a* * PRO VETA glasilo slovenske: narodne: podporne jednote ila orno. oi m? fe U T«1 Uwateto YEAR XVU. iTVS: S^TSafSiTa Jry^VJSrrtSS: Chicago, III., četrtek, 25. septembre (Sept 25), 1924. ,0 kampanjske rav je republikanske atranke ta do razburila in poparila, da pripravili železniški voz za hrdniikega kandidata Coo ki bi naj s svojo redkobe [jo popravil, kar je že za-Mga. ie bo predsednik Coolidge aril na politično romanje po Ji, da odgovori napadom, ki vodijo njegovi politi&ni na tki na njegovo administra tli ne, je ie veliko vpraša Kakor je povzeti po najzad poročilih, ostane v Washing ter ie nadalje prepusti glav nrbo avojemu tovarišu gene Dawesu. Ali vseeno i>u pripravljeno «a to, da prec predsednik svojo atvar ometi ljudstvu v presojo, če se 0 ie nsdalje tako močno rec mte republikanskih prista 0 čemur prihsjajo poročila z krajev in koncev te dežele imokratski kampanjski rav ji menijo, da ne more prec Coolidge več upati na ve-v izborniikem kolegiju, erjeni so, da bi bila izvoli prihodnjega predsednika mih držav zaneaena v kon-»« vršila ifllitaftdenoa aožje, ki ao r tesnih stik olidgcvo administracijo, pr ®jo, da ne bo predaednik dobiti zadostne večine gla v izborniikem kolegiju, in da el zadnjo besedo v letošnjih adniikih volitvah zvezni Položaj, kakršen je da-je hudo poparil najvnetcjše predsednika Coolidga in «koro vrel vse upanje na —40. fcmolcratje se tolažbo po svo-Pravijo, da izgublja tudi La 1te na avoji moči po zapad-državah. In vsa ta izguba da Wlsaezu Davisu, ki je nJihen kedniiki kandidat. V resnici "f0 vpitje le zato tako veliko, " M demokrat je radi ' prikrili listni strah. h ud i udarci so zadel! re-Ikantke stratege v zadnjem H« mnenju demokratskih i- hi) najtežji in najhujši m j' nrwyorikl governer Al * «klonil kandidirati za zo-izvolitfv. r Smith je v očeh de-ljudi najbolj priljub-^zavni eksekntivni uradnik <>n rla bo potegnil na - in stotiw>če volileev za v k! ti atotiaočeri volilel »do {rlsM.vali obenem tudi za ««takega kandidata. Koliko Na.», v teh trditvah, bomo aa-den 4. novembra. [^Mikenski kampanjski vo-9 m odtežili vznemirljive ve-! B,r,^'anjn U Follettove '**podu s tem, da pripis J (,oolidgu popolno zmago na lir*ko pa je sklenil go .ti» kandidirati za zo ► izvolitev, ao na vaak način odtegniti petinštirideaet r"f brniških glasov iz l<"lone ter jih smstra- • '»^mljive. 1 dffm.krstsklb računih ima ksndidat Janez Davia ie ' * '-epu. Ce ne pride ' ' do bistvene izpre-7/ l*'l»<»ct»i Rent a vi nehate pote» „i nptniaf d-h ; »'r' «vlnik Coolidge u alaaov v ¡zborniškem '•» jih mora imeti 1 kandidat, da je iz- (Poroča "Prosvcti" J«ob BtonicM.) ,J Kemmerer, Wyo., 21. aept. — Že navsezgodaj zjutraj v nedeljo 21. aeptembra so avtomobili drve i iz vseh "kemp" te okolioe v Kemmerer. Nekateri ao prišli iz daljave sto milj, iz Roek Springaa in drugin mest. Zastave ao riaelc na pol droga po vsem mestu v znamenje žalosti. Bil je pogreb ubitih premogarjev, ki ao izgubil Življenje v eksploziji v premo gokopu št. 5, Sublet, Wyo. Devet slovenskih premogariev je bilo pokopanih hkratu. Malo pred deseto uro predpoklne so sa čela korakati slovenska društva proti katoliški cerkvi. Vdeležba sprevoda je bila velikanska. Ce prav je cel teden prej pihala mrzla burja in vmes je sneg na letoval, je bil danes topel dan. t Prizorov na pokopališču ne bom pozabil, dokler bom živ. Jok in atok žena in otrok, ko je bilo devet rakev spuščenih v grob, je rezal kakor nož v sree. Nikogar ni "bilo, da ne bi bil imel solznih oči, ko so Jsile izrečene zadnje besede: V miru počivajte, mili bratje! — Tri slovenske zaztave odete v črno, ao se poklonile do tal ob odprti gomili. Tako amo po loiili k zadnjemu počitku devet še mladih delavcev., Pogrebi drugih žrtev ao se vrši 11 ie v petek, nekateri v aoboto danea predpoldne so bili aloven ski, popoldne pa japonski in ita lijanski. Mnogi pogrebi ao bi i civilni, napr. članov organiaaeije llftdd Fello*»^ *» Deset rednj» jev je še pod zemljo f med temi ao trije Slovenci. Kdaj jih dobe na dan, se ne ve, ker je jama jako razrušena in polna strupenega plina. Hitro odkopavanje je eko-raj nemogoče. Stari rudarji pra-vijo, da šo niao videli pri nobeni eksploziji tako ožganih trupel. Mrliči so bili tako ožgani, da jih je bilo težko spoznati. Ia strahu pred nasiljem cestne drhali ao jet&iške oblasti naakri-vaj odvedla duhovna in njegovo ljnbioo v novo ječo. Nova poročili o bolgarski civilni vojni. . 1 Veka vest ia Belgrada čez Rim se glaai, da je kralj Boris umorjen. Oankov Še nima kontrola nad ravolucijonarji. nemčija sklenila stopiti v ligo. ŽENSKA JB MA DUHOVNOVO PRIGOVARJANJE ZASTRUPILA SVOJEGA MOZA to» too Pregled dnevnih dogodkov. Domače. Devet slovenskih žrtev eksplozije v subletskem rudniku pokopanih. Trije Še pod zemljo. Potek konvencije S. 8. P. Z. v Clevclandu, O. Amerika. Voditelji stare garde so vsi is sebe rsdi naraščajočega sentimen-ta v prid La Follettu. Poizktisno glasovanje še vedno kaže večino za U Folletta. Duhoven-morilee odpejjan v drugo j«čo radi nevarnosti linČa-nje; država bo zahtevala smrtno kazen. Inozemstvo. * Nova poročila o civilni vojni na Bolgarskem. Borie je baje ubit. Nemčija je sklenila stopiti v li-go narodov a tremi pogoji. Cangtsolin, mandžurski dikts tor, je razodel poročevalcu svoje načrte. . Jjl Ruski eksplorer odkril f«sd* doslej šc neznanih živali v Mongoliji. rar 'i;rsr mcadoo ie vedno za ugo narodov. New York, N. T. - Willism 0. McAdoo, ki se je vrnil v to de-želo v pondeljek i* Kvrope, kjer se je mudil več tednov, ni maral govoriti o politiki, peč pa je po-dal izjavo, v kateri hvali ligo narodov, rehoČ: "Ali naj «e Združene države pridruiijo ligi narodov, ali ne, te vprašanje bi naj rešilo ljudstvo na splošnem glasovanje, kakor te predlags demokratska platforma Takšno splošao glaaovanje M me rele hiti ločeno od v seli stranka/ akih političnih vprašanj in ksedV| delov za javne urad«." Pe MrAdoojevem mnenju bi morale Zdrežeee dršave a vae Jakrtviostjo vstopiti v lifo noro-4ev ter «•«letovali » končanje Hi doerge aeloloe ras Xt Vernon, 111. — Duhoven Lawrence M. Hight mora biti obešen." — Državni pravdnih Thompson je naznanil, da bo to zahteval na podlagi najzadnje ia povedbe duhovna Highta, ki je žaotrupil avojo Ženo, in izpovedbe ge. Elsie Sweetin, ki je umorila svojega moža s arzenikom. Ali bo država zahtevala smrtno kazen tudi za žensko, sli ne še ni jasno povedano. Nekater opazovalci menijo, da bodo olaj ševalne okolščine rešile Sweetin ko amrti na vešalih. Kajti po njegovi izpovedbi jo je zapeljal zločin tisti človek, ki bi jo mora varovati pred izkušnjavami njen dušni pastir. Sedaj sta duhoven in ženska v posebnih ječah. On jo v Bella villu, ki leži v okraju ot. Glaire ona pa v Salem u, trideset mil, proč od Mt Vernona. Is strahu pred drhalskim nast ljem so jetniške oblasti naglo premestile jetnika in jetnico, in celo v norih ječah sta oba dobro zastražena pred nasiljem in mo rebitnim samomorom. "To je najčudovitejša poveat o ljubavnem zločinu, ^ kar sem jih doslej še doživel^" je rekel dr žavni pravdnih Thompson, ko mu ja Sweetinka prianala svoj zločin, ter povedala, kako sta se z duhov nom ¿ogovorila glede umora obeh žrtev. "Tako ga imam rada, da sem imela za sveto resnico vse, kar mi je rekel. Celo to se mi je zdelo pravilno, kar mi je nasvetoval glede umora mojega moža", je izpovedala Sweetinka. Ko sta si prvič pogledala v oči, se jims je vnela strastna ljubezen, i Nato je 4>n zamislil in zasnoval dvojni umor. On je bil tisti, ki ji 1 je prigovarjal, naj spravi moža "a poti. Najprej se ji je zdelo to nekaj strašnega. Ali polagoma se je privadila tej misli in izvršila, kakor ji je svetoval duhoven. "Uveril me je, da je tako postopanje najboljše," je rekla "Tako bo nsjmsnj trplj^njs za mojega moža in njegovo ženoj zanj in zame." In tako ae je zgodilo, de ga je zaatrupila. Prva prilika s« ji j«' ponudila, ko se je njen mož Wil-ford pobil v rovu v Mssoip, 111. Ce s« človek pobije in umre po tem, smstrajo ljudje njegovo te lesno poškodbo za vzrok smrti. Tako je dala svojemu pobitemu in bolnemu možu kos pecivs, ki gs je pojedel ter hudo obolel. Ali umrl pa le še ni. "Ko j« nekoliko o kreval, mu je dala Še več arzeni ka v močnik ls ovsa. In zopet je hudo obolel. Poklican je bil zdrav-nik. In ko je ta odšel, mu je dali arzenika v juho. Kakor jo je duhoven privede! do tega zločina, tako jo je Indi pregovoril, da ga je priznala. Re kel ji y ■■ "Oh. ljubica, saj veš, da ai ti izvedla evojo vlogo prva. Jaz sem priznal svojo. TI bi morsla t ud priznati svoje dejanje le rad ljubezni in izveličanja avoje du še." Kila, a katero je vplival duh" Rim, 24. oept. — Rimski listi so objavili vest iz Belgrada, da je bil bolgarski kralj Boris snoči ubit. brzojavka pravi le toliko, da jc bil Boria ubit v a veji palaši ed| pristašev Tanaaija Vaailova; druge podrobnosti 'manjkajo. Vest ni uradno potrjena. Berlin, 24. sept. — Macedonski revoluciojonarji ao bili poraženi v bitki a vladnimi Četami v Petriču. Civilna vojna na Bolgarskem zdaj irchaja v guerilako bojevanje, Katerega še vedno spremlja epidemija političnih umorov, kakor poročajo z Dunaja in Belgrada. Brez malega vsi glavni voditelji obeh maeedonakih strank — avto-nomisti, ki drže s bolgarsko vla do in federalisti, ki so v zvezi s komunisti — so t« pomor jeni od zavratnih napadovalcev. Najnovejša žrtev je AlokaamJjer Buje-riov, vodja federalistov in poela-uec v bolgarskem parlamentu. Kakor dokazujejo zadnja poročila, se vlada uspešno bojuje s revolucijonarji, toda revolte Še ni Toda dala ja tri pogoja ia sedem želja aa vstop. Na bo pomagala nikomur v slučaju vojne. NOCE BITI SAMA KRIVA ZADNJE VOJNE. Mandžurski poglavar razodel svoje načrte. Oangtaolin hoče zapoditi "graf-terja' ia Pekinga. Pekingaki diktator poroča o zmagi. Folo* tej v Sangaju ja nelapreme. njen. langaj, 24. aept. — Bojevanja I na šangajaki fronti še ni prinealo nobenih važuih iapreuiemb. (Jene-ral Lu, poveljnik čeklangskih čet, jo pojačal ovoj« čete z novimi lrekruti. Na kitajski krilarki Berlin, 24. sept. — Nemški ka ........... .......... binet je na svoji včerajšnji aaJi.|««Hai0htw*,l ki se nahaja na Ru-kateri je predsedoval Kbert, okle- „enem morju nokje blizu ustja nil, poslati prošnjo svetu lige M- reka Janktae, je izbruhnila pri-rodov za vstop v Mgo v bližnji vatna civilna vojna, ki ima odlo. bodočnosti, toda le a pogojem, da Uiti, da U križarka spada čekiang-sv Nemčija sprejme kot velesila in Ui ali kiangkaulki armadi. Mo-z enakimi pravicami kakor druge Ltvo M * ni odloČilo, M koga ae veleaile. bo bojevalo. Uradno poročilo oe glaai, da Peking, 94. aept. — General nemška vlada takoj pošlje opom«- Vupejfu poroča, da eo njegova nico desetini državam, ki «o zeato- (¿ihlisks) čete odbila včeraj dva pano v avetu lige narodov. Spo- ,»apada mandžurskih Čet v ftan-tueniea vsebuje deset točk, katere hajkvanu in reokupirale dva bi Nemčija rada rešila, pradno Lrnjhni meetl. stopi v ligo. Mukdan, Mandžurija, 94. sept Prve tri točke so absolutni po-L- General Cangtsolin, mandšur-goji, ki morajo biti sprejeti, dru-1,ki "tiger", kakor mu pravUo, ja kočo Nemčija ne gro v ligo. Oota- imel včeraj razgovor a ameriškim lih aedom točk so pa le želje nem- poročovaloem. Dajal ja, da nje« ako vlade, ki niso pogojne, daai !g0v namen ja, vaati Peking In oa-nemška vlada šeU, da bi oe vpošte- poditi gratorjo U KlUjake. Tuja-, vt , vale. eemol v Pekingu aa nimajo ničeaar dobila pod avojo kontrolo. Neko Abi0iutnl pogoji eo eledečit bati, ja rakpl Cangtsolin, kajti poročilo ae glasi, da bo Cankov j Nemčija ne bo nikdar več pri- njegovi lotalel imajo navodila, da podal oetavko in oe umaknil novf rntll( je ont odgovorna m^ej0 bomba la na paUčo pred. /s izbruh svetovne vojne. sednika Tssokuna. 2. Nemčija zahteva aedeš v sva- Kakor hitro pada Poklng — In tu lige narodov ln v liglnem ae- on najmanj na dvomi o padcu — kretarljatu. bo Cangtaolin aranžiral nova vo* t 3. Nemčija hoče biti v bodoče utre, ia katerih Ima priti predaed nevtralna država kakor ja danao |nlk in vlada, ki bo uživala zaupa fivioa. V olučaju, da liga aačne Uja vaaga kiUjakega ljudatva. oboroženo akcijo proti katerikoli Govorica, da ja on mon^rhlst In nspadalnl državi, na bo Nemčija da šali vpoatavlti monarhije, so dala avojega delela armada, niti neresnična, j9 rekel. On je velik na bo dopuatila, da bi čate lige na- [obolevala« In aa voznik aoeialteta rodov potovale čea njeno oaemlja. dr. Sunjataeaa, daol aa mu na adi Med aedmiml željami, ki Jih Nemčiji. Nemčija tudi lell, da ae drugim velesilam, ki še nieo v ligi. omogoči vstop v ligo narodov. 8 tem misli nemška vlada Rusijo In ue Ameriko. vladi, katera bo v stanu pomiriti vsta&ke stranke. Vlada Cankova, ki je Blodila strmoglavi jen ju Stambuliskijeve kmečke vlade, je preveč reakcijonarna in primrsi-la ae je velikim delom prebivalstva, ki simpatisirajo a komunisti. Večine ie vedoo ze Le FoKotto. - Chicago, 111. — Poizkusnn gla sovatije Hearstovega časopisja ši rom te deželo je včeraj izpadlo takole t Chicago, /n La Folletta 15,051 za Coolidga 19,460, za Davisa 9, 237 glasov. Loe Angelco, za La Folletta 18,104, za Coolidga 1«, 523, za Davisa 3,901 glas; Baltl more, 91 La Folletta 2,007, za Coo lidga 2,330, za Davioa 2,075. gla hov t Milwaukee za La Folletta 5,801, za Coolidga 1,414, za Da viea 309 glaoovf Seattle, za La Folletta 3,06«, r.a Coolidga 2,063 za Davisa 346 glasov { Fort Worth za La Folletta 301, za Coolidga 287, za Da viae 5,670 glasov j lto eh ester (New York), za La Follet-tta 1,507, za Coolidga 2,554, sa Davisa 707 «lasov 1 Syracuse (N V.), ze U Folletta 1,0*6, za Coo lidga 1,120, za Dnviaa 574 (rlasov Boston, za La Folletta 1,746, re Cool wigs 744, za Daviaa 1.615 gla aovt Atlanta r.a U Folletta 1,H6M /a Coolidga 1,153, za Daviaa 5, 219 glasovi San Antonio za La Folletta 1,738, za (Coolidga 1,660 r.a Davisa 2,301 glss( Detroit, za La Folletta 1,242, za Coolidga 2, 398, ra Daviaa 389 glasov t Boston (Advertiser), r.a ha Folletta f, 420, ra Coolidga 927, za Davisa 311 glssov. V eeloti je glasovno rarmerje takšnolet Z a La Folletta 74,502, za Coolidga 73,612, za Detiaa 35, 416 glasov. Posili neznanih «vali odkriti v Mongoliji.. M Craa Mongolije, 24 sept. Profesor Peter Kozlov, ruski «•ksplorcr, ki je pred kratkim od kope! sedem do oa**m tisoč l#t ___________Mere grobove kitajskih vladarjev, ven poprej, je todi sedaj učinkn ^ ^j ^Jkrtl v Mongoliji ogrom vale nanjo. Nesrečna ženska j- (10 ét^vilo okostnjakov doklej k< MESTNA CESTNA ŽELEZNICA V DBTROITU IZKAZUJE D0BI6BK. 1 Dstroit, Mick. — Sistem eeot. ne železnice, ki je v rokoh uprave detroitskegs mcata, j« Imel po. vpreAno vnsk dsn v fiskalnem letu, končanem dne .'10, junija, po $61,923 08 dohodkov, kakor je raovidno iz pravkar objavljenega poročila. Povprečni dnevni izdat, ki, ki uključujejo dsvk« ln reser-ve, 'so znašali po $59,642.44. Med fiskalnim ali službenim le toin je depsrtment povečsl vred noat svojih prog in zgradb več kakor na $3,000,000 ter podalj. šal sluteni za dvset milj. V NEDELJO ZJUTRAJ PORINITE KAZALCA NA URI ZA SO MINUT NAZAJ. Chioago, 111. — Da ne boat« šli prihodnji pbiidelj«k eno uro prehitro na delo, porinit« kazalca na svoji «ri v nedeljo zjutraj sa «no uro nazaj. V nedeljo ob dveh zjutraj j« konec varčevanja dnevne sv«tlo b«, iu čkkaško m«t«to m s svojimi prrdmettji vred zopet vrne k «en-trslnemu /-«»u. • --nanjo. priznala ne dubovnovo prigovor jen je, kakor je tudi zastrupila avojega mož«. . Kakor je običaj, bosta sojena no število okostenjekov do»lej še neznanih živelakib vrst in tudi o«tenke človeka Kozlov je mite nje, de je bile Mongolija rojete» kraj Človeka in izver večjega d«la strani.) poeebe. Obe godni prideta direkt uva|«k«ge svels M«d izkopanimi no pr«d vel«porot«, ki «e sni• pr^la veat. da a« v Perzij. pripravi>« rev«4eHja Meeerki»ii in rvpuMikeeei oa gnpet v keeflik te. Nrkel#ri puhrajieelU gever nerji ae odpovedali peraijaki vladi. tfpk 4a ha« ter t' r' • i v^ltlumti. 1000 loMk Chicago in okoIWe; V pet«k de. loma oblačno in toplo. Južni ve» trevi m. iaide oh fJM zaide dELEsUp r' ll M.... . • Poplava v Leningradu. Mo«kva, 24 sept. — lzr«ei« bil n. l. m ne me-te ehit, ko j« skušal prehiteli vlak o ovo jim avtomobilom na tuha>ša)em križišču Vlak vrgel attemolill SO #«vU«v v .mak .' and feretpi cj| "HKiintKm PRESS" St •emeai Is see, < Datuai v «kUpaj« a. pr. (A««. JO-14) peleg valefe i 4a je i tea daevoes potekla aaretalaa. Peaoetto je prevede m vaas ae «atari list. ZAKAJ? ' Kadar poroča slovenski list o najdbah, ki dokazujejo, da je človek živel že pred 400,000 leti na svetu ali o drugih epohalnih iznajdbah, ki potrdijo, da so pripovedke o čudežih le lepe pripovedke in nič drugega, ker se čudeži niso nikdar godili, tedaj prav gotovo klerikalni listi z*» cvilijo, da tak slovenski list uči brezvero in svare vernike, naj pod smrtnim grehom nikar ne Čitajo takih listov. To je navadno začetek. Ako slovenski list nadaljuje s pisavo o takih najdbah in iznajdbah, in čeravno nikdar ne omeni vere, tedaj klerikalni listi padejo de z večjim loparjem po listu. Pred« vsem napovedo javno bojkot in zagroze, da verniki ne bodo dobili odveze pri spovedi, ako bodo čitali take liste. Taka pisava je provokatorična in nesramna, kakerfoe so zmožni le največji nestrpneži, ki si domišljajo, da mora plesati ves svet,tako, kot oni godejo. Taka provokacija izzove seveda odgovor. Pove se jim, da vse organizirane religije slone na lepo izmišljenih bajkah in da ni za dogodke, o katerih trdijo, da so se odigrali, najmanjšega zgodovinskega in znanstvenega dokaza. Zdaj je pri klerikalnih listih seveda ogenj v strehi. Uredniki kar vsip-ljejo najgrše psovke na vse, ki nočejo sprejeti za resnico, kar oni kvasijo v svojih listih. Ko spoznajo, da s psovkami tudi ne dožejo svojega cilja, se vrnejo k grožnjam, katere dobro zabelijo z raznimi sumničenji in psovkiuni, pri tem pa vpijejo: "Ljudstvo, dobro ljudstvo, poglej, vero ti hočejo vzeti, najsvetejšo svetinjo, ki so ti jo zapustili stariši." In če tudi taki vzkliki nimajo uspeh*, tedaj se uredniki klerikalnih listov zopet vrnejo k psovkam, podtikanjem in obrekovanjem. To je njih taktika, to je njih znanje. Zakaj? Tem gospodom gre za življenska sredstva. Ako bi ljudstvo res pričelo s prevdarkom in premislekom čitati znanstvene knjige, tedaj bi kmalu spoznalo, da se zunaj narave ne zgodi ničesar, in da so verske bajke z literarnega vidika lepa reč, za praktično življenje in moralno vzgojo pa nimajo najmanjše vrednosti. Cerkve bi postajale vedno bolj prazne in nekega dne bi jih morali zapreti, ker bi razen duhovnov nihče ne prihajal vanje. Ako ljudje ne prihajajo v cerkve, pa nimajo duhovni od kaj živeti. Ljudstvo jih vzdržuje in plačuje. Duhovski stan je neproduktivni stan in sicer spada med tiste neproduktivne stanove, brez katerih človeška družba prav lahko izhaja. Ako bi danes vsi duhovni umrli in bi zgorele,vse verske knjige, bi svet ravno tako obstal. Ljudje bi imeli kaj jesti, oblačiti se itd. Ako bi pa duhovne vseh ver odpeljali na en velik otok, tedaj bi duhovni žalostno umrli od pomanjkanja, ako bi se ne lotili dela, pa magari če bi vsaki dan ves dan molili in čitali verske knjige. To je tisti vzrok, zakaj se najbolj zagrizeni duhovni z divjo bestnestjo zaganjajo v vsakega, ki resnično uči ljudstvo misliti, da lahko izhaja, ako tudi verskih bajk ne jemlje za čisto in golo resnico. Boje se, da ljudstvo spozna resnico. KOLIKO JE STAR SVET? javna govornica Gla* n vi ilaaor S. N. F, ia čifcatoljav Proevot«. j. V Mezopotamiji so odkrili palačo, ki je bila zgrajena pred Acst tisoč leti. V nji so našli štiri podobe bikov is lesa, ki so prevlečene z bakrom in ki dokazujejo, da je bilo podobarstvo ie takrat precej razvito. V Mongoliji je ameriška ekspedicija našla dinozavrova jajca. V Samarkandu v centralni Aziji so odkrili rokopise v doeedaj neznanem jeziku. 0 V Ameriki odkrivajo Jtulturo Majev in zdi se, da bodo kmalu našli ključ za čitanje napiaov na izkopninah v južni Mehiki. Pa pridejo piamaiji, piamouki in drugi in se sklicujejo, da je biblija božje razodetje, po kateri svet ie ni star šest tisoč let Komu naj verjamemo: Bibliji ali izkopninam? Izkopninam seveda, ker so doka« in sicer neovtfljiv dokaz, da je naš planet star na ato tisoče let in da nt Ml ustvarjen šele pred pet tisoč devet sto štiri in dvajset leti, kot pri- Kluje biblija in njeni zagovorniki, trdeč, da je Mbiija la/.Mlrtjc. Okveland, Ohio. — Slučajno mi ja prišel v roke list Pirčevega nazadnjaštva, ki me aieer prav malo zanima, ker poznam goapo da, ki zagovarja vse, kar je aa zadnjaškega in nasprotuje vsemu, ksr vodi k nspredku v človeški družbi. Prav mirno bi Šel mimo tega liata, da se ni v štev, 108 tega lista oglasil dopisnik, ki ži vi v prepiru a reanico in podtika drugim, da poročajo nereanieo. Podtikanja ja bilo v modi le od nekdaj pri takik listih, in ssto se ni zgodilo prsv nič nepričakovanega, ako se list krepko drži svoje stare navade. Molčal bi vseeno, ako bi se oglasil prizadeti, ampak oglaail sa je najetei, ki se je v nekem dragem lista poalužil psevdonima "poročevalec", zdaj sa ja poalužil psevdonima "časnikarski odsek itd." Ne upa se podpisati svojega ime-na. Pa pa eenjeni čitatelji aa bodo v dvomu, kdo so skriva za takimi psevdonimi, bom pa ja zpovedal, da je njegovo prsvo ime. Frank Matoh, ki ja dobro pozaan v Col-linwoodu in Clevelandu posebno zaradi njegove vaakdanje pesmi, kfr pripoveduje, v čigavi službi je in na čigav mita napeljuje vodo, da bodo kamni bolje mleli. Zdi se mi pa skoraj neverjetno, da so mu prizadeti dovolili, da se posluži takega psevdonima. Jaz sem v dvomu in no vem, ali je to storil na lastao roko, ali so mu pa omenjena drultva res to dovolUa. Ne boni si zsradi tega ukvarjal svojih možgsnov ia i razmišljanjem tratil čaaa, ampak rečen le toliko t Ako se je ta dopis res skoval s dovoljenjem čaanikarskega odseka S. k. izobr. društva, tedaj bo sloveaska javnost v Collin-woodu in Cievelandu znala tudi eeaiti ta odsek. Pa pojdimo nsprsj mimo tega dogodka in oglejmo si stvar ie z druge strani, da boljše sposaamo nsmen teda dopisnika. Naša dolžnost je namreč — ampak ne samo nsša, msrveč delavea, ki ljubi resnico in sovraži laž, da ne zagovarjamo laži ia postavimo provoka-terje delavstva pred jsvni delavski tribuna!, da sam razaodi. Dotaknimo se bazarja. Dopisnik1 pravi: "Bazar je bil prav dobro obiskan vse tri večere. Kar mrgolelo je občinstva, Uko da je obširno zemljišče bilo natlačeno polno." Tako trdi dopisnik ia dopisnik ne more zdaj umakniti besede, da toga ni trdil, saj je vendar tako poročal v štev. 106 lista Pir-Čevega nazsdnjsštva. Ssm sem bil navzoč na bazarju in prepričan sem, da meno niao oči varala kot njega. Priznati moram, da sem videl par pobožaih ženie, veliko kopo otrok in par mož, med katerimi se je nshajal tudi dopisnik, ki je seveda obenem tudi korski razgrajač. Da je atvar gmotno uspela, ae ne zanika. Kajti veliko jo še ljudi, ki verjamejo, da potrebujejo nekoga drugega, da jim po smrti po-maga in izproai zanje pomilošče-nje pri Bogu. Tisti stavek, ki pripoveduje, da vlada v fari lepa sloga, pa ni resničen. Ssj tske sloge ni opaziti, kot jo opiauje dopisnik. Ako on smatra pretep sa lepo znamenje aloge, ki se je odigral ob zaključku tega bazar ja, tedaj razumemo vai narobe, ki imamo zdrave mošgane, kaj beae-da sloga pomeni, in dopis seveda odgovarja resnici. Ako otekle ustnice po pretepu pomenijo "zanimanje za cerkev in šolo", je do-pia aeveda popolnoma resničen. ■ Tudi a spodjedi ja stvar malo drugačen, kot je prikasova dopia-nik. V vrstah naprednega delav stva ni spodjedov, ampak v vaših vrstak se celo nahajajo tudi zajedi. kajti aaa vaš dopia po k aru je. da se vedno bolj in bolj zajedate. Prečital sem vso dopise, kar jik je bilo priobčenih o razmerah v Col-linwooda, ampak takega podlega podtikanja nisem našel nikjer kot tem lista nasadnjaštva. Rečem le toliko, ako bi se oglašali v tem liatu ljudje, ki imajo i-.'¿trne namene v ker lat ljudstva, ne bi delali lakenj v domu. ki ao »e dala Aele čas leta in po truda-polnem dela zakrpa t L Dom je la* naroda, aakaj pa iskartščate doa In narod T On piše tudi. da ja lumparaki Požrtvovalni« dejom j. napad na predsednika Slav. do- Ig"* M ** * ma vzbudil splošno ogorčenje po Prid,,i aa ae jo vai. - naselbini. Seveda jo reenica, ki je bila v d op tau v "Proeveti". silao raskačtla le podpornike klerika-lizaaa. v naprsnih kmaik je pa ia-svala odobravanje. Zavedni ia naprodat Ijodje so odobravali dopte te čast m a je ljudem, ki vsa kg milosti razkrinkavajo pod-pomike rimskega klerikatttma. Veliko tek ljudi je izreklo željo, da ae še bolj opere to umazano perilo. Bavaotako tudi ni ros, da je bil predsednik Slov. doma napaden. Prvi napadalce je bil predsednik; In aieer je napadel napredno ča-aopisje, odbornike S. N. P. J., društvo "Mir", katerega je član in končno vobče Članatvo 8. N. P. J. In če kdo miali, da je dolžnost naprednega elementa držati jezik sa zobmi, kadar se vrše taki napadi, tedaj ss hudo moti. Rimski kleri-kslizea je pričel v zadnjem časa zopet s kult ornim bojem. On gs hoče imeti, ker misli, da je zdaj prišel ugoden trenotfk za napad, ko ko slovenski delavci orgaaizi-rali avojo močno jednoto in zgradili slovenske domove križem Združenih držav, organizirali dramatična društva ia ustanovili druge kulturne naprave. Ako ho-| če rimski klerikalcem a naprednimi elementi med Slovenci v A-merikl imeti boj, ga bo imel. Prav zanesljivo se bo vse med Slovenci od Pacifika do Atlantika, od kanadske meje^ doli do mehiške meje postavilo v bran, kar je naprednega in dela nesebično za razvoj šloveške družbe v boljše forme v trenotku, ko nastane potreba, da napredni elementi stisnejo svoje vrste in gredo skupaj v boj proti staremu aovražniku človeštvi — rimskemu klerikaliz-mu. Napredni elementi prenašajo dolgo časa potrpežljivo provokacija nazadajaških sil Kadar jo pa mera provokacij polna, tadaj pa povedo provokaterjem to, kar jim gre in jih požeaejo nazaj v svoje brloge. Kdo je bil največji nasprotaik Slov. domaf Ali morda aa vaš priljubljeni župnik, katerega sto pregnali pred časom f Zakaj olepšava te 7 Povejte resnico 1 Idejo 8iov. doma ao raa sprožili značajni aožja ia žeao društva "Soča", mod katero aa pa dopisnik ne mora prištevati. Ljudje Is naprednih krogov sa vaa. ovirali ideja is edinega vzroka, ker so videli, da sa bodo okoristili Jo nekateri biznismani, ako doa ostane na mrtvi točki, na kakeršni je danes. PokupiU sto lota blizo doma, da bi imoli ša večji dobiček od naroda. Ni pa re«, da je ravno slovenski duhovnik spoaobon ušiti jezika. Kar se tiče podučevanje Ženskega spola, je mogoče ros, sa) aakaj takega je dokasal ljubljenčki škof Jeglič ae svojo brošuro. Ampak vse drugače stvar isgieda, ako pogledamo prejšnjega ^ahovna flku-la. Pogledal jo rad v kozarec, pa etar je bil. Seveda aedanjeau kaplanu prlatoji boljšo poduk, ker je še mlad. Kdo pa je pravzaprav pravi delavec za narod. Jas mislim, da ae tisti, ki hodi v eerkev, ia se tam opravičuje pred Bogom, ko je Bog pa vsših naukih vendar vsevedno in vaemogočno bitje. Bog vendar ve, ako je vseveden, da je človek ravno malo preje grešil, se mogoče nspil'sli storil kakšen drug greh, preden se je prišel opravičevat v cerkev. Po moji nameti taki ljudje ne morejo delati sa narod, saj se hočejo norčevati še is tistega Boga, o katerem sami pravijo, da vaa vidi in sliši, da celo pozna najbolj globoko pokopane človeške želje. To naj za enkrat zadostuje. Dobili ste, ksr ste iskali. Ako kleri-kalci mislijo, da bodo napravili razdor v Slovenski narodni podporni jednotl in potianill kazalec časa zopet nazaj v naselbinah, v katerih se je nerod pričal probu-jati; se motijo. Nfkar naj ne mislijo, da bodo ukasovali, kako bo «SProaveta" urejevana. O tem I-aa govoriti članatvo Slovenske narodne podporne jednote, ne pe ljudje, ki se bojujejo proti nji, odkar je bila ustanovljena. In zato vsem Žužamažatom na svide oje T — Jožef Prastari. Šesta redna konvencija S. 8. P. Z. (Poroča Potar Bornik.) ilm J MAIN AVILO. Meadow Laads, Pa. — Jugoslovanski dramatični klub bo obdr žaval svojo sejo dae devet ia dvaj-aetega septembra t 1. ob sedmih «večer ia aieer v prostorih prod aadnika Joeip Marsha. 8eja je ve-Uko vašnosti, ker j« bil klab šele astanovljen. Zato ao povabljeni vai Jugoalovaai. ki iasajo veselje do dramatike. da aa te saje «do-leie. Le s požrtvovalnim 44 LBTMIOA UREDNIŠTVA. Pnidravl Pa. — Prejeli M «titee številka. Olavelaad, O., 22. sept. — Šesta redna konvencija Slovenake avo-bodomiaelne podporne sveže jc bila s splošnim glasovanjem, ki se je vršilo 1922., določena, da ae vrši 190i, in je bila po gl. odboru sklicana sa 22. aeptembra 1924. Člani te organizacije ao v splošnem nestrpno pričakovali kakor pričetka tako tudi poteka in zaključkov te konvencije. Kajti ta konvencija bo odločila aU ae organizacija združi s Slovensko narodno podporno jednoto ali ne. 2e na zadnji konvenciji leta 1920. je bilo zaključeno, da se združitev iz. vrši, kar se pa vsled neksterih pomakljivosti, ki jik je narodi konvencija, ni aoglo izvršiti. Na obrasih delegatov, ki so prihajali t Cleveland v soboto 20. in 21. t. a., se je brala nekaka nestrpnost in gHavai pogovor je bil sdružitev, kaj bo, ln kako ae bo isvriUo. Kajti poizkuano splošno glasovanje, ki se je vršilo to leto, je pokazalo, da so Člani s 'dvetre-tinsko večino odglasovali za združitev. V koliko ae bo vpoštevala ta Želja članov fcSPZ in ureani-čila, pokaže konvencije, ki bo imela odločilno beeedo. ■... a Dopoldanska seja 22. septembra. Glavni predsednik SSPZ je otvoril konvencijo ob (Jeveti uri s kratkim nagovoroa, v katerem je pozval navzoče zborovalce, naj bodo v vseh zadevah — govorih in dr. — stvarni »premišljeni in 4e naj se v vseh osirih vpoštevajo pravila, po katerih bo konvencija zborovala. Prva važna točka, ociroaa sklep, ki ga je zbornica oevojile, je, d%, je vstop v zboro-valno dvorano dovoljen časnikarskim poročevalcem kakor tudi vsem, ki se taniaajo sa potek konvencije. Debata o tem je bila kratka, tekom katere se je izjavljalo, da nimajo iborovalci ničesar skrivati pred javnostjo, ker bo itak vse prišlo v javnost potoa časopisja, kar so navzoči časnikarski poročevalci .So sicer nekateri delegatje omenjali, da naj bi bU vstop v sborovalno dvorano dovoljen saao člsnom organizacije ln časnikarskim poročevalcem. Poverilni odbor, katerega je gL predsednik imenoval, je po pregledu poverilnih listin poročal, da je 7 delegatov izvoljenih julija meseca, kar je proti pravilom, kj določajo, da morajo biti delegatje sa redno konvencijo izvoljeni tri mesece pred konvencijo in je bilo v uradnem glaailu tudi objavljeno, da se volitve delegatov vršijo meseca junija, nadalje da je predložen ugovor proti izvolitvi delegata družtva štev. 1, namreč, de se volitve delegata tega -društva niso vršile tako, kot je v prsvilih; nadalje, da delegatinja društva štv. 47 poleg tega, da je bilo izvoljena šele julija meaeca, tudi nima pooblaatilne listine. Najprvo se je ukrepalo o ugovoru proti delegatu . društva štv. 1 Viktor Skubicu. V ugovoru, oziroma protestu se navaja, da je aeja ovrgla prvo glasovanje, pri katerem nI dobil noben kandidat potrebne večine in da se je vršilo drugo glssovanje, pri katerem je potem dobil Viktor Skubie potrebno večino in to ni v soglasju s pravili, kje? je določeno, ako noben kandidat ne dobi potrebne večiqe, ae morajo tršitl ožje volitve, ib da so to ni vpoštevalo. O tej zadevi M vname daljša debata, tekom katere prečita gl .tajnik zapisnik društvene seje, vršeče se junijs in julija aeseca, kjer pa ni jasno povedano; navaja ae, da ao bile prve volitve valed tega ovriene. ker so bile tri glasovalce nejasne. Nekateri delegatje ao povdarjsli, ako te glasovnice niso bile jaane, je pravilno, da se samo te ¡rl»*«-* <• zavrže ne pa kar cele volitve in da so valed tega kršili pravila. GL predsednik oposarja zbornico, ds naj pasi, kaj bo delala, ker sa konvencijo ao aerodajaa pravila ia ničeaar drugega la pojaanjuje tudi, da aa je aam društveni aik Izjavil, da volitve da-ta pri njih društvu niao bile pravilne. Kljub teaa je pa zbor niaa odglasorala s SI proti IS glasovom, da se prizna Viktor 8ku Mea pravom očnia delegatom. Nato pa gl. predsednik poda laja va, da je zbornica kršila pravila, katera ia sprejela zadaja redna ra e aekateriaai dodatki Tekom razprave tov, ki ee kili Jo k pravilom, tikajoČihaTZj daj morajo biti dHegttJj no konvencijo uveljeni J tadi, da ima društvo pr.^J «» prva volitve dr^toj vid», da se bile v kateTZl ru nejasne. In to pa radi tel bo slučaj Viktor Skubiaa ial lih delegatov, ki nll0 bil, ,J a», tak kot zahtevajo prtvj to apremembo pravil poiiJ# 1 nik na zavarovalniški odi držav« lllinoia, da bo z«,J nmaki komisar o tem obvj OL blagajnik j«. povdarJ tem, da naj to nemudoma ut| takoj odpošlje na prisojno J dočim je gl, tajnik pojasnil J čaa 15 dni to atoriti. j Na zborovanju je torej j odbornikov in 61 delegatov.! Popoldanska seja. I Prva točka dnevnega rJ kateri ae je pričelo razpral je, ali naj konvencija prizaJ nom združitvenega odbora] pravice kot jih imajo pravilJ voljeni delegatje in člani rJ bora ali ne. Vname se UaljJ bata, v katero poaeiejo d vai. Večina je, da aa jim nd tna. Konec no je aprejet skled imajo pravico priaoatvovati 1 sejam, imajo poavetovalni ] konvencija oziroma organid jim povrne vozne atroika ial ča iate dnevnice kot imajo d zborovalci. j Član gl. porotnega odbora Junko predlaga, da konveJ pošlje pozdrav konvenciji Nd ne hrvatake zajedniee, ki J zboruje v Detroitu in ks enako razpravlja o rdrufl zbornica oavoji pklep, da k ye. Zbornica določi plačo k on vi nemu predsedniku za ves ču rovanja $35, podpredsednike $10. Zapisnikarji imajo p«| dnevno poleg avoje redne niče. Izvolita ae dva zapianik Ostalim konvenčnim odseke določi plača pozneje, ko a« koliko imajo dela. Konvenčnim prcdsednikoi izvoljen Psul Psvlich, del društva štv. 151 v Niles, 0, predsednikom ps Kriat Sokol, lege t društva štv. 20 v Clet 'du, O. Zapisnikarjs; Ignac delegat štv. 20 in John Pob delegat štv. 87. — Glede zppi ka se vname dsljša debata, trajala ekoraj eno uro, ali m nesejo imena predlagateljei podpirateljev raznih predloga zapianik ali nc. Konečno je niča osvojila predlog, da m sejo imena predlagateljev in pirateljev vseh važnih predla predvaem pa predlogqr tikaj sdružitve. Zspisnik se p« vsaki dan takoj po spreji-mir sksrno v natis in vsak zboro» dobi kopijo zapianika. — V venčni nadzorni odbor ao izve ni: Viktor Skubie, delegat štv. Andrej Sokol, delegat štv. 1) Frank Mahnič, delegat štv. — V odbor za prošnje in prit izvoljeni: Frank BostiŽ od H. Frank Setinaodštv. 172. V C za pregled pobotnio voznih škov: John Polanc od štev. Mike Grčar od štv. 113 ia Ani Avsec od štv. 11. V odbor » solucije: Ignac Hmuk od Viktor Skubie od štv. 1 »n m Demšar od štv. 55. Za konveJ ga tajnika je izvoljen U* W stik od štv. 20. Glavni tsjnik poro« s ds j« delal dodatke in poprsvM P vilom kot mu je naložila m danakasejs. Zbornica JI* kot jih predloži, nakar ja « njeno, da se aporof. ¿ocU'' popravek k pravilom ksk^ « mogoče zavarovalniškem« mi aarju dršave Illinois. Css zborovanja se oame ure do 12. depoM«» do 5 popoldne, vključi minut odanrs. Škandali v francoski koš"* PariO*. •^iSi more več prikrit, stala valed volilnega šk-£ terorističnih nsailaesira .ki koloniji (MdeVa^JS jalai ainister uradnem koaunik^>^j j javil reeen aporniški du» ^ mačini. Iivrfn.h £ ^ bombnih ^UtJv^JE ga governerja J'occip» J in druge nrmln.kc. D^-J briirajo radi beri«j ^ tTEK, Í5. SEPTEMBRA, 1924. PROSVETA Iz Jugoslavija. [ M Tem«nicL 331etni dela- PjLjtcij Kralj, p. d. l ti Tanče Gore pri Crnom-p« je 6. julU» 1»22 v Litiji tdil e posest nico 8trmljanovo Ko Din, da ga palja njen ain Lw,'v Temenico pri Črnomlju, kaprevljivčkom in konjem sta L „u> ie i*tega dne Kralj in Lfco Strmljan odpeljala preko Levitega klanca pod gradom Cgfniperko» proti Temenici. L|u sta oba spredaj na deeki. Mlin jem gra<3u P11 j® KralJ Ldoma pričel tožiti, da mu je CTnskar ae je vlegel zadaj na Lspotoma sta se ustavila v Ugostilnah in je Kralj svojega Unika neprestano silil k pijači. Coem pa m je tudi zanimal za Lbost konja in voza.-Ko sta Lfptl» v med Subračem in Lmb)(o že. blizu Fajdigova ki |i|Kralj v trenotku, ko je bil Lj r polnem teku, nenadoma n M Strmljana z uiesom aekire L glavi. Voznik je padel kmalu L t nezavest. m ie je ob 5. popoldne zopet Ltdel, ee je znaiel na tleh ob Ltj. o konju in vozu pa ni bilo Efcha ne slnha. Kralj N jo po Ltffckein napada odpeljal proti Eou in skušal že naalednjega L v Rožaneu prodati konja in L posestniku Brinakoletu, ki pa L ponudbo odklonil. Ker pa ac L» ni upal gnati domov, ga kasto z vozom vred ostavil na kwtrm v Kožancu> sam pa od-k domov. Kralj je bil 9. julija tiren in izročen aodiiču v Čr-plju, ki pa ga je po zaaliianju Lastilo proti obljubi, ker je bil ¿rat le osumljen tatvine. Ze na-, bdnjega dne pa je črnomaljsko lediiie zvedelo iz čaaopisov o ro ¡gik^in napadu na Temeniei, na-Iv je vnovič izdalo orožnikom bpornn povelje. Med tem pa je irtlj že pobegnil v Avstrijo in itoirje v Italijo, od koder a« je mil S^le začetkom novembra 123, nakar je bil takoj aretiran. Obdolženec taji vaako krivdo, laike tudi roparski napad in ae ifov&rja pred vaem a pijanostjo, ¡¿rjuje tudi, da ga je najprej apsdel voznik. K$ ga je nam it epozoril, da ne pelje v pravi ►ri. ga je voznik udaril flvt-nt i držalom biča tako močno • glavi, da je krvavel. V silo* nnu jc skočil končno z voza, pibil za večji kamen in z njim fcril voznika Strmljana, ki ae i takoj zgrudil. Kaj ae je zgo-Do pozneje, pa ne ve. Iz izpove-jpnč pa je razvidno, da je Wj skrbno zamialil svoj zločin-n ni<»rt. Sklenil je, da med vož-■opijani voznika in ga nato o >pe, kar je tudi etoril. Porotni razpravi v Novem me *>dn svrt. dr. Hrsšovec in aod. I-uznar. Obtožbo je zastopal wni svet, dr. Kremžar, zago riel j.* dvorni svetnik v pok. »rolli. Uazprava je bila pre n» ker je i*ostsla glavna pri- Kov dirsktor ljubljanskega J» Kavnatelj ljubljanskega dr. J. Mantuani je penzil lir,f1 m ie imenovan za dlrek-JM' "'«nji kustos dr. J. Msl _ «artna koea. V Šmartnem ob i' - minul trgovec in poses-k Anton p. Bizjft. — V Tr-rIjail J" umrl po dolgotra, ni'sar in veleposestnik Trij!Mik. — V Laškem je dne 4. tega meseca, star Kg Alojzij Held, paz •jamom crec Trbov. premogo Bnižbr. otročicka zgorela. V selu r. P" I>J«kovem ao ae igrali "s nekem škednju, kjer so !krn,li * »lami. Ko ata ae bi-] Y strici, štiriletna Katica «v*»»a Kužica Prison zako-■ ►lamo, *o ostali otroei ^^rremišljenoaO aalgali sla- lUirrn j, ukoj ^ ^ *rn *koraj popolnoma tgo- Sft Muta. v Pernicah ie 2. junija pobila J poljsk* pridelke. Marsikat« - moral pokositi ozimino s J 1 ^ugega. Tudi kom-NiUa toča, a preor.Ji *> fc kI t Í* t, M* usadnejla je biU y I «dala 1. aep,. * C /■ 'jntrejVl a, /H,rslr ^ j. *'* "a Oofiel in ljudje ao K gorje. In re.. ob 4 J ■••tala «ilna nevffcU Pia K je I-a tri Nearefta v rudniku. V dalma tinskem rudokopu Siverič se je 1. sept. pripetila neareča, ki je aa-htevala tri človeške žrtve. Na nekega delavca je padel v rovu tram, ki mu je prebil lobanjo. Dva druga delavca ata ponesrečila vsled eksplozije mine. Zdi se, da je bila nesreča posledica neprevidnosti. *adJ4 častni poveljnik rdeče armade! Praški "Rijen" objav-Ija veat, da je boljševiški vojni komiaar imenoval Stjepana Radi-ča za čaatnega poveljnika IV. rdeče armade, katera polkom je poverjeno varstvo eodeia aovjet-ake vlade, ataroalavnega Kremla. Rijeu" smatra, da mora imeti aovjetaka vlada v Radiča iaredno veliko poverenje; kajti to viaoko boljševiško odUkovanja je bilo doaedaj podeljevano la članom sovjetske vlade ali pa veliki» ko-munietičnim organizacijam le za posebne zasluge za komuniatično gibanje. Boparaki umor v žabji vaaL Dne 3. aeptembra ae jo v Novem mestu zagovarjal S31etni brezposelni delavec Franoe Žinger iz Dolenje. vasi, ki je oaumljan, da ja dne 16. junija 1923 za vratno u-moril v Smoletovem gozdu pri žabji vaai posestnika Janesa Ra-jerja in ga potem oropal. Janez Rajer je imel veliko po-aeetvo na Belih pri Rateiu. Veliko je kupčeval z živino in bil anan daleč naokrog. Dna 15. ju nija 1923 je odšel od doma v Dvor k nekemu kmetu, da kupi zopet prodano kravo, a katero kmet ni bil zadovoljen. Mad potijo se je ustavil v Novem mestu v Kondričevi gostini, kjer aa mu je pridruiil tudi žinger, ki je odšel kaaneje za njim tudi v Spli halovo kavarno. Tam ja mUfl Ra jerja, da bi šel z njim kupčkat", kar pa ja ta odklonil. Rajer je imel • aeboj liatnico, v kateri je bilo polno 100 dinarskih bankov cev. Po policijaki -uri ja krenil Rajer proti Žabji vaai. Pri mo-stu ata stražnik Perhne in Ivan Barborič, ki je le prej popival s Rajerjem, videla tudi človeka, ki je lel Rajerju naaproti. Bila ata trdno prepričana, da je to Žinger. Žinger je nekaj čaaa govoril Rajerjem, nato pa ae obrnil in atopif ta njim. Naalednjega dne qb trlčetrt na sedem, zjutraj, ja deček Anton flepetavec, ki je šel po mleko na Veliko Cikavo in spotoma pobiral gobe * Smoletovem gozdu pri Žabji vaai, opazil v jarku za dvema gabroma ne znanega moškega umorjenega. Sodna komisija je ugotovila, da je mrtvec Janez Rajer, ki je preteklo noč vaeoval po Novem mestu. Morilec je avojo žrtev pobil na ceatl s ostrim orodjem in jo potem zavlekel a ceate v jarek. firaat najbrž ne bo obalen. Chioago, Ql. — Kakor ae ja la-razi! ravnatelj okrajne ječe Wea-ley VVestbrook, je upati, da na bo devetnajatletni fant Bernard Orant umrl na vešalih. Njegova smrtna kazen je odlošena na dan 17. januarja 1925. "Jaa viaoko Čialam in etnlm sodnika Caverljrja," je rekel Weatbnmk. 44 Sodnik ae ni oziral aa drhalako vpitje, da naj da Nathana F. Leopolda mlajšega ln Rieharda Loeba obeaiti, ter obao-dil fanta v dosmrtno ječo. Za to je bilo treba precej velikega poguma. 44 Obešanje morilcev ne amanj-luje umorov. Hitro kaznovanje in izločitev tiatih, ki izvrše takšen zločin, je po mojem mnenju najboljše strašilo." Prošnje, v katerih proaijo različni ljudje aa pomilottenje Bernarda Granta, prihajajo danaa dnem v pisarno odvetnika Thoma-sa E. Swansona, ki je fantov pravni zaatopnik. 4 4Vse te prošnje pošljem govor nerjn Smallu še ta teden," ja 4+ jal odvetnik 8wanson. 4 4 Boj-m Grantovo življenje ae šele pričenja. "Nekateri ljudje mislijo, da je sedaj že vse dobljeno. Ali odloži tev obošenja Še ne pomeni, da smo dobili bitko. Le nekoliko od diha nam je dala. Storiti je tre ba še doeti." Odvetnik je rekel, da je po mnenju nekaterih ljudi Orantova zadeva v ozkem atiku a ono Wal-terja Krauaerja, ki je tudi obao-jen radi umora, iavršenega na po lieaju Ralphu Soudersu meaeea decembra 1922. <4 Čeprav sta bila obtožena rad iatega umora, je vendar velika raalika med njunima zadevama, Krauser je prianal, da ja kriv, in fanta ata bila aojena poaebc Grant nI maral priznati krivda in Še vedno vztraja pri trditvi, 4a ja nedolžen," je nadalje govoril odvetnik. / "Zelo težko je uvideti, aakaj b naj governer počakal, dokler se državno najvišje sodišče ne itfe če gleda Krauaerjevega prlaiva Small aicer ni povedal, kdaj na mtrava odrediti aaališanje, ali u pam pa* da bo to storil, bržko aa prihodnji mesec snide odbor fea pomilostitve." WAUAOX NI ODPUSTIL BROOKHARTU Washington, D. O. (Federated PreesO - Poljedelski tajnik Wal ace n) še odpustil scuatorju Brookhart u is svoje lest ne drže ve, ker je ta izničil moč stare garde v Iowl in naredil kmečke Kooperative za narodno člnitelji co, ki vpliva na department. Wal-ace je orodje Meliona in llughe-aa v protiruaki zaroti. Odtod tudi naslednja Wallaoova izjava: "Poljedelaki ekonom a zveznega poljedelskega department a dr. A. R. Cox mora preučiti evrop sko zahtevo po ameriškem bom >ažu. Dr. Co* bo prebil eno leto v tujini, da preuči bombaževe tržne metode, zalogo, zahtevo in ee-no na Angleškem, Nemškem, v Franciji in Italiji." Sovjetska Rusija je kupila in plačala to leto ameriškega bom baša aa $20,000,000 in je največja odjemalka tega ameriškega pridelka. Njena zahteva po ameri-škem bombažu se veča. AU radi Mellon-Hughesove bloksde, na perjene proti ruakim podjetjem iu zato, ker je senator Brookhart, ki je lani obiakal Rusijo, povedal kmetom v Iowl, da bi morala biti Rusija v prijateljskih odnošajlh z Združenimi državami, je največja evropska činiteljica v naši bombažni ekaportni trgoyini preirta tej uradni iajavi. Slovenska Narodna Utt*a*vlj«n« O. «prlU 1904. Podporna Jednoti laUp. IV. j«mU« ItOT. * 4rU»l litt»«!«. GLAVNI STAN, Í6J7 SS SO. LAWNDALK AVE., CHICAGO, ILLINOIS livrševalni odbor: UPRAVNI ODSEK i Pr«4«*4»ik Vl«c«al Cal«k«r. »«Ipr«4,*4.iifc A«4r«w VUrick, It P. D. V, I OS. J«kn«Uwa. P«., >1. Uj»ik M.tiW.w I .rk, Ujnih UMkm BI«. Novak, «t SUtaJnlli Hkm Vogrl«k. «iWaUi «U»IU J«U Zavorlalk, upravitelj glasila Filip Gadia*. POROTNI ODSEK. Jaka Ua4arwaa«L pradaadaik, 407 W. Ha* Si., SprlaffUld, UU Marlia Zalaaalkar, ñon X7S, ftarkarlaa. Okla. Pra4 A. VWar. 140S ft. Natalia Aw, Ckkav«. I" . Jak» Tvrévlj, Bas OS, IUa4*r»aavilla, Pa, Jak« Garé.W, #14 W. Hay St.. SpriagfUld. III. BOLNIIRI ODSEKi OSREDNJE OKROŽJE, Blas Navak. pra4.*4aik, SftIT-ftft Sa. Uwedale A?H Ckicaga, III. VZHODNO OKROtJE, Jacak AiakraAM. Baa Sftft, Maaa. Raft. Pa. Jaka GraAalJ, 14411 Pappar Ave.. Clavalaad, O. ¿APADNO OKROŽJE, Aataa talar, Baa 104, Ora«*. Eaas., •« lafsaaaA Mas Marc. H.>a IM, Bakl, Ml.ia^ as sofoeoesjosdi Mlka tw«al, 4443 ft. Wlsakaslav St., Marray, Utah. Nadzorni odbori je predsedoval aodni svetnik žrtvi je odvihal auknjič in telov-Dolenc, votanta sta bila viThjnik nazaj «cz glavo in jo držeč za auknjič ritenako vlekel po travi. Pri Rajerju ao našli samo en bankovec za 60 in 10 bankovcev po 25 par, njegovo listnico pa na Kasteličevi njivi, prav blizu kra-ja, kjer ae je izvršil roparski u-mor. Umora je bil takoj ^osumljen France Žinger, pri katerem so ae tndi v reanici našli sledovi krvi na obleki. Obtoženec trdovratno zanika krivdo, čeprav govore vai znaki, da je najbrže on morilec. Sploh je znan naokoli kot malopriden človek in potepuh, ki je bil žc ponovno kaznova radi raznih pregreškov. Meaeea maja ae je naatanil v Kandiji pri Rocelja-vlh in govoril okrog, da trguje z lesom, dejanski se je pa preživ. Ijal večinoma a kartanjem in na upanje. Ob pol U. ae je sodni dvor a porotniki in državnim pravdni-kom vrad podal aa liee mesta. Ob dveh ja pričalo aaališevanje prič, ki ao vae izpovedale aa obtažeaoa obremenilno. Porotnikom ste bili stavljeni dva vprašanji: prva na roparski umor in drugo dodatno vprašanje, ali je bil izvršea rop. Prvo vprašanje so porotniki potrdili s 10 proti 2 glasovoma, drugo pa aoglasno Sodni dvor je bil mnenja da aa ac porotniki zmotili in je v amialn I 332 k. pr r. odločil, da pride aadeva le en-krat pred poroto. Sonata je predaedoval svetnik K udar, volanu višji sodnik svat» ■ik Kozina ia sodni svetnik L*z-oar. Obtožbo ja zastopal drter-naga pravdnika naaeealaik Ko vač, zagovarjal je dr. ZeipaaA»*. v vlaku. Kakor poro- __________JaJ» Is CeUe. je poaaeer«*» dne |T^bila debela kakor & t. m. pri papoldaaeke» vlaku - rabila I, na lokalni iele«** Orabel»^ |rž ov^a. >, M1 H of «¿ka Hlai.aa k urjaJ Kaeeršl* m *aoso ie slebU.1 fade4 je «ed voinjo mala ^ fugled na njive še Rogstee» g vlaka lerO P* so obraä priaa^I«. nevarno paikodavsl, laka 4a aa km-to. |fa morali preH^* v * " POZEKUSNO OLA0OVANJS LISTA UTIRA1Y DIOIST PRISTRANSKO. Washington, D. O. — Fed. Press. — Ko 'ac je reakcijonarni list LiUrary Digeet oglaail, da hoče uvesti poizkus no glaaovanje o predsedniških kandidatih, so pro-grcsivci preiskali način in pošto, panje tega Mi pri tem glasovanju. In dognali sa predvaem to, da je eesnam volileev, katerim pošilja omeojeni list glasovnice, is 'boljšega" razreda. Imena so vseta is telefonske knjige in seznama avtomobilskih laatnikov. Uredniki najznamenitejšega protidelavskega tednika v Združenih državah ae zavedajo dej-atva, da nima večina izžemanih in izkoriščanih mezdnih delavcev v industrijskih mestih telefona v svoji hiši, niti ne avtomobilov v garažah. Z izkl j učenjem te nižje poloviee na ekonomski lestvici bo glaaovanje predstavljalo tiate lju' di, ki ao premožnejši in ki ai ne upajo povedati veš tednov vnaprej, kako bodo glasovali. Stvar je prozorna in jasna kakor beli dan. Glaaovanje je Coolidgevo propagando podjetje. LA POLLSTTB SO VOSILSO DVBH VOLILUIX UST V KAVSASU. Topaka, Kana. — V imenu U PoUctte-Wheelerjcvih neodvisnih tabornikov je vložil . F. Dnmont Smith ia Hutehinaona pri državnem tajniku prošnjo, v kateri aa-kteva, naj boeta imeni omenjenih predsedniških kandidatov postav-I jeni na vrh izborniške liste. Ne-odvianeži in soeijalisti koče je i-mati La Fotletla u naailea od-Boane volilne lleU. radi "darov Vancouver, B C., 24. sept. — Kanadska policij« je privedla seto pH Indfjaaeev Is deljnib severnih krajev Kanade, ki so obtoženi ne caatiAaaoga močenja In umora itejegs rojaka, še mladega fanta, t storjeni je bil pokrivtjAB, da je čarovnik, ki > "naredil4/, da nje. goro pleme nI moglo uloviti nob* ne divja»'in» Far «a aa afeaaSi sa nage na dreva. aa kater^i je vi. ■H s glavo aavadnl va# dni. Ko je le «mirel v strašnih mukah, mu >e atara Indtjnnke prerezala rrat REPUBLIKANSKI KOLOV OD JS VSI IZ SBBB. (Nadaljevanje a prve atranl.) gova borba proti predsedniku Coolldgu ga republikansko nominacijo izničena. Dočim on aam prav trdovratno molči, je vendar dovolil avojim prijateljem prestopiti v La Fol-lettovo organlsacijo bres vsakega prikrivanja. Frank Havener, ki je njegova deana roka v ealiforn-ski politiki in ki je bil veš let njegov saaebni tajnik, je eprejcl načelništvo La Follettove organi sacije v CalifornijL In kot tak je pridobil Johnsonovo pristaše sa odprto podporo La Follettove kandidature. Kakor aatrjujejo najožji Coo lidgevl prijatelji, sa je mornar! ški tajnik Wilbur vrnil tako na glo a svojega pomičnega roma nja po Califomiji predvsem sato, ker ja dognal, da kale politični položaj v tisti drŽavi aelo slabo za Coolidga. Hotel je to osebno naslikati Coolidgu, pa ae je vrnil v Washington. Poročila iz I owe, Nebraske in a celega severnega sapada ao skoro ravno tako vznemirljiva kakor o-na iz obeh glavnih obrežnih držav. V celem tem okrožju je redčenje republikanskih vrat tako silno In obsežno, da so imeli re-publikanskl listi po -celi deželi za zelo važno vest to, da je republikanski governer Južne Diltote kot kandidat sa zveznega aenator* ja aprejel isto platformo, na podlagi katere lovi "Hell in Maria" volilne glaaove po deželi. Skoro v vseh poljedelskih državah so sc krajevne republikanske organizacije odloČile za La Fol* letta. Seva ne pove demokratakl poročevalec, da so prišle tudi kra jevne demokratsko organizacije do takšnega saključka. V Ioni govori seualor Smith W. Brookhart danzadnem na nad-vse sijajno uspelih shodih, in množice se ker Irurnpma pridni-' žujejo Brookhartu in I«a Follet-tu. V Nebraski doživlja republl* kanski kandidat aenator Norrie nekaj sličnegs. Wisconsin. Minnesota, Montana in Severna Dakote, vse te države so že zdavnej prečrtane v seznsmu republikanskih dežel,, v katerih mUli republikanska stranka sms gati letos. Republikanski, ksm-panjeki voditelji jih kar javno pripisujejo La Follettu. Kakor atoje atvari eedaj, pri znavajo La Follettu •/> izbornlških glasor, in sieer mu bo dsla Montana 4, Severna Dakota A. Min Beeola 12, Wleronein U, California 13 In Iowa 13 glasov. Te so vse normalno republikan. akc države, pravi demokreuki poročevalec. Koliko držav bodo izgubili demokrat je, aeve n« pave mofakar, čeprav bi bilo to nekaj jako aanimivege. Na, *aj dan ab-račana Itak ni vaš daleč. John Mood j, ki pi's navadno o finančnik vprašanjih, ja povedal v svojem svarila, ki ga je poslal trgovskim kišam, da vlada enad republikanskimi voditelji ve lika rasbarjanje vsi »d sel« aego lovega In dvomljivega politi^noga položaja po eeh deftell. Pr«vl, d« ai repnMiksnak« rm«gs t državi Mam« ntk«kino kazal" sa «ač progre*mmgs gitmaja. ki bo a« redil« ogromno Škod« repnblikaa «ki stranki. ba Praak Zalla, nradsadalk, S4SS W Mik ft«., Cklaaga, lil.. Praak Saasrak. SSIT Pra..ar Ava.. CU*al*a4. O . WiUUia Sillar, 4404 Si. CUI» Si., Clavalaa4, Okla. ZdrulitvBni odbori Pradsadaiki Praak Alai. SIS4 fta. Cra«Ur4 Ava.. CkUa«*, IU* Jaika Or.a, S4SS W. aaik Sl„ Cki«a«a. IH. Ja«. Skak. «404 Orlaa Ct., Clavalaaé, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, 4SSS ftt. Clalr Ava., Cleveland, O. I'OZOR I— Karaspaa4aa«a ■ (I* edkaratkl, ki 4ala)a v (lavnem ara4a, sa vrli takal« i VIA PlftMA, hI sa aaoatoia aa pasi« «I. aradeadatlu sa aaalavai PradaadaUlva S. N. P. J., S4S7 SS Sa. Lawaéala Ava., CkUa«a, III. VSE ZADEVE BOLNIftEE PODPORE SE NASLOVE* BalaUka la|. aMtva ft. N. P. J.. 1447-44 Sa. Uwadala Ata., Cktaaa*. IU. DENARNE POllUATVE IN STVARI. M sa Utaja al. isvtlvalaaca od kara la M»ata rak ia sa aaalavai TajaUlva A N. P. J., S4I7-S4 fta. Lawn* •tala Ave., CkUa«a, III. VSE ZADEVE V ZVE IZ BLAGAJNIŠKIMI POSLI se mA lljaj« a« aaalavi Blagajalilva ft. N. P. J., BftST-SS $a, Uwadale Ava., čkiaaca, IU. Vae arlteike glede easlavaaj« v «L linktslsea «dkaen m naj ««lljeje Praak Zaltaa, «re4sedalka aadearaea« «dkar«, šlgae aaslav i« »garaj. Vsi prlsivl aa al. imralal adsak ae aaj paiiljaja na aaalaei Jaka Uadae-407 W. Har 3l., Spriagllalá, IU. Val danlal la drugI spisi, aasaaaila, oglasi, aa ral al aa I« splak ve« hae ia v aveal ■ glasilaia Jadaale, aaj ao paillja aa n«sl«vi MPraav«l«H, S447WM Sa. Lawadala Ava., Cklaaga, III. Šal4 od 137 do 155 isborniškili glasov, llardiug jo dobil 1. 1020. v IsborniŠkem kolegiju glsso ve, iH gori omenjena izguba bi po* vsročlla, da bi dobil Ooolidge od 240 do 207 glasov. Ker je aa zmago treba.najmanj 200 glasov, ni ta analiza bogve kako sladko tolažilo sa Coolldgeve kolovodje, čeprav je hotel piseo pokazati, da ima Coolidge še vedno priliko zmagati. . Razno« Kako sajtrkuje slon. V ueko nngleško mesto je prišel cirkua s UO let starim in sslo d« v ti pni m sloflom, ki so ga nastanili skupno i ve)blodi v hlevu gostilne. Slon je imel že prej rnzličnc kumorn« domisleke in sato si je napravil njegov čuvaj ležišče prav prod vrati. Proti jutru pa s« je slon okretno rešil verige, si odprl vru ta ter prekoračil svojega spečega čuvaja, an da bi ga bil prebudil. Ko je prišel na dvorišče, je i/tak-nil okno jedilno shrambe. Odstranil je žično mrežo pri oknu ter začel iz shrambo pobirati vse, kar mu j« prišlo ,4pod roko". Izmaknil je cele pekače peciva, več komadov rosinovega kruha, pol vreče moke, pol vrečice surovega krompirja, škrnieelj grahs, štiri zetuate glave, precej čebule in vsČ hlebcev belega kruha. Nos S4 mu jo aavihal le nad velikim kosom mesa. Pri tem početju nI prav ničesar razbil in pik rov s posodo za kruli j« položil skrbno na tla. Ko ga je čuvaj pozneje karal zaradi tega grehs, se je elon sramoval svoje slsdkosiiednosti ter je sramežljivo stisnil glavo v kot, Oeški narodni socialisti proti katolicizma, "fcške Slovo" pov. dsrjs razliko med kstoliiko cerkvijo in češkoslovaško narodno cerkvijo, ki je pravkar izvolila za patrijerha dr. Fsrskrgs, V svo-jem članka se "Ceake Hl«vo" odkrito postavlja proti katolicizmu, le! da v njej Še vedno velja Kiisi-kllks, ki obsoja 41 zelo opasno maerije, da je svoboda vesti pra-vira vsskegs človeka. Isti sila-biis da pruklinja nauk, da cerkev nima prava da nasilja In posvetne %lad* (M pfokJJnjs tudi J«'(Irv ««rkve od države Cel. narodni ao-rislisti s« s trm Izrekajo aa odkrit kulturni k«j proti kalobčsnsi>u in povdarjajo, da je edino previl-no stališče velikega zbora češka* slovaške cerkve, ki sahUvai "La-čitev cerkve od drŽave, ločitev šo I« od cerkve, uvedbo državljanske vzgoje in posvetne (lajške) morslke. Versks vzgoja, ki pa ai si var države, tem veš cerkve, pa naj se postavi na zaanelveno na d lego kulture XX »t o Ulja", Ca tko !o>«šli« eerkav po tem sklep« noče biti politična organizaeija. Ka češkem je splok zadnji čas kulturna borim ael« astra ia je aanimiv«, d« v tem oairu prad-nja/'i t amošnja nar«da« s or, slistl čna stranka Dela ve« brea tatarskega |4 kakar vajak Ira Književni pregled. Mesečnik "KmeUka intarna- clonala". Rdeča kmetaka inter-naclonala izdaja v Moskvi me44Š-no revijo v več jezikih pod gor* njim imenom.' 44Slobodni Dom" št 32. poroča o vaebinl tretjeg4 svezks tega mealčnlka, hI prlna-Šit uo dv4jaet straneh ČU nak IU-oica pod naslovom i Vsi narod v revolucionarni kmetskl organlia-«iji. Član«k prsvl, da so hrvatski kmetje revolucionarji in to U lle-dečlh razlogov i prvič so zavrnili KOipodaki militarizem, drugič, 40 potr iMll vse mrežs popovsks (kis-rik4lu4) politike, tretjič, ne poslušajo nobenega gospodaksga hujskanja proti katerikoli narod-noštl. Huakl kmetskl meenčnlk 4'Nova ja djerevna" (nova vae) prinaša aelo obširnen članek pod ns-slovom "Htjepan ltadifl, vodja hrvatskih kmetov, v Moskvi". Članek al a napisala glavna urednika tega I leta Maiurenko in Kar-žinaki. Članek govori o agodo-rini kmetsksga gibanja v Jugoslaviji in o Matiju Oabeu. Ta kmetskl mseečnlk aa tiaka v 100,000 izvadik. ORSSVSSUta, PA. Naznaujam članom aodrugom S. A. KLUUA, da se naj v polnem številu vdeležijo aeje, katera se l»o vršila dne M. aeptembra 1934. Na 11 aeji imaiuo rešiti nekaj selo važnegs, torej vsi na sejo kliše in vabi ODHOUf (Adv.) POZOR ROJAKU Slovenci, ki imate odraŠčene otroke, bodi se moški ali ženske In žalile, da bi se naučili kako dobro obrt,, dajte jih učili slikar-siva. Jas naučim otroka, da bo znal napraviti lepe etike, ker imam skušnj« in vodim to obrt le 22 lat tu v drŽavi PennajIvanljl. Rabim tudi pouisgača, k*r jas sem š« star in postajam slab na očeh, Ako pa kdo Želi kupiti moj« po«eat v o, prodam vse skup, zidana hiša, «podaj eementovana, urejena sa stanovanja in delavalaa za fotogrsflška dela, val potrebni stroji, ki «padajo k ti obrti, Lota in hiša stoji v sredini mesla in ravno na vogalu uliea Na lati ja še dovolj prostora sa kakošnokoU trgovino, oziroma je zelo ugoden prualor, za gledališče premikajočih slik, ker je ravno v sredini mest« Ta ja velika slovanska na-s+li.iiia ia lepa »spradujaše masla, la je 10 premogorovov In ena tovarne Meda j odpirajo nov lan (premog"".») v bliflni. Ako katerega veaall ia M m sani ms I za ta obrt, ali ra nakup tega posestva In «ajr fotograf lake «krti, naj pride sam sem pogledati, da ie naebno j m f a T« ponudba Ija «mmi /e ¿lirmajal dn> TS lin Hkerbee, lastnik. P. R4. Vuk"i,, Pa. (W< Ca.) PROSVETA 1 pral«, Veselku to eeveda . i bilo ljubo, ali prav zato te je Zagor-»11U rajši ondot izprebajal, naslonil se na držaje in čez potok z..žel kal;¿en pomenek z ¿«klico. Pred prazniki je oče P«vlič v»o-lej zaklal nekoliko drobnice ter pred krčmo avojo za tlati dan odprl mesnico, v kateri je aekala in prodajala njega hči. Zagorski aej je tedaj s svojimi tovariši goto-vo tja odšetal in ae ustavil pred mesnico. Veeelka je to pač jezilo, aH niti ni mogel izprehodov ukreniti kam drugam, niti ni Mari sme prepovedati opravila, ki a« ne bi spodobilo prihodnji njega ženi. Naposled ae je čimdalje bolj ločil od ovojih tovarišev; samo pri obedu je Še bil ž njimi, sicer pa j* hodil vedno svoja P"ta. na l.aterib ga je spremljal le zadružni pes Davor. Lepa sloga v "Zadrugi" jela se je podirati. Zagorskem se je Veselko ogibal, koli-kor se je mogel, ali kar vzkipel je, kadar je videl, da ga tovariš namerava odvrniti od nje, ki jo je tolikanj ljubil. Sprva je Zagorski res iz same poreduosti časih podrsžil prejš-uj ca veseljaka, ali zdaj je imel pošten- namene in na vso moč se je trudil, da bi mu zadržal korak, katerega bi te utegnil kesati vse žive dni. Mara je bila lepa in poštena «Vklica, ali niti po uomači, niti po šolski vzgoji ni bila za o-mikanega uradnika gospodske-ga rodu. To so dobro uvideli pr:; lielji in videl je vsakdo, kdor ' czno sodil, 'ari sodnik, ki ZADRUGA. (Dalje.) "fiospodičina, dajte tudi nam Črnine za lek, saj tako bolni ka-»odor smo tudi mi." "Prsv takisto sicer ne, vendar krepila vsekakor trebamo," doda Zagorski in tudi on si nsročl merico. Ko je deklica odšla v klet, podražili so zadrugarji še malo Ve-selks, ali hitro so besedo navedli na drug« atvari in zopet ao vsi skupaj bili stari razposajeni prijatelji, ki ao se do pozne noči krat-kočaaili, kakor takrat, ko ao Ma-ro snubili za Timofejev ples. Bil je zsdnji veseli v«čer po prejlnji zadružni šegi. Takoj drugi dan je bil Veaelko zopet čmeren in zamišljen, in tovariši ao se jeli bati, da ae je nemara res zsljubil. Zagorski gs je časih kaj podražil zaradi Mare, toda Veselko ni več rszumevsl šale in vselej mu je pikro zsvrnil in prestregel daljni pomenek o tem. Tedaj si js Zagorski izmislil drugo zvijačo, da bi streznil zsljubljenega prijatelja in mu dokazal, da Mara ni zanj. . Začeli sp se lepi pomladanski dnevi in zadrugarji so so po obedu malo skupaj izprebajall. Zagorski jih je obično vodil ob desnem bregu Volčjega potoka in večkrat m j« pripetilo, da je prav takrat Mara na drugem bregu ZADNJI VAL. (Dalj«.) Edino tega, pravim, aa nisem vprašal, ali se morda ne motim. Ne, ne motim ael Preveč poznam življenje, preveč pozna ženakol Saj mi je bila vedno prva stvar na svetu. In tudi one so to razumele Ič preveč. Da, več nego mi je bilo često ljubo ... In celo še tskrat, ko sem že natanko čutil, da jo zd«j dovolj in d« moram odslej iskati utelie in omam« drugod .., Toda, zdaj je vendar že davno vse končano l Končano vtaj v zadnjem čaau celo tako popolnoma, da mi je bil pravi užitek ponosna zaveet, kako že z nekakega Olimpa motrim življenje in blodenje drugih pod seboj. In že radi tega ne bi hotel a tega svojega vzvišenega prostora t Pa č« bi bila to vsaj ž«na primerne staroatl, ki si š«li s rssumnim možem preiiv«ti še tek nekaj let t Toda da me vabi s prestola otrok I Ob, da je otrok I Da js inatltutka, ki ae je navdušila xa svojega stsregt profesorja, čeprav ima mož že tri odraale sin« dom« t Zakaj tudi taki slučaji s* v Življenju dogode. DogodaJn dovr-še bres tragike. Toda to ni institutka in ni otrok I To je zrelo, popolnoma dozorelo, nenavadno razumno ta nenavadno aamostojno dekle 1 In-ni histerična mestna devica, ni polprismojena poeti-nja — to je bitja tako zdravo, kakor sem jih videl Še malo! 8 to čiato, blestečo se poltjo, s temi žarnimi očmi, a to krepko, prožno hojo I Zato pravimi to je nesreča, nesreča sama t , . . Ali nekaj je treba reči, nekaj, karkoli je treba govoriti! Ta molk je neznosen, ta molk preveč kriči^da" jmstalo med nama hipoma vsa drugače. 4 v "Gospodična, ali se vam ne zdi tudi tako, da je gospod Mordej v svojem srcu še vedno nem-Škutsrf" sem spregovoril, ssm osupel nsd seboj. Zs hip se je zdrznile; potem je, tudi mirno, odgovorilo: "Torej vem t udi t" "Ds gospodičns. čenrsv je eden izmed mnogih, ki bi ga bilo po mnenju raznih naših mogoče pridobiti. No, dasi jar. na take vrste pridobivanja ne verjamem, sem ga takrat vendar povabil tudi zato. ker me včasih 1« obide dvom, ali je moje bolj ostro postopanje s temi ljudmi pravilno ali ne " "KsjT Tedaj tudi vi včasih dvomite t" me je pogledala. Kakor da je bilo zdaj polrg nejevolje celo nekoliko porogljivoeti v njenih očeh ... Toda jaz sem hotel nadaljevati, kskor nem začel, in sem "stvarno" odgovoril: "Samotepec ne dvomi! Tepec in fanatik, kar pa je često precej Isto. Tudi ns to vprašanje bo popolnoma jasno odgovorila 'šele bodočnost. Vendar si n« morem pomsgsti in gledam vse te npreobrnjenee, « tudi prejšnje in sedanje orna-hljivee skozi ostro prismo — plebiscite. Vem, ds ga ne bo; toda vprašam se ph vaakem teh ljudi: ali je brez dvoma, da bi g!a«oval za nas, ali je dvom. da bi proti, ali eelo ta gotovost! Po tem enostavnem merilu jih ločim na levo in desno in sem mnenja, da naj pustimo tudi kozle sicer čim bolj pri miru t toda kjer j« ksj belega ali ludi samo črnega kruha, aaj ra dobi predvsem Človek. ki «mo si ga gotovi, da o vodilnih in odločilnih mestih aiti n« govorim' Ne Ih> plebiscit«, pra-vimi tod« pozabiti ne smerno <|a nhatoji vprašanje — manjšin; in tu bodo ti pomagali odkritim nasprotnikom, dokler jik kaj bo Vsaj nevarnost jo. da bodo! Zata al nobena taka nesreča, če gredo! Tudi ako utrpimo nekaj hipne škode na tako svanem roapodarakem polju tl>pae škode pravim. kar življenje sllao nagi» zatika, če j« potrebo nujna t" *'V1 bi potemtakem pognali vso tujce, če bi jik maglit" j« vprašala sdaj že s tako naravnim gla«om. da j« vmes pnpolnoam pozabila, kar j« bila prej. "ftamo «ovratnika! Ali sta opaujl tki« km»-t« — val v Irui «bloki, moški m ženske - ki jik j« Mlo adraviliftšo pola« da aadajega šaaat Ta aa