PoSnlno DloCono v cfofovftnL
Leto XX., št. 236
Jpravništvo: Ljubljano, Knafljeva 6 - Telefon štev. 3122, 3123, 312«, 3125, 3126. (nseratni oddelek* Ljubljano, Selen-burgovo ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnico Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje-. Kocenova ulica 2
Telefon št. 190. Računi pri oošt. ček zavodih* Ljubljano št. 11.842, Praga čislo 78J80, Wien št. 105.241.
Ljubljana, torek lo. oktobra 1939
Cena t Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Grajski trg štev 7 telefon štev 2455} Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Azija In evropski konflikt
Ves čas, ko so se zbirali črni oblaki nad Evropo in je čim dalje bolj kazalo, da se bo bojna vihra zdaj, zdaj sprožila, so bila na dnevnem redu ugibanja, ali se bo tudi Japonska udeležila vojne ali ne. To je bilo seveda še v dobi, ko se je računalo, da se bo tudi Rusija vojne udeležila na strani Anglije in Francije, pa se je zdelo zelo verjetno, da bo to izzvalo tudi udeležbo .Japonske kot članice protikomunistič-nega pakta. Razmerje med silami se je zatem razvilo precej drugače, kakor je takrat kazalo in je zato reakcija z japonske strani dokaj različna od tega, kar se je domnevalo poprej. Zvezo proti kominterni so na Japonskem po presenetljivem moško vsko-berlinskem paktu proglasili za umrlo. Premirje z Rusijo pa so v dani situaciji sprejeli v Tokiu kot olajšanje in dasi naglaša j o, da s tem sporne zadeve nikakor še niso urejene, je vendarle položaj tak, da zaenkrat na kako japonsko inicijativo zoper Rusijo ni misliti.
]3ilo je spričo tega povsem prirodno, da so v Tokiu začeli takoj z izkoriščanjem nove situacije tamkaj, kjer se jim obeta največja ugodnost in kjer imajo največ neurejenih problemov. Vojno s Kitajci je treba uspešno zaključiti in odmor v sporih z Rusijo se more s tem najboljše izkoristiti. Zato se niso nikjer začudili, ko so prišla poročila, da se je na novo začela japonska ofenziva v srednji Kini. Ofenziva pa se izvaja na razmeroma majhnem ozemlju. Borbe se vršijo v pokrajini Hunan, ki je ni zamenjavati s provinco Honan, in sicer v okolici mesta čangča, ki je prestolnica dežele. Tjakaj prodirajo Japonci ob železnici, ki drži iz Hankova na jug v Kanton. Japonske operacije imajo očividno za cilj ustvariti zvezo med zavzetim ozemljem v osrčju Kitajske okrog Hankova na Jangceju ter postojankami v Kantonu, vodilnem gospodarskem središču juga. Toda podoba je, da so bili Japonci za ofenzivo slabo pripravljeni, pa da nemara še niso mogli prestaviti svojih bojnih sil v zadostnem številu. Saj se istočasno Kitajci gibljejo v ofenzivnih namenih prav tu na jugu, v okolici Kantona vedno bolj se kaže, da jepre-okret celotne mednarodne situacije japonsko vlado popolnoma presenetil ter jo našel povsem neinformirano in nepripravljeno. pa da zato novega polo-žaia še ni mogla primerno izkoristiti na Kitajskem. Za bodoče je treba vzeti v poštev še dejstvo, da se bliža zima. ko se v vzhodni Aziji običajno prekinejo vojne akcije in se armade omejijo na priprave za spomlad. Kakšna bo situacija spomladi, je že drugo vprašanje in nikakor ni samo ob sebi umljivo, da bo še vedno za japonske agresivne načrte tako ugodna kakor sedaj. Podoba je, da izvira od tod nekaka rezerviranost v Tokiu, nerazpo-loženost, ki se kar ne ujema s trenutnimi prednostmi novo nastalega razmerja sil.
V zvezi z novo situacijo so se v svetovnem tisku pojavile nekatere vesti in napovedi, ki so vzbudile pozornost. Tičejo se razmerja med Sovjetsko unijo in Veliko Britanijo. Gre za vesti o zbiranju ruskih čet na afganski meji in o podobnih pripravah na meji med Kitajsko in Indijo. Te vesti so bile posebno zmedene, ker se vedele povedati, da so ruske čete zasedle Sinkiang, to je kitajski Turkestan. V tej obliki je sporočilo nedvomno netočno, zakaj že nekaj let je, kar so sovjetske čete to storile in se že od takrat držijo v deželi Sinkiang. Mogoče je tako, da so razširile zasedeni pas in se primaknile bliže k mejam britanske Indije, ali pa razširile svoj vpliv še bolj proti vzhodu, v smeri proti pravi Kitajski.
Taka taktika bi povsem bila v skladu z možnostmi, ki se nudijo, dasi je treba podčrtati, da tudi sedaj Rusi niso imeli in niso mogli imeti nikakih težav, ko so zasedi kitajski Turkestan. Kitajska sama je v največjih težavah, provinca Sinkiang je bila od nekdaj od osrednjih kitajskih oblasti le malo zavisna in je mogla živeti svoje posebno življenje, saj je od prave Kitajske ne le oddaljena za ogromne razdalje. temveč od nje različna tudi po tem, da ima muslimansko prebivalstvo. Spričo bližine ruskih železnic je bila tudi v gospodarskem pogledu na rusko osrednjo Azijo mnogo bolj navezana nego na oddaljeno Kino. Formalno pa je ostala podrejena Kitajski, ki se pač brez potrebe in nuje ne bo odrekla temu pravnemu odnošaju. Da bi sovjetska vlada smatrala prav sedanji trenutek ugoden za tako transakcijo se zdi verjetno, da si seveda ni nemogoče. Tudi Zunanja Mongolija, kije urejena povsem po sovjetsko, je formalno še vedno pod kitajsko vrhovno oblastjo in se Rusiji dosedaj ni zdelo vredno, da bi bila spremenila ta pravni odnošaj.	.	.
Kar se tiče poročil, ki pripovedujejo
Mir ali nadaljevanje vojne
Dva zanimiva iianka z enakim naslovom o potrebi sklenitve miru: v moskovskih „lzvestiih" in v „Frankfurter Zeitungi"— V pričakovanju angleško
francoskega odgovora Hitleriu
Moskva. 9. okt. s. Današnja »Izvestja« prinašajo uvodnik pod naslovom »Mir ali vojna«, v katerem pravijo: Sedaj ne more nihče oporekati, da je vojna na Poljskem končana. Razen poljskih plemičev ni nikogar, ki bi želel, da bi bila ohranjena umetno sestavljena poljska država, ki je teme-jila na brezpravnosti in zatiranju vseh narodov. Vladi Nemčije in Rusije sta si postavili nalogo, da vzpostavita na Poljskem red m mir in omogočita prebivalstvu mirno življenje, ki odgovarja njegovim nacionalnim posebnostim. Izredno hitri razpad poljske države je neoporečen dokaz za njeno življenjsko nesposobnost S tem razpadom pa je odstranjen tudi vzrok za nadaljevanje vojne na zapadu Evrope. Vsakdo mora uvideti, da poljska država ne more biti vzpostavljena, kljub temu pa se bojujeta Anglija in Francija dalje pod parolo zopetne vzpostavitve Poljske, kar ne more biti v opravičilo za prelivanje krvi To je nasprotno interesom vseh narodov.
V svojen. govoru v rajhstagu je poglavar nemške vlade Hitler postavil predloge za ureditev, poljskega vprašanja in likvidacijo vojae. Predlagal je sklicanje konference velesil, ki bi imela posebno garancijo, da zasigura mir in varnost v Evropi. Predložil je, da se v novih narodnostnih mejah usta novi nova poljska država, toda v taki obliki, da bi bila izključena vsaka nova vojna nevarnost v vzhodni Evropi. Izjavil je tudi, da napram Franciji nima teritorialnih zahtev in da jih nikdar ne bo postavil. Dejal je dalje, da Nemčija po uničenju versajske pogodbe nima več teritorialnih zahtev za nadaljnjo revizijo v vzhodni Evropi in da zahteva samo še. da Nemčija dobi primerne kolonije, predvsem nekdanje nemške.
Hitlerjeve predloge je mogoče sprejeti, odkloniti ali popraviti, nemogoče pa je stališče, da na njihovi realni in praktični osnovi niso možna pogajanja za hitro sklenitev miru Pričakovati bi bilo, da bosta vladi Anglije in Francije, ki ponovno poudarjata svojo voljo do miru zavzeli napram njim stvarno stališče, da bi bila vojna hitro končana. Toda angleško in francosko časopisje doslej ne kaži, za te predloge nobenega razumevanja in naglaša da se bo vojna nadaljevala, dokler ne bode doseženi oni cilji, ki sta si jih postavili Anglija in Francija. ko sta stopili v vojno Pri tem je značilno. da je vzpostavitev Poljske, k- je bila preje označevana kot glavni cilj, zdaj skromno stopila v ozadje G avna zahteva v angleškem in francoskem časopisju je sedaj: uničenje hitlerizma. boj s Hitlerjevo ideologijo. Hitlerizem je sedaj označen kot glavni vzrok vojne nevarnosti ne samo v Evropi, marveč po vsem svetu. Boj proti ideologiji hitlerizma je označen kot glavn' in edini namen sedanje vojne Brez dvoma je to tudi stališče vladnih krogov v Angliji in Franciji. Vprašanje je ali je mogoče ta argument priznat kot utemeljen in prepričevalen. Vsak človek iahko svobodno izpoveduje vsako -deologiio io bra ni ali se pa proti njej bori Nesmiselna kru tost pa je uničevati ljudi zato, ker so na zora, ki drugim ni všeč. To vodi do ideoloških in križarskih vojn kakor v sredniem veku. Take vojne morejo vodit: samo do iztrebljenja celih generacu Z ognjem in mečem pa ni mogoče uničiti nobene 'deolo gije.
Zaščita kolonialnega gosoodst^a pred nemškimi zahtevami to je predvsem glav ni vojni cilj angleške in francoske vlade Poizkus ignorirati Hitlerjeve mirovne pred loge pomeni prevzeti odgovornost za nadaljevanje vojne ter za velike žrtve in uni čevan je, zvezano z vojno
poziv m rešitev m'm
Berlin, 9. oktobra, b Komentarji nemških listov vedno bolj odražajo sp1ofnn bo jazen. da zapad ne bo upošteval poslednje ga Hitlerjevega poziva za rešitev m;ru Zanimiv je s tega vidika zlasti komentar ki ga je za inozemstvo napisal v »Frankfurter Zeitung« njen direktor ot K-rcher ki navadno tolmači sta'i=če nemšVe?a zuna njega ministrstva. Dr Kircher pravi med drugim:
Spet se. kakor že večkrat v zadnrh e-tih, postavlja usodno vprašanje mir aii vojna? Nemški narod je smatral odstranitev versajskega diktata za svojo življenjsko nalogo, toda ta svoj cilj ie hote' doseči mirno in brez prelivanja krvi Hit'er je ro svoje stališče vselej poudarjal in narod je videl, da mu je mirna revizija Versaja do-
slej uspela, razen v poljskem primeru. To se je zgodilo proti Hitlerjevi volji in proti volji nemškega naroda. Prepričanje, da bo mogoče mir tudi to pot rešiti, je bilo za nemški narod izvor vse njegove moralne hrabrosti in moči. Namesto miru pa je proti njegovi vojni nastopila vojna, ki jo je Mussolini pred kratkim označil za »absurdno«. Proti vsej dosedanji tradiciji se je Anglija na milost in nemilost zvezala s Poljsko Toda angleška vlada se je odločila za vojno, ker se je morala zanjo odločiti.
Tej vojni se sedaj postavljajo razni cilji. Do pravih vojnih operacij še ni prišlo, toda Anglija je prepričana v moč svoje blokade. Na drugi strani je Nemčija prosta na vzhod in lahko zbere vso svojo oboroženo silo samo na zapadu. Kakšen smisel naj ima sedaj ta vojna? Vzpostavitev Poljske? Četudi bi bila Nemčija v tej vojni poražena in bi je ne bilo več, bi ostala slej ko prej ekspanzivna Rusija, in to dejstvo zapada ne more veseliti Ako pa je angleška borba obrnjena samo proti nemški metodi, naj v Londonu vedo, da spada tudi nemško sodelovanje z Rusijo k tako zvani »metodi«. Proti Nemčiji nista vsa Evropa ali ves svet, temveč samo Anglija in Francija.
Mimo vsega tega pa se ne sme pozabiti, da je z novim nemškim dejanjem na evropskem vzhodu ustvarjena nova stvarnost, ki je samo s porazom Nemčije ne bo mogoče odstraniti s sveta. Ne gre več za vprašanje, kako je bila ta stvarnost dosežena temveč samo za vprašanje, ki zanima tudi povprečnega Angleža, ali so namreč s tem kakorkoli oškodovani angleški interesi. To vprašanje bo stopalo v angleški javnosti vedno bolj pereče v ospredje. Zato lahko že
sedaj vprašamo, ali sta angleški in francoski narod v svoji notranjosti dovolj trdna, da bosta preslišala Hitlerjeve predloge, ako jih bosta obe vladi odbili brez »proučitve«? Razpoke so se v tem pogledu pokazale že v poslednji razpravi v spodnji zbornici. Gotovo je, da bo imel mir mnogo zagovornikov med Angleži, zlasti ob misli na novo stvarnost na vzhodu.
Ako pa vse to ne bo odvrnilo od nemškega naroda vojne, jo bo pač sprejel v zavesti, da se brani. Za svojo obrambo pa ne potrebujemo nobenega opravičila pred javnostjo.
Tako izzveni ves komentar v poskus prenosa krivde za izbruh sedanje vojne na Anglijo in Francijo.
Kaj bo Chamberlain odgovoril Hitlerju
London, 9. oktobra, z. Dopisnik »Basler Nachrichten« poroča svojemu listu: Ce ne varajo vsi znaki. Chamberlainov odgovor Hitlerju ne bo docela negativen. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da hoče angleška vlada docela objektivno proučiti Hitlerjeva izvajanja in izluščiti iz njih vse konkretne in pozitivne pobude. Zato an-gleško-francoski odgovor ne bo kategorično odklonilen, marveč bo postavljena paralela med angleško-franeoskimi vojnimi cilji in Hitlerjevim stališčem. Pri tem bo z angleško-francoske strani prvič oflcielno postavljena zahteva po zopetn! obnovitvi samostojnosti češkoslovaške in poljske republike in po zagotovitvi samoodločbe za avstrijsko prebivalstvo, če bi Anglija in Francija dobili v tem pogledu konkretna zagotovila — pod tem pa ne razumeta sa-
mo obljub, marveč dejansko izpraznitev vsega zasedenega poljskega ter češkega in slovaškega ozemlja — potem bi pristali na sklicanje mednarodne mirovne konference. Ce pa bo Nemčija to odklonila, potem bosta smatrali Anglija in Francija to kot dokaz, da ji dejansko ne gre za mir, marveč zgolj za krajše ali daljše premirje, da bi se mogla pripraviti na odločilni spopad na zapadni fronti.
Daladier bo govoril danes zvečer
London, 9. okt. s. Angleška in francoska vlada bosta jutri ali pojutrišnjem podali istočasno izjave v odgovor na govor kancelarja Hitlerja.
Pariz, 9. oktobra. AA. (Havas) Predsednik francoske vlade Daladier bo imel jutri, v torek zvečer govor, ki ga bodo prenašale vse radijske postaje. Daladierov govor pričakujejo z velikim zanimanjem.
Vprašanje Rooseveltovega posredovanja
Washington. 9. oktobra, s. Predsednik Roosevelt se je danes vrnil iz svoje letne rezidence v Washington ter takoj pričel s konferencami s svojimi najožjimi sotrudniki. Razgovori veljajo položaju v Evropi, kakor tudi debati o spremembi nevtralnostnega zakona v senatu
Tajnik predsednika Roosevelta Early je danes izjavil, da po njegovih informacijah ameriška vlada ni prejela nobenega predloga od nemške vlade, da naj bi predsednik Roosevelt posredoval za sklenitev miru ali premirja v Evropi.
Ba!t3ki Nemci se že selilo ¥
iV w
Sporazum med Nemčijo in baltiškimi državami, po katerem se bo v kratkem več deset tisočev Nemcev izselilo v Nemčijo
Berlin, 9. okt. br. Uradno objavljajo: Kancelar Hitler je v svojem zadnjem govoru stavil predlog, naj bi se v vzhodni Evropi izvedla preselitev nemških naseljencev, da bi se na ta način ustvarila strogo ločena narodnostna razmejitev Nemška vlada je takoj nato napravila pri estonski in letonski vladi potrebne korake. Dosežen je sporazum, da se bo na deset tisoče Nemvev iz teh dveh držav vrnilo v Nemčijo, kjer bodo naseljeni v novo pridobljenih pokrajinah.
»Deutsche diplomatisch-politische Ko-respondenz« opozarja na to, da so ti nemški naseljenci polnih 700 let vršili važno kulturno gospodarsko misijo v baltiških državah Dejstvo, da se je Nemčija kliub temu odločila, da te nemške naselience od pokliče, dokazuje da je Nemčija daleč od tega, da bi izkoriščala nemške naseljence za kake imperialistične cilje, ali da bi hotela z njihovo pomočjo ustvarjati nrvode intervencijo Ob enem oa ie to tudi do kaz, da Nemčija nima nikakih hegemoni-.stičnih ciliev
London. 9 okt. s Po Doročilh iz orestol-ni baltiških držav so nemški poslanik-koncem preteklega tedna oosetili zunanie ministre Estonske. Letonske in Litve ter prosili za dovoljenje, da se smej" NVnoi iz teh d»-žav takoj izseliti v Nemfiio tri vlade so na nemško zahtevo p-i't. V Ze vč^rfi zjutraj so v razna nrist r.irča baltiških d žav nricpple nemške tran?ror*-ne I?d;e. da	nr*>T>«»lj<»jn v
0a TVcmčij-1 želi d" se i-rself^v izvrš? r»o rv.o5 ir^ti	prr* »-I*"*- kan jam
r?t .. |kr«.{fitf />-• -'"-c. Ner.:5ka jf» nref^-^^m - '-'cv ' ''a sc	7r '-'»v
vsf nemški drŽ3"l'3ni. z>';Sti Vojaifk' ob-
c!" 7sm : ".rt,
hrjtl-
"Vp. -ijo fy\'. stavljen krRte* ro'; nt-
k»..f v T*~ro ° ">■« v.- ':• •
<e<«	v Nemčijo. Po tem ro-
ne bedo vpč :ris1: ; •••«	\
čilo M".o°: Nemci takoj orrdn1' sirote 'maMp ter s? orlnravM-.j'.' na i: ko^nlo iz-
p?!»{». o c rn^ii vi =k i-ptMo rt J,	, ~—►>»'••« 5r.	j
o

r-l-Jl-	" } -

rvpUjrv o rtorraiarUp v<\ cVIoriHo,,	S° bO^P T.ČCla V 031"
r	o okt s Pr-" t * ' "»"f«
if	v	V	'-por j.
o zbiranju o ruskih sil v bližini m^ja britanske Indije, je treba velike previdnosti. Zelo je značilno, da na Angleškem niso napravile nikakega vtisa. V kolikor se sploh jemljejo v poštev, se označujejo kot izraz nasprotne propagande ali celo kot poskus nemške taktike, da bi odvrnila ruske pretenzije od evropskega področja ter jih vsmerila proti Indiji Pri tem na-glašajo, da je zelo malo verjetno, da bi se dala Rusija zavesti v tako podjetje, ki bi komaj moglo imeti pogojev za uspeh. Zakaj na severnih mejah Indije so ogromna gorovja, največj? na svetu tako po ogromni razsežnosti ka-
kor po oriašk;h višin ,Vi Tu bi ori-šlo do uve!; s vi in ni p ^	oro"'i>.
niti avioni piti ta^i-1 m>r;p* le stare oblike vojevanja Tra^a1^ b*	dol-
go preden b1' si v	nrmeru
vojne sile od severa nribi^ip prehod *ez gorovie k<~> b; b:]" na uižni strani. bi ce f°7!>vp tak" rpV^s š^le začele Ti oomislek' ki i'h 'zr^^io na zana-Hu pa se	mik orpziin >n Ttslo
^oti^krio v o^nredie kar "ciluiie sodbo. da sf^ncion^nim ve^m o ruskih orinravab na indi^k^ rr>eiah v An-rf]i-ji sami n«1	^->cebne VaŽ-
nosti in da jim ne verujejo.
Nemška vlada je predvsem pozvala vse nemške državljane na Letonskem in Estonskem, da se takoj vrnejo V Nemčijo. Nadalje so bili pozvani k vrnitvi vsi estonski in letonski državljani nemške narodnosti. predvsem tisti, ki so vojni obvezniki Vsem tem pa je bil dan rok 48 ur. da se odločijo za sprejem nemškega državljanstva in odhod v Nemčijo, ali pa. da ostanejo v svojih dosedanjih bival;ščih. Kakor poročajo, se mladina večinoma hitro odziva pozivu nemške vlade, starejši ljudje pa mani voljno Izgleda oa da pri njihovi odloč:tvi igra vlogo strah pred •usko invazijo Nemd v Litvi še nis^ dobili poziva za vrnitev vendar pričakujejo, da bo ooziv sledil še t kom tedna. Po zad-ni-'h podatkih ie Nemcev v Litvi 30 do 40 tisoč po več'"ni naseljencev skozi več generacij. V Leton-ki cenijo števil" Nemcev na 60.000. v Estonski na 18 000
London 9 okt s P<~ poročilu iz Berlina bo v kra+kQm nareto ti<d: vprašanje re-nntriaoijr Ncmc<»v v Rusiji.
K&tf! T
Hacpl q 0j<t t ^Racler Nachrichten« se ,-viio s or05"'1ripm?k,'h n?rodn'h ■.lnnišin iz obrobn i- držav Nemčije ;n po-
ročajo v zvezi s tem na podlagi informacij iz Berlina. Bukarešte, Budimpešte in Beograda, da namerava Nemčija nemške izseljence iz Jugoslavije, Madžarske in Rumunije naseliti v češko-moravskem pruieKioratu ter v zapadnih pokrajinah Poljske. V zvezi s tem je Nemčija predlagala Rusiji, da bi se večje število čeških in moravskih kmetov ter obrtnikov izselilo iz protektorata v Rusijo. Ruska vlada je že obvestila nemško vlado, da je pripravljena sprejeti te izseljence. Žide namerava Nemčija naseliti v Galiciji in bi naj bila ta židovska država dostopna vsem židovskim izseljencem iz vse Evrope
Belin, 9. okt. z. Po zanesljivih informacijah so bila pogajanja z Estonsko, Leton-sko in Litvo glede preselitve tamošnjih Nemcev danes zaključena. Skupno se bo izselilo iz baltiških držav nad 100.000 Nemcev. V talinsko luko je že prispelo 5 nemških potniških parnikov. ki bodo izvršili prevoz. Na Estonskem se je prijavilo 15.000 nemških naseljencev, ki so se odločili za povratek v domovino. Po dogovoru z estonsko vlado se morajo Nemci izseliti v roku dveh tednov. V dobro poučenih berlinskih krogih zatrjujejo, da bodo nemške izseljence z baltiških držav naselili v zapadnih pokrajinah Poljske, predvsem v poznanjskem in lodžskem okrožju, kjer je sedaj poljska večina.
-A -i
■y i* Zi, ^ - ifii
k« čete včeraj vkorakale v Estonijo
Fsgajania z l itvo še niso končana In se je litovska dele-g«d|a včeraj z letalom vrnila v Kovno
Kovno, 9 okt br. Podpredsednik vlade Biaa\.*kas in vrhovni poveljnik litovske • oi ke geneial Rastikis, ki sta tokrat s : ni , a zunanjega ministra Urbsisa v Moskvo, sta danes dopoldne nepričakovano t letalom zapustila Moskvo in se v pr-\;h popoldanskih urah vrnila v Kovno. ; po njunem prihodu se je sestala vla-<3 pod vodstvom prezidenta republike ^- -e'one. Seja vlade je trajala ves popoldan.
Kakor kaže, so pri sedanjih pogajanjih med Litvo in Rusijo v Moskvi nastale nove težave. Bisauskas in Rastikis sta prišla v Kovno po nova podrobna navodila. Bržkone se bosta že jutri spet vrnila v Rusijo.
Kovno, 9. oktobra. AA. (Havas) Uradni kregi varujejo popolno diskretnost v zvezi z litvansko-sovjetskimi pogajanji. Po nekih vesteh je prišlo do spremembe sovjetskih zahtev glede utrjevalnih del. V dobro obveščenih krogih se naglaša, da je Litva pobornica splošnega miru ter je na osnovi tega pripravljena sodelovati z Rusijo pri obrambi miru. vendar zahteva popolno suverenost. Litva bi sprejela pomoč Rusije, če bi bila napadena, toda brez enake lastne obveznosti. Na drugi strani se javno mnenje nadeja, da bo Rusija odstopila Vilno Litvi.
london, 9. oktobra, s. Litovsko časopisje je*zelo rezervirano o pogajanjih med ru-
sko vlado in litovsko delegacijo v MoskvL V dobro poučenih krogih v Kovnu pravijo, da zahteva Rusija od Litve ustanovitev ruskih letalskih oporišč v Vilkomiru, Kai-šedorysu in luki Palangos (Polangen), hoče pa zato prepustiti Litvi oni del vilen-skega okrožja, ki ima litovsko večino.
Ruske čete v Estoniji
Amsterdam, 9. okt. br. »Politiken« poroča iz Stockholma, da so danes ruske čete vkorakale na Estonsko. Skupno je zaenkrat prišlo 21.000 mož, ki so določeni, da zasedejo vojaška oporišča, določena ▼ estonsko-ruski pogodbi. Sledilo bo še približno 20.000 mož, tako da bo ruska posadka na Estonskem mnogo večja, kakor pa vsa estonska vojska.
Reval, 9. okt. s. Ruska vojska je zvečer pričela korakati preko meje na estonsko ozemlje.
Pred zasedbo vojaških oporišč na Letonskem
Moskva, 9. oktobra. AA. Vrhovni svet Sovjetske Rusije je ratificiral včeraj sov-jetsko-letonski pakt o medsebojni pomoči, podpisan v Moskvi dne 5. oktobra.
Pariz, 9. okt. s. Po poročilih iz Rige namerava ruska vojska nastaniti svoje po-
Nadoljevanfe na Z* strani
sadke na Letonskem predvsem v mestih Libava, Vindava in Pitrags, poleg tega pa tudi v važnem železniškem križišču Dvin-sku (Dangavpils) v bližini rusko-letonsko-litovske meje.
Finski odposlanec na poti v Moskvo
Stockholm, 9. okt s Finski poslanik v Stockholmu bivši predsednik finske vlade dr. Pasikivi, odpotuje še danes kot zastopnik finske vlade na pogajanja v Moskvo. Dr Pasikivi velja kot posebno dober poznavalec Rusije in ruskih razmer. Iz dejstva, da v Moskvo ne pojde finski zunanji minister, sklepajo, da namerava Finska v pogajanjih zavzeti odločnejše stališče in pristati na manj koncesij nego Estonska, Letonska in Litva.
Finski zunanji minister Erko je izjavil švedskim novinarjem, da mu ni ničesar znanega o teritorialnih zahtevah Rusije napram Finski. Kljub temu se tu vzdržujejo vesti, da namerava Rusija zah*evati od Finske otok Hogland in tri manjše otoke v finskem zalivu. V švedskih vladnih krogih kažejo veliko zaskrbljenost zaradi rusko-fin-skih odnošajev. Poudarjajo, da je Finska po geografski legi in kulturi orientirana
proti zapadu in da je ni mogoče smatrati kot obrobno državo Rusije, kakor Estonsko, Letonsko in Litvo.
Kodanj, 9. oktobra, z. »United Prees« poroča, da računajo v litovskih krtkih s tem, da bo Rusija zahtevala od Finske vso vojaško kontr°lo nad otoki HOgiand, Lavansaari in Seitskar. Ruski krogi so naziranja, da ti otoki za Finsko niso živ-ljenske važnosti. Izgleda pa, da se Finska tako dalekosežnim zahtevam proti vi. To se da sklepati tudi iz obsežnih vojaških ukrepov. V vzhodnih pokrajinah je ukinjen pouk v vseh šolah, poslopja pa so uporabili za nastanitev vojaštva.
Zagotovilo Molotova romunskemu poslaniku
Bukarešta, 9. oktobra. AA. (Štefani). Listi poročajo iz Moskve, da je Molotov o priliki sprejema novega rumunskega poslanika v Moskvi Davidesca zagotavljal, da Rusija nima nobenih napadalnih namenov proti Rumuniji.
Pogajanja s Turčijo
Moskva, 9. oktobra AA. (Havas). Turški minister za zunanje zadeve Saradzoglu se niti včeraj ni sestal z Molotovom, ki ni imel z njim nobenega razgovora že od 2. oktobra.
Nemški gospodarstvenik! pri Molotovu v Kremlju
Gospodarski dogovor med Nemčijo in Rusijo se bo začel obojestransko izvajati pospešeno in v velikem obsegu
Berlin, 9. okt. br. O včerajšnjem prihodu nemške gospodarske misije v Moskvo in | prvem sestanku njenih voditeljev z Molotovom, je bil objavljen danes dopoldne naslednji komunike:
Člani nemške gospodarske delegacije, ki so včeraj popoldne s posebnim letalom prispeli v Moskvo, so bili na moskovskem letališču sprejeti od zastopnikov komisa-riatov za zunanje zadeve in zunanjo trgovino. Še snoči sta bila izredni poslanik Ritter in vodja delegacije dr. Schnurre v Kremlju, kjer ju je takoj sprejel predsednik sveta komisarjev in zunanji komisar Molotov O priliki razgovora je bil dosežen sporazum, da se gospodarski program, ki je bil dogovorjen o priliki poslednjega
obiska zunanjega ministra Ribbentropa v Moskvi, prične izvajati obojestransko in v velikem obsegu. Posebej je bilo dogovorjeno, da bo Rusija takoj pričela dobavljati Nemčiji surovine, a Nemčija svoje izdelke Rusiji.
London, 9. okt. s. Po poročilih iz Wa-shingtona javlja ameriški trgovinski ataše iz Moskve, da Nemčija želi povečati predvsem uvoz petroleja iz Rusije, ker ji ga radi povečanih potreb zelo primanjkuje. Vprašanje pa je, ali bo Rusija mogla kriti vso nemško potrebo. Z dosedanjimi pošiljkami, ki so šle po morju, Nemčija ni bila zadovoljna. Nemčija razpolaga na drugi strani z majhnim številom deviz, da bi mogla plačati večje dobave.
Iz zasedene Poljske
Nemci nadaljujejo prodiranje do interesne meje
Berlin, 9. okt. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je danes dopoldne izdalo naslednje vojno poročilo:
Na vzhodu se je nemška vojska nemoteno pomikala proti interesni meji.
Slovesna priključitev zasedenega ozemlja k Rusiji
Moskva, 9. okt. s. Vrhovna upravna oblast zasedenega ozemlja v Beli Rusiji je s posebnim proglasom pozvala zastopstva beloruskega prebivalstva na zborovanje v Bialistok, na katerem bo slovesno proglašena priključitev zasedenega ozemlja k Rusiji. Proglas pravi, da »sedaj ne bo nobena roparska roka več upala seči po beloruskem ozemlju«.
Rackiewicz Lebronu
Pariz, 9. okt. s. Novi predsednik poljske republike Rackiewicz je s posebnim pismom oficielno obvestil predsednika francoske republike Lebruna, da je prevzel svoje funkcije. Izrazil je upanje, da bo Poljska skupno z zavezniki zmagala v borbi za pravico in zakonitost. V odgovoru poudarja predsednik Lebrun, da se Francija ne bo ustrašila nobene žrtve, da ta cilj doseže.
Moscicki odpotoval v Švico
Curih, 9. okt. o. Bivši prezident Poljske Moscickn je odpotoval iz Rumunije v Švico, kjer se bo za stalno nastanil v Frei-burgu.
Letalska aktivnost
na zapadnem bojišču
Razen patrolnih akcij nobenih važnejših dogodkov
Berlin, 9. okt. br. Na zapadu so ponekod delovale izvidniške čete in bilo je tudi nekoliko topniškega streljanja z obeh strani. V zraku je bilo opaziti le izvidniška letala.
Napad nemških bombnikov na angleške križarke
London, 9. okt. s. Nemški bombniki so davi ponovno napadli angleške križarke in druge bojne ladje v Severnem morju v bližini norveške obale. Nobena angleška ladja ni bila zadeta, število nemških žrtev ni znano.
Nemška propaganda na Sronti
Pariz, 9. okt. s. Tekom zadnjih 24 ur so Nemci severno od Thionvilla v bližini luk-semburške meje razvili izredno živahno akcijo patrulj. Vršil se je neprestano napad za napadom. Vojaški poročevalec »Petit Parisena« sodi, da bo v tem predelu v najkrajšem času sledila nemška ofenziva. Francozom se doslej kljub hudim napadom nikjer ni bilo treba umakniti.
Pariz, 9. oktobra. AA. (Havas) O vojaškem položaju na zapadni fronti poročajo naslednje podrobnosti: Zadnja dva dni preteklega tedna se je delovanje sovražnega topništva znatno povečalo in tudi napadi nemške pehote so postali od dne do dne srditejši. Obenem so bili francoski vojaki prvič od začetka vojne predmet sovražne propagande. Poleg utrjenih postojank sovražnika so postavili zvočnike. V teku včerajšnjega dne je na raznih točkah fronte na lepem prenehal strojniški in topovski ogenj, namesto njega so se pa zaslišali zvočniki, ki so podajali v nemščini in francoščini posamezne odstavke iz nedavnega Hitlerjevega govora. Posebno se je slišal tisti del govora, kjer se Hitler obrača do francoskih vojakov. Francoski vojaki so sprejeli to vrsto mirovne propagande med dvema kanonadama s porogljivim smehom Po tem poskusu frontne propagande, takoj ko so utihnili zvočniki, še ie spet začel hud topniški ogenj_ Včeraj je nemško topništvo prvič poskušalo direktno streljati v francoske topove. Čeprav je zadnje dni živahnost nemške pehote in topništva narasla, bi bilo prezgodaj trditi, da se pripravlja velika ofenziva.
Poleti nad Siegfriedovo črto
Pariz. 9. okt. br Francoska letala so včeraj popoldne znova preletela Sieg-friedovo linijo. Letela so izredno nizko
nad utrdbami in se niso nikjer dvignila nad 30 m visoko. Letala so izvršila celo vrsto fotografskih posnetkov in se nato nemoteno vrnila k svojim oporiščem. Poročevalcu agencije Havas je eskadrilski poveljnik izjavil: Leteli smo prav nizko nad nemškimi postojankami. Videli smo nemške voiake. ki so stali pred njimi in gledali na nas. Opazili smo tudi nekega civilista v neposrednem zaledju fronte Protiletalsko topništvo na naš pojav ni reagiralo Opazili pa smo, da Seigfriedova linija še ni povsem zgrajena. Ponekod je bilo razločno videti kupe zemlje, ki so io nakopali v jaških, a trava je še ni prerasla.
London, 9. okt. s. Tri angleška izvidniška letala so v višini samo 30 metrov preletela utrdbe Siegfriedove linije v dolžini 35 km. Napravila so fotografske posnetke in zbrala važne podatke.
Dnevno povelje
angleškega kralja
London. 9. okt. br. Kakor je bilo kratko že objavljeno, je angleški kralj konec preteklega tedna odpotoval na inšpekcijsko potovanje, s katerega se je po dveh dneh vrnil v London. Informacijsko ministrstvo je danes dopoldne objavilo o tem naslednji komunike:
Kralj Jurij je bil dva dni v severni Angliji, kjer je na nekem oporišču inspi-ciral letalske in pomorske sile vojne mornarice ter bil v stikih z letalci, ki so se zadnje dni borili na Severnem morju in dosegli znatne uspehe. Vladar je nekaj letalcev in mornarjev osebno odlikoval. Pregledal je večje število hidroavionov in tudi neko vojno ladjo.
Ob zaključku inšpekcije je poslal poveljniku domačega brodovja danes povelje za letalske in mornariške kadre, v katerem naglaša. da sta napravila dobra volja in odločnost, ki ju je opazil pri vseh, nanj najboljši vtis. Prepričan je, da bosta mornarica in letalstvo dovršila vojno z uspehom. Naloga je težka in bo morda vojna dolgo trajala, a zato je končna zmaga tem bolj gotova.
Tri Izjave v angleški spodnji zbornici
London, 9. okt. br. Na današnji popoldanski seji spodnje zbornice je vodja de^ lavske opozicije Henderson stavil vladi vprašanje, ali bo skoraj objavila vojne cilje, zaradi katerih je Anglija skupnb s Francijo stopila v vojno proti Nemčiji.
Ministrski predsednik Chamberlain je odgovoril, da sta si Anglija in Francija glede vojnih ciljev popolnoma edini. Razume se samo po sebi, da bodo ti cilji točno formulirani in ▼ kratkem objavljeni. O tem se že vodijo razgovori s francosko vlado.
Na vprašanje glede slovaškega generalnega konzula v Londonu, ki ga je slovaška vlada nedavno odstavila, je izjavil podtaj-nik zunnajega ministrstva Buttler, da je angleška vlada meseca maja de facto priznala slovaško republiko, med tem pa so Nemci prevzeli vojaško kontrolo nad Slovaško in jo vojaško zasedli. Zato je bila tudi Slovaška ob izbruhu vojne proglašena za državo, ki jo je zasedel sovražni!?. Slovaški generalni konzul v Londonu je proti nemški vojaški zasedbi Slovaške protestiral in obvestil angleško vlado, da se cilji in ideje slovaškega naroda docela strinjajo s stališčem Anglije in Francije.
Glede nove poljske vlade je državni podtajnik Butler izjavil, da jo je angleška vlada priznala kot pravomočno predstavnico Poljske. Od svoječasno Poljski dovoljenega kredita v višini 5 milijonov funtov je bilo dosedaj izrabljenih samo 300 tisoč funtov.
Vatikan opozarja na boljševiško nevarnost
Rim, 9. okt. br. V dobro poučenih vatikanskih krogih poročajo o akcijskem načrtu papeža Pija XII. naslednje podrobnosti:
Papež se bo obrnil na vse države, ki so svoječasno podpisale protikomunističnl pakt, naj se izjavijo, ali smatrajo določbe tega pakta še za veljavne. V primeru pritrdilnih odgovorov bo Vatikan opozoril na boljševizacijo katoliške Poljske, ki je prišla pod rusko oblast in na položaj katoliškega prebivalstva v onem delu Poljske, ki ga je zasedla Nemčija, kakor tudi na nevarnost boljševizacije vse Evrope.
35 francoskih komunističnih poslancev aretiranih
Pariz, 9. okt. s. Število komunističnih poslancev, ki so bili v noči od sobote na nedeljo ter včeraj aretirani, znaša že 35. Od teh jih je bilo aretiranih 21 v provinci in 14 v Parizu. Tajnik francoske komunistične stranke Thorez. ki ga zasleduje policija kot vojaškega begunca, še ni bil prijet
Komunistične poslance, ki so jih aretirali na deželi so danes dopoldne pripeljali v Pariz in jih izročili preiskovalnemu sodniku. Obtoženi bodo na podlagi dekreta z dne 26. septembra.
Avstralske letalske eskadrile na poti v Anglijo
London, 9. okt. s. Avstralski ministrski predsednik Menzies ie danes sporočil, da bo šest eskadril, ki jih bo Avstralija v kratkem poslala Angliji na pomoč, opremljenih tudi z vso posadko in rezervami, skupno 3200 mož.
Angleški nakupi
v Zedinjenih državah
Rim, 9. okt. AA. (Štefani) Po vesteh iz New Yorka pričakujejo tam prihod angleške komisije iz Otawe. ki ima nalogo, nakupiti velike količine življenjskih potrebščin kakor tudi letal, motorjev, protiletalskih topov in municije, takoj ko bo ameriški kongres ukinil prepoved izvoza vojnega materiala. Življenjske potrebščine in vojni material so bo prevažal čez Atlantik na račun in riziko Anglije.
Vojna na Kitajskem
Šanghaj, 9. okt. br. Japonsko vrhovno poveljstvo je objavilo komunike, v katerem ugotavlja, da je bila med Pojangom in Tangtingom strta kitajska ofenziva, v kateri je kitajsko vrhovno poveljstvo angažiralo 250.000 rnož. Kitajska vojska bi bila morala prodreti proti Hankovu. V poslednjih dneh je v krvavih borbah med obema goraj omenjenima mestoma padlo 60.000 Kitajcev.
Italijanske izgube v Abesiniji
Rim, 9. okt. br. Agencija Štefani objavlja uradno poročilo, da je bilo meseca septembra v bojih z uporniki v Abesiniji ubitih 35 italijanskih oficirjev in vojakov.
Nov most v Švici zletel v zrak
Bern, 9. okt. br. Armadni štab objavlja: Danes popoldne ob 15.48 je zletel v zrak tretji most v šentgalskem Porenju Vzrok še ni znan. Uvedena je stroga preiskava.
Trgovinska pogajanja med Anglijo in Relgijo
London, 9. okt. s. Uradno demantirajo nemško vest, da so se trgovinska pogajanja med Anglijo in Belgijo razbila. V resnici pogajanja dobro napredujejo. Anglija pa zahteva, da se v novi pogodbi prepreči možnost, da bi blago, poslano v Belgijo, moglo biti poslano naprej v Nemčijo. Ker to vprašanje povzroča nekaj tehničnih težkoč, je belgijska trgovinska delegacija odpotovala iz Londona v Bruselj, da se posvetuje s svojo vlado, preden se bodo pogajanja nadaljevala.
Truplo francoskega pilota pri Livornu
Rim, 9. okt. AA. Na peščini blizu Livor-na so našli truplo nekega francoskega pilota. Ugotovili so, da gre za letalca, ki je služil v nekem francoskem oporišču za
Usmrtitev vohuna
Berlin, 9. okt. br. Tiskovni urad ljudskega sodišča je danes dopoldne objavil, da je bil davi justificiran zaradi veleizdaje na smrt obsojeni Hermann Kriiger iz Kreuza. Kriiger je bil uradnik. Lani je stopil v stike z nekimi tujimi agencijami in jim je za denar izdajal državne tajnosti.
Poveljnik ekvadorske vojske smrtno ponesrečil
Guajaqull, 9. okt. AA. (DNB). Ekvadorsko vojaško letalo, v katerem je bil generalni inšpektor ekvadorske vojske general Rivan de Vera s spremstvom. Be je v bližini Rio Blanca vžgalo ter strmoglavilo na tla. Vsi potniki so mrtvi.
Gospodarska vojna
Blokada, Id jo Izvajajo Angleži in Francozi proti Nemčiji, nalaga tudi nevtralcem vedno večje omejitve
Stockholm, 9. okt. s. Nemške vojne ladje so zaplenile dva švedska parnika ter ju odvedle na preiskavo v KieL
N©w Yor«, 9. okt. s. is ameriške vojne luke Portlanda poročajo, da so v neposredni bližini obale opažih tuje podmornice.
Amsterdam. 9. okt. s. Pri otoku Ter-schelling je finski parnik »Imbra« (2026 ton) naletel na mino in se potopil. Posadka je rešena.
Bern, 9. okt. br. S 1. novembrom bodo v Švici uvedene nakaznice za najglavnejša živila, da bi se na ta način zagotovila pravilna razdelitev na vse pokrajine. Določene količine pa so tako velike, da si more vsaka družina zopet napraviti primerno zalogo. Tako bodo dobivali na osebo in teden 1.5 kg sladkorja, 0.5 kg riža, 1.5 kg testenin, 2.50 kg stročnic, 2.5 kg moke in zdroba. 1.5 funta masti in ravno toliko olja in masL tako da predstavljajo živilske nakaznice le pravilno razdelitev, nikakor pa ne omejitev konzuma.
C^l0, 9. okt s. Z 8. novembrom stopi na Norveškem v veljavo omejitev prodaje sladkorja in kave. Tedenska poraba za
osebo je določena na 300 g sladkorja in 100 gramov kave.
London, 9. okt. s. Angleška vlada je omejila prodajo volne in volnenih izdelkov začenši z novembrom.
Washington, 9. okt. s. Ameriška admi-raliteta javlja, da je flotilja ameriških ru-
šilcev že dosegla parnik »Iroquois« za katerega je nemški admiral Roder napovedal, da bo potopljen, ko se približa ameriški obali. Rušilci bodo parnik sedaj spremljali do newyorške luke. Parnik ima na krovu 500 ameriških državljanov.
Kodanj, 9. okt. s. List »Politiken« poroča, da znašajo zaradi omejitve danskega izvoza slanine, masla in jajc v Anglijo izgube za Dansko dnevno 100.000 funtov (22 .nilijonov din). Če omejitev, ki so jo povzročili napadi nemških podmornic na danske ladje, ne bo kmalu prenehala, bo v danski industriji slanine nastopila tudi znatna jcezposelnost.
Berlin, 9. oktobra. AA. (DNB). Belgijski parnik »Elisabcthville«, ki je bil iz Konga »a poti v Belgijo, so internirali na angleški obali. Na ladji je 100 potnikov.
Predsednik vlade o političnem položaju
Predsednik vlade g. Cvetkovič se mudi v Južni Srbiji, kjer se udeležuje tudi konferenc JRZ. Spremljata ga bivši predsednik senata dr. Korošec in minister Tomič. V nedeljo dopoldne je predsednik vlade najprvo prisostvoval otvoritvi novega poslopja Borze dela v -Skoplju ter je pri tej priliki govoril o potrebi zaščite socialno najbolj šibkih v državi. V našem narodu, je poudarjal, ne sme biti prevelikih razrednih razlik, ki se morajo čim bolj nive-lizirati. Naša materialna kultura mora biti izraz socialne pravičnosti. Delavec in kmet morata občutiti, da sta činitelja v našem državnem življenju, ne samo v delu in dolžnostih, temveč tudi v pravici na boljše življenje.
Na banovinski konferenci JRZ za var-dar. banovino. Cvetkovič je imel obširen politični ekspoze. V njem je posebno na-glašal dolžnost države, da čim bolj povzdigne splošno stanje Južne Srbije Politično vprašanje naše države je sedaj na poti, k popolni konsolidaciji. Predsednik vlade je pri tem poudaril, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi enokrvni bratje, pri čemer pa so Hrvati isto tako narod, kakor
Zadušnice za kraljem Aleksandrom
Beograd, 9. oktobra, a. Danes se je v cerkvah na Oplencu in na Dedinju vršila zadušnica za pokojnim kraljem Aleksandrom I. Zadušnici na Dedinju so prisostvovali Nj. Vel kralj Peter II. in kraljica Marija ter Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga, na Oplencu pa kraljev ^namestnik dr. Radenko Stankovič. Cerkvene obrede je tam opravil niški Škof Jovan.
V saborni cerkvi je ob asistenci mnogih duhovnikov opravil obrede beograjsiko-kar-lovški vikami škof Dionizij. Prisotni so bili ministri in drugi predstavniki oblasti, zastopniki kulturnih in nacionalnih organizacij, stanovskih korporacij in mnogo drugega občinstva.
Zadušnice so bile tudi po pravoslavnih cerkvah v vseh drugih krajih Spominske svečanosti v saborni cerkvi v Skoplju se je udeležil tudi predsednik vlade g. Cvetkovič, ki se mudi v vardarski banovinL
Beograd, 9. oktobra, p. Francoski poslanik Brugere je položil dopoldne na grob pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. v cerkvi na Oplencu lep venec.
Beograd, 9. oktobra. AA. Italijanski poslanik na našem dvoru Mario Indelli je bil danes v spremstvu vojaškega atašeja polkovnika Bonfattija na Oplencu. kjer je položil venec na grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Sokolski spominski večer v Ljubljani
Sinočni večer je posvetila ljubljanska sokolska družina spominu pete obletnice tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra I. V prostorni telovadnici Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu so se zbrali pripadniki vseh ljubljanskih sokolskih društev, da se poklonijo spominu pokojnega kralja Sokola. Dvorano so docela napolnili stari sokolski veterani in mnogoštevilna sokolska mladina, ki je že tolikokrat potrdila globoko vero in zaupanje pokojnega Velikega kralja v sokolstvo in sokolsko misel.
Ob 20. se je pričela žalna svečanost s sviranjem godbe Sokola I, ki je zaigrala globoko presunljivo Švajgerjevo »Duši padlega borca ...« Ko so utihnili poslednji akordi godbe, je pristopil k črno odetemu govorniškemu odru ob enako odeti steni z veliko sliko nesmrtnega pokojnika dolgoletni voditelj jugoslovenskega sokolstva br. Engelbert Gangl V tihi pobožnosti je sledila zbrana množica njegovim izklesanim besedam, s katerimi je osvetlil lik kralja Aleksandra kot državnika, vojaka in Sokola.
Po krepkem govoru br. Gangla so pevci Hubadove župe zapeli Venturinijevo »U-smili se, Gospod«. Sledila je deklamarija, nato pa ob spremljevanju klavirja pesem »Spavaj, naš kralj Zedinitelj!«, ki jo je spesnil in pel br. Gregor Driga. Oglasili so se še enkrat pevci in zapeli Prelovčevo »Poljana toži«, fanfare Sokola I pa so nato z mogočnim koralom zaključile pobožno spominsko svečanost.
Letalski promet z Italijo
Beograd, 9. oiktobra. AA. Letalska družba Ala Littoria nadaljuje s prometom Rim — Beograd — Bukarešta, družba Italiane Avioline pa nadaljuje s prometom od Benetk do Zagreba in Beograda tudi v času jesenske sezone. Letala slednje družbe bodo odletela iz Beograda v Benetke v torkih, četrtkih in sobotah, ter bodo imela v Benetkah zvezo z letali za I MIlan ln Rim.
so Srbi narod in kakor so Slovenci narod. Pojasnil je, zakaj je on zastavil vse sile za rešitev hrvatskega vprašanja. Smatral je, da se problem da trajno rešiti le, ako se v osnovi reši. Sporazum s Hrvati je prišel ob pravem času, ko smo morali naj-skrbneje paziti, da nas ne zagrabi evropski vihar. Sedaj smo združeni in složni. Mi želimo samo to, da živimo v miru. Mi nimamo nobenih nacionalnih aspiracij izven mej naše države. Vse, za čemer smo težili, smo že dosegli. Edina naša želja je očuvati in izgraditi to, kar smo dosegli. Narod zahteva, da se mu izboljšajo njegovi življenjski pogoji, dvigati moramo vse kraje v vseh smereh
Govoreč o političnem položaju, je predsednik vlade poudarjal, da se politična moč ne da trajno graditi s pomočjo oblasti. Glede senatskih volitev je dejal, da bodo iz Južne Srbije prišli v senat pravi predstavniki naroda. Po volitvah v senat pridejo na vrsto občinske volitve, za njimi volitve v samouprave in končno skupščinske volitve. Pri prihodnjih volitvah za narodne predstavnike bo sprejeto načelo tajnega glasovanja.
Trgovinska pogajanja z Nemčijo in Grčijo
Beograd, 9. oktobra, p. Zaradi petletnice smrti pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja danes nista delali niti nemško-jugoslovenska, niti grško-jugoslovenska delegacija za trgovinska pogajanja, ki se bodo nadaljevala šele jutri.
Sprejem v nižjo pomorsko vojno akademijo
Beograd, 9. oktobra, p. Vojni minister general Nedič je izdal odlok, po katerem se letos sprejemajo kot gojenci v 16. razred nižje šole pomorske vojne akademije, med drugimi tudi Aleksander Feigel, Ognjeslav Pukl, Dragoslav Figar, Mario Segulin, Vladimir Madronih, Anton Marega, Janez Zo-rati, M. Košak, Zdravko Pleško, Mil. Polak, Miroslav Ostrožnik, Branko Ahčin. Rudolf Šibel, Alojzij Terjak, Zvonimir Košak in Zlatko Majnarič. (Zaradi telefonskega sprejema vesti ne moremo jamčiti za točnost imen. Op. ur.).
Iz državne službe
Beograd, 9. okt. p. Napredovali so v 4/1 sodniki sreskih sodišč Josip Arko v Kočevju, Srečko Grmovšek v Mariboru, Jure Lesjak v Celju in Leopold šmalc v Ljubljani, v 7. pol. skupino Josip Polec v Šmarju pri Jelšah in Oton Vičič v Murski SobotL
Upokojeni so bili na prošnjo naslednji sodni uradniki: višji pisarniški oficial Fran Atišer v Celju, Josip Gunšek na Vrhniki, Ivan Grobelnik v Slovenjem Gradcu, Tou-saint Oljšak v Cerknici, Josip Honigmann v Kranju, Martin Pinterič pri okrožnem sodišču v Ljubljani.
Napredovala sta za višjega svetnika 471 v ministrstvu za šume in rudnike pri oddelku za upravo državnih gozdov inž. Ivan Roter, za svetnika 4/2 pri šumski upravi v Deliblatu inž. Janko Grajzer, premeščen pa je za šumskega svetnika 4/2 k sreske-mu načelstvu v Slovenjem Gradcu inž. Bo-gumil Šinkovec, svetnik šumske uprave v Kranjski gori.
Napredoval je pri rudarskem poglavarstvu v Ljubljani za tehničnega inšpektorja 5. pol. skupine Ivan češmiga.
Premeščen je za veterinarskega svetnika k banski upravi v Novem Sadu Ivan Kenda, direktor centralnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Beogradu.
Požar v Londonu
London, 9. okt. AA. Ponoči je velik ogenj razsvetlil del londonskega predmestja VVestenda. Veliko skladišče, v katerem so bile spravljene stvari rodbin, ki so se izselile iz Londona, je bil ves v plamenu. Gasilci so se trudili dve uri, preden je bil ogenj zadušen. Požar je uničil veliko umetniških del in drugih vrednostnih stvari. Nočni čuvaj je opazil ogenj precej pozno, ko je švigal že iz strehe skladišča.
Izvoz nemških letal
Berlin, 9. okt. br. (DNB). Nemčija nadaljuje z izvozom svojih letal v sosedne države. Tako je bilo pravkar dobavljeno Junkersovo potniško letalo estonski družbi Ago, ki ga bo uporabljala za promet na progi Talin — Helsinki — Stockholm. Tri letala so bila dobavljena švicarskemu vojnemu ministrstvu. Ta vojna letala so tipa Rohrsahl.
Vremenska napoved
Zemunska: Hladno, pretežno jasno v večji severni polovici države in na primorju. na skrajnem jugovzhodu pa oblačno, vendar brez dežja.
Maši kraji in ljudje
Zgodba o volilnem konju s slamnikom
Zanimiv odmev zadnjih volitev v Šabcu
Šabac, 9. oktobra
Da jih je mnogo poklicanih, a le malo izvoljenih, se je obistinilo tudi pri zadnjih volitvah v narodno skupščino. Tudi v Šabcu je stopilo na plan lepo število mož ki so hoteli na vsak način postati kandidati na listi takratnega predsednika vlade. Med posebno vnetimi tekmeci za kandidaturo je bil tudi neki Aleksander Ilič. ki ima lepo posestvo v vasi Miietiču. Mož pa je imel tekmece in naposled je bilo določeno, da bodo kandidata izbrali na Mi-trov dan ko bo prišel v Šabac predsednik vlade dr. Stojadinovič Za kandidaturo zelo zavzeti Ilič je sklenil, da bo vse svoje tekmece prekosil ali izpodrinil z bučno in originalno manifestacijo. Po okoliških občinah je razglasil, naj se ljudje pripeljejo s kmečkimi vozovi in da plača za vsak voz po 100 din Ta ponudba je vlekla in zbrala se je dolga vrsta vozov, na katerih se je stiskalo staro in miado. Ilič in njegovi priatelji so, kakor se je pač dalo to čudno preseljevanje naroda uvrstiti v sprevod in med vikom in krikom so vozovi drdrali po glavni cesti. Voznikom je bilo rečeno, da bodo stotake izplačevali na periferiji kraja Ta napoved se je mnogim voznikom zdela malo sumljiva in zato je vsak skušal, da bi pred drugimi pridirjal na cilj.
Tam, kjer je bil odrejen kraj izplačila, je bil poslanski kandidat Ilič s svojimi prijatelji in je tudi res izplačal precej stota-kov. Potem pa je zapovedal: Izprežite konje in zaja.šite jih. — To se je zgodilo in formiral se je nov sprevod jezdecev na ne-osedlanih konjih. Na čelu je jezdil Ilič sam in njegov konj je imel zaradi večje slav-nosti na glavi velik slamnik. Pred sestavo
čudne kavalcrije je Ilič obljubil vsakemu jezdecu kovača. Še v večjem neredu ka kor prej kolona vozov je potem kandida tova kavalkada drvela po cesti. Kakor so se bali vozniki za stotake. tako so se bali čudni jezdeci za kovače, zvesto so pa izpolnili naročilo, da morajo ves čas na ves glas vzklikati na čast kandidatu Iliču. Ob čani so imeli zabavo, kakršne ne doživijo niti v pustnem času, a tudi Ilič je bil za dovoljen. Ko so njegovi jezdeci »razsedla li«, jih je vodil od krčme do krčme in jih gostil. Po krčmah pa so naleteli seveda na ljudi, ki so na manj originalne načine povzdigovali in priporočali druge poslanske kandidate, in tako je prišlo do prepirov in pretepov. V nekaterih krčmah so pretepači vse razbili. V hudi zmedi Ilič ni utegnil ali pa ni hotel izplačati svojih voznikov in jez decev in tako se je bes pijanih manifestan-tov okrenil tudi proti njemu. Mož pa je pravočasno izginil in je samo še njegov konj z belim slamnikom na glavi ostal pred neko krčmo, v kateri je bilo vse drobno.
Te volilne manifestacije v Šabcu še dolgo ne bodo pozabili Pred sodiščem je bila celo vrsta tožb za odškodnino Iliča so tožili kar po vrsti krčmarji zaradi neporavnanih računov ter razbitih steklenic in pohištva, tožili pa so ga tudi mnogi občani in okoličani v prepričanju, da so dobil; med pretepanjem hude bunke samo zaradi njegove volilne manifestacije. V celi vrsti primerov je bil bivši kandidat za kandidata obsojen na odškodnine in čeprav so sodbe že davno pravomočne. ne morejo prizadeti od njega dobiti denarja Če ga iščejo v Miietiču, kjer ima posestvo, pravijo, da je v Beogradu. a kadar ga iščejo v Beogradu, pravijo, da je v Miietiču
Dva mlada
L©ki
Dve hudi prometni nesreči
A	•	V«	«
_____nevarno poškodovana pri škof ji
Smrtna žrtev klanca na Vačah
Škofja Loka, 9. oktobra
V petek zjutraj je na nekem ovinku v okolici Škofje Loke prišlo do hude prometne nesreče, ki bi bila skoraj zahtevala dve človeški življenji.
Dva mlada profesorja, France Dobrovoljec iz Ljubljane, ki je uslužben na realni gimnaziji v Mariboru, in Lojze Potočnik, v službi na realni gimnaziji v Kranju, tovariša z univerze, sta šla po cesti proti Kranju. Na nekem ovinku sta opazila, da jima naproti prihaja avtobus, pa sta se mu izognila na skrajni rob ceste. V istem času pa jc za njima pridrvel tovorni avto, ki je pravilno vozil po desni strani, a je njega šo^er opazil, da vozi avtobus, ki je prihajal nasproti, po sredi ceste. V poslednjem trenutku je dognal, da stojita na robu ceste oba mlada profesorja. Takoj je zavrl voz, a zaradi naglega tempa in zaradi razmočene ceste, na kateri zavora ni mogla delovati, je avto zavozil na skrajni rob ceste in s svojim zadnjim delom podrl prof. Dc-brovoljca in Potočnika Udarec je bil tako strahovit, da sta oba profesorja odletela daleč na kup kamenja ob cesti.
Nevarno ranjena so ju prepeljali v bolnišnico. Prof. Dobrovoljec je pri tem dobil hude notranje poškodbe in si zlomil nogo, prof. Potočnik pa je imel hudo poškodovane prsi in obi nogi. Prof. Dobrovoljec je poleg telesnih ran dobil tudi hud živčni napad. Njegovo stanje je prav resno
Zagorje, 9. oktobra
V soboto je bila družina rudarja Antona Juhtmana iz Toplic, ki je bil nedavno vpoklican na Vače, obveščena, da se je hudo poškodoval in da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Takoj ob 17. se je odpeljal Juhtmanov sin Gustelj v Ljubljano, kjer je našel očeta v bolnišnici nezavestnega, z razbito glavo Ko je žena Ro-zalija zvedela za moževo nesrečo, je dobila živčni napad in leži zdaj doma.
Sin se je pozno ponoči vrnil v Zagorje, da je domače obvestil o očetovem težavnem stanju. Ko pa se je v nedeljo spet podal v Ljubljano pogledat, kako je z očetom, je bil priča njegove smrti. Povedali so mu, da se je oče Anton ponesrečil s kolesom. Izdihnil je v nedeljo ob 14. uri in danes v ponedeljek so ga pokopali. Juhtman je bil dodeljen orožniški stanici na Vačah in je
France Borko:
Vinotok
(Slovenjegoriški film)
Mesec rožnega venca. Dnevi najžlahtnej-še rože-vinske trte, s katere pobira vinogradnik grozdne jagode in moli svoj pristno slovenski rožni venec. Sveta Terezija se raduje njegove rožnovenške poboz-nosti.
Že od Velike maše sem se blešči sredi dozorevajočih goric štirirepata zvezda m kaže pot od južnozapadne letne strani prihajajočemu dionizijskemu bogataju Vinotoku. — Klopotec. Veselo oznanilo, da se grozdje mehča. Sapa se zaganja v le^e perotnice. ki nosijo veselja glas čez hrib in dol, od koče do zidanice v srce našega zemljana.
Bogataj Vinotok se nam bliža v zlatem oblačilu, s kolačem koruznega kruha v obilnih rokah in z muškatnim grozdjem, bingljajočim mu okrog ledii Vimčarji mu igrajo dohodnico na svoja pihala, zvonijo in klopočejo z njimi:
Luštno na svet živet,
ko b' ne blo treba umret...
ha ha ha, ha ha ha.
Bog nam pa vince da,
da poživi nas spet...
ha ha ha, ha ha ha!
Mlado in staro, viničar in kmet, gospod in siromak Slovenskih goric, vse je Počakalo oktober leta tisoč devet sto cTevet in tridesetega med gromom m bliskom, med stražnimi kresovi po gozdnih vrhovih, čuječimi. kdaj se zadrevi hudournik v naše klance, kakor nekoč kruti ^esjan z
moral s kolesom po nekem opravku. V deževju je bila cesta slaba, posebno še za vozača, ki ni popolnoma vešč vožnje s kolesom. Poleg tega pa je vožnja po nevarnem klancu vedno tvegana Juhtmanu, ki se je spustil nizdol po klancu, je najbrže odpovedala zavora in ko je padel v velikem loku s kolesa, je obležal v nezavesti, iz katere se ni prebudil.
Juhtman je bil že 20 let v službi pri TPD. Zapustil je ženo in dva sina Svojci so tem huje prizadeti, ker si je Juhtman šele nedavno postavil svojo hišico, na katero je dobil brezobrestno posojilo od TPD, svojci bodo pa po njegovi smrti le težko odplačevali obroke. Njegova žrtev bo ostala med prebivalstvom v trajnem spominu.
Na veliki razstavi sadja v Brežicah
Krško, 9. oktobra.
Sadjarske podružnice iz brežiškega in krškega sreza so od prejšnje sobote do ponedeljka razstavile v meščanski šoli v Brežicah sadove svojega, lahko rečemo, večletnega truda ter pokazale, da lahko uživa posavsko sadje sloves enega najboljših. Razstava je bila prirejena v velikem obsegu in je bila vzorno urejena, za kar gre pač največ zasluge g. Vardijanu, kmetijskemu referentu iz Krškega.
Razstava je bila razdeljena v dva dela: v razstavo sadja in razstavo raznih pripomočkov za nego sadnega drevja. V dvorani so obiskovalca pozdravili takoj pri vhodu amerikanci, spredaj pa so zavzemali častno mesto kabinetni zaboji, dočim so medprostor izpopolnjevali vzorci najlepšega sadja iz obeh srezov. Izmed jabolk smo imeli priliko videti izbrano sadje tako: ka-nadke, lepocvetke, londonski peping, kar-meličanko, zimsko zlato parmeno. Posebno v krasnih primerkih je bil zastopan kralj jabolk: beli zimski kalvil; izmed ameriških sta pokazala, da se pri nas dobro počutita jonathan in ontario. Od hrušk naj omenim gelertovko, amanliško maslenko, zimsko dekanko in dolovko. Razstavljene smo imeli tudi smokve. Razstavila jih je gospa Belleton iz Kostanjevice. Vinarska zadruga z Bizeljskega je razstavila krasno namizno grozdje. Razstavljenega je bilo tudi mnogo posušenega sadja in so se posebno uveljavile prinele (olupljene in posušene slive),
rdečim fesom in polmesecem na mrkem čelu, v pesti s handžarjem — uh, sam Je-zušček in njegova Marija Zaščitnica na Črni ptujski gori se nas usmili! — med ognjem in žveplom, ki dežuje na premajhno morje in na še veliko premanjšo zemljo.
In zdaj da se zgrinjajo svinčeni oblaki nad to našo slovenjegoriško žemljico? Če smo jo s svojim trudom in svoiim znojem gnojili, čuvajmo jo! Ob svetem Juriju smo jo posejali s turščico. V pomlad je zelenela. Lastovke — kolikor niso šle nekje daleč na limanice — so prinesle vračajoč se njen dih s seboj. S soncem je rasla naša koruza. Zmerom više, zmerom bohotnejše. Med dežjem so jo okopači pleli in z živino smo jo osipavali, v suhem so jo ženske prena-gosto zasejano trebile in z njo krmile krave, da so nam dajale mleko za deco ter sir za težake in delavce na polju in po goricah.
Kdor je bil kdaj med poljedelci v poletju, ve, kako so trepetali pred hudo uro, sklepali roke, cerkvice po vrhovih so bile plat zvona, toča je švignila nekje okoli Trojice. Pa človek moli ali kolni... svet se suče po svoje naprej. Koruza je pognala klas. Mustači jo delajo moško. Pastirji stikajo med njo po pšenici. V koruzno polje se zatekajo divji zajci. Mestni lovci so prišli s puško nad nje. Priganja če so si našli med našimi bajtarskimi sinovi. Napravili so kmetu mnogo škode, poravnali je niso pa nič. Ah, kaj bi tisto...
saj kmetu pač hudega ni,
on vsemu kljubuvlje, štibro placuvlje,
nazadnje pa v kajhi sedi. .
Pa napoči jesen. Rumeni Woruzni storž se prekljuva kakor pišče iz lupine.'Ze se sve-
okrog 203 na razpolago. Pa tudi orehov in lešnikov ni manjkalo, tako da so bile razstavljene skoraj vse vrste sadja, ki uspeva na področju obeh srezov. Pogrešali mo na razstavi maroni, ki raste že v večji nnožini po naših goricah. Zanimivo je bilo jpazovati na razstavi vpliv opraševanja la plovodo in smo imeli priliko gledati inogo značilnih ksenij.
V drugem delu razstave, v predsobi, so ii obiskovalci ogledali umetna gnojila, ki jo potrebna pri umnem gnojenju drevja, sredstva za zaščito pred sadnimi škodljivci, razno sadjarsko orodje, sterilizator za sadne sokove, malo sadno sušilnico za pečico in slično priprave. Ta del je imel pred-zsem propagandni značaj in je bil namenjen sadjarju v pouk. K propagandi so mnogo pripomogle tudi tabele in slike, ki so bile nameščene tudi po dvorani. Zahvala velja g. Hrovatu, ki je vsakomur tolmačil razstavljene predmete in goste vodil po dvorani. S to razstavo je spet pokazal svoje organizatorske sposobnosti.
Kakovosti sadja je letos nekoliko škodovalo pomladno deževje ob koncu maja in v juniju, vendar pa se mora priznati, da bi se lahko dosegli še lepši uspehi, ako bi se posvetilo več pažnje oskrbi sadnega drevja. Posebno lepo je bilo sadje iz Kar-tuzije v Pleterjah, trapistov iz Rajhenbur-ga ter podružnic SVD Bizeljsko, Artiče, Brežice, Boštanj, Globoko, Kostanjevica, Sv. Križ, škocjan in drugih. Glede sušilnic moramo poudariti, da se je letos njihovo število več kot podvojilo, vendar pa jih je potrebno še najmanj dvakrat toliko, ako nočemo, da se uniči v jeseni toliko sadja, ki bi prišlo prav v pomladnih mesecih, ko trpi naš sadjar pomanjkanje, škoda, da ni bil razstavljen pekmez, ki ga kuhata že dve podružnici zadružno. Mnogo je škodovala razstavi kriza. Kljub temu pa je bil obisk proti vsem pričakovanjem zelo dober in je obiskalo razstavo tudi precej interesentov iz drugih banovin. Razstava je popolnoma uspela in gotovo tudi dosegla svoj namen. Prireditelji so lahko nanj ponosni. Upajmo da bo prihodnja razstava pokazala le še nadaljnji napredek. Ker je še vedno mnogo lepega sadja na razpolago, saj je deloma še na drevju, dobijo Interesenti naslove lastnikov sadja in vrst sadja pri g. Ivu Hrovatu iz Krškega.
L. č.
Zveza društev rejcev malih živali
Ljubljana, 9. oktobra.
Že od nekdaj so se naši ljudje pečali z rejo malih živa'i Predvsem s perutninarst-vom ki kunejerejo. To zanimanje je pa v zadnjih desetletjih precej zraslo, odkar smo tudi pri nas pričeli ustanavljati društva za pospeševanje reje malih živali. Prvo društvo je bilo ustamovljeno leta 1906 v Tržiču, kjer je navduševal de'avce in male kmete za gojenje malih živali idealist Anton Lehnman. Njegovo prizadevanje ni bilo zaman. V letu 1913 je zraslo novo podobno društvo v Ptuju, leta 1916 pa v Mariboru.
Šele z letom 1928 s>e pričenja zopet nova pobuda za smotrno širjenje umne reje malih živali kar je povzročil znani rejski organizator Alfonz Inkret s Šenkovega turna pri Ljubljani. V tem letu sta bila ustanovljena pri Kmetijski družbi v Ljubljani kunejerejski in perutniinarski odsek, ki sta živahno pričela z delom. Posledica je bila v letu 1932 ustanovitev novega društva Živalce. ki je pri ho dno leto že pričelo izdajati svoj list »Živalca«.
Leto 1934 je prineslo ustanovitev novega lista: Rejec malih živali, ki je skrbel za u&tanavljanje sanostojnih rejskih društev. Taka drušitva so bila ustanovljena v letu 1935 v Mengšu, na Jezerskem, v Kočevju, v Kranju, v Trbovljah, v Grobljah, v Guš-tanju in Tacnu. Še istega leta v jeseni so ta društva ustanovila svojo Zvezo društev rejcev malih živali z delokrogom za vso dravko banovino. V letu 1936 so bila ustanovljena društva v Mariboru 2. v Kočevju 2, Laškem, Polzeli, Ljubljani 2. Velikih Laščah, Tržiču, Grahovem pri Rakeku in Šoštanju. V letu 1937 so bila ustanovljena društva v Prevaljah, na Vrhniki, na Fali, na Igu pri Ljubljani, v Nazarjah, Litiji, Moravčah, Vuhredu. Ptuju 2.. v Celju, v Konjicah in Vodicah. V letu 1938. so bila ustanovljena društva v Ribnici, v Mengšu. Črnomlju in v Šmarju pri Jelšah, v letu 1939. pa v Medvodah, v Brežicah. Griža h in Črni. V pripravi je še 14 novih društev, tako da bo Zveza štela z novim letom 1940 že nad 50 rejskih organizacij.
Zveza in včlanjena društva so priredila veliko število razstav, predavanj, tečajev.
ti črnim kavkam, da ga hodijo načenjat. Ni ga strašila zoper nje. Slednjič pa je tukaj oktober.
Oktober, osmi med mcseci. Zrel v sadežih polja za naše branje in trganje. Jutra so hladna, megla se pršeče kadi, slana je poparila ajdo, sonce se kisa in čriček striže vse dneve, žena, ki je bila čez poletje na morju ali v kakem zdravilišču, je oktobra spet dobra. Noči so že dolge in mrzle. T-ola ženka je namesto termovke. Najbolj jo pogreša mlado poročeni mož. ki mora spati na kakšnem skednju ali v šotoru s puško ob nogi. Ona pa sama doma. Sliv je bilo dosti, treba bi jih bilo žgati. mož bi rad slivovice, da bi ga ogrela Žena mora trdo delati namesto moža. Moško delo brez pijače ni igrača. Sama se bo morala včasi okrepčati z žganico-pomočnico Bog vedi, če se ne bo navadila piti. se muči vojak na orožnih vajah Samo da se spet vrne domov!
Tu in tam pod slamnato streho še niso pozabili rožnega venca Najstarejši sin je s črnim kovčegom na rami odrajžal iz domače hiše. Mati je jokala vzdihujoč, da bi rajši videla, da bi ga nesli v črni rakvi štirje možje. Bi vsaj vedela za njegov grob, tako pa... Sama moli naprej in ob koncu žalostnega dela rožnega venca zmeraj pristavi: »Molimo še za mir!... Oče naš« —
In potem kožuhat! Pri mnogih hišah v vasi je danes koruza. Treba bo si zaslužiti težake, da potlej ne bodo sami sedeli do polnoči pri kupu navožene koruze. H Ku-hariču pojde kožuhat Franček, ker tam bodo dali za lukiv med in koruzni kruh. To pa ima on nad vse rad Vanček pa k Ro-pošu, Liz;ka k Fištru. Edino mati bodo čuvali doma, da kdo česa ne odnese. Nekate-
raznih prireditev, dalje so razdelila veliko število brezplačnih živali med svoje člane ter tako uspešno propagirala rejo malih živald med najširšimi plastmi naroda. Vse delo je bilo izvršeno \L zasebne pobude požrvovalnih delavcev na poliu širjenja rejskega pokreta. V zadnjem času je dosegla organizacija rejcev najlepši uspeh v tem. da so se združili vsi slovenski rejci v svoji Zvezi, ki vodi smotrno širjenje rejskega pokreta v v&;-j Sloveniji.
15. oktobra 1939 priredc združeni slo-venski^ rejci malih živa'i manifestacijsko zborovanje, na katerem bodo obravnavali zgodovino slovenskega rejskega pokreta ter organizacijsko delo in smernice za bodoče delovanje. V okviru tega zborovanja bo odprta v času od 14. do 16. oktobra
P ostani in ostani Stan Vodnikove družbe!
razstava kunčje kožuhovine in volne, ki ima namen prikazati vsemogočno uporabo proizvodov iz reje malih živali. Razstava bo nameščena v veliki dvorani restavracije »Pri šestici« v Ljubljani nasproti nebotičnika, ter bo prosta vsake vstopnine. Razstava sama bo pokazala uspehe naših rejcev malih živali, ki se trudijo, da bi v okviru umne reje malih živali dosegli skromne dohodke za vsakdanje preživljanje. Zato bodi naša dolžnost, da z obiskom in nakupom podpremo to pre-koristno panogo našega malega gospodarstva.
Lep napredek turističnih postojank
Novi hoteli, vile in hišice na Gorenjskem
Bled, 9. oktobra
Letošnja letoviščarka sezona je obetala zelo ugoden obračun. 2e v maju in juniju se je po cestah in železnicah opažal izredno močan promet. Orjaški nemški in italijanski avtobusi so nabito polni vozili med Jadranom in našimi planinskimi letovišči in zdravilišči. Na Bledu je bilo letos že sredi junija približno toliko gostov kakor v juliju 1938. Res je, da je bilo med gosti mnogo takih, ki so se mimo grede le za nekaj dni ustavili na Bledu in v okolici, vendar pa je bilo stalnih gostov več ko lansko leto. V prvi polovici julija se je dotok gostov iz inozemstva močno ustavil, kar je med hotelirji in lastniki pensionov povzročilo hude skrbi. Toda kasneje so močneje pritislnili jugoslovanski gostje, tako da so v prvi polovici avgusta skoraj vsa gorenjska letovišča prišla v veliki meri na svoj račun.
Na Veliki šmaren je sezona dosegla višek. Bled je bil tiste dni zelo dobro zaseden in druga letovišča tudi, tako da je vse kazalo, da se bo sezona spričo sončnih dni potegnila do srede septembra.
Toda veliki mednarodni dogodki, ki so nastopih konec avgusta in prve dni septembra, so postavili račune naše tujsko prometne industrije na glavo. Proti koncu avgusta so inozemski gostje trumoma začeli zapuščati naše kraje. Vlaki in avtomobili, ki so vozili proti državnim mejam, so bili polna ljudi, predvsem moških, ki so se odzvali kiično svojih držav. Moškim so v nekaj dneh sledile ženske in otroci, tako da so bila naša letovišča v prvih septembrskih dneh skoraj docela prazna.
Naše tujsko prometne postojanke so se za letošnjo letoviščarsko sezono zelo dobro
pripravile. Zato je toliko večja škoda, da je bila sezona hitro zaključena. Skoraj po vseh gorenjskih vaseh so bili letos raztreseni gostje, da je bil skoraj ves radovlji ški okraj ena samo veliko letovišče. Poleg že starih znanih letovišč se od leta do leta močneje uveljavljajo nove postojanke, predvsem Podkoren, Gozd-Martuljek, Planina—Sv. Križ nad Jesenicami, Žirovnica, Kamna gorica, Gorje, Pokljuka in Komna. Posebno velik napredek izkazujejo Gozd-Martuljek Planina—Sv. Križ in Pokljuka,, kjer so v teku zadnjih let zrastli iz tal hoteli, vile in planinske hišice, ki nudijo gostom v vročih poletnih dneh dobro oskrbo in prijetno zavetje. Med naše najlepša in najbolj privlačna letovišča lahko štejemo prijazno mestece Radovljico, ki se med vsemi gorenjskimi letovišči v zadnjem času najmočneje uveljavlja. Krasna okolica, lepi sprehodi, moderno kopališče, dobra nastamba. čistoča, solidne cene in krasni razgled na velegorja. vse te prednosti usposcbljajo Radovljico, da se uvrsti med letovišča prvega reda na Gorenjskem.
Zelo vabljiva je za letoviščarje tudi Lipniška dolina, ki je svet zase. Vsa dolinica je v zelenju sadnega in gozdnega drevja, ki nudi v poletnih mesecih prijeten hlad. Nad vasmi pa se vzpenja gozdnata Jelovica, ki bahavo kraljuje nad Savsko, Bohinjsko in Selško dolino. Ko bo ta tiha in odročna dolinica dobila cesto med Podnartom in Bledom, dobo tudi tu nastopili boljši časi. Imenovana letovišča razen Bleda in Bohinja sicer ne nudijo velike udobnosti, pač pa izredne pokrajinske lepote, prijetne sprehode čez širne poljane in dobrave, v romantične gorske soteske in sredi goria. ki so ravno za intelektualce najbolj vabljiva.
Prečkava o dvojnem umoru
Dražgoška umora zopet na dnevnem redu
škofja Loka. 9. oktobra
Nemalo pozornost v vsej naši javnosti je povzročila vest, da so oblaarf iznova posegle v dražgoška umora, ki sta ostala dosedaj nepojasnjena.
Dražgoše spadajo pod občino Selca. Leže v prisojnih policah pod Jelovico, ki se tod konča s strmim robom, podajočim v Selško dolino. Bilo je tretjega aprila 1932 v rano jutro. Ko so se vračali Dražgošanl od jutranje maše — bila je nedelja — proti domu, se je zdelo ljudem čudno, da se nista udeležili službe božje tudi 681etna trgovka Marija Lotričeva in njena hčerka 321etna Genovefa. ki sta sicer redno prihajali vsako nedeljo in praznik v cerkev. Slutnjo, da bržčas nekaj ne bo v redu je pri ljudeh še povečalo dejstvo, da se je iz Lotričeve hiše hudo kadilo, kakor bi šlo za ogenj.
Ker Lotričeve in njene hčerke le ni bilo na spregled, je sosed šolar potrkal na vrata. Nič! Ni šlo drugače, vdrli so s silo vrata in čim so stopili v dom Lotričevih. se jim je nudil grozen prizor. Vsi notranji prostori so bili gosto zadimljeni. Ko se je dim razkadil, so našli pri vratih v mlaki krvi in na tleh ležečo trgovko Genovefo Lotričevo in nekaj metrov proč še njeno mater Marijo. Ljudem je dalo dosti truda, da so pogasili ogenj potem pa o žalostnem dogodku takoj obvestili orožnike v Železnikih, ki so izvedli natančno preiskavo. Do podrobnosti so ugotovili dejanski stan. Izginila je bila iz hiše velika denarnica trgovke Marije. Kljub vsem poizvedovanjem in prizadevanjem je ostal umor nerazčiščen.
Dražgoški umor je stopil v ospredje zanimanja po štirih letih. Tedaj so domnevali da so le prišli morilcem na sled. Na podlagi zbranih indicov so bile aretirane štiri osebe dva moška in dve ženski, m vsi skupaj'odvedeni v zapore škofjeloškega sodišča, odkoder so jih potem odvedli v Ljubljano. Važno vlogo je tedaj imela neka sekira, toda kljub opreznemu in do
Lampaš že brli na skednju. Dekleta ubi rajo grla: Rdeči so oblaki. . Fantov, ki so na vasi zvečer prepevali, ni, da bi jim pomagali s svojimi moškimi glasovi. Škri-njarova Micika je previsoko zavzela in pesem jim jc o roti koncu ušla. Komaj so jo vlovile za rep. Ni Paničevega, da bi zaigral na harmoniko. Visok kup žoltega klasja gori iz suhega palinja. Vsaj koruznega kruha bo. če ne drugega, se tolaži gospodar. Jabolka, žganico in tolkovec ponuja kožu-hačem. Včasih se je mladi svet zavrtel, zdaj pa so punce brez dečkov. Iti na vojsko, pravijo možje, ki so se jo že skusili, je sakrabolsko.
V koruznjakih se koruza suši. Semensko obesijo pod kap na drogove z nekolikimi ovojnimi listi, ki jih pustijo na stroku. Tam, kjer ni drugega zrnja, naluščijo na hrsta-čih koruzo, da jo odnesejo v mlin. S koruznimi bati si kurijo babica v železnem bin-gecu v zadnji hiši ter čehajo perje. Oni že čutijo v noge zimo.
Dedek pa so dan na dan v goricah. O, koliko dela jim dajo gorice! Od prve spro-tiletnc kopi do obrezovanja, vezanja, škropljenja in zapuhavanja so imeli polno skrbi. Saj niso brez viničarja, toda kaj se ljudski človek briga Vedno mu je treba.biti za petami. Vsak svetnik ima prste k sebi obrnjene, kako jih ne bi imel takle siromak. Obdeloval je gorice, sad pa mu v trganje drugi pobere. Dedek pa tudi skoparijo. Iz kleti natočijo ročko jabolčnice, vino pa za sebe prihranijo. Piti morajo, da jim žile ne zvodenijo. Na drugem svetu ga itak ne bodo več pili, zato si ga morajo
skrajnosti previdnemu postopanju oblasti, zločincev le niso utegnili razkriti. Najpre-je sta bili izpuščeni na svobodo obe ženski, potem še oba moška. Dražgoški umor je spet zaspal, do teh dni. ko ga bodo obla-stva iznova vzela v pretres.
V Dražgošah in okoliških vaseh se širijo trdovratne govorice da je umrl v Ljubljani bolnik, ki je na smrtni postelji izpovedal. da je on pobil Lotričevi. Po eni domnevi naj bi bil ta bolnik neki Primorec, po drugi pa neki potnik. In v tej smeri poteka sedaj preiskava. Na podlagi vsestranskih poizvedb je dognano, da misli ljudska govorica nekega zavarovalnega agenta, ki se je zdravil na kirurškem oddelku ljubljanske bolnišnice zaradi zlomljene noge. Ta mož je bil mesec dni v bolnišnici in je bil močno bolan. Stvar preiskave bo, da ugotovi, v koliko je ta izjava resnična. Proti osumljencu je naperjena prijava pri sreskem sodišču v škofji Loki in pri državnem tožilstvu v Ljubljani, škofjeloško sodišče je dobilo anonimno pismo s predlogom, naj oblasti ponovno zaslišijo osumljence, ki so bili že pred tremi leti v zaporu. Tudi v tej smeri so se pričela ponovna poizvedovanja, o katerih pa je težavno reči, ali bodo prinesla kaj več jasnosti v dražgoška umora ah ne. četudi po celih šestih letih, si vsa javnost zelo želi, da bi bila strašna umora vendarle pojasnjena.
— Pri neredni stollci, napetosti črev vsled zaoeke prav odlično odvaja na-* ravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
:>ei ce* s. M. *0474/?V
privoščiti, dokler živijo. Tako pravijo in marsikdo jim da prav. Z novim viničarskim redom niso zadovoljni, češ, tako bi vsak vrag bil viničar. Škoda, da niso sami več mladi...
Kljub temu pa se trgatve že od nekdaj najbolj veselijo. Ko so bili še otrok, niso dd samega pričakovanja mogli spati, podobno kakor tudi sedaj ne. Za vsako bratvo so imeli nov pipec za tri krajcarje. Z no-žičem v roki in z grozdom na ustnicah so zrasli skozi vse grabice. Sedem grabic in sedemdeset let. Brali so od spodaj na vrh. Včasih v dežju, drugič s soncem v hrbtu. Klopotec je vabil k veličastnemu obredu, ki ga je opravljal Vinotok v svojem orna-tu Še zdaj ga vidijo, čeprav jim že peša vid — kako je dvignil vsikdar kupico, zahvaljujoč se goreče: Oče nebeški, glej —!
Dedek je bil tedaj še poln mladosti m zdravja. Od leta do leta ga je daroval za božjo kapljivo. Čim starejši so bili, tem rajši so ga pili... izvzemši tista štiri leta, ko so v svetovni vojni svojo kri prelivali namesto rujne kapljice. Oh, kako naglo je vse prešlo... kakor bi vinograd trgači pobrali od spodaj navzgor.
In zdaj so starček z dvignjenim kozarcem v roki. Iz mladostega spomina jim še vedno ne gre tisti Vinotok, ki so si ga predstavljali v vsej veličastnosti. Tako živo se predočuje njihovi domišljiji, da se jim zdi, da so sami tak bogataj Vinotok v vsej zrelosti in obiranju življenjskih sadežev — veliki duhovnik, ki v glinastem kelihu svojega telesa spreminjajo vino v kri življenja ...
Letos v oktobru so dedek popili poslednjo božjo kapljico in v Gospodu zaspali...
DomaČe vesti
*	Novi grobovi. V Metliki je umrl včeraj javni notar g. Franjo R a n t. Ugledni pokojnik bo jutri ob pol 11. prepeljan iz Metlike v Celje, kjer bo ob 16 na okoliškem pokopališču položen k večnemu počitku. — V Štepanji vasi 25 je umrla gospa Terezija Hočevarjeva, zasebn.ca. Pogreb bo danes ob pol 17. — V Ljubljani je umrla gospa Apolonija Jeretina. Zadnjo pot bo nastopila danes ob 15. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Jubilej tehnične šole v Sarajevu. Minilo je 50 let od ustanovitve srednje tehniške šole v S ai a je vu, ki je najstarejša šola te vrste v vsej državi. Čeprav tega jubileja niso slavnostno proslavili, je vendar vzbudil pozornost v našem znanstvenem in gospodarskem svetu. Prosvetne in gospodarske organizacije cenijo visoko zasluge sarajevske tehniške šole. Avstrija je takoj po okupaciji pošiljala v Bosno in Hercegovino svoje uradnike, z njimi vreu pa tudi trgovce in obrtnike. Uradniki so zamenjali staro turško upravo, avstrijski trgovci in obrtniki pa so povzročili veliko zmedo v domačem gospodarskem življenju. Kakor kulturno in politično, tako je bilo tudi gospodarsko življenje postavljeno na nove temelje. Vse težave pa je premagala zavednost bosanskih in hercegovskih rodoljubov. V polni meri so se zavedali, da se mora domače trgovstvo in obrtništvo usposobiti za tekmovanje s tujimi trgovci in obrtniki. Tako tekmovanje pa je mogoče samo v primeru, ako se domače obrtništvo, ali vsaj naraščaj, seznani z vsemi metodami tujega gospodarskega življenja. Rodoljubi so zbrali sredstva za ustanovitev srednje tehniške šole, katero je tuja oblast naposled dovolila. Jubilejna šola je bila ustanovljena v znamenju manifestacije nacionalne zavednosti in zrelosti in je v tem duhu tudi odlično delovala. r
*	Naval na beograjsko medicinsko fakulteto. število slušateljev na večini fakultet naših vseučilišč narašča od leta do leta. To naraščanje se letos najbolj občuti na medicinski fakulteti beograjskega vseučilišča. kjer se je letos vpisalo v prvi semester nad 600 slušateljev in slušateljic. Ta naval spravlja na dnevni red nove probleme naših vseučilišč in pouka. Na beograjski medicinski fakulteti se je število slušateljev res dvigalo od leta do leta, a prirastek je ostal dokaj let v skladu z razvojem fakultete. Lani pa se je vpisalo v prvi semester nad 300 slušateljev in je bilo med njimi tudi mnogo inozemcev, med katerimi so prednjačili Bolgari. Med lanskim šolskim letom pa je bil ustanovljen na medicinski fakulteti tudi farmakološki oasek in je bilo že takrat jasno, da se bo z novim šolskim letom število slušateljev precej zvišalo. Nihče pa ni takrat mislil, da se bo kar podvojilo. Samo za nov odsek se je letos vpisalo nad 100 slušateljev. Zaradi tolikega navala ni samo problematično delovanje v dosedanjih ustanovah fakultete, nego je zelo važno tudi vprašanje, kam bo šlo toliko novih absolventov medicinskih študij.
*	človek in konj — zvesta vojna tovariša. Bojevnik iz balkanske in svetovne vojne kmet živan Šajnovič iz vasi ševari-ca v mačvanskem srezu ima še zdaj konja Janjoša, s katerim je prebil kot ka-plar konjenice balkansko in svetovno vojno. Konj Janjoš je bil njegov zvest tovariš na vseh srbskih bojiščih. Bil je z njim na Krfu, Solunu, Bitolju na bolgarski meji, v Sremu pri Novem Selu in Kupi-novu, potem pa je leta 1918 prispel z njim preko Save do Sremske Mitrovice, kjer sta konj in gospodar še precej časa v burnih prevratnih dneh ostala v službi narodnega sveta. Potem so sledila dolga leta trdega dela pri obnovi opustošene domačije, zdaj pa živan svojega zvestega tovariša čuva vseh naporov, da bi mu življenje podaljšal do skrajnih meja.
*	Diplomat na črni borzi. Zagrebški tednik »Nova riječ« je uvedel že pred tedni stalno rubriko »Kaj je treba storiti proti korupciji«. V zadnji številki najdemo v tej rubriki zanimivo beležko, ki ima naslov »Diplomat na orni borzi«. Opisane so dobre kupčije, ki jih je delal nekdanji naš poslanik v Pragi Vasilije Protič. Prej so poslanik in vsi uradniki poslaništva dobivali vsak zase nakaznice za plačo, poslanik Protič pa je izposloval, da so zanj in za vse osebje poslaništva napravili skupno nakazilo v švicarskih frankih. Ko je nakazilo prispelo, je poslanik švicarske franke zamenjal na tako zvani črni borzi ter dobil za frank 20 do 22 Kč. Uradnikom pa je plače izplačeval po uradnem tečaju — za frank po 6 in pol ali 7 Kč. Pri. vsakem mesečnem nakazilu je zaslužil kakih 250.000 din ali pa še več. Tako je manipuliral v dobi obeh kriz na češkem, ko se je bohotno razvila trgovina s tujimi valutami. Njegove manipulacije so bile razkrite po prijavah uradnikov in g. Protič, mlad in močan človek, je za kazen dobil — pokojnino. Pokoj je nastopil mlad in s polnimi žepi.
*	Zadružno gibanje med rudarji. V nedeljo je bil v Ranzingerjevi gostilni v Zagorju sestanek, ki ga je sklicala podružnica krščanskih socialistov. Sklenili so ustanoviti lastni konzum. Doslej so bili člani Ljudske gospodarske zadruge, a niso bili zadovoljni z vodstvom. Zdaj bodo s 1. novembrom otvorili prodajalno v Jer-manovi hiši na čolnišah, nato pa z novim letom še prodajalno v Fliskovi hiši na švepovni. Pravijo, da hočejo postati samostojni v gospodarstvu in tudi sicer ne-odvisni. Tako bo imela zagorska dolina poleg številnih trgovin kar osem različnih konzumov.
*	Dva požara na Vačah. Menda ni iz nobenega drugega kraja toliko poročil o požarih, kakor iz Vač. Predlanskim je pogorelo kar pet hiš hkratu. Orožniki so biil nadalje vestno na straži, a zdaj je spet dvakrat gorelo. Nedavno opoldne se je pojavil ogenj pri Volčiču na Klancu. Hlev je pogorel do tal. Pri posestniku Matetu pa se je najbrže od isker izpod kotla užgal svinjak in do kraja pogorel. Rešili so 12 prašičev. Nevarnost je bila za bližnje hiše in kozolce, polne krme in slame, vendar so domačini požrtvovalno pogasili požar.
*	Obnova razprave o groznem in zagonetnem zločinu. Pred okrožnim sodiščem v Petrinji bo te dni -obnovljen proces proti trgovcu in gostilničarju Simi Djakoviču, njegovi sestri Mariji Mrdjenovičevi in proti Lazarju Eremiji, ki so bili obsojeni lani zaradi groznega zločina. V noči 29. aprila lani je zgorela hiša Sime Djakoviča in na pogorišču so našli ostanke trupel Djakovičeve žene Milke in njene dekle.
Ogenj je sicer divjal z vso silo, a se je vendar dalo ugotoviti, da je bila trgovčeva žena pred njegovim izbruhom ubita ali pa pobita do nezavesti. Na hudo ožgani glavi je bil nataknjen železen lonec, s katerim je morilec in požigalec svojo žrtev usmrtil ali pa pobil. Ugotovili so tudi, da je nesrečna dekla Fanika zgprela v svoji sobi, ki je bila od zunaj zaklenjena. Trgovca Djakoviča v nesrečni noči ni bilo doma in ker je s svojo ženo živel v prepiru a je nekaj mesecev pred strašnim dogodkom visoko zvišal zavarovanje svoje posesti in je zavaroval tudi svojo ženo. je takoj padel nanj sum, da je najel morilca in požigalca. V nekem stranskem poslopju so našli dobro shranjene njegove trgovske knjige in njegovega 7mesečnega otroka. Kočarja in čevljarja Eremijo so obdolžili, da je bil od Djakoviča najet za izvršitev strašnega zločina, in med preiskavo sta oba obtoženca vse to tudi priznala. Marija Mrdjenovičeva pa je baje vedela za vse priiprave zločina. Lani je bil Simo Diako-vič obsojen na dosmrtno robijo, njegova sestra na 6 let, Eremija pa je bil oproščen, ker je pri razpravi zanikal vsa svoja prejšnja priznanja, češ, da so bila izsiljena. Ker so bile proti sodbi pritožbe od strani državnega tožilca in tudi od strani obsojencev bo zdaj nova razprava, za katero vlada v vsem okolišu izredno zanimanje.
* Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Cluistofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Prijave se sprejemajo še ves ta teden vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Dovoljen jo tudi obisk posameznih predmetov (knjigovodstva, računstva, korespondence, stenografije. strojepisja, nemščine itd.). Šolnina zmerna. (—)
Zimsko perilo - Karničnik - Nebotičnik
*	Nenavadna avtomobilska nesreča. Sredi Zagreba ie oni dan prišlo do karam bola med težkim policijskim avtomobilom za prevoz jetnikov, ki je po vsem mestu znan pod imenom »Zeleni Tomaž« in je naslednik znane »črne Marice«, in nekim taksijem. Ni še ugotovljeno, ali se je taksi zaletel v policijskega orjaka ali pa je bilo narobe. Oba šoferja valita krivdo drag na drugega, a ta prepir nd tako zanimiv, kakor pa je bila zanimiva usoda taksija, kateremu je policijski avtomobil pri trčenju odbil sprednja kolesa in blatnik. Poškodovani taksi je potem kakor pošast dirjal še po nekaterih ulicah in povzročal veliko paniko. K sreči je ostalo samo pri paniki in se tudi šoferju ni nič hudega zgodilo, ko je hudo poškodovani avtomobil omagal in se na nekem cestnem križišču sesedel.
*	Poročila sta se v soboto g. inž. Lev Pipan, inženjer pri KID, in gdč. Zofka Dergančeva, dipl. ph?rm.. hčerka ^ovojnega šef primarna g. dr. Fr. Derganca. Poročil ju je rojak in prijatelj pokojnega očeta g. pater Oto Kocjan, o. f. Priči pa sta bili g. inž. Slavko Pipan in g. dr. Franc Derganc. (—)
*	Reševalce križank opozarjamo, da se je nad zadnjo nedeljsko križanko (štev. 104) grdo spravil tiskarski škrat: Nad št. 27. je manjkal črn kvadrat. Prav tako je manjkala definicija 37v, ki se glasi: smehljaj, tudi kemični znak za žlahtni plin. Pokvarjeni sta bili definiciji dveh besed: 30n se glasi pravilno: železov hidroksid (namesto: železo hidroksid), 44n pa: egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno, v zdravilstvu uporabljano prvino (namesto: . . . redko dragocenost v zdravilstvu uporabljano prizno).
*	Inozemci, ki potujejo v Nemčijo, dobijo na meji pri carinskih uradih potovalne izkaznice, ki omogočajo nabavo živil za ves čas potovanja. Na svojem cilju pa dobijo popotniki pri lastnikih gostinskih obratov, v katerih stanujejo, nakazila za kruh, meso in mast za dobo nameravanega bivanja. Po kosilu naj gostje oddajo kupone nakazil. Inozemcem pripadajo enake količine živil kakor domačinom. Ako želi inozemski popotnik dalje časa prebivati v isti gostilni in tudi tam obedovati, mu ni potrebna potna izkaznica. Gostilna je v tem primeru upravičena dajati gostu kosilo tudi brez oddaje nakazil.	(—)
*	polovična voznina v S«mbor. Prometno ministrstvo je dovolilo polov;čno voz-nino na državnih železnicah delegatom kongresa Jugoslovanske pevske zveze, ki se bo vrš i 14. in 15 .t. m. v Somboru Popust velja za odhod od 12. do 15. tn za vrnitev od 15. do 18. oktobra.
*	Putnikovi izleti v oktobru: 15. oktobru v Zagreb k nogometni tekmi Jugoslavija: Nemč ja. 15- oktobra v Metl ko na vinsko trgatev, od 19. do 22. oktobra na Dunajski veleselem. od 31. oktobra do 1. novembra v Trst. Prijave ji) informacije v vseh biljetarnah PutniKa. (—)
Iz l?rM*»iie
u— Parastos za Viteškim kraljem. V pravoslavni cerkvi Sv. Cirila in Metoda je bil včeraj ob 11.30 v počastitev blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki je pred pet mi leti tragično preminul v Marseillu. parastos, ki ga je daroval ljubljanski prota Bogdan Markovič ob asistenci vojaškega prote Nikoli-ča. Svečani službi božji so poleg drug" h vernikov prisostvovali tudi zastopnik bana, banski svetnik Podboj, podpredsednik mestne občine Ravnihar, zastopnik komandanta divzije, brigadni general Do-dič, komandant vojnega okruga. polkovnik živanovič in drugi predstavniki vojske, predsedstvo pravoslavne cerkvene občine, predstavniki univerze kralja Aleksandra ter zastopniki sokolstva. vojn h dobrovoljcev, rezervnih oficirjev m ostalih nacionalnih društev.
u— Najvišjo ceno za svet v zadnjih treh letih za kvadratni meter po 1.620.— d'ln je odštel g. Ignacij Vok, veletrgovec s šivalnimi stroji v Tavčarjevi ulici štev. 7, Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico. Gre za parcelo štev. 30/19 katastral-ne občne Kapucinsko predmestje v izmeri 526 kvadratnih metrov za 852.120 din.
_ Tvrdlka Franc Batjel, tovarna na Kar-
lovški cesti štev. 4. je kupila od Javn'h skladišč v Ljubljani parcele v Zvonarski in Tesarski uKci v skupni izmeri 2S85 kvadratnih metrov za 357.750 dinarjev. — Združene opekarne, d. d. v Ljubljani, so kupile od posestnika Janeza Samotorča-na na Vrhovcih pri Viču obsežno gozdno parcelo štev. 331/1 katastralne občine šu-jica v izmeri 9515 kvadratnih metrov za 180.000 dinarjev.
Vitez! zraka v napetem filmu iz življenja pilotov S	DANES PKEMIEKA!
FILM NAPETIH PRIZOROV, ROMANTIČNE LJUBEZNI IN ZDRAVE AVI-	ftj fl« JU iT | ¥ J J g J
JATIČARSKE VEDRINE!	"	V	^ ^
Romantika Havajskih otokov	Predstave ob 16., 19. in 21. uri	KINO UNION	TEL. 22-21
u— uporabniki Večne poti se opozarjajo, da ne hodijo trunioma po 3redi cestišča v izogib nesreč, ker je motorni promet postal živahnejši kakor običajno. Mo-tociklisti se namreč vežbajo in proučujejo cesto zaradi nedeljskih dirk. Večna pot je zunaj naselja in je zato po cestnih predp.sih dovoljna motornim vozilom brzina do -50 km. Uporabniki naj se drže desnega cestnega roba, pri prekoračenju pa se je treba prepričati, ali je cesta prosta.
u— Akademsko starešinsko društvo Jadran sklicuje Vm. redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 16. t. m. ob 20. uri v »Zvezdi«, H. nadstropje, v prostorih društva inženjerjev, z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi vse starešine naprednih akademskih društev k polnoštevilni udeležbi.
u— Začasna zatvornica na Spici ob Trnovskem pristanu je te dni naenkrat odpovedala. V četrtek je nadzorni organ, ki mu je naloga, da stalno pregleduje višino vode pri zatvornici na Špici, opazil, da voda ob Gruberjevem prekopu še ni prekoračila dopustne višine. Ob nalivih namreč voda narašča na uro približno za 30 centimetrov. Ker je v četrtek neprestano lilo. bi moral odpreti zatvornična vratca. Drugo jutro pa je nadzornik presenečeoo ugotovil, da voda dere iz zatvornice. ki je ob desnem bregu znatno poškodovana in nalomljena. Zaradi neprestanega deževja ie narasla voda doli po Ljubljančini strugi in dosegla nove naprave pri cukrarni, kjer je napravila znatno škodo podjetju, ki tamkaj gradi že vse poletje novo, stalno zatvornico. Deroče valovje je zalilo globoke jame. pripravljene za temelle zatvornice. Silno narasla voda je odnesla med drugim tudi precej lesa in pripravljenega gradbenega materiala Nepojmljive vzroke te porušitve bodo strokovnjaki gotovo ugotovili.	_
LEPO DARILO
za dijaka ali vojaka:
1 aparat za britje, 1 čopič za britje 10 britvic, 1 milo za britje, 1 zobno Sčetko, 1 zobno pasto, 1 kom. toiletnega mila, 1 doza za milo, 1 steklenica kolonske vode, stane samo Din 30.—.
Ako želite da Vam pošljemo po pošti uplačajte gornji znesek plus Din 4.— za priporočnlno na ček. rač. 13285 ali v znamkah na naslov:
Foto Tourist LOJZE SMUC,
Ljubljana — Aleksandrova cesta 8.
u— Zadušnica za pokojnim g. dr. Vaga-jem bo v sredo ob sedmih v Trnovem, u— Za mestno kuhinjo v stari cukrarni
so darovali: g. Gustav Erklavec, Povšeto-va ul. 10, 37 kg kislega zelja v vrednosti 90 din; pekama ge. Ane Videmšek v Pre-dovičevi ulici dvakrat skupno 123 hlebčkov kruha: g. Ivan Oprešnik s Celovšhe ceste št. 108 30 kg testenin v vrednosti 135 din; g. A. Volk, trgovec z deželnimi pridelki 50 kg krompirja v vrednosti 40 din; tvrdka I. Verlič na Tyrševi cesti 80 kg fižola v vrednosti 200 din in mesarija ge. Josipine Ham 21 kg prekajene slanine in 31 kg drugih prekajenih živil v vrednosti 638 din. Mestno poglavarstvo vsem dobrotnikom najbednejših izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
V ČEVELJ
zaprta noga ni zdrava ako jo ne negujete. SANOPED je nepogrešljiv. Vrečica 2.— din.
u— Mestna plinarna ljubljanska naznanja. da se pričnejo redni tečaji v kuhi s plinom in sicer vsak torek ob 19. do 21. za gospodinje. Za gospodinjske pomočnice pa vsak petek ob 19 do 21. ure. Prijave se sprejemajo telefonično na št 43-?6. (—) u— Baletni večer Maksa Kiirbesa in Irine Litvinove. ki bi se moral vršiti 13. t m. v operi, se zaradi tehničnih ovir preloži na ponedeljek 16 t m zvečer (—) u— Z nožem ga je nanadei Na kirurški oddelek so pripeljali 54-letnega Antona Cesarja. delavca iz Srednje vasi v Bohinju. V neki gostilni na Jesemcah se jc sporekel z enim izmed sopivcev pa je dobi' nevaren sunek z nožem.
u— Ivan Kupec aretiran. Pred dnevi ■mo poročali o razburljivem dogodku v Lattermanovem drevoredu v Tivoliju, ko je stražnik pri stojnici nasproti sokolske-ga telovadišča aretira! neko žensko, medtem ko je nien drug, ki ie malo orei vlomil v barako pobegnil Na policiji so dognali. da je ženska žena brezposelnega sed'arskega pomočivka Ivana Kunca z Brda pri Viču. nobegli vlomilec oa da je njen mož Zeno so Dridržali v zaporu, v nedel.io ^opoldne pa so v Podutiku aretrali tudi Kupca.
Monumentalna mojstrovina CECIL B. DE MIL-LE-a. Film zasluži vsesplošni ogled !
Krvavi boji za časa graditve železnice. Napadi tisočev Indijancev. Zelo napeto in bogato dejanje.	KINO MATICA, tei. 21-24 — Ob 16., 19. in 21. uri.
UNION PACIFIC
I
ŠPI JONI NA DELU
RORINSON CLIPPER OTOČJA KINU "S LOGA — TEI. 27-30
Najnapetejši špijonažni in pustolovni film velikih senzacij. Najopasnejša mednarodna špijonažna tolpa razkrinkana! _Daues ob 16., 19. in 21. uri_
I
Iz Celia
e— Uč'te'jsko zborovali? v Celju. Sro-
sko drv Stvo JUU v Celju je imelo v soboto v Celju svoj letni občni zbor ob navzočnosti 164 članov in članic. Predsednik g. Frr.n Roš se je v začetku zahva'il za udeležbo vsem. ki s tem izpričujejo svojo zvestobo o1 sanizaciji in druftvu. ston^iočemu v 70. leto svojrga obstoj?.. Uč-teljstvo se je rok^nMo spotu^u velikega kralja Aleksandra I. ob peti obletnici njegove snu ti. Nedavno ''m' lenui celjskemu učiteljskemu veteranu Tonu Or?hu k! je v to društvo vstooil pved P8 I ti. ic spregovoril tved-sednik g. Rož tople basale v slovo. Predsednik se je dotakni! težav sedanje dobe v svetu, naglas'1 nitr?bo složnega stvarnega cela na znotiai in rannvedal dejstvo bližnjega urejevanja prosvetnih zadev slovenskega naicdn z novih vidikov. Pri tem bo treba dati trdn:h osnov po'ožai'1 uči-telistva in šole. Iz tajni*k?ga poročila je bilo razvidno, da ima društvo 204 člane ter da deluje redno in v interesu članstva. Blagajna izkazuje v minulem poslovnem letu nad 32.000 din dohodkov in skoraj prav tol;ko izdatkov ter nad 14.000 din imovine, naložene večinoma v članskem socialnem fnndu. Kriržnica ki štoie 606 večinoma pedagoških del, je redno poslova-
la. Na predlog nadzornega odbora Je bila odboru soglasno izrečena razrešnica z zahvalo. O poteku banovinske in državne skupščine JUU je zanimivo poročal učitelj g. Janko Pogačnik ter se pri tem dotaknil aktualnih problemov šolstva, stanu in organizacije, ki so bili obravnavani tudi v sledeči obširni in razgibani debati. O Slovenski šolski matici je poročal učitelj g. Vekoslav Gobec. O akciji za zimsko pomoč mladini v severni predelih Slovenije, ki naj se kakor lani tudi letos organizira, je referirala ga. Ivanka Zupančičeva. Ga. Karčičeva je priporočala zanimanje za izdan ja Učiteljskega doma v Mariboru in ustanovitev posebnega dekliškega doma v njem. Pri volitvah novih odborov je bila edina vložena kandidatna lista z glasovanjem z listki skoraj soglasno odobrena. Tudi novemu upravnemu odboru predseduje Fran Roš.
e— člani Vodnikove družbe naj blagovolijo plačati članarino čimprej v podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici v Celju. Tam se sprejemajo tudi novi člani.
e— V trebuh ga je ustrelil. Pri kožUha-nju sta se sprla v petek 261etni posestnikov sin Karel Rezec iz Trobnega dola pri Laškem in Zapuškov hlapec iz Velikih Grahovš pri Laškem. V prepiru je Zapuškov hlapec izvlekel pištolo, jo naperil proti Rezcu in ustrelil. Krogla je zadela Rezca v trebuh. Težko poškodovanega Rezca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Vročekrvna dninarica. V Donački gori pri Rogatcu je neka dninarica v prepiru napadla 441etno dninarico Marijo Mi-kuličevo iz Donačke gore in jo s kolom močno poškodovala po obrazu. Mikuličeva se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Prometna nesreča. Ko je šla 691etna Jožefa Franclova, gospodinja pri stavbeniku g. Jezerniku na Zg. Hudinji pri Celju, v soboto po cesti, jo je podrl neznan kolesar na tla in ji zlomil ključnico. Ponesre-čenko so oddali v bolnišnico.
e— V celjski bolnišnici sta umrtl 271et-na dninarica Angela Dosedla iz Liboj pri Petrovčah in 671etna preužitkarica Uršula Seličeva z Mrzlega polja pri JurMoštru.
e— Izpraznjevanje greznic. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V zvezi z nastopom jesenskega vremena se izvršuje praznjenje grezničnih jam na področju mestne občine celjske od 8. t. m. dalje v času od 4. zjutraj do opoldne in sicer od 4. do 8. v notranjem delu mesta, od 8. do 12. pa v okolici. Mestno poglavarstvo opozarja hišne lastnike na navedeno izpremembo in na pravočasno prijavo za izpraznitev greznic.
e— Zadnji čas je, da si nabavite srečke za I. razred novega kola drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju, žrebanje bo že v soboto 14. t. m. zato pohitite!
Iz Maribora
a— Zadušnici za pogojnim kraljem Aleksandrom I. Včeraj dopoldne ob peti obletnici mučeniške smrti kralja Aleksandra L je bila v starokatoliški cerkvi zadušnica za blagopokojnim kraljem. Za-dušnice so se udeležili številni verniki. Navzočno je bilo tudi častno zastopstvo vojske. Ob tej priliki je imel starokatoliški župn k g. Fran š e g u 1 a toplo občuten nagovor, v katerem je proslavljal veličino osebnosti nepozabnega kralja. Ob 10. pa je bilo žalno cerkveno opravilo v pravoslavni kapeli. Opravil ga je prota g. Smeon I v o š e v i č. Poleg številnih pravoslavnih vern kov so prisostvovali tudi predstavniki vojaške in civilne oblasti.
a— Zimski avtobusni vozni red na progah mestnega avtobusnega podjetja: Proga kolodvor—vojašnica zadnji avtobus od kolodvora ob 20, vožnji ob 20.15 in 20.30 le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pobre-ška proga: odpade dnevna vožnja ob 16.40 z Glavnega trga. proga se podaljša do Marije Brezje. Tezenska proga: ob sobotah. nedeljah in praznikih odpade vožnja cb 1H.52 z Glavnega trga. Sv. Peter: Jutranji avtobus le do 31. okt Ob nedeliah zvečer iz Maribora že ob 17.30 Sv. Martin: večerna vožnia iz Maribora ob nedeliah in praznikih že ob 18. od Sv. Martina ob 19 Radvanie—Pekre: odpade zadnja nedeljska tura z odhodom ob 20 z Glavn. trga in povratkom ob 20.37. Maribor—Ljutomer: Od iutri dalje ob delavnikih iz Ljutomera ob 11.15 ''ne več ob 181, dnevno i/. Maribora že ob 5 45. Ob nedeliah in praznikih nespremenjeno. Spremembe ve-lj^io z danrSniim dnem.
a— B°.jevita zakonca. Franc in Hermi-m Z. sta upr zorila na Glavnem trgu tragikomično zabavo. Na.■\nreie rta se obs'-pa^a z najrr,-ri«čne'S'rni psovkami. Sledil je ogorčen spopad. Bojevita zakonca sta so nreni^tavala no tleh in se pošteno ml-k?rt;ia. Intervenirati je morala policija, k! je nanravila konec tragikomičnemu Tv-'rcru. Pri tem ns manjkalo zabave želj-r>;b oT>o7"valfev. ki .so snremljali T>otek vroče borbe boiev th zak~»noev s pikrimi oT>«-kpr~i Ob3 zakonca sta si Obljubila »■?<*!m nred sodiščem.
a— Prerivanje o francoski revoluciji.
Jutri ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice otvoritveno predavanje nove predavaje sezone tuk. Vzajemnosti. Predava prof. Po°ro Te piv o francoski revoluciji.
a— Modernizacija ce«te Maribor—Fram *net o-Uotena. Kakor znano je bila sredi i"lna licitaciia za modernizacijo prvega dela ceste Slovenska Bistrica—Maribor in sicer za nrogo Maribor—Fram. dočian naj bi se bojtacija drugega dela Fram—Slovanska B!st.rica všila tudi še letos v zgod-nii jeseni Krediti za ta cestna dela so bili otvorjenl že od meseca junija. Toda dode-lJtev Vela se je zavlekla do zadnjih dni ="nfembra in podjetje inž. Rustja, ki je delo dobilo, se je poslužilo zakonite pravice
in je svojo ponudbo umaknilo, ker je od licitacije poteklo več nego 30 dni. Kdor pozna obupno stanje te važne prometne zveze, ki je danes bolj podobna hudourniku nego cesti, in kdor vč s kakšno nestrpnostjo se je pričakovala modernizacija ravno te ceste, bo razumel globoko razočaranje, da je to važno prometno in gospodarsko vprašanje spet odloženo. Pri pravočasni dodelitvi bi bila terenska dela na progi Fram—Maribor že letos končana in tudi delo na progi Fram—Slovenska Bistrica bi bilo že v rokah. Seveda se živahno razpravlja o tem, kdo je kriv. da je prišlo do tega usodepolnega zavlačevanja. Pričakovati je, da bo cestna uprava objavila zadevna pojasnila.
a— Burna debata. Na sobotni seji po-breškega občinskega odbora pri Koželju na Teznem je bilo tudi govora o akciji Te-zenčanov, ki gre za tem, da se Tezno odcepi od pobreške občine in da se osamosvoji. Pobreški župan je izjavil, da nima ničesar proti temu, da bi dobili Tezenčani svojo občino, saj občina Pobrežje ne dobi toliko, kolikor mora žrtvovati za Tezno. Tezenčani pa so temu ugovarjali. Nazadnje se je precej zanimiva in tudi burna debata končala na predlog nekaterih obč. odbornikov, češ da ni v teh resnih časih umestna debata o takšnih rečeh.
a— Iz gledališke pisarn«. Ker lani izvrstno uspeli »Pygmalion« še ni bil odigran, pride letos spet na oder in sicer naj-' preje v Celju 11. t. m., nato pa tudi na mariborski oder.
Iz Slovenjega Gradca
sg— Otrok je utonil. Prejšnji ponedeljek je odšla Karolina Gašperjeva iz Legna pri Slovenjem Gradcu na njivo in pustila svojo 18 mesecev staro hčerkico Marijo v varstvo svakinji. Ta je nič hudega sluteč pustila otroka na dvorišču, tik katerega teče potok Mislinja Otrok je prišel preblizu vode in padel vanjo. Ko so ga domači pogrešil, so ga našli nekaj metrov niže v strugi mrtvega. Oče otrokov je bil prejšnji dan vpoklican.
sg— Stroj mu je razmesaril roko. V slovenjgraško bolnišnico so pripeliali Josipa Ajtnika. delavca v tovarni. Pri delu je po nesrečni kretnji dobil levico v stroj, ki mu jo je razmesaril in odrezal vse prste.
Iz živlienla m
RAJHENBURG. Rajhenburška gasilska četa priredi 15. oktobra ob 14. pred gasilskim domom veliko tombolo, katere glavni dobitek bo 3000 din v gotovini. Razen tega je še okrog 500 manjših prav lepih dobitkov. Tablice so po 3 din in se dobijo v vseh raihenburških trgovinah. Po tomboli bo prosta zabava, na kateri bo sodelovala domača gasilska godba. Za jedila in dobro pijačo bo poskrbljeno. V primeru slabega vremena bo tombola preložena na prihodnjo nedeljo, 22. oktobra. Ker bo to zadnja letošnja tombola na Posavju, se je udeležite v čim večjem številu! (—)
gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek. 10.: zapito. Sreda. 11.: Številka 72. Red Sreda. Četrtek, 12.: Kozarec vode. Red Četrtek. Petek, 13.: Velika skušnjava. Dijaška predstava. Globoko znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20. uri Torek, 10.: zaprto (generalka). Sreda, 11.: Kjer škrjanček žvrgoli, opereta. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 12.: zaprto. Petek, 13.: zaprto (generalka).
Skrivnost uspeha Leharjeve glasbe tiči v bogatih melodičnih vrelcih, ki o njih ugolavlja kritik J. Korngold, da imajo tipično slovansko barvo. Opereta »Kjer škrjanček žvrgoli« je enakovredna Lehar-jevim najboljšim, zlasti ter je tudi dejanje zelo prikupno. V glavni vlogi nastopi Ljubljančanom dobro znana članica mariborskega gledališča Jelka Igličeva, ki je partija »Škrjančka« zanjo kakor nalašč napisana. V drugi veliki pevski partiji Vilme nastopi Vidalijeva, ki je že lani imela tudi v opereti lep uspeh. Dalje bomo slišali še Barbičevo, Zupana. Janka, San-cina in Pečka. Režiser: Drago Zupan, dirigent: D. Zebre.
Jules Emile Frederic Massenet, ki se ie rodil 1842, je v teku sedemdesetih let svojega življenja skomponiral razen številnih oratorijev, zborov in orkestrskih skladb še 20 velikih oper. Na našem odru so izmed njih žele najlepši uspeh »Manon*. »Wer-ther,« »Thais« in »Zongler«, čigar prvo vprizoritev smo imeli v sezoni 1919'20, drugo 1925/26. a tretjo pripravljajo te dni. Prikupna samostanska zgodba, ki sicer nima velikih dramatičnih konfliktov, ie v vsei svoji prisrčnosti in preprostosti tako lepa. da je bilo prav to delo tudi skladatelju samemu naibnlj pri srcu. Premiera
bo v soboto. Dirigira kapelnik Neffat. +
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek. 10.: Veriga. Red A.
Sreda. 11.: zaprto. (Gostovanje v Celju).
Četrtek. 12.: Neopravičena ura. Red C.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sreda. 11.: Pvgmalion. Gostovanje mariborskega gledališča.
Postani in ostani član Vodnikove druibe!
Gospodarstvo
Financiranje vojne v Nemčiji
Kakor med svetovno vojno, tako mora tudi v sedanji vojni Nemčija financirati ogromne vojne stroške iz lastnih sredstev brez zunanje pomoči. Ukrepi, ki jih je napravila Nemčija takoj ob izbruhu vojne, kažejo, da je bil finančni načrt za primer vojne že prej temeljito proučen in pripravljen. Smisel posameznih ukrepov nam sedaj pojasnjuje »Frankfurter Zeitung« v zanimivem članku, iz katerega posnemo-mo naslednje.
2e pred pričetkom vojne je Nemčija ustvarila razsežen aparat za kontrolo cen in mezd in je ob začetku vojne to kontrolo le še poostrila in razširila s tako zvano vojno gospodarsko uredbo. Ta uredba predvideva v prvi vrsti stroge sankcije in kazni za vsak primer neupravičenega povišanja cen. Delavstvu je uredba prinesla delno zmanjšanje dohodkov, zlasti z uki-njenjem dodatkov za nadurno delo. dopustov itd., kar bo prišlo v korist državi bodisi v obliki večjih davkov ali pa v obliki nižjih cen za državne nabkvke Skrb Nemčije gre predvsem za tem. da povečanje obtoka bankovcev ne bi povzročilo pojavov inflacije v obliki naraščanja cen. plač in mezd (že v zadnjem tednu avgusta se je obtok bankovcev v Nemčiji, ki se je lani gibal na višini okrog 6 do 7 milijard povečal od 8.7 na 11 milijard: vrhu tega je nemška Rentenbanka pričela izdajati bankovce za manjše zneske, ki niso upoštevani v obtoku Reichsbanke). »Frankfurter Zeitung« pa v tej zvezi priznava, da tudi z najboljšo finančno politiko ni mogoče izogniti se žrtvam, ki jih zahteva vojna.
Nemčija je takoj ob pričetku vojne uvedla v podrobnostih izdelan sistem ra-cioniranja ne samo pri živilih temveč tudi pri obleki, obutvi in pri dnevnih potrebščinah. Denar, ki je dodatno prišel v pro-me*. ne more zaradi teh omejitev konzu-ma. povečati kupne moči prebivalstva Kdor ima večje dohodke, ki presegajo rr.o"nost nakupa živil na podlagi posameznih kart ;n ostalih potrebščin na podlasri tako zvanih dobavnic ne more teh dohodkov porabiti Denar mora obležati in se končno pojaviti kot vloffa pri denarnem zavodu, kaiti vsako tesavriranie gotovine je pod strogo kaznijo prepovedano Te de-
narne zneske, ki se zaradi omejitev ne morejo uporabiti za konsum, je smatrati kot nekako prisilno štednjo. Da pa ne bi prisilni prihranki povzročili povečanja privatnih investicij, za to bo skrbel kontrolni aparat, kolikor investicije že niso omejene hudo s tem, da je n pr. uporaba gradbenega materiala in kovin ter drugih surovin za privatne svrhe kontingentirana in hudo omejena. Nemčija je omejila odnosno docela ustavila produkcijo potroš-nega blaga, ki ni neobhodno potrebno za vsakdanje življenje. Ta skrajna omejitev produkcije konsumnih dobrin naj omogoča znatno povečanje produkcije onih dobrin, ki so neposredno ali posredno potrebne za vojno.
Iz vsega tega sledi, da racioniranje živil in omejevanje nakupa ostalih potrebščin nima samo namena, da se konsum prilagodi obsegu domače produkcije, temveč ima predvsem namen na splošno omejiti konsum. da se olajša financiranje vojne s prisilno štednjo. Te prisilne prihranke pobere preko denarnih zavodov država in tako se prenese del dohodkov posameznikov na državo, kolikor tega ne opravijo že poostreni davki. Poleg stroge prepovedi tesavriranja gotovine imajo tudi vojni davki namen preprečiti, da bi se prisilni prihranki zbirali v privatnih rokah. Tako je s pričetkom vojne Nemčija uvedla 50% vojni pribitek k dohodnini in povečanje trošarin. Ta sistem »totalne gospodarske kontrole« ima za posledico da se razvije nekak avtomatizem: čim bolj bi država razširila kredit z izdajo bankovcev tembolj se morajo povečati prisilni prihranki, ki pridejo potem v korist državi in tembolj se povečajo oni dohodki, ki so podvrženi vojnim davkom Državni tajnik Reinhardt računa, da bo imela Nemčija v letu 1939-1940 24 milijard davčnih dohodkov nasproti 17.7 milijarde mark v prejšnjem finančnem letu (leta 1933 so znašali davčni dohodki Nemčije le pičlih 7 milijard mark). Zaradi kritja vojnih stroškov se morajo ostali državni izdatki čimbolj zmanjšati. Da se to doseže tudi pri deželah in občinah morajo vse dežele in občine plačevati državi poseben vojni prispevek iz svojih lastnih dohodkov
Zanimanje Anglije za naš les
Pred dnevi smo poročali o angleških prizadevanjih za večji odkup naših živil an surovin. Med drugim navajajo londonske informacije, da je pripravljena Anglija odkupiti od nas tudi velike količine lesa V krogih lesnih izvoznikov računajo s tem., da se bo Anglija pričela živahno zanimati za naš les, ki ga bomo v bodoče lahko prodajali tudi v dimenzijah, ki se pri nas izdelujejo, in ne samo v angleških dimenzijah.
Zanimanje Anglije za naš les je očitno posledica vojne na morju. Kakor je znano, kontrolira nemška vojna mornarica pomorski promet v baltiškem morju in ovira izvoz baltiških držav v Anglijo in Francijo Tudi v Skagerraku in Kattegatu se pogosto pojavljajo nemške podmornice, da bi ustavljale švedske ladje, ki vozijo blago v Anglijo. Ta nemška blokada Baltiškega morja ovira predvsem izvoz lesa in celuloze iz držav ob Baltiškem morju. Vsekakor je računati s tem, da se bo možnost oskrbe angleškega trga z lesom iz severnih držav precej skrčila in da bo morala Anglija nadomestiti uvoz iz teh držav z uvozom iz drugih držav. Na drugi strani bo Nemčija svojo uvozno potrebo v lesu lahko v večji meri krila iz Poljske in iz Baltiških držav ob Baltiškem morju ter očitno ne bo reflektirala na večje dobave našega mehkega lesa. Med evropskimi državami, ki bodo v bodoče lahko oskrbovale Anglijo z lesom namesto severnih držav, pa prihajata v poštev le Jugoslavija in Rumunija.
Anglija je največja uvoznica lesa na svetu Njen lanski uvoz lesa je dosegel vrednost skoro 43 milijonov funtov (9.5 milijarde din), uvoz celuloze pa preko 16 milijonov funtov (3.5 milijarde din). Od lanskega uvoza lesa je odpadlo po vrednosti 26 milijonov funtov ali 60% na uvoz iz Rusije, Finske. Švedske. Poljske. Estonske, Letonske in Norveške, od celotnega
uvoza celuloze pa je predstavljal uvoz iz Finske, Švedske, Norveške, Estonske in Litve vrednost 13 milijonov funtov ali preko 30%.
Če tudi ni računati s tem, da bi nemška blokada Baltiškega morja onemogočila vsak izvoz lesa in celuloze iz severnih držav, zlasti iz Švedske, ki lahko izvaža preko luk ob Kattegatu in Norveške, ki leži že ob Atlantiku, bo vendar že delni izpa-dek dobav tako velik, da ga ne moreta nadomestiti Jugoslavija in Rumunija in bo morala Anglija za kritje svoje potrebe uvažati les v velikih količinah tudi iz Kanade Na drugi strani pa reflektirata na naš les naši stari odjemalki Italija in Madžarska, ki ju ne moremo pustiti na cedilu. Slika dosedanjega angleškega uvoza lesa in celuloze iz severnih držav je po angleški statistiki za leto 1938 naslednja (v milijonih funtov):
uvoz iz: Finska Poljska Letonska Estonska Litva Rusija Skupaj Švedska Norveška Skupaj
les 8.24 3.67 1.53 0.29
5 73 19.46 5.95 0.59 26.00
celuloza 5.44
0.22 0.16
5.82 503 2.22 13 07
Tudi za našo celulozo se bedo Angleži pričeli živahneje zanimati Vsekakor je računati s tem da bo uvoz celuloze iz Finske v Anglijo skoro onemogočen. In tudi uvoz iz Švedske se zaenkrat ne bo moral razvijati v dosedanjem obsesu Pri izvozu celuloze smo imeli v zadniih letih precej težkoč in je morala državna tvornica v Drvarju za nekai časa celo ustaviti obratovanje Nedavnr ie v tei tvomin prišV do požara vendar oa bo po nsHnoveiših vesteh načela tvornica znova obratovati 16. oktobra.
Vprašanje oskrbe naših železarn s starina železom
že pred tremi tedni smo na tem mestu opozorili na nujno potrebo, da se organizira zbiranje starega železa. Uvoz starega železa je zaradi vojnega stanja v Evropi zelo otežkočen. Način produkcije jekla v Siemens-Martinovih pečeh pa nujno zahteva da se poleg surovega železa uporablja tudi staro železo in se uporabi starega železa železarne ne morejo izogniti. Mnoge države so omejile ali pa prepovedale izvoz stareea železa, ker ga hočejo rezervirati za lastne potrebe. Pa tudi prometne ovire so provzročile da so s pričetkom vojne prenehale pošiljke starega železa iz prekomorskih držav. Ker pri dosedanji organizaciji zbiranja starega železa ne moremo kriti vseh potreb, so naše železarne v zadnjih tednih primorane razliko kriti iz svojih zalog. Glede starega železa je še najbolj preskrbljena državna železarna v Zenici (»Jugoslovensko jeklo«) ki dobiva železne odpadke in star tirni material od državnih železnic in staro železo od ostalih državnih in vojaških ustanov. Organizacija zbiranja starega železa v naši državi je po večini v rokah zagrebške tvrdke »Obnova«, pri kateri se steka blago, ki ga pošljejo posamezni zbiralci. Tvrdka potem po določenem ključu odda nabrano staro železo posameznim železarnam. Tako dobi jeseniška železarna na mesec okrog 150 vagonov domaČega starega železa, kar pa krije le eno tretjino potrebe in mora na mesec uvoziti iz inozemstva povprečno okrog 300 vagonov. Nadalje potrebujeta starcT železo železarni v štorah 5n v Gušta-nju. Lani je znašal celotni naš uvoz starega železa 3528 vagonov, letos pa smo že v prvem polletju uvozili 3087 vagonov, največ iz Francije in francoskega Maroka, Alžira. Nizozemske in Turčije v prejšnjih letih pa smo uvažali precej starega ž°leza tudi iz Zedinjenih držav in Indije.
Računati moramo se tem da bo ludi v bodoče uvoz starega železa zelo otežko-
čen. Ce naše železarne ne bodo dobUe dovolj starega železa, bodo prisiljene navzliv naročilom omejiti produkcijo. Zato je treba čimprej rešiti vprašanje, kako naj se na širši bazi organizira zbiranje starega železa, ki ga je pri nas mnogo zlasti na deželi. Na komercialni podlagi se da organizirati zbiranje le v večjih krajih, kajti izkupiček za staro železo more kriti stroške zbiranja in prevoza ter stroške za oa kup pri privatnikih le tam, kjer se dobe vagonske količine. Mnogo več starega železa pa bi lahko dobili če bi imeli ir-ae razpredeno organizacijo, zlasti če bi se zbiranje na deželi pa tudi v večnh krajih poverilo dobrodelnim in naciona^im društvenim organizacijam v sodelovanju s šolsko mladino, kar bi tudi organizacijam prineslo dohodke. Strokovnjaki zatrjujejo, da bi pri dobri organizaciji zbiranja lahkr za nekaj let krili vso potrebo naših železarn, kar bi nam po vrhu prihranilo devize ki jih danes tako nujno potrebujemo za uvoz drugih potrebnih surovin.
Iz Beograda poroča »Industrijski kurir«, da so industrijske organizacije že intervenirale na merodajnih mestih, da bi se uredilo to vprašanje. Industrijske organizacije zlasti opozarjajo, da je treba izve sti tako akcijo zlasti na bivšem vojnem področju v Srbiji (solunska fronta). Izne-šen je tudi predlog, da bi se ustanovila nekaka centrala za staro železo ki bi kontroli rala organizacijo zbiranja in razdelitve nabranega starega železa. Ta organizacija naj bi vršila propagando med prebivalstvom. zbiranje pa naj bi se organiziralo tako, da bi se določili posebni dnevi, na katerih bi šolska mladina zbirala staro železo in druge stare kovine.
Gost»o«9arske vesti
= Povišanje cene bencinski mešanici, z odlokom finančnega ministra je povišana cena bencinski mešanici za nadaljnjih 25 par, tako da velja odslej liter mešanice 5.70 odnosno 5.95 in 6.05 din.
t = Trgovinska pogajanja z Nemčijo. Tr-
I govinska pogajanja z Nemčijo v okviru
jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora so se nekoliko zavlekla.
Prvotno je bilo predvideno, da bodo pogajanja zaključena do 6. oktobra. Sedaj pa napovedujejo, da bo prišlo do podpisa protokolov ob koncu tekočega tedna. Odbor je doslej razčistil že mnogo vprašanj. Trenotno je v razpravi vprašanje cen za naše proizvode pri izvozu v Nemčijo. Naša delegacija je za nekatere izvozne predmete zahtevala povišanje cen. Delo se vrši sedaj predvsem v odborih. Pričakovati je, da se bo plenum znova sestal šele v sredo, ker računajo, da bodo do takrat pododbori končali svoje delo glede vprašanj, ki so jim bila prepuščena.
= Feniks toži ostale zavarovalnice. Z uredbo o sanaciji Feniksa, 16. dec. 1936 je določeno, da morajo ostale zavarovalnice prispevati za sanacijo 25 milijonov din in morajo ta znesek plačati v 20 letih. Ker pa zavarovalnice doslej niso nič plačale je družba Juooslovanski Feniks vložiia pri beograjskem okrožnem sodišču tožbo proti 13 zavarovalnicam. V tožbi zahteva plačilo prispevka, in sicer prvega obroka v višini 1.839.544 din, pozneje pa namerava vložiti še tožbo za drogi obrok, ki bi ga morale zavarovalnice pacati za leto 1938. Po objavi uredbe o sanaciji Feniksa so se zavarovalnice proti plačilu prispevka pritožile na državni svet. ki pa je pritožbo zavrnil. V petek je bil na beograjskem okrožnem sodišču prvi narok. Zavarovalnice so ugovarjale zarari nepristojnosti sodišča, ta ugovo pa je sodišče zavrnilo m je toženim zavarovalnicam dalo rok štirih tednov za odgovor na tožbo.
= Razširjenje naše trgovine z Anglijo in naša trgovinska mornarica. »Daily Te-legraph« poroča da je generalni ravnatelj paroplovne družbe »Jugoslovenski Lloyd« Božo Banac prisoel v London. V Londonu se pogaja z angleškimi paroplovnimi družbami. kar spravljajo v zvezo z angleško namero da bi v Jugoslaviji nakupila čim več živil in surovin. Banac je zelo optimisti čen glede razvoja trgovinskega prometa med obema državama, neglede na sedanje izjemne razmere.
= cena hmelju naglo narašča, žaleč. 9. oktobra. Kljub slabemu vremenu zadnjih dni je bilo povpraševanje za hmeljem nenavadno živahno in so se cene naglo dvigale. Danes so nudili kupci že nad 60 dir za kg. Zdi se. da se dvig cen še ni ustavil, ker je ostanek kakšnih 1500 met. stotov v zelo čvrstih rokah.
= Zlot ni več zakonito plačilno sredstvo
v poljski Zgornji šleziji. Nemška vlada je odredila, da poljski zlot od 8. t. m. ni več zakonito plačilno sredstvo na področju poljske Zgornje šlezije. Od tega dne je nemška marka edino zakonito plačilno sredstvo.
= Licitacije. Dne 16. t. m. bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za dobavo raznega kovinskega materiala Dne 16. t. m. bo pri štabu zrakoplovstva v Zemunu licitacija za dobavo raznih glodal, do 20. t. .m. za dobavo pnevmatik za avtomobile in motocikle ter jeklenih akumulatorjev. Pri centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu bo 19. t. m pismena licitacija za dobavo mazil za potrebe državnih rudnikov.
.= Prodaje. Dne 25 t. m. bo pri vrba-skem žandarmerijskem polku v Banjalu-ki licitacija za prodajo odpadkov od volne, sukna, bombaževine, usnja, medi, železa platna in dr.
B^rze
9. oktobra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nem ški klirinški čeki nespremenjeno 14.30 Grški boni so se v Ljubljani trgovali po 31.75 v Zagrebu je bilo povpraševanje po 31, v Beogradu pa je bil zaključek po 31.25. Na svobodnem deviznem trgu se ravnajo ostale devize nadalje po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes čvrstejša tendenca Ob koncu prejšnjega tedna so nekateri papirji naglo po-puščali, danrs pa so se tečaji teh papirjev zopet popravili Vojna škoda je notirala 384 - 389 (v Beogradu ''e bil promet po 384 — 385). Zaključki pa so bili v 7® Blairovem posojilu po 71 (v Beogradu po 75 denar) v delnicah PAB 157 50 (v Beogradu 177) in v delnicah Trboveljske pe 155 — 157.50.
Devize
Ljubljana Ofiotelni tečaji: London 177.40
—	180 60 Pariz 100.45 - 102.75 New York 4403 — 4463 Curih 995 - 1005. Amsterdam 2349.75 — 1387 75. Bruselj 739 — 751 Tečai na Svobodnem trj^j; London 219 38 — 222*8. Pariz 124.28 — 126.58. New Tork 5480 — 5520 Curih 1229 56 — 1239 56 Amsterdam 2905-36 — 2943.36
913 74 — 925.74.
C"rih. Beograd 10 Pariz 10.16 London 1790. New York 445.25 Bruselj 74 50 Milan 22.45 Amsterdam 237. Berlin 177, Stockholm 106.15. Oslo 101.25. Kobenhavn 85.90.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 384 — 389 6°'o begluške 60 den.. 67e dalm agrarne 58 den., 1% Blair 71 den (71). 8% Blair 81 den.: delnice: PAB 167.50 den. (167.50) Trboveljska 155 — 157.50 (155
—	157.50). šečerana Osijek 85 den., Osi-ječka ljevaonica 150 den.
Beo«?rad. Vojna škoda 384 — 385 (384
—	385). 6°'o begluške 66 den. 6% dalm. agrarne 57 den (59 - 60). 7% invest. — f93 — 9350) 1% Blair 75 den. 8"/n Blair 83 _ 84 (82). PAB 177 den (177).
Blaffv*"« tržišča
Žito
4- Chicago, 9. oktobra Začetni tečaji: pšenica: za dec 80.50. za maj 80.25, za julij 78. koruza: za maj 51 125
+ Novosadska blagovna boraa (9 t. n.) Tendenca nesprem Pšenica: baška •^kol Novi Sad in Sombor 157: gornieba-$ka '59 Slep Tisa I. 165: rž: baška 127 — 129 Oves: baški, sremski in slavonski 140
—	142 50 Ječmen: baški in sremski 64'65 kg 142.50 — 145 K°niza: baška 110 — 112: banatska 109 — 110 pariteta Indija 110 — 112. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230 - 240: »2« 210 220: »5« 190 — 200: »6« 170 do 180: >7« 145 155: »8« 117.50 do 122.50. fižol: baški sremski beli brez vreč novi 315
—	325 Otrobi: baški ln sremski 106 — 108 banatski 104 - 106
Beležke
Kosta Spasojevič umrl
V Nisu je umrl bivši dolgoletni narodni poslanec Kdota Spasojevič. Bil je odličen mož, ki se je v zadnjih letih sicer popolnoma umaknil iz politike, a je poprej spadal v prve vrste srbskega javnega življenja. Rodbina Spasojevičev je bila od nekdaj v ozkih stikih z našim kraljevskim domom in pokojni kralj Aleksander je zlasti visoko cenil Kosto Spasojeviča ter mu poklanjal prijateljsko zaupanje. Njegova smrt je vzbudila v širokih narodnih krogih obžalovanje in pokazala, kako visoke spoštovanje je pokojni užival.
Naša zvezda vodnica
Sarajevska »Jugoslovenska pošta« posveča uvodnik sedanji duševni krizi, ki je zavladala okoli nas in tudi v dušah mnogih naših ljudi po zlomu idej in ideologij, v katere so do včeraj sveto verovali milijoni in milijoni ljudi. V članku beremo:
»V teh težkih dneh, ko se rušita nebo in zemlja, moramo Jugosloveni najti svojo stalno zvezdo vodnico, ki nas bo privedla v srečnejšo bodočnost skozi vse viharje današnjih in prihodnjih dni. Po našem mnenju more biti ta zvezda vodnica samo ena misel: naš narod in naša država. Danes je lahko dvomiti v vse mogoče do včeraj neporušne vrednosti. V eni veri pa nas ne sme omajati nobena stvar in to je v veri v svobodo in dostojanstvo našega naroda in naše države. Te vere ne smejo omajati v nas še tako grenka razočaranja. Svoboda in dostojanstvo naroda in države sta dve največji dragocenosti našega življenja, brez katerih je življenje naroda brez smisla in vrednosti.«
Nacionalno delavstvo
o Jugoslovenski ideji
Glasilo narodnega delavstva »Nova pravda« objavlja z naslovom »Jugoslovenska misel« uvodnik, ki dokazuje, da nacionalno delavstvo pozorno zasleduje razvoj naših notranje-političnih prilik. Najprej opozarja članek čitatelje na prave vzroke, ki so privedli Slovence do tega, da so se oklenili v najbolj usodnih časih svoje narodne zgodovine jugoslovenske misli. O tem piše:
»Bilo je to v letih priprav za naše osvo-bojenje, ko bi nas vsak odklon na stran samoslovenske narodne suverenosti potisnil na usodni tir ločenosti od usode ostalih Jugosiovenov. Takrat smo hoteli biti za vsako ceno vključeni v jugoslovensko geopolitično in politično skupnost, ker smo se zavedali, da bomo edino tako rešili našo slovensko stvar. Ako smo si priborili nacionalno svobodo z jugoslovensko mislijo, potem moremo to svobodo ohraniti samo s to mislijo, pretvorjeno v stvarno vsebino. Samo slabiči hazardirajo s svobodo. Jugoslovenska misel je kakor drugje tudi med nami izgubila kmalu na svoji notranji vrednosti. Začeli smo jo zanemarjati kot osnovo naših državno-političnih vzorov in ciljev. Oni, ki so dali Slovencem v usodnih prevratnih dneh z jugoslovensko mislijo v roke najbolj učinkovito obrambno sredstvo, so bili pozneje proglašeni za izdajalce, opljuvani in preganjani. Jugosl o venstvo je že preživelo mnoge preizkušnje in jih še bo. Pri tem pa zmaguje in postaja stvarnost, ki se krepko brani na vse strani. Nihče med nami jugoslovenskimi nacionalisti noče, da bi jugoslovenska misel vzela Slovencem tudi najmanj od njihove samobitnosti. Jugoslovenska misel pomeni za nas Slovence predvsem nekako »rizikovno skupnost« na povečani ploskvi državnega ozemlja. Ta skupnost pa ne sme sloneti samo na zunanjih znakih, nego mora sloneti v notranjem prepričanju, utrjenem z vezmi ljubezni in simpatij. Položaj Slovencev je danes tak. da tudi potrebujejo svoj življenskl prostor, ki ga vidijo na vsem ozemlju od Triglava do Djevdjelije«.
Zaslužena pohvala
Službeni »Vojni list« objavlja v zadnji številki naredbo vojnega ministra generala Nediča, ki izreka v njej pohvalo za pogumno in požrtvovalno dejanje poročnika Djordja Jovanoviča. Pri vežbanju v metanju ročnih granat je nekemu redovu zdrsnila že užgana granata iz rok ter mu padla v rov za hrbtom. Dasi je lahko granata eksplodirala vsak hip, jo je poručnik Jovanovič naglo pograbil in vrgel daleč proč, tako da je eksplodirala izven rova. Na ta način je rešil gotove smrti vse prisotne. Vojni minister general Nedič poudarja prisebnost poročnika Jovanoviča, mu izreka zahvalo ter ga postavlja za zg^d vsem.
Volilci v senat
Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je izdal novo avtentično tolmačenje o nekaterih spornih zadevah glede aktivne volilne pravice pri volitvah v senat. Po tem tolmačenju člani banskih svetov bivše savske in primorske banovine ter zastopniki onih srezov v drugih banovinah, ki so pripadli Hrvatski, nimajo več volilne pravice Pač pa imajo volilno pravico imenovani mestni župani ter namesto razrešenih. imenovanih ali izvoljenih županov postavljeni gerenti ali vladni komisarji.
O vprašanju, kaj je z volilno pravico županov, katerim poteče funkcijska doba pred volitvami v senat, še ni bilo izdano nobeno avtentično tolmačenje. Ako tudi v bodoče ne bo, bodo o tem morala razsojati pristojna okrožna sodišča sama.
Vloga slovenske JRZ
Nedavno je bil na Jesenicah v Krekovem domu shod JRZ, ki se ga je udeležilo okrog 250 ljudi. Govoril je bivši poslanec dr. Albin Smajd. Najprej je dejal, da so nedavni dogodki mnoge izmed poslušalcev morda hudo presenetili, večino pa gotovo zadovoljili. Nato je nadaljeval:
»Bivša SLS in poznejši slovenski del JRZ z dr. Korošcem na čelu sta bila vseh 20 let edina zagovornika tiste politike, da je treba napraviti konec tako imenovanemu hrvatskemu vprašanju. Ce je hodila slovenska JRZ svoja pota in svoje usode ni vezala na Hrvatsko seljačko stranko, s tem ona in dr. Korošec nista prav nič grešila zoper slovenski program. Ker smo slovenska večinska stranka, nam je ukazovala čast, da .smo si sami izbirali svoja pota. Zato je bilo povsem naše delo, če se Slovenci danes približujemo svojemu cilju. Da je tudi v srbskem vodilnem delu zmagala misel o treh narodih, je izključna zasluga SLS in dr. Korošca. On je v prvi vrsti pripomogel, da so nastali med Srbi psihološki pogoji za to novo politiko. Nihče. čeprav je naš nasprotnik, ne bo mogel teh okolnosti zanikati. Nasprotno je potrebna hvaležnost in priznanje. Oni, ki so 11. decembra glasovali za dr. Mačka, se morajo danes vpraševati med nami: »Kje imamo mi, g. dr. Maček, vašo podporo? Kje so sedaj naše pravice, enake hrvatskim?« Ta podpora in te pravice so nam zavarovane po naših ministrih v vladi, ki jamčijo za to, da se bo prenos kompetenc tudi pri nas izvedel. Tudi kar se tiče bodoče usode JRZ. nas ni treba biti strah. V JRZ smo vstopili iz taktičnih razlogov, bili smo pa vedno in bomo SLS.«
Proti spletkarjenju na Hrvatskem
Beograjski vseučiliški profesor dr. Mi-hajlo Ilič, ki je bil eden izmed treh beograjskih strokovnjakov za. formuliranje sporazuma med dr. Mačkom in predsednikom Cvetkovičem, izdaja revijo »Napred za narod«. Uvodnik zadnje številke je posvečen političnemu položaju v banovini Hrvatski, in med drugim pravi:
»Razni znaki in tudi poročila hrvatskih listov kažejo, da je v banovini Hrvatski na delu neka podzemska propaganda, ki hoče kaliti notranji mir. Mi ne mislimo pretiravati pomena te propagande. Prav tako pa je tudi ni mogoče podcenjevati. Ce bi živeli v običajnih prilikah, bi se na take pojave pač niti ne ozirali. Ker pa živimo v resnih časih, bo treba tem pojavom posvetiti resno pozornost, tem bolj, ker smo prepričani, da hrvatske narodne mase, ki so danes prežete zdrave miselnosti o potrebi pomirjenja individualnih teženj hrvatskega naroda s solidarnimi interesi državne skupnosti, ne bodo podlegle vplivu plačanih agentov akcije, ki nosi vse znake tuje propagande. Pri tej priliki je mogoče znova ugotoviti dalekosežni pomen sklenjenega sporazuma. Prav lahko si je misliti, na kako rodovitna tla bi naletela ta pedzemska propaganda, če bi se pogajanja za sporazum razbila in če bi bili danes ločeni v dva med seboj nepomirljivo sprta tabora«.
Obsodba zaradi volilne goljufije
Pred okrožnim sodiščem v Petrovgradu je bila v soboto razprava proti učitelju Bogoljubu Kiriču, občinskemu tajniku Ve-lizaiju Rokniču in občinskemu podtajniku Radivoju Stojšinu iz Banatskega Alek-sadrova. Vsi trije so bili obtoženi zaradi goljufij pri zadnjih občinskih volitvah v Banatskem Aleksandrovu, kjer so kot člani volilne komisije pripisali listi Jovana Debiča nad 150 volilcev, ki so v resnici glasovali za listo Jovana Zvekiča. Po zaslišanju obtožencev, ki so zatrjevali, da so pravilno vodili volilne spiske, je bilo zaslišanih cela vrsta volilcev, ki so pod prisego potrdili, da so volili za opozicijsko listo Jovana Zvekiča. Vsi pa so bili vpisani v volilnem seznamu kot volilci Jovana Debiča. Na podlagi zaslišanja prič je sodišče obsodilo Rokniča in Stojšina na dva meseca zapora, dočim je učitelja Ki-riča oprostilo, ker so priče izjavile, da je kot predsednik volilne komisije pravilno narekoval zapisnikarjema Rokniču in Stojšini, kako so volile.
Odlikovani Sokoli
Beograd, 9. okt. p. Na predlog ministra za telesno vzgojo so bile odlikovane z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje zastave sokolskih žup na Cetinju, v šibeniku in Prizrenu. Nadalje so bili odlikovani z redom sv. Save 4. stopnje Josip Primožič, uradnik mestnega poglavarstva v Mariboru, Peter šumi, bančni uradnik v Ljubljani ter Edo Antosiewicz, zasebni uradnik v Ljubljani.
Smrtna žrtev teme
INSERIRA JTE V „ JUTRU4* S
Na postaji v Ivanjkovcih
Ivanjkovci, 8. oktobra
Z vlakom ob 23 09 se je v četrtek pripeljal iz Ormoža v Ivanjkovce viničar Andra Lazar. Bila je trda tema, postaja pa je brez vsake luči, kakor smo o tem svojčas v »Jutru« že razpravljali. Lazar je izpred postaje pomotoma odšel v nasprotno smer, kakor bi moral iti, in to po skladiščnem tiru v smeri proti Ljutomeru. Ko je prišel do kretnice, se je zapletel in padel. Hudo se je pobil na glavi in se je na mestu onesvestil. Nogo je imel ujeto med tračnice. Vstati ni mogel. Ležal je v hladni noči do 5 35 zjutraj, ko ga je železniško osebje našlo. O tem so obvestili tafcoj orožnike in orožniška patrulja je ukrenila potrebno, da je bil Andra Lazar prepeljan v bolnišnico v Ormožu. Uvedena je bila preiskava, pri kateri se je dognalo, da je zločin izključen. Nesreča pa se ne bi bila zgodila, če bi bila postaja v Ivanjkovcih razsvetljena. Lazar v bolnišnici ni prišel več k zavesti in je v petek ob pol 9. izdihnil. Bil je Sele 30 let star. Zapustil je vdovo, ki je tudi slabega zdravja, in 3 nepreskrbljene otročičke.
Ko smo pravkar na pričetku zimske vozne sezone, si spet dovoljujemo nekatere pripombe glede železniškega prometa v Slo
je ponoči padel in izdihnil
venskih goricah. Z voznim redom od 15. maja letos smo dobili vrsto novih vlakov, tako da jih je vozilo v Ljutomer iz Ormoža 7, proti Ormožu pa 6. Priznati moramo, da smo zdaj z železniškimi zvezami do Ormoža kakor tudi proti Murski Soboti in Gornji Radgoni dobro preskrbljeni. Nočejo pa utihniti glasovi, da bo cela vrsta vlakov ustavljena. Govori se celo, da bomo zgubili na progi Ormož—Ljutomer 3 pare vlakov. Ne zanikamo, da so nekateri vlaki tekli večkrat skoraj prazni, vendar pa moramo zahtevati, da nam nočna zveza ostane ohranjena.
če že mora biti redukcija, bi lahko žrtvovali vlaka 8722 in 8711, vsi drugi pa morajo ostati. Tu se gotovo ne sme vpo-števati le rentabilnost železniškega prometa. Ob tej progi ležita sreza Ljutomer in Murska Sobota, pa še deli srezov Dolnja Lendava in Ptuj in to je skupno okoli 150 tisoč prebivalcev, ki imajo gotovo pravice do dobrih zvez. Po dobrih 14 letih smo komaj dosegli zveze, da je mogoče priti v enem dnevu v Ljubljano in nazaj in da lahko tam še kaj opravimo. Zato pričakujemo, da bo železniška uprava upoštevala razmere prebivalstva ob tej progi.
Barikade, ki so zapirale prodiranje v Varšavo
Na levi: Dva nemška vojaka z lahko strojnico kopljeta jarek — Na desni: Vozove, ograje, pohištvo, orodje, vse so navalili sovražniku na pot.
¥ razdejani Varšavi
Očividec o grozotah vojne na Poljskem
Dopisnik United Press, ki je bil na obisku v Varšavi, poroča, da so tri četrtine poljske prestolnice v razvalinah. Ope glavni prometni cesti sta popolnoma razdejani. Niti eno okno v milijonskem mestu ni ostalo od bombardiranja celo. V tako opustošenem mestu je imel Hitler vojaško parado, ki je na njej sodelovalo 15.000 mož. Skozi zaprte ceste se je odpeljal na paradni prostor v razmeroma nepoškodovani diplomatski četrti. Parade, ki je trajala dve uri si ni ogledal noben Poljak, kajti poti do tja so bile dostopne le za nemško vojaštvo.
Ob tej priliki je imel nemški vodja z inostranimi novinarji razgovor, v katerem je med drugim dejal, da želi vsem nožem v drugih deželah, ki hočejo zapadno Evropo spremeniti v takšen kup razvalin, naj bi si ogledali, kaj vojna v resnici pomeni.
Popolnoma so razdejani zlasti notranji predeli v bližini glavne postaje, ki je bila eden izmed glavnih ciljev nemških bombnikov. Sredi cest je opaziti tu ogromne luknje, ki so jih izvrtale bombe. Mnoge hiše so se popolnoma sesule, od drugih je ostalo le notranje ogrodje. Mesto je bilo v zadnjih dneh pred predajo v naravnost pretresljivem položaju. Vsi električni m plinski vodi ter vodovodi so bili prekinjeni, živil ni bilo več. ponoči so požari razsvetljevali prestolnico kakor da je dan. Povsod je videti še ostanke poljskih obrambnih naprav. Povsod so globoki strelski jarki in pasti za tanke, za njimi pa močne barikade iz prevmjenih tramvajskih in drugih voz, vreč s peskom, tračnic in kamna iz tlaka. V predmestju Mo-kotovu je šel globok strelski jarek preko cestnega križišča, v katerem so se poljski kadeti dolgo upirali Nemcem in jim prizadejali s strojnicami velike izgube. V drugih predelih so branilci vsako poedino hišo sDremenili v trdnjavo, in tu je bilo treba zavzeti hišo za hišo, sobo za sobo, ob velikih žrtvah. .
V vojni službi
Windsorski vojvoda je v činu majorja dodeljen generalnemu štabu angleške vojske
Zunanje ministrstvo je zadela granata v streho, narodni muzej je težko poškodovan. Manj poškodb je na trgu Pilsudske-ga in mostovi preko Visle ter grad Belve-dere so ostali skoraj nepoškodovani. Varšavsko prebivalstvo se sedaj polagoma vrača in stiče za svojo lastjo. Pred neko kantino hitlerjevskega socialnega skrbstva stoje dolge vrste žensk, da sprejmejo malo juhe in kruha kajti trgovine so še vse zaprte. Ko se je začelo odhajanje poljskih čet so ljudje trgovine plenili, kar je položaj še poslabšalo. Poljske oblasti so same naprosile nemške čete, naj bi svoje vkorakanje pospešile, da bi mesto obvarovale nadaljnjega opustošenja.
Poroka med
Nenavadno poroko so imeli te dni na francosko-belgijski meji v bližini Tourcoin-ga. 21-letni ženin Pierre Delespeaux pripada neki francoski letalski četi, zaročenka, 20-letna Marija Catoin, pa je bila Belgijka. Poroka se je izvršila ob navzočnosti smehljajočih se orožnikov in carinskih uradnikov, med dvema mejnima koloma. Po obredu je mlada ga. Delespeauxova, ki je postala po njem francoska državljanka, smela stopiti preko meje in slediti svojemu mlademu možu.
Švicarski list na Slovaškem prepovedan
Slovaški notranji minister je prepovedal uvoz »Neue Ziiricher Zeitung« na slovaško državno ozemlje.
Leteče bolnišnica
Prevažanje hudo ranjenih z bojišča v zaledje
Kako je padla Varšava
Odhod vojaštva — Beda med civilnim prebivalstvom
Dopisnik nemškega lista »Kolnische Zeitung« je prošli teden prisostvoval nočni predaji varšavskih čet na zapadu poljske prestolnice in poroča o tem naslednje podrobnosti:
Sprva so prihajale le poedine čete in čepi av je bil odhod iz Varšave določen za 20. uro, je mnogo vojakov že popoldne ušlo iz mesta. Med njimi se je pojavil oddelek mladeničev, skoraj še dečkov šolarjev iz zapadnih poljskih pokrajin, ki so bili na počitniškem potovanju v Varšavi, kjer jih je presenetila vojna. Vtaknili so jih v uniformo in jim veleli, naj se borijo.
V pozni večerni uri so se v daljavi zabli-skali žarometi avtomobilov. Eden izmed voz se je hitro približal nemški črti. Iz njega je stopil poljski stotnik, se javil šefu nemškega generalnega štaba in naznanil prihod cele divizije. Kmalu potem, ko se je oddaljil, je prispela kolona avtomobilov. Iz njih je stopila skupina poljskih častnikov, med njimi neki polkovnik, ki se je predstavil kot divizijski poveljnik. V vljudnem, čeprav udržanem pogovoru je povedal, da prihajajo njegovi polki le polagoma kajti varšavske ceste so zatrpane. Čete ki se jim poti križajo, otežujejo odhod, vojaki pa so tudi vsi izčrpani. Poedine prihajajoče stotnije so začeli potem zbirati. Nemške straže so jih spraševale po orožju in strelivu. Tudi plinske maske in kompase so jim pobirale. Eden izmed vojakov je imel
v resnici še pištolo v žepu svojega p ašča. Mnogi med njimi so bih iz Torunja Bid-gošča in Grudziaza.
»Kako je v Varšavi?« so vpraševali Nemci. »V Varšavi ni dobro,« se je glasil stereotipni odgovor. Nemške granate so razbile vojašnice, zrušile položaje, uničevale baterije. Toda bombe iz zraka so bile še hujše. Ujeti vojaki niso imeli nobene hrane, le cigarete so jih ogrevale. V ozadju so bih požari. Med razvalinami razstreljene opekarne so iskali begunci, možje, ženske in otroci zavetja pred mrzlim jesenskim vetrom. Strašna je bila videti beda teh ljudi.
Še vedno so prihajali poedini oddelki, divizije pa še ni bilo. Šele pozno ponoči so otvorile nje prihod kolone avtomobilov, nato pešcev. Pehota je prihajala v četve-rostopih. Oči so zrle utrujeno v daljavo. Tu in tam se je kdo medlo nasmehnil. Bfl je vesel, da je konec vojne. Mnogi so spraševali, kako je pri njih doma m so imenovali kraje, ki jih je vojna spremenila v razvaline.
Kolone avtomobilov, konjske vprege, poljske kuhinje. Na njih sedežih čepijo zlomljeni, izčrpani možje. In spet pehota in spet topništvo brez topov, brez orožja in obrambe. Kilometre daleč se vleče ta premagani sprevod po cesti, tisoči pa bodo šele prispeli. Pohod ujete poljske vojske spremljajo nemški oklopni vozovi.
»Leteči lazareti« so najmodernejši in najhitrejši prevozni pripomoček današnjih sa-nitetskih formacij. Prevažanje ranjencev po zraku s fronte v zaledje je sicer že staro. Holandski vojaški kirurgi so že pred mnogimi desetletji poskušali prevažati ranjence z baloni. A ta ideja sedaj seveda v zvezi z letali, je doživela svojo pravo izpolnitev šele ob koncu svetovne vojne, pozneje pa v abesinski in španski vojni. Marsikateri ranjenec je ostal živ samo po zaslugi leteče sanitetske službe, marsikatere rane ne bi prenesle prevoza do slabih cestah. Leteči lazareti so namenjeni v prvi vrsti prevažanju hudo ranjenih, ki potrebujejo posebne pomoči, kakršne jim v laza-retih ob fronti ne morejo nuditi. Sem spadajo streli v glavo, poškodbe čeljusti, stre-
li v prsa in trebuh. Že sam občutek, da te spravljajo po najhitrejši poti iz nevarnega pasu, ima močan vpliv na duševnost in ta vpliv ima ugodne učinke na zdravljenje.
Notranjost lazaretnega letala se ne razlikuje mnogo od notranjosti kakšnega voza v lazaretnem vlaku. Letalo sprejme običajno osem ležečih pacientov. Sanitetsko moštvo jim je stalno na razpolago. Nasproti vhoda je majhna miza z umivalnikom in obvezili. Operacije se med poletom seveda ne dogajajo, če pa potrebuje ta ali oni ranjenec novih obvez, to lahko brez nadaljnjega izvršijo, kajti letalo se običajno ne stresa mnogo. Poleg težko ranjenih ima še nekoliko lažje ranjenih, ki sedijo na klopi, možnost prevoza v zaledje.
Noč v ledenici
Samo gibanje je ohranilo pomotoma zaprtega pri
življenju
Dve uspeli potovanji
V šestnajstih dnevih okoli sveta
Pred kratkim so pisali o dveh modernih junakih po znanem romanu Julesa Verna. Potovanje okrog sveta sta hotela opraviti v rekordnem času, pri tem pa sta hotela uporabljati samo letala obstoječih zračnih prog. torej nobenih posebnih letal.
Obe potovanji okrog sveta na ta način sta popolnoma uspeli. Gospa Clara Adam-sova iz New Yorka je opravila svojo stvar v 16 dneh, 19 urah in 4 minutah. Iz New Yorka v Marseille je letela z »Dixie Clip-perjem«, iz Marseilla v Hongkong je upo-
Kolera na dveh
japonskih ladjah
Agencija Domei poroča, da so na japonskih parnikih »Haruna Maru« in »Katori Maru«, ki sta prispela v Kobe iz Šanghaja oziroma Hongkonga ugotovili šest nosilcev bacilov kolere. Ladji so dali v karanteno, ker je pa mnogo potnikov že odšlo na kopno, se policija sedaj trudi, da jih preišče in jih spravi k zdravniški preiskavi.
Razdejanje v poljski vojni
Most čez Vislo pri Dirsavi, ki je bil porušen nedaleč od Gdanska
rabila redno prometno progo družbe Im-perial Airways, potovanje čez Tihi ocean je dovršila spet s »Clipperjem«, a polet preko Zedinjenih držav je dokončala z letalom družbe United Air Line.
Nje rojak Norman Lee je opravil potovanje v obratni smeri v nekaj več nego 20 dneh. Bilo pa je to potovanje tudi težje, kajti zveze od vzhoda proti zapadu so neugodnejše.
Uspehi in telesna teža
Ameriški industrijski raziskovalni zavod je zbral podatke o telesni teži neštevilnih uspešnih podjetnikov po Zedinjenih državah in je pri tem ugotovil, da so ti možje z majhnimi izjemami lepo okroglih oblik. Med tem ko so vitkejši ljudje po mnenju navedenega zavoda pripravni za profesorje, inženjerje, organizatorje in sposobne nameščence, so »proporcioniranci« poklicani, da postanejo podjetniki.
Baje znajo bolje voditi pogajanja in zbujati zaupanje, obvladujejo se bolje in niso tako podrejeni nihanju v svojih temperamentih. Zavod seveda ne omenja, dali so bili ti uspešni podjetniki lepo okrogli že tedaj, preden so postali milijonarji. aU pa je njih okroglost le logična poslcdica njih ugodnega gmotnega položaja.
Mister W. Martin, nameščenec neke tovarne za izdelovanje ledu v Los Angelesu je stopil pred nekoliko večeri po opravku v veliko ledcnico in vratar ga je po pomoti zaprl vanjo. Klicev na pomoč ni slišal nihče, beg iz ledene ječe in vsaka zveza z zunanjim svetom je bila nemogoča. Martin je dobro vedel, kakšen silen mraz bo nastal ponoči v tem prostoru, in vedel je, da ga čaka neizbežna smrt, če v teh okoliščinah sede ali celo zaspi.
Domislil se je, da bo mogel uiti smrti samo z neprestanim gibanjem. Ne da bi se ustavil, je začel zato prenašati velike led-
ne klade iz kota v kot. Ta napor je obdržal njegovo kri v gibanju in bili so celo trenutki, ko mu je bilo tako vroče, da se je potil. Seveda je bil popolnoma izčrpan in res blizu smrti, ko so se ob 5 zjutraj spet odprla vrata ledenice in so ga presenečeni delavci rešili iz njegovega obupnega položaja.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Mina za vojno na morju
Takšnih min se poslužujejo v borbi na morju. Paličice na mini imajo zelo občutljive kapice; kadar se jih dotakne ladja, eksplodirajo in poženejo ladjo v zrak
Volga spreminja tek
Agencija Tass, poroča, da je Volga začela menjavati strugo pri Ugliču. Prvi del hidravličnih naprav v tem ozemlju je že dogotovljen do kraja. Od spomladi dalje bodo ladje plule po Volgi od Moskve do Ugliča.
Španci odhajajo iz Francije
»Corrriere della Sera« poroča, da je francoska vlada sklenila repatriirati vse španske begunce, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Španci odhajajo v trumah nazaj v Španijo.
Letonska
Največja in najbogatejša državica v Baltiku
Največja in najbogatejša med baltiškimi državicami, o kateri se je zadnji teden veliko pisalo v svetovnem časopisju je Letonska, dežela s 65.791 kv. km površine.
Letonski kraji so pripadli po delitvi Poljske 1. 1795 Rusiji, a tudi čas med svetovno vojno in še pozneje, t. j. deba od 1. 1915 do 1920 je bila polna borb za samostojnost te dežele. Dva milijona Leton-cev se je borilo proti Nemčiji, ker so Nemci -hoteli napraviti iz njih dežele Vojvodino Kurland kateri naj b: vladal' princi Hohenzollernci. Po drugi strani je borba Letoncev veljala Rus5 i. ki je hotela takisto podjarmit' rri!»> ri?ž ?o T-otrvsk'1 je Vila ,1a tr, nnč n	''v-
nemškim in ruskim, isa^o-cU so.&e Le- i
tonci zvezah s Poljaki. Z njihovo pomočjo so pregnali Ruse* Nemce pa so nato premagali letonski polki. L. 1921. so zavezniki priznali samostojnost Letonske.
Letonska je dežela petsto rek in mnogih jezer. Njeno prebivalstvo se bavi pretežno s poljedelstvom. Oborožena moč državice je pičla. Znaša jedva 60 tisoč vojakov in ženski pomožni zbor, ki šteje 10 tisoč žensk. Letonska vlada ima dve podmornici in dvajset letal. Da se s temi sredstvi ne more upirati kakšni veliki invaziji, leži na dlani.
G'avno mesto Letonske je Riga. ki ima orbližno 400 tisoč prebivalcev. Libava, ki c	ria-"češče imenuje, ima kak-
^aJi 60 tisoč ljudi.
ANEKDOTA
Hudobni jezik je spravil Voltaira v pro-slulo Bastiljo. Tam mu ni šlo baš slabo, Smel je sprejemati obiske, imel je svojega služabnika, jedel je pri guvernerjevi mizi in kralj mu je določil podporo 400 tolarjev.
Nekega dne mu je dal kralj sporočiti, da ga je pripravljen še naprej podpirati z denarjem. Voltaire mu je odpisal: »Zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu za prijaznost, s katero se hočete še nadalje zanimati za mojo oskrbo, vendar Vas prosim, da skrb za stanovanje prepustite meni samemu.«
VSAK DAN ENA
»Kaj sta ti dve dami sestri?« »Nista, obiskujeta pa isti zavod za lepo« tičenje.«	(»Vart Hem«),
Kulturni pregled
Po premieri v ljubljanski drami
Kozarec vode
Ta veseloigra E. Scriba, grosista v fran-vadevillski proizvodnji prve polovice 19. stoletja, je skoraj edina med množico njegovih del rešila pisateljevo ime pred pozabo. »Kozarec vode« se drži kar trdovratno v repertoarju evropskih gledališč in lahko po sezonskih uspehih prerokujemo, da se bo čez desetletje zopet vrnil na isti oder. Tudi za Ljubljano velja ta izkušnja. Njegov sedanji režiser šest piše v Gledališkem listu, da je v »Kozarcu vode« nastopil Borštnik že na čitalniških deskah, po prevratu je pa triumfiral v Bol-linbroku Putjata.
Scribe, pravi P. Millequant, nima ne psihologije, ne stila, ima pa izreden čut za teatrsko tehniko: redko kdo ume tako kakor on intrigo zaplesti in razplesti. Prav zares. V »Kozarcu vode« je pokazal to v obliki, ki je z njo prekosil samega sebe in si zagotovil skoraj da trajno mesto med mnogo nadarjenejšimi, bolj iznajdljivimi in boli duhovitimi komediografi. »Kozarec vode« je preživel stoletje, kar je starost, ki dopušča delu pogojno nesmrtnost. Te veseloigre se bodo vedno lotevali stremljivi režiserji in dobri igralci, saj jih ni mnogo te baže, ki bi imele tako hvaležne vloge, kakor jih ima »Kozarec vode«. Pražnje iz-likana, vešče izbrušena, izrazito teatrska stvaritev: površinska, brez globljih posegov v problematiko človeka, časa in okolja, toda na vsej površini bleščeča, vabljiva, skoraj šarmantna.
Pisati o Scribovem komadu, razčlenjati njegovo vsebino, iskati njegovih globin — to bi bilo odveč, tu bolj odveč kakor pri prenekateri drugi veseloigri: vse je narejeno s tako teatrsko veščino, vse se razpleta tako gladko, da ne ostaja za jedrom te igre niti sled kakšne lupine. Gledalec z lahkoto sprejema, uživa, se zabava. Tu in tam so rozine političnega značaja, ki jih s slastjo sprejema tudi današnji gledališki gost. Nekdanja pikanterija (ljubezen kraljice!) danes sicer ne užiga, zato pa je sodobnik tem bolj zvedav za večno človeško ozadje premnogih kriz in političnih preobratov in nekatere opazke se zde tako aktualne, da pomisliš na igralčevo interpolacijo.
Tudi te igre se je polastil g. prof. Osip Šest in jo stilno zvesto pripravil; dal ji je brez posebnega eksperimentiranja z no-votarijami in režiserskimi »osvežitvami« vse, kar zahteva, predvsem odrsko nobleso, obenem s pompoznim dekorjem kostumov in ceremonialnih družabnih navad. V enakem tradicionalnem duhu je urejena insce-nacija g. ing. F ran z a.
Angleško kraljico Ano je igrala ga N a-blocka; lik dobrodušne in omahljive kraljice, ki se v svojih nevarnih letih zaljubi v mladega Mashama, je kazal v njeni igri močno igralsko tehniko, vendar mu je nekoliko nedostajalo umetniške značilnosti, tistega, kar gledalca najgloblje zagrabi. takisto se zdi, da ge Mariji Veri ni nič preveč »ležala« vloga dvorne intrigant-ke vojvodinje Marlborough: v igri, ki je bila v svojih izraznih formah brezhibna, je bilo po piščevem občutju premalo notranjega odnosa med igralko in odrsko osebo: človek bi liku te vojvodinje, ki si tudi hoče privoščiti pustolovstvo nekam pozne ljubezni, prisojal več temperamenta in vsaj malo koketerije. Zato pa je bil tudi to pot na višku svoje igralske stvarjalnosti gosp. L e v a r kot vicomte Bollingbroke. Prepričevalno, s polnim registrom svojih sposobnosti, je ustvaril in v vseh situacijah ohranil na višini odrski lik tega nesmrtnega političnega tipa, duhovitega intriganta, ki ve, kako se na dvoru kraljice Ane (in še marsikdaj v zgodovini) zopet osvaja izgubljena ministrska pozicija in ki s svojo zvijačnostjo, duhaprisotnostjo in vztrajnostjo pripravi omahljivo kraljico do odločnega preloma z Bollingbrokovo, največjo nasprot niCO — vojvodinjo. Prav tako se je izkazal g. J a n v odrski podobi mladega praporščaka in poznejšega gardnega kapetana Mashama: mož, ki je svojo mladost ujel v spletke dveh najvplivnejših žena svoje domovine, se odlično in prikupno, z mladostnim vzgonom in vojaškim pogumom pre-tolče skozi vse zapletljaje in doseže veliko zmago srca in korajže. Gdč. A. L e v a r-j e v a je prepričevalno igrala naivno Abi-gailo in ji dala poleg preprostosti in naivnosti tudi tisto vedro toplino in neposrednost, ki tolikaj kontrastirata izumetničenemu dvornemu okolju. Te nosilne vloge, na katerih sloni razgibano dejanje, sta podprla še gg. B r e z i g a r kot francoski poslanik markiz Torcy in Presetnik kot kraljičin komornik Thompson.
Pozornemu gledališkemu gostu pa po predstavi, ki je sicer imela na vsej črti lep uspeh, ni ostalo skoraj nič snovi za razmišljanje. Ali je kakšen »kozarec vode« tudi za premnogimi današnjimi dogodki visoke politike, kjer odločitev zopet tolikokrat zavisi od človeškega razpoloženja posameznih vodilnih oseb, in v čem bi bil današnji »kozarec vode«, to je edina zastavica. ki jo je mogla dati gledališkemu gostu Scribova veseloigra. Kdo naj jo zagreši ?	—o.
Pismo iz Prage
Sveti Vaclav in Praga
To leto so Čehi slavili praznik patrona češke dežele posebno slovesno. Vršila so se predavanja, proslave, koncerti, prirejena je bila v času od 23.—27. septembra v dvorani Občinskega doma razstava »Sveti Vaclav in Praga«, čeprav še niso zaprli razstav »Obličje Prage« in »Chodsko«, je bil obisk te nove razstave takoj po otvoritvi izredno številen.
Razstava je imela nalogo, pokazati ozke vezi med zaslužnim knezom češke dežele sv. Vaclavom, ki je — kakor znano — vladal pred tisoč leti in ki ga je 1.929 ubil njegov brat Boleslav v cerkvi v Mali Bo-lesiavi, in med Prago, ter tako osvetliti tok češke zgodovine od najstarejših dni do danes. Poudariti je treba, da je razstava prav v tem pogledu lepo uspela in nudila pregledno celoto, čeprav so bile vsaka doba, vsaka umetnostna smer, vsako kulturno gibanje ločene in posebej prikazane. Zbrane so bile vse značilnejše listine, slike, pisma, spomini na proslave tega češkega narodnega svetnika. Izmed fotografij poslopij, cerkva in spomenikov, ki krase Prago, so posebno uspeli posnetki Myslbeko-vega spomenika sv. Vaclavu na Vaclav-skem trgu in cerkve sv. Vaclava na Vino-hradih, ki jo je zgradil Gočar. Za nas Jugoslovane je posebno zanimivo, da je bil prva spis, v katerem so podatki o sv. Vaclavu, spisani v glagolici: pač najboljši dokaz, v koliki meri je bil češki narod v tistih časih pod vplivom cirilo-metodijske ideje in vzhodne cerkve ter da se je šele pozneje odločil za rimsko cerkev in zapadno kulturo. Tradicije sv. Vaclava, njegov duh in njegova ljubezen do češkega naroda so navdahnile premnoge pripovednike, pesnike in likovne umetnike češkega naroda, o čemer jasno pričuje razstava sama in kar je ob otvoritvi posebej poudaril praški primator: da je današnja Praga podaljšanje stare Prage in da je tudi dandanes vsakemu Čehu svet spomin na kneza-svet-nika, h kateremu pošilja staro molitev: Ne daj, da poginemo mi ln ne bodoči!. . .
Trije nagrajeni češki romani
češki odbor mednarodnega natečaja, ki s posredovanjem založništva James Pin-ker et Comp. v Londonu razpisuje nagrado v višini dva in pol milijona din za najboljši roman, je letos izbral in nagradil tri ro-mane in sicer: »Največji Pierrot, Debu-rean«, delo Františka Kožika, Zdenka Nč-mečka »Hudič govori španski« in dr. Milana Fabra »Nemirna meja«. Na prvem mestu je Kožikov roman, ki je bil v angleškem prevodu poslan v London, kjer bodo čez nekaj tednov odločili, kdo bo prejel to svetovno nagrado. V češkem odboru so bili pesnik Josef Hora, univ. prof. dr. Jan Mukafovsky in univ. prof. dr. Jan Albert. V celem je češki odbor prejel 144 novih romanov, ki so bili kajpak predloženi anonimno.
Roman »Največji Pierrot, De-bu r e a u« je iz peresa mladega, a že znanega češkega književnika Františka Kožika iz Ogrskega Broda. Je to življenjepis slavnega francoskega igralca, sina češkega očeta in francoske matere, po kateri je tudi sprejel ime Dubereau. Kožik nam prikazuje v svojem romanu življenje češkega vojaka Jana Raspera DvoMka, ki ga. usoda vrže v Nemčijo, v Italijo in na Balkan, dokler ne sklene svojega življenja v Franciji. Glavni junak romana je njegov sin Debureau, njegova umetniška kariera in slava, njegovega prijateljstva z najbolj znanimi umetniki tistega časa: z George Sandovo, z Victorjem Hugojem, Balzacom, Mussetom in mnogimi drugimi pomenlji-
vimi možmi in ženami. Njegov grob je na znanem pariškem pokopališču Pere La-chaise.
Tudi drugi nagrajeni roman »H u d i č govori španski«, spis bivšega češkega poslanika v Španiji Zdenka N č m e -č k a, je neka vrsta življenjepisnega romana. Obravnava namreč življenje Čeha, ki živi v Španiji, prežet z željo, da bi dognal, kje je resnica v španski državljanski vojni. Tako postane češki slikar Miloslav Raušer, ki potuje preko Pirenejev in na to vas za vasjo po Španiji, neka vrsta sodobnega don Kihota Raušerjeva opazovanja o spoprijemu svetovnih nazorov, za katere se tu bojujejo, njegovo prijateljstvo z nekim slavnim pravnikom in s pesnikom v Barceloni, njihovi razgovori in debate, vse to stori knjigo posebno mikavno in vprav zgodovinski pomenljivo.
Povsem neznan je bil doslej tretji no-sitelj češke nagrade, pisec romana »N e-mirna meja« dr. Miloslav F a b e r Prizorišče dogajanja tega romana je Daljni vzhod: Rusija, Sibirija, Kitajska. Poglavitni vir so bili pisatelju doživljaji njegovega očeta, ki je bil v Rusiji pivar in je tam doživel svetovno vojno. Mnogo zanimivejši pa so tu vojaški in politični dogodki, ki so se ob tem času odigravali v raznih krajih Azije. Dr. Faber je izjavil, da je njegov spis začetek serije romanov z Daljnega vhoda. — češki odbor za najboljši roman je proglasil, da imajo vsi trije omenjeni romani velike umetniške kvalitete po vsebini kakor tudi po obdelavi.
Dr. Julka Chlapec-Gjorgjevič
Španska publikacija o Slovencih
Iz Argentinije smo prejeli v Buenos Airesu izhajajoči slovenski nabožni list »Duhovno življenje« (Vida espiritual), ki je izdal septembrsko številko v španskem jeziku in jo posvetil informacijam o stari domovini. Uvodni članek »Slovenci in Slovenija« vsebuje splošne podatke o našem ozemlju in prebivalstvu (s sliko), p. Ga-spar Caiiada pripoveduje o župniji sv. Ines in njeni slovenski cerkveni občini, nadaljnji članek nas seznanja, kje bivajo in s čim se bavijo naši argentinski rojaki; so v večjem številu zaposleni pri stavbenih podjetjih, mnoge naše ženske so služkinje v Buenos Airesu, kjer so, kakor tu čitamo, na dobrem glasu; po večini pa so naši rojaki preprosti delavci v vseh mogočih delovnih panogah. Večina Slovencev v Argentini poteka iz Julijske Benečije in so večkrat v zadregi, kako naj označujejo svojo narodnost, ker jih oblasti kot italijanske državljane štejejo med Italijane; nekateri še hočejo biti stari Avstrijci.
Vrsto prevodov iz slovenske literature začenja riman španski prevod Prešernovega soneta Vrbi, ki je tem zanimivejši, ker je za prevajalca soneta označen poslanik Kube v naši prestolnici, Sr. Ramiro Her-nandez Portela. Poleg prejšnjega ameriškega poslanika Princa je to že drugi beograjski tuji diplomat, ki se zanima za slovenski jezik in poezijo. Naj iz njegovega, kolikor smemo soditi, gladko tekočega prevoda Prešernovega soneta citiramo-onim, ki jih zanima zvok domače pesmi v španskem jeziku, prva dva verza: »Verba, feliz aldea, caro rinečn nativo — que Guar-das la dulzura de la časa paterna ...« Iz spisov prirodoislovca in pripovednika Frana Erjavca je prevedena »Sveta noč na Kranjskem« (prevel Miguel Naglič), poseben članek pa seznanja španskega čita-telja z našo širšo domovino Jugoslavijo. Francisco Kraševec je prispeval članek o slovenskih apostolih sv. Cirilu in Metodu,
iz spisa prof. dr. Antona Melika pa je Miguel Naglič prevedel poglavje o naselitvi južnih Slovanov. Vida Kjuder je prispevala prevod Levstikovega »Martina Krpana«, iz Cankarja pa je prevedena črtica, ki ima v španščini naslov: »Ko sem bil ministrant«. Cankar je tu označen kot največji' slovenski pripovednik, številka je okrašena z nekaterimi značilnimi ilustracijami, med drugim s sliko Bleda in z lesorezom Simona Gregorčiča, »enega največjih bardov svojega naroda, čigar pesmi izražajo vsakomur narodno Čustvovanje«.	—o.
Zapiski
IN MARG1NE NOVE RAZSTAVE
V nedeljo dopoldne je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava dvanaj-storice mladih umetnikov, članov Kluba neodvisnih. Slikarji, kiparji in grafiki so razstavili okrog sto del in napolnili z njimi vse prostore našega tradicionalnega razstavišča Začetek razstave je privabil nenavadno številno občinstvo iz vseh krogov ljubljanske kulturne družbe, a prevladovali so likovni umetniki in književniki. Bil je etrevue, kakršnih v Ljubljani pogrešamo: sestanek vseh, ki sedanjemu težkemu, neprijaznemu času navkljub izpovedujejo vero v kulturo, v umetnost, v pomen duhovnih stvaritev, v življenjski smisel resnice, lepote in kulta človeškega dostojanstva, ki je najlepše izražen v umetnostnih delih.
Tako je na mah nastalo na razstavišču tisto duhovno ozračje, ki vzbuja vero in pogum. Nedvomno je k temu pripomogel tudi značaj razstave. Brez propagandnega bobnenja, brez zasedanja učenih žirij in vseh drugih priprav smo dobili razstavo ta-
ke umetniške sile in pomembnosti, da ie nekaj časa nismo imeli nič podobnega. Razstava Kluba neodvisnih je vzbudila presenečenje, skoraj bi rekli: majhno senzacijo. Kakor da je oster dih naših težkih dni odpihal vse, kar je slabotnega, ne-donošenega, zgolj zaradi eksperimenta ustvarjenega; kakor da so se duhovne oči na mah zjasnile in izostrile ter odkrile nov vir umetnostnega življenja, lepote in poezije. S svojimi novimi, tudi umetniško svežimi barvami, dozorelimi oblikami, prikupnimi motivi, z vsem svojim značajem in nekim mladostno os\ajajočim tonom, ki preveva do malega vsa razstavljena dela, pomeni sedanja razstava Kluba mladih novo uvel javijenje naše moderne umetnosti, obenem pa njeno tesnejše približevanje življenju. Prav zaradi tega zapušča tako globok in tako prikupen vtis v vsakem, ki si jo je ogledal brez predsodkov in ki je mogel občutiti v nji nekaj svežega in poživljajočega. Ta razstava pomeni končno zmago mladih in njih uvrstitev k umetniško pomenljivim generacijam v slovenski upodabljajoči kulturi.	— o.
Beograjske umetniške nagrade. Akademija sedmih umetnosti v Beogradu je te dni podelila svoje nagrade. Prvo nagrado, ki jo je ustanovil znani založnik Kohn in ki znaša 10.000 din, je prejel za vse svoje dosedanje delo Sima Pandurovič, eden najboljših pesnikov predvojne generacije, drugo v znesku 5.000 din so priznali Dušanu Gjuroviču za roman »Dukljanska zemlja«, tretjo Borisavu Blagojeviču za knjigo »Zakonik Cara Dušana« in četrto igralki Mili Veličkovič za vlogo v igri Joakima Vu-jiča.
SPORI
Med dogodki jpretekle nedelje
še nekaj o podsaveznem prvenstvu
Kakor je pisalo že ponedeljsko »Jutro«, nam v teku nedelje kljub bližini prizorišča ni bilo mogoče ugotoviti rezultata četrte prvenstvene tekme I. razreda v ljubljanski skupini, in sicer one, ki sta jo igrala Hermes in Disk na domžalskih tleh. Zato objavljamo danes kratko o njej naslednje:
Hermes—Disk 5:1 (1:1)
Domžalsko igrišče za gostujoča moštva ni posebno lahko in se tudi Hermežanom minulo nedeljo ni obetalo nič dobrega. Ker pa so to pot zaigrali z velikim elanom in predvedli dobro premišljeno nizko igro, so nasprotnika — posebno v drugem polčasu — kar povozili. Kakor se vidi, prihaja Hermes spet v staro dobro formo, pri čemer ga je do zdaj močno ovirala okoliščina, da je bil brez pravega igrišča in pravega treninga. To nedeljo so vse njegove formacije delale izborno, vsekakor pa je bil najboljši srednji napadalec, ki si je sam privoščil kar štiri gole. če bi bil teren kakor je treba, bi bil izid tega srečanja lahko še izdatnejši v Hermesovo korist. To igrišče v Domžalah, na katerem je zdaj hribov in dolin kakor na vsakem travniku, bi bilo treba čim prej izravnati in urediti, kar bi bilo predvsem v korist tudi domačemu moštvu. Domžalčani so se v začetku igre nekoliko preveč razgreli, pa jim je potem zmanjkalo sape. Borbeni so, to jim je treba priznati, toda manjka jim še zmerom tehnike in sistema v igri.
Z občinstvom v Domžalah je tudi drugače kakor drugod... Publika seveda ni bila zadovoljna s sodnikom g. čamernikom, ki je precej pazil na preostro igro ljubljanskih igralcev. Začela je burno protestirati in tudi groziti, nazadnje pa je letelo tudi kamenje. Le strogemu sodnikovemu nastopu in discipliniranosti ljubljanskih igralcev se je treba zahvaliti, da ni bilo kaj hujšega.	—en
Zdaj, ko so »srečno zbrani vsi rezultati Dretekle nedelje iz I. razreda v vsem območju LNP, lahko objavimo tudi prvenstvene tabele, ki bodo topot držale 14 dni, ker bodo v nedeljo 15. t. m. prvenstvene tekme nadomestile tekme za pokal LNP. V številkah je torej stanje podsaveznega prvenstva takole:
Ljubljanska skupina
Mars	6	6	0	0	16 :7	12
Bratstvo	6	4	0	2	24:15	8
Kranj	6	3	2	1	17:12	8
Jadran	6	2	1	3	14:13	5
Disk	6	2	1	3	17:21	5
Hermes	6	2	0	4	15:14	4
Reka	6	1	2	3	9:14	4
Svoboda	6	0	2	4	6:22	2
	Celjska skupina					
Olimp	3	2	1	0	5: 1	5
Amater	3	2	1	0	9: 2	5
Hrastnik	3	1	0	2	4: 5	2
Celje	2	1	0	1	4: 6	2
Atletik	3	0	0	3	2:10	0
	Mariborska	skupina				
železničar	4	3	1	0	7: 4	7
ČSK	4	3	0	1	10: 7	6
Rapid	4	2	0	2	6: 4	4
Maribor	5	2	0	3	11: 7	4
Mura	5	1	1	3	6: 9	3
Gradjanski	4	0	2	2	5:14	2
						
Nekatere podrobnosti iz srbske lige
V	stari ali nacionalni — ali po najnovejšem tudi srbski — ligi so preteklo nedeljo odigrali štiri tekme in z njimi zaključili IV. kolo jesenskega tekmovanja- Podrobne rezultate smo že objavili, po njih so mogU čitatelji videti, da sta BSK in Bat'a spravila vsak po dve točki, za senzacijo pa sta to nedeljo poskrbela Jugoslavija in Zemun, ki sta morala po eno točko odstopiti nasprotnikoma. Za Zemun velja to v obratnem smislu, ker je to sploh prva točka, ki jo je dobil v letošnji jeseni. Zaradi pregleda, kako se kandidati te lige prerivajo med seboj, objavljamo v naslednjem še njihovo tabelo:
Jugoslavija	4	3 1 0	10: 3	7
Slavija (S)	4	3 0 1	13: 4	6
BSK	4	3 0 1	16: 6	6
Bat'a	4	2 11	9: 5	5
Jedinstvo	4	2 11	9: 8	5
Gradjanski (S)	4	202	8:10	4
2AK	4	10 3	10:12	2
Vojvodina	4	0 S 2	7:13	2
Bask	4	0 2 2	3: 7	2
Zemun	4	0 1 3	3:20	1
Naša postava proti Nemčiji
Na sobotni seji Vrhovnega nogometnega saveza je bila določena sestava naše reprezentance, ki bo prihodnjo nedeljo v Zagrebu nastopila proti Nemčiji. Savezni kapetan Simonovič je v glavnem sprejel predlog, ki ga je glede nje stavil kapetan Hrvatskega nogometnega saveza Jožo Jakopič in izvedel v predlagani enajstorici samo dve spremembi, tako da je zdaj za nastop proti Nemčiji dokončno določeno naslednje moštvo:
G laser, Beloševič, Matošič, Manola, Jaz-binšek, Lechner, Medarič, Hitrec, Lešnik, Antolkovič, Perlič.
Kot rezerve so bili odrejeni: Lovrič, Kon-stantinovič, Pukšec in Aca Petrovič. Igralci zagrebških klubov, ki so določeni v reprezentanco, bodo imeli jutri v Zagrebu oster trening. Na tekmi z Nemčijo, za katero se v Zagrebu pripravljajo ob splošnem navdušenju — tudi pri nas v Ljubljani bo najbrže marsikdo ta dan porabil priliko za ogled dobre tekme — bo naš VNS zastopal njegov predsednik dr. Andrejevič z nekaterimi vodilnimi funkcionarji.
V	nedeljo dopoldne so v Beogradu kljub hudemu nalivu absolvirali ženski atletski dvoboj med Beogradom in Zagrebom, v katerem so precej tesno zmagale zastopnice Zagreba s 37:34 točkam. Najboljši rezultati so bili v posameznih disciplinah naslednji: 100 m: Miloševič (B) 14.4, skok v višino: Neferovič (Z) 1.31, krogla: ista 10 36 disk: ista 33.73, skok v daljino: Karpati (B) 4.57 in štafeta 4X100 m Beograd 57.8.
Teniško prvenstvo Kalifornije, v katerem sodelujejo — kakor znano — tudi naši mušketirji s Punčecem na čelu, se je končalo z zmago Avstralca Bromwicha. V finalu sta se srečala Bromwich, ki je v pol-finalu premagal svetovnega prvaka Američana Riggsa s 6:4, 6:4, 0:6, 6:3, in Ju-gosloven Punčec, ki je izločil drugega odličnega Avstralca Quista po petih setih 6:4, 3:6. 6:3. 2:6, 6:4. V finalu se je torej Bromvich revanširal Punčecu za poraz v tekmah za Davisov pokal in zmagal v štirih setlh 4:6. 6:0. 6:2, 6:4.
INSERIRA JTE V „ JUTRU"!
Dirkači proučujejo Večno pot
Samo Se nekaj dni je do velike motociklistične dirke
Krasno jesensko popoldne je izvabilo tudi naše dirkače na Večno pot zaradi proučevanja in spoznavanja terena, ki f>° v ne" deljo prizorišče napetih borb
Ob tej priliki je treba zopet ugotoviti žalostno resnico, da so nekateri ljudje silno svojeglavni in trmasti ter so jim cestni predpisi deveta briga. Vsi vedo, da je cc-sta odprta za vsak promet, da je pa dolžnost tudi pešca in kolesarja kakor vsakega ostalega uporabnika ceste, da je discipliniran in se strogo drži cestnih predpisov. Ni dovoljena hoja sredi cestišča niti posameznikom, še manj trumam, prav tako ni do-voljno postavljati kolesa kar poprek po sredi ceste kakor se je zgodilo včeraj in to celo na ovinkih. Zato naj se pešci in kolesarji drže desnega roba cestišča, pri prehodu ceste pa naj pogledajo v obe smeri in se prepričajo, ali je cesta prosta. Razveseljivo pa je bilo videti, s kakšno pozornostjo in uslužnostjo je sicer večina ljudi
spremljala in opazovala delo dirkačev. Večna pot je bila na mah organizirana z vnetimi prostovoljnimi reditelji, ki so skrbeli za disciplino in dajali potrebne znake, medtem ko so vozači preiskušali in študirali ovinke in druge posebnosti ceste. Pozornost je vzbujal zlasti Ziherl, ki je letos v posebni formi in ima odlično »sfrizirano« maši-no. Na progi so bili tudi Cihlaf, Pengov in drugi. Vsi dirkači so s progo zadovoljni, soglasno pa so mnenja, da je potrebno s cestišča odstraniti pesek, predvsem na ostrem ovinku pri odcepu ceste na Brdo.
JASO (službeno). Važna seja C.O. drevi ob 20. v kavarni »Zvezdi«. Prosim vse odbornike, da se seje sigurno udeleže. — Tajnik L "
Ali sem prispevat za sokolski dom v TrnovemT
Torek, 10. oktobra Ljubljana 11: šolska ura: Naša slovenska glasba: predavanje z glasbenimi vložki (g. Stane Prek). — 12: Koračnice slavnih mož (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. _ 18: Pester spored radijskega orkestra.
—	18.40: štajerski gradovi (g. Leo Pet-tauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19-20: Nac. ura: Predavanje insp. drž. obrambe.
—	19.40: Nac. ura. — 19.50: Objave. — 20: Plošče. — 20.20: Vojnovič: Ekvinokcij (Jesenski viharji) izvajajo člani rad. igr. družine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vsakemu nekaj igra radijski orkester.
Beograd 18.30: Klavirske skladbe. — 19.40: Ruska glasba. — 20.10: Zvočna igra.
—	21.40: Narodna glasba. — 22.10: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Kompozicijski večer. — 21: Petje. — 21.30: Lahka glasba. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.50: Orkestralni koncert. — 22.20: Lahka godba. — 23: Češki skladatelji. — Sofija 18: Lahka in plesna muzika. — 20: Komorni koncert. — 20.30: Ruske romance. — 21: Vesela godba in ples. — Dunaj 20.15: Mali orkester. — 22.50: Lahka glasba. — Berlin 20 20: Filmske melodije. — 21: Orkestralni koncert.
—	22.20: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert.
Oče sinu: »Kaj že zopet si bil pri zdravniku?«
Sin: »Tako je. Bil sem zopet pri njem.« Oče: »In kaj je našel pri tebi?« Sin: »Sto deset dinarjev. Od tega je zahteval sto dinarjev za pregled.«
Diplomatski slovar
Že v prejšnjih sestavkih o blokadi sem skušal opozoriti na razliko med teorijo ln prakso v pogledu blokadnih pravil. Kratek pregled nekaterih izkušenj v zadnji svetovni vojni nam bo nudil nekaj novih primerov postopnega oddaljevanja od že na-značenih splošnih običajev, ki so se nekoč pri izvajanju blokade spoštovali.
Novo orožje v pomorski vojni
Sleherna kršitev pravil o pomorski vojni je imela za posledico nove, še večje kršitve, ker je na kršitve ene izmed vojskujočih se strank nasprotna vojna stranka vedno odgovorila z represalijami. Tako se je v zadnji svetovni vojni pojavila nekakšna recipročnost (obojestra-nost) razširjevanja svojevoljno s t i v pogledu pomorskega vojskovanja. To so seveda najbolj občutili na svoji koži predvsem nevtralci, ki so postali žrtve brezobzirne borbe med vojskujočimi se strankami. Kmalu ni bilo več nobene razlike med efektivno (dejansko) in kabinetno blokado, kar je imelo avtomatično za posledico, da sta obe vojskujoči se stranki začeli nevtralcem prepovedovati sleherno trgovino in sploh sleherne odnošaje z nasprotnikom. Zanimivo je, da se to pot poskusi takih omejitev pojavljajo že kar na začetku vojne, kar nas nazorno opozarja na čedalje težje stališče nevtralnih držav. Nevtralnost postaja zaradi taktike vojskujočih se strank vedno težje vzdržljiv položaj, ki nalaga nevtralnim državam vedno večje žrtve.
Podmorniška vojna
Razen postopnega razširjevanja svojevoljnega postopanja v pomorski vojni, ki ga je izzivala recipročnost kršitev mednarodnih pravil, pa so tudi nekatere dejanske spremembe v pogojih in sredstvih pomorskega vojskovanja poslabšale položaj nevtralcev v pomorski vojni. Pojav podmornic je na primer čez noč spremenil nekatera pravila o pomorski blokadi. Načelo o dejanski (efektivni) blokadi je bilo sprejeto, ko je svet poznal samo nadvodne vojne ladje. Vojna s podmornicami kot novim pomorskim orožjem bi se mogla primerjati vojni z morskimi minami ter bi se morala zato smatrati za prepovedano v skladu z določbami osme haaške konvencije iz leta 1907. Ker pa so se podmornic od vsega začetka posluževale vse vojskujoče se stranke brez razlike in so podmornice orožje, ki ga ladje na morski površini ne morejo opaziti, se je blokada zaradi uporabljanja podmornic sama po sebi spremenila iz dejanske v kabinetno, ker je bil njen pas tako rekoč vedno tajen, nedoločen.
še hujše kršitve pa so se pojavile v zvezi z naraščajočo prakso vseh vojskujočih se strank v pogledu ravnanja s trgovskimi ladjami, ne le sovražnimi, temveč tudi nevtralnimi. Vojskujoče se stranke se niso več zadovoljevale s pravicami zajetja in zaplembe ladij, temveč so izkoriščale novo pomorsko orožje — podmornice — tudi za njih potapljanje, četudi je bilo to postopanje v popolnem nasprotju z določbami londonske deklaracije iz leta 1909. V čl. 48 in 54 te deklaracije čitamo namreč med drugim: Vojskujoča se stranka ne sme nevtralne ladje niti potopiti niti drugače uničiti, temveč jo mora odvesti na kako nevtralno mesto, da se ugotovi domnevana kršitev nevtralnosti. Prav tako nam je že znano, da ne sme nastopiti nobena pravna sprememba glede lastnine ladje in njenega tovora, dokler o tem ne izreče svoje sodbe »sodišče morskega plena«.
Londonska deklaracija, dopušča samo p otop itev s ovražnih trgovskih ladij, pa še to le v izjemnih primerih in v skrajni nujnosti, a še v teh primerih predpisuje obenem dve dolžnosti, vojskujoče se stranke, ki izvrši potopitev:
1. spraviti mora na varno in ohraniti vse dokumente, ki so potrebni za ugotovitev smeri potopljene ladje ter namen jenosti njenega tovora; 2. rešiti mora vso posadko in sploh vse osebje potopljene ladje (čl. 49 in 50 londonske deklaracije). Razen tega mora vojskujoča se stranka, ki je potopila ali drugače uničila sovražno trgovsko ladjo, dokazati nujno potrebo takega postopanja (čl. 51 londonske deklaracije). V nasprotnem primeru je zajetje ladje neveljavno in vojskujoča se stranka mora povrniti oškodovanemu vso škodo.
V prihodnjem sestavku bom razložil, zakaj so se v zadnji svetovni vojni postopoma opustila tudi ta pravila in se je končno razvila praksa, ki jo opažamo tudi že v začetku sedanje vojne, ko so primeri potopitev nevtralnih ladij posebno pogosti.
Scrutator
M. BRAND
Sest zlatih angelov
R o m a □
58
»Nikar ne glejte tako prestrašeno, saj se vam ne bo nič zgodilo — niti policija ne bo zvedela, da je kaj bilo-«
Tedaj je jela mirneje dihati.
»Ko bi se bilo posrečilo«, je nadaljeval, »in bi me bil Gonelli ustrelil, bi vendar tudi ne bili trenili z očesom. Sicer pa — koliko ste dobili za vso stvar?«
Zmajala je z glavo. »Torej niste storili tega iz lakomnosti, ampak na višji ukaz?«
Izkušala je odvrniti pogled, toda oči so ji nehote spet in spet iskale njegovih.
»Poslušajte me, ljubo dete«, je izpregovoril čez nekaj časa. »Obljubim vam, da bom proti policiji in proti vsakomur molčal o tem dogodku, oziroma, če bi se z druge strani na kak način kaj zvedelo, da vsaj ne bom omenil vašega imena. Za to ne terjam nič drugega, kakor da mi poveste ime svojega zapovednika.«
Odprla je ustnice, a videti je bilo, da še vedno ne zmore besede.
»Ali ste imeli svojo nalogo že takrat, ko sem vas poklical po telefonu?«
Odkimala je.
»Torej ste javili moj prihod v glavni stan in dobili od ondod navodilo?«
Grofica je prikimala.
»Prav za prav vas mora človek občudovati, vas zlate angele«, je trpko dejal. »A zdaj bi vendar že rad slišal odgovor na svoje vprašanje — kdo tiči za vso rečjo?«
»Moj Bog, kaj mi je storiti?« je polglasno za-ječala.
»Samo dramatskih prizorov nikar«, je odvrnil z rezkim glasom.
Nagnila se je naprej, se s komolcem oprla na koleno in globoko zasopla.
Vidim, da ste veliko boljši od njih«, je zašepe-tala, »in rada bi vam pomagala, pa ne morem — tako strašno se bojim, tako grozno me je strah. — Če so me videli z vami v vozu — «
» — tedaj bodo plemenita gospoda kvečjemu mislili, da sem izkušal kaj zvedeti od vas. — Razen tega bi naju bili bržkone zdavnaj oba pokončali, da so bili v tistem avtomobilu — strojna pištola je vendar precej zanesljivo orožje. Po tem takem ni nevarnosti, da bi se morali pokoriti za to, če mi vendar že poveste resnico.«
»Dober svet vam dam, odkritosrčen, dober svet«, je zdajci živahno izpregovorila. »Odpotujte, ne ostanite niti ure več v New Yorku. — Če mesta ne zapustite, vas ne reši ne Bog ne živa duša, kajti sklenili so, da vas brezpogojno ubijejo. — Poslušajte me in odpotujte takoj.«
»Ne smešite se, grofica, takšno besedičenje se, vam ne prilega.«
Ugriznila se je v bele rokavice, kakor da bi jih hotela z zobmi raztrgati.
»Posvarila sem vas — in vas še svarim!« je za-vpila. »Ne zanašajte se na svojo pamet in moč — obe st ajalovi proti pasji zavrženosti, ki vam streže po življenju. — Zapustite New York, dokler ni prepozno!«
Položila mu je roko na komolec, kakor da bi ga zaklinjala — Ryder je prestregel to roko in še enkrat vprašal:
»Ali mi poveste ime ali ne?«
»Ne morem — ne mo r e m!« je zakričala.
Izpustil je njeno roko, in grofica je udarila v hlipajoč jok, od katerega ji je vzdrgetavalo vse telo. Nekaj časa jo je gledal, ko se pa le ni pomirila, jo je zgrabil za ramo in jo stresel.
»Takoj bova pred vašim hotelom«, je osorno velel, »zberite se že!«
Vrgla se je vznak na blazino, zaprla oči in globoko zasopla — ko je voz obstal, se je imela spet docela v oblasti.
»Bravo«, je tiho dejal Ryder, ko ji je pomagal iz voza, »če se smehljate, ne more nihče nič opaziti — kvečjemu trepalnice bi v dvigalu pobesil, da sem na vašem mestu.«
In glasno je dodal:
»Do svidenja, grofica!«
Ko se je Charles Ryder vrnil domov, je bil nje-
gov načrt za nadaljnje ravnanje zasnovan. Najprej je telefoniral Ravenni.
»Majhno gostijo mislim prirediti pri Francescu«, mu je napovedal, »in sicer bi rad povabil vse goste s stričeve zadnje večerje, kolikor jih je še živih.«
»Koga hočete povabiti?« je začudeno vprašal Italijan.
»Ljudi, ki so bili tisti večer pri mojem stricu«, je Ryder ponovil. »Ker pa nisem več z vsemi v najboljših odnosih, a mi je vendar do tega, da bi jih videl polnoštevilno zbrane okrog sebe, sem mislil, da naj bi prišlo vabilo od vas — ali mi hočete storiti to uslugo?«
»Saj veste, da vam rad storim vsako uslugo, ki je v mojih močeh«, je odvrnil Ravenna.
»Iskrena hvala!... Tistim, ki se z njimi še nisem spri, lahko brez skrbi zaupno namignete, da sem gostitelj jaz — ako vas je volja. — In še nekaj: recite Elizi Durante, naj obleče za to priliko svojo najlepšo obleko.«
»Če ji sporočim to vašo besedo, se bo gotovo nališpala, da nikoli tega.«
»Ljubezniva stvarca je — «
»In kdaj bodi zadeva?« je vprašal Ravenna.
»To prepustim vam — uredite tako, da bodo vsi utegnili — najljubše bi mi bilo seveda že drevi... Prišlo bi nas torej deset oseb, če se ne zgodi ta čas kak nov umor in če se nam dotlej posreči, da najdemo Marleno Sutherland.«
»Menda sem slišal, da se je vrnila«, je odvrnil Ravenna. »Kaj vam niso vaši detektivi še nič poročali o tem?«
Dunajski mednarodni jesenski veleseiem
se
bo vršil od 1$. do 22. odnosno 23« oktobra 1939
~ .	_____m - .«___- «______- —«---------» IlMi^U	S*lr««S1« (iiSmctro
JugosZovenski obiskovalci dobivajo brezplačen vizum za potovanje v Nemčijo proti izkazilu sejmske legitimacije
VELIK POPUST NA ŽELEZNICAH
ujMJUlU
fSjSSBSBBBT
Fino kuharico
prvovrstno v kuhi in pripravljanju, z dolgoletnimi spričevali, iščem. Ponudbe na: Frau von Hunkar, Tirrniš, pošta Ptuj.
27222-1 Prodajalko
zmožno voditi trgovino z deželnimi pridelki, z znanjem nekaj gospodinjstva, sprejmem takoj v službo. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod »Mlin«.
27592-1
Pletilskega
pomočnika
iščem. Javi naj se z zahtevo plače na trikotažo An-drija Hubert, Šid, Srem.
27595-1
Negovalko
2a dete iščem za Split. Po slati je treba sliko in spričevala. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27597-1
Frizerko
solidno delavko, sprejmem. Plača 1000. Nastop 1. novembra. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Stalno mesto«.
27605-1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, zdrav in močan, z dobrim spričevalom, po možnosti s šoferskim izpitom, dobi mesto v večji trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko«.	27602-1
Krojaški pomočnik
vešč moškega in damskega dela, dobi takoj mesto pri Goričar, Sv. Petra cesta.
27603-1
Mehanika -
pomočnika
sprejmem takoj. ADLER service, L M. Kenda, Kersnikova ul.
27622-1
Frizerko
dobro moč, iščem za takoj za samostojno delo. Sipuš Mirko, čmuče pri Ljublj.
27623-1
Hišnik
Sobi prosto stanovanje, razsvetljavo in možnost zaslužka v graščini na Gorenjskem. Prednost upokojenci 2 maio družino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hišnik«.
27620-1
Več čevljarskih
pomočnikov
sprejme takoj Josip Flux, Nova vas 28, Celje.
27627-1
Pečarje
»eč sposobnih delavcev za Lutz peči, sprejmemo takoj. Rupena - Lutz, Ljubljana, Šiška.
27632-1
INSERIRAJ V „JUTRU"!
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din S.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—»
Službe išče
Dentist
Poljak, prvovrsten operater in tehnični strokovnjak, — išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Treu 3000«.
27016-2 Gospodična
pridna in poštena, katera je že samostojno vodila trgovino z meš. blagom, želi službe v trgovini, najraje na deželi. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pridna in poštena prodajalka«.
27591-2
Inteligentno dekle
vešče samostojnega gospodinjstva, želi službo pri samostojni gospej ali gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27587-2
Kuharica
srednjih let, popolnoma samostojna, dobra gospodinja želi s 15. oktobrom stalne službe pri boljši družini ali samostojnem gospodu. — Cenj. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Kuharica«.
27626-2
Trisobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami ter dvosobno stanovanje oddam 1. novembra 1939. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27611-21
na prometnem kraju Savinj-
Enosob. stanovanje ^bfa^onudbf na ogli pritlično, 350 din mesečno, odd, jutra pod »Zvesta«, oddam za november. Rožna	27588-19
ulica 21 pri Sv. Jakobu. , -__
Informacije istotam v I. n.
27621-21
Gostilno na račun	Prošnja
oddam samski gospodični, ' , .	...
katera je zmožna kavcije do J°4P,sani vl>ud,n° Pr°s,m 15.000 din. Oskrba v hiši, d.otičnega gospoda, mislim.
ltUUin!l!IIIIIIIHIIll«llllll!llllllllll!l!lll!illllllll!lli!!lll!lll!i![ll>l!
liiiiiiiiiMiinimiiniiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiii!!"'1
Vajenci (ke)
.........."^"•'■nwi"inwnillli;i!tprmii
Učenca
s primerno šolsko Izobrazbo v trgovino z me šanim blagom v manj šem mestu sprejmem.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živahen pro dajalec«	27168-44
Vajenec
kateri ima veselje do učenja trgovine, manufakturne in mešane, priden, delaven vajen vsakega dela, išče mesto. Ima 4 meščanske šole, za poštenost jamčim (oče). Alojz Fabjan, Črnomelj, trgovina čevljev.
27609-44
Zaslužek
Dekle
pridno in pošteno, ki zna kuhati, išče službo že za 15. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Boljša družina«.
27457-3
Pouk
Akademičarka
filozofka
instruira vse predmete do 4. gimnazije, za višjo pa francoščino, nemščino. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »In-struktorica«.
27598-4
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8 do 9. ure. Pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno, pričetek 14. oktobra. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. Največja strojepisnica!
27617-4
1191
Preklic
G. Krajcu Francu iz Ljubljane prepovedujem za mojo firmo vsako nadaljnje delo in ga pozivam, da mi takoj vrne naročilnico in vzorce. Kreačič Ivan, trgovina, Ljubljana, Zalo-ška c. 45.
27599-5
Kupim
Razmnoževalni
aparat
ciklostil ali podobno in veliko ateljejsko fotografsko kamero kupim. Ponudbe na ogl. oddel. jutra pod »Dobro ohranjeno«.	27466-7
DKW avto
dvosedežni kabriolet, DKW 4 sedežno limuzino, malo voženo, letoš. model, WANDERER, 4- in 6-ci-lindrski limuzini, vsi vozovi v brezhibnem stanju, Harley Davidson, s prikol. proda po lkividacijskih cenah DKW zastopstvo. J. LOVŠE, Tyrševa 35.
27414-10
Malo vožen avto
boljše znamke, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj gotovina«.
27619-10
GEFSH39D
Vložne knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske din 100.000 kupim proti takojšnji gotovini. — Ponudbe z navedbo najnižje cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 333«-27594-16
Stanovanja
Stanovanje
3 sob, z vsemi pritiklinami blizu centra iščem za november Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«.
27629-21a
Vojno škodo
kupim.. Plačam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	27618-16
Tovarno usnja
75.000, — tovarno olja 420.000, — posestvo 15 ha s trgovsko enonadstropnico Dolenjsko 450.000, — posestvo z vilo 120.000, — hišo, center 450.000, — gostilno, center 600.000.— in druge objekte proda Realitetna pisarna, Ljubljana, Gosposvetska 3.
27425-20
Kupim vilo
dvostanovanjsko, rentabilno v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vrt«.
27615-20
Sobo in kuhinjo
solnčno, oddam mirni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27472-21
Dvosob. stanovanje
oddam za 1. november. Cesta 29. oktobra 23.
27501-21
't J lil M Ijl
Sobo
veliko, opremljeno ali prazno oddam 15. oktobra ev. 1. novembra v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	27607-23
Sobo s hrano
in vso oskrbo za dve osebi oddam. Sv. Jakoba trg 5.
27600-23
Dve prazni sobi
pripravni za ordinacijo ali pisarno, oddam v centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27604-23
Glasbila
Rabljeno violino
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Violina«.
27625-26
Izgubljeno
Nalivno pero
črno in svičnik v zelenem etuiju je bil izgubljen v bližini bežigrajske gimnazije. Najditelj se naproša, da ga odda proti naradi v pisarni tovarne Kuverta, Tyrševa cesta 67.
27606-28
Oseba
ki je pozabila fotografski aparat v tramvaju, proti splošni bolnici 7. X. zvečer, naj se zglasi v gostilni »Pod Stolom«. Moste - Žirovnica, Gorenjsko.
27614-28
da je bil žel. uradnik, ki je bil nekako v početku meseca septembra t. 1. na izletu v Prekmurju Z neko damo (blondinko) ter je radi izgube orientacije prišel na Hodoš in si ob tej priliki ogledal državno mejo, da mi pošlje svoj popolni naslov. Njegov naslov mi je nujno potreben in mu bom za to uslugo mnogo hvaležen. — Jakob Ogrinc, podpregl. fin. kontrole, Hodoš, Prekmurje.
27589-31
m
frrm
Vsakovrstno zlato
cupuje po najvišjih cenah
CERNE - jnvelir,
..jubljana — Wolfova
SERIRAJ V „ JUTRU" t
KlJucnuničarje
orodjarje, ravnalce in
strugarje išče večje podjetje v notranjosti
Stalno nameščenje!
Ponudbe poslati na oglaanl oddelek ' »JUTRA« pod br. 67.
Veliko stavbeno podjetje v Ljubljani
išče
stavbenega polirja
predvsem za visoke stavbe. Ponudbe in informacije na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stavbeni polir 1000«.
Ob vsaki priliki — se spomnita
(fa ao .Jatrorl" Jrtaii oglasi* * Sloveniji najuapešnejSa, naj-eenejia tn najhitrejša posredo-?ain!oa ca službe vseh rrst sa prodaje ta nakop vseb stvari oa nepremičnin« to-iaUe, podjetja, kapital te-nltve ln sa vse dru^o
OGLAS!
Uprava zavoda »ČAČAK« potrebuje večje število prvovrstnih kvalificiranih delavcev : orodničarjev, struparjev, varilcev, sedlarjev, urar-jev, varilcev, zakovicarjev, sedlarjev, urarjev in avtome-hanikov. — Pogoje je lahko vpogledati pri oorzah dela, obrtniških zbornicah in pri upravi zavoda »čačak«. —-Iz uprave zavoda »čačak«, T. br. 7339-39 1.
Opremljeno sobo
vso oskrbo oddam najraje dijaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27610-23
Opremljeno sobo
oddam takoj gospodu ali gospodični v bližini pivovarne Union. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27628-23
Komfortno sobo
oddam boljšemu gospodu ali gospodični za takoj ali pozneje v bližini Ilirije. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	27624-23
f
Umrla nam je nepozabna teta, sestrična in svakinja
Terezija Hočevar
Uspešno oglaševanje le v »Jutru«
f
Opremljeno sobo
oddam 15. oktobra. Blei-weisova c. l-III, Jesenko.
27630-23
Sobo v Kranju
z vso oskrbo iščem za dijaka nižješolca pri profesorski rodbini. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kranj«.
27547-23a
Mirno je v Gospodu zaspala naša predobra mama, stara mama in tašča, gospa
APOLONIJA JERETINA
ROJ. CEKIN
Pogreb pokojnice se bo vršil v torek dne 10. oktobra 1939 ob 3. uri popoldne iz mrtvaške veže zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta, na pokopališče na Viču.
TONČI PALME, hči; JOSIP PALME, zet; JOŠKO in TONE, vnuka.
Za dijaka
17 letnega, iščem stanovanje z vso oskrbo in primernim nadzorstvom. Ponudbe pod »Dijak 17« na oglasni odd. Jutra.
27601-2 3a
Separirano sobo
iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina tehnike 300 din«.
27608-23a
Dama
četrtek zjutraj tivolski vhod v črnem, dvignite pismo pod šifro »Četrtek«.
27593-24
Dva samostojna
obrtnika
želita spoznati dve prijateljici, stari od 20—30 let, v svrho skupnega razvedrila, slika zaželjena ter častno vrnjena. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljančana«.
27586-24
Rebus Lovački rog
Sredo 11. t. m. opoldan v restavraciji.	27631-24
Od Vas j«
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-6
'r*lnks — SvM-lnlilf.lr.1
Urejuje Davorin RavJjen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.