Kadrovanje po novi organizaciji Z novo organizacijo, ki se je začela izvajati s 1. 1. 1981, so potrebne tudi premestitve nekaterih delavcev na druga stroškovna mesta. Da ne bo nejasnosti, le-ti še vedno opravljajo isto delo kot prej in tudi odločbe se jim začasno še ne spremenijo. Kdor ima odločbo, katera po novi organizaciji ne bo veljala, se mu bo le-ta spremenila kasneje (še ni določeno kdaj) v tista dela, ki jih bo opravljal v novi organizaciji. Predvidoma bo to takrat ko bomo sprejeli plane števila izvajalcev in usklajene nazive z delovnimi nalogami na novih stroškovnih mestih v okviru novo ustanovljenih služb, oddelkov itd. V delovni skupnosti skupnih služb se je bivši finančno računovodski sektor razdvojil v dve službi, v posebno finančno službo, kjer dela 32 delavcev, ki so delali prej na področju financ in računovodsko službo, ki šteje 42 ljudi. Iz tozda Vzdrževanje so bili premeščeni delavci, ki so delali na računovodskih poslih (4 delavci) v računovodsko službo. Plansko analitska služba je ostala v istem sestavu, le da je dobila delavce iz kontinuirane inventure (4 delavci). Od organizacijske službe (6 zaposlenih) se je ločila služba avtomatske obdelave podatkov (19 delavcev.) Na novo so ustanovili razvojno službo, v katero so premestili vse, ki so opravljali dela in naloge v razvoju posameznih tozdov. Skupaj je v tej službi trenutno 22 zaposlenih. V novo investicijsko službo so premestili delavce, ki so delali na investicijah v posameznih tozdih (6 delavcev). Naknadno bo še odločeno o posameznikih, za katere še ne vemo ali bodo ostali v tozdu ali opravljali dela v investicijski službi. Najmočnejša nova služba in največje število premestitev je bilo potrebnih pri ustanavljanju delovne enote Marketing. \/ to enoto so premestili 79 delavcev, ki so doslej opravljali dela in naloge v prodajah in nabavah tozdov. Iz delovne skupnosti skupnih služb so prenesli oddelek pralnice in šivalnice ter čevljarsko delavnico, v katerih je delalo skupno 13 zaposlenih, na novo stroškovno mesto v tozd Vzdrževanje. Dosedanji splošni sektor v DSSS so razdvojili na dve službi, pravno samoupravno službo (6 zaposlenih) ter splošno službo (117 zaposlenih). Prej je splošni sektor štel 136 izvajalcev. Gasilce (4) so premestili iz splošnega sektorja v varnostno službo, ki šteje sedaj 7 delavcev. Delavce dvoriščne skupine so iz splošnega sektorja preselili na stroškovno mesto tozda Vzdrževanje. Čistilke, čistilke v Samskem domu in vzdrževalca v Samskem domu so premestili v splošno službo. Posluževalce v okrepčevalnici so iz stroškovnega mesta Samski dom premestili v oddelek Družbenega standarda v okviru kadrovske službe. Iz varnostne službe so bili premeščeni trije delavci v razvojno službo, tisti, ki so delali na področju ekologije. Iz tozda Vzdrževanje so delavce, ki so opravljali dela v avtopralnici (5 delavcev) premestili v tozd Transport. Vse delavce zaposlene v prodajnih skladiščih so premestili v tozd Transport na stroškovno mesto skladišča (28 izvajalcev). Delavci, ki so opravljali delo v nabavnih skladiščih ostanejo v skupnih službah posameznih tozdov. Voznike osebnih avtomobilov (5) so premestili v tozd Transport na stroškovno mesto avtopark. Na novo so formirali stroškovna mesta tozd Energetika (51 delavcev) in tozd Veflon (48 delavcev), ter premestili delavce, ki so na referendumu glasovali za ustanovitev teh tozdov. V tozd Energetika so premestili 11 zaposlenih iz kotlovnice titan dioksida in 11 zaposlenih iz priprave vode titan dioksida. Bojazen glede razraščanja administracije v DSSS predvsem v marketingu, po mnenju tov. Maksa Bastla, dipl. oec. ni potrebna. Meni, da bomo v novem marketingu opravljali več nalog kvalitetno z manjšim številom izvajalcev. Eventuelni višek kadrov bo naš skupni problem in ne več problem posameznih tozd. Jasno pa je, da moramo vsem 79 delavcem omogočiti polno zaposlitev. Tov. Bastl ocenjuje, da ne bo viška, ker predvidevajo veliko novih nalog, ki jih doslej nismo opravljali in pomenijo novo kvaliteto dela. S tem misli na področje tržnih raziskav in marketinškega razvoja novih proizvodov. Temeljna rešitev, ki je pomembna za nas, je iskanje povečanja obsega poslovanja, ter razrešitev problema viška kadrov. Odgovornost kadrovske službe je zato toliko bolj pomembna in prav je, da takoj začne razmišljati kako bo razporejala delavce in uspela najkvalitetneje angažirati izvajalce glede na sposobnosti. Zavedati se moramo, da je vsaka nova sprememba boleča in posega v odnose in navade ljudi ter hkrati rodi neraspolože-nje in odpor, ko pride do konkretnih rešitev. Naša prva naloga je, da vključimo v izvajanje nove organizacije čim večje število delavcev s svojim razmišljanjem saj delamo to zase, ker smo se tako skupaj dogovorili in odločili. Z novo organizacijo načrtujemo skupni dolgoročni razvoj, za katerega se morajo natančno določiti naloge in zadolžitve. Opredeliti je potrebno tudi operativne razvoje v tozdih in kako bomo razvijali te naloge na nivoju delovne organizacije. Drugo vprašanje, s katerim se trenutno ukvarjamo na področju organiziranosti, je področje razdelitve premoženja, ki je najbolj izpostavljeno v novo ustanovljenih tozdih Veflon in Energetika. Samoupravni sporazum o združitvi tozd v DO dovolj jasno opredeljuje te zadeve, zato ne smemo dvomiti, da bi bil kateri tozd osiromašen ali, da kateri ne bi mogel normalno poslovati. Vsi smo dolžni, da združeno razrešimo tudi vse težave, ki se pojavljajo na tem področju. Važno je, da omogočimo novo ustanovljenim tozdom, da dobijo vsa sredstva, ki jih potrebujejo za normalno opravljanje svojih dejavnosti ter istočasno poskrbimo za neokrnjenje ostalih. Rekli smo, da moramo s 1. 1. 1981 izvrševati reorganizacijo, vendar je to v vsakodnevnem življenju daljši proces, ki ga ni moč rešiti čez noč. Počasi in skupno moramo izoblikovati organizacijske rešitve za posamezne organizacijske enote, vse pristojnosti služb in razporeditev vseh izvajalcev posameznih del in nalog. Osebni dohodek mora izhajati iz prispevka vsakega posameznika. Moramo pa računati, da bo sprva prišlo do minimalnih razlik, četudi bodo izhajale iz uspešnosti tozdov, kjer dela in naloge še ni moč kvalitetno in realno oceniti. M. Gorenšek Dimnik izzval bojazen Na pobudo občanov Šentjurja in okolice je bil v Cinkarni 15. januarja 1981 sklican razgovor o izvajanju ekološke sanacije s poudarkom na izgradnji »S« kisline. Šentjurski delegati so s svojimi vprašanji o ekološki sanaciji Celja in širše okolice, izrekli bojazen, da bi dimnik na investiciji žveplene kisline imel negativni učinek na življenje ljudi v njihovi občini. Z namenom, da se občani spoznajo s problematiko na tem področju, so v razgovoru poleg funkcionarjev občin Šentjur in Celja, sodelovali predstavniki SIS za varstvo zraka Celje in meteorološkega zavoda v Ljubljani. Šentjurčani so iskali pomoč pri razrešitvi tega vprašanja pri ustavnem sodišču v Ljubljani, kar je pospešilo pridobitev vseh informacij o tem problemu. Nepoznavanje ekološkega programa Cinkarne je tudi v Celju povzročilo različne reakcije v zvezi z novo investicijo »S« kisline in predvideno izgradnjo visokega dimnika. Celje sodi v IV. kategorijo onesnaženosti ozračja in po Zakonu o varstvu zraka ni mogoča izgradnja obratov, ki bi dodatno onesnaževali ozračje. Visok dimnik pa vzbuja bojazen, da bo povzročil občutno poslabšanje kakovosti ozračja tudi v širšem območju /izven celjske kotline/. Izgradnja »S« kisline pa je vključena v ekološki sanacijski program, saj predstavlja nadomestno izgradnjo /z začetkom obratovanja »S« kisline je predvidena ustavitev obrata PIK in KKČ - piritna linija/. »S« kislina bo zaradi postopka dvojne katalize obremenjevala ozračje le s 50 kg S02/h, opustitev starih obratov in kotlovnice pa bo emisijo S02 zmanjšala za 340 kg S02/h. Izgradnja »S« kisline bo tako omogočila dokončno izpeljavo sanacijskega programa za zrak, ki skupaj s plinifikacijo in delovanjem elektrofiltrov na Ti02 omogoča zmanjšanje emisije žvepla iz cinkar-niških izvorov za približno 50 %. V Celju potekajo meritve onesnaženosti z S02 od 1968. leta dalje. Te meritve kažejo, da se je zrak v letih 1968 - 1979 bistveno izboljšal, kar potrjuje tudi ponovno obraščanje prej že dokaj uničenih gozdov. Na emisijske koncentracije S02 pa v največji meri vpliva hitrost in smer vetra in ostali meteorološki pogoji. Ob ostri zimi, kakršna je letošnja, z še vedno neurejenim načinom ogrevanja naselij /posamezna kurišča, toplarne z nizkimi dimniki/ ter z energetsko krizo, se pojavljajo občasno dosti previsoke emisijske vrednosti S02. Ozračje mesta je obremenjeno tudi z nevarnimi emisijami fluora iz obratov EMO in Opekarne. Tudi te emisije bodo zmanjšane z izgradnjo čistilnih naprav. Šentjur po izmerjenih emisijskih koncentracijah sodi v lil. območje onesnaženosti ozračja, čeprav obrata »Bohor« in »Alpos« emitirata letno le 80 t S02. Celje s 5.000 t S02/letno ima vpliv tudi na področje Šentjurja, saj so bile v Šentjurju zabeležene povišane koncentracije ob zahodni cirkulaciji. Sanacija ozračja v Celju, bo imela tako ugoden vpliv tudi na občino Šentjur. Maksimalne koncentracije se pojavljajo 800 do 1500 m od izvora onesnaževanja v smeri vetra. Izračuni za višino dimnika so bili izdelani na podlagi dopustne koncentracije 0,2 - 0,25 mg S02/m3, v področju maksimalnih koncentracij. Sama »S« kislina bi potrebovala le 40 m dimnik, »S« kislina in KKC - ferosulfat-na linija s skupnim dimnikom pa zahteva višino 100 m. Dimnik visok 100 m ne bo omogočal, da bi dimni plini v vseh primerih presegli inverzijsko plast, ki je včasih celo na 240m Znano pa je, da emisije iz visokega dimnika v nobenem območju ne povzročajo višjih koncentracij, kot pa enaka emisija iz nižjega dimnika. Obratovanje »S« kisline pa je pogojeno tudi s postavitvijo merilne mreže, ki bo omogočala stalno zasledovanje emisijskih koncentracij na širšem območju. Ekološka sanacija v Šentjurju je tesno povezana s sanacijo v Celju in Cinkarni. Zato je zelo pomembno, da pri teh vprašanjih sodelujemo skupno in usklajeno. Zato si takšnih in podobnih razgovorov še želimo. Predstavniki občine Šentjur in Cinkarne so se že dogovorili za sestanek v naslednjem mesecu z namenom, da razrešijo še druga vprašanja na ekološkem področju kot tudi vprašanje prevozov delavcev na delo. Potek investicij VALJARNA Predvideva se, da bo obrat valjarne usposobljen za začetek obratovanja 31. marca letos. Nekatere dele procesov že preiskušajo. Surovinska oskrba na domačem trgu se zmanjšuje, zato se bomo morali v večji meri usmeriti na uvoz in predelavo. Morali bomo vložiti vse napore v izboljšanje kvalitete, ki jo bo akceptiral zahodni trg, kar omogoča izvoz in istočasno pridobitev surovin. SKLADIŠČE MOZIRJE Zaradi izrednih težav pri zagotovitvi delovne sile v lanskem letu, so se odločili posodobiti nekatere delovne procese. Kupili so 9.441 m2 zemljišča za gradnjo skladišča v tozd Kemiji Mozirje. Vrednost projekta je cca 30 milijonov din, rok izgradnje pa jesen 1981. Skladišče bodo uporabili za pakiranje zemljiških barv. Potrebe na trgu so za temi barvami večje, ker so surovinski viri doma. V srednjeročnem programu pa je tudi predvideno povečanje obstoječe proizvodnje v tej tozd, dokler nimamo boljših rešitev. ŽELEZOOKSIDNI PIGMENTI Vrednost te investicije se je spričo podražitev povečala na cca 380 milijonov din. Zanjo še iščemo finančno pokritje. Ker gre za najhitrejši možni način predstavitve zaokrožitve proizvodnih pigmentov v okviru delovne orgar/izacije in osvežitev obstoječega proizvodnega programa v tozd Kemiji, pomeni za Cinkarno najzahtevnejšo in pomembno investicijo v tem srednjeročnem obdobju. Brez dvoma pa se vklaplja v vse pogoje, ki so bili postavljeni s strani družbe glede možnosti realizacije posameznih investicij. Premakljivi delovni čas Uvedba premakljivega delovnega časa in registriranje delovnega časa se je v naši DO nekoliko zavleklo. Vzroki za zamudo so subjektivnega in objektivnega značaja. S predlogom oblike spremenljivega delovnega časa in registracije delovnega časa so bili seznanjeni vsi DS v tozdih in DSSS. Do začetka decembra 1980 so DS predloge tudi potrdili. Nastali pa so problemi pri uvozu in montaži registrirnih ur. V naši stabilizacijsko naravnani gospodarski politiki je prišlo do zapore uvoza vse opreme, v katero sodijo tudi omenjene registrirne ure. Kljub temu se je našel zastopnik, ki je uvožene registrirne ure ponujal za dinarska denarna sredstva. Vsa oprema potrebna za evidentiranje različnih kategorij delovnega časa (ure, predalčki, kartice) je kupljena in čaka na uporabo. Za montiranje opreme je potrebno Izvesti dodatna gradbena dela, predvsem pri obstoječih vratarnicah da se regis- trirne ure zaščitijo pred neugodnimi vremenskimi vplivi (dež, sneg, sonce). Vzrok, zakaj se s temi gradbenimi deli ni pričelo je predvsem zima (nizka temperatura), nekoliko pa tudi nezainteresiranost nas Svet za ekološko in ekonomsko sanacijo je na svoji 15. redni seji, 19. decembra 1980 razpravljal o nekaterih aktualnih vprašanjih poslovne politike Cinkarne. Uvodoma so člane sveta seznanili z doseženimi poslovnimi rezultati in ocenili rezultate za leto 1980 na področju proizvodnje in finančno ekonomskem področju. Obravnavali so potek investicij, ki jih izvaja Cinkarna, zlasti z vidika končanja Valjarne in začetka gradnje »S« kisline. Proučili so rezultate na področju izvajanja ekološkega programa Cinkarne ter spregovorili tudi o izvajanju reorganizacije poslovanja in dela v Cinkarni. Prisotni so se strinjali, da se zastavljene samih, da bi z registracijo delovnega časa čim prej pričeli. Upajmo, da se bomo kmalu srečevali ob registrirnih urah in pridno »štemplali« svoj delovni čas. Kaj počnemo v okviru Ocene iz seje sveta naloge zadovoljivo izvajajo. Nekoliko čvrsteje se je potrebno organizirati na področju izvajanja ekoloških del, vendar so celovito gledano, rezultati, ki jih dosega Cinkarna v zaostrenih gospodarskih pogojih dokaj vzpodbudni in je potrebno z začrtano politiko intenzivno in odgovorno nadaljevati. V tem smislu svet v celoti podpira napore na področju reorganizacije poslovanja, ki nedvomno omogoča bolj celovito uresničevanje skupnih ciljev delovne organizacije, čvrstejšo povezanost vseh dejavnikov v Cinkarni in ustvarjanje ugodnejših medsebojnih odnosov v samih tozd in delovni organizaciji. Poudarili so, da uresničevanje spremembe organiziranja omogo- tega delovnega časa pa je že drugo, še bolj pomembno vprašanje, kot zgolj sama »prisotnost« na delovnem mestu. Andrej Ivančič ča jasnejšo delitev delovnih nalog in skozi njo konkretizira odgovornost posameznikov za njihovo izvajanje. Svet je izrazil tudi zaskrbljenost o možnosti oskrbe, s«-surovi nami za proizvodnjo tako iz domačih kot iz tujih virov ter apelira na vodstvo delovne organizacije, da stori vse kar je v njegovi moči za kvalitetnejšo oskrbo s surovinami. V pomoč za preskrbo naj bi se vključili tudi pristojni občinski in republiški organi. Na koncu je svet ocenil svoje dosedanje delo in angažiranost, ter ugotovil, da bi ob rezultatih, ki jih dosega Cinkarna oziroma jih načrtuje za prihodnje lahko polagoma prenehala funkcija tega sveta. Leopold Slapnik, dipl. pol. Rezultati referenduma Rezultati referenduma z dne 22. in 23. decembra 1980 so pokazali jasno sliko razpoloženja v kolektivu, predvsem pa kje so še težave in kje so imeli delavci premalo možnosti za opredelitev. Procenti niso visoki, vendar so takšni, kakršne je bilo pričakovati. Različna stališča vodilnih delavcev so se odražala tudi pri ostalih delavcih. Referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi tozd v delovno organizacijo in statut delovne organizacije je uspel, čeprav rezultati, komaj nekaj nad 50 % kar v petih tozd kažejo, da marsikaj, kar bi moralo, ni bilo narejeno. Razprava na zborih delavcev ni bila vodena dovolj odkrito, ker so bili premalo poudarjeni jasni cilji nove organizacije. Vsi delavci prav gotovo niso bili prepričani, da bo nova organizacija prinesla marsikaj dobrega, boljšega. Družbeno politične organizacije in vodstvo delovne organizacije niso storili vsega za dobro in kvalitetno obveščenost kolektiva, da bi se vsakdo lahko opredelil za skupni interes. V marsikateri sredini je šlo za vsebinske spremembe, o katerih dobršen del delavcev ni bil seznanjen. Zato je toliko bolj pričakovati, da do takšnih napak ne bo več prihajalo. Zagotoviti je potrebno takšne medsebojne odnose, da bo imel vsak delavec možnost izraziti svo- Rezultati referenduma z dne 22. 12. 1980 SS O ZDRUŽITVI V DO štev. TOZD štev. vol. upr. voliln udelež . % "ZA" % "PROTI" % opravič. % neupr. odeot. odsot. % nevelJ, glasov % 1# METALURGIJA 395 313 79,24% 234 59,24% 76 19,24% 78 19,75% 8 2,02% 3 0,75% 2» KEMIJA CELJE 247 208 84,21% 146 59,10% 54 21,86% 32 12,95% 7 2,83% 8 3,2»* 3. GRAFIKA 275 252 91,64% 151 54,91% 88 32 % 23 8,36 % / / 13 4,73 % 4. TITAN DIOKSID 295 238 80,7 % 150 50,8 % 81 27,5% 39 13,2 % 18 6,1% 7 2,4 % 5. KEMIJA MOZIRJE 44 39 88,63% 34 77,27% 5 11,36% 5 11,36% / / / / 6. VZDRŽEVANJE 410 346 84,39% 210 51,2 % 125 30,4 % 24 5.8 % 40 9,8% 11 2,6 % 7. ENERGETIKA 28 26 92,85% 26 92,85% / / 2 7,14% / / / / 8. VEFLON 47 44 93,61% 40 85,11% 4 8,51% 3 6,38% / / / / 9. TRANSPORT 103 99 96,12% 79 76,70% 17 16,50% 4 3,9 % / / 3 2,91 % Rezultati referenduma z dne 22. 12. 1980 STATUT DO štev. TOZD itev. vol. uprav. volilna udeležba % "ZA" % "PROTI" % opravič. odaot. % neupr. odsot. % nevelj. glasov. % 1. METALURGIJA 395 313 79,24% 229 57,97% 81 20,51% 78 19,75% 8 2,02% 3 0,75% 2. KEMIJA CELJE 247 206 84,21% 147 59,51% 54 21,86% 32 12,95% 7 2,83% 7 2,83% 3. GRAFIKA 275 252 91,64% 143 52% 95 34,55% 23 8,36% / / 14 5% 4. TITAN DIOKSID 295 238 80,7 % 150 50,84% 82 27,79% 39 13,2% 18 6,10% 7 2,4% 5. KEMIJA MOZIRJE 44 39 88,63% 34 77,27% 5 11,36% 5 11,36% / / / / 6. TZDB2EVUIJE 410 346 8*.3* 230 56,09% 105 25,6% 24 5,8% 40 9,7% 11 2,6% 7. TRANSPORT 103 99 96,12% 79 76,70% 15 14,56% 4 3,9 * / / 5 4,9% 8. ENERGETIKA 28 26 92,85% 26 92,85% / / 2 ?.>4* / / / / 9. VEFLON 47 44 93,61% 41 87,23% 3 6,38% 3 6,3«% / / / / jo voljo. Vsakdo ima pravico dobiti dokazilo, da je v zmoti ali da ima prav. Tov. Maks Bastl, ki kot predsednik kolegijskega poslovodnega organa bdi nad celotnim sistemom novega organiziranja, meni, da moramo vse pomanjkljivosti in napake, ki so se do sedaj pojavljale nemudoma odpraviti in istočasno dokazati, koliko je nova pot boljša, kvalitetnejša in kakšne poslovne rezultate zagotavlja. Delavci v delovni skupnosti skupnih služb niso sodelovali na referendumu ker še le-ta ni konstituirana, saj je pogoj, da se sklene najprej samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med DSSS in tozdi. Kolektiv, kot je bilo dokazano na referendumu, ni bil enoten. Pomanjkljivosti se kažejo tudi v premajhni organiziranosti izvedbe referenduma. Udeležba delavcev na referendumu je bila precej nizka, čeprav o novi organizaciji govorimo že tri leta. Ko so ob peti uri popoldan odprli volilne skrinjice, so ob preštevanju glasovnic ugotovili,da se v tozdu Titan dioksid in tozdu Vzdrževanje, polovica volilnih upravičencev ni izrekla niti »ZA» niti »PROTI«, kar je protizakonito. Zato se je za tozd Titan dioksid in Vzdrževanje ob soglasju predstavnikov navedenih tozd in pooblaščenih zunanjih faktorjev podaljšalo trajanje referenduma za štiriindvajset ur, da bi se omogočilo upravičeno odsotnim uresničevanje neposrednega odločanja, ki ga za sprejete akte za- hteva Zakon o združenem delu. Priznajmo si, da smo na tej trnovi poti le prišli do novih, boljšth odnosov znotraj delovne organizacije, ki jih bomo skupno še naprej gradili za naš lepši jutri. DELO SAMOUPRAUNIH ORGANOV Pri pregledu stanja na področju organiziranosti delovne organizacije in bodočih nalogah, je delavski svet delovne organizacije na 12. redni seji 26. decembra 1980 sklenil, da do konstituiranja delovne skupnosti, delavci, ki bodo oblikovali delovno skupnost, opravljajo ista dela in naloge ter obdrže ista pooblastila, odgovornosti in položaj, kot doslej. V skladu z novo organiziranostjo se združijo v DSSS tudi vse službe, predvidene v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO. Do samega postopka konstituiranja DSSS so imenovali vršilca dolžnosti direktorja delovne enote marketing, tov. Vlada Zelenoviča dipl. ing. Kemije, ki bo pripravil vse potrebno za začetek uspešnega delovanja enote. Delavski svet DO je potrdil za člana kolegijskega poslovodnega organa za področje proizvodnje, vzdrževanja in ekologije tov. Roberta Jedločnika ter v za člana kolegijskega poslovodnega organa za področje razvoja in organizacije tov. Daniela Podpečana za dobo štirih let. Ob prevzemu del in nalog ter odgovornosti bodo menimo morali novi člani KPO upoštevati sprejeti statut delovne organizacije, v katerem so področja poslovodnega organa drugače razvrščena. DELAVSKI SVETI TOZD-ov Metalurgija Potrdili so najetje kredita v višini 15.000.000 din za novo valjarno od Pro-gres OOUR »Progres - Metal« Beograd. Odobrili so rekonstrukcijo pražilnih naprav na linijah žveplene kisline v znesku 13.942.412,34 din. Sklenili so, da nabavijo za potrebe tozd Metalurgije osebni avto Renault 4 TLS pri IMV Novo Mesto v predračunski vrednosti 138.760 din. Kemija Celje Za uvedbo zemeljskega plina v obratu Cinkovega belila bodo nabavili 2 kom elektromagnetnih avtomatskih ventilov s priključkom v vrednosti 46.800 din ter 2 kom batnih črpalk z reduktorjem in elektromotorjem za obrat Litopon. Kemija Mozirje Sprejeli so aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za večnamenski objekt v Solčavi v obliki obveznic, v višini 126.000 din. 30.000 din iz sklada skupne porabe so namenili za asfaltiranje ceste Lepa njiva pri Mozirju. Odobrili so tudi nakup štirih 1000 I plastičnih cistern po 20.000 din iž sredstev amortizacije. Grafika Dodelili so investicijsko stanovanje v predračunski vrednosti 1.049.640, din. tov. Marku Tukariču dipl. ing. V tiskarni bodo nabavili ofset odtiskoval-nico - prešo v predračunski vrednosti 150.000 din. Titan dioksid Sprejeli so sklep o potrditvi samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju tozda Titan dioksid in tozda Transport pri nabavi, prevozu in dostavi hi-drirnega apna na relaciji IGM - Zagorje -skladišče - silosi tozd Titan dioksid. Potrdili so predlog novih članov za inovacijsko komisijo tozda v sestavi Franc Grabar, Vlado Lukač, Rajko Pavlič, Boris Arčan in Lazar Prodanovič. Odobrili so sredstva iz amortizacije za leto 1980 v višini 1.647.309 din za izgradnjo odvodnega kanala meteornih voda iz deponije sadre. Kemični tovarni Moste, tozd Aluminijev sulfat, so odobrili investicijski kredit v višini 180.000 din z odplačilnim rokom 10 let, obrestno mero 10,5 %, datumom zapadlosti prve anuitete 1. 10. 1985. S tem kreditom si tozd Titan dioksid zagotavlja pri kemični tovarni Moste, redne dobave aluminijevega sulfata za svoje proizvodne potrebe. Transport Nabavili bodo novo vozilo FAP 13 14 K po predračunski vrednosti 658.136,80 in električni dvižni voziček EHN 2002, v vrednosti 130.000 din. Odpisali so vagonsko cisterno, ker je v Rimskih Toplicah iztirila celotna kompozicija in se močno poškodovala. Delovna skupnost skupnih služb Sprejeli so sklep, s katerim zadolžujejo komisijo za osebne dohodke, da v primeru neupoštevanja pripomb SDS, na osnutke samoupravnih aktov s področja delitve sredstev za osebne dohodke, podajo pismeni vzrok eventuelnega neupoštevanja le-teh. OD v novembru višji Vse tozd so razpravljale o projekciji poslovnih rezultatov za leto 1980 in istočasno primerjale izplačila osebnih dohodkov v obdobju 1. 1. do 31. 10. 1980, z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 in projekcijo le-teh do konca leta 1980. Sprejeli so, da se ob izplačilu osebnih dohodkov za mesec november 16. 12. 1980 izplača razlika v OD v višini 30 % (v tozd Transport 40 %) enomesečnega osebnega dohodka. Ta odstotek se je nanašal na osebni dohodek, računan na 182 delovnih ur (redno delo po učinku in po času ter variabilni del in preseg) in stvarno opravljenih ur in izplačanega osebnega dohodka v času od 1. 1. do 31. 10. 1980. VIŠJA POVRAČILA Delavski sveti tozdov in DSSS so koncem preteklega leta razpravljali o povračilih in nadomestilih osebnih dohodkov delavcem v zvezi z opravljanjem določenih del in nalog na službenem potovanju ter določili, da se višina dnevnic za službena potovanja in terenski dodatek zviša za približno 24 %. Dnevnice za službeno potovanje v državi znašajo 310,00 din na dan, pol dnevnice 210,00 din in znižana dnevnica 155.00 din. Nočnina za službeno potovanje v državi s predloženim računom je do 400,00 din, brez predložitve računa pa 155,00 din. Kilometrina za službeno potovanje znaša 5.00 din za km. Dnevnica za službeno potovanje v tujino je v višini II. skupine dnevnic za službeno potovanje v tujino v skladu z zvezno uredbo in določbo. Trenski dodatek znaša neto 2.800,00 din, lastna udeležba za nadomestilo stroškov prihoda na delo in odhoda z dela 155.00 din, kilometrina za prevoz na delo in z dela 1,65 din za km in nadomestilo za ločeno življenje 140,00 din. V primeru, da je predvidena višina izdatkov v ta namen za leto 1980 dopuščala in se predvidevala, da ne bo izkoriščena do konca leta 1980, se je lahko za nočnine, kjer so priloženi računi pri obračunu službenega potovanja presegali možno višino povračila, napravil poračun za čas od 1. 7. 1980 dalje. Poceni blato V poletnih mesecih toliko govorimo o urejanju okolja in čistoči, pozimi pa imamo blata na vseh dvoriščih na debelo. Pa nihče nič ne stori - ali ni to tudi neodgovorno? (Na sliki obrat litopona s severne strani). Za približno enako delo - enak osebni dohodek Druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki je bila 17. decembra 1980 v Ljubljani, je prispevala nekaj konkretnih stališč in predlogov na temo, vloga in naloge sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in rezultatih dela. V celoti je na konferenci prišlo do izraza, da te cilje dosegamo z boljšim delom in z boljšim gospodarjenjem pri ustvarjanju dohodka, k čemer lahko prispeva pomemben delež dosledna delitev po delu in njegovih rezultatih. V razpravi so bili zlasti omenjeni problemi odnosov svobodne menjave dela, med delavci tozd in skupnih služb. Poudarjena je bila nujnost povezovanja vprašanj delitev sredstev za osebne dohodke, in skupno porabo, s vprašanjem planiranja. Sprejet je bil družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Zahtevali so, da dejavnost s sprejemom družbenega dogovora ne sme zaostati, temveč je potrebno le-tega dosledno uveljavljati v praksi, posebno pa uveljavljati načelo za približno enako delo, pri- bližno enak osebni dohodek, vendar pa preseči težnje k izenačevanju osebnih dohodkov. Dohodek mora biti odvisen od delovnega prispevka delavcev in rezultatov dela, z večjo produktivnostjo in odgovornim gospodarjenjem s sredstvi družbene reprodukcije. Nič več sindikalne liste V Zvezi sindikatov Slovenije pripravljajo še en družbeni dogovor, to je dogovor o osebnih prejemkih ali odškodninah iz materialnih stroškov, kar pomeni reguliranje dnevnic, kilometrine in nekaterih drugih prispevkov. To je tisto, kar je svoj-čas vsebovala sindikalna lista in tudi nekateri zakonski predpisi. To naj bi se uredilo s tem družbenim dogovorom. Sindikati so v dokaj kočljivem položaju. Delavci namreč v predlogih in pripombah na družbeni dogovor o delitvi po delu, o oblikovanju in delitvi osebnih dohodkov in skladov skupne porabe vztrajajo na tem, naj bi v republiki, če ne celo v federaciji, uredili nekatere stvari zelo natančno praktično naj bi to predpisali, tako način oblikovanja osebnih dohodkov, višino dohodka za posamezne poklice in podobno, razmerja med posameznimi vrstami dohodkov, vključno do predpisovanja dnevnic, kilometrine, različnih prispevkov ipd., iz skladov skupne porabe. Vendar kakorkoli je sindikalna lista pred leti odigrala zelo pomembno vlogo v poenotenju nekaterih dajatev^ v odpravi nekaterih pravic, tudi v nekem smislu zaščitila delavce, je fmela istočasno veliko slabost: delavci so začeli pojmovati določila sindikalne liste kot svojo pravico, ki jo je treba uveljaviti, če ustvarijo dohodek ali ne, po kateri je treba izplačevati jubilejne in pokojninske nagrade, pa višino skladov skupne porabe, regrese ipd., ne glede na to, ali so ustvarili visok dohodek ali izgubo, češ da je to zaščita delavcev. To ni v skladu z Zakonom o združenem delu in s pravicami delavca, da upravlja s svojim dohodkom. Skušajo pa vendarle poenotiti neka pravila, da bi to bila spodbuda za uveljavljanje delitve po delu, hkrati pa v nekem smislu tudi zaščita delavčevih pravic. DELI DRDMNIPILln OIMNBMII •V/ rnmmmSM a Osnovni cilji in skupne naloge, ki jih želimo in tudi moramo doseči v nasledn-njem obdobju na področju občine Celje so: - nadaljni razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh ravneh družbenega razvoja - pospešena preusmeritev proizvodnje, ki bo sledila kriterijem višje tehnologije, večje uporabe znanja in trajnejše usmeritve v izvoz - zagotovitev preskrbe z osnovnimi življenjskimi dobrinami - hitrejše reševanje komunalnih problemov (voda, plin, kanalizacija, varstvo okolja, promet) - zagotavljanje potrebne rasti družbenega in osebnega standarda - racionalnejša uporaba energije in surovin ter njihovo nadomeščanje z domačimi viri - zagotavljanje skladnega razvoja na področju družbenih dejavnosti, zlasti us- merjenega izobraževanja, zdravstva,socialnega skrbstva - krepitev regionalne funkcije Celja za celovito družbeno in materialno aktivnost. -CD- Izvršni odbor konference sindikata Cinkarne je imenoval kandidata tov. Braneta Cmoka v celjski Koordinacijski odbor za pripravo III. kongresa samoupravljal-cev, Jugoslavije, ki bo od 16. do 18. junija 1981 v Beogradu. ZK bo delala drugače Na eni od rednih sej občinske konference osnovnih organizacij Zveze komunistov v oktobru, so bila sprejeta nekatera stališča o organiziranosti Zveze komunistov, ki naj bi zagotovila poenoteno in usklajeno delovanje komunistov v okviru organizacij združenega dela. Komunisti v osnovnih organizacijah Zveze komunistov v okviru tozd, ki sestavljajo delovno organizacijo, naj bi se sestajali na skupnih akcijskih in problemskih konferencah v okviru njihovih programov dela in potreb. Na teh akcijskih konferencah naj bi komunisti usklajevali skupne cilje in sprejemali stališča, ki bi jih posredovali osnovnim organizacijam. Le-te bi o njih razpravljale in sklepale. S tem bi bila omogočena usklajenost skupne politike delovne organizacije. Doslej so to delo opravljali koordinatorji, vendar iz različnih vzrokov njihovo delo ni bilo povsod enako uspešno. Občinska konferenca v svojih stališčih predlaga, da komunisti na skupnih konferencah izvolijo delovna predsedstva v stalni sestavi za določeno obdobje - 2 leti. Delovno predsedstvo naj bi predvsem vodilo sejo konference, predhodno pripravljalo ustrezno gradivo ter permanentno sodelovalo pri razreševanju problematike in oblikovalo skupne cilje s komunisti po osnovnih organizacijah, zlasti pa z vodstvi. Potrebno pa je poudariti, da je delovno predsedstvo mišljeno le kot metoda dela komunistov pri zagotavljanju skupnih ciljev in realizaciji le-teh. Predsedstvo naj bi kreativno sodelovalo pri realizaciji stališč skupnih akcijskih konferenc komunistov, ter spremljalo kvaliteto izvajanja sklepov osnovnih organizacij po tozdih. Štelo naj bi ne več od tri do sedem članov, pri čemer ni nujno zastopanje vseh sredin. Člani predsedstva, ki bi ga vodil predsednik, naj bi bili komunisti, ki s svojim delom, obnašanjem in disciplino dokazujejo svojo zrelost in pripadnost naši Zvezi komunistov. Ne le to, med kolektivom in člani ZK morajo biti priljubljeni ter uživati določeno avtoriteto in podporo članstva. Sekretarji osnovnih organizacij ZK v Cinkarni so že razpravljali o možnem sestavu bodočega predsedstva v delovni organizaciji, evidentirane kandidate pa bodo predložili v obravnavo in izvolitev na prvi skupni akcijski konferenci ZK Cinkarne, predvidoma v mesecu febru.-arju 1981. Tovrstna organiziranost je vsklajena s statutom ZK SR Slovenije in SFRJ ter predstavlja izpopolnitev načinov dela komunistov pri zagotavljanju skupnih interesov in ciljev. Nedvomno pa pomeni tudi korak naprej k večji učinkovitosti Zveze komunistov v združenem delu. Leopold Slapnik, dipl. pol. OBVESTILO Na pravni fakulteti v Ljubljani je v februarju letos diplomiral tov. Dušan JEREB in si pridobil naziv diplomirani jurist. Naše iskrene čestitke ! Kako štipendiramo ? Ko govorimo o kadrovski politiki delovne organizacije s tem mislimo tudi na štipendiste in praktikante, ki predstavljajo našo prihodnost pri delu in uspehih poslovanja. Pravilno kadrovanje, ki se nanaša na dejanske potrebe, je prvi pogoj za uspešnost tudi na tem področju. V Cinkarni dajemo letno 245 štipendij, redno se izobražuje 145 in ob delu 100 štipendistov: Poklicna šola - redno 86, ob delu 7, Srednja šola - redno 45, ob delu 32, Višja šola - redno 3, ob delu 49, visoka šola - redno 11, ob delu 8, Podiplomski študij ob delu 4. Zastopanost na visokih šolah je največja v kemijski tehnologiji, kjer je vpisano 8 rednih in 2 štipendista ob delu, na strojništvu 1 redno in 2 ob delu, eden redno na elektro fakulteti, eden redno na agronomiji, ter eden redno na ekonomiji. Na višjih šolah izobražujemo 7 štipendistov v smeri kemije, enega v smeri metalurgije, 4 v strojništvu, 4 v elektro, 3 v grafični smeri, enega za varstvu pri delu in ekonomiste I. stopnje. Povprečno se v delovni organizaciji letno zaposli 32 delavcev iz poklicnih šol, 19 iz srednjih, 4 iz visokih in 2 do 3 iz višjih šol. Zaključka študija ob delu ne moremo natančno načrtovati, zaradi daljšega trajanja šolanja. Pregled štipendistov v šolskem letu 1980/81. Poklicna kemijska šola v Rušah 16, ŠKIMC Štore 48, Elektrogospodarski šolski center Maribor 20, šolski center tiska, Ljubljana 2, tehnična kemijska šola, Celje 21, tehniška šola strojni oddelek 5, tehniška tehniška šola strojni oddelek 5, tehniška metalurška šola 2, tehniška šola elektro oddelek 6, tehniška gradbena šola 1, Ekonomska srednja šola 8, šola za oblikovanje 1, višja tehnična šola 1, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo - smer kemija 8, Biotehniška fakulteta 1. V preteklem letu je uspešno zaključilo šolanje 27 učencev in študentov ter 15 članov našega kolektiva, ki smo jih štipendirali. Pregled pripravnikov, ki so trenutno zaposleni v delovni organizaciji. 1. Šeško Dragica - I. ekonomist - CAOP 2. Bratina Majda - dipl. ekonomist - zu- nanja trgovina 3. Planinšek Ivanka - kemijski tehnik -razvoj Grafike 4. Špes Boris - gradbeni tehnik - skupne službe vzdrževanja 5. Miklavc Zdenko - kemijski tehnik -glavni laboratorij TiCh 6. Podpečan Ivanka - kemijski tehnik -glavni laboratorij TiOz 7. Arčan Boris - ing. strojnik - investicijska grupa TiOz. Vsekakor je področje kadrovanja štipendistov v naši delovni organizaciji zelo pomembno vprašanje, kajti iz prakse vemo, da dostikrat ne kadrujemo ljudi na prava mesta. Na decembrski seji delavskega sveta delovne organizacije so delegati spregovorili tudi o tem ter kritično ocenili današnje stanje na tem področju. Vsi vemo, da dobro kadrovanje ni odvisno samo od kadrovske službe, čeprav bi morala ta dostikrat odločno nastopati, temveč je odvisno predvsem od vodstvenih delavcev, ki morajo predvsem razmišljati o tem, kako bi kadrovali delavce na tista dela in naloge, za katere so se šolali. Priprave na 3. kongres samoupravljalcev V središču pozornosti priprav za tretji kongres samoupravljalcev, ki so se v večini slovenskih organizacij zveze sindikatov že začele, bodo aktivnosti, katerih dobri rezultati lahko največ prispevajo k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in njegove materialne osnove. Celotne priprave se bodo usmerile k uveljavljanju najboljših rezultatov in pozitivnih izkušenj, k ugotavljanju vzrokov in problemov posameznih nepravilnosti in napak - tako v poslovanju kot v organiziranju proizvodnih procesov oziroma v bolj dosledno odpravljanje zavor razvoja samoupravnih odnosov. Zveza sindikatov Slovenije s takšnimi kongresnimi cilji ustvarjalno uresničuje svojo vlogo v združenem delu in naši skupnosti, so menili na seji predsedstva republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Uspešno uresničevanje problemov priprav za tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije je bilo v dosedanji in bo v prihodnji aktivnosti zveze sindikatov Slovenije občutno odvisno od usklajevanja redne dejavnosti med organizacijami in organi zveze sindikatov na različnih ravneh.Osnovni cilj kongresa bo popolneje dosežen, če bodo posamezna vprašanja in predlogi med javno razpravo dejanska osnova za sprejemanje stališč, ki jih bodo dali kongresu v obravnavo. V teh mesecih do kongresa bo zato ena od glavnih nalog slovenskih sindikatov, so poudarjali na seji, spodbujanje aktivnega in ustvarjalnega razvijanja in uveljavljanja samoupravnih odnosov v vsaki organizaciji združenega dela. Delo komisij za inventivno dejavnost Komisije za inventivno dejavnost po tozdih pripravljajo svoja lastna poročila o delu v letu 1980. Iz tega bo razvidno število prijavljenih, realiziranih in nagrajenih inovacijskih predlogov avtorjev v posameznih tozdih. Prikazani bodo tudi gospodarski prihranki in izplačane nagrade avtorjem, ter problematika inovacijske dejavnosti, smernice za nadaljnje pospeševanje množične in organizirane inovacijske dejavnosti. Ob l.maju, prazniku dela bo osnovna organizacija sindikata v Cinkarni slavnostno podelila priznanja za dosežke na inovacijskem področju vsem delavcem, ki so v preteklem letu realizirali vsaj eno inovacijo. Na predlog inovacijske komisije tozda Kemija Celje je delavski svet tozda podelil nagrade avtorjem za sledeče inovacije. - Predelava sklopke na nakladalnem stroju Cetelmajer, avtorjem: Valentinu Luzarju, 2.000,00 din, Silvu Fjoreliju, 2.000,00 din, Stanetu Belaševiču, 2.000,00 din. - Saržiranje Zn prahu v kadi, avtorju Mravljak Antonu 2.000,00 din. - Čiščenje odpadnih voda v AZO I. avtorju Lešek Karlu, 2000.00 din. - Silos za skladiščenje lužilnega ostanka in rekonstrukcije Zn sulfata. Podeljena Že dolgo je v razpravi zakon o stanovanjskem gospodarstvu, s katerim bo začel veljati nov sistem financiranja stanovanjske gradnje. Sindikati so se vključili v razpravo, (v naši delovni organizaciji še ne) ter predlagajo, da je potrebno stanovanjski dinar uporabljati namensko in racionalno, potrebno je več sredstev vlagati v gradnjo stanovanj zaradi vse večjih potreb mladih družin po njih. Sindikati menijo, da naj imajo pri dodeljevanju družbenih stanovanj prednost je nagrada v višini 10.000,00, ki si jo po določenem ključu delijo avtorji: Alojz Potočnik, ing Verbnjak, ing. Kocijan in Leopold Šmon. - Rekonstrukcija peči litopon, avtorjema Tekavec Otu 2.000,00 din in Lužar Ivanu 2.000,00 din. Franc Sendelbach, dipl. ing. delavci brez stanovanj in z zadostnim številom let delovne dobe in delovnim prispevkom. Dopolnilni kriteriji pa bi bili: udeležba v NOV, zdravstveno stanje in invalidnost, materialni položaj delavca in njegove družine ter število članov gospodinjstva. V Cinkarni smo v letu 1980 sprejeli samoupravni sporazum, katerega pa bomo morali, spremeniti in uskladiti v šestih tednih po objavi. Spremembe se nanašajo predvsem na odstotek vlaganja Več ali manj za stanovanja vsakega delavca v to tako potrebno dobrino za dvig življenjske ravni vsakega izmed nas, ter na nov način financiranja stanovanj iz čistega dohodka. V letu 1980 smo plačevali 6% od bruto osebnega dohodka vsakega delavca. Predlagan procent v srednjeročnem obdobju delovne organizacije je prav tako 6%, seveda od čistega dohodka, za kar lahko kupimo le od 10 do 15 stanovanj na leto. To pa je malo za tolikšne potrebe našega kolektiva. Izmed 161 prosilcev stanovanj bo letos možno rešiti le 17 stanovanjskih problemov, ker imamo toliko tudi naročenih stanovanj iz VII. natečaja. Prav gotovo bi bilo potrebno v ta namen da- Bolniški izostanek v delovni organizaciji je bil v letu 1980 v posameznih mesecih manjši kot v letu 1979. Podatki izostankov se gibljejo od 4,55 do maksimalno 5,6%. To pomeni, da je bilo povprečno dnevno bolnih od 100 do 110 delavcev. Iz tega sklepamo, da se v primerjavi z letom 1979, ko smo dobili novega zdravnika, razmere niso poslabšale. Spričo tega menimo, da so vse pripombe na problematiko dela zdravnika in delo naše obrat- Na letni skupščini združenih Klubov zdravljenih alkoholikov Aljažev hrib in Cinkarne v decembru 1980, so izvolili nove organe, pregledali letna poročila, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razrešili dosedanje organe skupščine ter sprejeli program dela klubov za leto 1981. Povabljeni so bili tudi člani K2A Ingrad Celje. Skupščine sta se udeležila tudi socialna delavka tov. Martina Ahtik in zdravnik v obratni ambulanti dr. Branimir Pavletič. Predsednik kluba, tov. Ferdo Anderluh je v svojem poročilu navedel, da so zadnja leta imeli težave pri članstvu saj je 5 članov klub zapustilo, oziroma se ne udeležujejo sej. Opozoril je tudi na neuresni čeno nalogo, ustanovitev koordinacijskega odbora v DO, v katerega bi bili vključeni tudi vodilni delavci. jati več denarja kot pa v druge manj pomembne dejavnosti. Predlog samoupravnega sporazuma stanovanjske skupnosti Celja predvideva 7,5% financiranje stanovanjske gradnje. Od tega bi za delovno organizacijo ostalo 2,4%, kar je tudi zelo malo in zadošča morda za deset stanovanj več na leto. Že v lanskem letu so vse druge delovne organizacije plačevale 7% in več od bruto OD, zato je toliko bolj verjetno, da bodo v letošnjem letu še povišale svoj prispevek. Financiranje stanovanj iz čistega dohodka bo novost, saj bodo stanovanjske možnosti tozdov postale odvisne od tega, koliko bodo delavci namenili za to Težave v ambulanti ne ambulante, subjektivnega značaja. Po teh pripombah nikakor ne moremo ocenjevati delo zdravniškega osebja. V kolektivu je bilo namreč nekaj pripomb predvsem na dolgo čakalno dobo. OOS je obravnavala ta problem in opozorila kadrovsko službo. Z ambulanto normalno sodelujemo ter rešujemo vso problematiko v zvezi z invalidsko ocenitvijo II. in lil. kategorije, saj v Cinkarni zaposlujemo kar 184 inva- Skupščina KZA V mesecu boja proti alkoholu so obiskali ostarele člane kluba ter dr. Bojišo v Vojniku, s katerim so se pogovarjali o abstinenci. Ta jim je tudi veliko pomagal pri vajah v boju z abstinenco. Izrazili so zahvalo delavcem kadrovske službe in obratne ambulante, posebno dr. Pavletiču, za vsestransko pomoč in razumevanje. V razpravi so poudarili, da bi lahko bilo delo kluba uspešnejše, če bi tesneje sodelovali z vodstvom in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v DO, čeprav njihovega dosedanjega sodelovanja ne zanikajo. Ko so govorili o odnosih pri abstinenci so ugotovili, da jim je potrebna pomoč pri rehabilitaciji, predvsem starejšim članom. Povedali so, da so težave v delovni organizaciji na tem področju res velike ter, da jih je težko preprečiti, ker vodstveni V našem domu zopet sije Nekaj bi ti rada povedala - povedala bi ti tisto, česa je polno moje malo otroško srce. Glej očka, naš domek je majhen in skromen, brez vsakega udobja, saj se sestoji iz dveh prostorov; kuhinje in sobice - pa smo v njem sedaj vsi srečni - srečni zato, ker imamo sedaj tebe in tvojo ljubezen. Kako prijetno sedaj z nami kramljaš, se šališ, mi pomagaš pri učenju, pomagaš mamici pri njenih vsakdanjih opravkih in jo razbremeniš, ko prihaja utrujena iz tovarne domov. Hodiš z nami na sprehode, razkrivaš mi lepoto narave in sveta ki me obdaja. Se in še bi lahko naštevala, a naj ti na kratko povem le to: »Sedaj si naš in mi smo tvoji I« Očka, ali boš kaj hud, če ti povem tudi to, da se za vsemi temi srečnimi dnevi in trenutki, ki jih doživljamo sedaj, plazi senca preteklosti, ki je vsa žalostna in mrakobna in, ki je nam vsem prizadejala toliko hudega. Očka takrat nisi vedel kje so tvoje hčerke Katica, Danica in Dušanka, kje je tvoj sinko Stefan, nisi vedel, da imaš našo mamico - pridno, dobro in skrbno. Več ti je pomenila gostilna in druščina pijanih pobalinov - sebi enakih. Prekletstvo kralja alkohola te je popolnoma zasužnilo in služil si mu z vso dušo in telesom. Doma pa smo dan na dan z grozo in strahom v srcu čakali na tvoj prihod in trepetali pred tvojim divjaštvom v skladih skupne porabe. Torej, kdor ne bo imel čistega dohodka, ne bo mogel kupovati stanovanj. Zakon tudi predvideva, da si bodo taki tozdi lahko vzajemno pomagali pri najemanju posojil pri tistih, ki bodo imeli višji ostanek čistega dohodka. Za solidarnostna stanovanja pa bi še vedno namenjali denar iz dohodka tozdov in DSSS. Kakorkoli že, novi zakon predvideva, naj bi v bodoče ne zgradili nič manj stanovanj. Kako pa se bomo odločili pri sredstvih v ta namen v našem kolektivu, pa bo še stvar razprave. lidov in za 1,2 % več kot v letu 1979 (5 invalidov več). Delovnih invalidov imamo zelo malo. V letu 1980 je bilo invalidsko upokojenih 13 delavcev, starostno pa 21. Trenutno dela v obratni ambulanti en zdravnik polni delovni čas, proti koncu letošnjega leta pa predvidevamo namestitev še enega zdravnika. Daniel Perčič delavci ne sodelujejo. Čeprav je v samoupravnem sporazumu jasno razvidno, da je potrebno vinjenega delavca na delu prijaviti v disciplinski postopek, se to ne izvaja striktno. Bolj koristno bi bilo v boju pri alkoholizmu preventivno delovati, kot pa reševati takrat, ko delavcu alkoholiku grozi prekinitev delovnega razmerja in drugi problemi socialne in medicinske narave. Skupščino je pozdravil tudi dr. Pavletič, ki je poudaril, da se nekateri uspehi sicer kažejo in so bili doseženi, da pa bo zdravljenim alkoholikom še v večji meri potrebna pomoč delovne sredine, kjer delajo, njihovih predpostavljenih in tudi sodelavcev, ki morajo zdravljenca sprejeti medse, kot enakovrednega člana kolektiva, posebno še, če abstinira in se normalno vključi v delovni proces pri zdravljenju. sonce in surovostjo ter grdim govorjenjem. Nič kolikokrat smo morali bežati pred teboj in iskati zatočišče pri dedku in babici. Alkohol ti je odvzel vsako razsodnost in stvarno presojo stvari, kakšne so dejansko bile in sence si videl tudi tam, kjer je sijalo sonce. Nisi se zmenil za jok in prošnje svojih otrok - ni te ganil žalostni pogled naše zlate mamice, niso se ti smilile njene zgarane žuljave roke, ki so morale same nositi vso skrb za nas otroke in gospodinjstvo in nisi hotel videti njenih žalostnih objokanih oči, obdanih s temnimi kolobarji zaradi prečutih noči od dela in trpljenja, ki si jih povzročal s svojimi pijanskimi izgredi. Toda očka, sedaj je drugače. Sonček prinašaš v naš domek in veseli smo, da te imamo, ker si sedaj samo naš in nikogar drugega. Kaj ne očka, da ne bo nikoli več drugače kot je sedaj ? In da se ne boš nikoli več pustil premotiti od tvojega nekdanjega najhujšega sovražnika ? Vsem vam, ki se trudite v tem klubu vračati v človeka vredno življenje, naše očete in matere ter ostale ljudi, ki so padli v alkoholizem - se zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem terapevtskemu timu ter zdravniškemu osebju za trud, ki ga vlagate v boj proti alkoholizmu -temu strašnemu sovražniku človeka. Živela »abstinenca« !!! Namesto »vinca« - napij se raje »vode« iz studenca !! I Ze leta stojim na istem mestu Večkrat se sprašujemo, kaj pomeni ta gmota železa, ko hodimo mimo na delo in z dela in zakaj nihče ne poskrbi zanjo, saj je že več let izpostavljena soncu, vetru in dežju. Pred približno dvajsetimi leti sta bili kupljeni dve končni valjalni progi »ILR«. Ena proga je bila takoj montirana na mestu kjer stoji še danes, za drugo pa bi bilo potrebno napraviti prostor tako, da se odstrani tako imenovana parna proga. Ker pa je v tistem času parna proga dobro delala (dajala je boljše izkoristke kot »ILR« proga), so drugo pustili za Voglajno. V kasnejših obdobjih so nameravali odprodati progo, vendar do končne odločitve ni prišlo enkrat zaradi visoke cene, drugič zaradi zaščite naše proizvodnje pločevine. Tako je proga stala tu do pred kratkim, ko jo je tozd Metalurgija odprodala kot odpadno litino v železarno Štore. Ostal je le reduktor (na sliki), ki ga pa kot celoto niso mogli dvigniti (teža, električni daljnovod) in bi ga bilo treba razdreti. Po predlogu vzdrževalcev v valjarni, pa se je reduktor zadržal kot nujna rezerva obratujočega reduktorja v valjarni. Notranjost reduktorja je konzervirana. Zunanjost je sicer prepuščena delovanju vpliva okolja, vendar to večje škode reduktorju ne dela. Po zaustavitvi obratovanja stare valjarne pa bo verjetno tudi ta reduktor z ostalo valjarniško opremo na najbolj ugoden način odprodan. Ing. Franc Gutenberger Čistilni napravi v Grafiki III. obratujeta V novembru 1980 si je tozd Grafika pridobila uporabno dovoljenje za modernizacijo in razrešitev proizvodnje tiskarskih plošč vključno s čistilno napravo za odpadne tehnološke vode in absorbcijsko napravo za čiščenje zraka. L. 1977 je bila Cinkarna dolžna predložiti RK za varstvo okolja sanacijski program za odpadne vode. Služba za varstvo okolja se je povezala s strokovnjaki v posameznih tozdih, da bi na ta način poiskali najustreznejše rešitve za čiščenje odpadnih voda iz posameznih obratov. Sestavljanje sanacijskega programa ni povzročalo posebnih težav, saj smo kakovost odpadnih voda poznali, strokovnjaki v posameznih tozdih pa so zaradi natančnega poznavanja tehnologije poznali tudi nihanja v kvaliteti in količini odpadnih voda. Predviden način čiščenja pa je seveda zahteval močnejšo strokovno angažiranost. Sanacijski program je tako v končni obliki vseboval podatke o trenutnem stanju, predviden način čiščenja posameznih odplak, potrebna finančna sredstva za posamezne čistilne naprave in možen rok postavitve čistilnih naprav. Tozd Grafika je naredila še korak naprej, saj je predvidela čistilno napravo za razširjeno proizvodnjo tiskarskih plošč. Sanacijski program je bil poslan v recenzijo na IJS in Inštitut Boris Kidrič. Prav čistilna naprava za Grafiko III. je bila v recenziji izredno dobro ocenjena in sicer kot dobro premišljena naprava. Poudariti je potrebno, da je ing. Tukarič s sodelavci z zasledovanjem kritičnih parametrov in laboratorijskimi poizkusi čiščenja predvidel način čiščenja odplak do mere, ki daleč presega zakonitosti idejnega projekta. Posledice omenjenega pristopa k problematiki odpadnih voda, so danes vidne. Zgrajena je moderna čistilna naprava, ki izvrstno obratuje in dosega takšno stopnjo čiščenja, kot je bilo predvideno z investicijskim elaboratom. /Po podatkih dobrih poznavalcev, dela v Jugoslaviji dobro le 10 - 20 % čistilnih naprav/. Prav tako dobro je bila premišljena tudi čistilna naprava za zrak, ki temelji na absorbciji topil na aktivnem oglju. Rezultati dimnih plinov, ki zapuščajo čistilno napravo izkazujejo dosti nižje koncentracije polutantov, kot znašajo dovoljene vrednosti. Cinkarna je tako zgradila dve čistilni napravi, ki delata izvrstno ter sta plod predvsem domačega znanja in izkušenj. Breda Kosi Telesna kultura ’80 in III. športni ples Kakor vsako leto, tako smo se tudi v petek 12. decembra 1980 Cinkarnarji udeležili zaključne prireditve »Telesna kultura '80«, kjer so razglasili in podelili pokale, najboljšim športnicam in športnikom Celja ter najboljšim delovnim organizacijam za športno rekreacijske dosežke na sindikalnih TRIM igrah '80. Za najboljšega športnika Celja za leto 1980 je proglašen Rok Kopitar, državni in balkanski prvak na 400 m ovire, pri ženskah pa je to lovoriko osvojila kegljačica Janja Marinc, državna prvakinja in članica državne reprezentance. Na sindikalnih TRIM igrah, kjer so delovne organizacije razdeljene v tri skupine na osnovi zaposlenih, pa se je občinskih tekmovanj udeležilo v prvi skupini do 80 zaposlenih 39 moških in 26 ženskih ekip, v drugi skupini od 80 do 400 zaposlenih 20 moških in 20 ženskih ekip in v tretji skupini nad 400 zaposlenih, kjer so nastopale naše športnice in športniki -15 moških in 8 ženskih ekip. Tov Leban prejema priznanja Naše tekmovalke In tekmovalci so se uvrstili: mlajši člani: 1. LIK Savinja 1119 točk 2. Kovinotehna 1057 točk 3. Cinkarna 986 točk 4. Železarna 929 točk 5. EMO 647 točk ženske: 1. Kovinotehna 2. Cinkarna 3. Železarna 4. Toper 5. Merx 715 točk 605 točk 337 točk 182 točk 159 točk V konkurenci starejših članov (nad 45 let), kjer je nastopalo 33 delovnih organizacij, je vrstni red naslednji: 1. Libela 185 točk 2. LIK Savinja 180 točk 3. Zlatarna 132 točk 4. Cinkarna 99 točk 5. PTT 99 točk 6. AERO 95 točk Tekmovanja so bila v: smučanju, odbojki, streljanju (člani, članice in starejši člani), kegljanju (člani, članice), nogometu, (člani, starejši člani) in košarki ter šahu (člani). Za točkovanje so se upoštevali tudi vsi rezultati internih tekmovanj med tozdi in udeležba na občinskih TRIM akcijah, kot so: kolesarjenje, hoja, plavanje, tek, smučanje in streljanje. Bolj množična udeležba na TRIM akcijah, bi nam prinesla večje število točk in seveda še boljšo skupno uvrstitev. Za uvrstitve v moški in ženski konkurenci je naša delovna organizacija prejela darilne bone v višini 6.000 din za nabavo športnih rekvizitov. Istočasno je naš Marjan Leban prejel zlato značko kot priznanje za enega izmed najboljših organizatorjev rekreacije v delovnih organizacijah. Po končani razglasitvi in podelitvi pokalov in nagrad nas je zabaval ansambel VENUS in naš humorist Poldek, ples pa sta otvorila najboljša športnika Celja. Ob prijetnem razpoloženju se je ples zavlekel do zgodnjih jutranjih ur in nekaterim je kar prav prišla generalka pred silvestrovanjem. Najboljši športniki v letu 1980 Predstavniki najbolj organiziranih OZD v rekreaciji Poslovili smo se od sodelavcev Poslovili smo se od sodelavca Franca POSINEKA, ki je delal v Cinkarni od leta 1945 kot vodovodni inštalater v tozdu Vzdrževanje. V tem času je zamenjal pet delavnic in naredil skoraj vse ogrejeval-ne napeljave v delovni organizaciji brez načrtov. Spominja se, mladih dni, ko mu nobeno delo ni bilo pretežko. Danes se je tudi spremenilo delovno okolje, s katerim je mnogo lažje delati. Ves čas se je aktivno vključeval v vse športne aktivnosti, TRIM akcije, nekaj planinskih izletov ter izletov Ljudske tehnike v tujino. V pokoju, pravi, bo nadaljeval z rekreacijo, ker je zelo zdravo. Hodil bo na izlete, v hribe, nabirati gobe, poleti pa na kopanje. Franc POSINEK Jože KOROŠEC Svojim sodelavcem želi predvsem zdravja. Na delovnem mestu pa, da bi dosegali čim boljše rezultate. Upokojil se je tudi Jože KOROŠEC, ki je delal v Cinkarni od leta 1948. Najprej je bil pri zidarjih, potem je nekaj časa delal v topilnici, nazadnje pa v sekundarni proizvodnji kot pomočnik vlivača v tozdu Metalurgija. Dobro se je razumel s sodelavci in pomagal, kjer je bilo najboli potrebno. Zadovoljen je bil z vsem, le z malico ne, ki se je zelo poslabšala, odkar smo jo začeli dobavljati v samopostrežni restavraciji. V Štorah ima hišo, zemljo v najemu in vnuke. Žena je še zaposlena, tako, da mu dela še naprej ne bo zmanjkalo. Vsem sodelavcem, ki so odšli v pokoj, želimo mnogo zdravja in zadovoljstva. DELAVSKA UNIVERZA CELJE organizira naslednje oblike izobraže-ževanja: na področju: družbenopolitičnega usposabljanja, civilne zaščite in splošnega ljudskega odDora v tečaje: - tujih jezikov - tujih jezikov za predšolsko in šolsko mladino - pripravljalni seminar za višjo pravno šolo - za skladiščnike - za strojepisje (začetni in nadaljevalni) - za tehniške risarje (začetni in nadaljevalni) - za kurjače visokotlačnih naprav - za kurjače centralnih kurjav - za kuharje - za voznike motornih čolnov - za ročna dela (makrame) Prijave sprejema DELAVSKA UNIVERZA CELJE, Cankarjeva 1, informacije pa dajemo tudi po telefonu 25-620. o Na osnovi odloka sveta zveze sindikatov Jugoslavije z dne 30. septembra 1979, koordinacijski odbor sveta ZSJ za inovacije razpisuje Nagradni natečaj za najuspešnejše inovacije iz področja razvoja pogojev dela. Nagrade bodo podeljene na praznik dela - 1. maja 1981 in sicer: dve prvi nagradi po 30.000 din, dve drugi nagradi po 20.000 din, dve tretji nagradi po 10.000 din. Pravico prijave imajo vsi delavci, katerih inovacije izpolnjujejo naslednji kriteriji: - humanizirajo delo, izboljšujejo pogoje dela, zmanjšujejo ali odpravljajo možnost poškodb na delu, zmanjšujejo težke posledice poškodb na delu, odpravljajo ali znatno zmanjšujejo profesionalna obolenja, odpravljajo različne vzroke obolelosti delavcev, odpravljajo vzroke, ki vplivajo na pogoje dela, zmanjšujejo benificirana delovna mesta, prinašajo večje delovne sposobnosti delavcev, izboljšujejo varnost delavcev na delu, zmanjšujejo invalidnost delavcev, povečujejo produktivnost in dohodek. Prijavljene inovacije se morajo nanašati na razvoj pogojev dela in morajo vsebovati: a) prijavo in opis inovacij z dokumentom o stopnji uporabnosti, b) dokaz, oziroma obrazložitev efektov inovacij za zdravje delavcev in izboljšanje delovnih pogojev c) obrazložitev in dokaz ekonomskih in drugih efektov d) odločitev odgovarjajočega organa o vrednosti inovacije e) priporočilo osnovne organizacije Zveze sindikatov f) naslov avtorja Pri ocenjevanju imajo prednost inovacije, ki so realizirane v praksi. Prijave veljajo do 1. marca 1981. Poslati se morajo »Veče Saveza sindikata Jugoslavije - Koordanaci-oni odbor za inovacije, Beograd, Trg Marksa in Engelsa broj 5.« Ostale informacije dobite po telefonu: 011/330-481 interno 313; in 334-496. Koordinacijski odbor Sveta zveze sindikatov Jugoslavije za inovacije Novi bloki za malico Vsem nam je verjetno znano, da bloki za topli obrok odslej veljajo en mesec. Bloke bomo dobili normalno kakor do-sedaj po seznamu iz računalnika, razlika je le v tem, da bo vsak dobil polovico blokov veljavnih v tekočem mesecu, drugo polovico pa za prihodnji mesec do 15. Odbitek blokov za odsotnost je isti kakor po sedaj ustaljeni praksi. Veljavnost blokov za tekoči mesec je bilo po mnenju oddelka družbenega standarda potrebno uvesti zaradi sprotnega spremljanja porabe blokov. Blok za toplo malico naj bi bil namenjen delavcu le za tiste dni, ko je prisoten na delu. Prav gotovo bodo posameznikom ostajali bloki, ker manj pojedo. Tem ni prizaneseno. Morali jih bodo izkoristiti še isti mesec za večji nakup suhe malice v bifejih. Če bo delavec odsoten v tekočem mesecu, bloki, ki jih je že dobil, pa mu bodo ostali, bo te lahko zamenjal njegov obra-čunovalec, z veljavnim dokazilom o odsotnosti v preteklem mesecu, kar pa se mora ujemati s seznamom iz AOP. Služba družbenega standarda Simbol talilcev je narejen iz mavca in stoji v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij. Že pred leti se je poškodoval na levem zgornjem delu. če se bo našel kdo, ki bi kip popravil, obnovil, bo zato dobil tudi primerno plačilo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremljanje na zadnji poti. Albin Zupanc Kadrovske spremembe VSTOPI V MESECU NOVEMBRU 1980: TOZD Metalurgija, sekundarna proizvodnja: pomočnik kurjača - livarja, žica: tegalec žice, valjarna: štirje četrti va-Ijači, keramika: čistilec in vlagalec tuljac in priključkov. TOZD Vzdrževanje, strojni obrat: tretji mazač, drugi ključavničar, drugi strugar, dva tretja ključavničarja. TOZD Grafika, tiskarna: rezalec papirja TOZD Kemija Celje, litopon: opravnik filtrov in mešalnih naprav, modri baker: opravnik filtrov in mešalnih naprav. TOZD Kemija Mozirje, barve in premazi: pakovalec tržnih dproduktov. TOZD Ti02, glavni laboratorij: pripravnik »S«, površinska obdelava: pakovalec tržnih produktov. IZSTOPI V MESECU NOVEMBRU 1980: Maksimovič Miladin, pripravljalec vode v novi žvepleni; Popovič Zoran, pakovalec in posnemalec v cinkovem prahu; Horvat Marija, čistilec in vlagalec tuljav in priključkov v keramiki; Bajrič Željko, pakovalec in posnemalec v cinkovem prahu; Popovič Stjepan, delavec na paletizaciji; Kadovič Miroslava, knjigovodja v finančnem sektorju; Ulaga Stanislava, referent v likvidaturi - finančni sektor; Jankobič Slobodan, III. ključavničar v strojnem oddelku; V mesecu novembru smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavcev, ki so odšli v pokoj: Vrečer Marija, roj. 14. 8. 1924, vodja oddelka dolgoročnih poslov v finančnem sektorju, 31 let delovne dobe; Kores Anton, II. zidar v gradbenem oddelku, 32 let delovne dobe; Slemenik Stanko, II. ključavničar v strojnem oddelku, 37 let delovne dobe; Žuran Jože, strojnik v energetiki, 31 let delovne dobe; Šuligoj Janko, specialist ključavničar, 38 let delovne dobe; Jeram Stanko, specialist umetnih materialov, 33 let delovne dobe. VSTOPI V MESECU DECEMBRU 1980: V DSSS, kadr. sektor: pripravnik »V«. V TOZD Metalurgijo, valjarna: dva četrta valjača, žveplena kislina: pražilec, sušilnica FeS04: pripravljalec vode. V TOZD Vzdrževanje, skupne službe: pripravnik »S«, gradbeni odd.: dva tretja mizarja, strojni odd.: dva druga ključavničarja, enega strugarja, en tretji mazač, elektro odd.: en drugi elektro mehanik. V TOZD Kemijo Celje, litopon: opravnik filtrov in mešalnih naprav. IZSTOPI V MESECU DECEMBRU 1980: Bodiroža Durad, III. transportni delavec; Žižak Savo, opravnik filtrov in mešalnih naprav; Antanaskovič Branislav strojnik težkih del. strojev; Odžič Branislav, III. mazač v strojnem obratu; Balen Mirjana, II. tehnolog v razvoju v glavnem laboratoriju; Jus Nevenko, II. ključavničar v strojnem obratu; Bornšek Drago, brusilec ofset plošč v grafiki; Ba-ručič Ibrahim, II. ključavničar v strojnem obratu; Simič Zoran, III. zidar v gradbene-nem oddelku; Barušič Branko, pomočnik kurjača v cinkovem belilu; Ravenščak Anton, II. tesar v gradbenem oddelku; Hržica Marjan, II. ključavničar v strojnem obratu; Stefanovski Marjeta, pripravnik »Vis« v DSSS. V mesecu decembru smo se poslovili od naših dolgoletnih sodelavcev, ki so odšli v pokoj: Korošec Jože, pomočnik kurjača livarja v sekundarni proizvodnji, delovna doba 26 let; Posinek Franc, preddelavec v strojnem vzdrževanju, delovna doba 32 let. Jubilejne nagrade Skupna delovna doba 10 let: Gašparič Dragutin, pripravljalec pulpe v Metalurgiji; Godec Alojzija, opravnik filtrov in mešalnih naprav v TOZD Kemiji; Kolar Marjan, tehnolog v energetiki -TOZD Vzdrževanje; Kuzminski Mijo, iz-praznjevalec kristalizatorjev v modri galici; Pečko Ivan, preddelavec v strojnem obratu; Sedovnik Ivanka, tajnica direktorja v finančno računovodskem sektorju; Tesič Nedeljka, delavka v galvani; Verbuč Ivan, izdelovalec barv na drob. naprav.; Kajba Anton, opravnik peči in agregatov v kemiji; Milovanovič Milašin, II. analitik v glavnem laboratoriju; Vajdi Janko, preddelavec v strojnem vzdrževanju; Zdolšek Karel, specialist ključavničar. Skupna delovna doba 20 let: Arnšek Stanislav, strojnik težkih delovnih strojev v transportu; Kajtna Jožica, strežnik pri ofset stroj, v tiskarni; Skupna delovna doba 30 let: Majerič Maks, strojnik v elektro centrali v vzdrževanju; Ramšak Božidar, specialist električar v elektro delavnici; Uršič Peter, vodja zunanjega vzdrževanja. Šteklič Stanko, delavec v železniškem prometu; Krznar Alojz, II. rezalec v valjarni; Miljačič Anton, kopalničar v obratu organske kemije (OOB); Zorko Anica, šivilja v pralnici in šivalnici; Vsem jubilantom iskreno čestitamo! Pregled faktorjev, ki vplivajo na obračun OD v mesecu NOVEMBER in DECEMBER 1980 vreanost točke za izračun osnovne vrednosti del je I , JO Ulil Stroškovno mesto !!i Is« lil is! m Is 11 100 101 Splošna uprava Služba za varno delo 2.14 2.14 2.17 2.17 102 in varstvo okolja Center za org. in AOP 2.14 2.14 2.14 2.14 2.17 2-17., leir® 2.17 2.17 103 Fin. računov, sektor 2.14 2.14 2.17 104 Kadrovski sektor 2.14 2.14 2.17 2.17 105 Samski dom 2.14 2.14 2.17 2.17 106 Splošni sektor 2.14 2.14 2.17 2.17 107 Družbena prehrana 2.14 2.14 2.17 2.17 108 Pralnica in šivalnica 2.12 0.02 2.14 2.14 0.03 2.17 109 Zunanja trgovina 2.14 2.14 2.17 2.17 110 Počitniške kapacitete 2.14 2.14 2.17 2.17 111 Osebni avtomobili 2.14 2.14 2.17 2.17 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 2.24 0.06 2.30 2.36 0.06 2.42 215 Skupne službe metalurgije 2.24 0.08 2.32 2.36 0.08 2.44 216 Keramika 1.65 0.90 2.55 1.75 0.85 2.60 217 Sušilnica ferosulfata 2.06 0.07 2.13 2.16 0.09 2.25 218 Žveplena kislina PIK 2.02 0.07 2.09 2.12 0.07 2.19 219 Žvepl. kislina s piritno pražarno 2.06 0.08 2.14 2.16 0.07 2.23 220 Pražarna ferosulfata 2.08 0.06 2.14 2.18 0.07 3.25 221 Žvepl. kislina iz ferosulfata 2.06 0.98 2.14 2.16 0.12 2.28 222 Cinkov prah 1.96 0.02 1.98 2.08 0.03 2.11 223 Sekundarna proizv. cinka 2.08 0.07 2.15 2.18 0.08 2.26 224 Baterijske čašice 2.24 0.07 2.31 2.36 0.08 2.44 225 Žičarna 1.88 0.25 2.13 2.00 2.00 226 Žlebarna 2.30 0.05 2.35 2.38 0.05 2.43 227 Valjarna 2.24 0.43 2.67 2.36 0.09 2.45 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skupne službe Kemije Celje 2.25 0.04 2.29 2.44 0.03 2.47 331 Barvila Celje 2.48 2.48 2.40 2.40 332 Soli in pigmenti 1.80 1.80 1.88 1.88 333 Litopon 2.37 0.05 2.42 2.23 0.02 2.25 334 Cinkovo belilo 1.64 0.16 1.80 1.78 0.94 2.72 335 Zaščitna sred. - modri baker 2.14 0.08 2.22 2.89 0.04 2.93 336 Rastni substrati 2.02 2.02 2.19 2.19 338 Gradbena lepila 1.85 0.31 2.16 2.01 0.33 2.34 339 Betonski elementi 1.84 0.32 2.16 340 Zašč. sred. - modra galica 1.80 1.80 - - TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe Kemije Moz. 2.24 0.11 2.35 2.55 0.11 2.66 442 Barve in premazi 1 96 0.32 2.28 2.48 0.37 2.85 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe grafike 1.93 1.93 2.19 2.19 546 Tiskarna 1 93 1.93 2.20 2.20 547 Tiskarske plošče 1.95 1.95 2.20 2.20 548 Preparati za grafiko 1.93 1.93 2.19 2.19 549 Tiskarske barve 1.91 1.91 2.18 2.18 550 Razvoj grafike 1.93 1.93 2.19 2.19 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 1.90 0.23 0.07 2.20 1.85 0.11 0.07 203 657 Strojno vzdrževanje 1.90 0.23 0.06 2.19 1.85 0.16 0.06 2.0 J 658 Elektro vzdrževanje 1.90 0.17 0.08 2.15 1.85 0.07 0.08 2.00 659 Vzdrževanje ARM 1.90 0.12 0.08 2.10 1.85 0.13 0.08 2.06 660 Gradbeno vzdrževanje 1 90 0.13 0.08 2 11 1.85 0.02 0.08 1.95 662 Energetika skupne službe 1.90 0.07 1.97 1.85 0.07 1.92 663 Kotlarna št. 1 1.90 0.05 0.07 2.02 1.85 0.37 0.07 2.29 664 Predelava PTFE 1.90 0.52 2.42 1.85 0.66 0.03 2.54 666 Plinarna 1.90 0.08 1.98 1.85 0.08 1.93 668 Transformatorske postaje 1.90 0.06 0.09 2.05 1.85 0.09 1.94 670 Galvana 1.90 0.62 2.52 1.85 0.56 2.41 672 Embalaža . . 673 Predelava gume 1.90 1.13 2.03 1.85 0.62 2.47 674 Predelava umetnih mat. 1.90 0.34 2.24 1.85 1.49 3.34 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 2.30 0.76 0.05 2.35 2.55 0.05 2.60 776 Železniški promet 1.70 0.94 0.01 2.47 1.85 0.72 0.01 2.58 777 Interni ostali promet 1.65 1.43 2.59 1.85 0.99 2.84 778 Avtocisterne za kislino 1.65 0.60 3.08 1.85 1.16 3.01 779 Nakladanje in razkladanje 1 80 0.01 2.14 2.00 0.56 0.01 2.57 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 1.95 1 95 2.05 2.05 991 Skupne službe tit. dioksida 1 95 1.95 2.05 2.05 992 Investicijska služba 1 95 1 95 2.05 2.05 993 Priprava vode tit. diok. 1.95 1.95 2.05 2.05 994 Kotlarna tit. dioksida 1.95 1.95 2.05 2.05 995 Transformat. postaje tit. dioksid 1 95 1 '95 2.05 2.05 996 Nevtralizacija 1 95 1 95 2.05 2.05 998 Površinska obd. tit. diok. 1 95 1 95 2.05 2.05 999 Osnovna proizv. tit. dioksida 1 95 1.95 2.05 2.05 Planinski korak v novo leto Tudi v tem letu nas veselje do preživljanja prostega časa v hribih ni minilo. Nasprotno. V tem letu želimo navdušiti še več ljudi in jih, kot nekateri pravimo, »zastrupiti s hribi«. Vsak, ki bo spoznal, da se prosti čas da preživeti bolj zdravo v planinah, bo razumel ljubezen planincev do gora in ne bo več rekel »gora ni nora ...... Vse več ljudi se nam pridružuje, in smo najmasovnejša športno-rekreacijska organizacija v Sloveniji. Nič nas ne moti, da so pota v gore naporna. Marsikdo nas sprašuje, po kaj hodimo v hribe. »TJA GOR« hodimo z eno samo željo, da se nau-žijemo gorskih lepot, da se sprostimo, utrdimo in zanesemo na lastno spretnost in moč, včasih celo na srečo. Poleg vsega tega pa veže planince tovarištvo, ki ima ravno v tej dejavnosti izredno velik pomen Prav v hribih se še vedno spoštujejo neminljive človeške vrline. Zato si planinci želimo, da bi ohranili prvobitnost narave v čim večjem obsegu, kajti to potrebujemo in bomo še bolj potrebovali. Za leto 1981 smo pripravili le okvirni program naših izletov, ki ga navajamo, da se boste lažje odločali pri sodelovanju. OKVIRNI PROGRAM: Januar: 4.1. Osankarica-Rogla (izveden) 24.1. Kofce-Košuta (delovni sestanek in srečanje z ostalimi društvi) Februar: 15.2. Zasavska planinska pot -Kum 21.2. Pohod na Stol Marec: 15.3. Pohod na Porezen Evropska pot E 6 YU Zasavska planinska pot - nadaljevanje April: Triglav (samo za planince, ki obvladajo osnovne veščine alpinizma) Veleslalom na Loki pod Raduho Zasavska planinska pot - nadaljevanje Maj: 9.5. Paški Kozjak - srečanje pla- nincev MDO Savinjska Zasavska planinska pot - nadaljevanje Junij: Ratitovec - družinski izlet 14.6. Pohod po poteh Celjske čete Julij: Srečanje pobratenih društev in sekcij Nočni pohod Avgust:Večdnevni izlet v zahodne Julijce Kamniške Alpe September: 13.9. Dan planincev Kolesarski maraton planincev -Logarska dolina Dobrča - Begunjščica Oktober: Izlet v neznano November: Občni zbor Program terminsko ni v celoti določen, saj bomo izlete objavljali s plakati vsaj deset dni pred izletom. O podrobnostih pa želimo, da odločate vi. Kako ? Verjetno ste že opazili anketni list, ki smo ga priložili v današnjem Cin-karnarju. Želimo in prosimo vas, da nanj tehtno in tudi kritično odgovorite ter ga oddate v posebno skrinjico pri vratarju. Hvaležni vam bomo za vsak odgovor, posebno pa še za vse vaše pripombe, mnenja in želje. Želimo tudi, da nas s svojimi idejami navdihnete, predvsem pa bomo veseli vsakega članka o planinski dejavnosti, ki bo prispel v naše uredništvo ali planinsko sekcijo, katerega bomo tudi objavili. Vse vaše odgovore in pripombe bomo upoštevali pri sestavljanju našega programa izletov za to leto. Na tak način bo program popolnejši, ker bo vključeval želje nas vseh. ... s* ••CINKARNAR« - izdaja Cinkarna Cal|a, matalurftko kemična Industrija, Celja. Naklada 2500 Izvodov. Val člani delovne organizacije Cinkarna In upokojenci dobivajo glaallo brezplačno. Izha|a mesečno. Ureja uradniški odbor. Glavni In odgovorni urednik: Mira Goreniek, oblikovanje Marjan Bukovec, lektor Jelka Bombač. Naalov: Uredništvo glasila »Clnkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon: 21-922 Interno 236 Tlak: Tlakama Cinkarna. Po mnenju Sekretariata za Informiranje v Izvršnem svetu skupščine SRS Je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). ANKETNI LIST 1. Ali ste bili zadovoljni z našimi izleti v preteklem letu ? 2. Kaj vam ni bilo všeč pri naših izletih v preteklem letu ? 3. Kaj vam je bilo najbolj všeč pri izletih v preteklem letu ? 4. Kakšne akcije in izlete si želite ? 5. Ali želite izlete v sredogorja ali visokogorja ? 6. Ali berete zadnjo stran Cinkarnarja, kjer pišejo planinci ? 7. Kaj vam je in kaj vam ni všeč kar pišejo planinci ? 8. O čem želite, da bi pisali ? 9. Ali se kdaj ozrete na naš planinski kozolček ? 10. Ali ste dobro obveščeni o naših izletih ? 11. Ali ste zadovoljni z delom planinske sekcije ? V tem letu želimo doseči tudi to, da bi bralec našega »Cinkarnarja« ne prezrl zadnje strani, na kateri imamo planinci svoje mesto. Trudimo se, da bi bili naši članki vsaj toliko zanimivi, kot so naši pohodi v gore. Odločite se in začnite novo leto bolj zdravo ter se prijavite k prvemu pohodu, ki ga bomo organizirali. Ne bo vam žal. Videli boste, da vam delovni ponedeljek ne bo delal težav in z osveženimi močmi boste stopili na svoje delovno mesto. EoDDDSEiinraaiD5