se takrat kar ni mogla pomiriti od dogodkov, ki so jo razburkali v septembru. Vsak večer smo z napetostjo pričakovali novega izbruha. Če se je kje znašla skupaj večja gruča ljudi, je že pritekel kdo ves zasopljen v točilnico in hitel poročati: »Se že spet začenja!« »Kje pa?« »Doli na Marijinem trgu!« Potem pa smo vsi tekli na cesto zijala prodajat. A le tu in tam je še kak nemški napis na steklu, ki so ga pri prvih demonstracijah spregledali, za-žvenketal na cesto in so policaji začeli brlizgati. Hujšega ni bilo. Ravnatelj nam je javil, da posli nazadujejo in da bo zaradi tega mofal osebje reducirati. Jaz in nekaj natakarjev smo morali v to verjeti, ker smo bili odpuščeni. Tik pred zimo. Zmrznjene ceste so že votlo bobnele. Tovariš Sep je zvedel, da je pri »Maliču« šel točaj proč. Kakor nalašč. Šel sem tja in bil sprejet. Mi vsaj pozimi ne bo treba biti na cesti. Kako mi je bilo pri »Maliču«, ali DOBER NASVET! Pogosto se pripeti, da postane človeku nenadoma in brez vidnega vzroka slabo. Raznovrstna prehlajenja, slabosti in s tem v zvezi bledost lica, malokrvnost, ka-kor tudi kašelj, bolezni pljuč, trganje po udih, živčne bolezni itd. mnogokrat nastopijo nepričakovano. Za take primere, kjer se ne more najti takojšnjo zdravniško pomoč, je dobro, da ima človek pri roki vsaj kakšno preizkušeno zdravilno sredstvo. Takšna preizkušena sredstva so po mestih, kakor po vaseh že mnogo desetletij zares priljubljeni Thierry-jevi zdravilni izdelki. . I kakor smo ga takrat še splošno imenovali, v »Stadt Wien«, in kako sem se tam srečal z Aškercem, sem že lani opisal. Le to naj še povem, da sem bil tam v februarju naslednjega leta resno öbo lel. Pri vsakodnevnih vožnjah z omnibusom na kolodvor in pri čiščenju par-ketov v hotelskih sobah, pri čemer mi je znoj curkoma lil s čela, medtem ko je skozi odprta okna in vrata vel ledeni prepih, sem se bil pošteno prehladil. Neko jutro, ko je ob petih zjutraj pripeljal naš kočijaž hotelski omnibus iz dvorišča Šelenburgove ulice št. 6, kjer je bila remiza in hlev, je zaman čakai pred hotelskimi vrati name. Zvonil je tako dolgo, da mu je sobarica godrnjaje šla odpret. Potem sta oba prišla na oddaljeno drugo dvorišče, kjer je bila v kotu nizka zidana baraka, ki je, bila v njej zame postelja. »Kje si se ga pa snoči tako nasekal? Saj te doslej še nisem videl pijanega«, me je ošteval kočijaž. Jaz pa se nisem mogel dvigniti z ležišča. Vrat mi je bil čisto otrpel in zatekel. Kočijaž se je moral odpeljati z omnibusom sam. Sobarica je poročala o meni svoji neposredni predstojnici, prvi sobarici, ki je bila nekaka gospodinja in upraviteljica hotela. Pravili so, da zavzema zato tako ugleden položaj v hiši, ker ima razmerje s starim Deg-henghijem. Bilo kakor že, res je, da je imela v hiši glavno besedo in da ji je stari v vsem dajal proste roke. Poslali so vsekakor v bolniško blagajno ho- Zahtevajte velik cenik z žepnim koledarjem 1941, kateri se Vam pošlje zastonj in brezobvezno z navodilom Thierry-Bal-zama za želodec in razne prehlade, za Thierry-jevo Centifolijsko mazilo za različne sveže in zastarane rane, Thierry-jevo China železno vino, Zagorski prsni sok, Kri čistilni čaj, Thierry-jeve kri čistilne pilule, 1 hierry-jevo Revmatično mazilo in ostalih mojih zdravilnih izdelkov. Naročite zato 'takoj in brezobvezno z eno dopisnico omenjeni cenik z žepnim koledarčkom in drugimi brošurami. To naročite z Vašim točnim naslovom direktno od: Lekarne pri »Angelu Varuhu« Adolf-a pl. Thierry-ja nasl., Pregrada št. 220, Banovina Hrvatska, Jugoslavija. telskega in gostinskega osebja, ki je bila takrat na Gradišču, po zdravnika. Prišel je še isti dan popoldne inlad, prijazen zdravnik, če se prav spominjam, dr. Rus, ki je začuden sklenil roke, ko je videl, v kaki luknji ležim. »Saj ni čudno, da v takem brlogu zboli!« V zanemarjeni čumnati je bilo komaj prostora za eno posteljo in polomljeno mizico. Ležala je niže kakor blatno dvorišče, iz katerega je čez prag pronicala voda, ki je med vrati zmrznila, tako, da se niso dala dobro zapreli. Edino okno je imelo razbite šipe, zadelane s papirjem, vendar je burja na podoknico zanašala sneg. V tleh so deske strohnele in je bila videti gola ilovica. V umivalni skledi, ki je stala poleg postelje na stolu, je voda zmrznila v okrogel kos ledu. Pokrit sem bil z neko raztrgano in umazano odejo, vrhu katere sem bil vrgel še svojo pelerino. Čeprav sem imel srajco vso premočeno od znoja, me je tresel mraz. Peči v tej »sobi« ni bilo. Zdravnik je zmajeval z glavo, predpisal neka zdravila in precej resno izjavil gospodinji, da upa, da me ne bo več našel v tej luknji, kadar bo drugič prišel. To je zaleglo. Premestili so me v neko prazno hotelsko sobo na dostojno ležišče. Gospodar se je hotel pokazati izredno ljudomilega s tem, da mi je poslal iz svoje trgovine z vinom steklenico vina, ki pa mi je več škodovalo ko koristilo; steklenice nisem izpraznil. Odležal sem štirinajst dni, potem pa sem se spet slab in omotičen lotil svojega dela in se vrnil v svojo kamro. Zadnje dni januarja smo dobili pri Maliču nekaj novih gostov: enemu so rekli »rdeči poslanec«. Zanimal sem se za te može in izvedel, da so prišli kot delegati na socialno-demokratski zbor, ki se je vršil v Tivoliju in je trajal štiri dni. Mučila me je radovednost, zato sem šel na svečnico popoldne, ko sem bil prost, oprezovat okrog tivolske švi-carije. V točilnici sem si naročil brizganec in prisluškoval glasovom, ki so prihajali iz dvorane. Ker so ljudje ved no hodili ven in noter, sem se tudi jaz zmuznil za njimi v dvorano, ne da bi me kdo ustavil. Notri je bilo kakih sto ljudi, ki so večinoma sedeli, le poslušalci pri vratih so stali. Ob oknih je stala dolga miza, okrog katere je sedelo predsedstvo. Med njimi sem poznal samo Etbina Kristana, Čohala iz Zagorja in Sitarja iz Trbovelj, 'listi popoldan so razpravljali večinoma o strankinem tisku. V spominu mi je o-stal samo stavek iz govora dr. H. Tume: »Zahtevamo kulturno enotnost vseh južnih Slovanov!« Posledica je bila, da sem se začel odtlej bolj zanimati za »Rdeči prapor« in sem v njem zasledoval izčrpno poročilo o poteku tega pomembnega zbora. Nekega dne pride k meni iz domače vasi tovariš Gustl, ki se je vinil jeseni od vojakov in je potem, čeprav kmečki fant, iskal v mestu službe. Svoj čas, v manjši meri še danes, je bil splošen pojav, da vojaška služba odtuji kmečke lante domači grudi, težko delo na kme tih v skromnih razmerah jim nič več ne prija, žele si lažjega in boljšega zaslužka v mestu, s katerega civilizacijskimi prednostmi so se med vojaško službo seznanili. In tako večina potem sili v mesto, čeprav bi jim življenje na kmečkem domu nudilo sigurno eksistenco. V mestu potem seveda ni vse tako, kakor so si predstavljali, mnogim trda prede, mnogi popolnoma propadejo, marsikdo si želi nazaj k črnemu kruhu v domači hiši, a jih je sram, da bi pred domačo vasjo priznali svoj neuspeh in svojo revščino. Le malokomu je dano najti v mestu srečo. Drugače je s podeželskimi reveži, ki nimajo ničesar svojega; ti so prisiljeni iti s trebuhom za kruhom in položaj teh bi bil znatno boljši, če bi jim ga posestniški sinovi ne odjedali. A prijatelju Gustlu sem vseeno svetoval, naj povpraša pri »Slonu«. In tam so ga res sprejeli. S prvim aprilom leta 1909 je hotel »Stadt Wien« prenehal kot hotel, jaz pa sem presedlal v Mikličev »Hotel Südbahnhof« v Kolodvorski ulici. V pritličju je bila velika gostilniška soba, poieg nje večja restavracijska dvorana, za njo, proti dvorišču pa prostorna kuhinja. Na zapadni strani, proti kolodvoru, je bil prislonjen k hiši nesimetričen prizidek, kjer je bila točilnica in pivnica za goste tretje vrste. Na vzhodnem vogalu je bila poieg vhodnih vrat mala kamrica za sluge.. V prvem nadstropju je bilo enajst sob za tujce, s starim o-drgnjenim pohištvom in z obledelimi slikarijami po stenah. Ce se je kak gost pritožil zaradi mrčesa, smo morali do-tično sobo umivati s petrolejem. Poleg hrane in ležišča sem imel mesečno šest kron plače. Ostalo, so rekli, da bom zaslužil na napitninah od pre-nočevalcev, ki sem jim moral čistiti obleko in čevlje in nositi kovčege na kolodvor. Ker pa so tu sem prihajali prenočevat le bolj priprosti ljudje, de-želani in trgovski potniki, od katerih sem k večjemu dobil po dva krajcarja, ali pa tudi nič, sem včasih ves teden komaj spravil skupaj eno kronico. Zadnji večerni vlak je prihajal v Ljub ljano o polnoči; tako dolgo sem moral biti po koncu, če bi slučajno prišel kak gost. Ob polpetih zjutraj sem pa Nekaj o postopanju z ranami in turi! Zdravljenje ran je eno med najstarejšimi sestavnimi deli zdravniške učenosti. Pred-no so čarovniki in duhovniki že izumrlih narodov poskušali zdraviti bolezni s čaranjem in zakle'tvijo, je cvetela kirurgija in s to v zvezi tudi ranarstvo. V starih časih so nekateri ljudje hodili v prirodo ter so iz rastlin napravljali zdravila, katera so pri ranarstvu čudežno delovala, a izognili so se škodljivemu delovanju, katero kemijski izdelki povzročajo, akb jih laiki rabijo. V prvi vrsti teh zdravil za rane je »Centifolia mast za rane«, katero že dolgo vrsto let izdeluje lekarna Thierry. To mazilo zaustavlja otekanje in razkužuje rane. Ono oblažuje bolečine ter očistu.ie in hladi rane. To izkušeno in glasovito sredstvo ne bi smelo v nobeni hiši manjkati, posebno, ker se to mazilo nikdar ne pokvari in postaja vedno boljše. 4 lončki Thierry-jeve Centifolijske masti stanejo skupaj s pako-vanjem in poštnino 57.— dinarjev. — Naročajte to mast naravnost od: Lekarne pri »Angelu Varuhu« Adolf-a pl. Thierry-ja nasled.. Pregrada št. 220, Banovina Hr-vatska, Jugoslavija. V gostilni / že spet moral buditi one, ki so odhajali s prvim vlakom, jih očistiti in spremiti na postajo. Pazil sem, da nisem odhoda kakega gosta zamudil, da sem se mu vsaj pri vratih nastavil, tako da me ni mogel spregledati in mi je le vrgel kak novčič. A bili so tudi taki, ki so se napravili čisto nebrižne in so šli ošabno mimo mene, ne da bi me pogledali, čeprav sem jim ves teden stregel, čistil obleko s svojimi krtačami in salmijakom in loščil čevlje s kremo, ki sem jo moral sam kupovati. Včasih je kateri rekel: »Za vas sem pustil pri sobarici.« Čakal sem, kdaj mi bo ona izročila moj delež. Ko tisti dan nič ni bilo, sem jo drugi dan opomnil: »Tisti gospod včeraj, s številke 7. mi je rekel, da je vam izročil napitnino zame.« »Kaj? Deset krajcarjev mi je dal za vseh štirinajst dni, pa je hotel imeti vsak dan svežo brisačo in vsak dan toplo vodo za britje. Vsakih pet minut je zvonil. In zdaj naj bi še tistih deset krajcarjev z vami delila? Tak umazanec!« Sobarica je bila starikava, mršava devica, ki se je venomer jezila in ves dan godrnjala v svojo koničasto brado. Gospa Mikličeva, kot pobožna ženska, ni marala v svoji hiši mlade, brhke sobarice, radi greha, ki bi se sicer znal zgoditi v prvem nadstropju, kamor je redko prihajala. Pač pa je imela spodaj v gostilni čedne natakarice, nad katerimi pa je ves dan budno čuvala, da ne bi bil kak gost s katero preveč pri jazen. Njenega soproga, gospoda Mikliča, takrat ni bilo v Ljubljani; brnel je gori nekje pri Blejskem all V roškem jezeru neki letoviški hotel, ki ga je o-sebno vodil. Le tu in tam je prišel za nekaj dni v Ljubljano. Ob takih prilikah je bil za hišnimi kulisami vedno vik in krik. Kar oddahnili smo se, ko je spet odšel. Zvečer, ko so bili stalni gostje restavracije postreženi, ko so dekle v kuhinji pomivale posodo in so zunaj na vrtu sem preko nizkih streh stare predilnice zapihale med košate kostanje tople pomladanske sape, si je dala gospa prinesti na vrtno mizico kozarec piva, kajti pila je zelo rada. Potem se je raznežila in zasanjala kdo ve kam, vzela je v roke svojo priljubljeno kitaro, za čela je prebirati njene strune in peti s hripavim in ubitim glasom vedno isto svojo: Bei der schönen Meisterin bracht’ ich gern den Abend hin. Ach, wie war es wunderbar, als der Mann im Wirtshaus war... Sobarica je tedaj zlobno pripomnila: »Stara se ga je spet nasekala.« Z očitnim notranjim zadoščenjem je sobarica obirala hotelske goste, ki jih je čudovito dobro pomnila vse, ne samo tiste, ki so že po več let stalno prihajali: »Tule iz številke 4 so predlanskim neko mlado damo odpeljali na Stude nec. Prišla je ponoči, zelo razburjena. Drugo jutro sem morala oddati za njo brzojavko na pošto. Potem je prišel neki gospod in iz sobe se je slišalo zelo glasno in razburjeno prerekanje. Gospod je odšel in jezno zaloputnil za seboj vrata. Čez nekaj dni je prišlo za njo pismo. Ko ga je prečitala, je začela besneti. Strgala je z okna zavese, razbila zrcalo in vse zmetala po tleh.« »Se je niste bali?« »Čemu? Zaklenila sem vrata, dokler niso prišli reševalci. Denar je imela. Bolj neprijeten je bil slučaj na številki 6, kjer se je pred par leti neki starejši gospod, davčni upravitelj ali kaj, ustrelil. Kri je čez prag pritekla na hodnik. Strela ponoči ni nihče slišal. Ali pa slučaj na številki 8, kjer so nekega elegantnega gospoda aretirali kar ponoči. Imel je pri sebi baje silno veliko denarja, ki ni bil njegov.« »Kdo bi si mislil kaj takega, v hotelu, med boljšimi ljudmi.« »Ha, ha! Med »boljšimi« ljudmi. Kaj mislite, koliko mi jih je že ušlo kljub vsej moji čuječnosti, ne da bi poravnali nočnino.« Da, tudi meni se je pripetilo, da mi je dostojno oblečen gospod, ki je odhajal, obžalujoče izjavil: »Veste, rad bi vam dal napitnino, a sem komaj še imel za vozovnico. Glej te . . .« In pokazal mi je svojo prazno denarnico. A ne samo, da mi niso dali, kar sem zaslužil, še jaz naj bi jim bil dajal. Spočetka, dokler ljudi še nisem dovolj poznal, sem se pustil »napumpati« za zadnji svoj drobiž, ki ga nisem potem nikoli več videl. A kmalu so me izučili. Seveda, ne mislim tako na splošno, ali ljudje so vendar tako raznovrstni. Mnogo je med njimi lahkomiselnih lahko-živcev in pustolovcev z namazanimi je- ABOZA-OBLEKE, perilo, pletenine, ma-nufaktura — moda I. P R E A C Maribor, Glavni trg 13 PREGRADA JEDINO PRAVI BALZAM B LJEKARNE KÄNGJELU ČUVARU THIERRY,PREGRADA. (JUGOSLAVIJA). To je varčtvena znamka edino pristnega THIERRY- BALZAMA. Varujte se ponarejanja! m pregmdS To je varstvena znamka edino pristne THlERRT-jeve CENT/FOLIJSKE MAST/1 Varujte se ponarejanja! THIERRY"“ BALZAH Edino pristen samo z zakonom varstvenim žigom »Zelena nuna« in imenom »Thierry« Uporablja se pri motnjah prebave, hlipkanju, kolcanju, želodčnih bolečinah, pomanjkanju teka, želodčnih krčih, črevesnih boleznih in driski. — Nadalje pri oslabelosti, onemoglosti, nezavesti, proti zobobolu, pri bolezni ust in grla za grgranje ter kot blažilno sredstvo bolečin in trganja udov. Uglas (JO uver. min. zdravja in soc. pol. S. br. 12947 od 7. V., 1934 THIERRY1“" CENTI-FOLIJSKO MAZILO (mast za rane) edino pristno samo z zakonom varstvenim znakom križa z ovito kačo in s centifolijsko rožo Thierry-jeva mast iz centifolije ublažuje bolečine, izvleče iz rane nesnago, pospešuje zdravljenje rane, ublažuje obolenja ter se toplo priporoča pri različnih svežih in zastaranih, kakor tudi guojnih ranah in turih, ker je razkuževalno sredstvo, poznano v tu- in inozemstvu. Thierryjevi zdravilni Izdelki (Thierry-Balzam in Cen-tifolijska mast) se dobivajo v lekarnah, a kjer jih ne dobite z zgoraj omenjenimi zavarovalnimi znamkami, jih naročite naravnost od: Lekarna pri „Angelu Varuhu". Adolf a pl. Thierry-ja nasl Pregrada Stav. 182 Banovina Hrvatska. Cene Thierry-Balzama skupaj s pakovanjem in poštnino: 6 steklenic 72 din, 1 velika specialna steklenica 66 din. Cene centifolijske masti skupaj s pakovanjem in poštnino: 2 lončka 34 din, 4 lončki 57 din, 6 lončkov 78 din. PRI VEČJIH NAROČILIH ZNATEN POPUST! Pošilja se ipo povzetju ali pa se denar pošlje v naprej. Veliki cenik, poučno brošuro, koledar 1941 pošljem na zahtevo zastonj. Oglas po uver. min. nar. zdravja in soc .pol. S. br. 12-’J48 od 7. VI. 1934. ziki in kosmato vestjo. Nisem se več čudil naši sobarici, če jih je vse od kraja obirala, nekatere več, druge manj, kakor je pač kdo znal poseči v žep. Le malokaterega gosta je pohvalila. Med slednjimi je bil neki stari profesor iz Novega mesta, ki jo je vedno znal spraviti v dobro voljo s smešnimi zgodbicami in pri odhodu je vedno stisnil v roko srebrno kronico. Med temi, ki so ji k srcu prirasli, je bil tudi gost s številke 1. Bila je to majhna sobica, takoj pri stopnicah, z oknom na dvorišče. Tu je stanovala mlada gospodična, ki jo je vsak dan ob gotovi uri obiskal njen kavalir. Sobarica mi je ni mogla prehvaliti. »Kako zna lepo prositi za vsako uslugo, kako je vedno prijazna in nasmejana, kolikokrat mi kaj stisne v roko, kako lepe obleke ima in kako krasne oči...« Še jaz sem postal radoveden na njo, a je več dni nisem dobil pred oči. Bila je po ves dan v s.voji sobi, le pozno popoldne je odhajala v mesto in se vračala ponoči. Najemnino je plačevala za ves mesec. Nekega dne, ko je bila odšla, me je sobarica pozvala, da odnesem iz njene sobe preprogo, da jo na dvorišču iztepem. V sobi je bil pester nered; plašči, obleke in klobuki so ležali po divanu in po stolih. Na umivalniku je bilo polno različnih steklenic, škatlic in lončkov s pomado. Sobico je napol ■ njeval opajajoč vonj, ki je razburjal živce. Na nočni omarici je ležala knjiga. Ker sem bil na knjige vedno silno radoveden, sem jo odprl. Bila je Du-masova »Dama s kamelijami.« Ker mi je bila že znana, sem se zamislil: torej ena izmed tistih? Tu čita svoj lastni življenjepis. Če bi ji vsaj ne bil sojen tako zgodnji konec? Ali pa je morda bolje, če konča v cvetu svoje lepote, kakor pa v njenem razpadu. Naslednji dan sem jo srečal na hodniku in se nemalo začudil, ko sem spoznal v nji natakarico Mici iz vinske kleti v »Unionu«, ki je imela tako lepe, plave oči. Postala je elegantnejša in resnejša. Z ničemur ni pokazala, da me je spoznala. Njen kavalir, ki jo je vzdrževal in obiskoval, je bil znani ljubljanski industrijalec srednjih let, gladko obritih polnih lic, močne postave in na eno nogo je precej šepal. Radi svojega ugleda ni nikdar šel z njo na ulico, v mesto je morala iti sama. Obiskoval pa jo je redno in se zapiral z njo v sobo. Kako dolgo je trajala mladostna privlačnost tega dekleta in kako se je razvijala njena bodočnost, ne vem, tudi srečal je nisem pozneje nikdar več. Želel sem ji, da bi se vedra sinjina njenih oči nikdar ne skalila in da bi gostih pahljač njenih temnih trepalnic nikdar ne orosile solze razočaranja. Iz okna svoje sobice sem često opazoval živahni promet v Kolodvorski ulici, ki je bila takrat edina in najkrajša zveza notranjega mesta s kolodvorom. Izvoščki so podili po nji svoja pregnana kljuseta in ob deževnih dneh škropili z blatom zidove nizkih hiš v tesni ulici. Včasih je prišla mimo skupi- na izseljencev s kovčegi in vrečami na ramah, ki jih je pripeljala v Ljubljano dolenjska železnica. V številnih izseljeniških agenturah, kakor: Anglo-Ameri-cana, Red-Star-Line, Oesterreichischer Lloyd, Seunig in druge, ki jih je bilo v Kolodvorski ulici na pretek in ki so prežale na izseljence kakor pajki na muhe, so urejevali svoje potne listine, kupovali vozovnice in menjavali denar. Pred odhodom vlaka so se ustavljali in poslavljali v starih gostilnah v Kolodvorski ulici; pri »Starem Tišlerju«, pri »Amerikancu«, največ pa neposredno pred kolodvorom v pivnici hotela »Südbahnhof«. Tu je bilo v majhnem lokalu včasih po 50 in več, teh več ko skromno oblečenih, kmečkih ljudi, z žuljavimi rokami in z zaskrbljenimi obrazi, ki so sedeli okrog nepokritih miz, ali pa kar po tleh na svojih kovče-gih. Če je bilo v lokalu premalo prostora, so zasedli še pločnik na vogalu hiše. Utrujene ženske, z rutami na glavah, so bile v skrbeh za svoje otroke, da se jim v gneči ne izgube. Tu so v težke misli zatopljeni počasi srkali iz svojih kozarcev in prigrizovali kruh in sir, ki so ga jemali iz svojih cul. Kadar je bil večji naval, sem moral pomagati v točilnici. Pomlad je končno zakraljevala v deželi, toplo sonce je razpršilo megle, nasproti hotela na Töniesovem vrtu se je razcvel španski bezeg. Ob sončnih po poldnevih so prihajali mimo zaljubljeni parčki; vojaki s služkinjami, ki so si že oblekle svetle poletne bluzice, ko so po naročilu gospodinje šle s košarico k trgovcu ali vrtnarju po solato, ali pa so peljale na vrvici domačega psička malo na zrak in so izkoristile to priliko, da se sestanejo z dragim, s katerim so prejšnjo nedeljo v šiški pri Keršiču ali pri Šternu plesale in ga poučile, kdaj in kje se lahko zopet snideta. Na vogalu vrta sem večkrat ob gotovi uri popoldne videl postajati stasitega Bošnjaka, pripadnika graškega bosanskega polka, ki je imel neki svoj oddelek tudi v Ljubljani. Za temi Bošnjaki so dekleta kar norela. Bili so vsi, ka- kor se pravi, »fejst« fantje, visokih krepkih postav, ki so svoje temnordeče fese nosili podjetno pomaknjene na eno uho. Taie bošnjak ni nosil nobenih odličij in ni imel nobene »šarže«, vendar je dekle, ki jo je čakal, morala biti iz boljše družbe; bila je elegantno oblečena, z lahkim slamnikom na glavi. Ko je prišla, sta odkorakala v smer proti Tivoliju. Dasi se je naš hotel nahajal tik pred kolodvorom, sem vendar že iz reklamnih ozirov moral po štirikrat na dan hoditi h glavnim vlakom stat pred kolodvor, kjer so se ob takih prilikah zbrali predstavniki vseh ljubljanskih hotelov. »Unionov« in »Slonov« sluga sta se pripeljala z omnibusoma. (»Stadt Wien« ga tedaj že ni več imel.) Ta dva sta bila livrirana, ostali smo bili v navadnih oblekah, le čepice smo vsi imeli obšite z zlatim trakom in z imenom hotela v zlatih črkah. Če je kateri odpravljal gosta, je najprej uredil for malnosti z njegovo prtljago, potem pa se je vrnil v naš krog, kjer smo modrovali o politiki, reševali hotelske novice, obirali goste in svoje tovariše, zbijali šale in dražili mimo hiteča dekleta. A tudi tu je vladala nekaka razredna razlika: »Unionski« in »Slonov« sprevodnik omnibusa sta gledala na nas ostale nekako z viška. Morala sta vedno imeti prvo in zadnjo besedo. Poleg mene je prihajal k vlakom še Štrukljev, Lloydov in Tišlerjev sluga. Od »Avstrijskega cesarja« je prišel le, če je moral odpremiti kakega gosta. Objekt naših najbolj pogostih šal je bil Tišlerjev; to je bil majhen, starikav in grbast možicelj, ki se je s svojim visokim, piskajočim glasom korajžno otepal napadalcev, ki so ob takih prilikah, ne glede na razliko v socialnem položaju, bili vsi složni. Mož pa je razumel šalo in ni zameril. Posebno ob toplih pomladnih večerih so bile te naše »konference« kar prijetne. Ko pa je v daljavi zabrlizgal prihajajoči vlak, smo se postavili pred izhodom v vrsto, v kateri sta »Union« in »Slon« tudi vedno imela prvo mesto in smo pred do- šlimi potniki izklicevali imena svojih hotelov. Potniki, ki so že poznali Ljubljano, so molče oddajali prtljago slugi hotela, kjer so navadno odsedali. Ce pa je prišel kak nov, se je neodločen ustavil pred nami in čital napise na naših čepicah. Tedaj se je razvnel med nami konkurenčni boj; vsak je skušal bolj gostobesedno prehvaliti svojo hišo. Na moj zveneči in mnogo obetajoči naslov se je večkrat kakšen ujel, ko pa sem ga privedel pred skromno, enonadstropno hišo, mi je ušel v »Union« ali k »Slonu« in še prtljago sem moral nositi za njim. Spoznal sem, da v »Südbahnhoiu« ne bom prišel nikoli na zeleno vejo, saj niti za pošteno obleko ne bi spravil vse leto skupaj. Potožil sem to tudi svojemu tovarišu Gustlu, ki se je pri »Slonu« kar dobro počutil. Ta mi je rekel, naj potrpim do 15. maja, ko bo eden izmed njihovih slug odšel v Opatijo, kjer je dobil sezonsko mesto. »Slon« je bil stara hiša dobrega slovesa, kjer niso niti pozimi niti poleti imeli mnogo sob praznih. — Sobe v pročelnem krilu, z okni na Dunajsko cesto, so bile precej drage in določene le za imenitnejšo gospodo. Gostje s skromnejšimi zahtevami so se zadovoljevali s sobami v krilu ob temni Frančiškanski ulici in v krilu, ki je bilo prizidano na južni strani dvorišča. Vseh sob je imel hotel 90. Značilen je bil širok uvoz z Dunajske ceste na hotelsko dvorišče, ki ga je dve vrsti stebrov delilo, kakor pri cerkvah, v tri ladje; srednja najbolj široka je bila za vozove, ob obeh straneh je bil pa malo vzvišen hodnik, od katerega so vodila na levo vrata v kavarno, na desno pa v restavracijske prostore. Na koncu teh hodnikov so z desne in z leve vodile s preprogo pokrite stopnice navzgor v hotelske prostore. Zgradba je bila renesančnega sloga, precej simetrična v notranji razporeditvi; z dvema vzporedno ležečima svetlobnima jaškoma, okrog katerih so vodile v obeh nadstropjih galerije. Tloris je bil približno tale: Dunajska cesta M D o< C/K P? w p en ?r 03 c n p jaz sem imel oskrbovati srednji in oba dvoriščna trakta v drugem nad stropju, isti del v prvem nadstropju je imel tovariš Gustl, pročelje v obeh nadstropjih pa tovariš Tine. Enako so imele razdeljene prostore tudi sobarice. Moja sobarica je bila priprosta Gorenjka, Nežka, ki je bila takrat že 16 let pri hiši, a je znala nemški samo nekaj besed, da se je za silo mogla sporazumeti z gosti. Bila je zelo dobra duša, ustrežljiva in vedno veselega obraza. Vstajala je redno ob pol petih in šla vsak dan k maši. Ob šestih je že bila nazaj, potem pa je začela pospravljati pri tistih, ki so že odšli k prvim vlakom. Pospraviti do enajstih 30 sob, se je reklo ves čas neumorno hiteti. Če nisem bil zaposlen drupie, sem ji včasih pomagal: odnašal sem umazano in donašal svežo vodo, da je šlo kitreje izpod rok. Jezila se je le nad zaspanci, ki do opoldne niso zapustili sob, tako da so ji ostale še za popoldne, ko bi se sicer morala ukvarjati s perilom in s čiščenjem oken. Tedaj je vedno godrnjala: »S takimi poležuhi ima človek največ sitnosti, z napitnino se pa ravno ti navadno najslabše izkažejo.« Moje glavno opravilo je bilo, skrbeti, da so bila v sobah, ki so mi bile odrejene, tla vedno čista in povoščena. Vsak dan sem moral po dve, tri sobe temeljito očistiti; iznesel sem pohištvo na hodnik, preproge in žimnice na dvorišče, kjer sem jih iztepel, potem pa sem vzel krtačo iz žice in začel v enakomernih ritmih plesati po parketu gor in dol. Ko je bila vsaka deščica □ dobro odrgnjena, sem prinesel vedro z voščilom, vzel sem na do.igi palici pritrjen čopič in tla namazal. Ko se je posušilo, sem vzel drugo krtačo iz trde trave, si jo pritrdil na nogo in začel znova plesati po redeh parketa, dokler se ni bleščal kakor zrcalo. To je bilo precej naporno delo, moral sem se pri tem sleči, obdržal sem na sebi samo majco in še ta mi je bila od znoja popolnoma mokra, da bi jo bil lahko ožel. Neprijetno je bilo, če mi je znoj kapljal s čela na parket, ker so se na njem potem poznale pege, zato sem si glavo ovil v obliki turbana z brisačo. Sluge smo vstajali zjutraj ob treh. S predpasniki opasani in v copatah, smo se potem tiho plazili vsak po svojem hodniku in pobirali čevlje, ki so jih gostje postavljali pred svoja vrata, da se osnažijo. Vsak je imel kos krede v roki in z njo je na podplate čevljev zapisal številko sobe, pred katero so stali. Na dvorišče, v umazano kamro pod stopnicami smo nanosili celo grmado, kakih 200 parov čevljev in smo čistili, drgnili, mazali in krtačili, da so nam prsti krvaveli. Do šestih smo mo rali biti gotovi in potem smo motali čevlje raznositi nazaj na svoja mesta. Potem je bilo treba očistiti še obleko, če jo je kdo ven obesil. Medtem pa je že tu in tam zapel zvonec, kak nestrpnež ni mogel dočakati svojih čevljev, če se mu je mudilo morda na vlak in je rentačil po hodniku. 2e je bil vprežen tudi omnibus in treba je bilo iti po prtljago in nalagati kovčege. Ko je i omnibus odpeljal, smo spet nadaljevali s čiščenjem tistih, ki vstajajo bolj pozno. Komaj je bilo to delo opravljeno, se je omnibus vrnil in pripeljal nove goste, za katerimi je bilo treba potem nositi kovčege po stopnicah. Največ tekanja je bilo ob odhodu omnibusa ob enajstih; takrat je odpeljal največ gostov in pripeljal je nazaj največ novih. Tu se je reklo ves dan: »Kufre gor, kufre dol.« Imeli smo dva vratarja, dnevnega in nočnega. Dnevni je bil starejši, precej naobražen moški, uglajenega vedenja, ki pa se mu je že na nosu poznalo, da je rad pil; ni bil sicer nikoli videti očitno pijan, a v svoji loži je imel v omarici vedno pripravljen četrt vina, ki ga je zdaj pa zdaj srknil. A vedno se je poprej ozrl po okolici, če ga kdo od gostov ali katera domačih žensk ne opazuje. Pred nami pa se ni ženiral. Računati sploh ni mogel, če ni poprej pogledal v kozarec. V službi je bil zjutraj od osmih in zvečer do osmih in je večji del prometa on odpravil, zato je tudi precej več zaslužil kakor nočni vratar. Ta je bil šaljivec, vedno veselo razpoložen in oblajal je vsako služkinjo, ki je šla skozi vežo. Ker je bil tudi drugače čedne zunanjosti, so ga ženske rade imele; včasih jih je bila cela gruča okrog njega. Večkrat nam je pripovedoval svoje ljubezenske dogodivščine, a bil je dovolj kavalirja, da imen ni izdal. Prvi jutranji transport je vedno on odpravil. Če je odhajal kak imenitnejši gost, se je zgodilo včasih, da mu je pri plačevanju dal cel petkronski kovanec kot napitnino. S tem je nas sluge, ki smo dobivali le petice in desetice, čeprav smo z ljudmi imeli mnogo več opraviti dražil; vtisnil si je srebrn petkronšček v očesno votlino kot mo-nokl in se nam je posmehoval. Zgodilo se je včasih, da je zjutraj ob osmih zaman Čakal na dnevnega vratarja, da ga zamenja; navadno je prišel potem kdo z obvestilom, da je zbolel. Vedeli smo za kako boleznijo; zašel je zvečer v kako sebi enako družbo in se napil do nezavesti. Potem se veda ni mogel zjutraj v službo. V tem slučaju je moral nočni potegniti 36 ur nepretrgoma, v kolikor ga ni medtem kateri od nas za kratek čas zamenjal. Kljub svojemu uspehu pri ženskah, ali morda prav zato, je ostal naš nočni /Q George Grosz: Zmaga stroja vratar neoženjen. Pozneje sem slišal, da se je med svetovno vojno obesil. Lastnica hotela je bila družina Gnezda; to je bila stara vdova s sestro in neporočenim sinom, ki pa je že tudi imel osivele lase. Obe stari dami sta redkokdaj šli iz hiše, tudi sina smo malokdaj videli. Ostajali so po ves dan v svojih sobah v prvem nadstropju, z okni v Prešernovo ulico; dami sta kaj vezli, igrali pacience, či-tali »Gartenlaube« in sprejemali obiske prav tako starih dam, kakor sta bili sami. Gospod sin jima je včasih delal družbo, ali je pa povabil koga na partijo šaha. Največkrat pa se je zaprl v svoj kabinet in igral violino. O kakih njegovih pustolovščinah ni bilo slišati; morda to ni odgovarjalo njegovemu značaju, ali pa se je čutil že prestarega. Rad pa je mnogo potoval in čital; baje je imel izbrano knjižnico, dasi je nisem videl, ker nisem bil nikoli v njihovem zasebnem stanovanju. Da pa je vladala v hiši že stara kultura, sem sklepal po velikem kupu starega papirja, časopisov in zavrženih knjig, ki se Gospodinjo! Ali 2o buhtiš s plinom? 85 je nahajal v nekem kotu na podstrešju, kjer je bila tudi še precej čedna sobica za sluge, ki je imela le to napako, da je bila poleti blazno vroča, pozimi pa strupeno mrzla. Nekoč smo dobili nalog, da očistimo podstrešje. Vprašal sem upraviteljico, kaj naj napravimo s tistim kupom starega papirja. »Znosite dol v kopališko kotlarno, kjer ga naj pokurijo.« Našel pa sem vmes tudi nekaj dobro ohranjenih knjig, ki se mi jih je zdelo škoda za peč. Ker se ni nihče drugi za nje zanimal, sem si jih shranil. To so bili posamezni zvezki znane nemške izdaje iz koncem 18. stoletja, Tacitove rimske zgodovine in Ciceronovih govorov. In ob nedeljah sem potem več krat vzel na Rožnik seboj Tacita ali Cicerona in legel z njima pod kak grm. Poleg dobre Nežike je bila sobarica v prvem nadstropju še Tinka, prijazno rdečelično dekle iz nemške Koroške, ki se je za silo naučila slovenščine in jo lomila včasih tako, da smo se ji vsi smejali, česar pa ni zamerila, ampak je prosila, da ji povemo, kako se pravilno izgovarja. In potem je ponavljala tako dolgo, da je znala. Služila je v hiši že 8. leto in je bila zelo tovariška in je rada zakrila ali zagovarjala, če je kdo izmed nas fantov kaj zagrešil. Poleg nie je delal Gustl; ta je imel včasih poštenega mačka. Pa ga je nagnala na podstrešje: »Spat iti. Če kdo priti, jaz rekla, da tebe gost poslati na kolodvor.« Rada se je smejala in ni zamerila šale. Vsak teden enkrat jb je obiskal njen zaročenec, neki poduradnik, ki se ie pozneje z njim poročila. V pročelnem traktu je poleg Tineta skrbela za red sobarica Mici, drobna, brihtna a precej »štimana« Ljubljančanka, ki je bila ponosna na svoiega zaročenca, nekega uradnika s sodišča. Bila ie zastopnica in desna roka upraviteljice, gospodične Line, debele ženske. ki je imela svoja boljša leta že daleč za seboj. Nadzirala je delo in skrbela za red v hiši in kasirala denar in ga sleherni dan odnašala lastnici, ki se za druge posle ni brigala. Vendar smo pa tudi z njo lahko izhajali, ni bila zlobna in tudi sitna ne preveč. Rada je dobro jedla in pila in ker so vse druge strasti menda v njej že utihnile, ji je ostala še samo ena: igrala je loterijo. Če je prišel kdo in mi rekel: »Lina te kliče,« sem. že vedel, kaj to pomeni. Dala mi je pet kron in listek, ki je imela na njem številke, na katere naj za njo stavim. Na svoji pisalni mizi je imela pol ducata raznih sanjskih knjig. »Stavite na Linz!« mi je naročila in mi stisnila v roko še desetico za pot. Ne spominjam se, da bi bila kdaj kaj zadela. Če pa je, se je pa po dobitek najbrž sama potrudila. Na pročelni strani, prav nad uvozom, se je nahajal velik salon, ki je spadal k apartmanom, namenjenim za najodličnejše goste. Iz salona so vodila krilna vrata na balkon ob Dunajski cesti, ki je bil okrašen z rdeče cvetočimi pelagonijami. Ta salon so imenovali »kraljevska soba«. Ker je bila to največja soba v vsej hiši in malokdaj zasedena, sva morala, kadar jo je bilo treba čistiti, priti z Guštinom Tinetu na pomoč; in še vsi trije smo imeli za ves dan dovolj dela z njo. S svojim rdečim plišem, do stropa segajočimi zrcali in ogromnim lestencem, ki je visel od stropa, se mi ie zdela višek razkošia. V kotu je stala široka postelja z baldahinom. Vprašal sem Mici, zakaj imenujejo ta salon »kraljevsko sobo«. Veliko izbiro češkega in angleškega blaga po najnižjih cenah dobite samo v Češkem Magazinu llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!^ Maribor, Ulica X. oktobra Krojaške potrebščine! »Zato, ker je tu stanoval svoj čas srbski kralj Milan, ko se je mudil v Ljubljani. In ravno v tej postelji je spal.« »Hura!« sem zaklical in se zavalil na široke žimnice. »Bom vsaj lahko rekel, da sem enkrat v življenju ležal v kraljevski postelji!« Pod širokim obokom uvoza je bilo poleti hladno, zato smo radi postajali tu, če nismo imeli nujnejšega opravka in opazovali vrvež na Dunajski cesti. Včasih se je pridružil še ta ali oni od postreščkov, ki so imeli svoje stajališče na bližnjem vogalu pred vojaškim skladiščem. Posebno ob ponedeljkih so se tu shajali pokretači tujskega prometa in izmenjavali svoje vtise od nedelje: kod so ga lomili in kdo ga je več prenesel. Potem so obračali žepe in šteli, koliko je še komu ostalo od nedelje. Če se je našlo še dovolj za eno »rundo«, so odrinili k bližnji »šestici« preganjat mačka. »Je prišel kak Jud?« je vprašal včasih postrešček Cene. »Če bo iskal postreščka, boš poklical mene?« »Bom. Sicer si pa itak vedno tukaj.« Zastopniki dunajskih židovskih tvrdk so najrajši odsedali pri »Slonu«, ker je imel nekako najbolj mednarodni značaj in je najbolj ustrezal njihovemu staležu; »Union« se jim je zdel predrag, ostali ljubljanski hoteli pa preveč preprosti. Zastopnik ugledne tvrdke mora pa. čuvati tudi svoj osebni ugled. Če bi boljši ljubljanski trgovec zvedel, da se ie ponudnik nastanil pri »Tišlerju«, bi gotovo odklonil njegovo blago, čeprav bi bilo dobro. Zato je bila kavarna pri »Slonu« vedno polna dunajskih trgovskih zastopnikov, največ Židov, ki so si tu razodevali svoje izkušnje in se sestajali s svojimi klijenti. Tu je bila včasih pravcata trgovska borza. Nekoč smo stali vsi trije pod uvozom in gledali na cesto, po kateri je ravno korakal bataljon »kanalčkov« na manevre. Vojaki so imeli vsi okrašene svoje kape s hrastovimi vejicami. Te hrastove vejice so me razdražile; mrzil sem jih še od ljudskošolske dobe, ko smo učenci nemške in slovenske šole v Laškem drug drugega izzivali s tem, da so si oni kitili klobučke s hrastovimi, mi pa z lipovimi vejicami, Kar je vedno imelo za posledico šolarski pretep in kamenjanje. Hrast in plavi kokolj sta bila simbola nemštva, medtem ko smo mi častili lipo in rdeči nagelj. — Vedel sem, da moram v jeseni k vojakom. ker sem bil spomladi potrjen; zato mi ni nič kaj ugajala misel, da bi se morda tudi jaz moral pri vojakih kititi s hrastovino. To svojo misel sem tudi glasno izrazil: »Mene že ne bo nihče prisilil, da bi si zataknil hrastovo vejo za kapo.« Gustl, ki je imel vojaška leta že za seboj, se je široko nasmejal: »Pa še strumno jo boš nosil.« »Nikoli!« Potem so me večkrat dražili s hrastovo vejo. Hotel »Slon« je imel na Barju velik travnik, ki ie dajal dovolj sena za domače konje. Ob času košnje smo vsi, ki smo se brez večje škode mogli odtrgati od hiše, šli pomagat sušiti, kar nam je bilo silno všeč. Po kosilu nas je kočijaž naložil na voz, vzeli smo s seboj izdatno malico, ki smo jo še sami pomnožili z nekaj steklenicami in v veselem razpoloženju in med petjem smo oddrdrali na Barje. Ko smo še enkrat obrnili seno, sta ga začeli sobarici Nežka in Tinka in Gnez dova kuharica Pepca, ki so sl vse tri privezale za to priliko bele predpasnike, skupaj grabiti, Gustl, Tine in jaz pa smo ga zlagali v redove in nakladali na voz. Zvečer, ko so bili vozovi naloženi, smo si kar sami napravili li-kof v Koleziji. Nažejali smo se vse popoldne dovolj in sveže pivo nam je šlo 1. mirti, is. bliiL lenti ■ Mu ilimi■ H. M ki 87 v slast. Mene še fantje niso videli pijanega, pa so se zarotili, da me hočejo enkrat spraviti pod mizo. To se jim sicer ni posrečilo, a pijača je takrat vseeno name močno delovala. Ko smo se že odpravljali domov, sem opazil, da so mi hudomušneži okitili pokrivalo s hrastovo vejico. Radi tega sem postal besen in sem užaljen hotel zapustiti družbo in oditi sam domov. Ostali me niso pustili, a čeprav so me vsi držali, sem se jim iztrgal in zdirjal v noč. Pod vplivom zaužitega piva pa nisem našel prave poti v mesto, ampak sem blodil po Barju, kakor da bi me čarovnice nosile; grozil sem nekemu nevidnemu sovražniku in na ves glas pel »Slovenec sem...« Zjutraj, ko me je začelo zebsti, sem se prebudil na nekem kupu sena in se začuden oziral po nenavadni okolici. V daljavi sem v prvem jutranjem svitanju zagledal ljubljanski Grad in sem jo mahnil v njegovo smer. Ko sta me Gustl in Tine, ki sta že bila pri čiščenju čevljev, zagledala, sta se začela smejati in sta mi zapela tisto: »Naš maček je mucko imev ...« Nisem se dosti zmenil za njune zbadljivke, temveč sem se lotil svojega dela, čevljev, ki sta jih že onadva nanosila v kamro. Naš kočijaž Johan, ki je vozil omnibus na kolodvor in domačo kočijo, kadar so se Gnezdovi kam peljali, je imel v kotu na dvorišču poleg konjskega hleva tudi svojo sobico. Včasih se je tu zbrala skupina naših fantov na partijo »šnapsla«. Vendar jih ni vedno pustil noter. V takem slučaju so takoj vedeli, kaj to pomeni. »Aha, spet nekaj skriva,« so rekli. Johan je bil velik babjek in pri lem ne preveč izbirčen. Na kolodvoru je imel dovolj prilike za razna sumljiva poznanstva. Včasih je pozno zvečer v njegovem spremstvu, ali pa tudi brez njega, hušknila mimo vratarjeve lože proti temnemu dvorišču kaka ženska postava. Ali si je pa kar v omnibusu kaj pripeljal s seboj, če ni bilo drugih * gostov. Potem smo ga videli nekam oditi, a se je čez kratek čas spet vrnil s čudno napetimi žepi. Če smo ga u- stavili in preiskali, smo gotovo našli v enem žepu kruh, v drugem klobase, v tretjem pa steklenico vina. »Boš tudi nas kaj povabil?« so ga dražili. »Morda. A prej ne, da bo meni začelo presedati.« Zjutraj je potem napregal neprespan in rdečih oči. Včasih je imel svojo kamro po ves teden zaklenjeno in ni nikogar puščal k sebi. Ko so se nekoč fantje po daljšem času spet smeli zbrati pri njem, so nad neznosnim smradom, ki je tu vladal začeli vihati nosove. »Veš, na vonj konjskega gnoja smo pri tebi že vajeni, a danes je to nekaj čisto drugega.« »Uh, meni se že želodec obrača,« je pripomnil drugi. »Ti, to mora biti kje kaka mrhovina. Saj to je neznosno,« je izjavil tretji. »Ta smrad že čutim nekaj dni, a ne vem, od kod prihaja. Meni samemu je že neprijetno,« je potrdil kočijaž Johan. »Najbrž leži v kakem kotu crknjena podgana, ki razširja ta smrad. Hajdimo, da jo najdemo,« je predlagal nekdo. Odrinili so omaro, potegnili skrinjo na sredo sobe, pogledali pod mizo, Johan pa se ie spustil na kolena in z bi-čevnikom drezal pod posteljo. Tam je zadel ob nek predmet, a ga ni mogel izbezati. Odmaknili so posteljo in tedaj se jim je odkrila presenetljiva najdba; v kotu pod posteljo je ležal kupček malih zavitkov časopisnega papirja, ki je bil že s plesnijo pokrit. Nekdo je pobral en tak zavitek, da vidi, kaj je v njem, a ga ie z vzklikom studa spet izpusti! iz rok. »Fuj! Kaj takega!« Ostali so se začeli krohotati. »Kako pa naj bi si pomagala drugače? Ko pa jo ima ves teden zaklenjeno.« Johanu je bilo nerodno. Molče je odšel po lopato in zakopal tisto reč n? gnojišču. Ko pa je čez kaka dva tedna začel nekam široko hoditi, so ga škodoželjno izpraševali: »Na kaj pa igraš? Na flavto ali na klarinet?« Jezno je zamahnil z roko. »Mar naj bodo šleve muzikanti?« Seveda pa so fantje take zadevščine čuvali zase, da niso prišle do ušes domačih žensk, ker sicer bi bil joj. Pri »Slonu« mi je bilo všeč, bilo je to še najboljše mesto, kar sem jih do tedaj imel, zato sem se v oktobru, ko sem moral k vojakom, precej težko poslovil. Nabavil sem si nekaj obleke in še sem odnesel kakih 50 goldinarjev v gotovini. Del tega sem dal materi, ko sem. se med potjo oglasil doma. Zapadel sem proslulemu avstrijskemu vojaškemu »drilu«. A hrastove vejice pa le nisem nikdar nosil. Pri slavnostnih paradah sem se vedno znal izmazati. Dr. M. Kemmerich: Življenjske modrosti Samo pametnemu lahko dajemo dobre nasvete. Neumen jih bo ali iz trme odklonil ali pa napačno razumel. ' 1 * Kdor ne Prenese ugovora, dvomi sam nad trdnostjo svojega stališča; kajti sicer bi moral biti vesel, da more prepričati tistega, ki ugovarja. 1 j * Če se bratje in sestre res ljubijo, se pokaže šele pri delitvi dedščine. * Ker lahko vsak čas z vsakim začnemo prepir, če le hočemo, končamo pa, ako hoče to napadeni, je treba vedno dobro premisliti, preden začnemo. Ne dražiti! Ako pa smo za boj odločeni, ga je treba brezpogojno do kraja izvojevati. Kajti viteštvo pride v poštev šele po zmagi. Tudi, če bi menili izgubiti, vsakdo opazi, da nam gre za vse, in to nam bo pripravilo mir pred zelo mnogo ljudmi, ki bi sicer radi hladili svoj jezik nad nami. Samo utemeljen sloves obrambnosti nas varuje pred nesramnimi trčenji. 1 ; * Oblika, v kateri povemo neprijetne resnice, nikakor ni brez pomena. Star primer naj to podkrepi: neki azijski kralj je poklical k sebi najslavnejšega astrologa svoje dežele, da mu pove prihodnost. V žalobni obleki in s pepelom na glavi se je ta vrgel na tla pred prestolom in vzkliknil: »Gorje, gorje, veliki vladar! Vsi tvoji sorodniki bodo pomrli pred teboj!« Šah je dal nesrečnika umoriti. Njegov naslednik je prišel v slovesnem oblačilu in že od daleč povedal: »Živio, vzvišeni knez! Vse svoje sorodnike boš preživel/« Ril je bogato nagrajen. * Kaka sreča, da naši otroci ne podedujejo naših življenjskih izkušenj! Kajti sicer bi začeli živeti kot napol starci, brez poguma in optimizma. Cenen in dotier koks Ute o plinarni! 89 Oropani bi bili idealizma deloma, iluzij pa popolnoma. Ali bi bilo potem sploh vredno začeti živeti? Zato se moramo omejiti samo na to, da jih svarimo pred nekaterimi posebno usodnimi zmotami, sicer pa jim prepustimo, da sami zbirajo izkušnje. 1 * Z dvajsetim letom nekako sili vsak fant proč od staršev. On vidi samo še njihove resnične ali dozdevne senčne strani in je prepričan, da bo na svojo pest vse bolje napravil. Kajti naši otroci so naši najstrožji sodniki. Dobro bomo storili, ako v tem času popustimo uzde in omogočimo svojim otrokom, da se sami naberejo slabili izkušenj. Zgrešeno bi bilo prizadevanje, da bi jim prihranili temeljite udarce. Potem bodo sami od sebe spet iskali naslonitev na starše, ker bodo iz svoje izkušnje vedeli, da tu najdejo varstvo, ki jim ga svet ne da. * Zmotno je, ako starši mislijo, da jih njihovi otroci bolj ljubijo, ako vedno ugode njihovim željam. Ljubljeni so sami starši, ki imponirajo, ki se ne potegujejo za ljubezen svojih otrok in ki v vsakem in v vsem zahtevajo rešpekt ter se ne enačijo z otroki. Kajti razdalja rodov je nepremostljiva. Nikdar ne ustrezajte zahtevam, temveč izpolnjujte samo prošnje, pa ne iz sentimentalne slabosti, temveč po vestnem izprašan ju, kaj je res dobro za otroke. * { Nastajanje velikih premoženj spremlja več solz kakor nastajanje držav. V tišini in anonimnosti, s katero se ljudje izsesavajo, je večja trdost kakor v vojnem grmenju topov s krvjo, ki. se preliva pred očmi Vseh. 1 Ako gledamo zgodovino znanosti, vidimo, kako kratkotrajne so bile vse hipoteze in teorije. V nekai letih ali desetletjih se je skoraj brez izjeme izkazalo, da so bile napačne. Kdor to ve, ne pozna fanatizma in ne bo nikdar divjal proti človeku, ki je drugačnega mišljenja, Kajti če se moti on, toliko bolje za nas, če se pa motimo mi, potem pa itak odpade vsak povod za divjanje. * Večina učenjakov nikakor ne išče resnice, temveč dokaze za svoje trditve. Te tudi na vsak korak, najdejo, ker v dobri veri ali namenoma spregledajo vse, kar se ne sklada z njihovo teorijo. sv&i dt&et denac , moj slon!« je kričal Bjerlaga izzivalno. »Razumite vendar,« je rekla zdravnica še prijazneje, »da niste nikak podkralj, da so to fantazije, razumete, fantazije!« »Ne, to niso nobene fantazije!« je ugovarjal Bjerlaga, ki je vedel, da mora biti trmast. »Ne, fantazije!« »Ne, nobene fantazije!« »Fantazije!« »Nobene fantazije!« Ko je knjigovodja videl, da je železo vroče, ga je koval. Sunil je dobrodušno zdravnico in tako zatulil, da je splašil vse bolnike, posebno malega idiota, ki je sedel na tla, izločal sline in govoril: »Un, deux, trois, quatre, mademoiselle Jourovatre.« In Bjerlaga je z zadovoljstvom slišal za svojim hrbtom glas zdravnice, ki se je obrnila na strežaja: »Morali ga boste spraviti k onim trem, sicer nam tu zbega vso dvorano.« Dva potrpežljiva strežnika sta odvedla razgretega podkralja v sobo za bolnike z nepoboljšljivim obnašanjem. Tam je mirno ležala trojica. Zdaj šele je razumel knjigovodja, kaj je to, resnična blaznost. Debel mož se je zvalil s postelje, se kot blisk postavil na vse štiri, dvignil mandolini podobno zadnjico in začel lajati, medtem ko je z zadnjima šapama v bol-ničnih copatah strgal po tleh. Drugi se je zavil v odejo in začel kričati: »Tudi ti, Brutus, si se prodal boljševikom!« Ta človek se je brez dvoma imel za Gaja Julija Cezarja. »Izginite! Jaz sem naga!« je kričal tretji. »Ne zijajte me! Sram me je. Gola ženska sem!« — Bil pa je oblečen in nravi moški z brkami. Strežnika sta odšla. Indijski podkralj je bil tako prestrašen, da ni *) Po informacijah, ki jih je zbral pisatelj, res ni bila zaznamovana ta ožina na karti, ki je spravila nesrečnega geografa ob pamet. To strašno napako je zakrivila založba »Knjiga in tečaj«. Krivci so prejeli zasluženo kazen: vodja je bil premeščen, drugim so izrekli ukor ali grajo. -‘A: L'J Indijski tempel — Reliefi na pročelju indijskega hrama v Maduri niti pomislil na to, da bi zahteval, da mu nemudoma vrnejo ljubljenega slona, maharadže, skrivnostne mandarine in janičarje. »Ti me lahko, ena, dve, zadavijo!« je mislil ves trd od strahu. In bridko se je pokesal, da je napravil škandal v tisti mirni dvorani. Kako lepo bi bilo sedeti pri nogah dobrodušnega geografa! Toda nič strašnega se ni zgodilo. Pasji človek je še nekolikokrat zalajal, potem pa renče zlezel v posteljo. Gajus Julijus je odvrgel odejo, obupno zehnil in se stegnil, kolikor je bil dolg in širok. Ženska z brkami si je prižgala pipo in sladkobni duh tobaka »Naš Kapstan« je pomiril razburjeno dušo Bjerlagovo. »Jaz Sem podkralj Indije,« je izjavil, ko se je opogumil. »Prasec, drži gobec!« inu je leno odvrnil Gajus Julijus Cezar. In z rimljansko odločnostjo je pripomnil: »Ubil te bom! Dušo ti bom iztrgal iz telesa!« Ta pripomba najsmelejšega vseh imperatorjev in vojščakov je streznila begotnega knjigovodjo. Skril se je pod odejo in med žalostnim premišljevanjem o svojem skrbi polnem življenju zaspal. Zjutraj, še napol v spanju je slišal Bjerlaga čudne besede: »Zdaj so nam spravili na vrat pravega psihopata. Tako lepo je bilo v troje ... zdaj pa naenkrat... Zdaj naj se z njim ukvarjamo!» Po glasu je Bjerlaga ugotovil, da je te besede govoril Gajus Julijus Cezar. Cez nekaj časa je odprl oči in videl, da ga pasji človek z največ-jim zanimanjem opazuje. »To je konec!« si je mislil podkralj. »Zdaj, zdaj me bo ugriznil.« Pasji človek je pa nenadoma sklenil roke in vprašal s človeškim glasom: »Povejte, ali niste vi sin Toma Bjerlage?« »Seveda,« je odgovoril knjigovodja, pa se takoj spomnil in zatulil: »Vrnite nesrečnemu podkralju zvestega slona!« »Poglejte me!« ga je pozval pasji človek. »Ali me res ne spoznate?« »Misajl Aleksandrovič!« je vzkliknil, knjigovodja, ki se mu je posvetilo v glavi. »To je srečanje!« In podkralj je izmenjal s pasjim človekom prisrčne pozdravne poljube. Pri tem sta se trkala s čeli, kakor če se zadeneta biljardni krogli. Solze so stopile v oči Misajla Aleksandroviča. »Torej niste nor?« je vprašal Bjerlaga. »Kaj pa potem počnete take blaznosti?« »In čemu uganjate vi take šale? Slona naj vam damo! In vrhu tega vam moram reči, prijatelj Bjerlaga, da je podkralj slab za dobrega norca, zelo slab!« »Moj svak mi je pa rekel, da gre,« je dejal Bjerlaga zaskrbljeno. »Vzemite na primer mene,« je odvrnil Misajl Aleksandrovič. »To je dobro zastavljena igra. Pasji človek. Shizofrena blodnja, komplicirana z manično-depresivno psihozo in vrhu tega, zapomnite si, Bjerlaga, omračen duh, Mislite, da mi je bilo to lahko? To sem študiral! Ali ste brali knjigo profesorja Bleulerja »Antistično mišljenje«? »N-ne,« je’ odgovoril Bjerlaga z glasom podkralja, ki so mu strgali epolete in ga degradirali v dninarja. »Gospoda moja!« je zaklical Misajl Aleksandrovič. »Bleulerja ni bral! Ne strašita se, le pridita sem. On je prav toliko kralj, kakor ste vi Cezar.« Druga dva bolnika male dvorane za norce z nepoboljšljivim vedenjem sta se približala. »Bleulerja niste brali?« je začudeno vprašal Gajus Julius. »Dovolite mi, s kakim materialom ste se pa pripravili?« »Morda se je naročil na nemški Jahrbuch für Psychoanalyse und Psychopathologie’,« je menila ženska z brkami. Bjerlaga je kot opljuvan stal pred njimi. Iz strokovnjakov je kar vrelo učenih izrazov s področja [psihoanalitične teorije in prakse. Vsi so si bili edini v tem, da bo slaba predla Bjerlagi in da ga bo v petih minutah razkrinkal šef-zdravnik Titanuškin, ki se mora vsak čas vrniti s službenega potovanja. Tega, da nje same najhuje skrbi Titanuškinova vrnitev, niso niti z besedico razodeli. »Ali naj sprejmem kako drugo blazno idejo« ? je ves preplašen vprašal Bjerlaga. »Kaj, ko bi bil Emile Zola ali Mohamed?« »Prepozno,« je dejal Gajus Julius. »Je že zapisano, da ste podkralj; norec pa ne more svoje ideje menjati kakor par nogavic. Zdaj boste vse življenje v neumnem položaju podkralja. Mi sedimo tu že teden dni in poznamo hišni red.« V eni uri je vedel Bjerlaga za vse podrobnosti originalnih bolezen- , skih zgodb svojih sobnih tovarišev. Misajl Aleksandrovič je prišel v norišnico zaradi zelo preproste, vsakdanje zadeve. Bil je nepman, pa je spregledal, da mora plačati 43.000 rubljev dodatnega davka. To dejstvo mu je grozilo z neprostovoljnim potovanjem na sever, kupčije so pa trdovratno zahtevale, da ostane Misajl Aleksandrovič doma v Cernomorsku. Duvanov, tako se je pisal mož, ki se je izdajal za žensko, se je bal, ne brez vzroka, aretacije kot majhen škodljivec. Cisto svoje vrste je bil Gajus Julius Cezar, ki je bil prej advokat I. N. Starohamskij. »V sovjetski Rusiji,« je dejal, medtem ko se je zavil v odejo, »je norišnica edini kraj, kjer lahko živi normalen človek. Vse drugoi je huje kakor blaznica. Ne, pod boljševiki ne morem živeti. Ostanem že rajši tu, med navadnimi norci. Ti saj socializma ne grade. In vrhu tega ti dajo tu jesti. Tam zunaj, v tistem pravem Bedlamu, pa moraš delati za njihov socializem. Jaz jim pa ne bom gradil njihovega socializma. Tu imam vsaj osebno svobodo1. Svobodo vesti, svobodo besede...« Gajus Julius Starohamskij je videl, da prihaja eden od strežajev, in je vekajoče začel kričati: »Živio ustavodajna skupščina! Vsi na forum! Tudi ti, Brutus, si se predal odgovorno delujočim!« In k Bjerlagi obrnjen je pripomnil: »Ali ste videli? Lahko vpijem, kar hočeim. Poskusite to enkrat na cesti!« Ves dan in velik del noči so prebili ti štirje bolniki z nepoboljšljivim vedenjem s strastnim »šest in šestdeset« — brez dvajset in štirideset — zvito igro, ki zahteva samoolbvladanja, jasno glavo in čisto logikom Zjutraj se je vrnil profesor Titanuškin s svojega službenega potovanja. Bežno si je ogledal to četvorico in naročil, da naj jih takoj zapode iz zavoda. Tu ni pomagala niti Bleulerjeva knjiga, niti omračen um, niti »Jahrbuch«. In tekli so čez cesto, zadevajoč se s komolci ob ljudi. Naprej Gajus Julius. Za njim ženski mož in pasji človek. Zadnji jo je ubiral izgnani podkralj, ki je preklinjal svojega svaka in s strahom mislil na to, kaj se bo zdaj zgodilo. * Ko je knjigovodja Bjerlaga končal to poučno zgodbo, je žalostno pogledal najprej Borisohljebskega, potem Drajfusa, nato Saharkova in končno Lapida mlajšega, ki so, kakor se mu je zdelo, polni sočutja zmajevali z glavami v mraku hodnika. »No, zdaj vidite, kaj ste dosegli s svojimi fantazijami,« je rekel trdosrčni Lapidus mlajši. »Hoteli ste se izogniti eni čistki, pa ste zašli v drugo. Slaba vam prede. Če so vas že iz norišnice vrgli, vas vržejo gotovo tudi iz »Herkula«. Borisohljebskij, Drajfusi in Saharkov niso rekli nič. In brez besede so odhajali. »Prijatelji!« je zaklical knjigovodja s slabotnim glasom. »Kam odhajate?« Prijatelji pa so hiteli proč, kolikor so jim dala pljuča, in mu izginili izpred oči. In podkralj Indije je ostal sam. Notranjščina Admiatovega svetišča v Mound Abu, Dilvara oKKcßorwceiix-nam^ ^ ms-ftw.HPNr IOKAHZ NiKOAOeZ k'OHCT^i ft CiTjf Cäb*/KWZ*z A Odločbe Vrhovnega sodišča o delovnem pravu Razvoj našega delovnega prava se začenja nekako s 1. januarjem 1922, ko je stopil v veljavo Zakon o zaščiti delavcev. Vendar so imela sodišča prva leta veljave temeljnega jugoslovanskega socialnega zakona, kot tudi s tedaj še veljavnimi določili občega državljanskega zakona §§ 1151—1164 o službenem razmerju le malo opravka in je zaradi tega 'tudi judikatura naših nižjih in vrhovnih sodišč iz tistih let zelo redka. To je najbolje razvidno iz zbirke »Odločb«, ki jih izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani. Doslej sta izšli dve zaključeni knjigi teh odločb najvišjega sodišča, Stola sedmorice oddelka B za čas od leta 1920 do 1935, ki vsebujeta 475 odločb. .Kazali v obeh knjigah naštevata zakonske določbe, ki jih tolmačijo te sodbe najvišjih sodišč. Iz vseh teh 15 let ne navajata zbirki niti ene sodbe iz področja zakona o zaščiti delavcev, ne iz prejšnjega obrtnega reda, ne iz novega zakona o obrtih, ki je bil vendar tudi že v veljavi od 9. marca 1932, dalje. Pa tudi iz službenih razmerij po prejšnjem občem državljanskem zakonu imata .obedve zbirki skupaj komaj kakih deset sodb. Ker pa so prišle v tem času pred Stol sedmorice vendarle že važne principiel-ne pravde delavskih zaupnikov, je videti, da takrat 'tudi uredništvo »Slovenskega Pravnika« ni prisojalo socialni zakonodaji enake važnosti kakor ostali. Šele v novejši zbirki »Odločb« srečujemo tudi socialno zakonodajo, pa tudi bolj redko. Zadnja leta je objavil v »Pravniku« nekaj takih važnih sodb dr. Vidovič, predsednik celjskega okrožnega sodišča, ki je izdalo celo vrsto dobro utemeljenih prizivnih sodb v duhu naše in sedanji gospodarski stiski odgovarjajoče socialne zakonodaje. Delavstvu samemu socialna zakonodaja, ki bi naj varovala njegovo službeno razmerje, ni bila dosti znana in je zato tudi ni uveljavljalo pred sodišči. Šele nekako pred 10 leti se je zlasti v Sloveniji delavstvo razgibalo tudi na tem področju, začelo prirejati posebna predavanja o socialni zakonodaji in delavsko časopisje je objavljalo poročila o pravdnih sporih iz službenih razmerij ter sodbe. Končno so delavski listi uvedli že stalno rubriko »Delavskega pravnega svetovalca«. Na ta način je šele postala socialna zakonodaja tudi last onih, katerim je namenjena. Gospodarske krize so ta razvoj še .pospešile. Po letu 1930. je začela izhajati celo literatura iz de-■ lovno-pravne zakonodaje, ki je sedaj že precej številna. Vprav zaradi počasnega razvoja uveljavljenja socialne zakonodaje v praksi se je pokazalo, da je tolmačenje temeljnih določil socialnega var- Zograf — začetnik bizantinsko-Slovanskega slikarstva na Balkanu stva zelo različno in menjajoče. Temu je bilo tudi dosti krivo dejstvo, da so imela le nekatera sodišča pravde iz socialne zakonodaje, druga zopet prav nobenih in je jasno, da je trajalo vedno precej časa, preden se je mogel novo-došli sodnik, ki dolga leta ni imel nobenega stika s tem delom zakonodaje, vživeti v to vendar že precej obsežno in komplicirano zakonodajo. V 'teku let se je tolmačenje socialno-zaščitne zakonodaje že precej razčistilo. Vendar doživljamo iznova in iznova neljuba presenečenja, da nam judikatura poslabšuje in spreminja tolmačenje zakonov v škodo delojemalcev. Posebno na področiu hrvatskih sodišč Stola sedmorice odd. A so izšle nekatere sodbe glede tolmačenja dolžnosti plačevanja nadur, ki so v poPolnem nasprotju s sodbami Stola sedmorice odd. B in po našem mnenju tudi z namenom zakonodajalca. Zato smatram, da niti ni umestno, če objavljajo naše zakonske zbirke takšne zgrešene sodbe, ki nam lahko le kvarijo itak že zastarelo socialno zakonsko zaščito. Večino sodb, ki so važne za tolmačenje socialne zakonodaje, smo že sproti objavljali v naših delavskih časopisih. Vendar je, žal, to raztreseno in za delavstvo zgubljeno. Zato se mi je zdelo potrebno, zbrati vsaj nekaj 'te najvažnejše judikature naših vrhovnih sodišč — Stola sedmorice odd. B v Zagrebu in Vrhovnega sodišča v Ljubljani ter jih objaviti v »Cankarjevem koledarju«, da bodo imeli na ta način delavci tudi na tem področju svoj stalen priročnik. Ravno tako pa bo zbirka dobro služila tudi praktičnim pravnikom in delodajalcem ter lahko slednje obvarovala nepotrebnih sporov in pravdanj s svojimi uslužbenci. Naše najvišje sodišče do ustanovitve banovine Hrvatske, je bil »Stol sedmorice odd. B« v Zagrebu, a od takrat naprej je »Vrhovno sodišče« v Ljubljani. Sodbe najvišjega sodišča so važne predvsem zaradi tega, ker se v glavnem morajo potem po njih ravnati tudi nižja sodišča in so torej nekak vodič Pri iskanju delavskih pravic v službenem raz- merju. Pregled najvažnejše in novejše zakonodaje iz delovnega prava pa najdete v letošnjem delavskem koledarju v mojem članku: »Pravice in dolžnosti v službi«. V naslednjem podajam važnejše sodbe najvišjih sodišč in prizivnih senatov iz onega delovnega prava, s katerim imajo delavci največkrat opravka pred sodišči. Z zadoščenjem pri tem ugotavljam, da sem v večini teh, dostikrat zelo težkih bojih za pravilno uveljavljanje namena socialnega zakonodajalca osebno sodeloval. Nekaj novejših sodb pa mi je ljubeznivo odstopil tov. dr. Jože Vilfan iz Kranja. Upam, da bomo z zbirko nadaljevali v prihodnjih »Cankarjevih koledarjih« in tako omogočili širši javnosti vpogled v razvoj judikature socialne zakonodaje, delavstvu pa pripomogli k lažji obrambi pravic in poduku dolžnosti v službenem razmerju. »Sodno« slovenščino sem po možnosti skušal — omiliti. Včasih je kar strahotna. Žal mi pri večini sodb ni bilo mogoče spreminjati nemške stilistične zgradbe, ker bi potem zopet zašel v nevarnost, aa bi sodni izrek zgrešil jedro ali vsaj ostrino poudarkov. Bil bi pa že skrajni čas, da se naši jezikoslovci malo pobrigajo za usodo naše sodne slovenščine. SODBE L NADURNO DELO. Odrek z molčanjem v teku službe. S tem, da je delavec v teku službe molčal glede plačevanja nadurnega dela in kljub opozorilu na plačilnih vrečicah, da je treba reklamacije takoj javiti, ni zahteval nadurnega poviška, se še nikakor ni odrekel svojim nadurnim zahtevkom. Njegovo sprotno zapisovanje posameznih nadur naravnost izključuje tako odrečno voljo. (Rv 1072/31). Pavšaliranje nadur. Dogovor na pavšalno plačo za nadure je dopusten le, ako ie obema strankama jasno, koliko znaša redni delovni čas, koliko tedenske ali mesečne iplače odpade na vsako redno delovno uro, koliko nadur dnevno (tedensko ali mesečno) bo treba delati in kako se potem izračuna, pavšalira tedenska ali mesečna Plača za redne delovne ure in za nadure s 50% poviškom. Ako torej delavcu ni v na- prej jasno, koliko nadur tedensko bo moral napraviti, in ako se ni upošteval 50% povišek mezde za nadure, potem je tak dogovor na pavšalno mesečno plačo za redne delovne ure in nadure le izigravanje določbe § 10. zakona o zaščiti delavcev, ki je kaznivo po § 123/11 cit. zak. in je torej tak dogovor ničen v smislu § 879 o. d. z. (Apel sod. II Pl 274/35, »Slov. prav.« 1934). S poravnavo, s katero se je delavec nasproti delodajalcu odpovedal vsem zahtevkom, se je odrekel tudi plačilu za morebitno nadurno delo. (Rv 1062/31). Odrek ob izstopu in pavšalizacija. Zakon o zaščiti delavcev nima nobene določbe o tem, na kakšen način se naj plačujejo nadure, in se zaradi tega lahko to plačilo vkal-kulira v dogovorjeno plačo. Naravno pa se pri tem ne sme obiti predpis o plačilu nadur. S podpisom izjave, da je popolnoma plačan, se je tožnik odrekel tudi plačilu za nadure, ker jih pri tem podpisu ni uveljavljal, dasi je vedel za nje. (Rv 488/32). Zidar v industriji. Za zidarja, ki je stalno zaposlen v industrijskem obratu druge stroke, velja tudi zakoniti 8 urni delovnik. (I Pl 166/33, okrož. sod. Celje). Merodajno je besedilo zakona in namen zakonodajalca. Skladiščnik ne spada med višje osebje po § 3 z. o z. d., temveč je zaščiten kot pomožno osebje. Za pravilno tolmačenje odst. 2, § 3 zakona o zašč. delavcev je predvsem merodajno besedilo zakona ter namen zakonodajalca (§ 60 o. d. z.). Razlog zakona je bil šibkejši gmotni Položaj delojemalca nasproti delodajalcu. Državi je do tega, da delodajalec delavca ne izkorišča s prekomernim delom, ker s tem delavca fizično izrablja in vzame s preveliko izrabo delovne moči delo arugim delavcem. Gospodarsko slabejša pozicija in preprečevanje brezposelnosti sta torej bili glavni gibali za zakon. Zakonodajalec je pri § 3, odst. 2 zakona o z. d. pohajal s stališča, da ta razloga pri tam omenjenih osebah, ki jih ne le splošno opiše, temveč tudi eksemplifikativno navede, ne obstojata in da zato teh oseb ni treba Posebej zaščititi. S tega vidika je smatrati za osebe, označene v odst. 2, § 3, one osebe, ki so jim podrejeni posli bodisi v tehničnem ali trgovskem poslu podjetja in ki morajo imeti za 'te posle Potrebno strokovno izobrazbo. Med take osebe pa ne spada skladiščnik. (Ut 158/33). Zakon in šibkost delavca. Po § 5 z. o z. d. ne sme nobena pogodba med delavcem in delodajalcem nasprotovati odredbam zakona o zaščiti delavcev. Taka pogodba je tudi odpoved na presežek plače za nadure. Zakon hoče efektivno zaščito. Zato zabra-njuje vse dogovore glede delovnega razmerja, ki so nasprotni zakonu, za ves čas trajanja delovnega razmerja, ker pač upošteva gospodarsko šibkost delavca. (Ut 158/33). Dnevni kop je rudarsko podjetje. Gradbeno podjetje, ki opravlja dela na dnevnem kopu pri TPD in dela vse leto brez Prestanka ter je pod nadzorstvom rudar-sko-oblastnega inženirja, je rudarsko podjetje, ne pa gradbeno ali sezonsko podjetje in je torej dopusten za delavce le 8 urni zakoniti delovnik. Čeprav delavec pri tem podjetju skozi vsa 3 leta nikdar ni zahteval plačila za nadure, se s tem istim Bolgarska umetnost ni molče odrekel in mu gre plačilo, četudi nadurno delo ni bilo ukazano in čeprav so se delavci za nadure potegovali. (Rv 211/33). Prisilni upravnik stopi z uvedbo prisilne uprave v vse pravice in obveznosti zavezanca, ki se tičejo predmeta prisilne uprave. Med taka razmerja je pa šteti tudi službena razmerja v obrtu zaposlenih delavcev in vstopi avtomatično v prejšnja pogodbena razmerja ter je le on pasivno legitimiran za zahtevke, ki izvirajo iz takih razmerij, torej tudi za plačilo nadurnega dela. (Pl. 618/38 okrož. sod. Celje). Industrijsko podjetje. Sicer je res tožen-čevo podjetje (tovarna pohištva) precej obširno podjetje, vendar mu pa manjka eden bistvenih znakov industrijskega podjetja v smislu § 32 o. z., da pri njem ni uvedena delitev, torej mehanizacija in spe-cijalizacija. (Pl 618/38 okrož. sod. Celje). Podpisi o odreku za nadure med službovanjem. Ni dvoma, da je tožnik podpisoval izjave, s katerimi se je odrekal plačilu 50% poviška za nadure, v utemeljeni bojazni za službo in zaslužek, ko je moral domnevati, da bo drugače izročen s svojo rodbino brezposelnosti in bedi. Pravilna je zaradi tega pravna presoja prvega sodnika, da je taka odreka v smislu § 897 o. d. z. neveljavna. (Rv 184/34). Šumska železnica lesnega podjetja nima samostojnega gospodarskega pomena in je sestavni del podjetja. Zaradi tega velja tudi za njene delavce delovni čas glavnega podjetja, ki je industrijsko, torej 8 urni delovnik. (Rv 690/35). Napitnina pri nadurnem delu. Pravica pomožnega osebja, ki ga ima v mislih § 3 zak. o zaščiti delavcev, do ipoviška za nadurno delo, obstoji tudi takrat, kadar to osebje razen naturalne oskrbe ne prejema nobene plače v gotovini, ampak samo napitnino. V takih primerih so prejemki naturalni Prejemki, katerim je prišteti povprečno 10 urno napi’tnino. (Ut 152/38). Vrtnar v zdravilišču ne spada med pomožno osebje po zak. o z. d., ker njegovo delo ni značilno za obrat. Zaradi narave in vrste posla, zlasti pri sočivnem vrtnarstvu, je tožnik le v posredni zvezi s toženim podjetjem. (St. sedm. 19. 7. 1937). — Za poznavalca dela v umnem vrtnarstvu izrek ni 'prepričevalen. Za gradbeno podjetje je delovni čas omejen na 10 ur dnevno. (Ut 322/31). Perutninsko podjetje (pavšaliranje), ki na veliko prideluje perutnino za izvoz, je industrijsko v’ smislu § 32 o. z. in spada pod § 1 z. o z. d. ter velja zanj 8 urni delovnik. Pavšaliranje nadur je sicer dopustno, vendar mora biti strankam pri sklepanju pogodbe znano, koliko znaša normalni delovni čas in koliko nadur se bo delalo. (Pl 796/35 okrož. sod. Maribor). Dovoljene izjeme nadur v § 7 z. o z. d. Izjeme dovoljenega prekoračenja 8 urnega delovnika so naštete v § 8 z. o z. d., ki dovoljuje prekoračenje 8 urnega delovnika glede na posebne okoliščine podjetja in druge važne razloge. Te izjeme so odrejene izključno v korist podjetja. Zaradi 'tega pogodovanja določnih podjetij glede delovnega časa pa se ne smejo kakorkoli prikrajšati delavci v materialnem oziru, V § 10 z. o z. d. določeni 50% povišek redne mezde se nanaša torej na vsako prekočasno delo, ki presega v § 6 načeloma določeni 8 urni delovni čas v posameznih podjetjih, ki spadajo pod § 8 cit. zak. (Ut 102/32). 'Tolmačenje zakona. Za tolmačenje zakona o zaščiti delavcev je važna njegova socialno-politična tendenca, ki prihaja do izraza že v naslovu: »Zakon o zaščiti delavcev«. S tega stališča je presojati njegove odredbe, ker bi bila sicer dana možnost, da delodajalec izkoristi svojega delavca, kar pa duhu in namenu tega zakona gotovo ne odgovarja. (Ut 102/32). Prepovedano nadurno delo. (Čakanje med delom.) Ni dovolj, da se službodaja-lec omeji na enostavno prepoved prekour--nega dela delavcem, temveč mora tudi napraviti vse korake, da se taka prepoved dejansko izvrši. Delavcu gre tudi plačilo za nadure, ko je čakal s hlodi na vlak, ker to ni bil odmor med delom, ki ga ima v mislih § 7 zakona o z. d. (Pl. 317/36 okrož. sod. Novo mesto). Rudniški paznik ni višji nameščenec v smislu § 3 z. o z. d. in mu torej gre plačilo za nadure kot pomožnemu osebju. Nadure še niso veljavno pavšalirane s tem, da je bila delavcu ob nastopu službe znana dolžina delavnika. (Pl. ^12/39 okrož. s. Celje). Zakon normira dopustni delovni čas za dan in ne za teden. Namen zakona je, preprečiti izkoriščanje delavca s tem, da se razširi delovnik ipreko določenega števila ur, ker je delavec potreben odmora in bi šlo prekomerno dnevno delo na škodo njegove delovne sile. Izravnanje delovnega časa v okviru delovnega tedna dopušča z. o z. d. samo v § 8, t. 4. (Ut 433/39). Delovni čas v industrijskih podjetjih. Za zaščito delovnega časa po § 6 zakona o zaščiti delavcev ni dovolj, da ima podjetje vse znake industrijskega podjetja po § 32 o. z., temveč mora biti industrijsko po §u 6 zakona o zaščiti delavcev, to je v podjetju mora biti zaposlenih najmanj 15 delavcev. Oznaka §a 32 obrtnega zakona se omejuje izrecno na Področje obrtnega zakona. (Ut 458/36). Nadurno delo šoferjev zaščiteno. Obrti prevažanja blaga z avtomobili ni mogoče uvrstiti med ona prometna podjetja, ki jih ima v mislih določba § 6, t. 5 zakona o zaščiti delavcev, kot so: železnica, brodar-stvo, tramvaj, pošte, brzojavi, telefoni in podobna podjetja, za katera bo resorni minister šele določil delovni čas. Za obrt prevažanja blaga z avtomobili velja kot 'tudi prometno po § 1 z. o z. d. določba toč 6, § 6 cit. zakona, ki določa 8 do 10 urni delovni čas po naravi in teži posla. (Ut 153/40). — S to odločbo je Vrhovno sodišče spremenilo prejšnjo nasprotno sodbo Stola sedmorice odd. B Rv 745/39 z dne 18. oktobra 1939. Kavarniška kuharica je pomožno osebje. Kavarniška kuharica je v neposredni zvezi z organiziranim delom kavarniškega kot obrtnega podjetja in jo je zato šteti med pomožno osebje v smislu §a 3 zakona o zaščiti delavcev. Važno je predvsem, da je bilo njeno glavno delo kuhanje kave, kar je smatrati za glavni Predmet kavarniškega obrata kot obrtnega podjetja. (Ut 83/37. Prekočasno delo natakarjev. Četudi je tožnik (plačilni natakar) sam želel biti zaposlen tako, da je vsak drugi teden delal Bolgarska umetnost po 10 ur, se s tem še ni odpovedal plačilu za nadure. Tudi molče se ni odpovedal temu, kar je imel odsluženega na nadurah. Toženka misli, da se je smelo normalno 10 urno dnevno delo podaljšati vsaj v smislu §a 8/4 zak. o zaščiti delavcev za eno uro dnevno in da se je mogel tožnik odpovedati plačilu vsaj za te nadure. Tudi to je nedopustno. Ker je imel tožnik mesečne prejemke, se mora vzeti za osnovo izračunanje znesek pogojenih mesečnih prejemkov. Ta znesek je deliti s številom dni, ki so bili pogojeni kot delovni dnevi. — Toženka je prikrajšala tožnika za 93 prostih dni, ker bi moral dobiti namesto v nedeljo en dan v tednu prosto. Tožnik ni bil dolžan delati na take dni; ker pa je delal, mora biti za to posebej plačan. (Ape-lacijsko sodišče II Pl 28/39). Obresti zapadle nadurne mezde. Pri izločevanju nadurne mezde je dopustno zahtevati plačilo zamudnih obresti od celotne vsote na ta način, da se vtožuje od celotne vsote za polovico časa nazaj, ker ostane računski efekt isti, kot če bi se te računale od zapadlosti vsakokratnega izplačila. (Prizivno sodišče Novo mesto Pl. 464/36). — Stol sedmorice odd. B je potrdil pravilnost tega stališča s sodbo Rv, 204/37. II. PLAČA V BOLEZNI, PRIČEVANJU IN DRUGIH ZADRŽKIH. (§ 219 o. z.) Tudi ob ponovnem obolenju ima delavec pravico do plače po § 219 o. z., čeprav od prejšnje bolezni še ni minilo 14 dni. (Rv 393/39). Delavci pri javnih delih mestne občine so v pogodbenem službenem razmerju, četudi občina imenuje zaposlitev kot »podporo«, in imajo zato tako delavci Po § U54b o. g. z. za primer bolezni pravico do plače do 1 tedna. (III P 345/37 okr. sod. Maribor). Tudi v bolezni preko 1 tedna ima delavec pravico do plače za 1 teden po § 219 o. z. — Sneg, ki je preprečil nadaljnje delo, pa je po § 220 o. z. okolnost na strani delodajalca in mora dobiti delavec za tako preprečenje dela plačilo. (III Pl 99/38 in III Pl 250/38 okrož. sod. Maribor). Prijava bolezni. Če delavec dolžnosti iz drugega odstavka § 219 o. z. ne izpolni, če ne javi zadržka službovanja zaradi bolezni ali drugih važnih razlogov, ne predloži izpričevala, ima pač službodajalec Pravico zahtevati izpolnitev teh dolžnosti ali pa odškodnino zaradi neizpolnitve, ni pa zaradi tega ugasnila delavčeva pravica iz prvega odst. § 219 o. z., torej do plačila. Tudi ob ponovnem obolenju ima delavec pravico do polne mezde po § 219 o. z., ker ni mogoče uporabljati odredb iz § 326 o. z. analogno za primere iz § 219 o. z. (Stol sedm. odd. B 5. II. 1935). 1 Pričevanje je važen vzrok po § 1154 b o. d. z. oziroma § 219 o. z. (Mnenje polnoštevilnega zbora Stola sedmorice odd. B od 25. oktobra 1922 predst. 455/B.) — Pričevanje pred sodiščem je javnopravna dolžnost vsakega državljana. Priča se ji ne more odreči. Sodnemu pozivu se mora pokoriti. Poziv na Pričevanje pred sodiščem je torej smatrati za važen vzrok v smislu § 1154 b o. d. z, ki se tiče osebe službojemnika in obdrži zaradi tega pravico na plačilo v primeru poklica k sodišču za pričo vzlic neopravljenemu delu. Tak važen vzrok so imeli zaknnodavci v mislih poleg CTirodnih pojavov, kakor potres, povodenj in drugih zumnjih zadrž- kov, kakor motenje prometa, ki niso v nobeni zvezi s službojemnikovo osebo in jih ta ne more ne povzročiti ne preprečiti. Službo j emnik ima 'torej pravico na plačilo kot priča tudi tedaj, če je sam Povzročil poziv na sodišče. Odtegljaji pri mezdi v bolezni. V § 219 o. z. ni določbe, da ima delodajalec pravico odbiti delojemalcu to, kar delojemalec prejme na temelju javnopravnega zavarovanja. (Rv 19/35). § 219 o. z. tudi za drž. železnice. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo II P 540/35 v tožbi nestalnega delavca v delavnici državnih železnic v Mariboru proti Državnemu zakladu razsodilo, da velja tudi za take delavce pri državni železnici § 219 o. z., ne pa § 1154 b II o. d. z. glede na § 433 o. z. in glede na § 426 o. z., ki je vsa nasprotna določila razveljavil. Državni (pravobranilec se proti tej sodbi ni pritožil. Orožne vaje po § 219 o. z. Delojemalec, ki je po vsaj 14 dnevnem službovanju vpoklican na orožne vaje. ima pravico do mezde do največ enega tedna po § 219 o. z. (Rv 404/40). Ponovne orožne vaje. Iz besedila § 221 oz. z. ne sledi, da orožne vaje Pretrgajo službeno razmerje. Bilo bi pa socialno krivično in proti intencijam zakona, naj zaradi izjemnih razmer, ko država potrebuje vojno silo, trpi socialno šibkejši, to je službojemalec, ne pa službodajalec. Zato je prisoditi tožniku še mezdo za tri tedne drugih orožnih vaj. Pač pa si mora tožnik pustiti vračunati odgovarjajočo naknado. ki jo je med tem časom prejel od države. — To prizivno sodbo okr. sod. Pl 1341/39 v Ljubljani je potrdilo Vrhovno sodišče pod Rv 117/40. m. IZSTAVITEV (§ 220 o. z.). Akordant nima pravice do posebnega plačila za čiščenje strojev, ker so v akordnih postavkah vkalkulirana tudi vsa ona potrebna pripravljalna dela, brez katerih je produktivno delo nemogoče. Inventura ni oni v § 220 o. z. mišljen slučajni dogodek, ki preprečuje delojemalca pri delu, temveč je že predvidena s samo delovno pogodbo. Ustavitev obrata ob inventuri je bila od tožeče stranke že predvidena in zato nima pravice do mezde ob ustavitvi dela pri inventuri. (Ut 138/36). Sporazumno praznovanje. Dogovor glede brezplačnih dopustov med delojemalci in delodajalci je v smislu § 220 in § 251 o. z. veljaven le 'tedaj, če gre za zboljšanje de-lojemalčevih pravic. Ako se torej sporazumno z delavci določi skrčen delovni čas, ker bi bilo sicer treba nekatere delavce odpustiti, delavci nimajo pravice zahtevati mezdo po § 220. o. z, ker je ta dogovor sklenjen v korist delojemalca in pomeni zboljšanje proti določilu § 220 o. z. IV. ODPUSTNI RAZLOGI Upravičena odklonitev dela. Kvalificiran delavec, ki je bil sprejet za kleparska dela, je upravičeno odklonil naročeno delo nižje vrste, čiščenje kanalov in nošenje zabojev in je zato smel zapustiti službo ter zahtevati plačilo odpovedne dobe. — Četudi je bil bolan več kot teden dni, mu gre po § 219 o. z. mezda za en teden. (Rv 574/34). Obratovalni in delovni čas. — Upravičeno odklonjeno delo. Četudi je po ministrski naredbi o odpiranju ih zapiranju obratovalnic od 6. aPrila 1929 in po banski naredbi od 6. maja 1930 dovoljeno bivanje in delo v obratovalnici za lastnika in nje- gove rodbinske člane v odpiralnem času preko zakonito dopustnega delovnega časa, je bivanje in delo drugega pomožnega osebja v tem času v obratovalnici prepovedano, celo pod kaznijo, če dovoli upravna oblast, je tako prekočasno zaposlovanje pomožnega osebja možno ob inventa- riziranju. Ker pa toženka takšnega dovoljenja oblasti ni imela, ni bila upravičena zahtevati od tožiteljice dela preko 18. ure za inventariziranje in za prakticiranje angleške sobote, toženka pa v to ni bila ob-vezazna. Odpust zaradi odklonitve takšnega dela je bil tedaj nedopusten. (Ut 74/31). Zadržavanje mezde — razlog za izstop. Tožnik je upravičeno sredi tedna in med delovnim časom zapustil delo in zahteval odškodnino za odpovedno dobo, ko mu tožena stranka ni plačala ob koncu tedna zapadle mezde in te zamude tudi do srede prihodnjega tedna ni opravičila. (Rv 62/35). V. VARSTVO ZAUPNIKOV Zaupniku je treba sporočiti vzrok odpusta. Če se hoče zaupnik pred neopravičenim odpustom braniti, mora vedeti, zakaj je bil odpuščen. Le če se more proti nezakonitemu odpustu braniti, je zadostno zavarovan kot zaupnik. Zato je dolžnost in logična posledica varstva zaupnikov, da jim delodajalec Pove vzrok odpusta ali vsaj poskrbi, da zaupniki vsaj indirektno Bolgarska umetnost zvedo, zakaj so bili odpuščeni. Odpust zaupnika brez navedbe vzroka je bil neupravičen in nedopusten in zadenejo toženo delodajalko vse posledice tega odpusta. Z objavo žaljivega članka Proti toženi delodajalki je tožnik kršil meje dolžnosti zaupnika, ki so navedene v § 119 b in g zak. o zaščiti delavcev in dal povod za njegov odpust. Od časa, ko je tožena delodajalka navedla objavo tega dopisa kot razlog odpusta, službeno razmerje ne obstoja več. (S to sodbo okrajnega sodišča na Prevaljah C 212/27, ki je menda prva tovrstna zaupniška tožba v Sloveniji, zastopana še po rajnkem pisatelju in kasadjskem sodniku v p. Franu M i 1 č i n s k e m u in jo je potrdil Stol sedmorice odd. B s sodbo RV 784/29, je bil dan šele pravi smisel § 119 zak. o zaščiti delavcev, ki prepoveduje odpuščanje ali preganjanje delavskih zaupnikov zaradi pravilnega izvrševanja njihovih dolžnosti po določbah tega zakona. Pozneje je izšlo še več podobnih razsodb o varstvu zaupnikov). Podaljšanje zaupniške funkcije do drugega leta. Iz člena 3. navodil za volitve zaupnikov je razvidno, da smejo ostati zaupniki še nadalje v svoji funkciji, toda najdalje za leto dni, če se volitve ne izvedejo v mesecu januarju, in v primeru, da se v januarju volitve ne vršijo, še dalje, če zaupniki funkcije sami ne odložijo. Funkcija delavskih zaupnikov je stalna in neprekinjena institucija v varstvo delavskih interesov. (Rv 452/36). Generalni odpust zaupnikov. Pravilno je pravno mnenje spodnjih stopenj (okrajno in okrožno sod. Celje)1, da generalna odpoved za tožitelja kot delavskega zaupnika ni bila pravno obvezna, ker ni vsebovala podrobnega razloga za odpust. Če je tožnik kršil le funkcije delavskega zaupnika v smislu § 109 zak. o zašč. del. bi smela toženka zahtevati od Inšpekcije dela, da vzame tožniku funkcijo zaupnika po čl. 112/2 zak. o zašč. delavcev. (Rv 950/37). Zaupnika se sme odpustiti ob zakonitem razlogu. Iz vsakega, v zakonu za razvezo službenega razmerja ustanovljenega razloga, more in sme delodajalec razvezati službeno razmerje tudi z delavcem-zaup- nikorn. Posledica razveze službenega razmerja, je po § 112 o. z. d. prestanek njegovega zaupniškega mandata. (Rv 393/39). Dokazno breme na strani delodajalca. Delodajalec mora torej kakor vsak, ki zatrjuje, da je bil po zakonu upravičen v pravno učinkovito dejanje, izkazati, da je mogel odpustiti zaupnika po zakonu. On mora torej izkazati, da je imel ob odpustu razlog za to in da torej zaupnika ni odpustil zaradi pravilnega izvrševanja zaupni-ških dolžnosti. (Ut 149/33). Upravičen razlog odpusta. Pomanjkanje dela. Zakon prepoveduje odpust in preganjanje zaupnika. Ne nalaga pa delodajalcu dolžnosti, da zaradi zaposlitve delavca-zaupnika nosi gospodarske žrtve. Odpust zaupnika je torej dovoljen, če to zahteva gospodarska korist podjetja, če bi sicer podjetje trpelo škodo, torej doprinašalo žrtve. (Ut 391/33). Stavka je v vsakem primeru razlog za takojšen odpust zaupnika, ki se udeležuje stavke. (Rv 646/37). Zasedanje tovarne je protipravno dejanje. Ni zakonite določbe, ki bi opravičevala zasedanje tovarne po delavstvu radi kršenja pogodbenih obvez. Na tem ne spremeni ničesar niti dejstvo, da je ostala tož-nica med zasedanjem v tovarni kot zaupnica in vršila posle delavskega zaupnika. Svojstvo zaupnika in vršenje posla delavskega zaupnika ne daje zaupniku po nobenem zakonu pravice do zasedanja tuje lastnine proti lastnikovi volji. Zato je bil podan važen odpustitveni razlog po § 239 o. z. Odpust ni zakasnel, ker je zasedanje tak protipravni čin, ki se ustvarja vsak trenutek ponovno, dokler traja zasedanje. (Rv 679/38). Pravice podjetja, ki je zakrivilo stavko. Če je nastala stavka zaradi neznosnih delovnih razmer, ki so vladale v podjetju, — plačevanje nizke mezde, nepravilno zaračunavanje nadur, šikaniranje in zmerjanje delavcev, neopravičeno nalaganje kazni in odtegljajev, pristransko postopanje pri dodeljevanju dela in povišanju mezd, nehigienične razmere v prostorih, — se podjetje proti tretjim osebam ne more sklicevati na višjo silo, ker je tako stavko samo zakrivilo. (Stol sedmorice odd. B, dne 28. marca 1939). — S to sodbo je odločalo Najvišje sodišče o isti stavki in v istem podjetju, kakor s svojo sodbo Rv 679/38 o posledicah zasedanja tovarne za delavstvo. Namestniki zaupnikov niso zaščiteni po § 119 zak. o zaščiti delavcev, ker oni de- sodiščem. Po čl. 100 Ustave sodišča pri izrekanju pravice niso pod nobeno oblastjo, ampak sodijo po zakonih in po uredbah, ki so izdane na podlagi zakonov in ki imajo kot splošne in abstraktne pravne norme v obče moč zakonov. Čim je torej prvo sodišče kod nesporno ugotovilo, da se v Bolgarska umetnost iansko še ne izvršujejo funkcij zaupnikov. (Rv 430/38). Žaljivo obnašanje, vzrok odpusta. Delodajalec sme odpustki zaupnika, če je težko žalil in oklevetal Predilniškega mojstra. Rok za odpust v smislu § 239/6 o. z. začenja z dnem zaznanja, da je bila obdol-žitev izmišljena in neresna, ne pa že z dnem zaznanja obdolžitve. (Ut 36/40). Zanemarjanje zaupniških dolžnosti more biti v smislu § 112 zak. o zašč. del. samo razlog, da bi Inšpekcija dela vzela tožencu mandat delavskega zaupnika, ne more pa biti odpustitveni razlog s strani službodajalca. Tak razlog more biti le izven poslov tožilčevega zaupniškega poslovanja. (Rv 950/37). Vrednost ministrskega uverenja in odloka banske uprave o odpifstu zaupnika pred § 112 d zakona o zaščiti delavcev predpisani postopek glede tožnika ni vršil, ie pravilno izreklo, da zanj nista obvezna niti ministrsko uverenje in niti odlok banske uprave, ker nista osnovana na zakonu. Prizivateljica se torej ne more sklicevati na to, da je doba tožnikovega zaupni-škega poslovanja prenehala. (Pl 423/37, okr. sod. Celje). — Pravno pravilno je ocenilo prizivno sodišče vrednost ministrskega uverenja in odloka banske uPrave, ko je izreklo, da niti prvo, niti drugi nista obvezna za sodišče. Saj je podsodno kot nesporno ugotovljeno, da ni bil uveden proti tožitelju postopek pri Inšpekciji dela po čl. 112 zak. o zaščiti delavcev. (Rv 950/37). Odpoved zaupniku po razveljavi mandata. Delavskemu zaupniku je moči odpovedati, čim je pravnomočno odločeno, da njegov mandat ne obstoji več. Neodločilno ie, ali je bila pravnomočna upravna odločba tožiteljem že vročena ali ne. (Rv 583/37). VI. IZ ZAŠČITE NAMEŠČENCEV Možna je tudi mesečna odpoved. Prizivno sodišče se ne pridružuje pravnemu na-ziranju prvega sodišča, da je mogoče razvezati službeno razmerje trgovskega nameščenca edino s potekom koledarskega četrtletja. Pač pa se mora odpovedni rok končati na poslednji dan koledarskega meseca, tudi, če je bil dogovorjen 6 tedenski odpovedni rok. (Prizivno sodišče Maribor Pl 243/34, Stol sedmorice odd. B je potrdil to sodbo. Rv 537/34). Tkalski mojster, ki opravlja pretežno nadzorstvene posle, je nameščenec. (Rv 320/35). Kvalifikacija tkalskega mojstra. Ce opravlja v glavnem manuelne posle in ne v pretežni večini nadzorstva, ni nameščenec in ne spada med višje netrgovsko osebje. Za njega velja torej le 14 dnevna odpovedna doba kot za pomožno osebje. (Ut 125/35). Zakonita odpoved v okviru četrtletja. Vsak odpovedni rok po zakonu se mora končati ob koncu koledarskega četrtletja, torej 6 tedenski, kakor tudi 3 mesečni, 4 mesečni in 5 mesečni. (Stol sedm. odd. B, 22. nov. 1934). Dopust. Za dosego odškodnine za neizrabljen dopust delojemalcu ni treba dokazovati, da je dopust zah'teval, a ga ni dobil. (Rv 953/34, Rv 510/3«), Prosti čas med odpovedno dobo. Če službojemalec ni delal v času odpovedne dobe, katero je prejel plačano, ne more za ta čas še posebej zahtevati plačila dopusta. (Okrožno priz. sodišče Maribor III Pl 183/40). Odpravnina nameščenke. Navadna pisarniška nameščenka nima pravice do odpravnine. ker ji ni bilo poverjeno opravljanje višjih trgovskih ali višjih tehničnih poslov v smislu § 33, odst. 1 o. z. Kdor je opravljal le pisarniške Posle, ni inicijativ-no sodeloval na tem. kako naj se trgovsko ali 'tehnično razvija podjetje. Od njegovega dela ni bil direktno odvisen uspeh, ker je izvajal le pisarniške zasnove komercialnega ali tehničnega vodstva. (Rv 657/34). Odpravnina in pokojnina. Z golim zasi-guranjem pričakovane pokojnine služboje-malcu za daljnjo bodočnost ni pomagano. Namen zakona ne bi bil dosežen, če se odreče službojemalcu odpravnina zgolj zaradi tega, ker je zavarovan. Šele takrat odpade odpravnina, če je službojemalec ob izstopu iz službe že preskrbljen s pokojnino. Tudi likvidacija toženega podjetja ne more vzeti službojemalcu pravice do odpravnine, če se bo ob likvidaciji rešilo vsaj 20% akcijskega kapitala, to je čez 600.000 din, iz katere vsote bo toženka pač lahko plačala odpravnino. Ali dobijo delničarji več ali manj odstotkov od svojega v delnice naloženega kapitala vrnjenih, se ne jemlje v poštev, ko so po zakonu morali že od vsega početka s tem računati, da se jim vrne delniška glavnica šele po izpolnitvi vseh obveznosti. (Okrožno sod. Ljubljana, Cg II a 31/33, Apel. sod. 1 Pl 117/33). Nadzorstveni posli pri montaži stroja ne spadajo med manuelna dela, ampak med dela nameščencev. Če tak nameščenec 'tu in tam prime tudi za ročno delo, mu ta okolnost kot pretežno nadzorstvenemu delu, še ne jemlje značaja nameščenskega dela, kakor tudi ne dejstvo, če si tak nameščenec obleče delavsko obleko. Oboje skupaj, to ie nadzorstvo pri montaži stroja in delo v pisarni, predstavlja zaposlitev nameščenca, ne pa nianuelnega delavca. (Prizivno sod., Maribor, III Pl. 41/40). Posli višje vrtte. Pravilno je naziranje, da spada opravljanje nadzorstva pri montaži strojev med višje posle. Vendar tožnik ni spadal med osebe, ki se po § 3, t. 2 zakona o zaščiti delavcev ne smatrajo za pomožno osebje po tem zakonu, ker so jim poverjeni posli višje vrste. Saj ie pod-sodno ugotovljeno, da je služil tožnik za več kot skromno mesečno plačo din 950, oziroma din 1200 in da mu ie 'tožena Poprej sama priznala in tudi plačala večji del nadur. Njegov visoko doneči naslov »administrativnega in tehničnega vodje« torej ne najde opravičbe v ugotovljenih dejanskih razmerah. — Vrhovno sodišče Rv 160/40). VII. RUBEŽ RUDARSKE MEZDE. Rudarske mezde so ostale tudi po uveljavitvi novega izvršilnega postopnika ne-rubljive. (Ut 114/38, Ut 372/39). Razlika med rudarji in drugimi delavci. V § 207. rudarskega zakona govori zakon le o rudarjih in o delavcih pri pečeh in le ta določa, da so njih mezde nerubljive. Ne določa pa tega na splošno za delavce. Rudarji so pa samo 'tisti delavci, katerih delo je v zvezi z rudarjenjem kot takim. Delavci, ki delajo v drugih panogah rudniškega podjetja in ne pri rudarjenju, niso rudarji. Njihova mezda je torej rubljiva. (Rekurzno sod. Ljubljana, 27. aprila 1940). Elektrikarjeva mezda pri rudniku. Ker rudarski zakon ne pozna posebne razvrstitve delavcev, razen v lastnike rudnikov, njihove uradnike in paznike, spada brez-dvomno delavec-elektrikar, ki je zaposlen pri strojih tako nad zemljo in pod njo, v kategorijo delavcev in ga tako varuje določba § 207 rudarskega zakona, ki je še v veljavi. (Rekurzno sodišče Novo mesto, 28. julija 1928). VIII. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ORGANIZACIJE. Organizacija, ki izsili odpust službojeni-ca iz službe, ker je službojemec prenehal biti njen član, je odgovorna za škodo, ki jo je utrpel odpuščeni službojemec. (Rv 370/37). Nedopustna zahteva organizacije. Določba kolektivne pogodbe, da se smejo sprejemati na delo samo člani sindikalne organizacije, je nedopustna. (Državni svet, S. Glasnik, min. notr. zad. 1937). IX. MINIMALNE MEZDE. Kljub uredbi o minimalnih mezdah je dopustno brezplačno vežbanje v tovarni. Prizivno sodišče je mnenja, da tožnik od svojega vstopa pri toženki od 1. avgusta 1939 do 14. septembra 1939 ni bil niti učenec v smislu § 52 o. z., niti pomožni dela- Bolgarska umetnost vec v smislu čl. 1 uredbe o določanju minimalnih mezd s pravico do mezde, določene v tej uredbi, ampak, da je bil samo na vežbanju v svrho, da se izuči ročnega tkalstva. Ker pa se je tožnik sam in Prostovoljno ponudil na brezplačno vežbanje in se je za ta čas izrecno odrekel vsakemu iPlačilu in je tak dogovor v vsakem oziru veljaven, ne more naknadno zahtevati plačila mezde. (Prizivno sod. Maribor, Ul Pl. 197/40). Vrhovno sodišče je tako-le potrdilo to pravno mnenje. Uredba o minimalnih mezdah daje, kakor sama določa v čl. 1, svojo zaščito le onemu pomožnemu osebju, ne glede na spol, ki daje stalno ali začasno v najem svojo umsko ali telesno moč za n a-g r a d o. Težišče, po katerem se ravna krog zaščitenih oseb po tej uredbi, je tedaj v odplatnosti delovnega razmerja, tako da so izvzeta od zaščite po tej uredbi vsa delovna razmerja, katerim manjka ta pogoj. Dogovor o neodplatnosti odreka revizija pravnoveljavnost, vendar po krivici. Kolikor hoče revizija z očitkom nesocialnosti uveljavljati pravnopomotno Presojo z vidika § 879/1. o. d. z., je treba odgovoriti, da ni videti nič nemoralnega v obvezi, da se bo tožitelj nahajal v podjetju tožene stranke v 6 tedenskem brezplačnem vežbanju. (Vrhovno sodišče, Rv 401/40). Okrajno sodišče Maribor pa je v tej zadevi kot prva instanca po našem mnenju popolnoma pravilno tolmačilo uredbo o minimalnih mezdah tako, da je neodplatno službovanje tožnika, ki ni bil nikak vajenec, nemogoče in obsodilo toženo tovarniško podjetje, da mora tožniku za teh 6 tednov zaposlitve plačati vsaj minimalno mezdo. Z nasprotno odločbo Vrhovnega sodišča so sedaj na stežaj odprta vrata izrabljanju delojemalcev-začetnikov po tovarnah, ki se je itak' močno razpaslo. Kajti če je dopustna kliub uredbi o minimalnih mezdah 6 tedenska neodplatnost, je možno tako izkoriščanje tudi 6 mesečno in dalje, kar pa je vendar zakonodajalec hotel ravno preprečiti z uredbo o minimalnih mezdah. Minimalne mezde že po prvi uredbi tudi : a nameščence in kvalificirane delavce. Naziranje prizivne stopnje (Okrožno sod. Maribor), da se nanaša uredba o določanju minimalnih mezd v »Sl. 1.« z dne 13. februarja 1937 le na nekvalificirane delavce, ne pa tudi na kvalificirane nameščence, je v odločnem nasprotju z odstavkom 4, čl. 1 citirane uredbe. Po tem določilu se razumejo pod pomožnim osebjem po tej uredbi vse osebe, ki dajejo stalno, ali začasno v najem svojo umsko ali telesno moč za nagrado in so zaposlene v podjetjih, navedenih v čl. 32 te uredbe. Uredba predvideva torej določitev minimalnih mezd za vse pomožno osebje, v prvi vrsti seveda za nekvalificirane delavce, pa tudi za kvalificirane delavce in nameščence. (Stol sedmorice odd. B, Rv 390/39). X. SIROMAŠKA PRAVICA Ženi pripada siromaška pravica, četudi ima mož skromne prejemke. Saj mož ne odgovarja tudi za stroške, ki nastanejo njegovi ženi v sodnem postopanju. Neme-rodajno je tudi, da si je pritožilka najela zastopnika. Saj še ni gotovo, če in kdo ga bc plačal. (Okrožno sodišče Maribor, Kž 61/33). Sresko načelstvo je dolžno le poveriti navedbe občine v uverenju o imovinskein stanju; ne more pa samostojno presojati, ali gre prosilcu siromaška pravica ali ne. (Banska uprava Dravske banovine II No 22.853/4). Oprostitev od takse za pooblastilo. Učinek priznanja siromaške pravice se začenja oni dan, ko se izroči sodišču prošnja s potrdilom o imovinskem stanju, ter velja za- vse spise, vsa dejanja in vse listine, ki je nastala za nje po predpisu § 2 tega zakona taksna obveznost tega dne in pozneje. Ta oprostitev od takse velja tudi za pooblastila, ki jih izstavljajo stranke odvetnikom. Pooblastilo pa mora biti podpisano šele tisti dan, ko se vloži prošnja za priznanje siromaške pravice. (Dravska finančna direkcija št. 6668/3-V-eks 1935. — Rekurzno sodišče Maribor, lil Pl 344/40). Odrezavost Angleški konservativni politik Birkenhead je govoril na volilnem zborovanja. V govora je med dragim rekel: »In zdaj vam hočem poročati, kaj je storila vlada za vsakega od vas.«. — »Nič!« je zavpila neka ženska na galeriji. »Moja cenjena dama,« je takoj odgovoril Birkenhead, »motna luč v tej dvorani mi žal ne dopušča, da bi videl vaše dražesti, ki jih brez dvoma imate, tako da ne morem z gotovostjo reči, ali ste devica, ali vdova, ali priletna gospa. Vsekakor vam pa jamčim, da vam lahko dokažem, da nimate prav. Ako ste čista devica, smo vam dali volilno pravico. Ako ste zakonska žena, smo po večali zaposlitev in zmanjšali življenjske stroške. Ako ste vdova, smo vam dali pokojnino. Ako pa niste nič od vsega tega, ako ste toliko neumna, da pijete samo čaj — no, smo pa zmanjšali davek na sladkor.« Če hočete biti Američan Dale Carnegie postavlja šest pravil, ki se jih je treba držati, če hočeš imeti prijatelje, oziroma če hočeš, da te bodo imeli ljudje radi: 1. Pokaži odkritosrčno zanimanje za usodo soljudi! 2. Smej se! 3. Vedi: Za vsakega človeka je njega priljubljeni... vo ime najlepša in najpomembnejša beseda od vsega besednega zaklada! 4. Dobro poslušaj! Pusti, da drugi govori o sebi! 5. Govori predvsem o stvareh, ki zanimajo drugega! 6. Vedno in brez pridržka računaj s samozavestjo drugega! Kako prepričati ljudi? Kako prepričati ljudi? Če hočeš prepričati ljudi ah človeka o katerikoli stvari, ne smeš dokazovati tako, kot da ti vse bolje veš, še manj se smeš prepirati, ker prepir doseže prav nasprotno, in nikakor ne smeš žaliti, temveč drži se teh-le dvanajstih pravil: 1. Najboljši način dokazovanja je, da se vnaprej izogneš sporu zaradi obravnavane stvari. (Bolje je psu izogniti se, kakor se dati ugrizniti. Tudi če psa u-biješ, nisi s tem ozdravil ugriza.) 2. Spoštuj nazore drugega! Ne reci mu, da nima prav! 3. Ako si se zmotil, hitro in s poudarkom priznaj. 4. Najprej poskusi s prijaznostjo! 5. Pusti, da bo najprej drugi rekel »da«. 6. Bodi skromen in pusti drugemu veselje, da on vodi pogovor! Ne pretiravaj svoje vrednosti in svojih zaslug, saj v sto letih bomo predvidoma skoraj vsi pozabljeni. 7. Mirno pusti drugega, da misli, da je tvoja misel njegova ideja! 8. Poskušaj odkritosrčno gledati na stvari s stališča drugega! 9. Vživi se v želje drugega! 10. Priznaj mu, da pošteno misli! 11. Nazorno povej svoje misli! 12. Povabi drugega na tekmovanje! Milica Stupan: Učenje tujih jezikov v srednji šoli Slovenci smo majhen narod in usoda članov malega naroda je ta, da se morajo učiti jezikov1 drugih večjih narodov, če se hočejo obdržati v gospodarskem in kulturnem življenju na površju. Zato je pripadnik malega naroda, torej n. pr. Slovenec, zlasti v letih učenja duševno mnogo bolj obremenjen kakor pripadnik velikega naroda, n. pr. Anglež. Z angleščino, ki je svetovni jezik, je lahko prišel Anglež okoli sveta, saj je povsod našel ljudi, ki so govorili angleški. Ves ta čas, ko se mu ni bilo treba učiti tujih jezikov, je lahko porabil Anglež za to, da se je nemoteno poglobil v razne panoge znanosti in umetnosti. Zato je tudi značilno za pripadnike velikih narodov, da nimajo daru za jezike, kakor pravimo, da imamo ravno mi Slovenci rek:- Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Vsak dan lahko opazujemo v naši ožji domovini, da se tukajšnji Nemci še po dvajset ali več letih bivanja v naši državi niso naučili slovenščine, medtem ko se nauči slovenska služkinja nemščine v nekaj mesecih, če ne celo tednih. Vzrok ne tiči v večji nadarjenosti za jezike, ampak v duševni prilagodljivosti, ki je značilna za majhen narod. Članu velikega naroda se enostavno podzavestno upira, da bi se moral priučiti jeziku malega naroda, saj mu itak potrjuje vsakodnevna izkušnja-, da najde povsod uslužne ljudi, ki znajo njegov materni jezik. Slovenski otrok je zato v primeri s svojim angleškim, francoskim ali nemškim drugom preobremenjen z učenjem jezikov. Pri nas se morajo že ljudskošolski otroci poleg materinščine seznaniti še s srbohrvaščino, ki je sicer soroden, a vendar različen jezik. Srednješolcu pa vtepajo razen tega v glavo še najmanj dva živa in dva mrtva tuja jezika, tako da bi moral praviloma obvladati šest jezikov, poleg materinščine in srbohrvaščine še nemščino in francoščino ali italijanščino, pa še grščino in latinščino. Ni čuda, če potem odpove vsak mladi človek, ki ni za jezike poseb- no nadarjen in če končno ne zna nobenega jezika dobro, še materinščine ne, pri tem pa tudi nima časa, da bi se poglobil v druge Predmete, ki jih bo v življenju morda nujno rabil. Zato bi bilo prav, ko bi pri nas Slovencih končno začeli sestavljati učne načrte ljudje, ki imajo smisel za mladega človeka in za praktično življenje, ne pa ljudje, ki tičijo še vedno z obema nogama v stari klasični gimnazij, iz katere so sami izšli. Predvsem bi bilo pri nas Slovencih, ki smo prisiljeni učiti se živih tujih jezikov, potrebno, odpraviti ali vsaj omejiti pouk mrtvih jezikov. Na vsak način bi brez škode lahko popolnoma odpadla grščina, latinščina bi se pa naj poučevala samo v višjih razredih in samo v toliko, kolikor je praktično potrebna za razumevanje latinske terminologije, ki je upeljana v nekaterih panogah znanosti, n. pr. v medicini in farmaciji, botaniki, zoologiji itd. Da bi se naši dijaki morali učiti težke latinščine in grščine zato, da bi lahko v originalu čitali dela grških in rimskih klasikov, je zahteva, ki spada med staro šaro. Res so med njimi dela, iz katerih lahko mnogo pridobimo, a dijak jih bo lahko užival ravno tako ali še mnogo bolj, če jih bo čital v dobrem slovenskem prevodu. V dvojno korist mu bo celo, če bo čital tako delo v materinščini; kajti poleg jedra, ki ga bo izluščil iz vsebine, bo pridobil na znanju materinščine, če bo prevod res prvovrsten. Materinščino pa rabi vsak človek najbolj in nikoli je ne zna dovolj dobro, saj bo samo oni, ki dobro obvlada svojo materinščino, uspešno napredoval pri učenju tujih jezikov. Toliko se vedno govori o visokem pomenu klasične izobrazbe, o nevenljivi vrednosti del grških in rimskih klasikov. Najbrž se je ta bajka zato tako dolgo ohranila, ker od takrat, ko zapusti šolske klopi, ne čita nihče več klasikov z izjemo profesorjev, ki se s tem bavijo in ki seveda morajo svoj predmet zagovarjati. Če pa odrasel, kritičen človek prime po dolgih letih spet v roke klasike, jih bere z drugačnim občutjem kot v mladih dneh. Res je v njih obilo žlahtnih misli in dragocenih zrnc, predvsem o ljubezni do domovine. Mnogo pa najde tudi mest, ki so tuja današnjemu čustvovanju ali ki so celo nasprotna sedanjemu nravnemu pojmovanju, Če že smatramo, da je v starogrških in rimskih klasikih duh, ki ga slovenski dijak ne more pogrešati, se pa moramo zavedati, da je še mnogo več nravnih vrednot v globoki modrosti daljnega vzhoda, v delih starokitajskih in staroindijskih mislecev, ki so vsa pacifistična, Prožeta glo- Bolgarska umetnost II. pr. naziranje, da niso vsi ljudje enakopravni (suženjstvo!), najrazličnejše okrutnosti, zagovarjanje smrtne kazni in sploh premajhno spoštovanje človeškega življenja, ki je vendar največja dobrina na svetu in ki ga ni mogoče več nadomestiti, kadar je uničeno; dalje krvoskrunstvo (Oj-dip!) itd. Tudi fatalistično pojmovanje moči usode, kakor ga izražajo vsi starogrški klasiki s Sofoklejem na čelu, bi lahko do-tičnega, ki bi se navzel 'takega duha, dovedlo do tega, da bi se ne vrgel dovolj odločno v življenjski boj, češ, kakor nam je usojeno, tako pa bo. Zdi se mi, da bi bilo bolje za razvoj človeštva, če ne bi tako brez pridržkov vedno samo hvalili starih časov, če bi se sami zavedali in dopovedali tudi mladim ljudem, da je bila starogrška in rimska doba prepojena z nasiljem in samozvanostjo, krvjo in solzami, da je ideal lepše bodočnosti precej drugačen. boke ljubezni do vsakega živega bitja, celo do najmanjše živali. Velika škoda je, da mladi ljudje v srednji šoli o tem komaj mimogrede slišijo, namesto da bi tudi ta najvažnejša dela prečitali v šoli, seveda v polnovrednem slovenskem prevodu, ne v sanskritu ali starokitajščini. Še sreča, da ne zahtevajo od srednješolcev! učenja hebrejščine, saj bi bila še skoraj bolj upravičena zahteva, da naj čitajo dijaki sveto pismo stare in nove zaveze v originalu kakor pa stare grške in rimske pisatelje. Latinščino pa smatrajo mnogi za neob-hodno potreben predmet v vseh razredih srednjih šol še zaradi tega, ker so mnenja, aa daje s svojo slovnico dobro slovnično znanje, potrebno za učenje vsakega jezika in s svojim besednim zakladom tudi potrebno podlago za učenje živih romanskih jezikov. Kako je zgrešeno naziranje, da je slovniška podlaga neobhodno potrebna za priuči'tev tujega jezika, se vidi iz tega, ker se naši srednješolci samo na slovniški podlagi uče tujih jezikov in jih zato tudi po osemletnem učenju ne obvladajo, če bi tudi pri učenju tujih jezikov v srednji šoli vzeli ono pot, ki jo napravi vsak človek v svojem drugem življenjskem letu, ko se nauči brez pojma o slovnici svoje materinščine, pot, ki jo spet ponovi vsakdo, ki pride v tujo deželo in se tam med tujci uči njih jezika, bi verjetno dosegii več uspehov. Gen'tilijeva šolska reforma v Italiji, ki je odpravila slovnico in ki je v ljudski šoli sploh ukinila pouk materinščine, češ, saj čuje otrok materinščino pri pouku vseh drugih predmetov, je imela brez dvoma tudi svoje prednosti, dasi je bila enostranska. Tuii jeziki so že do sedaj preobremenjevali naše srednješolce, zdaj bo pa še težje, ker se bodo morali učiti sipet novih jezikov. Vendar iz tega ne sledi, da bi se jih naj v srednji šoli ne učili. Kakor v vseh drugih panogah, naj bi tudi v jezikih srednja šola nudila osnovo, dajala veselje in pobudo za nadaljnje delo, za lastno pridnost. Osnovne pojme o vsakem jeziku pa si je mogoče pridobiti tudi v enem ali dveh letih, zlasti na višji stopnji. Vedno pa bi se smel učiti pri nas poleg slovenščine in srbohrvaščine istočasno samo en tuj jezik. Seveda bi naj imeli prednost živi jeziki. Najprej bi prišli na vrsto tisti, ki so zaradi neposredne soseščine za nas najbolj važni, nato pa tisti, ki so važni iz kakšnih drugih razlogov. Tako n. pr. bi se nai v prvih dveh letih učila v območju Kaj vse dobite pri nas? Pletenine trikotažo damsko perilo moško perilo nogavice rokavice ovratnike samoveznice porcelan steklo kuhinjsko posodo aktovke damske torbice nahrbtnike turistovske potrebščine toaletne potrebščine predpasnike kuhinjske potrebščine otroške igračke čevlje vseh vrst vse po najnižjih cenah ANT. KRISPER, LJUBLJANA MESTNI TRG 26 — STRITARJEVA ULICA 1-3 severne meje nemščina, v območju zahodne meje italijanščina. V tretjem in četrtem razredu bi se naj učila francoščina ali angleščina, v petem iin šestem ruščina, latinščina pa bi se naj učila šele v sedmem in osmem razredu, kamor ipride že skoraj polovica takih, ki misli na vseučiliški študij in bo torej latinščino rabila. V vseh razredih pa bi se morali dijaki poleg slovenščine bolj ko doslej seznanjati s srbohrvaščino, ki jim je itak najbližja in se je radi uče. Srbohrvaški jezik govori dvanajstkrat več ljudi kakor slovenskega in v bodočnosti, ko se bo srbohrvaški knjižni trg bolj razvil, bo v srbohrvaščini laže dobiti dela iz svetovne književnosti, ki jih mali slovenski knjižni trg ne bo mogel nuditi. S tako razdelitvijo bi olajšali srednješolsko pot Slovenca, ki bi ne bil toliko na slabšem v primeri s svojim tovarišem, ki je član velikega naroda, a bi vseeno bil zadostno pripravljen za življenjsko Pot. Winston S. Churchill: Leo Trocki Jeseni 1939. leta je bil ubit Trocki. Prinašamo o njem prevod razprave angleškega državnika Churchilla, ki jo je izdal v knjigi »Veliki sodobniki« 1937. L, ko je bil Trocki še živ. Naj ima človek kakršnokoli mnenje o osebnosti Trockega, ki je igral prvo vlogo v ruski revoluciji in ki je umrl v mehiškem pregnanstvu 'tako tragične smrti, za vsakega bo gotovo zanimivo mišljenje angleškega državnika, kakor je Churchill. Ur. Ako je uzurpator (človek, ki si je prisilno osvojil oblast), tiran prešel na literarne preklarije, ako proizvaja komunist namesto bomb izlive za kapitalistični tisk, ako ubežni vojsko- vodja ponavlja svoje bitke na papirju, ako postane odpuščeni krvnik zgovoren in klepetav pri svojem kaminu, potem se smemo ob teh znakih veseliti, da prihajajo boljši dnevi. Pred menoj leži članek, ki ga je Trocki oziroma Bronstein nedavno napisal za John da je nagubančil čelo, je zdaj zlobna starina, ki je za nekaj časa pristal ob obalah Črnega morja in ki ga je morje končno naplavilo v mehiškem zalivu. To je bil gospod, ki ga je bilo težko zadovoljiti. Ni mogel carja, pa je pomoril njega in družino. Ni mogel car- Bolgarski kmetje o’ London’s Weekly in v katerem se ukvarja z mojim orisom Lenina, z intervencijo zaveznikov v Rusiji (1917. L), z lordom Birkenheadom in drugimi vzpodbudnimi zadevami. To razpravo je napisal v svojem pregnanstvu pri Turkih v času, ko je prosil Anglijo, Francijo in Nemčijo, da mu dovolijo dostop v kulturne države, katerih raz-rušenje je bil njegov življenjski cilj. — Rusija — njegova lastna rdeča Rusija — tista Rusija, ki jo je on po svoji mili volji brez ozira na trpljenje drugih in na svojo lastno nevarnost likal in gnetel, ga je spodila. Vse njegovo snovanje, početje, pisanje in govorjenje, vsa njegova nasilstva in junaštva so dosegla samo eno: da vlada zdaj namesto njega drug »tovariš«, ki mu je sicer podrejen v vrstnem redu revolucionarjev in ki zaostaja za njim po razumu, čeprav ne tudi po zločinih, medtem ko se on, nekdaj triumfirajoči Trocki brez upa okrog potika. Trocki, pri katerem je nekoč pomenilo smrt za tisoče samo, ske vlade, pa jo je pognal. Ni mogel liberalizma Gučkova in Miljukova, in jih je uničil. Ni prenašal social-revolu-cionarjev Kerenskega in Savinkova, pa je sedel na njuno mesto. In ko je bilo končno po vsej Rusiji upostavljeno komunistično gospodstvo, za katero se je z vso zagrenjenostjo boril, ko se je zdelo, da je iztrebljena osovražena kultura in tradicija individualistične peri ode, ko je tajna policija postala orodje tretje internacionale, ko se je skratka uresničila njegova Utopia, še vedno ni bil zadovoljen. Se je godrnjal, godel, mrmral, renčal in grizel in razmišljal. Ljudje so se spravili drug na drugega, kakor je on hotel. Vendar se mu je zdelo, da pregrehe človeške družbe zaslužijo, da jih na novo kaznuje. V najgloblji globini je z obupno energijo iskal še globlje. Toda on — uboga para! — je prišel na skalnato dno. Nič ni bilo nizkotnejšega od komunističnega zločinskega stanu. Zaman se je oziral po divjih zverinah. Opice ne bo- do dovolj cenile njegove govorniške umetnosti. Volkov, katerih število je pod njegovo upravo tako naraslo, ni mogel mobilizirati. Tako so zločinci, ki jih je on nastavil, sklenili železen obroč okrog njega in ga postavili na hladno. Odtod sedaj njegovi čvekavi časopisni članki. Odtod to tuljenje ob Bo-sporu. Odtod večne prošnje, da bi sme! obiskati britanski muzej in tam študirati papirje, da bi smel piti malvernsko vodo za svoj revmatizem, nauheimsko za srce, homburško za protin in bog-vedi kakšno vodo še za nevem katero bolezen. Odtod temno premišljevanje v turškem somraku pod skrbno čuječi-mi Mustafa Kemala. Odtod nenaden odhod iz Francije in Skandinavije. Odtod zadnje pribežališče v Mehiki. Čudno je, da bi inteligenten mož, kakor je Trocki, ne bil sposoben, da bi razumel neprikrit odpor civiliziranih vlad proti vodilnim zastopnikom komunizma. On piše, kakor da je temu kriv samo ozkosrčen predsodek proti novim idejam in političnim teorijam. Toda komunizem ni samo svetovni na zor. Komunist ni samo zastopnik nekih misli, temveč tudi zaprisežen strokovnjak dobro premišljene metode za nasilno izvedbo določenih načrtov. — Anatomijo nezadovoljstva in revolucije so preštudirali v vseh fazah in z vseh strani, sestavili pravi eksercirni regle-ment za preobmjenje vseh obstoječih naprav. Metoda nasilnega uveljavljenja je bistven sestavni del komunističnega nauka: spočetka so se sklicevali na častljiva načela liberalizma in otroški organizem. Zahtevali so svobodo govora, svobodo, da se smejo javno zbirati, vsake oblike zakonite politične delavnosti, vseh ustavnih pravic so se oprijeli. Z vsakim ljudskim gibanjem, ki je težilo na levo, so iskali zveze. Postavitev milega liberalnega ali socialističnega režima v kakršnemkoli času nemirov je prvi mejnik. Komaj pa pride do njega, ga je treba spet takoj vreči. Izkoristiti je treba trpljenje in vsako pomanjkanje, posledice zmedenih časov. Aranžirati spopade, če le mogoče s prelivanjem krvi, med uradniki nove vlade in delavci. Fabricirati je treba mučenike. Okoristiti se s pomirljivim zadržanjem vlade. Napram ne komunistom se ne sme držati nobena beseda. Vsako dejanje dobre volje, strpnosti, pomirljivosti, milosti in velikopoteznosti s strani vlade ali njenih državnikov se izkorišča proti njim, za njihovo uničenje. Ako je potem čas zrei in priložnost ugodna, se mora uporabiti vsaka vrsta krvavega nasilja od vstaje množic do posameznih umorov, brez mere ali vesti. Pod zastavo svobode in demokracije jurišajo na trdnjavo. In ko pa pride aparat v roke te bratovščine, je treba uničiti vsako opozicijo in s smrtjo spraviti s sveta vsako nasprotno naziranje. Demokracija jim je samo orodje, ki ga je treba uporabiti in potem razbiti, svoboda je samo sen-timentalna bedarija. Brez milosti in z vedno naraščajočo ostrostjo nalože ljudem absolutno gospodstvo samoizvo-ljene duhovniške kaste, ki vlada po dogmah, ki se jih je naučila v praksi. To je vera in cilj komunistov, kakor sta zapisana v dolgoveznih učnih knjigah in s krvjo v zgodovini nekaj velikih narodov. Posvarjen biti naj zato po meni pripravljen biti! Verjetno je, da ni Trocki nikdar razumel svetovnega nazora Karla Marxa. Toda imel je prirojene lastnosti, ki so neobhodno potrebne za umetnost uničenja meščanstva: organizacijski talent Čarno ta1), hladno abstraktno inteligenco Machiavellija2), demagoško zgovornost Kleona3) divjost Jacka Razparača4) in trdnost Tita Oata.5) Nobeno čustvo, noben smisel za človeško sorodstvo in nobeno spoštovanje pred duhovnim sorodstvom ni oviralo njegove močne, ') Carnot (izgovori Karnö), francoski dr- žavnik, živel 1753—1823; 2) Machiavelli, najbistroumnejši italijanski politik in zgodovinar, živel 1469—1527 ; 3) Kleon je bil atenski demagog, živel v letih 400 pr. Kr.; 4) oseba iz angl. kriminalnih romanov; 5); Ti- tus Oates (izg. Ots), angleški pustolovec (1649—1705 1.). neumorne odločnosti. Kot bacil raka je rastel, se redil, mučil in moril v izpolnjevanju svojih naravnih nagonov. — Našel je ženo, ki je kakor on verovala v komunizem. Ob njegovi strani je delala in intrigirala. Delila je z njim njegovo prvo pregnanstvo v Sibirijo za časa carja. Rodila mu je otroke. Pomagala mu je pobegniti. On jo je zapustil. Našel je drugo sorodno dušo v deklici iz dobre družine, izključeni iz šole v Harkovu, ker je nagovarjala dijake, naj ne hodijo k službi božji in naj namesto sv. pisma berejo komunistično literaturo. Z njo je ustanovil drugo družino. Njegov biograf Maks Eastman se izraža o tem tako-le: »S stališča absolutne zakonitosti to ni Trockega žena; kajti Trocki se ni dal ločiti od Aleksandre Ivanovne Sokolovske, ki še vedno nosi njegovo ime Bronstein.« O svoji materi piše Trocki s hladnimi, mrzlimi besedami. Njegov oče, stari Bronstein, je umrl 1. 1920. za tifusom, 83 let star. Triumfi njegovega sina niso napravili nobenega veselja temu poštenemu, vernemu Judu, ki je vedno trdo delal. Rdeči so ga preganjali kot bur žuja, beli kot Trockega očeta, sin ga je pustil na cedilu in tako mu ni preostalo drugo, kakor da v ruskem po- topu utone ali plava. In tako je plaval svojemu koncu nasproti. Toda v Trockem, v tem človeku, ki so mu bile tako tuje strasti in čustva človeške narave in ki je bil tako vzvišen, kakor bi rekli, nad navadno čredo, in bil tako čudovito ustvarjen za svojo nalogo, je bila vendar ena slaba stran, ki je bila posebno s komunističnega stališča zelo težka. Trocki je bil častihlepen in sicer častihlepen na prav navaden posvetni način. Ves kolektivizem na svetu ga ni mogel osvoboditi egoizma, ki se je razrastel v bolezen in sicer v usodno bolezen. Hotel je ne samo razdejati državo, temveč tudi potem na razvalinah vladati. Sovražil je vsak vladin sistem, ki mu ni načeloval on neposredno ali posredno. Diktatura proletariata je pomenila zanj, da je treba njega brez ugovora poslušati. On je tisti, ki naj diktira v imenu proletariata. Delovne množice, sovjet delavcev, kmetov in vojakov, evangelij Karla Marxa in njegovo razlaganje, unija socialističnih sovjetskih republik in tako dalje — vse to je zvenelo zanj kot ena beseda: Trocki. To je povzročalo sitnosti. Tovariši so postajali ljubosumni. Na čelu ruske armade, ki jo je organiziral pod nepopisnimi težavami in ne Trnovo — prestolica Bolgarije v poznem srednjem veku (tu je umrl sv. Sava) varnostmi, je bil Trocki zelo blizu praznemu prestolu Romanovih. Komunistične formule, ki jih je s tako uničujočim učinkom uporabil proti drugim, niso bile zanj nobena ovira. Mogel jih je tako hladno potisniti v stran, kakor se je znebil svoje žene, svojega očeta, svojega imena. Armada mora spet vstati, zmaga se mora iz-vojevati in Trocki mora to napraviti. Čemu sicer se je delala revolucija? Brezpogojno je uporabil svojo izredno hrabrost. Častnike in vojake nove vzorne armade je bolje redil, oblačil m oskrboval kakor kogarkoli v Rusiji. Na tisoče častnikov starega carističnega režima je bilo povabljenih nazaj v službo. »Vrag vzemi politiko — Rusijo hočemo rešiti!« Spet je uvedel vojaški pozdrav. Znamenja in predpravice šarž so na novo oživele. Avtoriteta poveljujočih je spet veljala. Višji častniki so videli, da jim ta komunistični jari gospod izkazuje časti, ki jih pri carskih ministrih niso bili vajeni. V letu 1922. so vojaški krogi tako visoko spoštovali osebno zadržanje in sistem Trockega, da bi s pomočjo oborožene sile lahko postal diktator Rusije, če bi ne bilo vmes usodne ovire. Bil je Jud. Tudi zdaj je bil Jud. To je bridka usoda potem, ko je zapustil svojo družino, zatajil svojo raso, o-pljuval vero svojih očetov, Jude in Ne-jude enako preganjal. In zdaj naj ga vržejo z visokega mesta s tako ozkosrčnostjo! Taka nestrpnost, taka pa-glavost, taka hinavščina! To je bilo res težko prenesti. In ta nesreča je imela drugo za posledico. V pekočem razočaranju je kalila katastrofa. Kajti medtem tovariši niso mirovali. Tudi oni so slišali pogovore častnikov. Dokler je živel Lenin, ni bilo nevar nosti. Lenin je dejansko videl v Trockem svojega političnega dediča. Zaio ga je protežiral. Toda 1924. 1. je Lenin umrl. In Trocki — še ves zaposlen z armado, poln užitka v svojem dnevnem delu, v upravljanju svojega ministrstva, še ves obdan z navdušenjem — se je obrnil in videl, da stoji proti njemu neusmiljena, železno trdna opozicija. Georgijec Stalin je bil nekak generalni tajnik vladnega aparata. Organiziral je ljudska zborovanja in vodil nešteto odborov. S silo je spajal žice in jih zvezal po dobro premišljenem načrtu. Ko je mislil Trocki nastopiti Leninovo nasledstvo, je moral ugotoviti, da se je strankin stroj vrtel v popolnoma drugo smer. S čisto politične arene komunistične aktivnosti so Trockega hitro izmanevrirali. Na podlagi njegovih obsežnih spisov so ga obtožili »antileninizma«. Zdelo se je, da ni razumel, da je Lenin v komunističnem svetu fantazij zasedel mesto Boga. Ostal je še nekaj časa pod vtisom, da tako vsekakor zaželeno zastopstvo lahko Trocki prevzame. Priznal je svoje krivoverstvo in vneto razlagal vojakom m delavcem, kaki nujni razlogi so ga do vedli do tega. Osuplo so bile sprejete njegove izjave. GPU (policija) ie začela gibati. Častniki, o katerih so vedeli, da stoje Trockemu blizu, so bili odstavljeni s svojih mest. Po nekem času molčeče napetosti so mu namignili, naj gre na dopust. Stalin je izkoristil svoj uspeh, da z njim doseže še večjega. Politbiro (politično vodstvo stranke), zdaj brez Leninovega nimba in Trockega odločnosti, je bil na vrsti, da izgubi še tisto moč, ki mu je ostala. Šef stranke je odpuščal, kaznoval in »delal neškodljive« politike, ki so napravili revolucijo. Vso Rusijo od Poljske do Kitajske, od severnega tečaja do Himalaje pa poučuje, da je Trocki največji lopov na svetu, ki hoče delavcem skovati nove verige in poklicati sovražnike v deželo. Tako se v Rusiji pričenja nov strašen proces, ki pa ni smrten. Ta proces sledi iz zakona samoohranitve. Mislim, da bi bila za Trockega najhujša kazen dolgo življenje, v katerem bi njegov oster razum in nemiren duh drug drugega razjedla, ker ne bi našel nobene tolažbe nad delom, ki ga je storil. Zgodbice iz starega avstrijskega vojaškega življenja PIONIR V bolnišnici v Brucku je ležal neki pionir, ki je trdil, da čuti v tilniku neko bolestno otrplost. Neko jutro, ko je sanitejski strežaj stopil k njegovi postelji, je bil pionir mrtev. Ime ji je bilo Leni in bila je kavarniška blagajničarka. Zvesto dekle, ljubko dekle — toda čez teden dni je moral, Spannagel v bolnišnico. Prišla ga je obiskat. »Leni,« ji je rekel, »strašno si delala z »Srečo imaš,« je dejal sanitejec. »Ravno danes te je hotel gospod štabni zdravnik dati zapreti zaradi simulantstva.« MOTENJE PROGRAMA Naš »regimencarct« je imel Pravkar šolo s prenašalci ranjencev, ko prinesejo v sobo nekoga na nosilnici. »Himmelherrgott, kaj je spet?« »Gospod remencarct, javljam pokorno, infanterist v vodo padel, skoro utonil.« »Mi je žal,« je odvrnil zdravnik, »po posameznikih se ne dam motiti v svojem šolskem programu. Zdaj smo ravno pri zmrzovanju — korporal Nehledil, nadrgnite in-fanterista s snegom!« LAJTNANT SPANNAGEL Lajtnant Spannagel, firerjeger v Weiss-kirchnu — kaj naj počne v Weisskirchnu? Seznanil se je z dekletom. menoj. Napravi mi zdaj edino uslugo in naveži razmerje z mojim oberstom.« STALNOST Dolga leta je grenadir Pospišil spal v isti postelji — če si stopil v sobo voda, takoj levo pri vratih. Po štirinajstih letih bi se moral preseliti k tretjemu vodu. »Prekleto cigansko življenje,« je rekel. REKA Pri izpitu je huzarski oberlajtnant dobil vprašanje: »Pohod Suvorova 1799.« In je začel: »Torej, ko je Suvorov prekoračil veliko reko v zgornji Italiji...« »Gospod oberlajtnant,« ga je prekinil predsednik' komisije, »saj boste vedeli ime te velike reke?« Belogradčiške skale na jugoslovansko-bolgarSki meji »Pomislite malo! Teče skozi vso gornjo Italijo od zapada proti vzhodu.« »No, gospod oberlajtnant. Polovica nekega dela telesa ...« »Gospod general, že vem: Ar.« HIMNA Neko ljudstvo kot celota je lahko zelo simpatično — potem so njegovi raztreseni člani gotovo neznosni. Ali pa je ljudstvo trmasto; tedaj se ne boste mogli načuditi ljubeznivosti posameznikov. Ko je nekoč — v miru — avstrijski general von Göller potoval v Indijo, je nejevoljno sedel na ležalnem stolu na krovu in se kesal, da je izbral tako neumno ladjo, s katero so se vozili sami hladni Angleži. Ti Angleži so pa nekako zvedeli,, da bo drugi dan 18. avgusta rojstni dan starega cesarja Franca Jožefa — in na ladji se je začelo neko praznično šepetanje in Pripravljanje. Že za zajtrk 18. so bile nad vrati zelene vejice, mize v salonu okrašene z avstrijskimi zastavicami, ,pri večerji so od-kazali generalu častno mesto — in po drugem obroku je kapitan nazdravil staremu cesarju. — Generalu so se orosile oči. Tedaj je godba angleškega moštva zaigrala avstrijsko himno in vsa družba je zapela prvo kitico v nemškem besedilu, da v nemškem. General je z njimi grulil (imel je malo raskav glas): Gott erhalte... Od ganjenja nad 'toliko pažnjo se ni mogel držati več na nogah. Komaj so odpeli zadnjo besedo prve kitice, je že padel na svoj stol. Kaj pa Angleži? — Avstrijska himna je imela več kitic. Angleži so jo vneto peli dalje. General je moral zopet vstati in stojč poslušati. Stoje in prav z mešanimi občutki: Saj ni malenkost, biti edini Avstrijec sredi toliko tujcev in — kakor vsak Avstrijec — znati samo prvo kitico svoje himne — medtem ko se je ta hladna angleška družba s pedantno vljudnostjo naučila ronoči druge, tretje, četrte, pete in šeste kitice. ZOBJE Topničarju Vondraku je kobila Berta izbila štiri prednje zobe. Čez nekaj tednov je prišel ozdravljen iz bolnišnice, spet opravljal službo — samo težko razumljivo je bilo njegovo govorjenje. Stotnik je nekega dne poslal predlog, da dobi Vondrak na državne stroške štiri umetne zobe. Potem ko je zbrala natančne informacije, je intendanca odobrila te zobe. Toda iz varčnosti samo enega: »Ki pa mora biti tako široke dimenzije, da bo popolnoma nadomeščal štiri manjkajoče zobe.« POVELJE V Trebinju se je nekoč glasilo povelje polka: »V velikem tednu se zbere moštvo, ki je komandirano za cerkev pred cerkveno službo za cerkvijo, po cerkvi pa pred cerkvijo — in sicer ob sodih dnevih sode kompanije, ob lihih dnevih lihe kompanije — dopoldne v višji, popoldne z višjo številko v prvi vrsti.« VOJAŠKA SPOVED Naš vojaški duhovnik zna z moštvom ravnati — to mu je treba pustiti. »Topničar Votruba,« je dejal nekoč, »vprašam te, moj sin, tu v spovednici: ali si klel?« »Ne, častiti.« »Vprašam te še enkrat: ali si klel?« »Ne, častiti.« »Vprašam te tretjič: ali si klel?« »Ne, častiti.« »Sakra..., prekleti prasec nesramni — ti s i klel, sam sem te slišal.« SKRIVNOST Polkovnik Steiniger je prišel na dopust iz Bosne na Dunaj. Nekega dne se je spomnil: »Pojdem k prijatelju Bukovcu v arzenal, morda mi pokaže nov gorski top.« »Ljubček moj,« mu je rekel Bukovac, »koliko gospode, čak od generalitete, se ie že zanimalo za to, tcda nov top je največja skrivnost. Poznajo ga sploh samo tuji vojaški atašeji.« PMol Cecil Lewis Z Maynardom Grevillom sem stal na cestni terasi pred šolskim poslopjem v Oundlu. »Jaz sem za to, da 'Ob semestru vrževa knjige v kot in greva,« je rekel on. »To bi bilo sijajno — toda saj naju ne bodo pustili.« »Zakaj ne? Saj imava že sedemnajst let.« »Toda Old King pravi, da te nikjer ne sprejmejo, dokler nimaš osemnajst.« »Kaj še! In letalski kor? Tam te vzamejo s sedemnajstimi. Saj hočejo mlade fante.« »Ali naj z Direxom govoriva?« »Nikar ne, ta bi nama znal še preprečiti. Pišiva na vojno ministrstvo in bova videla, kaj bo.« • »Dobro! O, Maynard, ta bi bilo imenitno,« / Ni lahko napisati tako pismo. »Ne sme preveč dišati po zelencih; jedrnato mora biti in tako.« Končno sva oddala pismo. Sledil je mučen čas čakanja. V nestrpnosti in navdušenju se nama je čudno zdelo, da ni odgovorilo ministrstvo kar poštno obratno. Skoro sva opustila že vsako nado, ko je čez teden dni prišlo rjavo-rumeno uradno pismo. Umaknila sva se v svojo učno sobo in se zaklenila. Kot da bi bila zarotnika. Gotovo še noben špijon ni bil tako previden pri odpiranju navodil kakor midva pri skrivanju svojega načrta, da služiva domovini. »Hočejo naju videti! Videti naju hočejo! Ne odklanjajo naju!« »Zdaj postaneva pilota! Pilota! Hura!« Ako prideš v meglenem jutru čez molst, ki vodi čez ribnik v St1. James parku, imaš proti vzhodu najčarobnejši pogled na London. Kajti Horse Guards, vojno ministstvo in piramidaste strehe Whitehalla Courta za njimi se skladajo v enotno kompozicijo, ki se z vsem sijajem pravljičnega gradu, kupola nad kupolo, streha nad streho!, dviga iz megle in vejevja platan v bledo nebo. Nikomur se ne bi mogel zdeti ta pogled veličastnejši kakor nama, ki so naju povabili, da se to jutro predstaviva v sobi 613 A. Če je moglo še kaj drugega poleg velikih stopnic v ministrstvu napraviti močnejši vtis, je bilo to zadržanje hišnega uradnika, na čigar nemo kretnjo sva izpolnila neizogibne rjavorumene obrazce. Nato neskohčne stopnice, neskončni hodniki, roj modro uniformiranih kurirjev, kratek namig »Tu počakati, prosim« in glej, soba 613 A je bila pred nama: Meka najinega koprnenja in pričakovanja. Do tega trenutka nama nikdar ni prišlo! na misel, da bi se še kdo drugi spomnil, da stopi v kraljevi letalski kor. To je bila najina velika, originalna ideja, ki sva jo mogla imeti le midva. Zatorej ni bilo majhno najino razočaranje1, ko sva videla, da čaka pred sobo že dolga vrsta mladih fantov. Peruti so se nama povesile. »Ali hočejo ti tudi... ?« »Menda.« »O Bog!« Nato molk, počasno krajšanje kače in radovedni pogledi v obraze odhajajočih: »Ali so ga sprejeli?« — »Ali me bodo vzeli?« Hugh Cecil, štabni kapetan, ki je pregledoval kandidate za R. F. C. (kraljevski letalski kor), je bil plešast in mil gospod s prijetnimi rokami in ljube'znjivim vedenjem. »Šolali ste se torej v Oundlu?« »Yes, sir.« »Pod velikim Sandersonom?« »Ste dosegli primo?« »Yes, sir — nadprimo. Eno, eno leto pred poprečjem.« »Tako. Koliko ste stari?« »Skoraj osemnajst.« »Ste se pečali s športom?« »Da. Dobil sem svoje šolske barve pri rokometu in bil sem kapitan veslaškega moštva za svojo hišo.*) To leto bi priboril barve tudi za rugby, če bi ostal, pa ...« »Zelo visoki ste.« »Šest čevljev, tri, sir.« »Saj ne boste mogli v letalo.« »Zakaj, sir?« — O Bog, hoče me odvrniti. Ne sme! »Veste, aparati niso delani za take mlade Ooiljate, kakor ste vi.« »Samo da bi poskusil, sir?« Premišljen nasmešek, potem: »Da, jaz že mislim. Napišem nekaj vrstic O. C.*) v Hounslo'Wu. In če bo gladko šlo, nridete spet k meni.« »Najlepša hvala. sir. Toliko mi je na tem, sir. da —« »Me veseli. — To pokažite O. C.« in mi dal listek. * In potem ko sem preskusil letenje na najrazličnejših aparatih in sc srečal z marsikaterim nasnrotnikom v zraku, sem dobil poveljstvo nad rojem št. 152. Jutri ga popeljem čez Kanal. Manj izkušenim pilotom smo dali še zadnja navodila: »Vsi piloti naj bodo kar najboli skrbni. Oddelki startajo v vrstnem redu A. B. C in lete v obliki V. A-oddelek vodi. B ie levo, C desno. Vodja roja leti sam. 50 m pred vodjo oddelka A. Oddelki startajo in križarijo nad letališčem, dokler niso vsi aparati v formaciji. Vseh osemnajst aparatov mora priti na cilj. Ako se bodo piloti držali navodil, bomo to dosegli.« In snw dosegli! Stnrt ie bi’ odličen, roj se je formiral, medtem ko sem čakal na tleh in žanri bullterriera v omarico za svojim sedežem, kjer je žalostno cvilil (pa kmalu zaspal in se zbudil šele na cilju). Nato sem se dvignil na čelo roja. Roj je letel v brezhibni formaciji. Kmnlu so izginile bele pečine za nami. Pod nami ie bil modri Kanal in pred nami strmi rtič Oriz Nez ... *) Vsaka public school (Sola) v Angliji je razdeljena na »hiše« no 50 do 100 mladeničev. Vsaki hiši načeluje housemaster. vsei šoli headmaster Hiše tekmujejo med sehoi v šnortu in njihova moštva si volijo captaine. kapitane. Vsaka hiša se tudi bori svoje »barve«. I *) Officer in command. m Prva pomoč ponesrečenim ljudem Rane lahko zelo ali pa malo krvavijo. Prav malo krvaveče rane izperite s čisto in če le mogoče s prekuhano vodo in obvežite jih s čisto belo ruto. Previden gospodar ima vedno pri hiši nekaj obvezil, nekoliko bombaževine in redke tkanine (gaze), ki se položi na čisto rano, preden se obveže. Čiste, umite roke! Močno krvavečih ran ne smete izpirati, ker z izpiranjem se krvavitev še poveča in prevelika izguba krvi povzroči lahko smrt. Pri vsaki večji krvavitvi skrbite predvsem za to, da se ustavi krvavenje čim prej. Kadar ni krvavenje prehudo in če ni ranjena žila odvodnica (arterija), poneha krvavenje že, ako se rana trdo in močno obveže. Kadar pa krvavi rana premočno in je ranjena žila odvodnica, kar se spozna prav lahko po tem, ker brizga kri iz rane, zavijte takoj kak trd predmet, n. pr. kos lesa. kamen ali kovinast denar v čisto ruto in ga pritisnite kolikor mogoče trdo in močno na rano. Poskušajte tudi pritisniti krvavečo žilo na višjem mestu, to je na mestu, ki je bližje srca. Prav lahko se stisne žila odvodnica, kadar je rana na roki ali nogi. Če je n. pr. rana okoli kolena ali pod kolenom, prevežite nogo nad kolenom z močno, pa ne preostro vrvjo, ali pa še bolje z gumijevo cevjo, kakršno rabimo za pretakanje vina, in zadrgnite to prevezo tako močimo, da se ne more več pretakati kri po žili. Ta- obveza ostane 3 do 4 ure, dalje pa ne. ker nastane nevarnost da odmrje ud. Poklicani zdravnik bo skrbel za to, da se krvavenje ne bo ponovilo. Lahko se zgodi, da pri nenadni krvavitvi, če se n. pr ranimo s koso ali pa če izpodleti nož. nimamo nobene priprave pri roki za: nujno potrebno stisnienje žile; v tej sili stisnemo kar s prsti žilo odvodnico nad rano in .io skušamo pritisniti na kost- pri 'tem pritiskanju prsti sicer kmalu opešajo, toda za nai-večjo silo je vendarle pomagano in medtem dobimo lahko boljšo pomoč. človek, ki krvavi iz nosa, naj drži glavo pokonci in naj dvigne roki; obenem naj se močno iz nosa krvavečemu človeku nokla-dain mrzli obkladki na srce in na tilnik. V nezavest vsled slabosti nadle ljudi položimo v hladnem, zračnem nrostnru vodoravno glavo nizko, razvežemo tesne dele obleke, ter jih močimo s hladno vndn in drgnemo po sencih z žeaniem ali sličnim. Damo iim povohati tudi žganje in ko se prebude iim damo piti. V nezavest vsled kapi ali vsled sončarice (vročine) padle pa prenesimo takoj v hladen senčen prostor in jih posadimo tako. da imajo glavo nizko podloženo, ter jih polivamo po glavi z mrzlo vodo in jim da- jemo mrzle obkladke na glavo. Bolniku odpilimo obleko! Pri opeklinah polagajte na opečeno ali oparjeno mesto v olju namočene platnene cunjice; boljše sredstvo kot samo olje je zmes, ki se napravi in dobro premeša iz Asenov grad polovice olja in polovice apnene vode; s to zmesjo se namoči platno, ki se položi previdno na opečeno mesto. Mehurjev ne predirajte! S hladno vodo nikar blizu! Ako se užge obleka, naj se vrže človek urno na 'tla in naj se valja toliko časa, da se pogasi ogenj; ako je kdo blizu, naj pa vrže čez gorečega odejo ali pa kaj podobnega in naj ga valja po tleh; ko se Posreči na ta način uaušiti ogenj, naj se s ponesrečenca hitro raztrga in razreže obleka in čevlji. Ozebline se raztezajo na posamezne ude človeškega telesa ali pa na celo telo; človeka, ki je na videz zmrzel, ne smemo prenesti v gorko sobo, temveč na hladen kraj, kjer ga drgnemo po vsem životu s snegom, mokrimi cunjami ali pa mokrim peskom; ko smo ga tako dobro oribali, ga prenesemo prav previdno na toplejši kraj, kjer ga drgnemo z gorkimi cunjami. Prav na ta način ravnamo 'tudi takrat, kadar ozebe kak posamezen ud. Kadar pa kljub temu še vedno ne opazimo na zmrzlem človeku dihanja, moramo napraviti še en poskus, obuditi ga k življenju, in sicer z umetnim dihanjem. S pomočjo umetnega dihanja je mogoče pogosto rešiti in k življenju obuditi ne samo na videz zmrzle, temveč tudi utopljence, (katere moramo pa predhodno obrniti tako, da jim izteče voda iz pljuč!), obešence, Domača priporočljiva Najbolje je dati napraviti v ta namen posebno omarico, ki naj bi bila približno 80 cm visoka, 40—60 cm široka in 20 cm globoka. Mora se dobro zapirati, ključ Pa- je treba skrivati pred otroci, dočim mora vedeti zanj vsak odrasel človek pri hiši! Omarica naj bo razdeljena v police, različnih višin, da so zdravila v nji bolj pregledna in hitreje pri roki. Spodnji predal pa se naj posebej zapira. V tega se shranjujejo čiste tkanine, vata in drugo, kar bi se od zdravil moglo navzeti duha. V domači lekarni shranjujemo prvo pomoč v primeru nesreče ali hitrega obolenja ljudi ali domačih živali. Drugih stvari (razen morda zdravstvenih knjig); naj v tej omarici ne bo! Domača lekarna naj vsebuje vsaj: 2 m sterilne gaze (za obveze ran). 5 zavojčkov kaliko-trakov, 8 cm širokih, 10 cm dolgih, lepo zvitih (za obveze). 100—200 gramov sterilne vate (za čiščenje ran in obvezovanje). 30 gramov opijeve tinkture (zoPer drisko). od sončnega pika in od strele zadete ljudi. Ako pri ljudeh, ki so se tako ponesrečili, ne opazimo več dihanja, ravnajmo takole: Ponesrečenca položimo vodoravno na hrbet in položimo mu pod pleča skupaj zvito obleko ali kaj podobnega. Nato pokleknemo ob koncu glave, primemo ponesrečenca za roke pod komolci in jih dvignemo navzgor in nazaj preko glave. leKarna vsaki družini 50 gramov jodove tinkture v stekleničici s steklenim zamaškom (za razkuževanje ran). 1 zavitek »Aspirin«-tablet ali piramidon praškov (zoper prehlad). 10 tablet ocetnokislega glinika (za otekline itd.). 1 zavojček dobrega obliža (angleškega, ne črnega, najbolje »Leukoplast«). 1 škatlico vazeline. 1 stekleničico terpentinovega olja, čistega- (za razkuževanje vbodov itd.). 1 stekleničico Hoffmanovih kapljic — za želodčne krče. 1 stekleničico brinjevega olja. 1 stekleničico vinskega cveta ali 75%-nega špirita. 1 stekleničico čistega bencina. 'A litra dobrega žganja in pol litra arni-kove tinkture. 1 liter apnene vode, zmešane s litra laškega olia (zoper opekline!). Poleg teh zdravil in razkužil naj bodo v omarici shranjene tudi čiste, ponikljane škarjice in po možnosti tudi pinceta. Rešitve nalog za bistre glave Rešitev naloge 1. Rešitev naloge 2. 6 8 4 2 2 4 8 6 8 6 2 4 4 2 6 8 Rešitev naloge 3. Rešitev naloge 4. 888 + 88 + .8 + 8 + 8= 1000 Rešitev naloge 5. LzLZ + 7_LÜ = 7 7 7 Rešitev naloge 6. 100 330 505 077 099 1111 Rešitev naloge 7. 1 2 3 4 5 6 7 82 3 4 5 6 7 1 2 5 6 7 1 2 3 4 2 7 1 2 3 4 5 6 = 2 3 4 5 6 7 1 2 + 2 4 5 6 7 1 2 3 6 7 1 2 3 4 5 Osel je Rešitev naloge 8. 1 • 2 — = 1 • 2 ’ 2 2 + 2 = 2 Rešitev naloge 9. osil pet, mula pa sedem vreč. Karel Čapek: Utnw i/ utici Stanujem v tihi ulici,v eni tistih mirnih ulic, kjer ni ne gostilne, ne trgovine niti prodajalne premoga in kjer hodijo ljudje ob desetih spat, 'azen razuzdancev, ki se do enajstih zabavajo pri radio-aparatu. Stanovalci na- domov; pisal se je Konvalenko ali Ko-pitenko, bil je srednje velik človek, imel je redko, dolgo brado in stanoval je pri gospe Janški na številki 7. Od česa je živel ta Rus, se ne ve. Do petih popoldne je ležal v svoji sobi na zofi, po- Rilski samostan — ki sprejema turiste še ulice so mirni davkoplačevalci, uradniki do 7. skupine, zbiralci"znamk, spi ritisti, en igralec na citre in en trgovski potnik; ta je seveda teozof. Sicer so tu samo najemnice, pri katerih lahko dobiš čisto, elegantno opremljeno sobo z zajtrkom — kakor piše v oglasih. Enkrat na teden, vedno na četrtek, pride teozof šele o polnoči domov, ker je bil pri duhovnih vajah. Na torek sta prišla dva od zbiralcev znamk tako pozno domov, ker sta imela društveno sejo, in pred tremi leti je šel celo neki pijanec skozi našo ulico, pa pravijo, da je samo pot zgrešil. Nasprotno je Rus prihajal vsak dan ob četrt na dvanajst tem je šel z aktovko na bližnje tramvajsko postajališče in se odpeljal v mesto. Točno ob četrt na dvanajst je spet izstopil na istem postajališču. Nekoč, bilo je v februarju — spal sem že in sanjal, da sem mlad dečko in da pokam doma na dvorišču z bičem in se veselim, kako poka — sem se nenadoma prebudil in spoznal, da se strelja na ulici. Planil sem k oknu in videl, da spodaj, prav pred številko 7, leži mož z aktovko, z obrazom proti tlom. In videl sem že tudi, kako je nekdo po tlaku tekel proti možu in ga skušal spraviti na noge. Nato ga je spustil in zažvižgal. V tem trenutku se je pokazal na drugem vogalu drug mož v uniformi. Hitro sem nataknil čevlje, ogrnil suknjo in stekel pred hišo. Iz drugih hiš so prihajali vegetarijanec, igralec na citre, dva hišnika in en filatelist. Drugi stanovalci naše ulice so gledali z oken. »To je vendar Rus, ki stanuje pri gospe Janški«, sem rekel policaju. »Ali je mrtev?« »Ne vem«, je odvrnil mož, »treba poklicati zdravnika«. »Pa vendar ne moremo pustiti, da bi Rus toliko časa tu ležal«, je ogorčeno vzkliknil igralec na citre. »Spravite ga v bolnišnico.« Kakih dvanajst ljudi nas je stalo okrog ležečega Rusa in od mraza in ogorčenja šklepetalo z zobmi, medtem ko sta se policaja prizadevala okrog umorjenega in mu odpenjala ovratnik. V tem trenutku je na vogalu glavne ulice obstal taksi in šofer je prišel k nam; morda je upal, da bo pijanega gosta prepeljal na dom. »Tu je ustreljen človek«, je dejal vegetarijanec, šklepetajoč z zobmi, »spravite ga v avto in ga peljite na rešilno postajo! Morda je še pri življenju.« »Takih strank nimam rad«, je zagodrnjal šofer. Potem je šel počasi k svojemu vozu in se pripeljal do nas. Policaja sta s trudom spravila Rusa v taksi. Eden se je odpeljal z ustreljenim, drugi je potegnil beležnico in nas zapisal kot priče. Ko sem se vrnil v sobo, je manjkalo pet minut do pol dvanajstih. Vsa zgodba je trpela torej deset minut. Pravite, da ni na stvari nič posebnega? O, za našo ulico je postala velik dogodek, še celo bližnje ulice se soln-čijo v naši slavi, pravijo, takoj za vogalom se je zgodil umor. Ulice, ki so malo dalje, se obnašajo že ravnodusne-je, toda samo iz nevoščljivosti, ker se ni umor zgodil pri njih. Za drugim vogalom samo malomarno zamahnejo z roko in pravijo: »Tam so baje skoraj nekoga ubili, bog ve, koliko je resnice na tem.« Taka je miselnost teh nizkotnih ljudi. Lahko si mislite, kako smo drugi dan vsi planili po časopisih. Prvič smo hoteli izvedeti kaj novega o našem u-moru, drugič smo se pa veselili, da sploh beremo nekaj o naši ulici. Poznano dejstvo je, da ljudje najrajši berejo Tcaj takega, kar so sami videli in pri čemer so bili, kakor se reče, žive priče. Toda kakšno razočaranje! V časniku ni bilo niti besedice o našem umoru. Vse mogoče je bilo v njem, samo naš umor ni bil omenjen. Bili smo užaljeni, jezni, besni, dokler ni filatelistu prišlo na misel, da je morda policija prosila časopise, naj v interesu preiskave nič ne pišejo o stvari. To nas je zadovoljilo in povečalo napetost. Bili smo ponosni, da stanujemo v tako važni ulici in da bomo zaslišani v tako skrivnostni zadevi. Toda nihče ni prišel, da bi nas zaslišal, niti pri gospe Janški se ni nihče oglasil, da bi preiskal in zapečatil Rusovo sobo. I!n ko tudi tretji dan še niso časniki nič poročali o našem umoru, se je naše ulice polastilo razburjenje. Kaj takega! Bomo že poskrbeli, da pride stvar na dan. Očividno zanemarjajo našo ulico. Kakšen tlak imamo, slabo razsvetljavo! Izbruhnila je elementarna nezadovoljnost in sosedje so se obrnili name, da grem kot starejši, neodvisen človek na policijo in jo opozorim na nezaslišanost s tem umorom. »Kak umor?« me je vprašal komisar. »Mi ne vemo za noben umor.« »Vendar — Saj je bil nedavno ustreljen Rus Kopitenko ali Konvalenko«, sem vzkliknil. »Dva policaja sta bila zraven. Eden je spravil Rusa v taksiju na reševalno postajo, drugi nas je po pisal.« »To* je nemogoče«, je dejal komisar. »Nam ni bilo nič javljeno.« »Pa, gospod komisar«, sem kričal, »najmanj petdeset ljudi je videlo to. Gospod, mi smo v redu državljani. Ako nam rečete, da moramo molčati o tem umoru, se bomo potrudili. Toda . . .« »Potrpite«, me je prekinil komisar. »Prosim vas, povejte mi lepo po vrsti, kaj vse se je zgodilo.« In pripovedoval sem mu po vrsti. Ko sem prišel do tistih dveh policajev, me je komisar prekinil. »Ta dva možakarja bi morali dati aretirati.« »Zakaj?« sem vprašal neskončno začuden. vogalom, da ustrelita Rusa ali pa nekdo tretji. Vi ste bili seveda zadovoljni, ko ste videli, da je bila naša policija tako hitro na licu mesta. In tako so ti morilci dosegli, kar so hoteli: umor nam ni bil javljen, pridobili so na času, da je izginilo truplo in da so prišli čez Moderna zgradba v Sofiji »Ker tista dva sta Rusa ustrelila ali vsaj pri tem pomagala. Gospod, kako dolgo že stanujete v tej ulici?« »Devet let.« »Potem bi lahko vedeli, da je ob četrt na polnoči bližnja policijska patrulja pri tržnici, druga na vogalu Šlez-ke in Perunske ulice, tretja pa koraka s službenim korakom ob konskripcijski številki 1388. To vendar ve vsak rat, samo vi ne veste. Mar mislite, da mora na vsakem vogalu stati policaj? »Dobro — toda umor?« sem vprašal. »Ali še vedno ne razumete? Dva sta se preoblekla v policaja in čakala za mejo. šofer je bil gotovo komplic. Ali se spominjate številke avtomobila?« »Na to nismo pazili«, sem osramočen odgovoril. »Saj je vseeno, ker je bila gotovo napačna«, je dejal komisar. Zakaj je bil izvršen umor, se ni pojasnilo, izvedeli pa so za imena morilcev; bili pa so že davno čez mejo. In tako je naša ulica absolutno prišla ob svoj umor. Kakor da bi nekdo iztrgal edini slavni list iz njene zgodovine. Nihče nam ne verjame, ako pripo vedujemo, da se je pri nas zgodil skrivnostni zločin. Druge ulice nam tega ne privoščijo. Kako se naučim tujega jezika? Mnogokrat se pokaže v življenju potreba, naučiti se tega ali onega 'tujega jezika, največkrat nemščine, ki jo rabimo pogosto v vsakdanjem življenju, ali pa ruščine, francoščine, angleščine itd. Včasih že ravno ne rabimo tujega jezika, a si vendar želimo, da bi ga obvladali in lahko čitali v tujem jeziku knjige in časopise ali pa poslušali radijske vesti. Če je taka želja združena z zadostnimi sredstvi, si pač plača dotični učitelja, ki se loti z večjo ali manjšo spretnostjo pouka in doseza iPotem tudi večje ali manjše uspehe. Mnogo pa je ljudi, ki nimajo sredstev za pla-čanje pouka, pa bi se vendar radi sami naprej izobraževali in se naučili tujega jezika. V tem slučaju se naj vsak kar junaško loti učenja. Ravno pri jezikih lahko kot samouk doseže velike uspehe, seveda le, če ima dovolj vztrajnosti in marljivosti. Treba pa je seveda zagrabiti učenje na pravem koncu, ne tako, kakor se večina odraslih loti učenja tujega jezika. Odrasli, ki se želi naučiti tujega jezika, si kupi navadno jezikovno vadnico dotič-nega jezika, ki je običajno precej obširna in ima vsa slovniška in stavkovna pravila lepo pregledno urejena. Pisatelji teh vadnic dodajo navadno še navodilo, v katerem priporočajo, da naj čitatelj predela po vrsti vso snov, ki je razdeljena v primerne sestavke. To se res zgodi in traja učenje teh ipravil pri vsej marljivosti vsaj nekaj mesecev; zlasti še, ker se je treba poleg 'tega učiti na Pamet še besede. Ko pa hoče po preteku tega časa dotični svoie znanje praktično uporabiti in začne tvoriti stavke, se mu le prepogosto zgodi, da kljub vsem slovniškim pravilom le s težavo govori, ker rabi preveč časa, preden si sestavi v glavi po slovniških pravilih stavek, ki ga ravno rabi. Psihološko je popolnoma nemogoče, da bi imel človek vsa slovniška pravila, če se jih je tudi dodobra naučil, zbrana v glavi in nekako po predalčkih urejena, ipa bi lahko v slučaju potrebe samo Pritisnil na gumb v možganih in imel bliskovito že vsa potrebna p:avila pripravljena. Pri razgovoru se drži beseda besede, stavek stavka; med besedami je presledka komaj za desetinko sekunde. Kako naj v tem kratkem času člo\ek privleče iz spomina eno ali celo več pravil in jih pravilno uporabi. Zgodi se potem ravno nasprotno; človek, ki si je osvojil samo nekaj slovniških pravil :n se nauCi. na pamet teč ali manj besed tujega jezika, zapade potem vedno v nevarnost, uporabljati vse besede tujega jezika v sklanjatvi, spregatvi in v tvorbi davkov tako kakor besede svojega materinega jezika, ker pač ni prodrl v bistvo tujega jezika. Če se hočemo hitro in temeljito seznaniti s kakim tujim jezikom, moramo to storiti prav na isti način, kakor smo se nekoč, v drugem in tretjem življenjskem letu naučili svoje materinščine. V mladosti se človek ne loti materinega jezika kot znanosti, ki se je mora naučiti, kar je tudi nemogoče ravno zato, ker še ne pozna jezika, ki edini lahko posreduje znanost. Materinščino si prisvoji otrok kar mimogrede in avtomatično, pa še razmeroma zelo hitro, dasi je takrat njegov razum še nezadostno razvit in dasi se mora istočasno priučiti še marsičemu drugemu, n. pr. hoji, opazovanju, poslušanju itd. Z dvemi leti ima normalno razvit otrok že kar lep besedni zaklad in tvori slovniško pravilne stavke, dasi nima o slovnici niti pojma. Prav na isti način, torej avtomatično, se mora odrasli priučiti tujemu jeziku, tako kakor n. pr. izseljenec v tuji deželi. Res je, da nima okoli sebe ljudi, ki bi z njim govoril v teni jeziku, da bi se lahko kar mimogrede naučil. Zato iPa ima na razpolago knjige in časopise, mogoče še celo radio, razen tega pa ima odrasli že neprimerno bolje razvit razum. Kako se torej najhitreje Priučimo tujemu jeziku? Učenje slovniških pravil in učenje posameznih besed si lahko prihranimo. Rabimo pa predvsem dober slovar, ki vsebuje vse najvažnejše besede, da lahko vsaj spočetka poiščemo one besede, ki so nam tuje. Drugo, kar rabimo za učenje tujega jezika, je primerno čtivo, s katerim začnemo učenje. Kakšno čtivo pa bomo izbrali? Tu se je pa treba najprej vprašati, katerega jezika literarno štejejo h kiču ali celo šundu, prav zato, ker imajo povečini lahek, napet slog, ki čitatelja kar hitro zagrabi in mu napravi začetek lažji. Ko smo si dobili primerno čtivo, začnemo takoj s čitanjem. Spočetka bomo mo- Trgatev rož pod Balkansko planino se hočemo priučiti. Recimo, da se hočemo Priučiti jeziku, ki nam je že malo vi ušesih in očeh, ker smo ga že večkrat slišali ali čitali, kakor je n. pr. za Slovence ob severni meji nemščina, ob zapadni meji' italijanščina. Ali pa nam je tak jezik znan, ker je soroden slovenskemu jeziku, torej vsi slovanski jeziki od srbohrvaščine do ruščine. Pri vseh 'teh jezikih zadostuje, če si preskrbimo kakršnokoli čtivo, najbolje tako, ki vsebuje same kratke sestavke in Povesti. Če drugega ni, veljajo tudi časopisi, pri katerih pa seveda ne smemo začeti z uvodniki in drugimi težkimi članki, ampak moramo izbrati najlažje, n. pr. dnevne novice. Zavedati pa se moramo, da je jezik v dnevnih listih slab in še povrhu tega težak, da je torej bolje, če si preskrbimo za začetno čtivo kaj drugega. Zelo dobro služi kakšna ljudskošolska ali srednješolska čitanka v dotičnem jeziku ali pa zbirka krajših povestic. Vedno pa moramo zbrati povesti takih pisateljev, ki imajo lahek, preprost slog. Zelo dobre so za začetno čtivo zgodbe in povesti, ki jih goče prve stavke po večkrat čitali, preden jih bomo razumeli in velikokrat bomo vzeli na pomoč slovar, preden bomo razumeli. Kmalu pa bomo sami videli napredek, kako postaja čitanje vse laže, kako nam novi jezik nekako leze v možgane. Ko smo predelali prve strani čtiva, je težki začetek že za nami in odslej gre vedno hitreje. Ko smo že tako daleč, da že vsaj nekaj razumemo, je celo bolje, če slovarja preveč ne uporabljamo. Z iskanjem mnogih besed zgubimo nekako veselje do čitanja, ki nam gre potem prepočasi naprej. Če ene ali druge besede v stavku ne razumemo, nič zato, saj je glavno, da razumemo smisel stavka ali pa ga vsaj približno ujamemo. Če pa to ali ono neznano besedo pri čitanju ali v govoru večkrat srečamo, itak spoznamo njen pomen že iz smisla stavka in nehote si jo zapomnimo. Tako si igraje prisvojimo besedni zaklad, ne da bi se bilo treba učiti tujih besed na pamet, kar navadno slehernemu vzame veselje ao učenja tujega jezika. Prav na isti način postopamo, če se hočemo priučiti kakega jezika, ki nam je popolnoma neznan, n. pr. francoščine ali angleščine, le da je 'treba začeti bolj polagoma. Predvsem si je treba previdno izbrati primerno čtivo. Ker v slovenščini še nimamo nobene zbirke primernih kratkih in lahkih povesti, storimo najbolje, če si kupimo katerikoli učbenik dotičnega jezika, ki ima poleg slovniške tvarine še kratke sestavke. Te sestavke začnemo citati, prej pa prečitamo neznane besede, ki so itak navadno dodane vsaki vaji. Tudi odgovarjajočo slovniško tvarino si lahko prečitamo, dasi je škoda časa, če bi se pri njej Predolgo mudili. Prvi sestavki so navadno zelo lahki in ker imamo razen tega besede za vsako vajo lepo zbrane in jih ni treba iskati Po slovarju, gre čitanje razmeroma hitro od rok: Kmalu pridemo do težjih sestavkov, ki jih prav tako predelamo. Ko smo vse te vaje takšnega učbenika prečitali, si vzamemo 'takoj drugo čtivo, krajše povesti itd. in tako nadaljujemo z učenjem. Pri takih jezikih, ki so nam tuji, pa moramo še bolj paziti, da dobimo spočetka v roke res čtivo z izbrano lahkim slogom, ki nam pri čitanju ne bo delal težav. Poudariti pa je treba, da stori vsakdo, ki se uči 'tujega jezika, najbolje, če si iz- bere za čtivo leposlovna dela, povesti ali celo krajše romane, po možnosti take, ki so čim bolj zanimivi in napeti. Zanimiva vsebina priklene namreč pozornost bralca tako, da laže vztraja pri začetnih težavah in ne odloži knjige tako hitro, kakor če jačne s sestavki, ki so nalašč za to pripravljeni in zato suhoparni. Konverzacij-ske knjige in drugi 'taki učbeniki, ki služijo spopolnitvi jezikovnega znanja, pridejo zato v poštev šele tedaj, ko človek že nekaj zna, ko se ne bori več z začetnimi težavami. Seveda še ni rečeno s tem, čd znamo v dotičnem jeziku gladko čitati in vse razumemo, da že znamo vedno tudi govoriti. Za ljudi, ki imajo dar za jezike, ni pri tem nobenih težav in kar hitro bodo 'tudi govorili. So pa ljudje, ki jim dela govorjenje vedno težkoče, ki morda v tujem jeziku berejo najtežja znanstvena dela, a kot samouki ne znajo govoriti. Za govor je seveda važno, če imamo priliko s kom govoriti vi tujem jeziku, ker se nam potem jezik sam od sebe razveže. Vsi vemo, kako hitro se človek priuči tujemu jeziku, ki ga vedno sliši, bodisi neposredno v občevanju ali pri poslušanju radia. Kdor pa obvlada tuj jezik tako, da pri črtanju vse razume, običajno tudi takoj zna govoriti, kakor hitro se mu le nudi prilika za to. VSE POTREBSCIHE j» ZA VAS SPORT £1 Cl DOBITE PRI ^ I m O človeku Človek ima povprečno 5 1 krvi, ki preide po vsem telesu v 45 sekundah. V 1 minuti preteče po telesu okrog 7 1 krvi, pri napornem delu pa celo do 30 1 krvi na minuto. V eni uri preteče skozi srce 420 1, v enem letu nad 100 hektolitrov krvi. Teža telesa: Moški — toliko kg, kolikor cm meri v višino nad 1 m. Ženska — toliko kg, kolikor cm meri v višino nad 1 m, manj 5 kg. Toplota človeškega telesa: pri zdravem človeku, merjena pod pazduho: 36.5— 37° C, lahka vročina 38° C do 38.5° C, visoka vročina 39—40° C, groznica 41—42° C. Pri toploti nad 42° C nastopi kmalu smrt. Žila u d a r i pri odraslem človeku približno 75 krat v minuiti. Zadihamo v minuti približno 18 krat. če ne dela 2400 kalorij, od tega mora biti beljakovin vsaj 30 gramov; če malo dela 3000 kalorij, od tega mora biti beljakovin vsaj 50 gramov; Odrasel človek potrebuje hrane dnevno: če močno dela 4000 kalorij, od tega mora biti beljakovin vsaj 80 gramov. Vode potrebuje človek dnevno 3 litre. Dobi jo deloma v hrani, deloma v pijači. 1 gram tolšč 1 gram beljakovin 1 kalorija je ona množina 'toplote, ki mora izgoreti, da se 1 kg vode segreje za 1° C (za 1 stopinjo Celzija), to je Približna Posamezne sestavine hranil dajejo: 1 gram ogljikovih hidratov 4.1 kal 9.3 kal 4.1 kal toplota, ki jo dasta dve vžigalici, če zgorita. I/. Srbije: Koruzo obešajo sušit Sestavine naše hrane Beljakovine so najvažnejše sestavine vseh živih bitij in se tvorijo edinole v rastlinah. Živali in ljudje sprejemajo vse beljakovine iz rastlinstva ter jih uporabljajo za zgradbo svojega telesa. Mnogo beljakovin vsebuje: meso, .mleko, jajca, kri, nohti, alake itd. Beljakovine vsebujejo mnogo dušika in žvepla, zato smrdijo, kadar se razkrajajo, ker se tvorijo plini: amonijak (duh po gnojnici), žveplovodik (duh po gnilih jajcih) itd. Amidi so posebna oblika beljakovin, ki je najbolj prebavljiva. T o 1 š č e so sestavina živalskih in rastlinskih teles in jih tvorijo tako rastline kot živali iz beljakovin in ogljikovih vodanov. Rastlinske tolšče so imenujejo olja in so ■tekoče, živalske tolšče pa se imenujejo mast, loj, maslo itd. Tolšče nabirajo rastline in živali kot rezervno hrano. Mnogo tolšče je v rastlinskem semenju (bučno, laneno, sončnično, orehovo olje), v živalskem telesu pa se tolšča zbira predvsem v podkožni plasti (slanina). Živalske tolšče se na zraku rade pokvarijo; zato jih konservira-mo (solimo, sušimo itd.). Pri razkrajanju tolšč nastajajo razne kisline, ki širijo neprijeten, kiselkast duh. Tolšče so najbolj izdatna hrana, ker dajejo dvakrat toliko moči kot beljakovine ali kot ogljikovi hidrati, so pa težko prebavljive. Tipična balkanska ulica Ogljikovi hidrati ali vod a ni imajo ime odtod, ker vsebujejo razen sestavine vode, to je vodika in kisika, še ogljik. Najvažnejši čisti ogljikovi hidrati so: sladkor, škrob (moka, krompir), med; papir, les, platno, slama i'td. pa vsebujejo tudi skoraj same ogljikove hidrate, vendar v G usti Vračko Modna trgovina CELJE — Kralja Petra c. 10 obliki vlaknine ali celuloze, ki je težko prebavljiva oziroma sploh neprebavljiva. Ogljikovi vodani v obliki sladkorja, medu in škroba (moke) pa so zelo lahko prebavljiva hrana za živali in človeka. Dobivajo jih z uživanjem rastlinstva, katerega glavni sestavni del so ravno ogljikovi vodani. Rastlina pa dobiva ogljikove hidrate po asimilaciji (presnavljanju) v zelenih listih, kjer se pod vplivom svetlobe tvorijo iz zračega ogljika in vode. Škrob je iposebna oblika ogljikovih vodanov. Največ ga vsebujeta moka in krompir. Stara balkanska hiša RAZPIS NAGRADE Kdo so ti možje? Tu priobčujemo slike treh slavnih mož. Tisti, ki ugane, kdo so, dobi / lepo nagrado. Če bo več rešilcev, odloči žreb. H&Uufi’ Prava blagodat za delavce je: stekla, porcelana, keramike, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirov priporočamo tvrdko l&citfticti’ P. MATKOVIČ v Celju, Gosposka ulica štev. 3 Fr. STRUPI, Celje Shajališče delavcev CefysUa ihtita CtVft (Hacodni dotn) Podružnici: Maribor, Aleksandrova cesta 11, Tel. 21-99 / Šoštanj, Kralja Petra trg 6. Tel. 3 Sprejema hranilne vloge proti najugodn. obresto-vanju in izvršuje vse bančne posle najkulantneje barvajte same doma s znanimi / -ovlmi barvami I Vedno se sliši jadikovanje, da zaradi pomanjkanja denarja v gospodinjstvu ni mogoče nabaviti kaj novega. Klic: „Varčuj, varčuj !* se razlega od vseh strani, a kako naj varčujem? O, draga prijateljica, varčevati Ti pomaga BRAUNS. Z enostavnim barvanjem dosežeš, da so obleke alt plašči zopet novi! Ali Ti nikoli sama ne barvaš? Ati nimaš za to poguma? Ba va-nje je vendar tako enostavno! Za nekaj dinarjev — Iz Starega novo z ovimi barvami za obleke Telefon 22 Pošt. ček, rač. 10.591 I == Ju^osnila «a. z o. z. Ju^oteKslil d. z o. z. MarRo Hosner MARIBOR lili lili lili lili lili lili lili lili = lili lili lili lili lili lili lili lili llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllli lllllllllllllllllllllllllllllllll! INŽ. ARH. JELENEC & INŽ. ŠLAJMER Gradbeno podjetje in tehnična pisarna MARIBOR Pri parku št. 5 — Telefon št. 22-12 Vie pozabite-!? da ima vse električne in plinske naprave za g&spadutfati/a, <&ct Ut iftdustufo, najnovejše izvedbe, stalno v veliki izbiri Prodanimi mest. podjetij MARIBOR, GLAVNI TRG 14 (ROTOVŽ) — TELEFON 25-23 Obleke, klobuke, perilo, pletenine itd. nudi ugodno KONFEKCIJA JAKOB LAH MARIBOR, GLAVNI TRG 2 Priporočamo, da si ogfedate naše dobro sortirano za Logo, cene naj nižje! inter & Lenard že fe z ni n a Mari bor, Aleksandrova cesta CINKARNA d. d. v Celju U8tan. 1923 in je prevzela tedanjo drž. cinkarno. Ustan. 1873. Glavni izdelki cinkarne so: Predelava in izkoriščanje cinkove rude in cinka. Izdelki: cink sirov, fini in rafiniran, cinkov prah, cinkova pločevina vseh dimenzij in debelosti, cinkovo belilo znamke „BRILI J ANT", svinčena pločevina vseh dimenzij, žveplena kislina, sirova in koncentrirana, zelena galica. Glavno zastopstvo za prodajo fabrikatov Cinkarne d. d. ima firma METALNO A. D. BEOGRAD, Karadjordjeva 1 — tovarna v Celju ki vrši veleprodajo svinca, cinka, kalaja, aluminiuma, bakra, cinkove in svinčene pločevine. Firma ima tudi vedno na zalogi bakreno galico, cinkov prah, katran (ter). Poleg tega trguje s starimi kovinami, kovinastimi ostanki in rudninami vseh vrst. /✓ GOSTILNA Vjü tucšUL tndtlU" Franc Štolfa Domača in dalmatinska vina Teran morske ribe Cclfe, (fUdališUa ul. ? PIBROVC in DRUG, CELJE Krekova cesta 10 (Nova palača pokoj, zavoda) Galanterija, drobnarije, potovalni predmeti, nogavice, parfumerija, športne potrebščine itd. PRODUKTIVNA ZADRUGA lllllllll!lll!lllllllllllllllllllllll!llllllllllllll!lllll!llllllllllllllllllll!llllllllllllllll LJUBLJANSKIH MIZARJE« minium \ prevzame vsakrsna stavbena in pohištvena mizarska dela ter jih izvršuje točno, solidno in po jako zmernih cenah Tovorno na Viču pri Ljubljani iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^ Telefon 24-10 / Čekovni račun 13.937 Ljudsko samopomoč iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii zavarovalna zadruga v MARIBORU nasproti glavnega kolodvora izvršuje sledeča zavarovanja • 1. Posmrtno do starosti 80 let Zavarovalnina se izplača ob smrti ali z dovršenim 85. letom. 3. Posmrtno s plačevanjem 10, 15, 20 ali 25 let do starosti 65 let. Zavarovalnina se izplača ob smrti ali z dovršenim 85. letom. 3. Za smrt In dollvatje do starosti 65 let. Zavarovalnina se izplača po pogodbeni dobi (5, 10, 15, 20, 25, 30, 35 ali 40 let) oziroma ob prejšnji smrti. 4. Za doto od 1. do 16. leta. Zavarovalnina se izplača z dovršenim 21. letom. Rezerve din 7,800.000’—. Prospekte pošiljamo na zahtevo brezplačno in brezobvezno. PRIPOROČA SE ŠPECERIJSKA IN KOLONIJALNA VELETRGOVINA MILOŠ OSET MARIBOR Telefon 21-73 in 27-90 Brzojavni naslov: OSET MARIBOR Na drobno! Na debelo! Izdelovanje likerjev, dez. vin, sirupov in žganjarna }ak(& VecUavic Maribor, Gosposka 2 / Telefon 25-80 Vedno v zalogi najboljša In pristna slivovka, droženka, pristen brinjevec ter rum in vse vrste likerjev Specialiteta: Vermuth-vino In Grenčak (želodčna grenčica) ZA GOSPODE kamgarn in ševiot za športne obleke in plašče, sukno za površnike ZA DAME dobro volneno blago za damske o-bleke in plašče; vse v veliki izbiri in po nizkih cenah dobite v manu-fakturni trgovini FRANJO MAJER MARIBOR, GLAVNI TRG ŠTEV. 9 Prodajam po znižanih cenah krep de chine po din 8.—, 10'— in 12'—. Moško in žensko blago od din 5'— naprej, volneni rips od din 16’— naprej, svileni robci od din 5‘— naprej ter raznovrstno blago po jako znižanih cenah pri I. TRPINU, MARIBOR, Vetrinski ulici 15 Bodi naročnik delavskega tiska I. Jugoslovanska automatična kisarna Vinski Konjak za vlaganje navadni mouth QdaLbert uusel Veležganjarna izdelovanje likerjev in sadnih sokov. J T; X V Posojilnica Narodni dom Mariboru Z. Z O. J. TELEFON INT. 21-08 Deležna glavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 12 milijonov din, hranilne vloge 50 milijonov din. / Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3—5°/0. / Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji Najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru / Vse hranilne vloge so proste in se izplačujejo neomejeno! m To so res trpežni čevlji! KARO MARIBOR dcay& Jlasina Zaloga galanterije, pletenin, papirja, vrvarskih C pletarskih izdelkov Htacitoc, \Jddn\ska ul. 26 Zahtevaj vedno le FRANZ-OVE llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll TESTE NINE ker so dobre in poceni! Mr. R. Sušnik lekarna pri „ZLATEM JELENU“ Ljubljana Marijin trg Ustanovljena pred 1. 1619 Telefon 21-15 Poštno-hranilnični račun 10.522 E. Jeras ia drus Ljubljana, TyrSeva c. 33 veležganjarna, tovarna likerjev in ruma, izdelovanje brezalkoholnih pijač nudi vse vrste domačega žganja, fine likerje po nizkih cenah, pristni malinovec, želodčni zdravilni liker znamke „SULIČA R“ „ASTRA“ TOVARNA KISA lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllll E. JERAS IN DRUG izdeluje namizni Jedilni in vinski kis najboljše kakovosti. Moderne in higijenične naprave ZAiČITNI ZNAK KMETOVALCI! 2a dui^zcutiin pzueäuya, (iridtlkao ufiaaMjajte: APNENI DUŠIK NITROFOSKAL-Z kitcofoilcal-I. 8:1-8 Jläcofodcat-It. 4:8:8 hacočajttdcupM uaqoMke. (vouljjce pel: TVORNKA ZA DUŠIK D-D RUŠE Brez uporane umetnih gnojil rodi nafti slovenska gruda slano žetev I Pri Istem obdelovanju, setvi ter spravljanju sadežev pa lahko pridelke podvojimo, če gnojimo: ozimoa tila z nitrofosom, vinograde ia sadoDoanike z Ditrofoskalom I, tiavnike z apnenim dal kom oziroma z nitroloskalom-l krompir z nitrofoskalom-ll, povrtnino z nitrofoskalom-ll. Plevel v oilminah in jarinah uničimo z neoljenim apnenim uušikom, ki uničuje razne škodljivce in golazen (muhe v smetišču In gnojnicijjer pospešuje kompostiranje organ, odpadkov. Vsa strokovna navodila prejme vsak kmetovalec, ki se zanima za pravilno uporabo umetnih gnojil, pri TVORHICI U DUŠIK D. D. RUŠE v Rušan