V Gorici,  v soboto dne 4. oktobra 1913
Tečaj XLIi!
Telefon S1. **»•
-Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Drednifitvo
se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desao.
Upravnlštvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr.  na levo  v Goriški Tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano t-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vista. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Št 92.________^_^
"" »—~r— :-¦- -........™-~..;;: »LZi
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v torek in  soboto ob  4 I   uri popoldne.   Ako  pade na  ta dneva pra&nik^ izide dan poprej.   ] Stane nI*feto"Sf iL*-^"M V, leta    .   .   .   „   r>-%     »»      ...   „  2'50 Posamične številke stanejo'" *;  ,         8 vi«.'   "**"*
Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
...#----------------¦---------------------------------------------------------------------------<
Deželni zbor.
Težko pričakovana otvoritev našega deželnega zbora se je izvršila v sredo 1. oktobra.
Nebo je bilo oblačno, južno vreme. Deželna zastava je bila rtfzobešena nad uliodom v deželno zbornico, tupatam je postal kak človek ter pogledal tje gori proti dvorani, kjer se zbira naš parlament. Dva redarja stojita na Stolnem trgu, dva blizu uhoda v cerkev. Poslanci so pri maši. Ura teče proti lOVa- Mašo daruje preč. monsignor vit. Sion, kapiteljski dekan'-»b asistenci duhovščine Stolne cerkve. Naj-prvo so poklicali »Veni Creator«. Maša je končana, občinstva je polno pri uhodu na stopnice k dvorani, čestitljivi poslanci stopajo med množico na deželni odbor. Pri maši so bili vsi, razveu jednega, kateri tudi k seji ni mogel priti. Vidi se visoka postava namestnika princa Hohenlohe nič manj visoka vladnega komisarja A. Rebe-ka. bolj ponižna novega deželnega glavarja prosta dr. Faiduttija, kateremu se .pozna svečanostim razpoloženje, da nič preveč zbrano ne posluša govora dr. Petra Pinavčiga ob svoji levi strani. Bom-big je prihitel za namestnikom in lepo ponižno stopica poleg njega. Občinstvo gleda poslance, sprašuje, kdo je ta in oni, poslanci so šli v deželni urad in od tam v dvorano, občinstvo pa .nestrpno čaka, ke-daj se mu odpro duri. da poide poslušat otvoritev deželnega zbora. Mlado in staro, moški in tudi ženske, duhovniki, vse polno radovednežev, tudi trije policijski agentje. Vrata se odnro in mestna redarja imata kaj opraviti, da pobereta vstopnice, kajti brez vstopnice ni uhoda v zbornico. Poslanci in namestnik so že na svojem mestu, čakali so še na občinstvo — in otvoritvena seja deželnega zbora prične.
S predsedniškega mesta (na desni tflavar Faidtitti, na levi v!adni komisar Rebek) prečita
namestnik Hohenlohe svoj govor laško in slovensko. Podajemo ga tu d o b e s e d n o:
Visoki deželni zbor!
Njegovo cesarsko in kraljevo Apostolsko Veličanstvo se je udostojilo z Najvišjim patentom od dne 12. septembra t. 1. sklicati na današnji dan deželni zbor po-knežene grofije Ooriško-Gradiščanske.
Njegovo Veličanstvo se je dalje udostojilo imenovati z Najvišjim sklepom od dne 25. septembra 1.1, prečastitega monsi-gnora dr. Alojzija Faiduttija deželnim glavarjem in gospoda d r. Alojzija F r a n k o   njegovim namestnikom.
Čast mi je predstaviti visokemu deželnemu zboru oba gospoda v tej njuni lastnosti. Izrekam z veseljem obema go-Sfx>doma svoje najsrčnejše častitke ter prosim vse novoizvoljene gospode deželne poslance sprejeti vljudni moj pozdrav.
Naloga deželnega zbora v tej novi dobi zakonodajstva in deželne uprave te obširna in težka; ona obsega vse stroke gmotnih in moralnih interesov dežele in bode zahtevala marljivo, razumno in složno delovanje vseh strank.
Na polju zemljegoje in živinoreje, reguliranja potokov, melijoracijskih naprav, prometnih zvez in tako dalje, mora. dežela s krepko pomočjo vlade v obširni meri za-PoČeto srečno delo zadnjih let neumorno ih jako nadaljevati v dosego zaželjenega trajnega zboljšanja gmotnih razmer dežele.
V posebni meri treba skrbeti za javno J zdravstvo in zlasti je nujna postavna ure- i ditev sanitarne službe.                            I
V  vseh krajih dežele se krepko raz- I vija stavbeno delovanje. Želeti je, da vi- I šoki deželni zbor čim preje izda stavbni I red po vzorcu, ki se pripravlja sedaj na I ministerstvu za javna dela.                      I
Tudi v šolski stroki je neizogibna re- I šitev važnih vprašanj.                             I
Označil sem le na primer nekatere I nujne potrebščine dežele. Gotovo pa je I število drugih poslov javnega življenja I nič manje važnosti, kateri pričakujejo re- I šitev od Vašega izkušenega delovanja.      I
Da pa bo možno odzvati se vsem zah- I tevam dežele, treba poskrbeti denarna J sredstva potom skrbne in pravilne finan« j čne politike.                                           I
Vlada si bode štela v prijetno dolžnost, I pazljivo slediti raznravam tega visokega j deželnega zbora ter podpirati vsakoršno I Vaše delovanje, posvečeno v prid in bla- I gor pokrajine.                                         I
Želim Vašim razpravam iz vsega I srca najboljši vspeh in upam, da bodejo I Vaši napori in sporazumno složno delo- I vanje mej deželo in državo v obili meri I koristilo tej krasni deželi, ki vsled različ- 1 nosti in plodovitosti njene zemlje in vsled j dobrega duha in delavnosti prebivalstva I združuje v sebi vse pogoje za srečno pri- I hodnost.                 *                            .  I
Dovoljujem si predstaviti visoke- I mu deželnemu zboru vladnega zastopnika I v osebi gospoda namestništvenega svet- I nika Antona Rebeka.                               J
Namestnik na to zapriseže deželnega j glavarja in mu odstopi predsedniško i mesto.                                                   I
Deželni glavar.                    I
Deželni glavar dr. Faidutti, s križem I Franc Josipovega reda in s komendo I istega reda ter opasan z višnjevim pa- J som, spregovori po italijansko: da ne j brez težave sprejema visoko mesto dežel- i nega glavarja poknežene grofovine Gori- j ško-Oradiščanske. Poverjeno mi je od j Njegovega Veličanstva in jaz se pokorim. I zaupajoč v Božjo previdnost, ki mi je bila j vedno na strani, v dobrohotno pomoč vi- J šoke vlade in v soglasno in stalno sode- j lovanje čestitih tovarišev.          •             I
Naj sprejme njegova Svetlost, gos- j pod namestnik, najsrčnejšo zahvalo, da se i je sam osebno udeležil slovesne otvorit- J vene seje in naj izvoli on sporočiti na naj- j višje mesto njegovo zahvalo in udanost. 1 Naj izvoli nadaljevati z isto ljubeznijo, j ki jo je vedno kazal, lajšati usodo pre- I ljubljene dežele, da mu bomo dolžni ved- I no večjo hvaležnost.                              I
Pozdravlja vladnega komisarja v o- I sebi namestništvenega svetnika Antona I Rebeka in upa na njegovo oporo.             I
Čestiti tovariši! Zdi se mi odveč, da I bi po govoru Njegove Svetlosti k prog- j ramu našega dela še našteval razne dol- I žnasti, dane nam v upravi dežele. V svrho J saniranja deželnih financ, v ureditev de- I žeinih proračunov, za reformo finančno in I reformo občinskih uradov moramo posve- j titl svojjo prvo in glavno skrb. Potreba je j pomoči po elementarnih nezgodah p:iza- I detim. Zdravstveni problem, regulacija i rek in hudournikov, izsuševanje močvir- I ji, razširjenje železniške mreže, preskrba I vode, ureditev kolonskih pogodeb in ved- I no večje napredovanje ljudskega sodelo-1 vanfa potom, kmetijskega, trgovskega, I obrtnega poduka, zavarovalnice, to so I problemi, ki stopajo v ospredje, da more"
j naša dežela doseči položaj " blagostanja, I i kakor ga zasluži.                                    I
I Na to spregovori slovensko dobe- I I sedno tako-Ie:                                     I
I Obračam se do Vas, častiti slovenski I I tovariši, ter Vas prisrčno pozdravljam. I I Vem, da dobro poznate važnost vseh onih' I I težkih nalog, ki so poverjene možem, po- I I slanim od ljudstva v to zbornico, zato tudi I I ne dvomim o Vašem skupnem sodelova- I I nju, da omenjene naloge srečno rešimo. 8 I Treba bo prav resno delati za tem, d a s e J ¦ deželne finance sanirajo, ne I I bomo smeli pustiti izpred oči naših financ, I I kakor tudi reform glede občinskih ura- I I dov.                                                             I
I Ljudstvo željno pričakuje od nas po- I i moči proti bedi, ki je nastala vsled prirod- I I nih nesreč. Ne bom našteval še drugih I j prevažnih nalog, ki nas čakajo in ki jih od I j nas po pravici zahteva ljudstvo in dežela, I I če hočete doseči kedaj oni srečni položaj, I j ki ga zaslužite.                                       I
I' Svest sem si popolnoma dolžnosti in I I težkoč, ki nam jih nalagajo različni pro- I I blemi in ki jih moramo čim prej rešiti. I I Zato pa tudi nič ne dvomim, da hočete I I složno in odkritosrčno sodelovati za mo- I I ralno in materijaino povzdigo ljudstva. i [ Kar se mene tiče, bodite u ver jeni, da I I me bodo vodila vedno in povsod! ona na- I I čela krščanske pravičnosti, ki so temelj I I vsakega blagostanja.                               I
I Potem se spominja italijansko svojih I j prednikov grofa Coroninija in dr. Pajerja I I glede njunega delovanja v korist dežele, I I spomni se v izbranih besedah cesarja in I J pozove poslance k trikratnemu »Evviva«. I I (Evviva in živio klici.)                            I
I Dalje naznani, da je zadržan priti k I I seji dr. Flego. Vsi drugi poslanci so bili I I prisotni,                                                 i
I        Oglasi se k besedi                            j
I                  deželni podglavar.                  j
t Dr. Franko izjavi po slovensko in | I italijansko: Čast, ki sem je deležen z ime- j j novanjem namestnika deželnega glavarja, I I mi daje dolžnost, zagotoviti Vas, da ka- I I darkoli bi bil poklican predsedovati viso- I J kemu deželnemu zboru, se bom poslužil j I najstrožje objektivnosti in se ravnal po I j obstoječih zakonih. Vašo Presvetlost, go- I I spod cesarski namestnik, pa prosim, da I J izročite na najvišjem mestu mojo najuda- | j nejšo zahvalo za imenovanje deželnim I I podglavarjem.                                        I
J Na to storijo poslanci svojo obljubo j I po prečitani formuli z »Obljubim« in »Pro- I I metto«.                                                         I
I Deželni glavar naznani drugo sejo za I I popoldne ob 5. uri. Ura je 11 Vj. Mnogo- I I številno občinstvo se razide.                     I
DRUGA SEJA.                    I
I Druga seja se je .vršila v sredo zve- I I čer..Pričela je ob 5'A.                           I
I Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika j I otvoritvene seje. 2. Naznanila predsed- I I stva, 3. Predložitev volilnih spisov. 4. I j Volitev deželnega odbora. 5. Volitev de- I j žclnozborskih odsekov.                            j
I Navzoči vsi poslanci, razven dr. I i Flego, ki pa pride med sejo v zbornico. I j Navzoč je tudi namestnik.                       1
I Deželni glavar se spomni v toplih I I besedah pokojnega glavarja dr. P a j e r- I I j a in tudi letos umrlega bivšega kraškega I I deželnega poslanca Muha. Govor po- J I slušaio stoje.                                          j
I • Čita se zapisnik otvoritvene seje in j I odobri. Deželni glavar .poda neka na- j I z n a n i 1 a o' premembi § 40 cestne poli- I S cije ter načrt o upisu javne imovine   y
i zemljiške knjige, na kar deželni podtajnik I dr. Grusovin Čita dolgo vrsto peticij. I Oglasi se končno deželni glavar, rekoč, I da ker je peticij obilo, jih morda ni treba I citati do konca. Sprejeto. Naznani, da je I dr. Cesciutti podal interpelacijo gledg od-
1  vzetja volilnih agend in prenesenega de-
2  lokroga goriškemu municipiju. Interpela-I cijo naj prečita na koncu seje. I Tretja točka: Predložitev vo-llilnihspisov. Deželni glavar naznani, 1 da so volilni spisi došli šele. včeraj. Bavil J se bo ž njimi novi deželni zbor in stavi I tozadevne predloge. Potem pride ta točka I zopet na dnevni red.
I           Volitev deželnega odbora.
I Četrta točka: Volitev dežel-jnegaodbora. — I Najprvo volijo poslanci i z s p I o š n e Ikurije in kmečkih občin odbor-I nika in njegovega namestnika. Voli 16 po-I slancev. Oddanih je 16 glasovnic, med I temi tri praz.ie, 13 pa jih nosi ime dr. I Flego, (italijanska ljudska stranka), ki je I torej izvoljen za odbornika. Za njegovega I namestnika je izvoljen Piccinini (ital. ljud-I ska stranka) z 12 glasovi (3 prazne, 1 i glasovnica za dr. Flego). I Potem volijo poslanci iz skupine ¦ mest in trgov in trgovsko-Jobrtne zb o r n i c e. Voli 7 poslancev. I Oddanih 7 glasovnic, med temi 2 prazni. I Pet glasovnic nosi ime dr. P. Pinavčig, I (ital. l:b. stranka), ki je izvoljen za dežel -I nega odbornika. Za namestnika je izyo-I lien s 6 glasovi Prandi (ital. ljud. stranka). I Na to voli vel ep o sest v p. 6 po-I slancev. Za deželnega odbornika je izvo-I ljen z vsemi glasovi dr. Anton Gregorčič, I za namestnika dr. Alojzij Franko, ki je do-I bil 5 glasov, edna glasovnica je bila za I nadsvetnika Rutarja. I Konečno je volila cela zbornica. j Oddanih 28 glasovnic. Izmed teh 9 praz-I nih. 19 glasovnic nosi ime svetnika Do-I minko, ki je izvoljen za odbornika. Za na-I mestnika je izvoljen dr. Karol Podgornik I z 19 glasovi; 9 je bilo praznih.
I      Volitev  deželnozborskih  odsekov.
j       Sledila   je   volitev   deželno-
Izborskih     odsekov.   Sporazumno
I med strankami so izvoljeni
I       v verifikacijski odsek: Do-
I minko, dr. Gregorin, Rutar, Piccinini, dr.
I Bugatto, Bombig;
I       v juridični   odsek:   Fon,   dr.
I Gregorin, dr. Podgornik, dr. Bugatto, dr.
I Flego, Ponton, dr. Pettarin;
I       vfinančniodsek:   dr. Franko.
I dr. Gregorčič, Kovač, dr. Rebula, Ponton,
I Bombig, dr. Pettarin;
I        v kmetijski   odsek:    Furlani, .
I Gor j up, Mikuž,   dr.   Bugatto,   Locatelli,
I Prandi, dr. Pascoli;
I        v šolski odsek: Dominko, Gor-
j jup, dr. Podgornik, Roječ, dr. Rebula, Pel-
I ka, dr. Pinavčig;
I       v tehniški odsek: Furlani, dr.
I Gregorčič, Kovač,    Miklavič,   Piccinini,
I Prandi, Venuti;
I        v peticijski odsek: Dr. Fran-
I ko, GrgičV Mikuž, Rutar, Locatelli, Picci-
I nini, dr. Češčuti.
I            Interpelacija dr. Češčutifa.
J Po izčrpanem dnevnem redu je čital I dr. Češčiuti svojo interpelacijo na. mini-I sterskega predsednika radi odvzetja vo-I lilnih agend in prenesenega delokroga go-I riškernu municipiju. V interpelaciji se čudi I odredbam vlade, ker po njegovem mnenju" ni nobenega razloga za nje. Goriški
fnimicipij dela vse tako natančno po pravici in po postavah, da se ni mogoče pre-čuditi ukrepom namestriištva. Namestnik je poslušal jereniijade ČeŠČuttijeve pazljivo; interpelacijo je'sprejel vladni zastopnik Rebek.
' Prihodnja seja bo v ponedeljek. Ob kateri uri, se sporoči poslancem na dom. Deželni glavar želi, da se izvoljen odseki konstituirajo, na kar se razdeli med nje delo. Za to bo prihodnja seja v ponedeljek.
i  Konec seje ob 7. uri zvečer. •'. Mnogoštevilno   občinstvo se razide.
Goriški Slovenci, osamosvojimo gj •   se na vseh
}fel        Polnili so enkrat Slovenci italijanske
0t2 trgovine, trli so se v pisarnah italijanskih
Qp odvetnikov ter prepevali po laških gostil-
{¦g nah ^m na *a • n^e^. nositi skupaj našim
JHH| pijavkam bogastvo, s katerim so poznejer
^BP isti Italijani ustanavljali bojna društva zo-
Sper nas, dvigali med nami nove trgovine, ^^. nova podjetja, da so le podkopavali tla |j^^5 domačinom ter pripravljali pot Združeni ¦¦¦¦I Italiji.
To je črna stran v knjigi našega na-
g rodnega življenja, to je sramota za vsa-
^k§M kega Slovenca* na Goriškem.
tto^fe       V zadnjem.desetletju se je v tem ozi-r
P^^J ru precej spremenilo.   Slovenski   mešča^
ni in okoličani uvidevajo, kako prepotreb-
.   no je za naš narodni in gospodarski obstoj,
D da se trgovsko in obrtno sklenemo, da se podpiramo   drug   drugega kakor   bratje med seboj.   Ako se gospodarsko dvigne-m       mo, se okrepimo tudi narodno, brez trdne ^       gmotne podlage se tudi narodno ne more-
Bmo vzdržati. _       V bolje razumevanje   navedimo   en ^ij* primer. V Gorici se naseli priden in vešč \^^% slovenski obrtnik.   Njegovi sonarodnjakj '^ ^se zavzamejo zanjf ga podpirajo in krijejo ?*svoie potrebe pri domačem človeku. On pa veseleč se svojega   napredovanja   ne opusti nobene prilike, da ne bi položil maj S • dar domu na altar. Svoje otroke vzgoji v ^pw zdravem narodnem duhu, da postanejo up |^gp in nada naroda. — Ko bi narod ne skrbel
O v tem slučaju ža svojega sina, bi on od-^^^ potoval iz našega kraja ter morda izginil ^v internacionalnem morju. To pomeni za ^g^nas dvojno škodo: izgubimo njega in celo
S družino, na njegovem mestu se pa šopiri _____naš naroden nasprotnik.
Mj        Svita se sicer — kakor sem rekel —
fc^22 — na tem obzorju, naše trgovine se mno-
B^J žijo — dokaz,   da jih rabimo   —   število
^¦¦^ obrtnikov je   poskočilo,   advokatje   ra-
, sejo; vendar pa še ni,   kakor bi   moralo
^^^ Opozorit! hočem v sledečem na stan, 7SB na prevažen stan v narodnem, socijalnem |^p ingospodarskem oziru. na katerega se je
N:do zdaj redno pozabljalo v našem narod-no-obrarnbnem delu.   To   je   zdravniški GpBI stan. Ta stan je čuvaj narodove čilosti, na-PM rodovega zdravja, narodove bodočnosti.
& Zdravje naših meščanov in naših okoliča-
Dnov bodi nam vsem kakor punčica v očesu in premislimo dobro, komu zauoamo ta dragocen zaklad našega naroda.   Mislim, da odločitev ni težka. Prisojeno je že vsa-Lj| keinu. da z zaupanjem potoži svoje dušne JJJ bo11'. ža,ost i" nesrečo le   svojemu prija-^J| teljii ali ožjemu znancu. Tstotako popolno naravno je, če išče Slovenec   pomoči za . bolezni svojega naroda pri svojih soroja-MVi kih; ne zmoti se kdo. da bi šel nabirat med |pj] Italijane za narodne namene. Dosledno bi «^¦1 bilo iskati pomoči in utehe za svoje teles-
Sno zdravje ravnoiako pri domačinu, ki go-______vori naš jezik, ki pozna hibe našega liud-
¦HOMB stva in kojemu je znan vir bolezni vtia-m sem narodu, ne pa da se zatekajo naši ljudje ravno v vprašanju svojega obstoja k tlačiteijem svojega rodu, k tujcem, ki bi nas vse najraje vtopili v eni sami žlici vode.
In kljub temu — to hočem   posebno povdariti — najdete gruče naših ljudij, ki
se kar pehajo v čakalnicah laških in laško-judovskih zdravnikov, v čakalnicah slovenskih zdravnikov pa srečavamo pobi-ratelje narodnega davka.
Ne bodimo izdajice svojega lastnega naroda, ne gojimo gadov na lastnem telesu. V občinskem svetu nastopajo zoper vsak slovenski napredek v Gorici, tam kričijo zoper slovenske šole. Ranjf-i" zdravnik dr. Maurovich, katerega bi brez Slovencev niti ne bilo, je kot goriški župan vprašal Slovence, ko so ga interpe-lirali radi slovenskih šol: »Slovenci, od kod ste pa prišli, jaz Vas ne poznam.« Poznal pa jih je gotovo takrat, ko so mu Slovenci gromadili bogastvo, iz katerega je vstanovil pozneje mnogo štipendijev za izključno italijanske dijake.                     ,
Kam se izgublja naš kapital!              ?'
-   x. i
Par pnsebnosti in sličnosti iz > deželnega zbora in odbora  \
Na predsedniškem mestu deželnega zbora sedi dr. Alojzij Faidutti;' njegov namestnik je dr. Alojzij Franko. Oba sta Alojzija, obeh priimek pričenja s črko F. — Faidutti je doktor bogoslovja, Franko doktor pravoslovja. V prejšnjem deželnem zboru je bil doktor pravoslovja (Pajer) deželni glavar in doktor bogoslovja (Gregorčič) podglavar; sedaj je narobe. — Dr. Pajer je bil tudi Alojzij kakor dr. Faidutti; torej Alojzij ostane na predsedniškem mestu in prišel je sedaj tudi1 na podpredsedniško.
• Črka F vlada torej v predsedstvu* prevladuje pa *udi v deželnem odboru, kjer so s Črko F: Faidutti, Franko, Flego. Poprej je prevladala črka P: Pajer, Pet-tarin, PinavČig. Od P je ostal le Pi-navčig. Med italijanskimi poslanci pa jih je 6 z začetnico P (Pettarin, Pelka, PinavČig, Ponton, Piccinini, Prandi).
S črko F imamo potem še dva poslanca: Furlani in Fon.
Priimka slovenskih odbornikov iriiata začetnici prav blizu, D in F; poprejšnjih odbornikov slovenskih začetniciiB(erbuc) in S(tepančič) sta bili zelo narazen. Zato pa sta si bila tudi odbornika, kakor žna*no, hudo narazen. Sedaj smemo upati, rda si bosta sedanja odbornika Dominko: in Franko, kako začetnici, kolikor mogoče blizu.
V naši zbornici imamo dva precej gluha poslanca: na slovenski strani novo strujar Roječ, na italijanski baron Lo-catelli.                                                '
Prejšnji deželni glavar Pajer je bil slovenske krvi, istotako sedanji; sedanja doba naj bi bila prehod, da pridemo; do pravega slovenskega deželnega glavarja, kakor nam pritiče po večini prebivalstva v deželi.                       .                        *' •
Deželni glavar dr. Faidutti, je doma iz
; Slovenske   Benečije iz   slovenski   vas!
j Skrutovo. Torej je bil italijanski podanik.
j V Avstriji v naši deželi ima domovinsko
pravico v slovenski vasi Št. Andrež"pri
Gorici. Torej je Št. Andrež lahko ponosen
na sedanjega deželnega glavarja. -
Moll-cv Seiitz-prašek
je *» na felodcn trpefe nepreVoaljivo nteHnUo
katero bas prednost pred Tgemi drnirimj dr*
stičnimi Čistil, kroglicami in gren&cami.
Cena orig. Skailje K?^
PoBarejanJe 'se aodnijgko gasleflgjjB. .7 ,.,
»ollo-vo Franc, žganje in sol
za ribanje tivota — BoleMne olaJiuJoCc Is okrep«moCe sU-roznano sredstvo proti trganja In preblajenja make mto. Orlff. steklenica K 2r—
Na predaj po rteh lekarnah in mirodilnlcah. Glavna lekarna L MOLI, c. la kr. dvorni talotnik, Dunaj, Tnehlanben 9.
Zaloga t florici t lekarni:  A. Gironcoli, O. Criatofoletti.
Ogrl in Balkan.
Ogri so že za Časa prve balkanske vojne, posebno pa po bukareškem miru izražali željo, da bodo oni posredovalci med zapadno Evropo in balkanskimi državami zlasti v gospodarskem bzim pazi vljajoči se samozavestno za tradicionalne posredovalce med iztokom in zapadom.
V novejšenl.času so izrazili to svojo rnisel v želji, da bi dokumentirali ta svoj poklic z balkansko izložbo ogrske robe v kakem balkanskem mestu. Odločili pa se še niso gledč mesta. V Budimpešto, tako sodijo, ne bo nobenega balkanskega Slo-vana, v Zagrebu, v Zemunu ali tudi v Sa~ rajevu taka izložba ne bi mogla imeti čisto ogrskega značaja in bi se mogla s svojimi, posledicami celo obrniti proti njim in v korist Hrvatov; v glavnih mestih balkanskih držav pa ogrski industrijalci nimajo dosti trgovskih zvez, pa so tudi drugi momenti, ki niso nič prikladni za to, da bi napravil! pri balkanskih slovanskih državah nove simpatije za Ogre, ki bi še morali, da bi res uspela taka izložba, pretvoriti v delo, to je slovanski balkanski narodi bi morali začeti svoje potrebščine raročati na OgW skem.
Po dobrem preudarku so Ogri opustili misel na izložbo, sklenili pa so poslati na Balkan agente ogrskih industrijalcev, da razvijejo živo agitacijo za ogrsko indu-^ strijo; tako hočejo pripraviti temelj ogrski izložbi. — Vprašanje je sedaj, ali pa imajo Ogri toliko svoje robe, da bi mogli zadostiti velikim potrebam Balkana, ako seveda-agentje prepričajo Balkance o solid-nosti ogrske robe in o tem, da se splača stopiti v zvezo z ogrskimi industrijalci.  ,
O tem pa morejo govoriti najbolje številke o ogrski industriji in o njihovem dosedanjem izvozu na Balkan, kakor tudi o potrebah balkanskih držav ali bolje o njihovem dosedanjem uvozu iz tujih držav.                                       ..                  '
Ogrska industrija se je cenila leta 1898. na 1 milijardo 600 milijonov K, ki je leta 1912. narastla na 4 milijarde. Izvoz ogrske robe leta 1901. v balkanske države je znašal 40 milijonov K, leta 1911; pa 72 milijonov. Narast ogrske, industriji ni v pravem, razmerju z narastom ogrske; ga izvoza v balkanske države.
Slične podatke" dobimo, ako premo-trirno uvoz. balkanske robe na Ogrsko. Iz balkanskih držav in Male Azije je uvozila Ogrska leta 1901. robe v vrednosti preko 56 milijonov K, leta 1911. pa za 68 milijonov K, kar je jako neznatno število naf pram skupnemu importu Ogrske, ki-, je znašal okoli 2 milijonov K.
(Konec prih.)
Ljnbi   moj kam greste?
k BATJEL-U
v Gorico
Stolna ulica 2-4
pojnovo u> I olo, Micka po Šivalni stroj, Jože po gra-:t ifon in TinCe po kmet. stroj.
Tam je '.ka zaloga in mehanična delavnica, /odaja na obroke. Ceniki franko.
Brzojavka!   r _
Ravnokar clošlo v veliki množini lepo
sukno za možke obleke, moderno volneno blago za ženske obleke in še raznovrstno manufakturno blago.
Od dobrega najboljše, ««< od novega najnovejše 1
Mali oglas).
prlitoJMn* Mtaia 60 tU. Ako Je oglar obnotnojll te raUnna u W!^o besedo A vu lajprtprmejlo lnserlnnje :: trgovce In olirtnlKtj.
Ko]lko }• toanjSIh lrgo»c«v In obrtnikov » Oorl8|. kateri« n» d«»»ll (In o»lo v. mtata) nlhB* nt potni, k»r nik]«v «• tn«*rtr»)o. Skodt nI mtjhn*.
I^'Q C0 Ua|n6 (koleselj) pokrit, lahek, za Ivifv OD KQKq enoga konja; ponudbe pod rA. B;tt — Bovec poštnoležedo.               .819—2
Slovenska, šivilja fijSTftJSK
Izdeluje obleko in kostume po nahiovejSi modi. Joaipina Bregantič, ulica Caaorma št. 5l III. nad.
Čevljarski šivalni stroj nSinpr"
skoraj nov se proda po jako nizki ceni. Ved se
izve v Solkanu pvi družini Boltar, pri cerkvi.
101-1                                                     ,316~l
ali uradnika ".fc^1*.1^*1
Dijaka m mmum rodb^r na*dobfo
hrano in stanovanje, ter tudi' brez hrane v Gorici, Corso Francesco Giuseppe št. 21, III. nadstropje na levo.                                       311—t
niiaVo 1 ali 2 sprejme dobra družina ,na UlfOfta hrano in stanovanje;«Svitla soba, vrt, klavir, vestno nadzorstvo, * Cena! nizska. Na$lpv pove upravni^tvo.             ,                 (   .     296-1
MBOlOVana SOOa ?nPlepa "e^da™' njeni! Jako pripravna za dva dijaka, ki hodita v „Dijaško kuhinjo". Naslov pove upravništvo.
Mah Vlh V Gdriei, letos sezidana, v Icoji mflia lila oi ge nili,če stanoval, v lepi mirni legi, oddaljena 10 minut od Travnika še proda takoj tudi proti malemu naprej plačilu. Zelo pripravna ža kakega vpokojenca. Poizve se pri Iv. Millonig ~ Gorica rde?$a hiša št 4.   322 -1
Zdravniki
priporočajo kot izvrstno zdravilo proti kaSlja1
Kaisereve
prsne karamele s znakom „3 jelke"
miliOni   uporablJ»lo_|irqM
Kaseh
aagrljenosti, zaaližoaosti, oslovskemu kaSljn, katarju, boleznim v vratu in obvaruje proti
prehladu. L*I Afl notarsko vid. zdravniških apri-vllrlr Ccval in od .privatnikov jamčijo za golov vspeh.           ': Ti bonboni vzbujajo tek in so jako okusni. Paketi po 20 in 40 vin., doze 60 vin, — , Dobivajo se: G. Cristofoletti. c. kr. dvorni zalagatelj, L. .GHnbich, lekarnar G.. B. Pontoni, Raggiero Ktirner, A, de, Gironco^L} B. Mazzoli, mirodihiica,' A. ZavaSilV leharntt pri Mariji pamoft. v i Vipavi, K Jursche', -lekarnar v Ajella, 3\[aks Kozower, lekarnar v Ajdovščini, G. Čorbatto, lekarnar v Tržiču, Robert Ka^tner, lekarnar v Tolmina; in v vseh drugih lekarnah.
Zdravnik
Dr. Just Bačar
;¦'"'.''.  prdinira v ulici tte R6 štev, 9.
Dobra družina na Reki (Flume)
išče za takojšnji nastop
samostojno kuharico,
ki je zmožna odpravljati vsa hišna dela.
Ravnanje prav dobro. Ponudbe s zahtevo plače in opisom dose.
danjih si;;žb je poslati na naslov; Ingenienr Hilan ^alagovič,    Bfba (Finne
HRMITDVS TOVAftNEzADR.fiiz| WEI//ENBACHD&TRIEiTINGI
I        VPODNJB AV^TRIJ/^KO  6>Wi        I
I        ZA/TOP/tVQ IN ZALOCAiO        I
|B.GREGaRIC«eQRICAozKAuLicAjtjl
Te^ef. št. 188.              Telef. št% 183.
Kleparski mojster, strešni pokrivalec, zapriseženi izvedenec, zalagatelj c. kr. drž. železnice. Kleparska delavnica opremljena z najmodernejšimi stroji. Cene brez konkurence. Vpeljava vode, plina acetilen in strelovodov. Izdelovalnica modernih črk za napise različnih velikosti in vrst.
Cela oprema (bala) za novice
¦ur-Cene stalne in najnižje!
HEDZET ft KORITNIK, uogal Corso Glus. Verdi In Šolska ulica.
' ffflopa „5oet"«, »z. z one 4, oKioora
ima.
I. sestanek slovenskih tehnikov v Ljubljani,
Poročali smo, da se je vrši! v dnen 20. in 21. kimavca 1913 v Ljubljani I. sestanek slovenskih tehnikov. V nedeljo 21. t. m. dopoldne se je vršilo v okviru tega sestanka zborovanje slovenskih tehnikov. O poteku tega*«BoYovan©SlU'frLk|e^,*>kj jih je isto storilo, podamo v naslednjem poročilo:
Zborovanje je otvoril imenom »Aka-demičnega društva slovenskih tehnikov na Dunaju«'t(/v,:abs. ing. Bevc Ladislav,* ki je pozdravil vse navzoče tovariše. Predsednikom je bil izvoljen tov. abs. ing. BeVc Ladislav.
Za »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dima-j u« je poročal tov. abs. ing. Bevc Ladislav »O organizaciji dunajskih slovenskih tehnikov«. Referat je rbsegal 4 točke in sicer: 1. Ustanovitev imenovanega društva, 2. odnošaji društva z drugimi akademičnimi in neakademični-mi društvi, 3. notranje društveno delovanje in 4. načrti za prihodnjost.
Poročevalec omenja, da se je društvo ustanovilo pred tremi leti, pod okolnostmi, ki so pri ustanavljanju slovenskih društev neka posebnost. Društvo se je namreč u-stanovilo po inicijativi jugoslovanskih strokovnih tovarišev. § 3. društvenih pravil se glasi: »Namen društva je.pospeševati strokovno in po možnosti splošno izobrazbo članov in sicer s predavanji in strokovnimi podrobnimi razpravami, vzajemnim medsebojnim podpiranjem, nabavo strokovnih knjig in Časopisov, tehnič-no-strokovniii izletov in seznanjanjem članov kot bodočih inženirjev z njihovim socijalnim stališčem.
Društvo si je tekom treh let osnovalo veliko strokovno knjižnico, ki šteje 221 knjig v vrednosti nad 1000 K.
Tov. cand. ing. Stibil Leopold poroča nato »O splošnem položaju slovenskih tehnikov naDunaju«. Družabno življenje slov. tehnikov je splošno slabo razvito. VencVr se razmere boljšajo in glavna zasluga gre tu »Akademič-nemu društvu slovenskih tehnikov na Dunaju«. Do novejšega časa in deloma še danes, smo imeli samo ožje kroge, ki se pa drug za drugega niso zanimali. Ako se pomisli da je na dunajski tehniki zastopana vsa naša širša domovina se omenjenemu dejstvu ui čuditi. Posebno Primorci gravitirajo močno v laško družbo.
»O organizaciji dunajskih slovenskih a g r o n o m o v« referira ¦ tov. cand. ing. agr. Dragoslav Mikuž. Izvaja v glavnem sledeče: Okoli I. 1906 je vzniknila v slovenskih slušateljih zemlje-delske visoke šole želja po ustanovitvi strokovne organizacije. S požrtvovalnostjo 9 Članov in ob zapuščini prejšnega kluba jugoslovanskih agronomov je začelo delovati društvo »Kras«, ki danes s skrbnim podpiranjem od strani starešin zadovoljivo uspeva in vrši nalogo, ki jo vidi v glavnem v vsestranskem izobraževanju svojih članov. Ena izmed glavnih nalog te organizacije pa je tudi, da proučuje na kak način bi se povzdignila z e m 1 j e d e I s k a produkcija   slo-
venskih pokrajin. Produktivnosti tal moramo obračati pozornost, produktivnost tal izrabljati z vso gospodarsko modrostjo in z vsemi tehničnimi sredstvi, da povečamo to najvažnejšo produkcijo in zadostimo materijelnim potrebam večini slovenskega ljudstva. Nadalje omenja poročevalec, da bo društvo »Kras« v bodočnosti moralo stremiti tudi za tem, da l)'o proučevalo jugoslovanska l^g^p»»^«^*k^--^pra»^iua in šola e l o v a I o po možnosti tudi na g o s p o d a r s ko književnem p o -1; u. 'Končno povdarja govornik, da društvenim članom gre predvsem naloga proučevanja in se tako obenem pripravljati za usneSno delovanje po študijski dobi v prid slovenski m a t e r i j e 1 n i kulturi.
»O splošnem položaju dunajskih slovenskih a g r o n o -m o v« referira tov. cand. ing. agr. Dragoslav Mikuž. Poročevalec omenja predvsem gmotni položaj slov. slušateljev ze-mljedelske visoke šole. Prve med drugim, da se ministerske podpore vedno bolj o-mejujejo in da so pogoji za oprostitev šolnine leto za letom strožji. V nadaljem izvajanju omenja še učila, stike z drugimi akad. organizacijami in slednjič tudi službe na katere lahko reflektirajo absolventi zemljedelske visoke šole.
Za »Klub slovenskih tehnikov v Pragi« je poročal tov. abs. ing. Leben Ivan »O organizaciji in splošnem položaju slovenskih tehnikov«.
Praška tehnika je v Evropi najstafša. L. 1864. najdemo na tej tehniki prvega Slovenca, ta je bil brat prvega urednika 'Slov. Naroda« ing. Tomšič, ki je ustanovil »Podporno društvo za slovenske visoko-šolce v Pragi«. Šele po daljšem odmoru so začeli slovenski tehniki številneje po-sečati Prago, kot študijsko mesto. L. 1902 so si ustanovili v področju »Ilirije« tehnični klub, ki je postal 1905 samostojno društvo: »Klub slovenskih tehnikov v Pragi«. Smer društvenega delovanja so od počet-ka: strokovna ali pa gospodarska predavanja, izleti in debatni večeri.
Meseca sušca 1906 so pričeli praški tehniki izdajati poljudno pisan slovenski list tehnične vsebine: »Slovenski t e h n i k«.
K splošnemu položaju pripominja govornik predvsem, da češčina ne dela Slovencem ovir pri študiju. Na nemški tehniki ne more študirati slovenski tehnik, ker bi drugače ne dobil podpore pri slovenskem podpornem društvu, kakor tudi pri čeških podpornih društvih.
Gmotne razmere praških slovenskih tehnikov niso rožnate, eksistenčni minimum znaša 70 K mesečno, vendar pa moramo v večjem številu posečati to mesto, saj je praška češka tehnika tudi v inozemstvu pripoznana in ima sloveče učne moči.
Poročevalec je končno omenil še podporna društva, ki so Slovencem dostopna.        •                     •
Za »Klub slovenskih tehnikov v Gradcu« je poročal tov. stud. ing. Kadunc Anton »O organizaciji in splošnem položaju graških slovenskih tehnikov«.
Alojzij Gradnik-Sern Benelli:
Ljubezen treh kraljev.
(Gorica 1913. Str. 115. Cena 2'—, s pošto 2'20 K. Samozaložba). Naroča se pri dr. Al. Gradniku v Gorici oziroma pri Goriški Tiskarni A. Gabršček.)
Tragičen poem v treh dejanjih. Res v prvi vrsti poem, ne delo samo ob sebi za oder, za efekt, marveč pesniški umotvor, ki se najbolje č i t a. Če ravno hočeš, ga uprizori, toda le pogojno: Z najboljšimi močmi, z drago in krasno opremo in pred izbranim občinstvom, niti pred operetnimi habitueji, niti pred snobi. Potem boš
seveda dosegel vspeh, kakor,-------no,
kakor so ga dosegle uprizoritve Sem Be-nellijevih dramskih in tragičnih poemov no najboljših glediščih Italije, Francije, Anglije, Španije.... Po uprizoritvah v Ljubljani in Gorici ne gre soditi tega dela, Rasi smo imeli moči, ki bi za dojemanje "esniških lepot   tega   dela   zadostovale,
vsaj za ulogi Avita in Fiore, — o Man-fredu in Arhibaldu tega ne moremo trditi -— je deloma nedostajalo pravega občinstva, deloma pa če ne najbolje, ampak naj-navadnejše opreme.
Nekaj druzega pa je, če čitaš ta umotvor. Krepkozvočna, vokalna in melodična slovenščina te očara, krasni prevod, ki nadkriljuje celo original, nas uvaja v vso krasoto srednjeveške heroične Italije. Dejanje, ki napreduje nevzdržema, logično, nas sili seboj v staro romantiko, ki nas pa ne ovira, da sledimo fini psihologiji in da ne občudujemo onih celih, kakor iz kamna izklesanih značajev, — najbolj mrkega siepca, starega Arhibalda, in junaško ljubeče Fiore, žene nad ženami.
Med najlepše prizore spada ljubezenski prizor med Avitom in Fioro v drugem dejanju. Ne moremo ga citirati, ker je preobsežen in vzet iz zveze ne da prave slike te scene, ki je ena najlepših v sodobnem slovstvu. Prinašamo pa Manfredovo prošnjo Fiori, ko se poslavlja od nje:
Glej, ura odhoda
Prva strokovna organizacija graških slovenskih tehnikov je bila jugoslovanska »Vendija«, ki je bila ustanovljena 1873. L. 1875 je stopil na njeno mesto »Triglav«, v katerega okrilju je bil skoro neprenehoma »Klub slovenskih tehnikov v Gradcu«. Lastne strokbvne organizacije dose-liaj-ni bilo mogoče ustanoviti, tako, da so graški slovenski tehniki politično razcepljeni.
»O stanju curiškrh-slov enakih tehnikov« je poročal pismeno tov. stud. mech. Ditrich A. 1912/13 so bili na curiški tehniki 3 Slovenci. Organizirani so bili v »Societe-Etudiants-Slaves-Meri-dionaux« in v »Sokolu«.
S tem so bila poročila izčrpana. K besedi se je oglasil g. i n g. G u s t i n č i . Misel o sestanku slovenskih tehnikov je pozdravil s srčnim zanimanjem in se je odzval povabilu kot zastopnik jugoslovanskega tehničnega tiska. Odobrava misel, da se skušajo slovenski tehniki združiti v skupnih smotrih preko vse politične raz-drapanosti, ki vlada v domovini. Govornik postavlja za vzgled »Društvo inženirjev v Ljubljani«, ki more v kratki dobi obstoja kazati na uspehe smotrenega strokovnega dela. Prevažno sredstvo v tem delovanju je slovenskim inženirjem njihov strokovni tisk. Ni dolgo tega, ko je bil slovenski inženir javnosti še nepoznan, vkljub temu da je vršii dela, ki jih lahko smatramo za našo gospodarsko poezijo. H koncu poživlja slovenske tehnike, da se neumorno pripravljajo za delo, ki jih čaka v njihovem bodočem. poklicu.
Sledilo je še poročilo abs. ing. Bevca Ladislava o ustanovitvi zveze akade-m i č n i h strokovnih organizacij slovenskih tehnikov.
Balkan.
Albanski porazi. — Beograd 2. Podrobna poročila o bojih na srbsko-alban-ski meji so strahovita. Zlasti strahovita je bila bitka v Debru. Albanci so mesto zasedli ter so se branili z brezprimerno div-iostjo. Srbi so morali zavzeti hišo za hišo in še, ko je Albancem zmanjkalo streliva, so se ti naravnost obupno braniii s sekirami. Ko so se morali Albanci začeti umikati, so razdejali in požgali hiše. V ulicah je divjal boj od moža do moža. Ko so Srbi končno zasedli mesto, so bili izgubili že več tisoč mož. Mesto je napol uničeno. Srbi nadaljujejo svoj zmagoviti pohod. Albanska krdela se umikajo, le v Ljumi se ustavlja Srbom še močan albanski oddelek kakih 6000 mož. Srbom pa se je že posrečilo ta oddelek obkoliti; nopolno uničenje teh albanskih čet je   neizogibno.
Pri Ohridi je poveljeval srbskim četam polpovnik Miljevič, v Dibri pa polkovnik Radonič. Blizu Ohride so Srbi obkolili dve albanski koloni in jih popolnoma uničili do zadnjega moža. Ob Ohridskem in Prespanskem jezeru je padlo okoli 14.000 Albancev. Med ujetniki se nahaja tudi 400 bolgarskih makedonskih četašev in 7 bolgarskih častnikov ter znani četaš &¦ dev.
Albanci so doživeli včeraj tudi pri Lopuski občuten poraz. Kjer se umikajo Albanci, požigajo in izvršujejo strahovite grozovitosti.
že je odbila. Na mostu me moji hrabri drugovi že čakajo: konji nestrpni so; a vse nad nami je sile in zmage vršenje v tem zraku krvavem. Odrinemo. Zvesti in verni mi drugi od radosti ukajo. V širne doline trop stopa navzdol. Opojne in zlate sanje si snujejo mlade njih glave, jeklo orožja ko bron žvenketa jim, ki novo jim zoro oznanja: molčeči tiščijo za uzde tako, kot- tiščijo srca prevesela; a jaz sem med njimi notrt in otožen sam, sem med vsemi. Ah, v meni pretaka solze* grenkožgoče vesoljno človeštvo, ko plakam in mislim... na tebe oddaljeno... Sam svoj pot hodim, sam, sam, brez tolažbe..'. Vse, vse sem izgubil, in le bolečina je moja družica... Zakaj, če je tolika v meni ljubezen? Ozrem se nazaj in na grič ta-le gledam, na grad. ki rdeč! se že v solncu večernem, plamteč kot to moje ranjeno srce. In jašemo, jašemo; grad ta le temni molčeče me gleda ko sfinga ogromna..,
od pondeljka do   četrtka.
Beograd 2. »Štampa« poroča, da bo v pard neh na albanskih bojiščih zbranih 50.000 srbskih vojakov.
Avstrijsko posredovanje v Beogradu.
— Beograd 2. Avstrijsko-ogrski poslanik pl. Starck se je oglasil danes v srbskem zunanjem ministerstvu in je v imenu av-stro-ogrske vlade z ozirom na srbske vojaške ukrepe proti vstaji, ki le izbruhnila na srbskem ozemlju, obenem prijateljski in nujno svareče opozoril na potrebo, da se upoštevajo londonski sklepi.
Namestnik srbskega ministra zunanjih zadev, Spalajkovič, je odgovril, da je Srbija ukrenila le vse potrebno v obrambo proti amavtskim napadom, in da qe misli na to, da bi se polastila albanskega ozemlja in da je trdno odločena, da upošteva sklepe velesil.
Podobne izjave je podal Spalajkovič tudi zastopnikom drugih velesil.
Srbski ministrski predsednik Pašič na Dunaju. — Dunaj 3. Srbski ministrski predsednik Pašič je danes dopoldne pose-til ministra zunanjih zadev, grofa Berch-tolda v zunanjem ministrstvu in več kot eno uro konferiral z grofom Berchtoldom, in se je ob tej priliki seznanil z vsemi člani skupnega ministrstva, ki so se sestali k skupni ministerski konferenci.
Ministrski predsednik Pašič izjavlja, d a ga je današnja konferenca zelo zadovoljila. Smatra, da je razpoloženje tako v Avstriji, Kakor v Srbiji za zbližanje obeh držav tako ugodno, da se mora smatrati za toliko kakor gotovo, da v kratkem nastanejo med obema državama prijateljski odnošaji.
Pašič je tudi namigaval, da je šlo pri razgovoru o srbskem dohodu do Jadranskega morja in sicer od kakega avstrijskega pristanišča in sicer tako, da bi se srbske železnice neposredno priklopile bosenskim železnicam. To vprašanje je bilo predmet konferenci med Pašičem in skupnim finančnim ministrom   Bilinskim.
V splošnem se je izrazil Pašič, da je prepričan, da se Srbija bliža lepi mirni bodočnosti in da gotovo nastanejo tudi njeni odnošaji
In jašemo, jašemo... kot bi bežali pred smrtjo... Dolina se širi in sreča reko, ki plače otožno šumeča, in grad se izgublja očem... Za drevesi izginja že skoro... le stolp ta visoki, kjer midva stojiva sedaj, se še vidi. A meni tam daleč kriči krvaveče srce: Oj pridi, predraga, prikaži vrh stolpa se, ti dobrotljiva, ti zlati up mojih sanj; da še vidim belino samo tvojih kril in ko zaprem oči, da živa ja vselej boš stala pred mano! Nikogar ni videti!... Glej, to te prosim, ti duša prezlata, ti moja uteha: ostani tu v stolpu, dokler še boš zrla tam daleč v dolini to naše krdelo, ostani tu, stopi na rob tega zida in pošlji pozdrav s pajčolanom iz dalje svojemu ženinu: glej in verjemi, dušica moja, da se mi bo zdelo, da solze sušijo se mojega srca'... Drugega ne, samo to te še prosim...
napram Avstriji vkra^tkem korektni in' dobri. •
Albanska vstaja. — Beograd 3. V tukajšnjih vojaških krogih vlada prepričanje, da bodo do konca prihodnjega tedna albanski vstaši popolnoma pobiti in da bo zopet vzpostavljen popoln mir in red. Srbske čete so dobile naloL, da zasedejo vse važne strategične točke ob meji, ne glede na to, ali se nahajajo te točke na srbskem ali albanskem ozemlju. Boji so že skoraj popolnoma ponehali, trajajo le še pri Lopuhčeri hanu v bližini Prizrena in pa pri Strugi. Vse srbske izgube štejejo dosedaj okrog 1000 mož, dočim pa ej padlo okrog 3000 Arnavtov.
Odločno zanikanje grozodejstev. — Belgrad 2. Uradni srbski tiskovni urad izjavlja, da po zunanjih korespondencah in drugih zasebnih poročilih po inozemstvu razširjene vesti o dozdevnih s strani srbskih častnikov zagrešenih oskrunitvah žensk niso samo tendencijozne, temveč tudi grde izmišljotine, ki gredo za tem, da bi Srbijo, ki varuje svoje pravice in svoje ozemlje pokazale v krivici. Ravnotako neresnične in istim smotrom služeče so tudi že enkrat detneptirane vesti o slučajih upornosti v srbski armadi. Nepojmljivo je, komu v prilog naj bi bile take izmišljotine in resnici v obraz bijoče vesti, ker ni misliti, da bi se verjelo v Evropi, ki je bila priča junaških bojev srbskega vojaka, da bi ta vojak kazal upornost v trenutku, ko so meje Srbije v nevarnosti.
Politični pregled.
Ministrski svet se je v svoji seji včeraj v ptvi vrsti pečal s skupnim proračunom za prvo polletje prihodnjega leta ter s sklicanjem delegacij, ki se snidejo po enem mnenju že koncem oktobra ali začetkom novembra, po drugem pa šele meseca decembra. Sklenilo se je tudi, da se predlože delegacijam v potrditev naknadni krediti za stroške takoimenovane vojne pripravljenosti, ki znašajo, kakor se zatrjuje, okrog 464 milijonov.
Poseben pomen pa je dobila ta konferenca zaradi važnih dalekosežnih vojaških vprašanj.
Z ozirom na slabo gospodarsko stanje države je prišlo do kompromisa. Z ene strani je vojna uprava restringirala svoje zahteve, na drugi pa sta obe vladi pristali na to, da se nove vojaške potrebščine postavijo v proračun za drugo polovico leta 1914. in le v obrokih. Sprejeto je bilo tudi zvišanje rekrutnega kontigenta za nekaj manj kot 40.000 mož in pa razne nabave •zlasti za artiljerijo in mornarice. Stroški za te zahteve bodo znašali nad 200 milijonov. Nova brambna reforma es predloži delegacijam meseca novembra.
V kranjskem deželnem zboru vlada vihar. V seji 2. t. m. je v razgovoru o porotni sodniji dr. Krek trdil, da ljubljanska porota je skrajno pristranska. »Slovenec« je pred poroto obsojen, »Slov. Narod« pa oproščen. Zato zahteva v resoluciji, naj vlada poskrbi, da se uveljavi v gosposki zbornici že sklenjena reforma porotnih* sodnij. Med drugimi je bil stavljen nujni predlog posl. dr. Novaka, naj se izloči Kranjska iz okrožja delavske zavarovalnice v Trstu.
Darovi.
Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Neimenovan št. 7 za sept. in oktober 10 K. — A. Jerkič, fotograf v Gorici, 3 K. — I. Koren za prodane bloke 7'20 K. —- Na račun mesečnine je prišlo 7470 K.
Pod geslom »Proč z VVieserjem« se je nabralo za Ciril Met. 10 K 71 v na ra-% čun kamna dne 3. okt 1913. Denar poslan v Gorico.
Nabiralnik za Družbo sv. C. in M. »pri petcHnčku« v Gorici je dal 14 K. Hvala!
Podpornemu društvu za slov. viso-košolce na Dunaju je došlo od 12. julija do 20. septembra 1913 skupaj darov 145 K 48 v. — Društveni odbor se vsem c. darovalcem iskreno zahvaljuje. Ob jednem naznanja slovenski javnosti, da so prejeti darovi v preteklem poslovnem letu zaostali za lanskimi za cel poldrug tisočak. Prosi torej v novem letu izdatnejših prispevkov, ki se naj poSiljr.jo na naslov blagajnika: D r. S t a n k o L a p a j n e, dvor-ni in sodni odvetnik, Dunaj, I. BrSunerstr. 10.
Domače vesti.           |
? Cesarjev god danes-4. oktobra se je I prajhcval sirom monarhije na običajen I način. V Gorici je sinoči svirala vojaška j godba po mestu, danes je bila slovesna I maša; vse šole so imele mašo; poduk v j šolah se ni vršil. Mogočno je donela danes I po celi državi himna: Bog obvaruj!         j
Iz politične službe.  —  Za narnestni-štvene tajnike so imenovani okrajni komi- I sarji: dr. Fran Haniisch, dr. Fran Wlček in dr. Jurij Schogl pl. Ehrenkreuz.
V jesenskem terminu so napravili zrelostni izpit pred poverjeništvom na tu-kajšni c. kr. realki: Blažon Davorin, Ha-cin Fridolin, Jeras Srečko, Kovač Ivan, Legiša Robert, Micheluzzi Nikolaj, Monta-nari Ivan, Persoglia Jože, Rustja Evgen, Stih Franc, Tominz Egidij. Trije eksterni-sti in en reden učenec so propadli. Štirje eksternisti so odstopili pred ustmenim izpitom. Med vsposobljenimi so po narodnosti en Nemec in dva Italijana, ostali pa vsi Slovenci.
Na vseučilišču v Gradcu je imenovan za izvanrednega profesorja slovanske fi-lologije docent na dunajski eksportni akademiji in lektor na dunajskem vseučilišču dr. Rajko Nachtigall.
Iz šolske službe.   -~   Dosedanji su-plent na državni gimnaziji v Pazinu, Anton Burgar, je imenovan za pravega uči-i tefja na istem zavodu.
Na c. kr. gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Gorici se je otvorilo včeraj šolsko leto s službo božjo v cerkvi sv. I Ivana. Zavod obsega dosedaj štiri razre-I de, od katerih imajo prvi in drugi po dve vsporednici, tretji pa eno. Dijakov se je vpisalo v prvi razred 164, v drugi 121, v | tretji 86 in v četrti 35, skupaj 406. Vodstvo | zavoda je poverjeno od četrtka naprej g. I vladnemu svetniku dr. Bezjaku.                |
Novi deželni odbor je že prevzel od prejšnjega vse pripadajoče mu posle.
Poroka. — Danes se je poročila g.čna Dragica Cigojz gosp. Emilom L i č e r j e m, inženirjem pri dež. odboru v Gorici. Vse najbolje novemu paru!
Poročil se je g. Oskar Čcbular, najmlajši sin g. profesorja Čebularja, z g. Amalijo Pharisien iz Trsta.
Občni zbor akad. ter. društva »Adri-ja«. — Dne 30. septembra t. 1. se je vršil pri »Jelenu« ;)bčni zbor akad. fer. društva »Adrija«. Obisk od strani dijaštva je bil dober, starešin je bilo malo. — Kakor je I razvidno iz poročil odbornikov, je bilo delovanje »Adrije« v preteklem letu po-I voljno. Čitalnica se je izpopolnila v toliko, j da šteje sedaj 25 dnevnikov in časopisov I ter 20 različnih revij, knjižnica, katero bo I treba vsekakor v kratkem povečati — je j redno poslovala, v zimskem tečaju so se I pridno vršila predavanja v društvenih I prostorih, finance je dvignila akcija cvet-t ličnih dnevov, ki je prinesla lepo svoto I čistega dobička. A mnogo bi bilo lahko I bolje pri »Adriji«. Premajhne so bile zve-I ze visokošolcev s srednješolci, vse pre-I malo so se brigali člani društva za delo j med narodom. V tem oziru je lepo govo-I ril na občnem zboru g. starešina Dr. Voš-I njak, nekako tako-le, na kratko povedano: j Narod kliče po stiku z mladino. Stari bo-I govi cinizma padajo, vstaja nova, ener-I gična miadina. Nazaj v praktično življe-I nje, v boj za narodovo blagostanje! Na-j rod, nosebno naš goriški narod, željntf j pričakuje, da mu inteligenca kaj nudi. I »Adrija« naj nadaljuje program, ki si ga I je stavila pred desetimi leti! Z energijo j na dan, da bo društvo kakor človek, ki I prekipuje življenja! — Te besede si zapi-I širno v srce, da bodo potem rezultati dru-I štvenega dela tem boljši in večji, da bomo I z zadovoljstvom nekoč zrli nazaj v dobo I svojih dijaških let!
I       Odbor akad. fer. društva »Adrije« za leto 1913/14 se je sestavil tako-le: Predsednik: Anton Brumen, pravnik; podpredsednik: Ivan Forčcšin, pravnik;   tajnik: j Alojzij Sedej, pravnik: blagajnik: Vlado ; Velušček, pravnik; gospodar: Silvan Pe-I čenko, pravnik: namestnika: K. Birsa in .( K. Klanjšček, pravnika; revizorja: Milan • Brajda in Kristjan Kacafura, pravnika. Peticije je čital podtajnik dr. Gruso-vin v drugi seji deželnega zbora. Peticij brez konca in kraja. Ce bi bil čital Se.nekaj Časa po laSko in potem po slovensko, bi bila prcSla cela ura in še čez. Ali dežel-
i ni glavar Je prav umestno prekinil to dolgo čitanje z nasvetom, naj se ne čitajo peticije Še dalje; nasvet je bil sprejet. Tudi v bodoče ni treba citati peticij. Izročajo naj jih odsekom in od tam pridejo na dnev- J ni red. —- Kar se tiče peticij, podanih v | drugi seji, bi bil deželni podtajnik lahko opravil vse z besedami: Cela dežela prosi podpore!
Za poročevalce listov je v naši deželni zbornici najslabše poskrbljeno. Tista prva reservirana klop ne zadošča; kot sardele stisnjeni morajo sedeti na oni kldpi žurnalisti; pa piši tam, če moreš, ko se s komolci dregajo drug drugega*, zadej v drugi klopi pa govorijo radoznalci in motijo, da se ne čuje besed glavarja in poslancev. Pri drugi seji je bilo poročevalcev ravno 10; tako imeniten je goriški deželni zbor. Najbolje bi bilo, reservirati žurnalistom na obeh stranih po eno klop, tisto drugo pa odnesti zadej, tako da bi bili žurnalisti nekoliko ločeni od občinstva in bi tako lahko izvrševali nemoteni svojo službo. Deželni odbor naj na vsak način kaj ukrene!
Tečaji za knjigovodstvo, slovensko j korespondenco in italijanščino. — Trgovsko in obrtno društvo za Goriško naznanja, da otvori dne 20. oktobra 1.1. učne tečaje za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino v Šolskem domu. Učni dnevi so pondeljek in četrtek od 8.-~10. ure zvečer. Šolnina za celo dobo znaša enkrat za vselej K 15, katera se plača naprej. Opozarja se gospode in gospi-ce, ki nameravajo ta tečaj obiskovati, da se prijavijo najkasneje do 18. oktobra t. 1. pri društvenem blagajniku g. Josipu Ivančiču, trgovcu v Gosposki ulici št. 11.
Imenik porotnikov povodom III. zasedanja pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici, j ki prične 20. t. m.: Drioli Henrik, Nachti- j gall Franc, Susmel Jakob, vsi iz Gorice, Mlekuž Adoif Anton, Bovec, Potočnik Miha, Gorica, Doljak Franc, Grgar, Gre-gorič Andrej Filip, Vogrsko, Fonda Vik- ! tor, Muškoli, Perz Ludvik, Tržič, Kodrič j Anton, Rihemberk-Brje, Čebron Ludvik, | Rihemberk-Brje, Camuffo Alojzij, Gra- j dež, Opera Atilij, Červinjan, Tomadonr Ado, Bracan, Kogiot Ivan ml. Dol. "Vrtojba, Verzegtiassi Lucijan, Pieris, Paljk Andrej, Velike Zabije, Munih Josip, Sv. Lucija, Ussai Ivan, Pontora Cezar, Mu-raviz Franc, Dominko Viljem, vsi iz Gorice, Lokar ^ ekoslav, Ajdovščina, Rosset Peter, Gradišče, Chialchia Hijeronim, Za^ graj, Cenčič Ivan, Volče, Blasig vit. Aleksander, Ronki, Benedejčič Josip, Zatol-min, Kovač Ignacij, ml. Ajdovščina, Mes-senio Vincenc, Ronki, Miani Josip, Gorica, Macorig Aleksander, Bracan, Kavs Feliks, Čezsoča, Clauss Avgust, Kopriva v Furlaniji, Fabris dr. pl. Anton in Stecker | Ernest iz Gorice. — Nadomestili porotniki: Federicis "Remigio, Trobitz Leopold. Cappellani Renato, Mazzolini Anton. Ma-cuz Josip, Košiša Franc, Cossovel Josip, Penso Rudolf, Ciuffarin Alojzij, vsi iz Gorice.
Tukajšnje slovensko moško učiteljišče ne da miru   italijanskim   vročekrvne-žem pa tudi ne dopisnikom   ljubljanskega »Dneva«. Lani smo čitali v »Dnevu« dopise, baveče se z razmerami   na   tukajšnjem moškem učiteljišču, ki pa niso povedali ničesar konkretnega, marveč tako na sploh so se kregali, vmes pa udarili po osebi. Sedaj se zopet ponavljajo take vrste dopisi, ki ne bodo nič koristili, ker so sposobni le škodovati. Pred kratkim smo I čitali v »Dnevu« o »extrašoli   Ijudskošol-I skih univerz, kakoršno je c. kr. moško uči-I teljišče v Gorici«,   potem o nekem   nem-
I čurju in vodeni figuri___   Vse take reči
I so deloma pretirane, največ povsem ne-I resnične. Zavod se nahaja pod spretnim I vodstvom priznanega šolnika ravnatelja I Bežka, če pa kakemu dijaku na tem za-I vodu ni kaj prav, naj se obrne na vodstvo, I kateremu je ležeče na tem. da vladajo I redne in dobre razmere na učiteljišču; I taki dopisi, prazni dokazov, polni besedi-I čenja, zaničevanja in zmerjanja, pa so vse I obsodbe vredni. — Zaletavanje v zavod J s slovenske strani si pridno beležijo Ita-I lijani, ki delaio z vso silo na to, da bi pri-I šel zavod iz Gorice! To v upoštevanje do-J pisnikom in uredništvu »Dneva«. I Shod vseh državnih nastavljencev v I Gorici se bo vršil danes zvečer ob 8V8 v J hotelu »Angelo d'oro«. Dnevni red: I. 'Službena p r a g m a t i k a, poslan-
ska *z b o r n i*c a i n v 1 a dfa*,  t \SM us | č a j n o s t L — Vabila so razposlana samo v nemškem jeziku!
Podporni zalog za učence na sloven-
I skl gimnaziji v Gorici. — Ustanovil se je
I »-Podporni zalog Simon Gregorčič za ubo-
ge učence c. kr. slovenske državne gim-
•nazije v Gorici«. Namestništvo je že vzelo
v vednost pravila novega društva.
Zveza Jugoslovanskih železničarjev priredi jutri ob 3. uri popoldne, v dvorani pri zlatem jelenu javni shod. Dnevni red: 1. Delavni red na državnem kolodvoru. 2. Pritisk na slov. delavce. 3. Razno.
»Goriška Slovenska Mladina« vabi vse člane in prijatelje društva k vsakoletnemu rednemu občnemu zboru, ki se bo vršil v četrtek, dne 9. oktobra 1.1. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Zlati Jelen« po sledečem dnevnem redu: 1. Nagovor predsednika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega* zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo pregledovalcev računov. 6. Volitev predsednika. 7. Volitev osmih odbornikov, štirih namestndikov in dveh pregledovalcev računov. 8. Slučajnosti. V slučaju nesklep-I čnosti prvega občnega zbora, vrši se pol [ ure kasneje drugi, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Odbor.
Za Narodni muzej je daroval g. Jos. Balič, učitelj na Vrhu sv. Mihaela, kot 36. dar: 1. S. Gregorčiča lastnoročni varijanti pesmi »V celici« in »Zvonček«, pisani na listek, katerega je podaril pesnik svoji bivši postrežnici gosp. Amaliji Čebron, zdaj omoženi Balič. 2. Pismo S. Gregorčiča g. Jos. Baliču. 3. Star okoličanski robec, ki ga je dobil v Gabrijah. 4. Kocijančič, Marija Cel nad Kanalom. 5. Domač Koledar slovenski za 1. 1859. 6. Dichiara-zioue piti copiosa della Dpttrina eristiana, 7. Manuale storico comnendiato di Go-rizia e Gradišča, 8. Letno poročilo ljudske šole v Sežani za I. 1883/4. Odbor.
Pevsko in glasbeno društvo v Goric! naznanja vsem svojim članom in pevcem, da s o s e začele redne vaje moškega zbora, ter želi, da se gg. pevci udeležujejo istih številno in redno. Vaje se vrše vsak torek in petek toč n o ob S1/1 zvečer v društvenih prostorih uf. sv. Ivana 7. I.
Nadalje vabi podpisani odbor si. goriško občinstvo, da.se iz njega priglasi kolikor mogoče mnogo članov za »Glasb. Matico« v Ljubljani. Ista pripravlja za leto 1913/14 svojim članom prav bogat da-muzikalij. Za članarino 6 K dobijo člani 2 večji deli in sicer dr. Aijt. Sclnvabovo »Zlato kanglico« in Ant. Lajovičevo »Gozdno samoto« ter 12 slov. in lir v. pesmi z i mešan zbor, v celem torej 3 precejšne zvezke, ki bodo stali po knjigarnah 9 K. Ker se »Glasb. Matica« res mnogo trudi za procvit in napredek slovenske glasbe, naj ne ostane to vabilo neuspešno. Priglasila'za pristop in članarino sprejema tu-! di podpisani odbor v društv. prostorih od | 10.—12. predp. ali pa tajnik prof. Cimer-mann.                                      Odbor.
i Občni zbor »Dijaške kuhinje« v Gorici se bo vršil dnč 11. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Zlati jelen« z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi vse čislane člane in tudi druge, katerim je pri srcu naše dijaštvo, naj se vdeleže občnega zbora prav v obilnem številu.
»Dijaška kuhinja« v Gorici je sprejela letos 56 dijakov, ki dobivajo po zelo nizkih cenah alr tudi brezplačno kosilo in večerjo. Mladi ljudje imajo zdrav želodec in dober tek, zato porabi   kuhinja   silno mnogo živil. Ker prihajajo podpore vedn<» redkeje, prosi odbor vse, ki vedo, kako hudo de glad, naj se spomnijo Dijaške ku-I hinjc. Zdaj spravljajo kmetje poljedelske pridelke. Vsak bi da! za lačne dijake rad košček krompirja aH repe in nekoliko fižola, ako mu le pove kdo, da je to za ubo-I ^e dijake. Prosimo torej vse, ki jim je kaj I za naš naraščaj, naj v vsaki večji vasi p<>-I šljeio koga od kmeta do kmeta, da zbere [živila, ter jih potem skupno   pošljejo   o I priliki   Dijaški kuhinji.   Stroške povrne I odbor rad. Spominjajte se pa društva tudi I o vsaki priliki z denarnimi prispevki. Sa-I rno vedaj, če ga boste podpirali, bode nu»-I goče vzdrževati kuhinjo, Istočasno se pri-I poroča odbor častitim gg. deželnim P<»~ ] šfancem, naj ne pozabijo pri svojem zho-1 rovanju Dijaške kuhinje.1 I       Podružnica Slov.   plan,   društva   v ' Cerknem priredi v soboto dne 4. t. m. oh
2 uri pMftrt^let^iU Porezen, ter vabi vse planince in prijatelje planinstva k obilni udeležbi. —Na svidenje v koči!
V Ameriki je umrl č, g. A. Smrekar, župnik slov. fare v Cbllin\vodu. Rojen je bit leta 1868. rm Knezi.
Stenografski tečaj, — Učne ure so ob sredah in petkih od 7-7-8. v Šolskem Domu. Novi udeleženckse še 4a,UkQ prijavilo^I 8. in 10. oktobra l^ed*pb1n\orA.**''"**A™^ J
Padel je elektrotehnik Henrik Savli v Kočniku pri upeljavi električne luči, in sicer z višine 10 m. Ranjen je na glavi in po hrbtu.
Iz avtomobila je padel brivec Sftvlo Caris.v Gorici. Ker ima težko rano na glavi, se je šel zdravit v bolnišnico.
Na tri mesece leče s postom vsak mesec je obsojen neki 63-letni Anton Vovk iz Mirna, ker se je pregrešil nad svojo hčerjo
Nezvesta služkinja. — Melanija Zani- j er iz Benečije je ukradla svoji gospodinji Zabadaj na Tržaški cesti prstan in 60 K iz zaprte omare. Obsojena je na 4 tedne težke ječe, potem jo pošljejo Čez mejo.
»Tisoč in ena noč«, — Vsa razkošna krasota orientalskih pravljic se nam bo predstavljala od pondeljka naprej v »Cen-tral-Bio«, kjer se je z najboljšim vspehom minole dni predstavljal Tolsto-jev roman »Živi mrtvec«.
»Zadnji dnevi Potnpeja« v kinematografu Edison, to je krasna predstava. Traja še do jutri. Predvajanje traja 2 uri, vseskozi je zanimivo.                  -   *   —
Razglas. — Pri desetem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000.000 kron. ktero se je vršilo danes v deželni hiši so se srečkale*. obveznica št. 239 v znesku 2000 kron, obveznica št. 243 v znesku 2000 kron, obveznica št. 20 v znesku 1000 kron, obveznica št. 8 v znesku 1000 kron. Te obveznice izplača deželna blagajna od 1. januvarja 1914 naprej v polni imenski vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in do 1. januvarja 1903 še ne zapadlih odrezkov. — Deželni odbor.
Vojaška zrakoplovna postaja v Gorici je dobila te dni 4 popolnoma nove letalne stroje sistema Etrich. Postaja ima sedaj osem tabornih letalnih strojev.
Priloga. — Današnji številki smo priložili vozni red veljaven s prvim oktobrom. Vozni red je izdala Gor. Tiskarna A. GabršČek.
Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«, fstotam se sprejetnaio abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Liberi-Pon-toni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponoe-na služba v času od 5. do 12. t. m.
Domača politika.
Novi deželni odbor. —- Nova deželna odbornika slovenska, ki bosta izvrševala posel deželnih odbornikov, sta: svetnik D o m i n k o in d r. F r a n k o. Slednji je izvoljen sicer le za namestnika dr. Gregorčiča, ki je izvoljen za pravega deželnega odbornika, ali dr. Gregorčič je bil izvoljen na to mesto samo radi tega, da ga more deželni odbor poslati v deželni šolski svet izmed članov deželnega odbora; v deželnem šolskem svetu pa je dr. Gregorčič po sodbi Slovenskega kluba kot veščak na šolskem polju potreben. Odbornik bo torej dr. Franko. Gregorčič ne bo odbornik tudi v slučaju, da bi ne bil več državni posla ^ec. Sedaj dr. Gregorčič po veljavnih določbah za deželni odbor ne more odbornikovati že radi tega ne, ker je državni poslanec.
Naša slovenska odbornika sta torej: Dominko in dr. Franko. — Toliko v potrebno pojasnilo našim volilcem.
Nemška gimnazija v Gorici. — Nemški Volksrat in deželni šolski nadzornik Kauer so pridno na delu za utrditev nemške gimnazije v Gorici. Pravzaprav to ni nemška gimnazija, kakor* sta slovenska in italijanska res slovenska in italijanska, ker služita Slovencem oziroma Italijanom, ampak to je gimnazija z nemškim učnim jezikom, ki naj služi slovenskim in italijanskim in nemškim dijakom, kajti teh bo vedno najmanj, kakor jih je bilo najmanj na dosedanji gimnaziji y Gorici. Pa o tem, o zavednosti slov. starišev itd. bomo§e
govorili, danes moramo povedati javnosti, da je nemška gimnazija sedaj   brez ravnatelja, ker je vladni svetnik ravnatelj B e z j a k o d s 1 o v 1 j e n s tega zavoda in poslan na   s 1 o-vensko gimnazijo   nekako   za začasnega ravnatelja. Baje pojde za mesec dni na dopust, potem prevzame vodstvo slov. gimnazije, na kateri pa bo ;m®lftMPT^irceviftf*Dr. Besjttk je bil poslan v Gorico na jeden največjih srednješolskih zavodov v Avstriji in ga vodil spretno, ter bil   vedno   zadosti   uslužen Nemcem, ali vendar   Slovenec je in kot lak ne sme biti ravnateij'na nemški gimnaziji. Odstranili so ga, ker je tako ukazal Volksrat, ki zahteva za nemško gimnazijo nemškega ravnatelja. Sploh se trudi ustvariti z nemško gimnazijo   v   Gorici močno nemško trdnjavo. Ni bilo nikakega službenega razloga za tako ponižanje ravnatelja Bezjaka, tako se sploh nikjer menda še ni postopalo s kakim ravnateljem, ali proč je moral, da napravi prostor kakemu Benjaminčku Volksrata, ki bo pomagal graditi nemški most do Adrije ter bo utrjal tla nemštvu v Gorici. To, kar se je zgodilo dr. Bezjaku, je nekaj nezaslišanega, nekaj v nebo vpijočega, to je ža-Ijenjc, ki kriči po maščevanju in kaže, kaj se drznejo vse početi s slovenskim profesorjem pa če je še tako korekten in še preveč vslužen Nemcem. To' je škandal, o katerem mora biti govora na pristojnem mestu. Tu pa najslovesnejše protestiramo proti utlkanju Volksrata v naše goriške razmere, in zajedno pozivamo vse naše poslance na obran goriškega Slovenstva proti krutemu nemštvu, ki hoče nas zajeti in uničiti!                                               j
Pinavčig-Pettarin. — Dr. Pinavčig je premagal Pettariua v boju za dcželno-odborniško mesto. Bil se je hud boj med laškimi liberalci; edni so bili za dr. Petta-rina; ki je sedaj neodvisen in pozna temeljito deželno upravo; drugi so bili za dr Pinavčiga, ki nastopa sedaj nekako proti sistemu rajnkega Pajerja, katerega glavni reprezentant je dr. Pettarin, Laški klerikalci so se bali v deželni odbor dr. Pettariua in dali to razumeti laški liberalni stranki, ki se je končno udda in poslala v deželni odbor dr. Pinavčiga, baje zastopnika zmernejše struje v laški liberalni stranki. »L' Eco« je to zmago nad Petta-rinom označila za spomlad miru in za korak naprej k skupnemu gospodarsko-na-roduemu delovanju na Jaški strani. »Cor-riere« pa se je oglasil proti tej napovedani spomladi in govori o jeseni miru ter daje umeti, da se L'Eco moti. (?) Vsekakor je zmaga Pinavčiga velepornembna za bodočnost na laški strani, še toliko bolj, ker je bil za njegovega namestnika od laških liberalcev izvoljen laški klerikalec Prandi! Udajajo se, ker v laški liberalni stranki ni ne spomladi ne jeseni, ampak trda zima in zmrzuje.
Složno delovanje in skrbna in previdna finnačna politika, ti dve zahtevi, stavljeni na deželni zbor. ste posbno zveneli iz govorov namestnika in dež. glavarja v otvoritveni seji deželnega zbora. Le skrbna finančna politika mora preskrbeti denarna sredstva, ki so tako potrebna, da se more kaj izvršiti, če teh ni, vse počiva. Iz besed namestnika in glavarja pa je istočasno zvenela obsodba prejšnjega dež. zbora jn odbora, kjer ni bilo složnega delovanja in ni bilo skrbne in previdne fi-?sančne politike, kakor to ve cela dežela. Pajerjeva zapuščina tare in bo še trla našo deželo.
Na predsedniškem mestu v deželnem zboru mora priti slovenščina do polne jed-nokopravnosti z italijanščino. To zahtevamo, to morajo izposlovati slovenski poslanci nemudoma!
Liberalci v goriškem deželnem zboru. — Tudi »Slovenec« je poročal o prvih dveh sejah našega deželnega zbora. On vidi v naši zbornici, kateri predseduje katoliški prost, vse polno liberalcev. Čudna ta zbornica! Dr. Franko liberalec, Dominko liberalec, dr. Podgornik liberalec, dr. Gregorin liberalec, Furlani liberalec, Gorjup liberalec itd. in liberalec je tudi dr. Gregorčič, ki je še vedno predsednik S. L. S. na Goriškem. Dr. Rebula iz Tržiča je samostojen laški liberalec (pa je v Faidut-tijevem klubu), Bombig, Češčuti, Pettarin itd. sami liberalci! Tako poroča »Slovenec«, katerega lomi strah, ker je toliko liberalcev v goriški deželni zbornici!
Kakšna krivica? — »Novi Čas« meni, da se je zgodila poslancem S. L. S. velika krivica, ker ni bil niti en član kluba poslancev S. L. S. izvoljen ne v deželni odbor niti za namestnika. Kakšen pa je tisti klub S. L. S., kako je močan, koliko članov šteje? Trije so: Fon, GrgiČ in Roječ. In ti hočejo imeti vsaj enega odbornika ali namestnika; tako zveni iz »Novega Časa«, ki ne slovi po skromnosti:"*'V razmerju strank so ti trije poslanci S. L. S. čisto dobro odpravljeni z izvolitvijo v odseke: Fon je v pravnem odseku, Grgič v peticijskem in Roječ v šolskem.
O dr. Pettarlnu, upokojenem deželnem tajniku s plačo 5600 K, se govori, da sprejme neko dobro upravno službo pri neki veliki tvrdki s sedežem v Trstu. Raz-našajo se govorice, da bo plača velika, več tisočakov. V deželni odbor ni prišel, torej mora imeti kaj dela. Z druge strani pa se čuje, da bo dr. Pettarin italijanski državni poslanec Gorice na mesto svetnika Ušaja. Ali kdo ve, kaj se dotlč še zgodi s Pettarinom, ki je pri svojih bližnjih prvakih tako slavnostno pogorel s svojo kandidaturo za deželnega odbornika!     '
ročali bi, da bi knjižnico v večji meri po-sečali slov. meščar.i iri okoličani.'
»Narodna prosveta:' v Gorici že sedaj naznanja, da razširi svoj delokrog izven goriškega mesta po celi goriški deželi. Začela je že s Krasom. Ako se tamkaj predavanja obnesejo in se pokaže zadostno zanimanje in zanimanje za ista med ljudstvom, potem je kmalu pričako-kovati, da bodo slecMla druga po Gor. Krasu, po Vipavskem in v Gorah. .
Narodna obramba.
G. Iv. Bregant v Tržiču (Monfalcone) je nakazal družbi sv. C. in M. 2 K s pri-stavkom: »Darujeta dva revčka, zato ker tretji, kot kapitalist ni hotel teh 2 krone žrtvovati naši družbi«.
Briška podružnica je praznovala letos svoj 25-letni jubilej. Dne 31. avgusta je podružnica imela svoj redni občni zbor združen z jubilejno slavnostjo. Občni zbor je sklenil, da prevzame podružnica en o-brambni kamen, da s tem vsaj deloma reši čast Brd — ker se ni našel eden rodoljub, da bi žrtvoval za en kamen. S tem, da pristopa podružnica k obrambnemu skladu in vplača znesek 200 K se redni dohodki podružnice, oziroma prispevki napram družbi nič ne zmanjšajo. Znesek 200 K je prejela družba in se je zložil: s čistim dobičkom slavnosti 120 K. z zbirko o priliki neke poroke K 21, s prispevkom županstva v Biljani 30 K in z raznimi zbirkami prijateljev podružnice 29 K. — Iskrena hvala! — (Družba.)
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-fjani je imela meseca septembra t. i. sledeči promet i. s. I. Preje m k i. a) Redni prejemki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 612 K 95 v. 2. Prispevki podružnic i. s. Kranjska 1.820 K 71 v; Štajerska 1.398 K 09 v: Koroška 53 K 30 v; Primorska 2.386 K 18 v. Skupaj 5.658 K 28 v. 3. Razni prispevki 4.852 K 46 v. Skupaj 11.123 K 69 v. II. Izdatki, a) Redni izdatki. 1. Plače, re-mun. učit. osobju, razni računi i. t. d. 64.475 K 31 v. b) Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, oziroma obrambni sklad 1.834 K 73 v. Skupaj 66.310 K 04 v. Torej primanjkljaja 53.351 K 62 v.
Opomb? Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko Časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K.
Književnost.
Upravništvo »Novih Akordov« naznanja, da se je 5. številka »Novih Akordov« razposlala pomotoma pred natisom priloge ter bo vsled tega 6. številki priložena glasbeno-književna priloga imela dvojni obseg.
Sokolski vestnik.
Telovadba starejših članov vršila se bode redno vsak torek in petek od 6.—7. ure zvečer. Prva redna vaja vršila se bode v torek d n e 7. t. m. in poživljamo ose one, ki so se vpisali, da se iste gotovo udeleže. Kdor še ni vpisan, lahko to stori ob dnevih, ko se vrši telovadba. Na zdar! Vaditeljski zbor Sokola v Gorici.
Telovadno društvo »Sokol« v Št. An-drežu vprizori jutri v nedeljo 5. t. m. cb vsakem vremenu E. Gangla štiridejansko rodbinsko dramo »Sin«. »Sokol« v Št. Andrežu zasluži, ker si je z imenovano dramo prevzel težko delo,.da se vsakdo odzove njegovemu vabilu. Med odmori in po igri sodeluje vojaški orkester 47. c. kr. pešpolka iz Gorice. Po igri se vrši društveni ples do polnoči.
Nihče naj ne pozabi odzvati se vabilu in pozivu: »Jutri v nedeljo 5. t. m. vsi v Št. Andrež!
Prosveta.
»Narodna prosveta« v Gorici priredi v mesecu oktobru 1.1. predavanja po Krasu in sicer:
11.  oktobra v Sežani, predava dr. B. Vošnjak: Hrvati in Srbi.
12.  oktobra v Tomaju, predava dr. Marušič D.: Našega naroda Čini in smotri.
18.  oktobra v Tržiču, predava dr. E. Dereani:   Higijena v domačem življenju.
19.  oktobra v Komnu, predava dr. I. Bačar: Doživljaji slovenskega zdravnika v balkanski vojni.
19. oktobra v Temnici, predava dr. Bog. Vošnjak: Slovenci in Jugoslovani.
Statistika iz knjižnice »Narodne pro-.«vete« v Gorici v mesecu avgustu 1.1. izposojenih knjig: Knjig je 1640. Št. čita-teljev 140, Št. izposojenih knjig 255, Povprečno čital vsak čitatelj 1*9.          »
Po poklicu: 76 učencev, 14 rokodelcev, 16 uradnikov v različnih službah, 24 deklet, 6 vojakov. .
Društvena knjižnica se nahaja v Trgovskem domu (vbod Via Petrarca) ter je odprta ob sredah od 6—7 zvečer in ob nedeljah in praznikih, ki padejo na nedeljo od 10—12 ure predpoldne. Želeli in prlpo-
Gospodarske vestL
Dražba vojaških konj. — V četrtek, dne 9. t. m. se prodajajo na javni dražbi na živinskem trgu v Gorici ob 10 uri pred poludne trije konji artiljerijski za jahanje. Preiskušnja meril in utež. — Goriški municipij naznanja, da se imajo dati pre-iškusiti vsa merila za dolgost, vse mere za suhe snovi ter merila za tekočine iz kositra pred pretekom tretjega ter tehtnice in lesena merila za tekočine pred pretekom drugega leta zadnje preiskušnje. Za te preiskušnje veljajo odrebe iz prejšnjih let.
53 ladij je že zgradila ladjedelnica v Tržiču. —- Ladjedelnica obstoji šele 5 let pa je zgradila že 53 ladji; po večini velikih. Najnovejša ladja ima ime »Dora«; botrinja tej ladji je bila gospa Perez, soproga argentinskega poslanika na Dunaju. Ladja je last Austro-Amerikane. »Dora« je že peti parnik izgotovljen v Tržiču v tekočem letu.
Vinska kupčija. — (Z Vipavskega.) Židje so bili postavili nizke cene, kupili so brez vsake obveznosti na gradacijo sladkorja, ali sedaj celo odklanjajo mošte nižje stopinje. (Za take vrste ljudi bi bilo najboljše zdravilo korobač. Baje jih je od tvrdke Herman neki uradnik na Cesti Sv. Križ tudi pošteno že skupil.) Naše ljudstvo pa si ne da dopovedati, naj vozi svež mošt na postaje ne potem ko prične kipeti, ker v tem slučaju gradacija izkazuje 3—4 stopinje manj. — Obljubljajo se različne tožbe od strani čifutov. Sonenschein z Dunaja jo je popihal najbrže v Videni ker je tukaj brezpotreben. ker je grozdje doseglo normalno stopinjo sladkorja (do 18)! Tramvaj v Gorici. — Meseca maja letos se je peljalo po tramvaju 125198 oseb; inkaso 14485 (4- 1786 K nego lani). Od 1. jan. do konca rnaja je bilo inkasa 62040 K (+ 3206).
Vipavska železnica. — Po Vipavski železnici se je peljalo letos v maju 10400 oseb. blaga 5100 ton; inkaso 22800 K (ff 1555). Od 1. jan. do konca maja je bilo in-kaša 113.100 K (— 1835).
Furlanska železnica. — Po furlanski železnici Tržič-Červinjan se je peljalo meseca maja t. 1. 19700 oseb. blaea 22300 ton: inkaso 61.400 K (+ 7253). Od 1. jan. do konč> maja je bilo inkasa 272.200 K (+ 48.125).
Rasne vesti.
Bombni atentat na Reki. — Dne 3. t.
m. ponoči, bilo je nekake Četrt čez polnoč, se je zaslišal po mestu strahovit pok. V luki so začutili, da so se zagugali čolni in manjše ladje. Iz javnih lokalov in zasebnih hiš so ljudje hiteli na ulico in vse je povpraševalo, kaj se je zgodilo. Bila je eksplozija, tako močna, da so mislili nekateri, da je morda smodnišnica zletela v zrak. Zgodila se je eksplozija v palači reškega guvernerja na trgu Municipio, kamor se je takoj zgrnila velikanska množica občinstva. Dognalo.se je, da se je v poslopju poleg guvernerjeve palače, v katerem se nahaja arhiv, razpočifa bomba, ki jo je prinesel tjakaj človek, ki je prišel čez zidano vrtno ograjo. Odprl je potem okno v pritličju, kjer se nahaja vladni arhiv, in položil bombo v sobo, jo zažgal s pomočjo kakih štiri metre dolge užigalne vrvice in potem pobegnil. Bomba je napravila veliko škode. Razbita so skoraj vsa okna na guvernerjevi palači in prav tako tudi na bližnjih hišah. Vrtno ograjo za palačo je eksplozija razrušila in poslopje, v katerem se nahaja arhiv, je precej poškodovano. Stene so se razpokale, strop je bil hudo prizadet, a pohištvo in zlasti tamkaj se nahajajoči spisi so skoraj popolnoma uničeni. Atentatorja iščejo.
Nesreča v Rovinju. — V tobačni tovarni v Rovinju je udarila velika utež 31-letnega Nikola Dapirana ter ga ubila. Vse je bilo po konci v tovarni radi te nesreče.
Samomor iz ljubezni. — Radi nesrečne ljubezni je skočil v Ronkih v kanal in utonil neki 24-Ietni delavec M. C. Trupla se niso dobili.
Črnagora je izgubila po uradnem izkazu v obeh vojnah na Balkanu 10.381 mož.
Izseljevanje vojaških obvezancev. — Konstatirano Je, da je letos iz Avstrije samo moških odšlo v svet 117.986 moških, ki so še dolžni priti na nabor. V zadnjih 8 letih jih je odšlo 500.000.
Italijanski delavci so ubili v Eblingu pri gradnji železnice nekega svojega hrvaške g a tovariša pri delu. Prepirali so se radi dogodkov v Trstu. Prišlo je do pretepa in en hrvaški delavec je obležal mrtev.
Na Dunaju opažajo zadnja leta, kako prihaja vedno manj otrok v ljudsko šolo. V nekaterih šolah, kjer se je upisalo navadno 100 otrok v prvi razred, jih je prišlo letos komaj 60—70. Število učencev upada radi upadanja porodov.
Angleška ima. mačk 7,850.000; na Franc.oskem jih je 4,000.000, v Nemčiji 450.000. — Konj ima največ .Nemčija m sicer 5 milijonov in pol.
Proti regnikolom. — Na južnem Tirolskem pri javnih cestnih delih ne sprejmejo več nobenega regnikola; najemljejo pa nemške in slovanske delavce. Tudi južna železnica tam se ne sme več posluževati regnikolskih delavcev.
Pobegnit v aeroplanu pred zasledujo-čiin ga možem, — Mlad eleganten gospod je bil na aeroplanu v Johanistalu in sicer v družbi lepe gospe. Kar se je prikazal 2 aaljave postaren gospod, mož one žene, v družbi z žendarjem; zasledoval je zape-Ijivca svoje žene. Ta je bil v skrbeh, kaj bo, ali baš v onem trenotku se je neki pilot prepravljal za vzlet. Skoči k njemu, mu pove, kaj se godi, in ga prosi, naj ga vzame v aeroplan. Storjeno. Goljufani mož je kazal pesti zapel ji vcu v aeroplanu, aH ta se je malo še brigal zanj, marveč lepo odplul in v daljavi nekje stopil zopet na zemljo, kjer Iv Ml varen pred nevarnim možem.
s Avtomobilna med	zveza :
Boucem -Trbižem in	obratno
vozi od 10/11 — 16/10 vs	tilcejja lotu..
Vozni red:	
popoldne   12.30    odli.     Bovan           doli „                       „      Kluie            „ i.             1 -10       i.        i-OII                  ii ,,  '        1.45       ,,       Strmec          ,, „            3.00      „       Predel             „ 2.10       „       R»belj             „ „                        „       Mrzla voda     „ „           2 50    doh.     Troii           odh.	7"20  aveJcr popoldne «40 6.20 6.05 5 50        ,, 5.10        ,!
Vožnja stan«! zn vsako postajo	60 vin.
Delavci, ki so zaposleni v obeh rudnikih v Rabeljnu, imajo 50 % popust«.	
A00LF ANTON MIEKUŠ, BOVEC, podjetnik.	
Odgovorni urednik fn Majate!j ivan Kavčič v Oorid.
Tiska i »Goriška Tiskarna« A. Oabricek (odgov. J.  Vnbai).
Zalaga i Družba ac izdajanje listov »Soča« In »Primorec«.
: AVTOMOBILIH POŠTNI VOZNI RED:
iz Bovca do žel. postaje sv. Lucija-Tolmin in obratno. Veljaven od I. oktobra 1913. do I. maja 1914.
Ugodna prilika!
V trgovini pri soškem mostu §t. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi
vsakovrstno sveže oblačilno blago
kakor: srajce, spodnje hlače, razni oksforti in porhanti, oblekce za otroke itd. po prav nizki ceni. Rlaflo za možke in ženske
I            obleke pa po tovarniški ceni.
S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino jiaga. Obenem priporočam slav. občinstvu
! svojo dobroznano delavnico, kjer izvršujem
1       vsa naročilo z največjo skrbnostjo.
1 Za obilen obisk, se priporoča 7o~ i                                 Anten Jug.
ZAHVALA.
O priliki smrti svoje   nepozabne | ttero
Barbare Uršič
se tem potom zahvaljujem vsem onim, ki so mi stali ob strani v teh težkih dneh iu spremili drago rajnko k večnemu počitku.
V GORICI, dne !J. okt. lfli:s. Žalujoči sin
Kurol Uršič«
6.453.1. 6.54 3 M 10 7.11         15'
17.39 4.08 21 i |7.48   — 23 - 4.49 35 18-5.01 38 [8.58 ?>.*n 43
Pomagalko za knjigoueznico
sprejme takoj
»Goriška Tiskarna" A.
zjut. pop.,ta.:
Ime postaje
i.25 2.40;—I odh. Ttovec
Žatja pri Bovcu Srpenica . . . Trnovo .... Kobarid . . . Idrsko .... Peršo .... Toluiia . . Sir. Lucija polt. »rad
«>.0i-,5.33,4»; doh. S». Ladja tel. postaja od
4.5U 4,12
i .«21
Vozi celoletno.
!2.—•!   odh.  Kobarid ....    doli.	1.05
2.30;      1     Tolmin  ....      |	12.30
3.—;   doh.  S». Lncija M. fittsfaja odh.	13.08
Vo*i le 4krat na teden in sicer: ob nedeljah,	ponedeljkih,
četrtkih in sobotah, od 15. aprila, do 15,	oktohrn.____t
Avtomobili imajo /.
oilhod • zjiit   pop
TS7
Do brz. Jes.-Trst St. 70t odh. Sv. Lucija-Toltr Do brz. Trst-Ies  St. 703   „      „      „          „
O.loseb.lcs..frst St.   15 doh.   „      „
,.    „    W.-|cs. St.    14........
Do brz. Jes.-Trst š«. 707 odh......,
Do oseb Trst-Jcs  Št    18 doh......,                   7.04
Do bre. Jes.-Trst St. 702    „      „                  „                   'J 11
Postna zveza Rnhclj-Bovcc, dohod Bovec     .   . Od brz. Jes.-Trst    št. 705 doh. sv. Lucija-Tolmin  , fi fc9 Odoseb.Ooriea-Jcs.št.   \i   „   „      „          „       , 0 Oi
Olt oseb. Jes.-Trst     št   41   .,   „       „          „         6 Ji
r<>:«ltia zveza Bovcc-Trbi/, odhod liovec  .   .   .    t'2.30
Avtomobilska zveza Sv. Lucija-Carkno In obratno.
Odhod iz Gerkna      ob 7-iiO zjutraj. „       „  Sv. Lucijo  „ 4 uri pop.
V
Glavna zaloga
Palma podpefnikov
proda
Julij   Defranceschi zemljišče (ozir. stavbene parcele).
Naslov; Hotel Union, Go ica.
PALMA
A. Drufovka Gorica, Rašteij 3.
Zaloga usnja.
Kdo hote zastonj uro?
Ker hočemo naSo izvrstne žepne ure   vpeljati   povsod, razdelimo 5000 ur zastonj.
Pošljite svoj natančen  naslov  na dopisnici na tovarno ur
JHKOP HOme, Emaai III. 2
,                   poštni urad 4f>, predal St. 356.
MIHAU TURK
priporoča svojo
brivniconaKGrul6.
Sedlarska delavnica Ivan Krauos- Gorica
—^_„              na Koran St. «.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov   za  potovanje,            -------— -™»*-
stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje iti tape-fs^ggss^ ciranje raznih kaleseijnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se fSBfj                 izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince.
Samo še danes v soboto in jutri o nedeljo.
Največji, mojstersko dovršen in najlepši film, ki se je predvaial do danes
ZADNJI DNEVI POMPEJA
jako učinkujoč m naraven zgodovinski posnetek v 5 delili po znamenitemu romanu Lvttoi    napravljen
od znamenite tvrdke Ambrosio v Torinu
kinematografu JDI80H" - Gorica
pri ljudskem vrtu.
POZOR!   V nedeljo ob 9. in 11. uri predpoldne Mattinš za šolsko mladino
po navadnih cenah.
Vsako predvajanje traja 2 uri. — Začetek vsak dan ob 5, 1* in 9«C"
Ivan Zuodar
Čiginj. p. Volče
tovarna cementnih plošč za pokrivanje str4 -1.
Izdelek jako trpežen in lahek.,,
Cene tako nizke, da je izključena (
vsak« konkurenca. -2 5-b-I
ft
CROATIA"
zavarovalna zadruga v Zasrebn - edini domači zavarovalni zavod. -
UstanoTlJena leta 1884. (lontrali) v Zagrebu v iaatnt' biSij   vogal VvitllOHJ Marovske in FfefarfovidevVa ulice.
Podružnica v TRSTU,
Via del Lavatoio Štev. 1. II. nadstropje.
Telefon št. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana,  Novisad,
Osjek, Reka in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
I.  Na življenje:
1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljanja
in smrti; ± zavarovanje dote; 3. zavarovanje živijenske rente.
II.   Proti škofi po požaru:
1.  Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih poslopij, tovarn).
2.  Zavarovanje premičnin (pohigtva, preda-
1'alniškega blaga, gospoda   ' "     " >laga itd.
jalniškega blaga, gospodarskih strojev.
3. Zavarovanje   polJBkih   pridelkov   (žita »ena itd.
III. Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaSa K 3,013.3^286 Dohodek letne .premijo 8 pristojbinami „ 1,4-Bti.:!()7'56 Izplačane odškodnino.......„ 5,624.U>2'9fi
Sposobni posredovalci in akvtzitorji sa sprt* j mejo pod ugodnimi poboji.
Natančneje informacijo daje
Podružnica »Croatiae4* Trst, Via del
Lavatoio št. t, IL nadstr.
in glavno  zastopstvo  „Croatiae" v
Ljubljani (tvrdka Kmet & Slivar).
Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici:
BifiU nVEAT   Yta Bertollnt 5t 20 (t lastni . mM I Cft I»      wii).     Telefon It 22L
inFfl»NGPERKO('"delll,Kli'r'm!
Splošna hranilnica v Trstu
osnovana po načelih hranilničnega regnlativa z dne 2. septembra 1844, je pridela poslovati
s 1. okfDarani t • L v ..ud To^t b^Lčiš^^
^.rvr^JHhiMljn od 9--O- i« 3.H5. POP-     -
Vložna obrestna mera 4°|0.
»Splošna hranilnica« v Trstu je edini  siovenski  zavod  na Primorskem;   ki  je  upravičen  sprejemati   vloge,  za   katere   se   zahteva
pupiiarna varnost!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem zaprl
podružnico v gosposki ulici.
Izgotovljene obleke za  gospode  in otroke prodajam sedaj edino le v
CORSO VERDI št. 11
{nasproti Izvoznemu trgal.
Z odličnim sr"> tovanjem
L FelberbauoL
Mesto kion !2- le K fr-
&Srw^
elegantni, pristni usnjati Ževlji^za^možke ali žensko, po'sliki, najnovejše fazone, z močnimi, zbitimi podplati, kakoršnekoli velikosti, za tr-pežnost se jamči. Vsak par le K 5-—. Razpošilja po povzetju tvrdka
SCHACHTER LEOPOLD
Dunaj XVI/6, Lerrb&nfeldergurtel 5.
Nikak riziko. — Se zamenja ali pa vrne denar.
Slooencl!
Podpirajte in poslužujte se
Prve slovenske brivnice
v Gorici,
Gosposka ulica Ste?. 1 (nasproti Kontu).
Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča
FRAN NOVAK, brivec in lasniSar.
Odlikovana pekarija in sladicama
Rarol Draščik
v Gorici, na Kornu v (lasni hiši)
zvršuje naročita vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.
Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po |ako zmernih cannh
UefeBlOFiStae,    za    vsakega Si kflStlne SfrOfe vseh sistemov kakor
„DEERING",
mlcltM, »Zmaf m.
posestnika   senožeti
izvirne amerikanske
ki    so   priznano   najboljši,
•Joknston", tisborne
neutrpljive Sr
dalje:
..Cor-
m m m m m
iMi-TtiTii-niTft
IZIDOR NANUT
avtorizouana staubena turdka
$ (jopici
ulica Adelaide Ristori štev, 5
se priporočata  p. n. občinstvu  za vsa
stavbena  dela.  Izdelujeta  vsakovrstne
načrte,   proračune   in   kolavdacije   po
najnižjih cenah.
*>^ IBr^ *r^ tfc>L-<^

Lekarna Crisfofoletti
|                 v Gorici.                 •
| ŽELODČNE KAPLJICE $
Julius Guttman & sin
tovarna sodov. Grosskanizsa - Ogersko
ponuja SOde  In  CeVrO  iz  suhega slavonskega hrasta vsake velikosti.
Pošiljatelj se IzorSI takoj.
Cene zmerne.      293-1
Anton Potatzky v Gorici
naslednik Jos. Terpln.
Na sredi Baštelja 7.   »
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najetacje  kopovaUSCc nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij.
POTREBŠČINE.
Za pisarnioe, kadilce in popotnike,
Najboljše šivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE.
za krojače in čevljarje,
Svetinjice.  —  Rožni venci. — Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
j                       Posebnost:
1 Semena za zelenjave, trave in detelje.
z znamko sv. Antona Padovanskega.
fZA ter gjr&klie in ObraLaln!ke za seno, čistilne in navadne mlatiluice, 13 siamoruzuice, vratila, motorje. sUskalnice za seno in sadje in sploh vse ffi druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih © cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem
€
FR. STUPICH Y LJUBLJHHI   :
Marije Terezije cesta št-1.                       i
! HalveL|a zaloga erodia li železnine ter stavbnega materijaia. Sj
«, Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na ¦•**
Zdravilna moč teh  <|
kapljic je neprekosljiva.  J
— Te kapljice vredijo  L
redno prebavljanje,  7
če se jih dvakrat na dan  f
po jechio žličko popije. ^
"     •   "     ¦   ¦ že- I
?   ^SUji^'   Okrepe pokvarjeni že-
I      ^——^     lodec, store", da zgine  I
• . {vw»tvai» mamk«. v kratkem času orno-  « J tica in životna lenost (rartvost). Te  $ X kapljice tudi store, da človek raji je.  J
i      Cena steklenici 60 vin.       •
|   Cristofoleftijeva pijača m kine  $
Jf   .<                                                   6
1 in   5olo73   najboljši   pripomoček   pri  L
•  JU   J5B1BM, zdravljenju s trskinim oljora.  %
t Ena steklenica stane i krono 60 vin.  {
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, ¦ krošnjarje, pronajalce po sejmih in trgih |.                        ter na deželi.
A. vi Beri ni
Gorica, Šolska ulica št. 2»
uelika zaloga = --oljkinega olja
prve vrste njIitjlA tntll iz Utre, Dilmcljt lillilte.liri ii lici
¦ prodajo na drobno in debelo.
Prodala na drobno: Kron —'96, t04, 112
1-20, 1-28, 1-36. H4, 1*60. 1*80. 2'-, 2'40
za Infti po 72 vin.
—-—    Na debelo cene ugodne.------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupca do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski  kis in navarien. Zaloga ------------*— mi!« in 8ve8. —:----------
Cene zmerne.
Patentooani sidro-strešniki
{Patent Hnker FalzzSgeeLI
Nova. viharju in dežja kljubujoč* kritba. Kajednostavneiie, naj-laiie in najcenejše stresno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne
Sribijati. Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varaje pred mrazom i vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboHte tvarine na najnovejšib strojih, na najpopolnejši način.
Glavni zastopnik za OoriSko, vipavski in tolminski okraj *ter za Kras:
tvrdka z železnino    Qe   ZflJfiC   -   GOIsCSa
Gosposka nllca št. 7., telefon št. 107.
jubljanska kreditna banka podružnica v Gorici
centrala ilabljana, podružnice: Celje, Celonec, Sarajeoo. Split, Trst.
Vloge na knjižice po L%%> v tekočem računu po dogovoru.
DoiuiSka glavnica K <i,<MtMJ0i Ilezerviii  zakladi K 1,000.000.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. ,  Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
Eskont menic.
Stavbeni krediti.
Predujmi na vrednostne papirje.
Srečke na obroke.
Sprejemanje  vrednot v varstvo in  oskrbovanje.
St»fes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.
- Češko- Budejooickg papiroDij prumpl -
LLLL*.LLLL   Č. Budejouice.
KUPUJTE LE C!RIL-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIST DRUŽB! SV. CIRILA ----------  IN METODA V LJUBLJANI. ==-
i
Prvo Vacuum goriško
Gorica, Via Ascoli št. 20.
Priporoča se za čiščenje novih stavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, šol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor: strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ter čiščenje sip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-23     Posluži se s proračuni in prospekti.
i i i i
mirodilnka, papirnica in tovarna šolskih zuezkou
Kožrifir & 0}—Gonca'tih sadne9a u^
Najcenejši nakupovalni vir. Sr-  Ha drobno in debelo.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana i&dniga 2 omejenim jamdtvom.
(V iMtal hlll, Sosposk« allea it. 7, I. narfstr.) — Telefon It. 78. latu foltne hruUalc« ltev. 837.315. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. se je določilo: Hranil«« vloge se obrestujejo po 5%  Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo po  dogovoru.   Rentnl  davek  plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar, vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. 2 zfifeijen obresti hranilnih vlog vslcd splošnega podraženja denarja, aTišati so se »orale sorazmerno tndi dosedanje 5V» oz. 6% obresti od poHojiL rfeležl se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. 31. doc. 1912.: Zadružnikov 1322 z   deleži v znesku
t*
57.012 kron.  -- Hranilno   vloge:   1,022.156 05. — Posojila: Reservni zaklad: 125.235-36. — Lastno premoženje:
383.926.76.
Zobozdravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GDRICH
Jos. Verdi febaliSCe Sieo. 37,
Umetne zube, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba
vsake vrste.
Ordinlra o sooiem ateljeja
od 9. ure dop. do 5. are pop.
ODLIKOVANO
MIZARSTVO
: z električnim mehaničnim obratom :
ANT. CERNIGOJ
Gorica, Tržaška cesta št. 18.
Izdeluje: vsa stavbena dela, oknu, vrata, podove. - - - -
Kaloua pohištva omare, mize, postelje, stoliee, okvirje, blazine in šuste. ---------
Zaioga: Stražarskih In rez-barskih izdelkov* ------
vrstno^ šivanje   in  štikanie  (vezenje).
tečer brezsnmno in je iako-trpežen. PuSke, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče  predmete se dobi   po to-f '"" r   * r varniški ceni pri tvrdki
Kupujte samo dvokolesa „6erlce" iti Mffltena",
ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Orffllfial Iflcforia  so najprak-ličnejši  za   vsako  hišo.   Isti   služijo  za  vsako-Stroj
lerševani & Guk
GORICA, na Stolnem trgu št. 9
Emapel & Osto Krans
TRST, Via S. Nicold štev. 2
Tehnični biro
ureditev   kompletnih   industrijskih ->». naprav vseh vrst in električne luči H; V
in moči.
V-f-
Slavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej loric Hille v Bresden.
Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke AdoII Aldinger v Oberttirkheim pri Statlgartn. Universalni strugalni stroji okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, f *mudbe in tehnične informacije nratis in fraiiko.
F. P. IIIdiC $ ROIPP., Ljubljana
tovarna zarezanih sirelnikoo ponudi v vsaki poljubni množini duoino zarezani
strešnik-zakrivač
s- s pošeZno obrezo irt priveznsm nastavkom. »:
Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna
:- MaipreprostejSe, najcenejše in naltrpežnelie kritje streh sedanjosti.  -
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.                         Spretni zastopniki se sprejmejo
t