Li«i s« k or i at» dUUv-•k«gi HtAlva. Dola v. ot •« oprtvutnl d« vaaga kar producir*fo
Thia pa por I« davoiod
t« tho lni«r««(« of th» working cUm. Work-or* «ro ontltlod to «II what thoy prodne«
iiurman ••«<>n4-oi«** iu*u«r. u*c. i, i tur, «i ik« i>o«i orrtM »iChlM^o III unufi ih» Art f>r (Joncraai *r March Sr«. 1M7«
OHiei: 4001 V. 31. Str., Clueif«,
"Delavci vseh dežela, /družite se!1
PAZITE'
naitovllko v oklopa|«i-kf «o nah«|a polog \ «-•»ga naalova. prllopli«* rv«ga apod«|«ll
na ovitku. Ako (474)
|« *t«vllk« . . t«da) vam • prihodnt« itovilko na ¿o ga lista po ta^a naročnina. Pro«A-nr»of ponovilo (• takol-
ŠTEV. (NO.) 473.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 3. OKTOBRA, (OCTOBER) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Kapitalizem mora
Nt* glede na sijajni razvoj tehnike in prometa. ki smo ga dosegli vslcil kapilalizma v zad-lijill sto letih, se nam v primerjanju sedanjosti s preteklostjo jasno predučuje značilen preobrat / ozirom na organizacijo. Se sredi minulega stoletja je v najširših krogi hgospodnval individuaiizein, temeljno načelo neorganiziranja. Ali od tedaj se je polagoma razširjala misel organizacije, /lasti v proletarskih vrstah se je vedno holj pojavljal klic po ztlriiV.itvi, kar ni ostalo hrez učinka..
Agitaeijsko in organizacijsko delo zadnjih desetletij je imelo naravnost čudovite uspehe. Vedno večje trume delavcev so se pridružile svojim zvezam. Na milijone jih je poti zastavo organizacije in delavske organizacije naraščajo v velikansko in mogočno armado, ki šteje na stotisoee členov. Ce hi naši predhojevniki, ki so marljivo iu z velikim trudom orali celino in*ohdelovali tnla tla. mogli videti sati svojega tlela, hi t > i I i veselo iz-uciiadcni. Blagajnik tiste dobe, ki so računali-le s par stotinami $( hi zavidali svoje naslednike, ki imajo računati in upravljati milijone. Prole-tarske organizacije v splošnem in strokovne organizacije posebej nudijo vesel «»sliko Vedno naraščajoče združitve posameznih si| v enotno silo množic. One so izraz skupne volj«*, ki kaže raznim smerem volje enoten cilj in ki združuje milijone razrednih bojevnikov v trden m življenja poln organizem.
Postanek teli organizacij ma spa ni edinole posledica agitacijskega dela, a Mul: ne izključna posletlica socialno duševnega prehoda »d brez-organizacijske dobe k organizaciji, temveč so pri tem razvoju učinkovali različni vzroki. Kakor za vsa*ko novo socialno tvorbo, so morali tudi tu biti dani duševni in materijelni predpogoji. Duševno stremi jeiije v smeri k organizaciji bi samo zase ne bilo zadostovalo za ustvaritev orjaške organizacije. morali so priti tudi materijelni predpogoji. ki »o omogočili združitev milijonov enako mislečih iu enako stremečih ljudi. In res sta se sredi minulega stoletja združila oba momenta: socializem je ustvaril duševno razpoloženje, rodovitna tla za delavske organizacije, kapitalizem pa je ustvaril tehnične in organizatorične predpogoje. Tako je proletarska organizacija mas nastala i/, skupnih učinkov socializma iu kapitalizma. Zlasti kapitalistično delovanje /a pospeševanje delavskih organizacij je v marsikaterem oziru za-niinivo.
Znana je prisloviea, tla je kapitalizem >voj lastni grohokop v tem. tla -»i sam vzgaja sile. ki ga bodo nekdaj pahnile s prestola. Kapitalistični gospodarski način je koval orožje iu gladil pot za organiziran osvobodilni boj proletariat«. Močno razširjen promet sedanje dobe s svojimi železnicami, paruiki. poštami in električnimi vozili nam nudi možnost za obiskanjc najoddaljeuejši.h pokrajin dežele z najšinšimi sltiji ljudstva priti v dotiko z našimi idejami. Potom pisem, brzojavk in telefona se lahko pogovarjamo z. vplivnimi osebami raznih krajev. V. ¡/.polnjenjem tiskarske tehnike iu razširjenjem časopisja je ogromno narasla možnost in agitacijo. "(Jutenbcrgovi črni
ZOPER LJUDSKE MASE
Petrogradske "Biržcvija Vjctlomosti" pišejo :
"Vprašanje o preustrnjitvi tehničnih sredstev in pripomočkov za boljše uduš -vanje različ; nih ljudskih akcij, kakor pouličnih nemirov, izgredov. stavk, vstaj itd se je prettesalo v vlad nih krogih. Preustrojitev utemeljuje jo s tem, tla se ozirajo na voino. Voino so še v' dno izzivale rune pokrete ljudskih mas in raznov latne izgrede in nemire, kajti ljudske mase nikoli ne razumejo prav resničnih vzrokov velikih gospodarskih iu socialnih pojavov, kar je pripisovati v masah razvitemu razumevanju občestva Ncoziraje se na to, da so se vlade in drutre javne institucije prizadeval'* preprečiti take izgrede za č isa vojne iu tnkoj po njeni likvidaciji, so s«- ti obžalovanja vredni pojavi, kakor nam k a/t zgodovina, opažali še vselej in povsod.
Iz inozemstva nrihajajo vesti,-tla >n >c takšni nemiri ljudskih mas že dogodili v vojskujočih se deželah, iu se dogajajo še sedaj. V naši državi so na srečo taki pojavi jako redki iu neznatni. Toda vendrr kuliknr tolik«» škodujejo eeb»kupnosti države, in zaratli mora biti vbula pazim in bdeča tudi v tem oziru.
AVell — to je prav lepo, tla razkriva carjeva bautla tako odkrito svoje poštene namene. Pripraviti se je treba, da se bodo bolj energično /.adušile eventualne izgrede iu vstaje, pa tudi stavke. In visoka vlada se že lm\i z vprašanjem, kako bi čimbolj temeljiti dosegla *voj prijazni namen. Neporoča se še, kakšna krvava sredstva je že iztuhtala; ainpak za enkrat je že tt» nekaj, da Študira to važno vprašanje
Vlada pravi, da se vršr i/redi in neredi kot posledica vsake vojne. To sicer ni dobesedni» res. nično, vsaj ne, če se govori o izgredih v velikem slogu. Bile so tudi že vojne brez takih pojavov. Toda recimo, da bi vlada imela prav in če misli le na sedanjo vojno, tedaj ima prav, ker je bilo res * že doslej skoraj v v seli deželah precej nemirov. Z vojno so spojeni izgredi, vstaje, stavke; ampak zakaj?
vojaki ' pridejo v najtemnejše kote «bv.cl iu se tam bojujejo proti nevednosti in zaostalosti. V neštetih časnikih, časopisih, zvezkih in letakih se razuaša seme znanja med mase. v knjigah pa ac razpravlja o vprašanjih svetovnega naznanja In ii j važnejšega vprsanja človeštva.. Kar izumi uee ujak v svoji soibi, gre v svet in vzbudi boj duhov. Tako jc postalo mogoče drauiiti mase. jih poučevati in vršiti agitaeijsko delo, kakor ga svet še
ni poznal. Obenem pa uiuli moderni promet tinli možnost redne zveze s posameznimi člani in podružnicami velike zveze.
Velik pomen prometnih razmer z.a organizaciji» mas postaja tem jasnejši, če pomislimo, kako se je v prejšnjih časih agitiralo in organiziralo. Zanimivo'je bilo razmišljcvati kako je neki agiti ral sltiženjski vodja Hpartakus pred Kristoni. ali pa kako jc srednjeveški kmečki agitator -Ioh.
Kdo bo plačal račun?
tilite? ii* JjTiii.- Jar. '].< rni.ii3fcyi r •
Petrograjska vlada menila tudi sama ne misli, da napravi vojna ljudi preobji-stne, pa da se tedaj puntajo kar za zabavo. Vojna privede le inizerijo kapitalističnega sistema na tak vrhunce, da je tisočerim naposled vse eno, ali poginejo od lakote ali pa od vojaške krogle, ali pa — si motil.i vendar z zmago zboljšajo življenje.
Vlada govori iz strahu in iz zavesti svoj«* lastne krivde. Ona ve, koliko krvavih grehov ima carizein na svoji črni vesti, pa razutne, tla bi imelo ljudstvo ne tisoč, ampak mil fttn razlogov za maščevanje, Odtod njen strah. In zalo si beli glavo, kako bi mogla po prelivanju krvi na bojiščih prelivati domačo kri.
Ne vemo. če ji bo rusko ljudstvo I*tnalu dalo priliko za to. Pač je pa gotovo, da pride čas, !<o ne bo \sa strategija nič pomagala zoper revolucionarne množice; kajti prejalislej ne bodo tisti, katerim je stisnjena puška v roko, več slepe nia-šine, temveč živi ljudje .in tedaj bodo vedeli, kaj početi s puško ob takem času.
Ruska vlada pravi, da prihajajo vesti o nemirih tudi iz tujine. Seveda. Kajti tudi v tujini vlada kapitalizem, Viljemovski barbarizem ni nič boljši kakor Nikolajev ski. • Ampak zanimivo je, kako ve že sedaj sredi vojne, ko so še sovražniki, javlja solidarnost vladajočih. Z vsemi njenimi gtozami je sedanja vojna za vladajoče le inter-meet»: njih sloga v boju zoper proletariat je pa oravilo, ki jc le za kratek čas prekinjeno.
NEMŠKO AVSTRIJSKE KOMBINACIJE.
"Slovenski Narod" v Ljubljani poro a z dne
11 avgusta: Knkrat smo že naznanili, da so nemški poslanci Dobernig, Steinvvender in Kraft osnovali novo nemško stranko, kjer naj bi se spojile vse današnje nemške politične ograniza-cije na osnovi novega programa. Toda ta načrt jc naletel na pri obstoječih nemških organizacijah na večji ali manjši odpor, /.a pristop v novo stranko se jc oglasila d usedaj le organizacija "nemškega centra" in neniško-liberalua stranka na Nemškem, t «»«Ih vse «»stale nemške t stranke so s«> izrazile proti tej novi nemški
" Arbeitspartci". Končno so se izjavili tudi " Volksrati'Olavar te nemške stranke se je izjavil, da 11, »v a nemška stranka ne more izboljšati, stanja avstrijskih Nemcev, ker se program nove stranke o«l programa dosedanjih strank skoro prav nič ne razlikuje. Ceterum eenseo, pravi Volksrat, da <»bst«»ji' rešitev avtsrijskih Nemcev samo \ 44binkoštnem programu", katerega hi morale priznati vse nemške stranke
Bolj zanimivo In bilo, če bi sc javilo, kakšen je program le nove stranke. .Mislimo si sicer lahko, če čitamo imena Dobering, Steinvvender in Kraft in če povrh še slišimo, da so se izrekle stranke v Nemčiji za vstop, ftila bi torej stranka, ki naj bi obsegala Nemce v Nemčiji in v Avstriji. Torej stranka za Veliko Nemčijo.
Odkrito povedamo bi nam bi! tak program čisto všeč. Nemci naj porušijo neumne državne lnejc in naj se združijo Le — tisle. ki niso Ncni-«•i, nuj bi pustili zunaj in jih ne ovirali, če bi sc hoteli tudi združiti na svoj način. Po vsej R v ropi naj bi se vsak narod združil zase, in če bi sc to /podilo, bi jih potrebe m spoznanje skupnih interesov kmalu «lovedli do tega, d«» bi se tu«li med samo združili, seveda na druga« ni podlagi, kakor doslej.
To kajpada ni Steiuvveiub-rjcv«» mnenje in tu«li Dohernitfovo ne Oni l»i radi, th bi Nemčija pohruHtala Avstrijo kar z dlako. In to daje vsej. stvari popolnoma drugačno lice. Taka združitev bi le š«> bolj podžgala nacionalne boje, ki bi še bol j ovirali napredek, kakor doslej.
Stein v. cutler, Dobering e tuutti quanti so zastopniki nemške butv.vaje v Avstriji, pn zalo seveda ne morejo gledati narodnega vprašanja z drugačnega kakor s kapitalističnega stališča. In tako prihajajo tlo zaključka: Osvejaj! Pogoltni!
Buržvazija je bila pred vojno nesposobna, da bi bila rešila narodno vprašanje ,in je sedaj, med vojno, postala se bolj nesposobna.
To je že stara, stara lajna, iu ludi '4 Sloven-cu" je davno znana Ampak to nam razlaga, zakaj pridiga katoliški "Slovenec" navdušenje /a A vst rijo do pogina.
Kriz. okoli leta 1*»<M) spravil kmete v * * limiti« sehuh ", takratno kmečko zvezo. Prcdočiti si jc treba tehnične te/koče. ki sta jih morala premagati ta dva ljudska muza, tla sta par tisoč ljudi združila v bojno t»r4anizacijo. Iu s tem naj se primerja lahkota agitacije ui organizacije sedanje dobe. Moderni agitatorji in organizatorji sc vozijo z brzovlaki in avtomobili po deželi, parnimi pljujejo p«» morju iu uc ho dolgo trajalo, ko bodo jadrali tudi po zraku. 'Razširjanje letakov iz zračnih ladij se v Ameriki že dandanes vrši). S pomočjo brzojava in telefona snujejo nove zveze in vzdržujejo stare, s posredovanjem pošte so z z. vsemi prizadetimi neprenehoma v zvezi. Država in kapitalizem, ta zakleta sovražnika delavskega gibanja, stavita svojo moč — seveda za lo-hro pičilo v službo organizacije nroletartfkih mas. Ne da l»i-sc kaj namrdnili, tiskoja kapitalisti milijone letakov in časopisov s 44hujskajočo" vsebino in državna pošta nima pomislekov proti vručpvauju naslovljenemu takžli državi in družbi nevarnih" stvari. Po načelu cesarja Vespazia-na : 44 Deliti r ne smrdi!" opravljata država in kapitalizem priprezin» službo najhujšim previiatui-koiu in če I«* nese mnogo dobička, izpodkopavajo sv«»ja lastna tla. Tu se zares more reči: "kogar hočejo bogovi poguhiti. ga udariju s slepoto", ker današnja kapitalistična družba, v kateri so piše "denar zaslužiti" z veliko črko, je po zlatu zaslepljena in sama žaga vejo. ki na njej sedi.
Pa tudi v drugem oziru ustvarja kapitalizem kot svoj lastni grohokop predpogoj eza proletar-sko organizacijo mas. V velikih mestih in veleo-bratih kupiči delavce in delavke v množice in jih podreja enakim mezdnim iu delovnim razmeram, vsled česar se vzbuja in narašča razredna zavednost in solidarnost. Spaja jih v pisano mešanico in jim s tem vceplja smisel z.a internacionalnost. Vedno večje trume nekdaj samostojnih peha v proletariat in vedno bolj obtežuje delavcem, da bi postali samostojni. Z vsem tem pripravlja skupna tla. u akaterih morejo proletarske zveze razvijati svoje dleovanje. V obratih* se tekom časa pojavlja razpoloženje za trdno organizacijo, ki spominja naraMiost na vojaški ustroj. Kooperativni način dela, to je: vknpno delo več ljudi po gotove m načrtu v enem in Iste rao^rratu ustvarja predpogoj podredij ve in naiRedl&ve prizadeti in zahteva disciplino, ki ne trpi ugovora. To di-morajo delavci v delavnici skupno iz roke v roko delati, je samo «»I» si^bi umevno, da se navadijo scipliuiraiije delavcev v velikih iu srednjih obratih pa učinkuj«' tudi v delavskih organizacijah: če solidaru<»sti tudi izven obrata v svrlio zastopanja svojih interesov. Kapitalistični obrali s svojo vo-jaško disciplino ustvarjajo torej duševno in ma-terijaluo podlago za mogočne delavske organizacije. Sistem kooperacije dovaja polagoma do koalicije, tlo skupne volje delavskih trum. da odpravi izkoriščaucj in hlapčevstvo iz sveta. To je zasluga in usoda kapitalizma, da sam ustvarja predpogoje za višj«> gospodarsko iu družabno obliko.
Po svetu.
V Avstriji prihaja tlo veljave fctišizeui, vera v čudodelne znake, o kateri so mi? lili. da živi le še med zamorci v Afriki in na avstralskih otokih.
Tržaška "Kdinosl" z dne 31. julija objavlja odredbo c. kr. namestnika v Trstu, ki pravi: V vsa" ki kavarni iu gostilni mora viseti podoba cesarja Franca Jožefa, okrašena s črno-ru ničnim i zastavami. Istočasno se odreja, da se mori pri vseh sveča-n«»stih razo besa t i črno-rumena zastava.
Zdaj pa mora biti rešeno vse! Italijanske puške ne bodo hotele več pokati, ruski kationi bodo dobili kolero Kuiuuni pa nepremagljivo <lo-motožje, ker bo v vsaki be/nici visel Kranejožef kot slika namreč! I bogi cesarsko kraljevski namestniki, ki misli, <(a je komandirani patriotizem kaj vreden' Kaj pomaga, če vihrajo od Skednja do Svetega Križa same čriioruuicnc čunje, če pa nočejo srca postati čriitu-uineiui ?
Cc pride delavce do pravega spoznanja, mora postati socialist. ('c ni socialist, j«- to le znatne-nje, d i je še zavstal v znanju in razumu.
4'Hrvatski Dnevnik" v Sarajevu poroča: V Itclgradu j«* bil julija obešen kmet Ljuhoslav Lazič iz Zupanjea. \"t»jn«» sodišče ga je obsodilo na smrt na vešalih raditega, ker jc skril dve puški.
Ne bi li človeku vzkipela ki i '.b tal en» div-jaštvu, ne — ob takem divjaštvu, ne ob takem zverinjstvn * Kmet je bil obešen. Kaj bi se pravzaprav moralo zgoditi z njegovimi tolovajskimi stslniki .*
Kadar I»«» delavstvo razumelo družabna, t»re«l vsem gospislarska vprašanja, s«* b«» čudilo samo nad seboj, da ui že davno postalo socialističnu. -
Volitve /etiiiijenih državah bodo 7 novembra. Ali vsak zavedni volilce se mora poučiti tuli <» vseh posameznostih. <la ue pride iz nevednosti ob glas.
Vojna in socialisti
IU.
Napail Francoske iu Piemonta ua Avstrijo I. 1MÓW. j«* prvikrat postavil demokraciji ta (»ro-blcui pred oči. Ili li naj hitela Nemčije Avstriji na pomoč, bi-li naj branila Pad ob Renu? Lasa lic je bil proti temu. Kngels za. Lassa Iii je bila Avstrija sovražnica — ♦ 'reakcionarni princip". Treba jo je premagati, da lahko postaneta Nemčija iu Italija svobodni narodni državi. Kugeis pu se je nasprotno 'bal, da bi |M»raz Avstrije ojačil francoski bonupart izem, pruski cesarizem, ruski carizem. Avstrijski poras bi pomenjal: prvič ojačanjc Boiiaparta. torej nadaljevanje cesarstva na Francoskem, ugroženje levega renskega obrežja, zahranitev nemškega ujeti in jen ju s francoskim orožjem; drugič izločitev Avstrije iz Nemčije, ustvaritev male nemške države, izročitev nemškega naroda pruski vojaški državi; tretjič ojačeuje Rusije, ki ji bo slabost Avstrije odprla pot do Carigrada. Bona pa rte da je zaveznik Rusije, carjev žandarin proti Nemčiji. Zato se mora Nemčija dvigniti proti Francoski. Ako napade Bnnapartc Avstrijo ob Padu. ga tuora Nemčija napasti ob Kenn. Boj proti Rusiji je veljal Marxu in Kngelsu tudi v tej krizi za najvišjo nalogo, kateri naj bi se uklonile vse druge.
Isto nasprotje se je ponovilo léta 18M., ko so Lasa I leja ne, i, na čelu jim Schweitzer, stopili na stran Prusije. v prepričanju, da je treba Avstrijo "raztrgati, razkosati, uničiti, razdrobiti", da postane ujedinjenje in osvobojenje Nemčije mogoče, medtem ko *tu pričakovala Liebknecht iu Bebci ravno od avstrijske zmage obnovljeuje nemške revolucije. Končno se je ponovilo to nasprotje leta 1870.. ko sta Liebknecht in Bebel odklonila vojne kredite, med tem ko so ne le La sallejanci. temveč tudi generalni svet inteniacio-Jialc in hraunschweigski strankin odbor Kisena-choveev zrli na vojno kot na potrebno obrambno vojno Nemčije, na poraz Bona pa rtov pa kot na interes evropskega delavskega razreda: Kdina je bila socialna demokracija šele po Sedauu.' v protestu proti aneksiji Alzacije-Lot ringt je, Marx se ji je protivil iz razlogu, češ, da Ih» aneksija povzročila lis eno človeško dobo sovraštvo med Nemčijo m Francijo, da bo aneksija Francijo "pahnila Rusiji v naročje' in s tem ojačila rusko moč.
Tako je bilao /. zahtevo vojne proti Rusiji začrtana smer evropski politik Marx«)ve šole. Ko si je Rusija osvojila Kavkaz iu podjarmila Poljsko je naložila inavguraina a d resa internacionale izza leta 1M>4. proletarijatu ilolžnost. da se mora voditi boj proti Rusiji k«»t "del splošnega boja za emancipacijo delavskih razredov." Z bojem proti 4vi.-iji j«' podprl Liebknecht na nuernber-škem delavskem zborovanju leta l*t>8. odklonitev ra/oro/enja ; ra»t>r«>ženjc «la je nemogoče, «1«»-čler ni Rusija uničena. Poljska Zopet npostavljena. Ko je Rusija leta 1878 »«»pet napadla Turčijo, s« je ¿fieUtecht za Türk«* zavzel in pozval Avstrijo. F ra n ei jo in Anglijo, «la naj *'z ortižjeui v rokiRusiji preprečijo na«latjm» osvojevanje!"
' Zanj ni (»omenjala vojna na Balkanu nič druzega kot odlomek v velikem boju za vpraša nje; "republikansko ali kazaško " To stališče >«•-v «hI a ni «»stal«» brez nasprotovanj. Prot i vila se iuu je brošura, ki j«» je i/«lal ueuisko-avstrijski sodrug: A k«» je Rusija proti Puré i ji iu Avstriji, «la s tem proti svoji volji pospešuje revolucionarni preustroj: ustanovitev svol»odnih narodnih «lr-žav mi ru/valinah historičnih narodnostnih držav. Vendar pa je ostala vodilna «mer socialno demokratične politike začrtana po bojnem stališču proti carizuiu.
K«» s«- je v 80 letih zopet pojavila ino/.nost nemške iu avstrijski* vojne proti Rusiji, je še en-
krat vzplapolal stari srd proti carizuiu. V tem čas nje nastala Kngelsova klasična razprava:
"Zunanja p«»litika ruskega carstva " iu Bebelov že večkrat omeiijeni govor, da pojile nemški delavski razred z veseljem v boj, če bi bilo potrebno braniti Neinčij«» proti ruskemu napailu..
Tako p«»litiks stare iiiteruacionale nikakor ni bila politika miru. Smatra je vojno za neizogibni» posledico kapitalističnega načina proizvajanja. Še-1e s kapitalizmom «la bo izgiuila vojna nevarnost. Dokler obstoja kapitalizem, da je mir utopija. Proletariat pa da ne more stati 1>ojni politiki gospiubijočih razredov brez* zanimanja nasproti. Skušati, «la j«» mora potiwuiti v smer, katero zahteva njegov interes. Njegov najvišji interes pa tla j«' uničenje Rusije.
Tra«lieiju stare iiiteruacionale še danes vpliva na politik«» m»cialno«leiuokratieiiih strank. Na Francoskem s«» zlasti marksisti, ki jih je vodil liursde, nasprotovali mirovnim tendencam, katere so hotele omogočiti vojno bodisi z mirnim sredstvom, pogodb, sklenjenih potom mirovnih sodišč. bodisi z bojevitim sredstvom splošne stavke: tem temleiu'am so nasprotovali marksisti z naukom, «la more vojna izginiti šele takrat, ko izgine kapitalizem. Na Nemškem se je bojevala skrajna strankina levica." zbrana okoli "Leip-ziger Zeitung'' in "Bremer Buergerzeitun " proti zahtevi p«» razorožit veni pogodbi z Angl ijo z utemeljevanjem, «la j«' razoroženje toliko esaa utopija, dokler «»bst«»ja kapitalizem. Na Angleškem je ono kril«» socialne demokracije, ki ga je vodil llvnflmaii. zastopal«» inneiije, «la je, ki»kor preje Rusija, setlaj Nemčija najnevarnejša sovražnica evropske demokracije iu da toraj Anglija potrebuje močno mornarico, po mnenju mnogih socialistov (Blatchford) tudi na splošni dolžnosti sloneč«» milico za obrambo nemških napadov; -V Avstriji so se poljski sodrugi izjavljali ponovno, «la. j«' močna, hrambe zmožna Avstrija potrebna /a obrambi» ruskega pro«lirauja. Ali vse te smeri zastopajo v«*n«lar samo manjšine socialiatienili strank svojih «ležel. V«»dilnc idej«1 internacionale s«* zelo razlikujejo od njih.
Staremu markzismu lastno bojno stališče proti Rusiji tudi «landanes ni brc* vpliva. Tutli v zadnji krizi j«* našlo glasnega miživa v mogočnih napadih na carizem v manifestih balkanskih socialističnih strank, avstrijske splošne eksekuti-
ve, iuternacioualuega socialističnega biroja; v propagamli nemških, frauc«>skih iu angleških socialistov za sporazumijenje teh treh «ležel, katero naj bi omejilo moč ruskega cariaiua, ki izrablja njihovo nasprotje; v Reniierjevem govoru proti Schacherlu na zailujem strun kine m zboru uemško-avetrijske socialne demokracije. Tudi "revolucionarna frakcija" poljske socialistične stranke" se sklicuje v svi»ji Rusiji sovražni agi-tacijima marksistično tradicijo.
Ali politika interuacionalc se ne uravnava nič več pretežno [>o teh pomislekih. Njen najvišji cilj ni nič vee hoj proti Rusiji,, temveč o-hranitev miru. Politika socializma ima s politiko Marxa in Kugelsa izza I. 18."¿J, veliko manj skupnega kakor s politik«» friderjev (proste trgovine), ki j«» je Marx pobijal, s politiko Cobdeiui-stov iu Brightistov izza čas«»v krimske vojne. Ta obrat internacionalnega socializma si je tre Im tolmačiti iz spremembe v razmerju moči, katero je Kvropa doživela izza onega času, v katerem sta Marx in Kogels formulirala iu ustvarila svojo Rusiji sovražno p«»litik«>.
Izza ruskih porazov v krimski vojni in na berlinskem kongresu je Kvropo minil strah pred premočjo Rusije, Rusko poljedelstvo je zašlo v težko krizo, lakota je vladala v deželi, državni zakla«! je bil v stiski. Zgradba železnic v za h mini in srednji Kvropi je omogočila nasprotnikom Rusije, «la so lahko zelo hitro mobilizirali; Rusiji sami je ta prednost veliko manj služila v dobro, kajti ogromna razsežnost dežele in slaba u-* prava zelo ovirati urno mobilizacijo. Ruski vojak, v sklenjenih vrstah starejšega časa nepre-k osi ji v bo jevnik, je bil manj sposoben pri raz-kosauosti strelskih otklelkov v moderni vojni, ki stavi na sain<»stojuo delovanje posameznega inoža večje zahteve.
Dobiti v Rusiji zad«»stno ševilo rezervnih «'•astuikov je bilo tu«li težavneje nego na Nemškem in Francoskem. Tako j«' pričel gmevati strah pred rusko premočjo. Že I. 1893 je Fride-rik Fugels pokazal, «la ni nič več utemeljen strah pred Rusijo.
Obeneti pa se j«* ojačila v Rusiji industrija, Proletariat in revolucionarno gibanje. Prej je mislila evropska demokracija, «la je carizem mogoče zdrobiti samo z vojno od zuuaj. Cim je revo-
I/ Ilaage poročajo: Neki socialistični list objavlja revolucijo socialistične organizacije v l)u-esseblorfu. ki zahteva, «la s«* kandidira'Lich-kneeht. pri prihodnjih vtilitvah v desetih «»krajih iu s tem i/.reča protest pr«»ti njegovi obsO«ibi. Simpatije M»«'ijalisto\ pravi resolucija so \ vsakem Mziru ua strani sodruga Liebknichta.
(iraška "Tagespot v Ljubljani j«* z o<llok«»m Iti nadaljno razpečavanje deluje "Prva slovanska Ijani iu ki nosijo imena "Slovanski tarok ' itd.
Ni treba misliti «la s tem prepreči kvnrtalij I«* /ato. ker s»» slovenske slik. ki žalijo policijsko policijski čut. Stvar ui ton j«\
p«»r«»ča: t *, kr. policija «»«1 14. t. m. prepoveda-igralnih kart, ki jih iz-tvornica kart'" v Ljub-"Slava ". " Primorska",
lioee avstrijska policija p. Zepleuilu je kvarte in ker imajo nekoliko avstrijski in avstrijsko velikanska,- ampak sini-
V PctrogÄnlu se jc ustanovila organizacija, katere naloga bi» napraviti "duševne vezi uie«l
Rusijo iu drugimi narodi . To organizacija hoče ustanoviti v vseh krajih «Irugih ležel podružnice. nekake klube, v katerih se bo študiralo in razšiljala ruska znanost, literarna. umetnost itd. po drugih deželah, znanost umetnost, literarna itd. «Irugih «ležel pa j »o Rusiji. Tudi revijo v raznih jazikih misli izdajati ta družba. Ni dvoma. «la se pričenja Rusija modernizirati in nikakor ni izključeno, «la se razvije ta proces s hitrejšimi koraki, nego hi bil kilo pričakoval pred vojno. Nameravana kulturna organizacija je eno t ist h znamenj, ki kažejo, da se p«» vojni ne bo nn»gla izvesti «»na stroga ločitev narodov, u kateri sanjaj»» vla«le. Da bo zlasti petrogra«Kka vlada, se nam kailar opazi sadove takega «lela. se nam -sicer ue z«li verjetno; ali sedaj uabrže nima popolnoma jasnih pojmov o tem, k«»j lahko nastane i/ takega zhližanja narodov. Včasi je korisno. če so vla«le kratkovi«lne.
M «»«lern str«»j je sestavljen iz tisoč «ielov. A vsak kos zase ni za nobeno rabo. Razumno sestavljeni pa delajo čudeže. T«» je organizacija.
TOTUESJSIA TOVEST.
Spisal Podlimbarski.
Cijazovçu *e je zresnil obra/. Ali se jc tu pri-godil kakšen čudež, kali? Spomnil se je, «la je pred več leti prenočil pri njem človek, ki ni bil na videz ne kmet, lic gospod, ne romar, ne berač. A v vasi še ni bilo nikilsr takega čudaka iu veseljaka Najbrž je bil kakšen na «nlpust gredoč vojak. Tisti piipotui človek je dal zvečer, k«» je bil po-večerjal v oblicah knnnpir, prinesti iz krčme t»»-liko vin«, «la se ga jc napila «»ni večer v sa Cija-zovčeva družina «losita—/.ara«li nedostatka kozarcev iz skodelic, ponev, koreev iu rogeljcev. K«» si» imeli « 1 «»stj vina, je m«»rala gospodipja na njegov
račun kuhati še kavo. Tistega lepega večera so v « t
Cijazovčevi dolgo spominjali, lu pove«lal je bil tisti popotnik lepo p«»vest o nekem cesarju v jut rovih deželah, ki je imel na svojem vrtu oreh in ua orehu veverico, ki j«* metala, kakor se ji je z«lel«>. ali /lat«- luščin«' ali pa biserna jedrca na tla. Iu cesar je imel nastavljene svoj«' verne slug«', da s», pobirali dragocenosti izpod oreha iu jih zanj spravljali. Posmejal se je Cijaaovec, ko se j«« «lo-m^Jil t«' povesti,»1er vprašal sinka: "Ali je morda * tepke pa«lcl ali s kozolca !"
"Kar tako-le je padel na krajec klobuka, pa nn ramo. pa na tla. je goreče razlagal sinek. " Iti jaz sem tako skočil za njim".
"Pa nisi «ič videl o«lko«l ? Morebiti i/, /.namenja ?"
"Nič nisem videl. Spravite ga vi. ata. lui boste o Biukoštih ua gori «nlpustke kupili zoni!"
('ijazovee je vzel tolar in ga ogledal: srebrn je, kov se kaže pravi, pošteni, orel j«- cesarski, glava cesarska. Da bi se bolje prepričal «» pristno-sti in veljaviuisti «lensrja, je izvsdil i/, žepa s\«»j tolar in ga primeril najdenemu: podobna sta si kakor jaj«'e jajcu, oba sta enako težka in enake ga evenka. (ijazoveu nikakor ui moglo v glavo, odkod bi se bil vzel denar. Ali se j«', .lančku le zdelo, ali ga je res dobil na dopovedani način ' Napotila sta se h kozolcu iu .lanček je moral pokazati, kje iu kako se je dogodilo čudo. Tik ko-
zolea *t«»ji ponižno znaineiijc, lesen križ s slabo izrezljan«», črvivo in /.ateinuelo podobo Zveličarja pokrit s trohnečiuii «leskami. Mogočna tepka se košati na«l kozolcem iu prešerno razprostira svoje močne, grčave veje črez ziiaiiienje iu streho. < i-jazovcc se je spoštljivo odkril iu prekrižal pred znamenjem. Ko je Ipl opravil to kratko pobožnos.t. je pomaknil klobuk na tilnik iu gledal v višek : v kozolcu ni videti ničesar, v znamenju ničesar, v tepki — ničesar. P«»g!edal je v nebesni obok f visoko nad njim leti jata žerjavov ua sever. Ali ti vendar se spuščajo srebrnjakov na zemlji»! Po-mikastil je znamenje - nekaj starega, /.e «lavno oseh lega roževja se je zakadilo na tla m za-prašilo p«»l«'g stoječemu »lauku oči. Prijel j«- z obema rokama /a kozolce« steber in ga poskusil poiuajtfli, pa steber se ne gane, i/, ko/.ol« ' lic |»a«l«' nič. Iu stal j«» ('ijazovee na mestu in mislil. vrteč t«»lar meti prsti.
Iz zamotanih in zavozlanil^ misli, plctoeih se okoli tolarjev, zlatih orehov in jutrovskih cesar-je v. ga j«* prebudil zvon, ozimnjujoč, «la je mašnik v cerkvi sredi vasi pristopil k svetemu opravilu. "Naj l»o, kak«»r je božja volja!" je vzdihuil v«la-II«». gle«laje proti cerkvi, ter vtaknil t«»lar v žep, Spomnil ga je zvon današnjega cerkvenega sla v • j«, velikega praznika rešitve iu /.mage. (hlkril s«> je in prekrižal. /.«• si» nastopili v njegovi tluši skoraj ilo «Ina razburkani, utehe p«»lui čuti mile po božnosti, Vi»deči v tir, ki drži do notranjega sp«»-kojenja iu pozabe vseli posvetnih stisk, ko ga zdajci premoti mogočna goillui. ki .ič donela i/, cerkve. V tlraboveu j«' nsva«la. «la ob velikih praznikih ginlci go«lejo pri slovesni službi božji ttal»r«»\škii godba razvajeno uho bolj spominja mlatičev, so« Is rje v in kleparjev nego tiallusa ali .Smetane, no ('ijazoveu je močno ugajala. Navdala ga je z neko mladostno prešenumtjo iu čilostjo. prilila je iiobr«»(lejiie toplote njegovemu starika-veinu telesu iu iiemarA bi bil začel pritrkavati z nogo, «la ui nov, nepričakovan pojav zbudil njego-
ve uevoljc. Zagledal ji* namreč ua pragu Siu«»l«*-tove gostilne .stoječe ob tresti «lobrili st«» korakov po«l njegovim kozoli'cin. mlatb» «leklieo, gospodski prikrojeno. T<» vitko bitje rezke, harmonične kra-sot«' je hitrih k<»rak»»\ stopilo i/. Smoletove veže. postalo ua pragu ter se z zornim očesom srečne mladosti izorab» na nebo in po travnikih iu proti cerkvi. Kazalo se je. «la hiti ves duševni iu telesni sklati deklice v nepopisni blaženosti vzbujajoči s«' naravi in sladkim upom nasproti. No. ( ijazovca pojav gospodsk«» rnsalke prav nič ni navdušil: si\o. a vendar pazno j«' p«»gledal na iiežn«» stvar in. spoznavši jo. j<i gromko zakašljal t«-r se ozlob-Ijen obrnil proti hlevu. .Ian«;ka, ki je obveseljen hotel ti'êi k «leklici ua pragu, je ujel za suknjiču iu ga 'zadržal. Rusalka j«' to i»pazila, «e zganila kakor preplašena srna in st«»pila nazaj \ ve/«».
Zopet je ('ijazovee nategnil li«-.e v skrbi polne gube in mrki mrak je objel njegovo iluso. I loe š nočeš zopet je moral prilepiti svojo misel k i poslušnemu sinu. "Pa zaradi takšne u«»s|mhU' dekline sin ni hotel ubogali s\«»j«lga «»četa «• .1 v, jov !" j«> mrmral pred hlevom in vkljub visokemu prazniku so navalile nanj /.«lajci težke misli. In ponovil je v svoji duši vse. kar j«* razburjal«» že toliko slovenskih očetov, iu potožil Bogu in Devici Mariji svoje glol»«»ko gorje. Silno na široko j«' razpredel svoje /sine misli iu pogost«» je uje-go\ pogled letel proti Smoletovi hišk Ko je bilo to-razinišljevanje «l«»sti utrudilo ujeg«»vo duš«», je k«»rakal pred hišo. Hiši skoncema st«»ji miza. zl»i-ta i/, «h'sek, in klop. Tja je sedel. Vse, o čemer j«* poprej mislil iu kar j«* videl, s«* mu je vrtelo v divjem neredu v glavi: deklica na pragu in brat Andrej, nepokorni sin in tolar in slaba letina iu sveti praznik, vse t«» se je mešalo iu vrveh» in plesali» ob zvokih mogočnih godal, ki so odmevali i/ cerkve. Naposled ga je premagala dremota. Na slonil se je s hrbtom ob zid in jel kinkati z glavo. V tem k«» naš znane«- dremlje in spi mirno spanje pobožnega človeka, povemo lahki» kakširo o neki stvari, ki jc važna /a ("ijazovca in tudi /a to povest.
II.
Ona rusalka. ki se je prikazala t 'ijazoveu med deseto mašo na pragu Smoletove gostilne iu ga
iueija v Rusiji sami dvignila svojo glavo, jc pričel zapa«ino- iu srednjeevropski Proletariat upati, ila bo notranji prevrat Rusije uničil "rezervno stališče iu rezervno armutlo evropske reakcije. Že leta 187."» je pisal Kugelst "Padec rusk«' carske držftve je eilen izmed prvih pogojev za končno zmago nemškega proletariata. Nikakor jju ni potrebno, da bi morul biti tu padec povzročen od ^ziinaj, dasiruvuo bi ga vojna o«l zuuaj zelo pospešila. V notranjosti ruske države same žive ejemeuti, ki zelo goreče delujejo ua njen razpad." Kuako upanje je iiaglašala Kngelsova razprava i» zunanji politiki carizma v letu 18W). Sledeča desetletja, predvsem svetovno-zgodoviiiskj dogodki 1 tMM)."» in 1 f m »t» leta s<» izpolnili Kngelsove upe. Rusija je «laues «»«I revolucije bolj ogrožena N kakor vsaka druga država. Carizem ui «laues od revolucije bolj ugrožena kakor vsaka druga država. Carizeui ni danes nič več "zaščita postavno-sti" v Evropi; srečnega se mora imenovati, če se mu posreči v lastni deželi obvarovati se revolucije. S tem je zmanjšana nevarnost, da bi Rusija posegla v notranje odnošaje za patine in srednji* Kvrope, «la bi ruske armade mogle premagati delavce v zapadui iu sreiluji Kvropi. Stara Rusiji sovražna politika iiiteruacionale je izgubila svoj uajvažuejši vzrok.
Obenem so s«* izpremeuila razmerja moči na Balkuuu, najvažnejšem cilju ruske ckspaiizivn«' politike. Ž«- leta 18."»:i je Marx ugotovil, «la j«-balkanske nar«»«le samo varstvo, ki ga je Kvropa izkazovala Turčiji, prisililo tla so se ponižali za vazale carizma. " Diploinatični sistein. ki ji' bil sestavljen za preprečitev ruskega prodiranja, sili 10 miljonov grških kristjanov v Turčiji, da m* obračajo na Rusijo za pomoč." Cr postanejo balkanski narodi prosti, saiii«»stojni. močni, stopi na mesto Turčije velika slovausko-grška skupnost, potem «la j«' uničen ruski vpliv ua Bal kanu.Kar je Marx leta 18,"»:i napovedal, si» je to balkanski vojni napol uresničilo. Ne Rusi, temveč Bolgari so tedaj stali pre«l Carigradonfc. Zileb» se je. "Carigia«l ne postane, cesar se je Kngels že li'ta 18!*o bal "poleg Moskve in lVtrograda tretji' rusko glavno mesto." temveč zvezno glavno mesto svobodnih balkanskih narodov, ( e bi se bila ustanovila balkanska zveza iu bi bila postal«* balkanske države tako močne, «la nc bo nič več potrebovale varstva Rusije, bi nehale biti orodje v rokah Rusije. Zato je skušala interiiacioiiala preprečiti, «la bi Kvropa. «la bi Avstrija predvsem udarila v hrbet balkanskim državam in jih s t«'in še enkrat "pognala Rusiji v naročje". Nova iiiteniaci«>nala se je borila proti napadu Avstriji* na Srbiji» z istim razlogom, s katerim se je borila stara iiifcniaeiiuiala proti aneksiji Al/a cije-Lotaringije.
• Že v Kastern truest ion" p. 7."» razmišlja Marx «» možnosti federativne republike balkanskih narodov.: "Preslabe iu preboječe. da bi po«l-vzelc zopetno up«»stavitev osinanske «Iržave z u-stauovitvijo giškcga cesarstva ali federativne, republiki' slovanskih držav, streme zapadli«* velesile samo ža tem. kako bi ohranile status quo. to se pravi, kako bi ohranili' položaj gnilobe, ki zahra-njuje sultanu, «la bi se einancipiral od carja, iu Slovanom, «la bi s<- cniuucipirali «nI sultana." Možnost grškega cesarstva, ki j«' Ida 18."»^ še i»b-stojala. je l»i!a izza «»nega časa «nlstranjena vslnl osvoboditve Slovanov o«l grške cerkve in inl vladajočega gospodstva grške kiilture. Preostala j«* torej sann» ilriiga možnost, ki govori Marx o njej: "Koderativna republika slovanskih «Iržavi" T;t j«' «Iain's bojni i'ilj socialistov na Balkanu.
(Dalji* prihodnjič.)
tak«» silno razburila, je bila hči ljubljanskega profesorja Danica. Ta mož se je porodil preti «I«»-brimi petdesetimi leti v (Jabroveu, v hiši, ki sipo domače inuuiuje Smoletova. Starši so ga dali v ljubljanski' šole. kj«'i* mu je marljivost razbi strila glav«», revščimi pu utrdila značaj. Po do končanih visokih šolali ji* postal profesor. Po dolgem službovanju v tujih nemških mestih se mu jc posrečilo dobiti slu/ho v Ljubljani in tu se je ože tiil s pridno iu pošteno domačinko. Ali dolgo ni užival zakonske sreče; kmalu po porodu hčerke mu je umrla žeuu.
Pri edini hčerki ui imel prevelikih ro«ibinskih skri>i. /at<» si> je vdal tem živeje svojim službenim iIolžu«»stiiti. I • iteljski |>oklic mu ni bil Kiilia «b»l-/in»st. ki ji k«b» «Itug prisiljen daruje nekaj slu/ benih ur na «lati. ampak z glavo iu srcem je hodil k svojim učencem. Bil j«* prijatelj tnnlu in dela in k marljivosti jc izp«»«ll>ujal svoje učence, rekoč. iia človeku v s,, drugo lahki» prej oilmrje in da I« t«», česar se je naučil, giv ž njim d«» groba iu «la je marljivost mati sreče. K vsakemu liku je izpod bujal. učeč, «la človeku vsaka vednost iu \sa <»' znanje, četudi mu ue prinese gmotnega «bibičku. pričini prej ali pozneje nek«» primirjeuje \ «lušo (Dalje prihodnjič.
Prometno miuiatcrat vo v Pet rog ran je imenovalo posebno komisijo da izvrši uaertc /a ra/ ne žele nii'«'. s katerih grmluj«» sc prične v krat kem. I/, poročil uiiuiMerMv« je razvidno, «la na mera vajo napraviti 40.000 vrst železtViskih prog. iu sicer v teku prihodnjih peteh let. Pravijo, da bo večina teh prog v zvezi s kraji, kjer j«-jiajveč premogošnih, zlatih iu drugih rudnikov, petrolejskih in «Irugih vrcl«'ev. in s Sibirijo, kjer je zlasti veliko le»a. Z ozirom ua ti», »la j»4 glavna pi»trel»a premog, mislijo m* domneva, «la steče prva nova železnica iz Doneča, kj««r so velikan ski zakladi premoga.
Kakor je videti, je vojna res zelo posprsila induMrijalncga, torej v sedanjih družabnih ra/. merah neizogibno kapitalističnega «luha. To je dobro, kajti kapitalizem povzdigne soeiali»em in gn zdrami tlim, kjer ga še ui.
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
M. iUHfwi*
Ženske delajo.
Sedet: Frontenac, Kans.
GLAVNI URApNlKI« Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, K. Mineral, Kana. Podpreds: JOHN GOBČEK, Hox 179, Radley, Kaiia. Tujnik: JU1IN ( ERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans. Blagajnik : FRANK STARtiČ, Box 245, Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZNI KAR, L. Box 38, Frontenac, Kans.
NADZORNIKI: PO NU RAC JITRŠE, Box 207, Radley, Kam. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STUC IN, Box 226, Jenny Liud, Ark. MATIJA SET 1 NA, Box 23, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM II ROME K, Box 65, Fnontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
Mnoge ženske so pimtale izvrstne mehanika-rice, ki opravljajo svoje delo tako ali pa 4e bolje kakor moški pred vojno. In padajo kot žrtve vojne kakor moški . . .
Tudi v Italiji nadomeščajo ženske pri delu že možke povsod. Na cestnih železnicah je v Milanu več kot 1,360 sprevodnie. v Rimu jih je 1,060 in v Turinu 950. Njihovo delo je — pravijo — izvrstno. — Zens ke pometajo ceste. Oblečene so v navadno priprosto obleko in delajo s slamnikom an glavi. Mnogo jih je zaposlenih v tem delu. Zlasti v manjših mestih, kjer najbolj primanjkuje mož, so izključno ženske, ki opravljajo to delo. Malo jih je v Milanu, Turinu in Rimu, še manj pa v južnih mestih, na primer v Neapolju in Pa-lermu. V teh mestih delajo .ženske rajfie v tovar-rioh, kjer tudi zelo primanjkuje moških. Izvrstno opravljajo delo v municijskih tovarnah. Od kraja je bila ženskam le v vladnih tovarrfah za milnici-jo mogoče delati. Privatne družbe jih niso hotele sprejemati. Italijanski kapitalisti niso verjeli, da bi mogle ženske opravljati enako delo kakor moški. Pozneje je pričela vlada pritiskati na kapitaliste, da so poskusili tudi ženske. Zadovoljni so bili ž njimi in jih najeti še več, kajti opravlja-
le so svoje delo točno, dobro iu skrhete za red. Dalje pa opravljajo italijanske žene tudi na polju dela mož. To se mora še najbolj občudovati. Vladne štatisfike kažejo, da so bili letošnji pridelki, ko delajo ženske, trikrat večji kot pa prejšnja leta, ko ho delali moški.
Tekom vojne je bilo v Italiji zgrajenih veliko bolnišnic za pohabljene vojake, kjer jih specialisti in izurjene Ntrežuiee uče rabiti umetne ude. Največja iu najboljša bolnica za take reveže, ki so morali na bojnem polju pustiti ude, je v Montalicriju, blizu Turina, kjer je hilu prej krasna palača Savojske hiše in doaedanje bivališče prineeze Leticije, vojvodinje Aoste, kraljeve tete in nekaterih drugih članov kraljevske družine. Zdaj je velikansko poslopje prepuščeno nesrečnežem. Vsak dan pride v bolnico več profesorjev, ki uče analfabete. Dalje imajo v bolnicah različne igre, kakor tudi kinematografične slike. Tudi po drugih italijanskih mestih je več takih bolnišnic, četudi niso v kraljevskih palačah, lu povsod opravljajo ženske svoj važni posel resno in vdano.
To je košček družabne revolucije. Tudi vojna ima revolucionarne vplive.
Z*pp«llnl »o zgoreli.
Kodanjaki "Politiken" porota, Ja j« neki (lotnik, ki je prišel la Nemčije, povedal, da »o v aerodromu v Krank» furtu «goreli štirje Zeppelin!, ki «o bili opremljeni s vnem potrebnim «a polet nad Loudou.
Nekaj miljouov ljudskega denarja je šlo v diiu.
Ii Balfij«.
Londonska "Daily Mail" pripoveduje,du je nedavno priael v London Belgijec, ki je zadnjih sedemnajst mesecev, odkar je Belgija pod nemško vlado, živel v Bruslju. Kako je priael v London, ne omenja.
Belgijec je pravil londonskim poročevalcem :
—Vi Londončani si vzamete vaako
skimi vojaki, ki ga takoj vzamejo s aeboj.
Nikdar ne bom pozabil sledečega dogodka:
Po eeati je kmet peljal voz prašičev; ko jih je gledal, je nehote glasno rekel človeku, ki ae mu je bil med potjo pridružil: Skoda, da nimajo ti moji prašički pikelhavb! človek, ki je štel ž njim, mu je hitro zašeptal na uho, <da naj ne zbija več takih dov-
VOJNE CENE.
Žrtve za fronto.
stvar preveč k srcu, nad vsako neu- '¡P0*' Ali ne ve*' f* bi radi
dobnostjo se pritožujete. Pritožuje-te se, ker ni London ponoči razsvetljen, ker nedobivate raznih pijač in ker je prepovedanih Ae par drugih
sed lahko najmanj 20 mesecev sedel? VeA,jaz sem uslužbenec nemške tajne službe, toda ne izpolnjujem svoje dolžnosti, temveč ljudi, kateri kako
stvari. Vi bi morali malo okusiti nem-' nePreniiAljeno «nejo, posvarim in jim
Ako vlado, potem bi Ae dugače tarna-i "vetu>m' da	B°*a "hvah'
da sem te jaz dobil!
Nekoč so pa jahali po neki ceeti nemAki vojaki. Z okna neke hiAe je gledala na cesto ženska in se skoro na glas smejala svojim otrokom, ki so vganjali burke na cesti. Vsi ljudje, ki so jo videli, so rekli« da je bilo očivid-Tio, da se žena ni smejala vojakom.
V Bruslju je vsa trgovina ustavljena. Industrija in promet počivata. Kes je, če ima kdo polne žepe denarja, da si lahko kupi mleka, moke in kos mesa, toda ta mora imeti— kakor pravim—polne žepe denarja, sicer mu ni
mogoče shajati ob tako visokih ce-, ,	„	, , , ,
...	. ..	... ampak otrokom. Uro pozneje je pri-
nah, ki »o nastavljene na različno ,, ... ... ,, JA .. . ' jlranu	lila v dotično hiso nemška patrulja in
~ .	... . . a j aretirala žensko radi norčevanja iz
Tudi časopis se lahko kupi, toda .	_ .....
. v? _ j •	liemske armade. Presedela je tri me-
tega pišejo Nemci, in v njem ne go-,	.
vore o resnišnih razmerah, ki vladajo r
v Nemčiji, pač pa se tam čita o od-1 Vsak teden 80 nabita P°,e* nem*" redbah, ki so jih nemške oblasti od- >ih buletinov tudi imena obsojenih redile "v korist" belgijskega naroda. Belgijcev; nekateri so obsojeni na—
Kdo rpa nima polnih žepov denarja,; »mrt- Med nJimi Rmo vide,i imena so mu sedanje razmere v Belgiji ne- 8tarih znancev, ki smo jih poznali znosne	! več Jet kot poštene in dostojne ljudi, i
NemAki častniki se obnašajo nad.|ki niso nikoli nii pregrešili, vse oblastno, naravnost nesramno. Ne- Preden sem se odpravil v Angli-davno se je prigodilo, da se je neka sem »e mudil v neki vasi, ki jej mlada Belginja peljala v Bruslju na bi,a Pred dobrim letom popolnoma cestni železnici. Na nekem postajalii- razdejana. Zdaj zopet stoji, toda
V pariškem "Journal" poroča neki švicarski dopisnik o cenah v Nemčiji u svojem poročilu pravi:
Ko sem prišel v Berlin, sem hotel naprej kositi v Fuerstenhofu, kjer mi je sivolas strežej dal jedilni list, na katerem je bilo videti, da se lahko dobita dva trdokuhana jajca za 62 pfe-nigov, grah s stepenim jajcem za 75 pf., slanik s krompirjem a 6z2 pf., mlečen riž. za 50 pf., ter par drugih stvari. Vprašal sem ga, če nima še kaj drugega; videt"», da sem tujec, mi je dal drug jedilni list, po katerem sem si izabral juho, govedino, spinačo, košček sira ter pol steklenice vina. Plačal sem 2 marki in 25 pf.
Pive se ne pije mnogo. Ako ga kdo hoče. ga dobi, toda še enkrat je lažje, pa še enkrat dražje kakor pred vojno.
Na Friedriehstraase sem pil kavo. Bila je narejena iz cikorije ali iz šnega podobnega nadomestila. Sladkor se ne dobi. Prinesti ga je treba s seboj. Ker ga nisem imel, sem moral piti grenko "kavo". Človek se mora vprašati, kako morejo družine izhajati. Kokoš velja o-sein do deset mark, gos petdeset mark. Škatlja sardin, ki se je prej dobilo za 12 pf. velja zdaj 50 pf. Tekarn, kjer bi izdelovali različna fina peciva, zdaj ni, ker ni sladkorja, primanjkuje pa tudi moke, jajc iu mleka. Mleko jc rezervirano samo za otroke in bolnice.
Tada st» vsa ta poročila. Nezaslišana. A najbolj nezaslišano je to. da se jim ljudje privadijo, kakor da inora biti tako na svetu.
Na bojiščih padajo strašne žrtve. Kadar poroča brzojav, da jc ta ali ona vojska napredovala za toliko in toliko jardov, se človeku že zježe lasje na glavi, ker se takoj pojavi misel, koliko tisoč ljudi je veljal vsak jard.
Ali tudi za fronto, daleč za fronto padajo žrtve vojne. Tovarne za vojni materijal v Angliji zahtevajo zelo veliko žrtev, zlasti med ženskimi delavkami, kajti moških tako ni posebno veliko na delu. Teh je treba na fronti. Več tisoč žensk, ki so opravljale delo v vojnih industrijah, jc že oslepilo, veliko jih je izgubilo roke, noge, zelo veji k o jih je prišlo tudi oh življenje.
Torej morajo angleške ženske rav«iotako pla-. čevati "vojnemu bogu" svoj davek, kakor angleški in drugi možje na bojnih poljanah.
Poroča sc, da je zdaj veliko več nesreč pri raznih strojih kakor bilo pred vojno, kajti ženske med delom mislijo na može na bojnem polju in tako pozabijo na nevarnost, ki jim preti od strojev.
Nekatere tovarne podpirajo svoje žrtve; nekatere jim dajejo enako plačo, kakršno so imele, ko so delale.
VOLILNA AGITACIJA NA ZAPADU.
Kdor hoče zmagati, se mora bojevati. Ce je delavca sram, da je delavec, si ne bo nikdar zholjšal položaja.
Kar je za vojaka bojišče, je za državljana volišče. Le da mora vojak tako, kakor ukazujejo drugi, volilec ima pa svobodno prepričanje.
Kaj je svoboda?
I Svoboda je krasen ideal. Vsak
; človek si je želi — zavedno ali ne-
, .	.	i j • zavedno. Vsi pesniki pojo o njej.
ču j« vstopil nemški častnik, se vsedel narejeno je vse le za silo, da niso	noi;,;/..r ; 1(l obliubiiiein
naproti njej in ji pričel mižikati ter ^dje na prostem. V tisti vasi je	H«tna.j. jo obljubujejo.
ameriška komisija ravno takrat de-	Največ pa govore o njej frazerji,
lala hrano in obleko. Belgijsko ljud-	ki opajajo z besedami sami sebe
stvo je Amerikancem za to zelo hva-	in mislijo, da narkotizira prazen sem prost,
ležno. N* stenah in na skalah sem	zvok tudi vse poslušalce.
teri so vsi enakopravni člani iu se nobeden ne čuti nesvobodnega.
kimati. Mlado ženo je to jezilo in prezriljivo se je obrnila proti oknu. častnik je takoj ukazal sprevodniku, da je voz ustavil, nakar je ukazal, da
Življenja ni brez dolžnosti. Ce so mi naložene dolžnosti kakor jarem, sem suženj: kjer uživam za enake dolžnosti enake pravice,
žensko aretirajo radi razžaljenja nem- večkrat videl napise kot: "Vive V
škega častnika. Peljali so jo v ječo, | Amerkpie!M — Živela Amerikal — kjer je ostala tri tedne.	kaJ Podobnega.
Malokdaj se vidi na bruseljskih ulicah avtomobil, madtem ko jih je bi- Franco«k« tvornica sa topov«, lo v prvih tednih vse polno. Zdaj	'
prevažajo še celo nemške ranjene vo- Francija ima eno najstarejših
ali
Pomanjkanje papirja v Nemčiji.
Vsled pomanjkanja papirja je mora lo na Nemškem več manjših časopisov prenehati izhajati, med tem so morali pa drugi, ve c1 j i časopisi znižati število svojih atrani.
in
Svoboda je bleščeča zvezda na j obzorju človeštva. Ali kljub zvezdam živi človek na zemlji in ne j more odfrfotati nikamor z jije. Ce : se čez miljone in miljone let zemlja zopet združi s solneem, se vrne
jake z navadnimi vozovi in cestnimi bajvečjih tvornic z. topoVe in orožje. tj" tlk,i ^	^
železnicami.	namrei tvrdko ^.¡der in dr. v Le ,na,"° V f™**1	^ JeJ
Kaj se godi po svetu, o tom prebi- Creusotu v okrožju Soan-et-Loire, ki	(,0,,n' .» «»tanemo hoees
valci v Bruslju kakor tudi v drugih slovi sploh po rfvojih premogovnikih, "»češ moraš njem prabivalci. mestih ne vedo ničesar, ali vsaj zelo plavžih, steklarnah, kamenolomih skri- Kde je naša svoboda* Svet je pridne Nemcem šele v novembru trda malo. Kar smo zvedeli, smo čitali v U jn orožarnah. Temelj današnjemu neskončen. Neskončen! Enkrat presti, konec vojne bo pa v sedmih *La Libre Belgique\ ki je gotovo naj- velikanskemu podjetju se je položil ga rfl(j preletel! Vsaj do Sirija mesecih. To je pripisovati dejstvu, da bolj zanimiv list na svetu. Ko sem Že koncem 18. stoletja, ko se je tu ajj ysaj \|artH bi rad prišel je nemška tehnika in organizacija nad odšel iz Bruslja je še redno izhajal ustanovila livarna z« železo. Razvija- , , . y j	M , k ^
Kdo izdaja taj list, kdo ga urejuje ti se je pa začelo podjetje se le od .	~ *	... • ,
in kdo tiska, je vsem skupaj ve- 1885 leta. ko je pristopil tvrdki kot ^ RO tafn ln kaks,,° Je tflMl lika skrivnost. NemAkim oblastim je družabnik lotarinAki fužinar it nam- j življenje.
ta listič povzročil že veliko dela iif ške rodovine, Evgen Sehneider. Danes Brezplodno hrepenenje ... Ce
Vojna še sedem mesecev.
Iz Pariza poročajo: II. O. Wells, pisatelj, ki nc je ravnokar vrnil s fran-conkc in italijanske fronte, pravi, da
Meseca oktobra priredi slovenska sekcija J. S. Z. ugitacijsko turo po zapadu.
Shodi bodo po naslednjih krajih :
V	nedeljo 1. oktobra
v Jenny Lind, Ark.
V	torek, 3. oktobra
v Carona, Kans.
V	sredo, 4. oktobra
kraj še nedoločen.
V	četrtek, B. oktobra
kraj še nedoločen.
V	nedeljo, 8. oktobra
Pueblo, Colo.
V	torek, 10. oktobra
Rock Springs, Wyo.
V	četrtek, 12. oktobra
Sublet, Wyo.
V	soboto, 14. oktobra
Murray, Utah.
V	torek, 17. oktobra
Red Lodge, Mont.
V	sredo, 18. oktobra
Klein, Mont.
Na vseh-teh shodih govori so-drug Etbin Kristan.
Pozidamo sodruge v omenjenih krajih, naj i izvijejo čim marlji-A'ejso agitacijo, da bodo shodi dobro obiskani in da prineso zaželeni uspeh.
Le kratek čas imamo še do jesenskih volitev in treba je napeti vse sile, da se pokuže v tem boju deluvska moč in da dobi delavski razred boljše zastopstvo v raznih ; zakonodajnih zbornicah kakor doslej. •
Nu delo, sodrugi! Kakršen bo boj, taka bo zmaga.
(Jlavno tajništvo poziva klube, ki prirede shode, naj poskrbe za agitacijo, t'as je prekratek, da bi bilo mogoče iz centrale poskrbeti letake, vabila in podobne reči. Prizadeti klubi naj torej to poskrbe v svojem delokrogu. ■	-r"»-
si dober skakalec, skočiš dva metra visoko, pa hitro nazaj na to zemeljsko skorjo. Kje je človekova svoboda?
Priroda nam je začrtala meje, ki jih ne preskočimo za nobeno
Ali če se moram uklanjati pri-rodi, nočem biti še suženj ljudi.
človek
Ne da ne bi človek služil člove-
truda, toda na sled mu še zdaj niso ima tvrdka razun glavnih tvornic v prišli. Največja zagonetka jim je, Le Creusotu svojo ladjedelnico, delav-kdo prinese vsako številko v stanova- nico za vojne potrebščine, več rudni-nje nemAkega governerja von Bissin- kov za premog ter koplje ielezno rudo ga. To je edini list, ki prinaAa po- na ftpanskem, v Alžiru in Lotaringiji. ročila o belgijski vojski in o zavezni- Ima tudi posebne tvornice za artltje-kih.	rijske predmete, lastna streliAča in
Nekega dne je neki "Belgijec" pri- tvornico nezgorljivih reči. Razun voj-i ceno-Ael k meni in mi zaAepetal na uho, ako neg» gradiva izdeluje tvrdka sedaj tu-imam kakšno številko londonskih "Ti- di parne kotle in parne stroje, loko-
mes". Številka tega lista, ki sem jo s motive, parne turbine, motorje na pe- To je svoboda, ki jo mor» pomočjo prijateljev vtihotapil v de- trolej in plin ter železno pločevino. V , zahtevati na zemlji, želo, sem nekoč poprej prodal za 12 ! fužknskem oddelku je znamenit* mo-futov, potem jo je pa oni, ki jo je od derna baterija 73 peči za koks, ki se mene kupil, posojeval dalje in računal mehanično polnijo in dajejo na dan kil. Oče in mati morata služiti o-za vsakih dvajset minut en funt. An- po 800,000 kg koksa. Jeklarne izdelu-1 troku. ki sta mu dala življenje, gleAkeea časopisa že ni bilo videti v jejo fino topilno jeklo za isstrelke, I ker bi poginil brez tuje službe. Bruslju, odkar so zagospodarili Nem- žlahtno jeklo za orodje, Martinovo Drugi ljudje morajo izdelavati ci. Jaz na srečo takrat nisem imel jeklo (po 100,000 ton na leto) ln lito j sto rp,-,j fcj jjh potrebujem, pa jih nobene Atevilke in mu je seveda nisem jekto (po 75,000 ton na leto). Tvor- np morPm ¡delati sam, ker imam mogel dati. Ko sem pozneje še par niča lahko napravi jeklene kocke tež- ^^ p|m ^^ jn ||voj|l n)k yH-besed z njim govoril, sem opazil, d. ke do ene tone^V mirnem času je bilo	so *ive1i pr0(1
ima t u i nncrlaH da ne ffovor čiste I v tvOrnicah zaposlenih nad 20,000 de-	;	'	,
be Ig i šč^In e On n i b i l B e'g i j e c, tem- lavcev. že tedaj ae je predelalo vsak nami, nam morajo služ, t, z zna-več čisto navaden nemAki uslužbenec dan nad 9000 ton surovin ter se je , "jem. nabranim ,z svojih izkušenj, tajne službe, ki me je poskušal * zvi- produciralo na leto 200,000 ton izgo- da nam ni treba zaeanjati tain, jačo vjeti. Ako bi me bil takrat vjel, tovf^enega blaga. Od tedaj pa se je kjer so začenjali prvi divjaki, bi bil aretiran in gotovo par mesecev delo v orožarnah seveda primerno po- Ali človeška služba bodi v/.a-zaprt.	množilo, kajti vojna Je tudi na Fran- jcmni. ysak za vse. ne pa vsi za
Teh detektivov, moških in ženskih,, coskem blagoslov za morilno indu- tnoKllf 0n pa za nikogar ne. je polno vse povsod. Gotovo pride str^o.____^^ ^ <<Hstnn „„.¿tem
Zlato so našli.	ko suženstvo ponižuje. Tako delo,
V» Južni Afriki «o našli pet tisoč	namenjeno vsemu človeštvu, m
čevljev pod zemljo zlate rudnike. V	katerega človek zopet vse dol>v za
njih je baje zlata še kakih trltiso*	svoje potrebe, napravi iz vse čin
na vsakega desetega Belgijca en de-' tektiv. Na cesti, v restavracijah in drugih javnih prostorih, povsod so. le ena nepremišljena in odkritosrčna beseda, pa je dovolj, da se pripelje pied restavracijo avtomobil a nem-
vse popolna. Dalje pa pravi, da lahko Italija, ako hoče, Tr*t v dveh tednih vzame, kajti avstrijska armada na goriški fronti je /elo slaba, medtem ko lahko Italijani s stotiaoči razpolagajo. Čudno, zakaj Italija "noče".
Ženske v Rusiji študirajo.
Nančno ministrstvo je naznanilo, da je hilo na ruskih visokih šolah preteklo šolsko leto trideset tisoč žensk.
čevljev Rlohje pod čemijo.
vefirke družbe eno rodbino, v ka-
Čme liste.
I/ Londona se poroča, da je nn^eAki kralj podpisal proklamaeijo, s katero jMiriva vlada angleške državljani, da naznanijo, ako imajo posestva ali kak« šne druge interese v deželah, ki so v I vojni z. Anglijo.
Konflsclrano zlato.
Nemška brzojavna agentura naznn nja, da je prišel v Berlin neki rimskokatoliški duhovnik, ameriški državljan, ki je izjavil, da je videl, ko so Angleži Vzeli potnikom na parniku " Krederlck VIII." za *I0,(HM> zlatega denarja ter jim dali zanj papirnat denar. — Tisti, katerim je 1»i 1 zlati denar odvzet, se doslej niso nikjer oglasili; torej se ne ve, koliko je resnice ua tej vesti. A m pak da je nemogoča, se ne more trditi. V vojni je postalo marsikaj mogoče.
Let« 1!H5 jc znašal izvoz žice (največ bodeče) iz Zedinjenih držav v Evropo 25,830,628 dolarjev. Leta 1!H4 je znašala vrednost tega izvoza 8,568.589 dolarjev. Tudi to je bil tilngoslov vojne.
Začetkom oktobra izide
AmerišKi
DrtizinsKi
Koledar
ZA LETO 1917
Koledar, ki sc je zadnji dve leti splošno priljubil slovenskemu čitateljstvu v Ameriki, bo tudi letos skrbno urejen, da čimbolj list reže našemu delavstvu in občinstvu sploh. Imel bo raznovrstno gradivo: Poučno, zabavno, statistično, šaljivo in splošno zanimivo. Vsi naši stari, sot rudnik i so tudi letos prispevali s svojim peresom. Med njimi srečajo naši čitatelji zopet Etbina Kristana z raznimi prispevki"; Ivan Molek je med drugim spisal šaljivo igro v enem dejanju, ki bo zlasti dile-tantskitn odrom dobro došla; Jože Zavrtnik st. ima zanimivo razpravo; Jože Ambrožič nam je dal novo povest; Frank Pe-trič se je oglasil. Razun teh ima koledar spise drugojezičnih pisateljev, prirodoslovne, astronomske, socialne in druge črtice. Seveda tudi letni pregled ne izostane.
Natančno vsebino objavimo, ko pride koledar iz tiska.
Skoraj odveč nam j«' naglašati, tla bo koledar tudi
bogato ilustriran.
Tudi seznam slik objavimo z literarno vsebino vred na tem mestu, ko bo koledar dotiskan.
K^oledar bo trdo bezati.
Znano je, da se je papir nezaslišano podražil. Tudi cene drugih tiskarskih potrebščin so močno poskočile. To je zadelo celo bogate časopise po Ameriki, tako da so podvojili naročnino. Vlada sicer preiskuje razloge podražitve, ampak vsa ta preiskava praktično nič ne pomaga. Draginja ostaja/ Tudi mi se ne moremo izogniti temu udarcu. Cene na tiskarskem trgu določajo tudi ceno naše izdaje.
Letošnji koledar
•Velja. nJezart 50c
V tem ji» všteta tudi naročnina za vse Zedinjene države.
Ker moramo naklado določiti po naročilih, naj ga vsakdo, kdor ga želi.
t a Ko j naroči.
Vsakemu slovenskemu delavcu bo pozneje /al, če ostane brez njega. Ne odlašajte torej naročila, da ne pridete med tiste, za katere bo premalo koledarjev.
Naročila spre|ema
mOLETAHEC.
4008 W. 31 tt St.	Chicago. lil.
: ;
PROLE TAREC
LIST ZA IMTIRKSK DELAVSKEGA
LJUOi TVA.
IZHAJA VSJ HI TOREK.
— Laalsik ia «MUjalalji ——
^•(•slovanska dela*« ka tiskovna diuibi v Sbiei|i, llliniii.
Naročnina: Zu A m triko $2.00 z« celo leto, $1.00 ta pol let«, /.u Kvropo $8.10 vk celo k-tu, $1.26 sa pol let«
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi Hvali!!* je poleg novega naznanili tudi stan na .
CUalU iI««mi1i« •riulmii« JuimI. — McUNillO« i*«m v Amarlki. —
Vse pritoibe glede nerednega poiiljanja lista ia drugih nerednoati, je potiljati
predsedniku družbe Ivan Molak. 4008 Writ 31. Strael, Chicago, lil.
PROLETARIAN
Owaad and puL'i*K«<i »vary Tuesday by
Stilb Silvia WirfrmiiTs Pubiibing Compinj Cbien|i, Mliniii.
/.alo se jim lie sine prepovedati stremljenje po zboljAan.ju.
Tcilaj je bi|o treba le še enega koraka: Da ustanove gospodujoči sami organizacije za delavce. Tu- j I di to korak se je storil. Nestale so ¡•'delavske * organizacijo na verski in narodni podlagi
Ali "vera" in "narodnost" sta le pretvezi za nekaj drugega, kar ! se ne sme glasno povedati; brani-ti in odvračati delavstvo od raz-j rednega boja, brez katerega je vsaka resnična rešitev delavstva ¡ i nemogoča. Take organizacije hočejo hiti strokovne; od politike pu imajo biti ločene, ali pa sel imajo uvrstiti v obstoječe meščanske stranke.
Za kratkovidne ljudi je taka vaba inika.vna. (Vinu naj bi de-I luvee tratil čas s politiko, če si brez nje lahko pomaga ' Naj se z njo ukvarjajo drugi, ki imajo zu-
--— —~-; I njo časa dovolj; saj so delavci
Subscription rates: United Sutea and , ,. .	.	. . i.,,.
Canada, $2.00 a year. $1.00 for half zadovoljni, ce dosežejo gospodar-
jear. Foreign countries $2.60 a year, ske uspehe, in zato bodo menda
ji.26 for half year. -:- -:- -:- ./m|ostovalc tiste "strokovne or-
Advertismg rates on agreement. gani/aeije " ?
NASLOV (ADDRESS):	Zavednemu delavstvu, ki se ne
MPRflI FTARFf"	zadovoljuje z zavestjo, da ima
400sw. si. sTKi.tr chicago. illinois¡ I»reinalo plače in preveč napora.
■ubi ■ i	—	---— ampak ki pozna tudi vzroke svo-
SAMOSTOJNA POLITIKA DE- jega položaja, se seveda ne bo LAVSTVA.	moglo s takimi sladkimi beseda-
• --mi dopovedati, da je pametno,
Polagoma priznavajo tudi na- prepuščati izkoriščevalcem skrb sprotniki, da je delavstvu potreb- za izkoriščane. Zaveden delavec na organizacija. Kar je tako očit- bo Tin političnem polju iskal ne-no, da h(» lie more skriti nobenemu odvisnost. ker ve, da se gospo-količkaj iiormalneinu očesu, se je darska vprašanja ne dajo ločiti dalo zatajevati nekaj časa, ne pa od političnih in da si je kapítH-1 za večnost : Med življenjem pose- Ijzem ravno s politiko utrdil svodu joči h in imposed u jočih razre- ji» moč.
dov je kričeča razlika. V čas i ni Politika ni nič druzega kakor bilo treba govoriti o tem, ker so zastopanje svojih interesov. In če delavci sami kolikor mogoče skri- so interesi delavstva različni od vali svojo bedo. Bilo jih je sram kapitalističnih interesov, tedaj nI lakoto, raztrgam isti, smradnegti mogoče zastopati obojih po enem stanovanja in nesnage, t'e ni bilo kopitu. Vse meščanske stranke, drugače, so vtopili svoje gorje v pa naj slone na narodni ali cerk-ž.ganju. ne misleči in ne vedoči. veni ali pa kakšni drugi podlagi, da ga s tem le povečavajo. Da bi hočejo ohraniti in obraniti bila zoper njih trpljenje mogoča ji družabni-red. V njem pa ni re-kalcšna pomoč, jim ni bilo zna- šitve za delavstvo. Kajti to je rano. Kajti videli so razmere, ka- zunmiin delavcem že davno zna-kršne so bile. pa se jim je zdelo, no; da si morejo v družbi, ki je da mora biti tako in da ne more| zgrajena na kapitalizmu, v naj-biti drugače. Iz tega se je poro- boljšem slučaju nekoliko olajšati dilo nekaj, kar je bilo podobno bremena, nikakor pa ne morejo zadovoljnosti; resnična zadovolj- uiti izkorišča ju. Tudi če bi mog-11 os t pa to ni bila in ni mogla biti. le narodne ali verske "strokov-Topa vdanost v navidezno nciz- ne" organizacije v ''posameznih l prcmenljivo usodo, izvirajoča iz slučajih pridobiti svojim članom nepoznavanja razmer iu neza- kakšno zboljšanje, n. pr kakšib» upanja v svojo moč je oklepala povišanje mezde, bi bil ta Uspeh proletarij.it močneje kakor želez- nezadosten, dokler je zakonodoj-ne verige. Gospodujoči sloji pa stvo v rokah delavskih nasprot-so bili s tem popolnoma zadovolji jnikOv, Zakaj to, kar si je delani.	vec v tovarni pridobil, mu zako-To s-e je izpremeiiilo. ko je so- nodajstvo s politiko dvakrat in cializem zdramil delavstvo in mu j trikrat 'lehko vtanw pokazal da niso razmere, v kate- . /a delavce je samostojna poli-rih živi. predpisane od nobenega tika najvažnejša potreba že v sc-božanstva. ampak da ima človek- danji družbi. še bolj p# za prems-moč do njih in da jih lehko nado- ganje te družbe. Ako pripada (le-mesti z drugimi. To delo prebu- |avec stranki. \ kateri sede ag-jenja se ni dalo izvršiti igraje: rarci, tedaj ne more pričakovati, na eni strani je bila otopelost da bodo njemu na ljubo opustili ljudstva prevelika, na drugi pa je visoke agrarne carine, ki mu pobil cilj. ki je kazal novi nauk, dražuje kruh in meso. Gospodje presijajen, prebleščeč. Vladajoči g., vabijo v svojo stranko le zato sloji so pogrebni I i množice v tako tju j¿|, IU, „lotil, kadar delajo nevednost, da so se zdele njih za- zakone /a svoje profite na njegov nemarjenemu razumu najeno- raétin. Knako je. če jc v stranki, vfavnejše resnice pretežke. Ali v kateri odločajo industrijski de-.socialna demokracija je preini*- lodajnlci. Tudi'oni ne bodo sami gala tudi te ovire, in polagoma se},i re^ali v živo; če bo treba so zaceli moderni sužnji spozna- sklepati recimo o skrajšanju de vati, «la imajo pravice do življe- lovnega časa ali o odpravi uočne-nja, katerih pa ne morejo priča- j ^ ,|t,|nt bodo gotovo bolj mislili kovati od nobene milosti in no- nu sVoj pnofit. kakor na interese bene dobrote. Začeli so se orga- ¡ delavcev.
nitrati, da si ustvarijo miv in ynuo () skup|li po,it¡k¡ AO ,ima.' sposobnost za boj.	n¡ep v Mtpankit ki ni njegova, ne
Odgovor vladajočih je bilo j)u niogel dela.vec nikdar uvclja-kruto preganjanje. Delavsko gi- viti svojih zahtev. Zato potrehu-banje se je smatralo za puntar- j0 |aatno stranko, iu če je to egoi-sko. Kakor ua vojni se je zdelo zeni z,jrav egoizem. Tudi ka- ¡ mogotcem vsako nasilstvo dovo- pjtalisti ne snujejo svojih strank Ijeno. Vsaka > .vka je veljala za to, da bi v njih zastopali inte-za r« belstvo. Delavci so postali res,, drugih in izdajali svoje kori-"notranji sovražnik". Vsa sred-L^ Vsako strankarstvo je egoi-st va, s katerimi razpolaga kapi- ¡ atiéno, iu ravno zato, ker zasto-talistična država, so morala po- pajo vsi drugi politično svoje in-magati za zatiranje "družabne t,.r0s,»t yx\x „ioni t udi delavstvo po-nevarnosti". In ko ni mogla nnj- Httfuo zastopati, in sicer kot de-krutejša uporaba zakona ugono-1 |aVHtvo. torej v delavski politic-j biti naraščajočega gibanja, so po-! n¡ „tranki.
«tavili socialiste izven zakona. V	-
Nemčiji so napravili posebno po- ivtindvajset delavcev se je u-stavo proti socialistom, v Avstri- |)U<) oziroma „tonilo, ko se je ji so razglasili izjemno stanje. l|M,ri|St| ogromni most čez reko St.
Ali tudi to ni dovolj zaleglo. |<nwreiice pri (¿uebeeu v Kanadi. Skoraj bi se lehko trdilo, da je Wsrcca se je zgodila, ker se je jireganjanje socialni demokraciji grušil srednji železni obok, ki je tem več koristilo, čim okrutnejše tehtal .r».(MM> ton. Delavci niso do-je bilo. In ko je fiasko vsega noi-1 bili nobenega svarila in niso imeli čevanja pokaral brezupešnost si- najmanjše prilike, «la bi bili rele, so vladajoči sloji oznanili no- ¿¡|¡ življenje. Seveda tnalo doka-j vo vero: Delavci majo pravico,jxovali, da je bila nesreča neizo-«la iščejo pomoči, imajo prav. če tfibna; saj so žrtve delavske, se organizirajo. *ali svoje organi- vfiljonarji se niso mogli ponesrc-zacije morajo postaviti na podla- ¿jti, ker ne opravljajo takega r o obstoječe drulbe in ne sinejo dela. pridigati razrednega boja. Kajti
da se delavcem v primeri z dril- čimbolj se debeli kapitalistov» moš- I '»¡lili sloji slabo godi, je resnica : 1 nja, tembolj se krči delevéev želodec. I
Napredek in reakcija.
Napredek je geslo modernega časa. Pomen ju nekaj višjega boljšega nego je bilo dosedanje. Podiramo iu rušimo stare podlage, zidamo nove uli pa dajemo starim vsaj nove oblike, ki morajo bolje odgovarjati ¡spremenjenim razmeram — te je pogoj napredku.
Vse je polagoma nastalo iu se razvilo iz nepopolnega v popolnejše. Kakor za naravo v šir-jem pomenu besede, tako velja razvijanje in spo-polnjevanje t tuli aa človeka in njegovo življenje. Kako daleč smo prišli v svojem razvoju, to nam pove omika ali kultura, ki je torej merilo razvoja za dotično dobo. Omiku nam pa ne naznanja samo vogelnega kamnu uli mejnika, do katerega smo dospeli na svojem potu, marveč nam tudi kaže pot suiuo, kako smo hodili. Itazvoj se ne vrši vedno v ravni črti, ampak v valoviti: dvigamo se iu zopet padamo, napredujemo iu spet nazadujemo. Napredek iu nazadovanje ali reakcija spremlja razvoj, ( asih je eden močnejši, časih drugi, zdaj zopet bolj počasi. Napredek pospešuje, reakcija zadržuje stopinjo, da ostajamo pri starem, pri prešnjetn.
Vse, s čimer si je človek boljšal in si boljša svoje gmotno in duševno stanje, stvarja njegov napredek ; kar pa je človeka oviralo in ga ovira s spopolnjcvanju njegovega položaja, to je reakcija. t Id prvotnih življenskih oblik, v katerih se je gibul prvi človek, pa do oznajdbe poljedelstva, obrtnosti in trgovine - to je naš gmotni napredek; na drugi strani pa imenujemo duševni napredek vse pridobitve na umu, čutu iu volji: v verstvu in etiki, v znanosti iu umetnosti.
Ni pa gladka pot, po kateri je moralo hoditi in hodi človeštvo v svojem razvoju. Gmotni in duševni napredek se prekinja in ovira, da zastajamo iu ostajamo na..enaki stopinji ali celo nazadujemo, da padamo nazaj, odkoder smo se bili s trudom vzdignili. Nastopa reakcija kot zvesta spremljevalka napredka, ki jo provzročuje-jo naravne sile, ali pa mečejo napredku [Milena pod noge človeška nezavednost, zloba in sebičnost.
Po tem splošnem razpravljanju se vprašamo naravnost: Kaj je za nas danes napredek iu naprednost, kaj reakcija?
Kar nam je človeški duh po svojih najboljših zastopnikih ustvaril resničnega, dobrega in lepega, s čimer liani je olajšal iu oslajšal življenje, razgnal oblake zmot in predsodkov, nas zopet privedel za nekoliko korakov bliže resnici iu pripomogel večjim skupinam «lo pravice z vsem tem se ponašamo kot z dragocenimi pridobitvami moderne kulture. To je naš napredek — moderna kultura. Naprednost priznava moderno kulturo in se h<»čc z njo okoristiti in jo iziabiti. Po tem znaku spoznamo naprednost in naprednega človeka. Keakeija ne priznava moderne kulture, t njenih znanstvenih zahtev, njenih verskih in u-metniških stakniljenj. \e naprej, ampak nazaj je njeno geslo. Moderna kultura poskuša /. velikim uspehom zagospodovati naravnim silam, pritegniti jih v svojo službo, omejiti ali urediti njih reakcijo. Teže pa je biti kos reakciji, pojavljajoči se v človeški zaslepljenosti, zlobi in sebičnosti. Tu se nam kaže napredek* moderne kulture le kot delen.
Na polju gmotne kulture: v poljedelstvu, o-brtnosti iu trgovini opažamo velikanski napredek, ki je čišto predrugačil gospodarstvo in način z znanosti. IVi tem pa vidimo, da služi napredek moderne kulture večinoma malim skupinam, skupnost ali celota ni deležna sadov moderne kulture ali pa ii prinašajo ti sadovi škodo, stok in jok, prokletštvo in poniževanje. V tem slučaju tiči nekje napaka, ki je je treba iskati, najti in popraviti. Vzrok napake bo v načelih ali temeljih, v principu ali pa v načinu, metodi.
Moderni napredek jc v prvi vrsti umski. Vzporedno z njim bi sc moralo razvijati in napredovati človeštvo tudi po čutu in volji. To bi bil harmonični napredek. Tega ni, zato sc kažejo za skupnost neugodne posledice enostranskega umskega napredovanja. Kje iskati vzroka tej e-»lost rast host i ' Vzrok je v načelu, grešilo se jc in se še greši načeloma.
Nekatero vidijo bistvo človeka, temelj njegove prirojenosti v razumu in njegovo nalogo glavno v umski izobrazbi. I'm in umska izobrazba v prvi vrsti osrečita človeštvo, razum je vo-diltia, gibna sila našega delovanja. V tem precenjevanju razuma tiči vzrok našega enostranskega napredka. Knostransko sc upošteva um na škodo čuta in volje. Glovek ni samo umsko in pred vsem umsko bitje; poleg uma imamo tudi čut in voljo. Izkušenost nam dokazuje, da sta ravno čut in volja vodilna, gibna sila vsega na-
šega dejanja iu nehanja. Kaj nas uagiblje k činom drugega nego čut iu volja? Ali niso to različni nagoni, ali ni to navada, ali posnemanj? ali uiso to druge ueumske sile, ki nas dovu.jajo k dejanjem? Tudi tam, kjer imamo jasen najiien, smotrenost; poslednja gibna sila, ki vodi do odločitve, ni umska, pa naj si bode namen še tako določen, in jasen, marveč to so čuti in volja. Simpatija in antipatija, razpoloženje, žalost iu veselje, skrb iu strah, ljubezen in sovraštvo, želje in koprnenje; to so navadno nagibi našega ravnanja. Malo bo tako razvitih ljudi, če sploh so, ki bi se pri vsem svojem dejanju in nehanju dali voditi le razumu, golemu razumu. ( V bi bil razum vodilna sila našega delovanja, potem ne bi bilo toliko zmot, potem bi se ne uuigle pojavljati take ovire iu zapreke dokazanim znanstvenim resnicam, potem ne bi bilo toliko reakcije! lil kaj vidimo? Kavno nasprotno:-od najstarejših časov pa do današnjega dne nasprotuje človek napredku iz zaslepljenosti, zlobe iu sebičnosti. Ne vodi ga razum, vodijo in vladajo ga različni čuti iu raznovrstne želje. Iu kaj nas pravzaprav uagiblje, da umsko delujemo? Ali ni to želja, ali ni to I koprnimo po spoznavanju in to korpnjenje je nagib umskemu delu. Človek bi si rad opomogel in izboljšal svoje stanje, kolikor mogoče, za-I to se trudi in tlela, misli in ugiblje, računa in j špekulira. Želja iir volja rodita misel in delanje. Nagib telesnega in duševnega, čisto umskega dela ne tiči v razumu, ampak v drugi sili naše prirojenosti.
Cut iu volja igrata jako važno, naravnost odločilno ulogo v našem življenju. Zato je treba, du jih negujemo vzporedno z razumom. Človek je družabno bitje. V tej človeški prirojenosti imamo navodilo za svoje delo. Z gojenjem čuta družabnosti in volje, značaja omejimo človeško reakcijo kakor / razumom stavimo meje rflfckciji naravnih sil. Napredek bo lažji, hitrejši in sploš-nejši, ker ne bo služil enostranski samo posameznim skupinam, ampak celoti. Gmotni in duševni napredek postane last ne samo izvoljencev, marveč vsega človeštva. Z razvojem uma, čuta in volje omogočimo socialni napredek. Socialni na-predek pomenja'preporod človeštva.
Na Grškem se nadaljujejo čudne hojuatije. Kolikor jc mogoče spoznati po raznih vesteh, se gospodu kralju nič kaj dobro ne godi in zadnja poročila že govore o revoluciji, ki se je na Kreti pričela, in se zlasti po severnih krajih razširja. Novi ministrski predsednik Kalogeropulos je dejal, da ohrani Grška zaveznikom prijazno nevtralnost. Ali to ne zadostuje radikalccm, ki ima-io, kakor se zdi, večino za seboj. Kralju očitajo, da prikriva / • nevtralnostjo le svoje nemško mišljenje. Kalogeropulos ga pač zagovarja. Dejal je:	.
"Nič ni bolj krivično, kakor očitanje, da je kralj nemškega mišljenja. On je progrški in nič druzega kakor progrški. On je zadnji na (irskem, ki bi se dal obvlrdati s kakšnim predsodkom ali pa s kakšnim vsiljenim mnenjem."
S temi izjavami se revolucionarji ne zadovoljujejo. Oni zahtevajo vojno na strani zaveznikov. Nemci so odpeljali oddelek grškega vojaštva, ki jim je padel v roke, na Nemško. ' V Kavali so Bolgari vjeli drug oddelek, in (¡rki vprašujejo, kako dolgo bodo še trpeli da se Nemci iti Bolgari bojujejo proti njim, sami pa ^i dajo le/zajemati mesta in Vojaštvo brez boja.
Kreta je šla tako daleč, da je razglasila svojo neodvisnost. Bivši ministrski, predsednik Ve-n i zel os, vodja zavezniške stranke, je sani doma s Krete, ki se je celo večnost bojevala z.a združitev z tirško. Njen razglas neodvisnosti se torej ne more resno smatrati za odpad od Oiške. pač pa za odpad od kralja. Sploh dobiva vsi» revolucionarno gibanje bojinbolj protidina.stičrn značaj in s tem nekaj simpatičnega, tudi če s».» človek ne navdušuje za njegovo vojno agitacijo. Konstantin čuti nevarnost in se je v svoji palači obdal s (>000 vojaki. Grške reči se lahko prav zanimivo razvijejo.	___
C prava Nikolajevske železnice, ki teče med Petrogradom in Moskvo, jc naznanila, «la ima zaposlenih -WS žensk, oil katerih jih *J'J 1 opravlja navadna težka dela. b!» jih čisti, okoli 7(> je pa sprevodnic.
Torej tudi sv jata Rosi.ja! Vojna jé neprizanesljiva. Ženske na vseučiliščih, ženske na železnicah. ženske na polju, ženske v tovarnah. Ka-¡ ko dolgu bo še mogočiti zaklepati ženskam vrata ' politike!
DELAVCI! Oktober je tukaj. Veste li, kaj to pomeni? Oktober je ZADNJI MESEC pred letošnjimi
nacionalnimi
si" •
Sedaj ni vcO \*ak teden, ampak *>saK. dan dragocen
\ *ak socialist mora >eleti, da dose/e njegova stranka ¿im \eCii uspeh.
N sak socialist \e. da bomo prihodnja leta tem bolje napredovali in dose/ejo delavci tem ve», uspehov, Čim *ev' bo \ ra/ih zakonodajnih zastopih
socia lis t tint h z astopniKjo^O»
\*ak sociali.it ve. da bi se prenehalo kriviCno preganjanje delatcev /la»ti oh Časih iirajka povsod, kjer hi imeli
socialistične uradnice.
socialistične praxtdniKß* socialistične sodni K*» socialistične šerife.
Nikjer se ne bi bilo treh« hati. da se ho zlorabljala milica zoper delavce, ki sc na p« sten naCin bojujejo za svoje pravice, kjer hi bil
socialist guverner.
Dobili hi /akone, ki hi onemogočili brutalno izkoriščanje delavcev, zakone, ki hi zagotovili de-lavstvu krajii delovni Cns in po<tcnt minimalne plaCc. zakone, ki bi dali delavcem resnično varnost v tovarnah. dela\nicah. janinh, na Zele nicah in pri delu spit h. zakone, ki hi onemogočili napade na unije in njih blagajne, kjerkoli hi odločevali
socialisti x) zbornici.
Pa se dose/e uspeh, je sedaj potreba agitacija od moza do moka. \ sak zaveden delavec mora sedaj hiti agitator za kandidate socialiitiOne stranke, ki je ed na stranka delattst+Ja x) Ameriki.
IZ AZIJSKE TURČIJE
Ameriška vlada je dobila poročilo, da vladajo v Sirijo sila žalostne razmere in da ljudstvo do-besed.io umira od lakote.
Amerika ima, kakor smo že tisočkrat slišali, dobro srce, in bi tudi Sircem rada pomagala. Vsem bi ruda |>omagala, in to ji dela toliko skrbi, da pozabi ob njih redno na svoje lastno ljudstvo.
Pomoč za Sirce je naletela na t ««ta ve; k«*r je Sirija del Turčije, so j ozavezuiki blokirala Turčija sama, ki se je začetko»r pirala, je dovolila dovoz hr dež"lo. Se«laj je vlada v \V ngtonu naprosila zaveznike, da omogočijo oni uvoz živil.
Kako rse zdi, mora biti položaj v Siriji res obupen. Londonske "Times" imajo o tem poročilo iz peresa neke Američanke, ki je živela tam in je s«'«laj prišla v Anglijo. Njeno poročilo prip«»v«*du-
Levanta stra«la. to je dobesedna resnica. Mi, družba petih Amerikancev in enega Grka, smo zapustili Sirijo pml dvema mesecema. Prepotovali smo malone vse dežele, ki so v vojno zapletene, tudi štiri centralne države, in smo videli marsikaj, kar bi rajši takoj pozabili kakor pa si zapomnili. Ali kar smo vuleli v teh deželah, s«* nikakor ne da primerjati z razmerami v azijski Turčiji.
Ko j«* Civmberbatch, angleški konzul v Bejrutu, opozoril an-gl«*šk«' državljane, «la naj zapuste | deželo, so se mu mnogi smejali, ¡čea.tla j«' vzbujal nepotreben strah.
"Cumberbatch je svaril lju«li. dokler ni moral vsled vojne zapustiti svoje mesto, in jih j«* pozival, ,da naj takoj odidejo iz Sirije. Ko j odšel, je njegove posle : prevz«'l ameriški generalni kon-| zul, ki je spravil iu zapečatil angleške konzularske arhive. Ameriški konzul ni imel velike moči, kajti Turki so videli, da nima za j seboj oborožene sile; zato so peléate odstranili in arhive zaplenili.
Ljudstvo je bilo od «Ine do dne bolj razburjeno. Turške oblasti so vsak dan aretirale veliko število članov premožni hi n uglednih sirskih družin. Vse so aretirali/ki so bili prej v kakršnikoli zvezi z angleškim ali francoskim konzulatom, češ da so simpatizirajo z Angleži oziroma Francozi.
Njihovim aretacijam je sledilo I vojno sodišče in smrt. Ljudi, katerim smo bili najboljši prijatelji, in smo smatrali za najboljši prijatelji, smo smatrali za najboljše, kar smo jih poznali v Siriji, so masakrirali in pomorili; veliko jih jc pa izginilo, da nismo vedeli kdaj. Po ulicah v Bejrutu je bilo videti na vsakem kraju viseti po več ljudi.
Grozen stra h je pritiskal na vso deželo. Človek ni zaupal svojemu najboljšemu prijatelju. Ogibali so sc drug »Irngega. Te razmere so se pričele koncem leta 1 i* 16.
Iz «leželc so izginili vsi pridelki, vsled česar jc pričelo primanjkovati hrane, cene so bile deset-I krat ali "e večkrat višje kakor Prej. Ljudje so dobesedno cepali na cestah od gladu.
V Lisahonu je bila taka' lakota, da se je dognalo, da so tam res ljudje, jedli človeško meso. samo da s«> si utešili nepopisno lakot«» iu se za silo vzdržati pri življenju.
Neki duhovnik iz gorske vasi je prišel v mesto in prosil može. da so šli ž njim in mu pomagali seži-gati iu pokopavati mrtve, ki so pomrli vsled lakote.
Ko smo se peljali iz te nesrečne dežele, sino videli ob cestah in železnicah ležati mrliče, ki so povzročali grozen smrad, ker ni bilo Ijiuli. «la bi jih bili pokopali, oblasti pa tiuli ne ukrenejo ničesar v tem oziru.'
Sodeč po te jpovesti Ameri-čanske mora biti Sirija druga Armenija. Človek, ki je zasledoval to vojno z njenimi grozotami, je že mislil, da je spoznal vse. kar more umno btije storiti krutega in grdega. In vendar prihajajo novi dnevi in prinašajo nove strahote. Vojne pa š«> ni k«>nee in jc, kakor kaže. tudi še kmalu ne bo konce. Na kaj naj bodo človeški živci še pripravljeni*
Vsakemu čitatelju ugaja Prole-tarčeva majska številka. Mi bi dajali svojim naročnikom vsako številko tako, kakršna je majska, če bi se za vse leto naročilo toliko odjemalcev kolikor za niaj«ko izdajo.
P ti O L E T A REC
5
Platforma socialistične stranke za leto 1916.
KAKOR JE BILA SPREJETA NA SPLOÖNEM GLASOVANJU
Socialistična stranka v Ameriki je imela na splošnem glasovanju platformo, izdelano od narodnega izvrševal nega odbora, in glasovanj« je končano.
Platforma stranke je dokument, ki ga mora poznati vsak Član stranke in ki daje smer akcijam vseh strankinih organizacij in določa taktiko in načelno nastopanje vseh onih, ki so izvoljeni hodiš) v zakonodajne zastope, bodisi v javne urad« kot kandidati socialistične stranke.
Platforma, kakor je bila definitivno sprejeta na splošnem glasovanju, se glasi:
UVOD.
Sredi najpvečje krize in najbolj krvavega hoja vse zgodovine izraža Socialistična stranka v Ameriki vnovič, da trdno vztraja na načelih mednarodnega bratstva, svetovnega miru in industri-jalne demokracije.
Velika vojna, ki je potopila toliko civilizacije in uničila življenje miljonov, je eden naravnih rezultatov kapitalističnega produktivnega sistema.
Socialistična stranka kot politični izraz gospodarskih interesov delavskega razreda poziva ta razred, naj zavzame določeno stališče glede na vprašanje militarizma in vojne in naj spozna priliko, ki mu jo je dala velika vojna, da izsili razo-roženje in pospeši stvar industrijalue svobode.
Oborožena sila v rokah vladajočega razreda slu/i dvojnemu namenu: Da ščiti in pospešuje politiko imperializma na zunaj in da šiloma utišava protest delavcev proti industrijalni despoei-ji doma. Imperializem in militarizem sta vrgla Kvropo v to svetovno, vojno. Zemljepisni in industrijalni položaj Amerike jo je rešil tega polomu. Toda beda Kvrope je bila za vladajoči razred Amerike prilika, da je nakupiči! ogromne dobičke. Posledica tega je preobilica kapitala, ki zahteva politiko imperializma, da ščiti in pospešuje zunanje investicije. Odtod prihaja blaznost milit arizma, v katero skuša vladajoči razred pognati Zedinjene države na vse načine.
Delavci v Kvropi so bili nesposobni, <la hi se izognili vojni, ker so že nosili breme militarizma. Delavci v Zedinjenih državah so doslej prosti tega bremena in imajo priliko, da ustanove politiko delavskega razreda in program proti vojni. Oni lahko prisilijo vlado Zedinjenih držav, da izkrči pot za mednarodno gibanje za ra-zoroženje in da se.izogne imperialistični politiki, ki zahteva osvojitev Mehike in bi morala, če se izvede, eventualno tudi Zedinjene države vreči v svetovno vojno.
Delavski razred mora spoznati, da ni klic za pripravljanje proti zunanjemu napadu nič druzegH kakor plašč za namene zunanjega imperializma in domačega iudustrijalnega tiranstva. Razredni hoj je mednaroden kakor kapitalizem. Proletariat vsega sveta ima le enega sovražnika, kapitalistični razred, naj ho doma ali pa v tujini. Odkloniti moramo temu sovražniku, da bi izročili njegovim rokam oboroženo silo, bodisi tudi v podobi "Demokratične vojske", kakor so storili delavci v Avstraliji in v Švici.
Zato je socialistična stranka nasprotna mi-litarističnemu pripravljanju, vsaki dovolitvi mož ali denarja za vojno ali militarizem, dokler je kontrola take sile po politični državi v rokah kapitalističnega razreda. Socialistična stranka zaupa razrednemu boju in poziva delavce v jamah in šumah, na železnicah in ladjah, v tovarnah in na polju, naj porabijo svojo gospodarsko in indu-strijalno silo, odklanjajoči kopanje premoga. prevažanje vojakov, dodajanje hrane in drugih potrebščin za vojaške namene in torej \zamejo iz rok vladajočega razreda kontrolo oborožene sile in gospfhlarske moči, ki je potrebna za zunanje napadanje in za domači industrijalni despotizeni.
Delavski razred mora spoznati, da je militarizem največja nevarnost zoper vse napore za pridobitev industrijalue svobode in-mora ne glede na strokovno ali politično organizacijo kazati enotno fronto v boju zoper vojno pripravljanje iu militarizem.
H'ivstveno je bilo hrepenenje tekmujočih kapitalističnih skupin raznih narodov, da se polaste in dobe pod kontrolo prilike za dobičkanosne tuje investicije in kupčije, kar je povzročilo vojno; in isto hrepenenje goni sedanji organizirani napor, ki hoče tej deželi naložiti ugonabljajoče breme militarizma. Vojna za trge ne preneha in mednarodni mir se ne zavaruje, dokler se ne nadomesti kapitalistični produktivni sistem z industri-jalno demokracijo.
Kakor so odurne strahote obsežnih bojišč starega sveta, jih vendar presegajo ničvredne posledice kapitalističnega sistema celo \ normalnih časih. Namesto da hi bila organizirana v ta namen, da poskrbi vsem članom družbe izobilje živeža, obleke in pristrešja in najvišjo dosegljivo svobodo in kulturo, se industrija v sedanjosti organizira iti vodi za korist parasitskega razreda. Vse sile vlade in vse naše industrijalue sposobnosti služijo edinemu namenu, da zagotavljajo razmeroma malemu razredu kapitalističnih vlagateljev največji dobiček, ki se inore iztlačiti iz dela venomer naraščujočega razreda, katerega edina last so mišice in možgani, ročna in duševna delovna moč.
Strašne posledice tega sistema se opažajo povsod. Delavci so potlačeni in oropani večine tega, kar je potrebno za fizično, duševno in moralno blaginjo. Leto za letom, uničujejo beda in industrijske nezgode več življenj, kakor vse vojske in mornarice sveta.
Da si ohrani privilegije in moč, je v življen-skem interesu posedujočega razreda, medtem ko je v življenskem interesu delavskega razreda, «In se upira zatiranju, da Utrdi svoj položaj in da se bojuje za varnost življenja in svobode. Iz tega izvira spor interesov, socialni boj v narodu, ki ne more poznati ne premirja ne kompromisa. Do-
kler poseduje in kontrolira manjšina gospodarsko življenja naroda, iiinrrf> biti večina zasužnjena, beda mora obstojat i poleg razdražljivc razkošno-k!i in boj v narodu mora razsajati.
Socialistična stranka ima namen, da napravi kraj tem razmeram*z reorganizacijo narodnega življenja na podlagi socializma. Socializem noče odpraviti privatne lastnine, temveč jo močno razširiti. Mi verujemo, da bi moralo vsako človeško bitje imeti vse reči, ki jih more rabiti za svojo korist. za obogatitev svojega lastnega življenja, ne da bi se povzročila škoda ali nalagalo breme drugemu človeškemu bitju. Socializem priznava privatno last iu individualno ravnanje z vsemi rečmi, z orodjem, z gospodarskimi procesi iu funkcijami, ki so individualistični po svojem značaju, in zahteva kolektivno last, demokratično kontrolo in upravo vseh onih reči, ki so socialne ali kolek! ivistične po svojem značaju.
Mislimo, da ne more ta dežela uživati sreče in prosperitete doma in vzdržavati trajnega miru z drugimi narodi, dokler monopolizira kapitalistična oligarhija njeno industrijalno bogastvu.
Vtem kakor v vsakem drugem boju se morajo vs«» posebne, i/ časovnega položaja izhajajoč^ naloge, naj so domače ali zunanje, podvreči višjemu smotru, potrebi take reorganizacije, našega narodnega življenja, ki vzame zemljo, jame, šume, železnice, delavnice, tovarne, vse za naš fizični obstanek potrebni* reči iz krempljev industrijskih in fnančnih korzarjev in jih izroči varno in trajno v roke ljudstva.
Ako hi ljudje lalik > svobodno delali, da bi zadostili svojim željam, ne bi moglo biti v tej deželi nikdar revščine ali neprostovoljne nezaposlenosti. Toda ljudje v tej deželi niso svobodni, da bi mogli delati za zadoščenje svojih želja. Veliko 'iidirstrijalno.prebivalstvo more le tedaj delati. če misli kapitalistični razred, ki poseduje industrije, da bo lahko z dobičkom prodajal njegove produkte. Potrebe- - miljonov so podvržene pohlepnosti mah ga števila. Položaj je podoben piramidi, ki balancira na svojem vrhu. - Pogost o-ms se piramida prekucne, pa nastane industrijska depresija. Tak polom je bil leta l!K>7. t e bi bili kapitalistični lastniki imeli voljo, da bi se u-maknili, bi se bila industrija v enem dnevu lahko oživela. Toda kapitalistični lastniki nimajo nikdar volje, da bi šli s poti. Njih pohlepnOst je prvo, potem pridejo potrebe ljudstva,'če pridejo sploh na vrsto. Zato se kupčija izza industrijalue krize I. 1 i M >T. ni mogla hitro oživeti. M r. Taft je bil izvoljen, da bi napravil dobre čase, toda v štirih letih se mu t»» ni posrečilo Mr. Wilson je bil izvoljen, da hi napravil dobre čase. toda v štirih letih sc mu to ni posrečilo. Mrl Wilson je bil izvoljen, da napravi dobre Čase, toda vsi ukrepi. ki jih je zagovarjal, niso imeli najmanjšega vpliva na industrijo. Kvropska vojna je prinesla v to deželo ogromna naročila za vojne potrebščine in je ustvarila dobo prosperitete za manjšino. Za ljudske množice je to le prilika, da inore trdo tlel a t i za gob» življenje, kar ni prosperiteta, ampak suženstvo. Z ozirom na haharijo sedanje nacionalne administracije, da je njen, sedaj poginoma uveljavljeni politični program prinesel množicam prosperiteto, opozarjamo na izjavo zveznega zdravstvenega urada, da je S0i) dolarjev najnižji dohodek, ki more obvarovati družino fizičnega propadanja vsled nezadostnih živ-ljenskih pogojev, da pa več kakor polovica delavskih družin ne zasluži toliko, da dobiva skoraj tretjina manj kakor 500 dolarjev na leto, in «1 a dobiva «na izmed dvanajstih družin manj kakor 300 dolarjev na leto.
Kapitalistični razred se trudi že mnogo let, da bi obremenil to deželo z večjo vojsko in več-. j«» mornarico. Po večji vojski hrepeni, da bi držal delavski razred Zedinjenih držav v podložnosti. Po večji mornariški koprni, da zavaruje tuje investicije ameriških kapitalistov in da podpre a-tneriško diplomacijo v njenem naporu, da pridobi tuje trg»* za ameriške kapitaliste. Kv.ropsko vojno, ki je zmanjšala in trajno zmanjšuje oddaljeno možnost evropskega napada na Zedinjene države. vendar izrabljajo kapitalisti in brezvestni političarji za pretvezo, da širijo strah po deželi, z namenom da bj dosegli velike vojaške institucije. Tako " pripravljanje'' dolžimo, da je napačno v načelu, nepotrebno po svojem značaju in nevarno zaradi svoje militaristične tendence.
Zagovarjamo pa tisti način socialnega pripravljanja. ki se izraža v boljših domovih, v boljših telesih in boljših duhovih, in je enako pro» dukt izobilja, kekor potreba učinkovite obrambe v slučaju vojne.
Socialistična stranka vzdržuje svojo ncir.pre-menljivo stališče o vzrokih moderne vojne in da je edino kooperativni značaj socializma sposoben, da konča vojne, s tem da odpravi vzroke. Vendar izjavljamo, da se tudi v sedanjem kapitalističnem redu lahko izvrše ukrepi za zavarovanje miru. in \ ta namen zahtevamo:
Ukrepi za varstvo miru.
1.	Da se takoj odpravijo vsi zakoni in vse dovolitve za povečanje vojaških in mornariških sil Zedinjenih držav.
2.	Da s«- odvzame predsedniku moč, da more zavesti narod v položaj, iz katerega ni drugega izhoda kakor vojna. Nihče, naj bo njegov uradni položaj kolikorkoli visok, ne sme imeti moči, da odloča vprašanje miru ali vojne za narod, ki šteje sto miljonov. Dati enemu možu tako moč, tu ne demokratično ne varim. Doslej izvršuje predsednik tako moč, ko določa zunanjo politiko naroda ter način in toy diplomatičnega obravnavanja z drugimi narodi. Zatorej zahtevamo, da se izroči moč za določanje zunanje politike in diplomatič ne razprave kongresu in da se izvršuje javno, na-r'-du pa pridrži pravice, «(ji vsak čas lahki» z re-1'erei.dom naloži kongresu izpremembo njegovi zunanje politike.
Da ne napovedo ali začno Zedinjene države nobene vojne brez splošnega glasovanja vsega ljudstva, izvzetimi namen, da se odbije invazija.
4. Da se takoj odpravi Monroe doktrina, ki je tako nevarna, da priznavajo celo njeni zagovorniki, da obsega morda edino vojno nevarnost za nas. .Monroe doktrina je imela začetkoma namen zavarovati mir Zedinjenih držav. Dasi se je ta doktrina izpremenila, da je iz zaščite postala grožnja, jo vendar kapitalistični razred zagovarja, ker bi naši veliki kapitalisti radi dosegli, da bi bila južna in centralna Amerika njih privatno rezervirano tržišče. Zagovarjamo pospeševanje socialnega, iudustrijalnega in političkega prija-• teljstva z vsemi narodi zapadne zemljske polovice, da se tako približamo svetovni zvezi narodov, nasprotujemo pa Monroe doktrini, ker jemlje i7 naših rok mir Amerike in ga izroča varstvu vsakega naroda, ki bi hotel napasti suverenost kateregakoli naroda na zapadli.
">. Naj se nemudoma prizna neodvisnost Fi-i Irpinskih otokov, ker zahteva to pravičnost napram Filipineem in napram nam samim. Pilipin-ci imajo pravice do avtonomne vlade; mi imamo pravico, da se osvobodimo potrebe stavbe in vzdrževanja mnogoštevilnih dreadnoughtov za njih obrambo v slučaju vojne.
ti. Vlada Zedinjenih držav naj skliče kongres vseh nevtralnih narodov, «la posreduje med vojskujočimi se silami in skuša ustanoviti takojšen in trajen mir brez vojnih odškodnin in brez nasilnih teritorialnih aneksij, utemeljen na obvezni in prisilni mednarodni pogodbi, ki naj poskrbi za skupno razoroženje na suhem in na morju ter za mednaroden kongres, ki naj ima moč, da izravna vse spore med narodi in ki naj zagotovi svobodo in enakopravnost vsem zatiranim narodom in plemenom.
Delovni program.
Kot splošna sredstva za okrepčan je delavskega razreda v njegovem boju za dosego svojega končnega cilja, kooperativne človeške družbe, in za ojačanje njegove odporne sile proti kapitalističnemu zatiranju priporočano sledeči program, i ki veže nas in naše izvoljne uradnike.
Politične zahteve.
1.	Neprikrajšana in enaka volilna pravica za-moške in ž»'i!sk»\
2.	Takojšnje uvel javi jen je takozvanega " Suša n K Anthonv ainendnienta" v konstituciji Zedinjenih držav, da se zagotovi ženskam volilna pravica pod enakimi pogoji kakor moškim.
0.	I'vel j.-vanje iuniciative. referenduma, odpoklica in proporčiiega zastopstva v narodni in lokalni upravi.
4. Odpravi naj se senat in pravica predsednikovega veta.
."». Predsednik in podpresednik naj se volita z direktim glasovanjem naroda.
ti .Odpravi naj se sedanja omejitev amendi-ranjn ustave, tako »la lahko sklepa večina vnlil-ecv v deželi ustavne izprenit-mbe.
7. Skliče naj se konvencija za revizijo ustave Zedinjenih držav.
M. Odpravi naj se moč, katero si je prilastilo i najvišje sodišče Zedinjenih držav, «la nadzoruje ustavnost kongresnega zak«ino«lajstva. Nacionalni zakoni naj se odpravljajo le s kongresnim aktom ali pa s splošnim glasovanjem vsega naroda.
it. Takoj naj se odpravi moč sodišč, «ta izdajajo ustavljanja povelja.
K). Vsi sodniki pri sodiščih Zedinjenih držav naj se volijo na kratek rok.
11.	Pravovarstvo naj ho prosto.
12.	Vpelje naj se volilna pravica in zastop-1 stvo v kongresu v distriktu Colnmbia in demokratična oblika municipalne vlade za lokalne za-devc.
13.	Demokratična vlada naj se razširi na vse • teritorije Zedinjenih držav.
14.	Zaščiti naj se svoboda tiska, govora in zborovanja.
1"». Povišajo naj se obroki sedanjega «loho«l-nitiskcga davka in k«»rporacijskega «lavka, razširi naj s«* davek na «ledičine, stopnjevan po vrednosti imetja in po bližnjem ali o«l<laljcnem sorodstvu; «loho«lki teh davkov naj s«* porabijo za socializiranje industrije.
It». Pomnože naj se sredstva splošne izobrazbe in zlasti strokovne izobrazbe. Crad za izobrazbo naj s«* izpremeni v vladen oddelek.
17. Cveljavijo naj se nadaljni ukrepi za varstvo zdravstva in ustanovi naj se neodvisen zdravstveni oddelek.
I K. Odpravi naj se monopolna lastnina patentov iu nadomesti s kolektivno lastnino; iz-najditeljem naj se da j«' direktna nagrada v obliki premij ali «leležev.
Kolektivna lastnina.
1.	Kolektivna lastnina in demokratična uprava železnic, hrzojava in telefona, ckspresiie službe. par«»bro«lnih črt in vseh drugih socialnih načinov transporta in prometa ter vseh obsežnih in-dustrij.
2.	Mrezohdavčna nabava vseh žitnih ekvatorjev, klavni«*, trgovskih skladišč in drugih razpečeval ni h naprav od strani občin, držav ali zvezne vlad«», da se reši farmar posredovalniškega n-«liratija in da se znižajo sedanje visoke cene živil.
3.	Razširjanje javne posesti vštevši jame. kamnolome, oljnat«» vire, šume in vodne sile.
t Ohranitev in odpiranje naravnih virov za tabo iri k«»rist vsega .ljudstva:
a. Z znanstvenim pogozdovanjem in varstvom lesa :
h. Z napajanjem suh«* in osuševanjem močvirni' zemlje:
c. Z nabiranjem tekoče vode in izrablja- 1 njem vodnih sil;
«I. S tem, da se ustavi sedanje zapravljivo
obdelovanje sveta iu izrabljanje jam in oljnatih vir«»v;
e. Z razvojem cest iu vodnih p«»ti.
5. Kolektivna last sveta, kjerkoli je izvedljivo; kjer je taka last neizvedljiva, naj s«« apro-priira po cenitvi letnega dohodka vsega sveta, pri«lržavanega za špekulacije iu izkoriščanje.
ti. Vs«. denarno veljavo naj izdaja vla«la Zedinjenih držav iu ta naj h<» zakonito plačilo za vse davke in naklade in za odplačevanje javnih in privatnih dolgov. Vlada naj posoja okrajem in občinam denar na bolnic za nominalne <»hr«*sti, «la morejo prevzemati ali ustanavljati javne naprave, nakupovati in vzdrževati pota in <*este in javne šole — «la 2"» o«lstotkov ustanovljene vre«l-nosti takih «»krajev ali občili. Taki bondi se mora ji» izplačati v dvajsetih enakih letnih obrokih, in za ta namen od vla«le izdana vretlnost se umni uničevati postopno. kak«»r je dolg odplače-van. 'Vse banke in bančne institucije naj bodo last vlaile Zedinjenih «Iržav ali posameznih držav-
7. Vlada naj podpira brezposlene z razširjanjem vseh koristnih javnih «lel. Vse «»sobe, zap«»-slene pri takih delih, naj najema neposredno vlada ob delovniku, ki ne presega osem ur in ob plači, ki ne pade izpod običajne unijske. Vlada naj tudi ustanovi posredovalnice dela: posodi naj državam in občinam brezobrestna p«»s«>jila za izvršitev javnih «lel, denarno naj podpira brezpo-sclnostnc skla«le unij in «lrugih delavskih organizacij, in stori naj v okvirju svoje oblasti take korake, ki -preprečijo razširjanj«' delavske bede, povzročene o«l slabega gospodarstva kapitalističnega razreda.
Industrijalne zahteve.
Zaščita človeških virov, zlasti življenja in blaginje delavcev in njih družin:
1.	S skrajšanjem «lelavnika v razmerju z naraščajočo produktivnostjo strojev;
2.	Z zaščito svobode političnih in gospodarskih organizacij in njih delovanja ;
3.	Z zagotovitvijo počitkn za vsakega dela v-, ca, ki ne sme znašati manj kak«»r poldrug «lan na teden.
4.	Z uspešnjejšim nadzorstvom delavnic, to-varn in jam;
5.	S prepovedjo zaposlovanja otrok izpod o-semnajst let;
6.	S prepovedjo meddržavnega prometa za produkte otroškega «lela in vseh nenadzorovanih tovarn in jam.
7.	Z določitvijo minimalnih plač.
H. Z odpravo oficielne dobrodelnosti iu nadomestitvijo z brezplačnim sistemom starostnih pokojnin, s splošnim sistemom državnega zavarovanja za vse njene člane proti nezaposlenosti in invalidnosti in s sistemom obligatorienega zavarovanja delavcev ml strani delodajeev, ne «la bi morali prvi plačevati, ter zavarovanja za slučaj poklicnih bolezni, nezgod in smrti.
0. Z uvedbo materinskih penzij
Rudimpeštanski "Az FiSt" poroča sledečo zgodbo: "Andras \agy, «Iržavni uradnik v Sege-dinu je padel dne 11. avgusta na tla v w»j» pisarni. Nezavestnega so zopet spravili k življenju njegovi prijatelji, ('rudnik je ves v joku izjavil, da je padel od lakote na tla, kajti on, njegova žena in štirje otroci že nekaj dni nipo ničesar jedli. Dela 17 ur na dan in zasluži 150 kron 1111 mesec, toda komaj je to za stanarino in najnujnejše potrebe. Najstarejši otrok je i» let star, najmlajši osem mesecev. Denarja niso imeli že dva tetina in tri «t 11 i družina ničass ni j«'«lla."
Človek čita posamezno tako epizodo, in zona g;, oblije. En tak slučaj. Ali kolik«» tisoč je malih uradnikov in delavcev, ki zasdužijo tudi le po loti kron 1111 mesec iu imajo tu«li ženo in otroke, in morajo tudi drago plačevati stanovanje, in tudi ne mofejo kupovati mesa p«» šest do sedem kron in fižola po 1.20 kron! Kdor bi zbiral vse tragedije posameznikov v sedanjem času, jih ne bi mogel napisati, ker bi prej «>«1 groze znorel ali pa umrl.
Rusko ministerstvo za informiranje javnosti namerava na prihodnjem zasedanju predložiti dnini pretllogo «la bi sp tipeljala splošna prisilj-na izobrazba v vs«'j Rusiji. Zastopniki duhovniških krogov temu deloma nasprotujejo. Zahtevajo namreč, «la bi se del tistega denarja, ki se namerava porabiti za tak«» prisilno izobraže-nje. «tal v roke cerkvenih oblasti, ki bi potem lahko vzdržav svoje šole.
Tudi to je posledica vojne. Za rusko vlad«» velja, «la v t epe jo batine marsikaj v glavo, za kar je bila pamet sama prelena. Carjem iu hotel iz-obraženega ljudstva, k«*r j«- slutil, «la ne hi 1110-gel več dolgo tako brezobzirno ravnati kakor «losl«'j. Ali V!.led te kulturne zaostalosti manjka sedaj ruski armadi na vseh koncih iu krajih častnikov in podčastnikov. To je križ. Ne iz ljubezni do izrazbe torej, ampak iz pr«»klete potrebe je postala prijateljica omike. Da bi pa popi radi «lobili denar in šole v svoje kremplje, ni nič čudnega in nič novega, in tudi ni le pri pravoslavnih tako.
Najzanesljivejše sredstvo, da pridobite
VOLILCE
ZA SOCIALISTIČNO STRANKO.
je to, da pridobite " Proletarcu'' naročnike Kdor bo redno čital 1 Proletarca", bo moral «poznati, da želi sam sebi hudo, če glasuje pri volitvah dm^ače kakor	*
SOCIALISTIČNO
aovhkthwmint
SLOV. DELAVSKA
'UMM 4M tA i>n*U
PODPORNA ZVEZA
lak «tvorim* It M rito 1M * drtftvl P«*»
Usoda vojnih vjetnikov.
Sedet: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI :
PBJCDKfiDNlK: Ivaa Proator, 109M Norwood IM., Cleveland, Ohio. t'ObPHKDHKONIK: Joaip Zorko, K. F. D. Ï, box .*t, West Newton, l'a. TAJNIK: Illas Novak, ¿o Matu Ht., í'oueinaugh, l'a.
POMOŽNI TAJNIK: Amir«.} Vidrich, 170 Franklin Main Ht., ('onaniaugli, Pa. BLAGAJNIK; Josip Žele, Ü10S Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio. JoMoŽNI HLAtîAJNIK: Frank Pavlovêid, 2U Main Ht., Conemaugh, l'a.
NADZORNIKI:
t. nadzornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover Ht., Milwaukee, Wia. S. aadaoralk: Nikolaj I'ovAe, 1 Craib Ht., N um rov Hill, N. H. Pittsburgh, l'a ». nadzornik: Jako!) Koojau, 1400 K. f»2d Ht, Cleveland, Oliio.
POROTNIKI:
). porotnik: Anton LavriA, l»ox K, Yukon, l'a. ?. fMtrotuik: Frank Havdek. lio* 242. Dunlo, pa. j. porotnik: Anton Welly, l>oft 41, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M I»., «208 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Frank £kuf»-a, 4H.P> 2nd Ht., Coaemaugl», l'a. Ivan Jager, b. f»4.'l Woodland Ave., ('oueinaugh, l'a. Franc Kon, Cunemaugh, l'a.
Mihael Fie k, K. F. I). 4, h. 14.1 a, Johnstown, l'a. .lakoti Rupert, b. 2.1S, Hou t h Fork, l'u. Ivan Hribar, Johnstown, l'a.
(«LAVNI FRAI) v >• i Ai it. 20 Main Ht., Conemaugh, l'j
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 400* W. 31at 8t., Chicago, IU.
Oenjeua druitva, oziroma njih uradniki, »o uljudno proneni, poAiljati vb« dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na ae pošilja edino |>otom PoAtnih, Expreanih, ali Ranrnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih ¿«kov na naslov lila* Novak, H. I). P. Z. & Cotremaugh Depoait hank v Conemaugh, Pa.
V «lučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivoati, naj to nejnudotna naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri hodnj« popravi.
Conemaugh. Pa.
Krajevnim društvom v upoštev!
Ker se otl nekaterih društev p«>-gosto v pošilja v glavni urad površna poročilu in po v rano izpolnjene tiskovine in drugo, s čemer sp tlela neprilike iu delo v gl. uradu, kakor tudi pri društvih; se prosi druitvene odbore in članstvo, da vpošteva sledeče.
1.)	Društva naj vpošiljajo mesečna poročila natančno izpolnjena kakor predpisuje tiskovina vzorec štev. 9.
2.)	Mes. poročilo vzorec štev.
a je pošiljati glavnemu tajniku, vzorec štev. ?»b pa gl. blagajniku.
3.)	Mesečnimi naj ae pošilja vsaj preti pretekom meseca za tekoči ntesee, na naslov gl. tajnika in Conemaugh Deposit Itank.
4.)	Mesečna poročila naj s«« <ia-tira z dnem društvene seje.
5.)	Vsaj društveni odborniki naj t pridneje) zasledujejo glaM-lo S. 1). P. Z., tla takt» za morejo tla jati članstvu eventuelna pojas-nila. tu ko, da ne bode potreba za vsako malenkost tir. odboru pisariti na gl. urad po iste. Isto velja za ib.datke. pravilom sprejete na zadnji konvenciji in plačilno lestvice sprejeto po splošnem glasovanju lanskega leta.
(i.) Na tiskovinah vzorec štev. I "Prtmuja" za sprejem, naj se vedno vpiše poleg oddelka tudi razred v katerega zeli prosilec stopiti. Na prošnjah za /.višanje pa
naj se pripomni, tla je stari član iu navede njegova eert. številka. I 7.) Za nakazovanje porodnih nagrad naj se društva poslužujejo tiskovine vzorec štev. 4.
H.) Potne liste za Zjetl. države ni potreba več izdajati.
Rasne uradne tiskovine sicer ne odgovarjajo natančno sedanjemu poslovanju, u se jih ne bode spreminjalo kolikor jih je v. zalogi, ker z sigurnostjo računamo ua združitev z eno ali drugo podporno organizacijo — če le mogoče z večimi — ter bodo isti čas spremembe neizogibne. Setlajšne tiskovine pa niso v toliki» napačne, tla bi s«« ne moglo z njimi poslovati še za ..akšuega pol leta.
Delt» združenja z S. I). P. in P. I). bode skoro dogotovljeno. V temu smislu apeliram na krajevna društva S. 1). P. iu P. 1). tla u-godijo navodilom njihovega glavnega urada v kolikor še niso. V naselbinah kjer se nahajajo krajevna društva obeh organizacij je najboljše akt» se društva sporazumejo, ter vodijo po združenju le eno društvo. V takih slučajih naj društva naznanijo nameravan u-krep že pred združitvijo, tla sc za more ob enem rešiti.
V zadnjem času opazujem, d/t rojaki zopet bolj pridno pristopajo k naši organizaciji, kar znači, tla napredujemo v vseh ozirih. Le takt» naprej sobrstje !
S sobratskim pozdravom
Bl&s Novak, tajnik.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, CIRCULATION, ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912
of Proletarec, published weekly at 4008 West Thirty-first street, Chicago,
Ilk, for October, 1916.
State of Illinois, County of Cook, ss.
Before me, a notary public, in and for the state and county aforeaaid, personally appeared Frank Savs, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the Proletarec and that the following is, to the best of his knowledge and belief, a true statement of the ownership, management (and if a daily paper, the circulation), etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 443, Postal Laws' and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher, South Slavic Workmen's Pub-, lishing Cbmpany, 4008 Weat Thirty-first street, Chicago, III.; editor, Etbin Kristun. 2628 South Ridgeway avenue, Chicago, 111.: managing editor, Etbin Kristan, 2628 South Ridgeway avenue, Chicago, 111.; business manager, Frank Savs, 4008 Weat Thirty-first street, Chihcago, 111.
2.	That the owners are: (give names and addresses of individual own-ers> or, if a corporation, give its name and the names and adtlresses of stockholders owning or holding 1 per cent or more of the total amount of stock.) Slovenic Section of South Slavic Socialist Federation—Trustee, Frank Savs, 4008 West Thirty-first street; South Slavic Socialist Federation—Trustee, Frank Petrich, 803 West Madison street; Slovenic Local No. 1 of S .S. S. F.— Trustee, Philip Godina. 2814 South Karlov avenue; Slovenic Local No. 6 of S. S. S. F.—Trustee, Frank Podboy, box 218, Conemaugh, Pa.
8. That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are none, so state.) None.
4. That the two paragraphs next above, giving the names of the own-1 era, stockholders, and security holders, if any, eontain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the book» of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given; alao that the said two paragraphs contain statements embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do rot appear upon the books of the eompany as trustees, holtl stock and seeurities in a capacity other than thnt of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest, direct or indirect, in the said stock, bonda, or other securities than as so stated by him.
That the average number of copies of each is.*ue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscriber* during the six months preceding the date shown above is .... (This information is required from daily publications onlf.)
FRANK SAVS, Business Manager.
Sworn to and subscribed before me this 30th day of September. 191«. I
MICHAEL J. O MALLEY
(My commissio ncxpires March 8th. 1920.)
Note.__This statement must be made in duplicate and both copies delivered by the publisher to the postmaster, who shall send one eopy to the Third Aasiatant Postmaster General (Division of Classification). W ashington, |) C , and retain the other in the files of the post office. The publisher must publish a copy of this statement in the second issue printed next after its filing.
.Marsikateri vojak tía fronti si oddahne, če se konča bitka tako, da ga sovražnik vjame. Zanj osebno je tedaj tudi vojna končana. Ni mu treba več delati dolgih, morečih pohodov »daj v solučnl žegi, zdaj v neizprosnem dežju; ni ae mu treba valjati cele dni in noči in tetine v «akopih in stati do pasu v vodi; končano je stradanje in večna smrtna nevarnost je minila. Pozdravljeno vjet-inštvo, ki reši človeka vsakovrstnega trpljenja*
Ali — tudi vojno vjetništvo paradiž, l'a naj bi ne bil paradiž, saj nihče ne pričakuje tega! Da bi bilo tam le skromno človeško življenje 1
To hi seveda moralo biti. Za to ima mednarodno pravo vsakovrstne določbe Ali odkar se je pričela vojna, *e neprenehoma slišijo tožbe /daj iz te, zdaj iz one dežele. Posebno mnogo kritike je prihajalo od nemške strani, kjer so dol-žili enkrat K use, drugič Angleže, da ne ravnajo z vojjnimi v jot n i k i takt», kukor se spodobi.
Žal. tla je treba preeej verjeti, kar pripoveduje nemška vlada o tem predmetu. Tudi porodila tal drugih strani potrjujejo take tožbe. Ali - vzorne niso razmere niti ua Nemškem.
Prav zato, ker ae nemška vlada rada vede. kakor da bi bilo pod njeno upravo vse v najlepšem redu in ne, medtem ko ne juisti dobre <1 lake ua sovražnikih, ratia baba s svojo dobroto, humanitarnostjo in kulturo, je značilno, kar — pravijo o razmerah listi, ki so jih sami okusili. Prav zato, ker je gotovo res, tla je v Nemčiji za to iu ono bolje poskrbljeno, kukor na primer v Sibiriji, v avstrijskih taborih in po Balkanu, je takt» poročilo značilno. Po njem je mogoče soditi,- taki» imenitno se mora*goditi vjetnikom šele tam. kjer so že naravni iu gospodarski pogoji slabši kakor tukUj.
"Kuryer Polski" je objavil poročilo svojega dopisnika o .lanu .lakurfzewskein iz pokrajine (¿rodno, ki je služil pri 1(4. ruskem polku.
•lan .lakuszewski je pripovedoval poročevalcu sledeče:
"Bili smo premagani iu vjeti. Natlači so nas v železniške vozove po !)ti do 100. Potem so vozove otl zunaj zaprli, mi pa smo bili notri stlačeni, kakor goveda, brez zraka, brez hrane, in niti vode nismo dobzili, ko nas je vlak peljal v Nemčijo.
Dasi sino se večkrat ustavili in včasi celo prav dolgo stali na kakšni postaji, nam ni bilo dovoljeno zapustiti vozov. V mojem vozu je u-mrlo dvanajst mož zaradi pomanjkanja zraka. Na neki postaji so teh dvanajst trupel zmetali na voz in jih odpeljali. Na postaji se je zbralo Več Nemcev; prosili miio jih vode, toda namesto tega so pljuvali ua nas.
Četrti dan stno prišli v Stendal na Saksonskem. Približno eno miljo od mesta je bil pri-parvljen za na stabor, ki je bil le prazen ograjen prostor. Dva meseca smo ležali na zemlji; bilo je dobro, tla ni bilo slabega vremena. Vsak dan stno «Jobili nekoliko hrane: — kuhan krompir in sla-nika po trikrat na dan. Po dvell mesecih snto si z dovoljenjem oblasti postavili barake iu dobivali zjutraj črno kavo brez sladkorja, opoldne kes pokvarjena klobase iu štiri kuhano krompirje, zvečer pa zopet črno kavo brez sladkorja.
Vsak dan so nas postavili v vrste. tako. tla je bilo natančno štiri pedi razdalje med enim in drugim. Tedaj smo morali korakati mimo straž, da sb nas preštele. Ob ograji *o stali stražniki z biči in OHvrknili zdaj tega zdaj onega. Ako je ledo vprašal, zakaj ga je udaril, je dobil porogljiv otl govor, češ tla je dobro za njegovo zdravje.
Tudi patruljam je bilo naročeno, naj pretepajo vjetnike. Ako so koga našli, da je spal. kadar ni bilo dovoljeno, je bil tepcu; ako ni kilo prav pozdravil straže, je bil tepcu : ako je kilo zbolel, je bil tepen, namesto, tla bi mu bili dali zdravniško pomoč.
Toda, to še ni bilo vse. Nemški vojaki so hoteli imeti naše za šalo in zabavo. Zahtevali so od vjetnikov, da so skakali čez ograjo; ako kdo ni dobro skočil, je bilo smeha, da bi Nemci kmalu popokali. Počenjati stno morali take reči, da so imel» nemški vojaki kratek čas. Dogodilo se je tudi. tla je nemški stražnik' naščuval divjega psa na v jetnike.
Proti koncu januarja 1915 je prišel v naš tabor mož, v uniformi ruskega stotnika, ki se nam je predstavil kot tovariš-vjetnik. Dejal je prijazno, da naj se razstavimo. Rusi na eut» stran, Poljaki in Litvinci pa na drugo. Ko smo to storili ,nas je nagovoril najprej v poljskem jeziku, rekoč, tla se votli ta vojna pravzaprav za Poljsko, nn*o domovino, da nas hoče Nemčija rešiti iz-
pod ruskega Jarma, in da je naša dolžnost stopiti v nemške vrste«, in se pridružiti poljskim legijam, ki «o organizirane ? Avstriji. Potem je govoril še l/ttrineeia, češ, da gre za lit vinsko stvar in jih pozval, naj se pdiružijo nemški oziroma avstrijski vojski.
Povedali smo mu, da nas prisega veže ua rusko armado in da tudi nočnim take Poljske, kakršno bi Ncimčja naredila, ako bi nam bilo treba lamtako živeti kakor v teh jetniških taborili. Povedali smo mu, kakt» se je nam godilo. Par dni potem nas niso več pretepali in čez par tednov so nas premestili tarnserirali v Heuberg na Radenskem.
Okoli 1,24X1 ki» nas tja pripeljali iu nas poslali v nedogotovljene barake. Vzeli si» naše uniforme ter nam dali navadne jetniške cunje. Otl tedaj so nas pošiljaji na delo; delati smo morali na cestah in lomiti kamenje. Celo bolni možje so morali delati iu vsak stražnik je nosil pri sebi debel bič, katerega se je posluževal ob raznih prilikah. Hrana je bila borna.
V	Heubergu sem bil mesec iu dvajset dni. Ni sem maral še nadalje prenašati te grozote in Irpljenja; zato smo sklenili s tremi tovariši da pobegnemo. Dva izmed teh treh, Keorkow in Mazairiane, stq pripadala mojemu polku, tretji, neki Markow, je služil pri 1 02. infanterijskem polku. Po noči med 22. in 23. majem smo od stranili v naši baraki desko iu se plazeč po zemlji prikradli na prosto polje. Odstraniti smo morati dve steni bodeče žice, pri tem pa je padel kol na desko, kar je povzročilo hrup; tedaj nas je zapazil stražnik in je ustrelil. Toda dobre noge so nam pomogale, da smo v noči ušli. Pet dni smo hodili, ne tla bi bili prišli enkrat pod streho, niti nismo učili kaj razun tega, kar smo imeli v že-
I pih še iz tabora. Bili smo prezeki in smo sklenili, da si napravimo ogenj. Toda plamen nas je izdal iu zopet so nas vjeli. Dali so nam nekoliko ; hrane, nas zopet poslali v Heuberg, od katerega snu» bili takrat, ko smo bili vjeti, že 85 milj od-I (taljeni.
V	taboru so nan» vzeli vso obleko, ki smo jo imeli na sebi in ua* postavili preti cel bataljon vojnih vjetnikov. Ko smo stali pred množico, so nas krepko pretepli z vrvjo. Potem so nas zaprli tri tetine, tla smo skoro umirali gladu. Ko so nas izpustili, nisem mogel hoditi vsled slabosti. Poslali so me v bolnico, kjer s»*b ostal deset dni.
Tskoj, ko smo mi trije ušli, so vsem na vrhu \ glave ostrigi i lasi* v podobi križa. Naše trpljenje se je nadaljevalo in do 25. junija je umrlo v našem taboru 2,000 vjetnikov. Povedali smo stražnikom, da se bomo uprli ako se bo to trpinčenje nadaljevalo in pustili, da nas straže postrelč. Dejali smo soglasno, da rajše umrjemo, kakor da bi še nadalje prenašali to postopanje. Posvarili so nas. da naj sc ne spozabimo prehitro: kmalu je bilo opaziti, da postopajo z nami nekoliko bolje. Naša brana se je zboljšala in straže so jmsta-le malo manj brutalne. Pretepanje se je prenehalo. Odtedaj smo dobivali pisma, denar iti druge stvari iz Rusije.
Ko sem vdrugič poskusil pobegniti, sta bila z menoj tovariša (Jluszkow in Pankraszenka. Skoro smo bili že v Švici, ko so prišli za nami krvni psi (žandarski psi, ki zasledujejo zločince); ti so nas zasledili, in zopet smo bili vjeti. Topot nismo bili tepeni, pač pa Iti dni zaprti.
Potem so nas vedno meščali, delali smo v raznih krajih, nazadnje v Mannheimu. odkoder sva z Oluszkowom zopet dne 1">. marca PMti, pobegnila. (iluszkovv je bil na begu obstreljen in zopet vjet Kaj se je ž njim zgodilo, ne vem. »laz sem prišel preko švicarske meje deset minut pred stražarji. Straže so me videle, jaz pa nje. Uro-zili so mi .toda jaz sem se jim smejal. Švicarski vojaki, ki st» bili na meji, so mi postregli. Dali so mi hrane in obleke.
V	Švici je bilo že okrog 200 ruskih vojakov, bivših nemških in avstrijskih vjetnikov. Skupno so nas poslali v Rusijo. Zdaj se vrnemo na fronto. kjer se bomo maščevali nad Nemci, ki so po-
: stopali z nami slabše kakor z živino."
Taka je Potjakova povest. Nimamo razloga. | tla je ne bi verjeli. Toliko nečloveškega se je že poročalo tekom te vojne, tla človek teže verjame, če diši kaj prijetnega, kakor pa novo grdobijo.
Poročilo .lakmzevvskega je le povest enega. Vojnih vjetnikov je pa v raznih deželah nekoliko iniljonov. V sami Nemčiji jih je okrog dva miljona. Kakšne tragedije bi človek sliftal, če bi vsi pripovedovali svoje povesti?
DOPISI.,
fradiia Nemčija se neznansko trudi, tla bi prikazala zunanjemu svetu svojo deželo kol naj popolnejše earstvo domačega miru in slo*e, vse vneto za vojno, katera je bila ubogemu kajzerju vsiljene tako proti njegovi nedolžnosti, da bo kmalu sam prepričan o svoji nedolžnosti. Sn-cula na reč je to, da nI v vsej Nemčiji dovolj pes'<a, tla bi se mogel vsemu svetu nasuti v oči.
NVoIftov brzojavni urad' poroča zopet o ne mirih, ki so izbruhnili I«, julija v Monakovem. ; Policija pravi,da jih je prinisovsti prenapetosti mladine. Okoli osmih zvečer j^ večja druluil, obstoječa iz mladine, navalila na ulice, razbila ue-l;aj kavarn in demonalrl/ala po mestu. Okoli de-setih zvečer so se demonstracije ponovile. Ljudje so sedaj razbijali trgovine r. živili in pekarne. Ookoli polnoči je policija aretirala okrog 1-0 o veh. Pri mnogih so našli nože, kamenje in revolverje.
Tako pravi policija, ki smatra ljudi za sbi boutune, ponujajoča jim tako razlaganje nemirov. Hilo bi že mogoče, da bi sedanje razmere p»» speševale to. kar imenuje slavna policij« "prenapetost." Ali če smatra za prenapeta ljudi, ki hočejo jesti, tedaj bi radi vedeli, kakšni bi morali biti, da bi jih smatrala za normalne. Ali želi, <la bi se vsa Nemčija izpremenila v pokopališče ' To ne bi bilo niti kajzCrju všeč ,ki si sicer želi mrliš
kt» ponižnost od svojih podanikov, kajti mrliči mu ne bi niti kaye skuhali. Da je pa izgrede povzročilo stradanje, nam pove nehote policijsko poročilo samo, ko pravi, da so ljudje razbijali tr goviue z živili in pekarne. Da se to razume, res ni tr(|>a velike učenosti.
O novem pomanjkanju kruha na Dunaju poročajo iz. Švice: 44 Na Dunaju je začelo primanjkovati kruha, ker se vsi vlaki že dalj časa uporabljajo samo za transport vojaštva. Odkar se je vmešala Rumunska v. vojno, vlaki zelo neredno vozijo."
( c so vojaški transporti edini vzrok, bi bilo vsaj upanje, tla prenehajo vlaki voziti vojaštvo in IhmIo lahko zopet prevažali žito in moko. Zdi se nam pa, tla tiči za tem nekaj žalostuejšega, namreč tla sploh tli dovolj žila in moke, ki bi jo pre-\ ažali.
Ljubljanski "Slovenec" z dne II. avgusta po ročs : Najmanj 3000 slovenskih otrok v Trstu ne dobi osnovnih naukov v šolah v svojem materinem jeziku edino raditega. ker v obstoječih, od Slovencev vzdrževanih šolah ni prostora znnic. Vsi italijanski otroci so dobro preskrbljeni s po dukom. Dolžnost države bi bila, da ntvori v Tr-stu dovolj veliko število slovenskih ljudskih šol.
Canonsburg, Pa.
Iz med vseh držav, kar jih je zedinjenih pod zveduato zastavo, nima nobena 44governerja", da bi imel bolj časti primerno ime kakor Pennsylvania. Imenuje se Mr. Hrumbaeh (Kruleč trebuh), in tega imajo tudi res letos, v času 44 prosperitete"-po Večini delavci po tovarnah in premogovih rovih v gričasti Pen na. Plače so se zvišale (samo v nekaterih pisljet-jih) komaj za deset odstotkov, živila v splošnem pa za štirideset.
Krompir je pri nas že prava "delikatesaMoko kupujejo ženske že samo po tri do štiri funte skupaj, kajti vreča, slo funtov, velja že cel tedenski zaslužek. Še fižol, ki je veljal pri Amerikanih za 44Jlunky Meal", je poskočil od 7 na 13 centov. Sedaj naj pa ima delavec takole prijazno družinico s šestimi ali osmimi glavami, pa je skoro lahko pre-nričan, da si bo težko kit i prihranil.
Volite demokrata in vse bo ce- • ne je! In res je!
Takoj, ko je zasedel naš 44Kruleči trelmb" v Harrisburgu svoj govemerski stolee, je bila izdana postava, da v puklasti Perma ne-državljani ne smejo imeti psov. (Človekoljubnost radi draginje menda.) Tedaj se je zadel lov. Konstablerji, šerifi in drugi špi-eelui so hodili po naselbinah in gonili ljudi v tropa b pred sodnike. Slednji so jih kaznovali z 2f» dolarji globe in si roške tako, da je narastla svota do 30 dolarjev. Kdor ni mogel plačati, je sedel mesec dni za kazen in par dni za stroške povrhu. V raznih slučajih ni bil gospodar niti lastnik psa, ampak je bil ta sosedov, last državljana, iu je le ležal pred njegovo hišo; pa plačati je moral vseeno, nobena apelaci ja ni pomagala nič. Takt» je "sfiksal" korej-nerje gospod Hrumbaeh v Pelina.
Kdo ga je neki izvold za guvernerja? Delavci ne menda, ker je tudi na prvi mig kapitalistov poslal miličarje proti delavcem v VVestinghousu. Proti svojim volil-cem ne bi nastopal tako.
Pred volitvijo namreč.
Poleg vseh drugih postav, ki več ali manj u g roža j o amerikan-sko svobodo, imamo v Penna. tudi eno, kakršne nima kolikor je metli znano, nobena druga država v atneriški uniji. In ta je za javne ljudske stile takozvana 44Bible Law", ki govori: "at least ten verses ot the Bible" shall be read iu the public schools each day by the teachers. ,4Ne man j kakor deset vrst", iz katerega sv. pisma, ne pove postava nič. To je odvisno od učitelja in učiteljice. Ako je cela šola polna otrok presbile-rijanske ali kakšne druge vere, učitelj pa katoliške, jim bo bral sv. pismo rim. kat. cerkve. Ali pa obratno.
1'čitelj ima v tem prosto roko in ne more se zahtevati otl njega, da bi bral biblijo druge vere, kakor svoje. Ali je pa lahko orodje te ali one verske sekte, in lahki» zlorablja čas, ki bi ga imel porabiti za druge predmete. Učiteljske plača so pri nas sramotno nizke in se tudi zvišati ne morejo, ker šolski svet, ki oddaja službe, lahko dobi učiteljev, ki kar tekmujejo med seboj. In v mnogih slučajih poostri tekmo še 44Bible. Law".
Zavedni staši imajo dolžnost, da stopijo z otrokom včasi v šolo in se prepričajo, da se ta 44Bible Ijaw" ne izkorišča v verske svrhe.
Kdo neki vrsga izvoli tak šolski svet? Delavci menda ne. ker imeti može, ki dobivajo plačo za svoje delo in še paziti ua svoje otroke v šoli. da jih ne zastrup-Ijujejo s svetopisemskimi bajkami, je preveč.
Dne prvega julija so zaštrajka-li delavci pri vročih mlinih za pločevino v tovarni 44Oanonsburg Sieel Ac Iron Works". Zahtevali so pripoznanje organizacije in plačilo po njeni lestvici. Ravnatelj jim je obljubil plačo po lestvici takoj, organizacijo pa, da prizna s prvim septembrom, ker mora imeti seje poprej z delničarji, lin preurediti sistem v tovarni. Delavci so se vrnili ua delo (med njimi polovica Slovencev), go-i spoti ravnatelj je pa kot dober diplomat hotel narediti med delavci nezadovoljstvo nad organi-jzacijo s tem, da jim je dajal delati pločevini, katera je po orga-|lestvici najslabše plačana. Nekateri so res postali nezadovoljni, ali vendar, ko je prišel prvi september, so odložili klešče vsi brez iz-
FËÔlitt ât«C

jcme. l>elo imčtva sedaj /e ves John Mohorko........ 10 Ker je čisti dobiček namenjen . kater« «e vrfii v nedeljo, dne 29. i
mesec iu bo dalje — do urizua- John Horvat............. 10 v avrho volilne kampanje, vauimu oktobra, ho liskane Vsi sodrugi,
iija organizacije. Družba daje ¿e Frank Laeh..............10 vac druatvo v okolici iu klube ter1 kateri želijo pomati do večjega
deset odstotkov nad uuijsko leat- Math. Kmetez........... 10 občinstvo, da nas kolikor je mo- uspeha, naj prodajo nekaj v.itop-
\ ieo samo organizacije ne. Mislim, i Simon Jeng , . . ...........10 jočq v polnem številu poseli. Da {uic. J)obc se pri sodrugn Louis
da ni nobeden izmed delavcev ta-'M. Kitouia............... .03 «»e pa razumemo: Čisti dobiček jPeebenko.
Uo zabit, da nc bi \edel, zakaj je Skupaj avota 74.5'».	veselice are za korist volilne kam
Društvo lialkau št. 01 SDPZ. nanje. Pu ne po načinu. karàeu čudo ~~ g06(|pdj Pittsburgh, Pa. gl.40, Prejeli se- je v navadi p*i kapitalističnih
strankah, za cigare iu upijauijivo godbo, da volijo zu njih kandidate.
u out
III poslušajte
■ Il	«MU* — HWUf'« • '"'"»'S»! « »• n<
ravnatelj, ki ni imel nikoli besedi-'daj skupaj $28.80.
ee za delavca korakajoč skozi to-varno, — iu tudi ne samo pogle da, sc je sedaj tako ponižal, da nagovarja fttrajkarje kar na železniškem tiru in jiui prigovarja,
Sedanji izkaz........$28.M)
Prejšnji izkaz......85.01
Vsega skupaj prejeli ■ ■ ■ •
do sedaj......$113.81
Vsem darovalcem se izreka naj-
M. Pet rov ich, tajnik.
Oonamaugh, Pa.
t lam «oc. kluba šl. 5 so sklenili v bodoče obdrž»vati po dve seji na mesec, iu sioer vsak prvi in
naj se vrnejo na delo. Se tako se lepša hvala za prejeti dar.
je ponižal, da je prišel ua sejo v dvorano društva 44 Poatojansku jama " med same 44 llunkyje".
CloVek mora nehote verjeti tem revolucionarnim socialistom, da ne ruda, iu ne premog nima vrednosti,dokler se ga ne dotakne de-
•loscph Megllch, tajnik.
PODPORA ÄTRAJKARJLM V 0GLESBY, ILL
Frank Slugu 25c, Anion Ter pin 25c, Matevž Žitko lOc, doc Bala
Sklati z« volilno kampanjo bo tretji torek v mesecu. Začetek mo porabili ua tn način, da po- i«eje ob pol osmih svečer v navad-množimo iu ras&iriuto sm-ijalistič- uih prostorih. Ker smo ravno pred uo literaturo, ki kaže boljšo pot volitvami, je dolžnost članov, da v bodočnost Človeškega Aivljeuja. i*« »«'j polnoštevilno udeleže, ki pa ne obljubil je nič nemogoče-1 Nadalje še obveščajo vsi Sloga iu iiedoMežuega.	venei, posebno še one, ki Mi držav-Na svidenje torej dne 14. okt.jljaui. da se bosta pred volitvami S socialističnim pozdravom vršila dva javna shoda, na kate-.W Zorko, tajnik, (rih se bo razmotrivalo o političnih
i	-^	strankah, njih kandidatih in
ZAPI8NIK	platformah. Shoda bosta drugo iu
KAKI IZBORNI LIN I ME NT
ima veliko število uporab v vsaki bili. Nikoli ne poteie dan ne da bi ga kaki ¿lan imel priliko rabiti.
Severa's Gothard Oil
(Severovo Cothardako Olje) je taki liniment ter se že rabi preteklih 55 let. Izkazal je svojo vrednost pri zdravljenju
REVMATIZMA, NEVRALGIJE, IZVINJENJ, OTOLKLJAJEV, OTEKLIN, OTEKLIH ŽLEZ, OKORELIH SKLEPOV IN MIŠIC, KRČEV, BOLEČIN IN BOLESTI.	Cena 26 in 60 centov.
lavčeva roka, iu da kapitalist ne 25c, Anton Lukančič 25c, Karoli more obratovati tovarne samo s na Korenčan 35e. Valentin Jereb konfcrcrcc j. g. klubov v 0raw- četrto nedeljo v mesecu oktobru svojim denarjem.	50c, Math Ogrin 25c, Mary Mavec fort Count}', dna 24. sept, v Yale, v Slov. ¡zob. domu na Franklin
Kans.	i Boro. Začetek shodov bo ob dveh
Dne 17. septembra se jc poro- 25c, Anton Nagode 10c, John Mi-
čil sodni g J. Martinčič, član klu- kuš 'l'*-, Frank Malavaršič lOe. bu št. 118 Kodnijskim potoni brez Jakob Jereb 15c, Mary Kuelcr 20c vsakega hokus pokuša. On je prvi John llrvatin 20e, Johana Kauč-iz našega kluba, dg se jc poročil nik 25e, Antlro Kaučič 25«, Audio civilnim potoni in pokazal s tem, Lenaraič 25e, Joe Podboj 25c, tla se zaveda stališča, ki ga za- Paul Bartel 25c, August Gregorka vzema kot socialist. Imeli smo že ,'K)c, Frank Archer ¡)0c. John Ko-
Virden. 111., sept. 25.
Cenjeni sodrug: Sporočam Vam, da sino premo-
tudi fante pri klubu. Poročili so govšek 25c, Anton Brenee 10e,	[Y 7' /T*	tfarji v Virden že dva tedna v
,	.ji.-	(irr \	„ . i» r i stanju knjižnice. Sodrugi tega o<l- , . * .	ieuna
se eerkveno. Rekli smo: 44To je Anton Celarte 25c, Anton Gortéek ^ |)oro¿ajü ,,H sp nj¡m u¡ zdol() stavki. Nad 500 mož, zaposlenih
Anton , , '	' ,	pri Royal Celery Coal t'o., je za-
Koufereucui tajnik sodr. Gor-šek otvori konferenco. Predsed-nikom izvoljen sodr. Sular,* podr. sotlr. Tomšič.
Cita se zapisnik zadnjega zborovanja iu sprejme. Oospodurski t »d bor po rtiča o
|H>pt>ldan. Obenem se bo tudi pojasnilo, ktlo more voliti.
F. Podboj, tujnik.
"Sev*>rov<> f•oOmr<l»Wn iti)« m J« Izkazalo Mkn u*p«4no.
rabl)«n)n H*v«rov«ci» (><>thanl«k«-
t' iijijt» ilwWf pumo Moja ftfna Je ini#la hixlr U>leíln» v n.«")* tuda po i	w
«a Olja ao bolsín«- poatai« manj bt*k> in ko )• porabila p<>) Muklwnioa, »o boMm« popolnoma iiglnile."
John Mlkulaatik. Bfd No. 1. Hoi M. Iron Mountain. Mich.
Kupit« Severov« Pripravke v lekarnah. Ako lih n« moreta	j»
dobiti, naročit«- Jlb od naa. Zavrnit« uadofnaatltv«.
W« F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
storil investi na ljubo." Prvo sejojlOc, Frank I Jantar jc Še prinesel, mogoče prestrašen, Teger 25c.
j. K*
Frank i* vet nič lik*,
vredno knjige zavarovati, ker ve
prispevek, potem ga pa ni bilo .Joe Kucler 25c, Frank Milievc 25c | • več. i/stopil je iz stranke svoji Joe Mikuš 25c. Minka Cerk 25e, MH ženici na ljubo in s tem pokazal, Andró liarte! 25c, Frances Lac , ,
čina knjig vedno cirkulira
tla njegovo prepričanje ni vis- 25e, John Hodnik
25c,
Joseíin
\ retint» od onega cestne vlačile» ki proda svoje telo prvemu za tie nar. _	John Cerk 25c, Joe Leskovec 10c,
Sodrugu Martinčiču pu /.elimo Vincciic Pivk 25c, Math Bespalec
Lae 25e, Joe Cerk 25c,
1 »trajkalo v torek due 12. t. m.. iued katerimi so skoraj vsi tukaj živeči Slovenci. Vzrok stavke .so razne slabe naprave, ventilacije v rovi, poglavitno pa, ker smo bi-
lo tajnikov posameznih klubov se vzame na znanje.
. . , Sodrug Tomšič poroča kaj da ,, .. ......
(limita J-. Antonij ^ Ht()n] y korist VüI¡hu. kau,J l. goljufam pr, tehtnici premoga.
Matb 1 resta vee .*)c ^ |m „ 1)e,uvsk¡ tlm„ Vf. ^ INovi unijski nadzornik pri vagi
drugov t nI obra va njegovo delova-¡ ^	pritiska kompamj-
. uulll(Ln	. > , i	ujc n. obžaluje, dase HodruRll|Kki vagač z nogo na vago m na
tilulo ycee v zakonu m da bi Inla 50e, Ceorg Keršič 20c, Jacob (.ra- TulnSj£u vsU>(| 1)un,anjkan¡a de-!tak lia^in Pri vsakel" vo*" premo-
I i ga ukrade do 100 funtov. Kaktuse je inora I ivi. *ev«-da takoj od vage odstraniti
K1'' i •	, ..	i	_	r»
N '•iV,j"UjU WJílCíl VM'm ,M,rkV<M,°	JHŠOVec *l.(K). Jot uaniih smlstev 1|e mo,.e tlat. p|i.,K- »Krau,, uo	t
fKirot emiii.	Kaplan 50r. h ranees Langenval-	,,b^trn mc je iznašlo.
Piknik kluba 118 se jc tdmesel	ter 50e. Malh Slana 50,Loj Lah 50
povoljno. Udeležba je bil« večja,	Paul Onbrič 50e, Max Klemen-
kakor smo pričakovali. Naša do-	čič 50e. Skupaj $15.25. Vsi v Wau-
mača godba je igrala poskočne	kegan iu North Chicago, III.
komade in to i/ gole prijaznosti	So<l klub štev. 45 v Waukegan,
tlo kluba, za kar jim izrekam na	m ktll prebitek <»*t veselice *2L-
tom mestu lepo zahvalo, kakor	;{7(, skupaj t»2. Denar odpo-»,..^-
tudi stKlrutftmi i/ .Meadow Lendsa.	s|}1)!
ua
mema nagratla.
Sotlr. Ooršek opozarja men kousumnih društev. Opo.ni-!,n ^ t,,dl ^ poroštvom. Prera-iija sod ruge po naselbinah naj C'unan° ^ dt ^ ukradenega ua skušajo ustanoviti te potrebne go- tH na¿in V' 18 »»^ecih za ¡Í8ÍKI do-s,HHlarske organizacije. Vname se ,arJev' , Kompamja je bila prt obširna debata, katere se vdeleže	doplačat, na vsak voz 18
sodrugi : Skubic, (Jo,-šck.,,ueseccv ,iaza-> »,ü 1,1 ,uutoV' ,,UN
od upravniku Proletarca ua	j,,,,-^	Bratkovi^ račun jc, da imamo dobiti 81 fun-
ki so preskrbeli \se Potrebno:; Jos|p Mt>u,, Oglesbv ,111.	' " "
tu« 1 i onemu, ki nas je krepčul z	_
blagoslovljeno vodo v grmovju.	Vojn. in geolog,j.
Ob zvokih uodbc so plesale po Mednarodne razmere so bile vedno traO^slovaške ,4eurke" s krajnj- v tesni zvezi z zemljiškimi^ Tudi se-
tov. Zahteva se tudi %odslovitev superintemleutu, kateri se ima za sokrivca. — Pozdrav !
Simon Kavčič.
skiini fanti, iu zopet krajnske	tlanjim svetovnim dogodkom ni teiko
"Micke" s slovaškimi "hlopi".	najti geologiCneira ozadja, (ieologične
<detlajoč to vrnenje, sem si mislil,	razmere so vzrok, da je postala Bel-
kako JC bilo pred tremi leti ob n-	K'J« prizorišče strahovite vojne, da
stanovi!vi soe. klubu, kako st» m-	osredotoCajo Rusi svoje sile na ozem-
in Kovačie.....
Koncem debate predloži sodrug Ooršek sledečo resolucijo:
Sotlrugi zbrani ua tej konferenci pripozuamo pomen ifttspodars-skili organizacij. Pripozuamo pomen delavskih kousumnih zadrug v .»»«deljo, dne S. oktobra pri-kajti potom teh se vsaj deloiua »*eUi tukajšnji sbivcnski socialisti-rešimo kapitulistične«a izkorišča-¡eni klub javen ahod, na katerem
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite a i duha! "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brofture. Pošljite naročilo Se danes:
Maksim Gorki: Mati, mehka vezba ...............................$100
Up ton Sinclair (poslov Jos. Zavertclk ln Iv. Kaker): Džungel. Povest
iz ehleadkih klavnic ..........................................
Enrico Ferrl: Socializem in moderna veda .........................
Proletarlat....................................................
Etbin Kristan: Nevarni socializem ...............................
Kdo uničuje proizvajanje v malem ................................
Soclalizcm......................................................
Socialistična knjti.nica, 2 zvezka in "Naša bogatstva" ............
Kapitalistični razred............................................
Vojna in socljalna demokracija..................................
Prof. Wabrmuud (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranje
ln svobodna znanost ........................................
O konsumnih društvih...........................................
Zadružna prodajalna ali konsuin ..................................
Kako je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.)...
Katoliška cerkev in sočiallzcra ....................................
Spoved papeža Aleksandra ........................................
Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto.
.75 .50 .10 .10 .10 .10 .10 .10 .15
.25 .10
.05 .10 .10 .10
Pueblo, Colo.
4008 W. 31st St..
PROLETAREC,
CHICAGO, ILLINOIS.
,	..	lje, kjer »e je že Kutuzov boril proti nja. Naroča se posameznim sodni- govori naš najboljši slovenski go-
nas ogjuali ijutlje, in .marsikatero N |eonu da bi radi IuHjani pr0<1Hi KVU)f Mftj ,, ton) važnem vpra-!vurnik sodrug Etbin Kristan i/.
jc moral vsak s,.druge pozret,. ^ ----------„„..^ ,.....;.........;......,;„:.. ua klubovih Chicagc. Slovensko občinstvo x
tar 25c; KutloJf Kohs lile Skupaj .") •{.">.
....	... do Rrencrja in tla poskušajo Francozi šanju razpravlja ji
Danes pa taka udeležba, m prišle Nemce ilc»ati i« ozemlja Vogtz. Ka- st>ia,
so mi na misel besede Aškerca: Mi vstojaiuo . . . Poslednji čas Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo moči eeudi pozni smo — mladi. Noč temna je za nami. svobode svit nas draiui.
Jože Ambrožu
dar se bo sklepalo o miru, bodo morali diplomatje vzeti v roke geologi-čen zemljevid, kajti meje se bodo hoteli urediti po geologičnih razmerah. Premog* je največji zaklad vsake države in v zadnjih 45 letih ni na razvoj
sejah in skušajo viesničiti It), za Puebli in okolici opozarjani že se-tlelavstvo ptuneuibno idejo.	daj na ta shod. Natančnejši pro-
Restdueija sc sprejme soglasno, iRram naznanijo plakati.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
Stwlr. Hupar omenja, tla je jm>-trebnu, tla bi imeli pri letošnjih volitvah /možne stnlruge v volil-
svetovnih razmer nobena stvar tako »lih odborih. O tem predmetu gO vplivala, kakor da ima Nemčija velikansko množino premoga. Leta 1870.
je Nemčija pridelala 23 miljonov ton premoga. Angleška pa 110 miljonov; leta 1903. je Nemčija že prehitela An-društva "Bouairski gleško in »e producirala 152 miljonov štev. 79 S I). P. Z. se ton. Premog je Nemčiji omogočil, da
je ustvarila velikansko industrijo in velikansko brodovje. Velika ovira miru je. da so najvažnejši rudniki, v katerih se koplje železo, prav na ozemlju, za katero se Francija in Nem-čija borita že stoletja. Večjidel teh
NAZNANILO.
( lanom Slovenci ' naznanja, tla je sklenjeno na seji, da kdor sc dvakrat ue udeleži druitveni seji. da plača 25c. v društveno blagajno. Mesečne seje se vrše točno od 2 uri nopoldtia na
C. P.
Z p. skupno kampanjo so darovali glavnemu stanu Socialist Party:
Na svatbi sodr. Michalieha. Voungstovvn. O.': Frank Slabe *1. Ignac Slabe $1. L. Votouč 15c. S. MarticeviČ $1.50, .1. Uajer <1. L. nove turneje po Kansa.su. Sklene Za krajše k 50e, T. Mikolich 50e. se. d.-i se priredi dva sliodu. stroš- p l»g},,*-iiik 05c, A. Ktrnad 50c, F. Uc za te pa trpe k'uiii percentuel i paulich 25c. J. Cigole 25c. W. no po članstvu.	Povržnič 25c, J. Polaiic 25c. .1. Mi-
Prcilli'vano in podpirano. «Iu se kuš 25c. M. Martinčevič 25e. L. vrše shotli v l»r,'/z.v Mill, Franklin Mila vee 15c, I. Kenig Lie. F. Po-
Struthers: John Rayer, box 540 in M.
I i bas, lt(»x .">rt4 Wooster: John KrižmanTit", box 360. Youngstoun: John Petri«-, box Uso. OREGON.
Oregon City: Frank Sajovic, 131—18tk
St.
OKLAHOMA.
Red Oak: Joe Kogoj, box 3.
PENNSYLVANIA.
ARIZONA.
Lowell in okolica: William Krall, l»ox Broughon: Jacob Dolenc, box 181
ARKANSAS Fort Smith — Jenny Lind: Jos. So
vori še več sodrutrov, kakor Lek-še, Setiua, Kovačič iu drugi.
V pretres se vzame dopis glavnega tajnika zveze glede Krista-
Canonaburg: John Koklich, box 27S. Claridge: Fr. /urman, box 253. Conemaugh: Anton (jabrenja. Frank Podboj in Frajik Pavlovi»', box 523. DaTagh: Karol 6Lavič, box 252. Duulo: Frank Kaučič, box 72. Torest City in Vandllng: Frank RaUie, box 6S5 in Anton Drnsler, box !>.
loa.
Johnstown: Math. Gabren ja, R. F. ti. 1,
John Zabkar, R. F. D. 2,
tisto nedeljo, katera je določeno rudnikov leži na francoskem ozemlju, za zborovanje.	'Tam obsega njih površina 240 stiri-
S bratskim pozdravom	Jaikih kilometrov. V Luk*embrugu
obsega površina rudnikov 15 štirija-ških kilometrov, v Lotaringiji pa 145. Nemčija pridela premalo železa in ga
Peter Bukovce, tajnik. ZA STRAJKARJE V 0QLESBY.
in Uingo.
Sledi volitev; izvolicna IliH iu Franklin.
itwIrUga Iitiršek in Lekše pre-skrbita reklamo za te shode.
Sodr. Lekše poroča glede vezave knjig; priporoča, da bi se dé-
rapai it1 10i\ F. Spola r 10e. M. Car Brc z y 25c. — Skupaj *8.45.
Iguac Slabe, tajnik kluba št. (¡2.
dar. ho" 1'»;!. Huntington: Karol Petri«*, box 201.
COLORADO
Pueblo: Charles Pogorele, .r»uS Moffat
St., Anton Oblak, 1233 Tavlor eve	Herminie: John Trcelj, box 53.
.„ Louis Kot....... Piun". St.	Tony Kodrie, R. F. D. 3 — box
INDIANA.
Clinton: .1. \tu*ar, Lo.'k M. HH.	|,ox o»o.
Indianapolls: J. Bruder, 710 Holmes st.	McDonald:
Kokomo: Louis Zakrajsek, t M)3 W	box 143.•
Woodland A\e.	Lloydell: Anton (trbec, box 35.
waxtqaq	Manor: Fr. Demiar, box 253.
Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253.
Columbus: Martin .lure< ko, U. It. S	Morgan: J. Kvartif, box 453.
box 60.	South Fork: Jakob Rupert, b«i 238.
Dunkirk Pittsburg: Thomas Wölk, R	so. Fork
H. bo* 172.	Trafford: J. F. Rergant, L. Rox 252.
Grof.s, Kans.: Jon Kuiintrlj. box ."'.2.	w. Newton: Jos. Zorko, R. F. D. 3.
rnnklin—Girard: Fr. Wegel, box SS.	box 50.
Frontenac: John Itedene, box 154; Jos	Wb.khaven: Luka Kralj, box 68.
tH4M»Ml»4»MIMIMMM4
► '
! Stran fot
KLUBOM J. S Z NA ZNANJE
*>. if II" I .	--»	—	"	i	iti	,
4, "2 zadržkov, ki so jih imeli zapiani glasovjitii za tlrugo Ne, iu tibrst- Obiok 50c; Jeo Karo 2.»c
med Nemčijo in Francijo ima torej
Za št P® j kujoče, člane drušlva skoraj bolj geoiogične kakor nacionnl-"Mlatil Slovenec št. 42 SDPZ. ne cilje. Geologija je pa tukaj —kana Oglcsbv, III. so darovali: Druš- pitalistična. Ivo Slovan št. 15 SDPZ. Sopris. Colo.; skupna svota	—Dru-j
št v o Slovenski bratje št. SDPZ Ctiketon. NV. Ve. svota: .+'4.8."k' —! Društvo Zaveznik štev. i». 1'rank-I in bom. Pa. SDPZ. skupaj #2.50. Drutšvo Slovenski Fantje št. 50 S DPZ. Mavnartl, O* skupaj ti.50. Društvo Zavedni Štajere št. !♦. Johnstown. Pa. SDPZ. skupaj .+200. Društvo Bratoljub št. ti* S. D. P. Z. M'lwaukce Wis. sledeči:
.ltdin Skerbiš.....
•los. Sireta ....
Louis J^otisk.....
Tony Ijoiičarič . . .
Joe Ritonia.....
Frank Spruuk . . . Frank Reinbek . . . Frank llerga .... Gertrud Wergles . . Matu Kovačič . . .
Joe Dobn ......
Joe Pesek........
Marija Strižič . . .
Neimenovan.....
Frank Schuster . . Fr. Ura« k» v čič . . .
Joltu Lem ........
Martin Oluhak . . .
Za skupno kampanjo
...........st» «l«irt*va 1 i v Franklin, Kas. : Ju*
je <b>luval:. i, Frnnroe. l>edlm me>e )|||p )M(),ll(1, V(l|i,no )xiniip;ui|u. B«tkovW $1001 Frank Tiatiuk
kujlge bi se pa dale vezat pozne- !50c; Louis Karlinger 25e ; ( lias, je. Poročilo se sprejme.	Batolič 25c ; John lvane 50c ; John
Prihodnja konferenca sc vrši v I routaiiae čel lio ned?l.jo v t»kto-bru.
( lias Jane. zapisnikar.
Sklauibo 25c; Frank KaVliuger 25c; Joe Gorjup 25e; Km i I Ui-meck 25c; Jack Terček 25e; John Jesih 50c; Frank Kovačič $1.00; Štefan Horvat h 25c; Loui Markovi« 25cj Louis Goršc 10e; Frank Lipovšok 10c; Tomas Wölk 10e ;
ITmek, box 7. Mulberry: Anton Snlnr 1». D. 1. Mineral: Fr. Ki^jtr, !>o\ '.2 Pittsburg: Andr.-j Po.ll."nik ft, R
bo* 102; Jakob Selnk If. R. 8. Radley: John CorS.-k. P. O. Stone City: Mike Fine. b..v 41»S.
MICHIGAN.
Wlllock: Jak. Miklsnfit1, L. Box S.
Yukon: Anton Lavrie, b. s.
UTAH.
Winterquarters: John Reven, box 108.
W. Virginia. Thomas: Frank Koejan, box 272. Mllburn in okoliea: Anton btraziAar. WISCONSIN.
Detroit: F. ('. Oglar, J-»e Pr»*imer in Kenosha: Frank 2erovee, 18 Howlaad
A \ e. West Allis:
O glasovanju pravil J. S Z
Glasovnice o pravilih J. S. '/„ so	John Železnik 25e; Chas. Koemun V kratkem dobe klubi glasov razposlane.	Joe Jcnčič 25c ; Frunk (¿(»ritnice za glasovanje o pravilih, ki Pri glasovanju naj čLani pazijo,	tiui 25c; Anton Kodrie 25e; Joe jih je sprejel nas III. zbor. Vsa «Ih bodo prav glasovali pri členu 9	Drolc.lOc; John Možiua 10c; John navodila bo najti na glasovnici. točki 37, kjer je prič i v manjšine.	Augusta 50e; Valent Suhotlolčcn Zapisnik zbora se je bil vsled Kdor glasuje za prvo Da, mora	10c; Peter Toinšcck 25c; Baiitd
Thos. Petrič,
MTNNF.SOTA Chlsholm: .Malh Ifirhter, ho* 308.
Ely: John Teran, box 432; Fred. Wi
der, box 342. Eveleth: Jn^ob Ambroiič, 419 Pii^rr« st.
MONTANA.
Bear Creek: Frank Dnnb'ek, P. O
Butte: lg. llo/o\ i< :ir. 2."'.37 Walnut Ft In Mike Z toner, 21 od Jo« St
■laroh Oldai-k, l>2 -54th Ave. in Max K od el, 43»—5 Ith Ave. WYOMING. itelUnre: Lovr. Uieničnlk, box 98. Rock Springs: Math Batirh, hox 427 in F. H. Tavcher, 874 Ahsay Are. Superior: Lueaa Oroaer. box 341. Sublet: Karl Kramar, b. 110.
ILLINOIS. Chicago: Frank Alei, Frank Zaje, 4008 W. HI. Ht.
East Helena: .1. IV MihHirh, L. B. 200. Cicero: Trank Mrgole. 5028 W. 25. Ti.
05	karji, zakasnil, in sedaj nima ve£
o;,	smisla priobčevati ga v listih, pač
05	pa ixida tiskan v formi letaka in
05	ga bo dobil vsak klub določeno
25	število. To naj vgamejo klubi
25	na znanje. Tajništvo J. S. Z.
uo. sieer bi bilo glasovanji1 /.a to Dobrotiušek točkt» nc praviliu». •
Tajništvo
15c ; J<
Frank ohu Panee j lOc ; Blaž Se u ice I5e ; Peter Ki-choru 50c; Joliu Op,¡ar lOc; Jakob Zupane 25e. Anton Feme Cleveland, Ohio, 25e; Wineene Plckelj 25e ; Thos
J. S. Z.
3»
25 25
( liMiom sf»»v. soe. kluba št. 27!
Odbor slov. soc. kluba št. 27 Ima svojo retino mesečno sejo v oktobra ob 8. zve-
Flis 25c; Frank Kastelie lOe
Martin Krusic 25c. Loreni l<ei West Newton, Pa |n„, >Vt»jt» redno mesečno sejo v nak 25c; Louis Hiti 20e; Anton Soeialmtičui klub št. .12 J. S. /. soboto, dne 7. oktobra ob 8. zve- Seljak 25e; Frank Aleš 10c; Ku-25 v West Newton. Coliusbnrgh,.Pa. eer.	dolf Koraeh 2.V; Amlrej Pikelj
20 nri red i v soboto dne H. oktobra Vsi člani kluba se vabijo, da se 25c; August Cheleznik 2ie; Msr-.20 plesno veselico z vinsko trgatvijo udeleže prihttdnje seje, katera se tin Zaputa 10e; Stefan Prašmkur 7r»iv dvorani Teodora Kotna. Za Ac- vrši v umleljo. dne 8. oktobra ob iöe; John Lipoglav 25e 15 tek ob 7. zvečer,	'' do| dtlne. Med drugimi važnimi Delene 2*-; Paul Me^ajetlmk 25c;
lil S poroti veselice: I N| 7. «lo 8. na foekami je tudi poročilo tajnika o; Joe Hažin 25e ; .101 stop raznih govornikov, «si 8. na-j izidu konle»tn za .10 prej se vrši Vinska trgatev in ples. Vstopnice za
Klfttn: M. Meznarieh, bo* 127.
Rod Lodge: John I'rleb, box 7 .1.
OHIO.
Bridgeport: I'elix Ro/ina It. I". 1». 2. liox 33A.
Herbert on; lnt.ik Mor/likar. .bnx 121.
Cleveland: Aut"n I'o/.a < li,	I
Ave., Mailt Petrov.i.. 1090 }]. r,7. St., Andrej Bogatnj, 000« St. flair ave.., IMvard Mrani««*|, 0023 OI»m ave.. I.'itiis Mtegovre, 1 H»7 K. «'<1. Ht. tn	FraneHskin, tiUnp liotoia N»e.
ColUnwood: Auton Kn£nik, :.72 1.0th
Donisville: Frank Jerieh, box 168. fohnston City: John Slivnik, box .809 La Sali«: Veneel Obid, 4.18 Berlin 8i.
in John Roge], 427 Berlin St. Livingston: Frank Krek, P. O. Nokomis: John Mekinda, box «07. Nokomis in okolica: Frank P^vrle '<, box .817.
?.% Oglesby: Tom. Krall, La Ralls. PI.
Rrprlngfield: Jen v Frh, I II W. Hey itnld St.
^auama: Jos. Ferjančič, bof if.
Witon: Anton Ansee, box IS> ta*** Vtrstar. bov .881.
si John'^npsnr. i37o7 Waterloo R.I . Waukegan-North Chicago: Pr,,ù i .h Jos. Skuiek. 1107 F. «1st St., in Joe	Belwe.le.e Bt.
Kun.'b'. 4:io K îr.Sth St.	^Itt: John Zupančič, no- ..i.
Frank Hlonšek
Proletarca". 2.V; L. Hiti 5e ; Mihael Trentel veselico z igro, 10c; M. Cuk.iati 10c; John Ro-
East Palestine: Jack lsti»niob, 138 F
Martin St.
Kutbdf Olonroe: Nare zi. lili.. !»-• in Loni Brie, L. Box 12.
Lorain: Geo. IVtkov^k, 1*1" F
Maynnrd in okolico; b. »II7.
Fr
fipomlui. Današnji "Imenik" ni [Mi|»olen. Krivda |e upravnika U^t-i. i>jn j ke; j«« \ radnjem trenutku	im
n<»\t» |iriiavljpne MStopnike. Prosim»» llrrffnr,	na noto jnvljene raslopnike naj
ponovno nastanijo svoje naslove.
TROLRTAREC
Situacija v New Yorku.
Nnv Yofk, 1. oktobra. — t'e-stuozelezniški uslužbenci so se odločili, da bodo boj nadaljevali, če jih drugi delavci podpirajo s stavko i/ simpatije ali ne.
Iz glavnega stana organizacije j«- včeraj prišlo $55,000, ki bodo porabljeni le za podporo štrajka jočih cestiiožclezniških uslužbenec v. Od sedaj se bo redno izplačevala tedenska podpora po pet dolarjev.
Predvčerajšnjem je zaatavkalo ti a splavih za prevužauje ljudi med Manhattuuoin in Nc\v Jer-scvjeni 150 uslužbencev. Štrajkar-ji zahtevajo skrajšanje delavnika, ne da bi jim znižali mezdo, pole^ pa izjavljajo, da njih stavka ni v zvezi s stavko cestnoželezniš-kih uslužbencev. \a tisoče pasa ; žirjev je prišlo vsled tega v zelo! nenrijeten položaj.
Voditelji stavke izjavljajo, da je poleg židovskih organizacij za-Mavkalo Še 100,000 delavcev in1 da bo še le prihodnji teden pokazal, če je stavka iz simpatije bila UMi«aka, kot trdijo gospodje ka-pi!alisti.
B atovščina strojevodij je pričela zopet z organizatoričnhn delom med motorniki pri nad in podulični železnici, da jih pripra vi do stavke.
< cstnoželezniški voz, ki ga je \odil "skeb" je udaril ob drug miz, ki je stal na tiru v Brolisu Šestnajst oseb je bilo ranjenih "Skeli'' je ob pravem času sko čil z voza, da je odnesel svoje grešne kosti na varno. l*o tresku se ni več prikazal v remizo, nje gova "skebska" karijera je končana.
Vodje stavbiuskih . daleveev so udobili, kar jim gre. Nekatere uni je so ii" glede na sklep zastopni kov na konferenci stavbinskJi de lave v proglasile stavko. S tem so namignile starinam v delavskem gibanju, ki sanjajo, da žive v srednjem veku, kaj je njih dolžnost v dobi razvitega kapitalizma. Starine v organizaciji stavbiuskih delavcev menijo, da je treba v sredo sklicati še eno konferenc»', «ta se rdloči, četudi stavbinski «!«•-lavci zastavkajo iz simpatije. I nijc stavbiuskih delavcev, ki vi uroglasilc že stavko, s«> mnenja, «b: j«- taka konferenca nepotrebna in «la vseh 115,000 stavbiuskih delavcev takoj zastavka.
Magistrat ni »oduik t ornell je dejal, da so skebje pri njem spoštovani Ijiulje in jc v svojem govoru s soduijskega stola napadel itrajkarje.
Da tudi slovenski delavci poznajo tega sodnika, prinašamo njegove besede:
"Nihče nima toliko simpatij za take mlade žene kot jaz, iu nihče ne ve boljše kot jaz, da j«* ljudstvo
kralj x ZMničljivim posmehom, "Vi, ki tako dobro poznate bodočnost, p«»
Moskva bros vode.
Podlog drugih iivljeankih |Mttrrl)M'iu,
vejte mi, kdaj boste umrli?" — (in-	aahaja »«•«tu Moka v« tudi v veliki
leottiju se zasveti. — "Veličanstvo,	/-adregl ^arM<ii vode. Vodne rrpaiaiee
natančno Vam ure ne morem označiti,	obratujeju n<M-iii«lau, to«la k,mi.« j toli
vem samo toliko, da umrem tri ure	Vu',e ua«r|M».jo, .lat je ima prebival
pred Vami." — Zadostovalo je. Kralj	"tvo «boolj. I>«»»lej m bilo opažati te
pa je peljal skozi predsobo, mu stisnil	k'» pomanjkanja, k»|ti v m«>tu je bilo
prijateljski roko in neprestano p«»nuv-	veliko manj ljudi, /-laj -o pa prišli Ijal: "Pojdi v miru! Pojdi v miru!!" I '"'»i beguuei iu m. pove.uli ^tt-vilo
Janes F. Slepila,
predsednik.
Christian I. Walleck.
I. podpreds.
fcniouel Bera ne k,
II. podpreda.
Adolf J. Krasa.
blagajnik.
taraalelfskl Ntor
IfirkMl Ziinm#r. n%6mIn k Knianual B«r«n<>k Dr A nton Hunkwi John Kur ik A V. «r»rin»»r John C. Krau *■ Kril«*I KunUr Jiniti f. Steprn« C. K. Walirr k
In vaelej je pomenljivo pogledal Tri-stana, da bi se ta morda ne zmotil.
pretiiv al»t va zu ver Mtotiao«'
Cementne ladje.
Zopet nova iznajdba« In kakor vsa-v New Yorku sito teh štrajkov. ki^ pruva ixnajdha, presenetljiva! Med so v zvezi z nedostojnim obnaša- j tiste iznajdbe spada, ki jih iztivu hu«lu lijem ill silo. Naše simpatije S«» z potreba. Vojna s svojim preobrača-žettaiui iu inožmi, ki hočejo dela-¡njem vseh gospodarskih razmer je ti za plačo, da sc prežive. In teh ¡ustvarila mnogo takih potreb.
ne smejo motiti tisti, ki nočejo de-1 K*r > v",<,<, Hedanj* blokade Nor-j jj	vežanom nemogoče dobivati železo in
.	jeklo iz Anglije ter Nemčije, so prišli Magistralni sodniki s«i prouašli, na novo miHe| (ill delajo obodje ali da se z globami nič lic doseže, ker ogrodje prevoznih bark iz konkreta.
jih plačajo unije in štrajktljoči	Ker se je poskusna vožnja s tako ladjo
mislijo, da jc stvar navadna šala.	šele pre«l nekaj meseci izborno ob-
Pa jaz naj bom milostljiv s temi	nesla, se jt ustanovila v Moeaati, 2 ure
ženami, k«r so jim slabo svetova-	oddaljeno od Kristianije velika la-
|j	djedelnica r.a cementne ladje. Za vpo-
.	rabo konkreta pri gradbi ladij se pri-
rakoj po obsoiibi jc advokat hrnnj dogtj (k>narju
in «;asa Na to
vložil peticijo zu "habeas corpus" ^¡^ je priAe, norveški inženir, ki je ill sodnik (¡off JC odredil, da s«' iive| ve(i |el nu Kitajskem. Ko se je obsodbe ne izvrši «to poildeljka do |Rni vrnil v domovino, je videl, kako treh popoldne. dokler se ju ne za- trpi promet na vodi vsled pomankanju sliši znova. Strajkarici sta bili zro prevoznih bark in ladij. Razne paro- MODERNA «'•eni advokatu, ki ju je zagovarjal, brodne družbe so popravile vse «tare V teku stavke pri tVrdki Wolf m nerabne la.lje, kajti Norveška in .Schiller se je v oMiiih tednih dova4a »koro b,**° ,z bl,žflJ,h dr' dogodilo že marsikaj. Neka stav-	izumitelju j<f hllo Iah.
kokaz.ca je sun.ia štrajkarico s ko praktjčno ¡,peljHti 8VoJo iznajip)0. škarjami. Družba je iskala sodnij- kt;r je 7et Muks Holzapfelna. boga sko prepoved, ki bi ukazala št raj- te,,H tovarnarja barv v Newcastle na kurjem, da se morajo vrniti na de- Angleškem; ta mu je dal potrebni «le- (A<lv«\r
lo. ker s«i podpisali individualno nar in mu je šel pri tem na roke. Ko____ _
pogodbo med ' gospodarjem in je spoznal, da se bodo novovrstne la-sužlijcm." Višji sodnik ting je od- «Ije dobro izplačale, se je zgradila naj-
ločii v prilog uniji.	>rvo	.i"del0_vanj!. ,iz Attorney al Law
Dr. Richters Pain Expailer
la revmatične Im letine, sa boleètae ]
otrpneloatl skW pov ln mlMe
Pravi •• dobi U zavitku, kot va» kale ta slika. N« vzemite ga, ake nima na ra vitko naie tržne snass k« i Sidro.
20 in AO centov v vseh lekarnah, al pa naročite t\ »a ravnost od
F. Ad. Richter 11«.
74 80 WMhlacU» Street.
New York, N. 1
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-tte ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek . . . $500,000.00
finPRTil" P°n(ieljek in v četrtek do 8A zvečer ULirniU- vse druge dneve pa do 5J popoldan
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno ceno, ali vse nase cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pišite po cene.
Obaežnj denarni premet in nizke cene. Vse poailjatve garantirane.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Za-srebu in njenimi podružnicami.
PoHiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angblko in Francosko.
(•ovorimo vse slovanske jezike.
K NI OO VEZNICI
Okusno, hitro in /rpelno f.h privatnike in druitva. 8prejt mamo naročila tudi izven meala Imamo moderne stroje. Vlak» ¿ene in poštena postrežba.
tsRAT J* HOLAM, 1033 Blue Ialaad Av^ OH****.
CARL STROVE«
cementa, zatem pa tvornice za izdelovanje večjih tovornih ladij. Vse te	/«»t«pi «I »lik toddčlft. barke in parniki se rabijo dandanes specialist Za tožbe V odškodnin».
ki h zadevah.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna ==
214S-60 Blue laland Avenue, ( hlcago, II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nafta posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -:- -:- -:• "PR0LETAKEC" se tiska v naši tiskarni
Stavka pomorščakov na splavih.
New York. 2. oktobra. — Stav ka na splavih je ustavila v soboto popolnoma protnet med Manhat-taiinm in Weehawkenom. Kakšnih dvajset tisoč oseb ni moglo domov iu gneča pri postajališčih je bila tako velika, «la so poklicali policajske rezerve, do so vz«lr/.a-vale red.
Ob 4 :J10 popoldne so kurjači, po uiorščaki, krmarji šli s prvega splava na suho, ko je splav dospel v. Wcehavvken. Z vseh splavov, ki so /a njimi dospeli k obrežju, je šlo moštvo na suho. Družbi sta o-stala lojalna le strojnik iu kapitan.
Družba jc spoznala, da vlada nezadovoljstvo med uslužbenci in je pred štirinajstimi dnevi povišala mezdo za pet odstotkov. Vsled naraščajoče draginje s«> uslužbenci niso mogli zadovoljiti s takim povijanj« in in zahtevali so. da s«' jim mezda poviša za 25 odstotkov. — Družba je seveda zahtevo odklonila.
Stavka je zadela družbo kot strela iz jasnega neba, ker jc bila "prepričana", da uslužbenci ne bodo zastavkali. Bila jc nepripravljena ni ni mogla razpolagati s skebi. Zdaj bo seveda skušala najeti stavkokaze.
Situacija v New Yorku.
New York. 2. oktobra. — Kapi- uspešno za promet v norveških kana-
talistični listi iu brzojavke kupi- lih in fjordih (zalivih). Te vrste bar-
talističuih korespondenc poročajo, ke so zgrajene iz posebno finega kon-
«la je Stavkovni odbor sklical sejo	k' vliva v jeklene podstavke
v Beethovenovo dvorano, «la od-	in »^odje teh bark. Prei/.kušnja z
, „	. .. .	,	rabo konkretnih mostov je namreč po-
loei, «•«' se nadaljuje s stavko iz
•	viii	kazala, da je konkret (cement in pe-
siiupatije. Nekateri delegatje so	sek) 7(>lo Uf)eien v morski ali H,ani
izjavili še pred sejo, «la je najbolj- vodj Se(laj se ho konkretna masa še. če sc stavko iz simpatije od po- izboljšala, da ne bo mogla take barke kliče. Vest prihaja iz kapitalistič- morska vo«la več let razjesti.
nega vira in ne moremo reči. da	-
je zanesljiva.	Oficirske plač« znižane.
V splošnem je strajkovna sitna- Pnčenši * prvim oktobrom, so, ka-
eija nespremenjena, 'iivzemši. tla kor	Prekmonika poročevalna
..	' • ■	i agentura, znižane plače vsem nemškim
strajkarji ■ postajajo vedno bolj **	: ,
. . .. .	častnikom. Place vojnemu ministru
optimistični. .	vsem višjim poveljnikom so zniza-
Obrat lia cestuih železnicah je ne za 100 mark na mese<', poročnikom keganu, Kenoshi in Milwaukee nazna-
pod vsako kritiko. Nesreče, večje pa za 60 mark mesečno. Poročenim njam, «la sem prevzel dobroznano go-
iu manjše, se vedllO dogajajo, ki Častnikom so znižane za nekidiko stilno Jazbec in Omahne, bivši Martin
gredo seveda lia rovaš stavkoka- manj..	Potokarjev Place, na 1625 S. Racine
Ne vemo, če bo to povzdignilo vojni Ave., ter se jim priporočam za obilen NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
.....................................
«I
S t aohe um
133 W WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 598t
Dr. W. C. Ohlendorf. IH. L
ZoiiruLk sa Dotranje kotanj ln raaocalnU ^aJrar«iika praiakava brasplata«—fi«
tmHi )a le adraviU 1084 Bloe Tla» ▲v«.. Chicago Uradaja od 1 de I p« pol.; od 7 do 9 XToior lctoa Chsoftf iive4i bolaiki saj piAoj« «lovoBako
ROJAKOM NA ZNANJE.
Cenjenim rojakom v Chicagu, Wau-
J/" ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape. re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se oa svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard	Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
♦ ♦♦»»♦♦ oeooo o	»oeee »o »ooo»»^ ooceoooi ho»
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STRUT Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA.
I zev
entuziazem.
Vojaška pi«ma.
Angleži so zelo ponosni na t<>, tla najhitreje prevažajo svoje čete in po-
Uvrstite sami sebe!
Slavni zdravnik Hali
pra vi
m
tragedij slabega zdravja, bolezni v možganih iu mišicah, mislim, «la
trebščine za se in za svoje zaveznike.	"Kadar vidim «»koli sebe ua po-
poleg tega pa tudi na to, da imajo	|ju intelektualne pridobitve in
baje najboljšo poštno zvezo s svojimi	ku|tl||.t, ,,rj trgovini in v družin
vojaki na bojnem polju. Uradna pošt-	sk<Mn živ|jfi||j|| to|iko llt.sr,.(. ¡, na poročila pravijo, «la se odpošlje na bojišča vsak teden poprečno «leset mi-
Ijonov pisem, in sicer četam v Fran-,	(,
ciji, Solunu, Mezopotamiji, Vzhodni	je zdravje e«lina dobrota sveta. Afriki in drugih delih sveta. Sortira- Želodec je glavna podlaga zdrav-
nje pisem se vrši v Londonu, kjer je	ja l'f je želodec v redu se telo
zaposlenih dnevno na tisoče posebnih	ustavlja mnogim nevarnostim,
uradnikov. Njih delo je nadvse točno.	Kako s«- želode«' uv.sti ,;i bilo
kajti ne izgubi se baje niti eno pismo,	. ¿„„¡j, vcJjU vprašanje, toda sc-'
a če se, je to le izreden slučaj. Ako ni	(|jj ■ ^ pri -prinerjevem amc
obisk. Točil bodem najizbornejšt pijače ter vsakemu kar najbolje postregel.
JOE PITT Jos. Punprerčic ali po domače Skut
16'Jr> S. Racine Ave., Chicago. 111.
Telephone Canal 3014
Central Hotel
Conemaugli, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Slovenskih grafofonskih ploč imam v zalogi le se par sto. Naro čite, dokler ni prepozno! Tudi ne kaj zlatnine še imam. Požunte se, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Terbovec, P O. Box 1	Cicero, 111.
LOUIS RABSEI
moderno urejen salun
H 4KB BRAND AYE., KENOSHA, WIS.
Telefon 1199
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI.
Zavarujete se lahko za $1 .M), $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $000, $1.000 ali $1.500 postnrtnine.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.
pismo dostavljeno, namreč ako je vo-
riškeni grenkem viuu. To zdrav ilo
jak med tem časom ubit, ako izgine	.
ali kaj si ič nega, se vedno vrne pošilja- »»ozdravi želode«-, ustvari zdrav telju	apetit in spravi prebavijalne or-
Eim najbolj tih •ocialiitlWk revij v angleškem jeziku t Amerl ki je: "INTERNATIONAL 80 CIALIST REVIEW." — Iiha> meacdno in stane $1.00 na 1 Ha — Naaîov: Int. Soc. Reviaw, 841 ■
m. •
In pošta vendar ni privatno pod- gane v pravilen red. Triiier.icvo	^ Chicago,: jetje. Ta gre! ameriško grenko vino je splošno '' _ - priznano, da je izvrstno zdravil«».
Stavkokozi navadni igralci.
New York, 2. oktobra. — Policija je aretirala stavkokaza Bernardu Kauimaiia in Rieliardn Ka-neja v barakah luterborough Rapid Transit družbe, v katerih stoji- vlaki. Policija ju je zasačila pri igri za denar, iu ju spravila tje, kamor spadata.
Sodišča na strani delodajalcev.
New York. 2. oktobra. — Magist ratui sodnik Cornell je obsodil Antoneto Pironc in Matildo 1'ar-delli v prisilno delavnico, ker nista hoteli odstraniti okvirov z napisom "ne bodi skrb", ko sta bili na stavkovni straži pred tovarno za bluze tvrdkc Wolf in Schüller. Antoneta Pirone, je stara 2tt let, vdova s tremi otroci. Nji je sodnik prisodil deset dni, gdč. Matildi Pardelli pa pet dni.
"Laibacher Zeitung" je 18. avgusta Ljudje, vedo to in sc in- dajo pre poročala: Sodišče c. kr. H. infanterij- motiti od cenenih ponaredi» Cena skega divizijskega poveljstva je zaple- $1.00. Po lekarnah, nilo imovino Josipa Bernika, rojenega	• *
leta 1896 v Št. Vidu pri Ljubljani. Trinerjcv liiiiiuent je tudi !»«> Sodišče okrajnega poveljstva je pn |)0|Mom;i zanesljiv«» zdravilo. M rs zaplenilo lastnino dcvetnajstletnega	u \onvjl|k, Coni... piše
gimnazijca Ivana Lobeta. Nailalje sta pa obsojena tudi na povrnitev vseh stroškov, ki so nastali posreilno ali pa neposredno radi njunega bega na stran sovražnikov. — S čem naj še kaj "povrneta", če jima je vse kon-fiscirano, to ve tu«li le ces. kr. avstrij- in ska modrost.
Ljudevil XI. in aatrolog.
V mestu Peronne je moral leta 1468. francoski kralj Ljudevit XI. (1463—1 4831 podpisati zanj precej sramotno pogodbo. Preden se je pa napotil tja, je vprašal za svet svojega astrologa Galeottija, kaj naj naretli. Galeotti pravi: "Veličanstvo, vse pojile dobro". — K«» se je kralj vrnil ¡7. Peronne, je kar besnel. Poklical je Tristana, prvetra francoskega maršala, znanega grozoviteža. Dejal mu je: "Prijatelj moj, Galeotti je v moji sobi. <Nez par minut ga bom peljal mimoi tebe nazaj v \t*»io. Dobro me poslušaj, kaj bom govoril, ko se bova poslavlja-la. Če mu rečem: Nebesa so nad nama. — tedaj ga daj takoj obesiti; če mu pa rečem: Pojdi v miru. — tedaj glej, da mu ne skriviš niti lasu". — Kralj se je vrnil v svoj kabinet, Galeotti pa čakal bolj mrtov kot iiv. — "Dobro, gospod astrolog." je dejal'
Trpela sem |»»-t let na revinatizuiu in ničesar mi ni p«»iuagnlo razven vašega linimenta liahite ga /«» nevralgijo. revnint izcin, nai*et.j.' in dr. t'ena _."> in ;'l»c, po pošti l.> (»Oe «los. Triner, izdelovalce, IIW3- W So. Ashland av«-. Chi«- i-g«». III.	( Advert,
Ako želis citati najnovejše in dobr? novice, potem sc naroči na "Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od njes a Now York. Stane 25c na^ mcs^c. Milwaukee, Wis.
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
g prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR,
Offden Ave., blizo ce«tno ialeaai
ike postaje, Lyons, III.
Telefonska frtev.: 224 m.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nam ga pošlje poštni ura«l iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo'je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da sc lahko vsak pošiljalec sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prebitek. Glavnica in Hranilne vlojje $«.000,(100.88.
Pišite mm v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE. CHICAGO, ILLI0N0I3
Ne igraj se z zdravjem!
1 ■
Zdravje i«- ve«1 \ rodito k p .bogastvo. Vl-o m- poiMitiš dobro, niknr »o-Hpiavljaj ii«'v iii noht n\oj«Yga / Iravja s tem, <11« poskuša» ra/.i»o\ rstnr .llkoliolne ifi^'ui'cr. ki ne onhib«* o.imo krvi, marv«'< \ < •• nli mani uni «*U|«'j«» kr»i«e ('Hire. Kri jc tak««»«•«■ reka, ki Ti 'laj«' «iragoeeno /ivljrnj««. Oiih H*» pr«>tek;t po art«»rijah in /ilaii in prin.-if.i hrano v^aki |»os;imexiii ri'tiri in okreji^uje Vfr f«'l<>. Išto«;n«ao o«l<«trania uepotretine -«novi, ki *«• prehitro zbirajo, 111 pokont-u.jc ra/.n«»vrstne bacile. H;oli try» •«* treba ugil»«ti \ ¡•«•»ja. k«" bi o«<lal)ljevalo in »toril«» ne/.mo/.ne krvne t«'li« <-. K«linole ** i i 11 h . inočn» krvna tel«"»«« «•«> sposobna, da i/.vrSajejo namen, ki ga i no« jo, na mre«': Ohranjevati ln varovati. Cist«» nnrayno vino nu» nikakpi ne škoduje. "Ono okrepcuje živčni sistem ln usposablja telo. da lzvriuje svoje glavne namene", pravi dr. Armninl tiauthier, <'-lan frHin-ti'.k/avixlit. v -> •»m pr«>davanju, ki gn j«> imel pr«-i| zdravniški« komisijo v Pari/u.
Trinerjev Ameriški Eliksir X iz Grenkega Vina.
To ¡iredstvo, « kojim -«e nobeno primerjati ne «in, je ustavljeno i/. ra«tlin. korenini«-. )>i tu prignane /.dniviii^ki' vrtwlnosfi. in i/ rHrnvnegfi. «'istega, popolnem» /.reletj» vini«. .Nima uikakih kemikalij .ili ««trup«»v »'»«priui«- prebavo, oki«'|M"ujr organe, jili «»>.ivlju ir. «laje m^ ž.ivcem. Pomaga pri
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI
iotrn in «igurno. OibJoni kratkomalo v s«- ponaredt>e, ki /m *am«i <l«Miar! Na»«' načelo i«\ «la i/.g«tti>v ono sredstvo, ki je dobr«», ki pomaga 01 naša rt-na ostane - naj se eene tvarin, pestduio vina, se tako dvigajo v ««dn«. iste: on. p KI VHKH DKliilSTIII
s.'ilanji letni čas pri|»et.j«' seboj rarnovrstna ae/n/eljene g«sîe, |h» «ebno rev mat i ¿cm in nevralgijo. Ali v «»s,, knkn jih sprejeti' Najboljši nt'ëin je dn rabi* 'I K!NNR.ILV OHLIZ. Je i/vrstn« ' l-avilo, ;iko Te itoli vmt. o Vf» ima.š oh'kliiïe. ra/.pokline itd. i'ena ia "«o«-, pri vseh ilmgistih, po poMi .'J1"» in
Pri vseh b<de/nih, ki sn sik» jene k ¡«¿lie m, rabi Trinerjevo z.lravil«.
YH k a «olj* (TRI N KR 'M roPGIt ..............na J.*» in *»o,.. po pošti
ii.'i m i»Oe.
JOS. TRINER
kemik izdelovalec.
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, IU.