f-/ic6Uce... NO. 158 Ameriška Domovina AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 18, 1960 SLOVCNIAN MORNING N6WSPAP6R STEV. UX - VOL LIX Napovedi Hruščeva za jeklarsko industrijo Predsednik sovjetska vlade napoveduje, da ho Sov jetija v proizvodnji jekla Združene države že prihodnje leto prehitela. NEW YORK, N. Y. — V naši jeklarski industriji vlada trenutno prava kriza. Jeklarne delajo komaj s polovično zmogljivostjo. Lahko hi proizvajale okoli 150 milijon ton jekla, pa ga niti 50' v te zmogljivosti. Naši gospodarski krogi se tega gotovo ne veselijo, niso pa radi tega obupani. Vedo, da imajo vse naše indu-setrijske panoge veliko večjo zmogljivost, kot bi bila potrebna za pokritje potrošnje. Hruščev si je v tem stanju naše jeklarske industrije že naslikal rožnato bodočnost. Ko je bil pri njem na obisku ravnatelj naše Narodne unije motrnarjev, mu je z veseljem pripovedoval, da ruska jeklarska industrija sedaj proizvaja mesečno ravno toliko jekla .kot ameriška. Napovedal je, da bo letošnja ameriška proizvodnja jekla znašala komaj nekaj nad 70 milijonov ton; da bo Rusija prihodnje leto še producirala več jekla kot Amerika, 1. 1965 že 100 milijonov ton, 1. 1980 pa kar 265 milijonov ton. Takrat bo rusika proizvodnja jekla že dvakrat tako velika kot ameriška. človek se samo sprašuje, alt Hruščev res misli, da je bil rav-nate.lj ameriške unije mornarjev tako otročji, da je vsemu temu verjel, in ali ni Hruščev v zelo nevarni zmoti, ako dovoli, da take ocene bodočnosti vplivajo na njegovo dnevno politiko. Noui grobovi Ivana Zalar Sinoči je umrla v Lutheran bolnišnici 68 let stara vdova Ivana Zalar z 11920 Longmead Ave., doma v Dolnji Otavi pri Cerknici. Zap ustila je sina Johna, hčere Jennie Dzurik, Angelo Greve, Friedo Bruemmer in Josephine MeGonigal, 21 vnukov in enega pravnuka ter sestro Antonijo Lapajne. Bila ie članica Društva presv. Srca Jezusovega št. 172 KSIKJ in Podr. št. 21 SŽZ. Pogreb bo iz Corrigan pogreb, zavoda na W. 208 St. v soboto zjutraj. Na mrtvaškem odru bo nocoj po ^edmi uri. Nehru se boji ze narodno edinstvo indijske zveze NEW DELHI, Ind. — Nehru je že nekajkrat opozarjal indijske politike na nevarndst za indijsko narodno edinstvo. Sedaj je svojo zaskrbljenost zopet ponovil na proslavi dneva indijske neodvisnosti. V svojem go-HAVANA, Kuba. — Vsa opo- voru .1« priznal, da ga zelo skr-rišča kubanske vojne mornarice j bijo razni separatistični tokovi ,x> bila včeraj pod nadzorstvom v indijskem narodu, ki temelji-armadc, katere izbrane čete so v I J« na jezikovnih razlikah, ver-jutranjih urah zasedle oporišča,1 skih in družabnih predsodkih. Kubanski (astro čisti svojo vojno mornarico V ponedeljek je vlada zvedela za pripravljanje nekake zarote v vojni mornarici. Castro ie z izbranimi četami zasedel vsa oporišča. Laosu grozi vojna Narodna skupščina je sicer soglasno potrdila novo nevtralno vlado, toda državi preti državljanska vojna. VIENTIANE, Laos. — Prejšnja zahodno usmerjena vlada Somsanitha je odstopila in prepustila mesto nevtralni vladi princa Souvanne Phouma, ki ga je na to mesto postavil kralj Sa-vang Vatana na pritisk upornih čet v upravnem središču države ped vodstvom Kong Lee. Narodna skupščina je novo viado potrdila, toda vprašanje miru in vojne bo odločil bivši obrambni mimster in poveljnik vojske gen. Phoumi Nosavan, ki jg v južnem delu Laosa zbral baje večje vojaške sile, s katerimi namerava pohod nad glavno mesto. To je v oblasti kap. Kon Lee-ja, ki se je pretekli teden uprl vladni politiki povezave z Zahodom. Pod njegovim povelj-;tvom je en padalski polk. da preprečijo “zaroto.” Na stotine mornarjev z večjim številom časnikov je bilo prijetih. Med prijetimi je tudi poveljnik Juan Castineira. Operacijo je vodil sam Fidel Castro. Mornariški častniki so nezadovoljni, ker jim je vlada vzela lažne ugodnosti, ki so jih nekdaj uživali, nekateri od njih pa so tudi odločni sovražniki komunizma. Castro je zvedel za nameravano “zaroto” v ponedeljek. Zbral je najzanesljivejše čete v Managui ter nato v naglem pohodu zavzel vsa mornariška oporišča. Čistka v mornarici je sledila čistki v letalstvu pred nekako tremi meseci. Avtomobilski promet deje prednost navadnemu bencinu New YORK, N. Y. — Znana bompanija Du Pont je skušala dognati, za kakšne vrste bencin *se avtomobilisti najrajše odloči-j°- Prišla je do zaključka, da kupujejo največ in najrajše navadnega in ne visoko-oktanske-§a’ Letos je na primer ikupova-'o 58.2'/, avtomobilistov navaden bencin, 1. 1956 k 50'/ in 1. 1952 46.5'/ . Kot se vidi, se propaganda za visoko-oktanski bencin ni posebno obnesla. Ha drugi strani se zmeraj bolj uveljavljajo takoimenovane kre-c*itne karte. L. 1952 jih je vpo-labljalo le 11.2% avtomobilistov, ■ i&56 18.5%, lani pa že 25.5%. Ker smo že pri te vrste drobi-^u’ naj omenimo, da je pri nas v Ameriki tudi čiščenje čevljev Velika industrija. Na leto oči-^iitno, tako so izračunali števil-ksrji, nad 10 bilijonov parov čev-Jev, za kar je potrebno več kot Izvršitev smrtne obsodbe poslabšala odnose alžir skih upornikov do Pariza PARIZ, Fran. — Alžirska u-porniška vlada je objavila, da je dala izvršiti smrtno obsodbo nad dvema zajetima francoskima vojakoma, obtoženima “vojnih zločinov.” V Parizu so vzeli to za “maščevanje” Alžircev zaradi nedavnih izvršitev smrtnih obsodb nad alžirskimi teroristi v Franciji. Francoska javnost je silno ne jevoljna in proglaša smrtne ka zni za “umor.” Brez dvoma .bo to otežilo nadaljne razgovore med Parizom in uporniki, ki so se začeli v preteklem juniju, pa bili po nekaj dneh prekinjeni. Povdarjal je potrebo, da ostane indijska država taka kot je, da ohrani federativno obliko vladavine in da ne dovoli nobene parcelacije narodnega ozemlja. Njegov govor so mnogi smatrali kot znak, da v indijskem političnem življenju ni vse tako, kot bi moralo biti, To potrjujejo tudi nemiri in trenja med posameznimi indijskimi rodovi in plemeni, ki izvirajo največ iz jezikovnih razlik. Značilno je, da so “separatisti” porabili tudi proslavo neodvisnosti kot priliko, da manifestirajo za svoje ideje. Policija jim je morala s silo zabraniti njihovo veselje. NE TOLIKO POWERS KOT ZDA PRED SODIŠČEM! Tekem procesa proti ameriškemu letalcu Francis G. Powersu v Moskvi je razvidno, da je cilj razprave bolj obtožba politike Združenih držav kot pilota letala U-2, ki je bilo sestreljeno 1. maja letos nad Sverdlovskom v Sovjetski zvezi. — Powers je priznal, da je vodil letalo, toda kot letalec ne kot vohun, ukaz. Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Slovenije— Mr. in Mrs. John Zakrajšek z Addison Rd. pošiljata pozdra-1 ve iz Vidma v Sloveniji, kjer sta na obisku. Preko morja— V stari kraj potujejo jutri: Svojo nalogo je vršil na ; Jerry Slabe, Joseph Richter, ga. Jelena Karcic in ga. Helena Zdravstvena služba v Kongu odpovedala ZDRUŽENI NARODI, N.Y. - Mednarodna zdravstvena organizacija ZN je ugotovila, da je bilo v bivši belgijski koloniji Kongo vsega skupaj sa-o 1200 ljudi zaposlenih v zdravstveni službi, med njimi okoli 700 zdravnikov. To ni ravno preveč za 12-14 milijonov ljudi, kolikor ima Kongo prebivalstva. Razpad nove republike je pognal iz Konga polovico vseh zdravnikov. ZN so morali zato organizirati novo zdravstveno službo vsaj za večja mesta in važne prometne točke. Nabrali so nekaj sto zdravstvenih delavcev vseh vrst. Delo je bilo opravljeno hitro, toda zdravstvena služba ne funkcijonira, kot bi morala. Zvedenci trdijo, da bo treba precej let, da bo dežela preskrbljena z zadostnim številom zdravnikov. Kakšna je pa zdravstvena služba v notranjosti dežele, o tem pa nima nihče niti pojma, ne centralna vlada v Leojpoldvillu, ne organizacija ZN na svojih postojankah. Svobodne volitve v Ira^i TEHERAN, Iran. — Pretekli teden so imeli v Iranu prve svobodne volitve. Vladna stranka je dobila veliko večino v spodnji zbor niči parlamenta. Napovedujejo, da bo imela od 200 članov od 120 do iJO pristašev. O p o z i c i o nalna ljudska stranka je dobila 37 glasov, neodvisni pa tri. Končnih izidov še niso objavili. Volivna borba je bila dosti svobodna. Opozicijonalne stranke trdijo, da volitve niso potekale povsod v redu, kar pa zunanji opazovalci ne potrjujejo. Barvasta televizija dosega stalen, toda počasen napredek NEW YORK, N. Y. — S proizvodnjo barvastih televizijskih aparatov se največ peča znana Ameriška Radio korporacija (ROA), ki je v ta namen ustanovila posebno podjetje. Vkljub veliki propagandi se posel ni mogel posebno razviti vsaj v prvih letih. Po 6 letih se je pa podjetju posrečilo, da je prodalo barvastih televizijskih aparatov za $100 milijonov. Za počasen napredek v prodaji je MOSKVA, ZSSR. — Tekom prvega dne razprave proti ameriškemu letalcu Francis G. Powersu, ki je bil sestreljen nad Sovjetsko zvezo 1. maja letos, ko je bil na izvidni-škem poletu z znanim letalom U-2, je bilo jasno, da tako državni tožilec kot tudi javni branilec skušata glavno odgovornost za vohunski polet nad ZSSR zvrniti na vlado ZDA. Powers naj bi bil samo mlad človek, ki ga je lastna vlada zlorabila za namene mednarodne spletke. Na temelju tega trdijo, da pilotu ne grozi smrtna kazen, ampak le zapor od 7 do 15 let. Sodne razprave se udeležuje letalčeva družina, oče, mati in žena v spremstvu odvetnikov. Prvi dan razprave je Powers povedal svojo lastno zgodbo. Govoril je o svoji mladosti, o tem, kako je prišel v službo obveščevalne službe, in o svojem; Oba predsedniška kandi-poletu preko Pakistana in ganistana nad ZSSR. Povedal je, da ga je “nekaj” zadelo in da je moral iz poškodovanega letala. Pred poletom so mu predpostavljeni zatrjevali, da ni zanj nobene nevarnosti, če le ne bo na samem letalu kake mehanične napake. - vsi iz Clevelanda. Vse je uredila pot. pis. A. razprave. Danes se razprava nadaljuje. Af' | data člana istega kluba v Washingtonu WASHINGTON, D. C. — V Washingotu imajo klub z imenom Alfalfa, ki pa nima nobenih kulturnih, političnih ali narodnih ciljev. Je zbirališče za kosila in večerje, služi oddihu in zabavi. Ni pa Napravil je vtis skesanega ^hko priti vanj, kajti članov grešnika, ki ga j.e strah pred posledicami dejanja, za katerega cilj prav za prav ni niti vedel. Obtožnica je navajala izjave podpredsednika Nixona, predsednika Eisenhowerja in državnega tajnika Herterja. Sovjetski državni tožilec je hotel vrhovnemu sodišču dokazati, da je za polet odgovorna neposredno sama vlada ZDA, pa pri tem poudariti nevarnost takih poletov za svetovni mir, kajti “Ni nobenega jamstva, da ne bi kako tako letalo med svojim poletom nad ZSSR ne nosilo s seboj smrtnega tovora”. Powers je prišel pred vojaški del sovjetskega vrhovnega sodišča včeraj, na svoj 31. rojstni dan. Pri otvoritvi razprave so bili v dvorani poleg zastopnikov ZDA tudi obtoženčev oče, mati in žena v spremstvu ameriških odvetnikov. Powers se je pokazal mirnega in popolnoma nor- ima samo 1,50,. Zanimivo je, da se nahajajo med člani podpredsednik j Nixon, sen. Kennedy in glav-I ni delegat ZDA pri ZN Lodge. Kiiib se torej lahko pobaha, da ima med člani bodočega predsednika. Ako enemu iz-podleti, bo postal predsednik drugi. -------O-------- največ odgovorna visoka cena I malnega. Sorodnikom je poma-posameznih aparatov. hal šele popoldne po prekinitvi Avgust bo postal mesec jubilejev CLEVELAND, O. -- Letošnji avgust smo doživeli celo vrsto dogodkov, ki bodo dajali enkrat povod za jubilejne slovesnosti. Mislimo namreč na rojstva raznih novih držav na afriškem kontinentu. Afriko je v tem pogledu prehitela Azija. Tam so praznovali ta mesec; Koreja 12-letnico neodvisnosti, Pakistan in Indija pa 13-letnico. Slovesnosti so bi: e bolj skromne, kajti vsaka od treh držav ima politične bolečine, ki slučajno trajajo tudi tako dolgo kot državne neodvisnosti. Hajdu -za pot Kollander. Seja— Redna seja Društva Slov. dom št. 6 SDZ bo jutri zvečer v navadnih prostorih in ob običajnem času. Žalostno sporočilo— Mrs. Frances Kochevar z 19551 Naumann Ave. je dobila sporočilo, da ji je v Zagorici pri Dobrepolju umrl 85 let stari oče Jožef Žnidaršič. Poleg hčere tukaj je zapustil tudi sinova Franka in Stanleys, v domovini pa sinova Antona in Alojzija. Bil je tekom svojega življenja štirikrat v ZDA, v Minnesoti in v Clevelandu. Iz bolnišnice— Joseph Stampfel z 1139 E. 76 St. se je vrnil iz bolnišnice in živi sedaj na 9317 Way Ave. Obiski prijateljev so dobrodošli! Seja— Društvo sv. Jožefa št. 169 KS-O Lha nocoj ob osmih redno sejo. . .«»„ -- Pristajališča na Luni so že izbrana WASHINGTON, D. C. — Vladni geološki strokovnjaki so pregledali '.površje Lune in določili mesta na njej, ki bi bila primerna za pristanek prve vesoljske ladje. Preden bo stopil prvi človek na Luno, bo brez dvoma preteklo še vr.aj osem do 10 let, lahko pa tudi še precej več. 300 milijonov škatelj maže za Nimamo samo dveh. ampak nad dvajset strank čevlje. Ako računamo še delo, *>1’ čiščenju, potem mora Ame-Hka plačati letno za čiščenje (-■evljev nič manj kot 75 milijonov (Jol Če si brezobziren pri vožnji, ne Pozabi, da se boš zaradi l*«a kesal! Večinoma sončno in toplejše. aJvišja temperatura 87, naj-nižja 65. CLEVELAND, O. — Navadno mislimo, da imamo v naši politiki samo dve stranki, republikansko in demokratsko. Vsako volivno leto nas zbudi iz te domneve in nam pove, da obstoja pri nas še cela vrsta strank, ki jih pa poznajo samo posamezni kraji naše dežele. Te stranke so navadno ostanki raznih idej in, gibanj, ki so se skušala uveljaviti v našem narodu, kar se jim pa ni posrečilo. Navadno so taka gibanja utonila v naši javnosti že po par letih ali desetletjih. Mednje spada ideja socijaliz-ma. Ni bilo malo delavcev in njihovih voditeljev, ki so se zanjo navduševali. Niso imeli sreče, iz te ideje niso mogli napraviti nobene močne socijalno-demokratske stranke, kar se je posrečilo skoraj vsem evropskim delavskim gibanjem.. Pač pa je ideja pustila za seboj celo vrsto mestnih s o c i j alističnih strank. Tako imamo socijalistič-no stranko, stranko socijalistič-nih delavcev, stranko bojevitih delavcev, s o c ijalno-demokrat-sko stranko v Virginiji itd. Vse te stranke ne spravijo skupaj niti enega kongresnika, vkljub temu pa so posamezne postavljale celo kandidate za predsednika. Najbolj znana med njimi je socijalistična, ki je kar šestkrat postavila za kandidata enega ter istega voditelja. Sedaj je izjavila, da letos ne bo postavila nobenega kandidata. Mnogi se še dobro spominjajo dobe, ko smo imeli pri nas močno abstinentsko gibanje. Narod je na gibanje pozabil, toda gibanje je pustilo za seboj spomin v obliki abstinentske stranke. Program stranke je kratek in jedrnat: prepoved prodaje in proizvodnje a 1 k o h olnih pijač. Vse druge politične skrbi pa stranka prepušča drugim, političnim organizacijam. Tako skromna pa ni vegetarijanska stranka. Ne bojuje se samo proti mesni hrani, ima še celo vrsto političnih in ideoloških želja in skrbi. V svojem političnem programu je nabrala moralne nauke vseh velikih vegetarijancev v zgodovina: iBude, Platona, Sokrata, A r i stotela, Tolstoja, Gandija in celo B. Shawa. Vštet je tudi Kristus, toda ni označen kot vegetarijanec. Stranka zagovarja mir za vsako ceno, tako v domači kot v zunanji politiki. Par manjših strank itna vse-kako interesantne politične programe. V državi New Jersey je neki gostilničar ustanovil “A-meriško tretjo stranko”, ki zahteva “svobodno pivo in manj dohodnine”. Je proti podpiranju tujih narodov in svari pred političnimi kupčijami “z Washing- tonom”. Drugih pomembnejših | razvedrilo. želja nima. Stranka zelencev zahteva bratovščino med vsemi narodi. Stranka za državne pravice bi pa rada uveljavila načelo “bele protestantovske nadvlade”. Kot se vidi. imajo vse te stranke v svojih programih vse polno “ciljev po željah”, ki so daleč od vsakega praktičnega življenja. So mešanice popačenih idealizmov, ki gledajo svet samo od ene strani in ga ne presojajo takega kot je. Ameriški narod se ni mogel ogreti za take programe. Se je rajše naslonil na stranke, ki jemljejo svoje politične cilje iz potreb vsakdanjega življenja. Programi naših velikih političnih strank ne plavajo v oblakih. Morda je to največja sreča za Ameriko. Vkljub temu pa ni treba sovražiti malih strank. Če že ne za kaj drugega, so nam vsaj za Brazilske delavske unije nočejo komunističnega vodstva RIO DE JANEIRO, Braz. -Komunisti so napeli vse sile, da dobijo v roke vodstvo brazilskih delavskih unij, ki so imele pretekli teden svoj tretji kongres. To je rodilo hud odpor treh največjih unijah, ki so kongres zapustile v znak protesta. Predsednik kongresa je namreč povedal, da so komunisti prigoljufali nad 600 neveljavnih pooblastil, ki so z njimi hoteli glasovati za komunistično usmerjene predloge in resolucije. Korak treh največjih unij je porazno vplival na ostale unije. Ko so komunisti videli, da unije obsojajo njihove manevre, so vse svoje predloge umaknili, med njimi tudi predlog, naj se brazilska zveza delavskih unij vključi v komunistično internacionalo v Parizu. Zadnie vesti SAN JOSE, Kost. — Venezuela je na sestanku zun. ministrov Organizacije ameriških držav predložila' proti vladi Trujilla Dominikanske republike vrsto kazenskih ukrepov zaradi vmešavanja v njene notranje zadeve. Razprava se danes nadaljuje. BANGKOK, Taj. — Kong Le je padalski bataljon, s katerim je izvedel upor v upravnem središču Laosa Vientiane, pozval k polni pripravljenosti za borbo proti bivši vladi zvestim četam, ki pod vodstvom gen. Nonasana prodirajo proti Vientiani. WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik je objavil včeraj, da je ustanovil posebno centralno agencijo, ki bo izbrala cilje za slučaj splošne atomske vojne. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Eisenhower je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da Amerika vodi v mirnem raziskavanju in prodiranju v vesolje, dokaz za to so uspehi ameriških naporov pretekli teden. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Predsednik vlade Lumumba je zagrozil, da bo prihodnji teden s svojimi četami šel v Katango, če tega vprašanja ne bodo rešile čete ZN. Combe, predsednik Katange, je dejai, da bodo Lumumbove čete Ka-tanžani lahko zavrnili z loki in puščicami. t Ameriška Domovm/i /%• /1/1' g W HM— tl O /W1 E C117 SL Clair Are. — HEndergon 1-0628 — Cleveland I, Ohia National and International Circulation PnbHefted daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 s&esece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meeece 1'etkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES t United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months: $400 for S months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 for one year Second Clasts postage paid at Cleveland, Ohio. vidi gozda! ^ Mi nismo proti sedanji vladi v Jugoslaviji zaradi tamkajšnjih gospodarskih razmer, ampak zato ker je dejansko še zmeraj “diktatura proletariata” ali kot je dejal Titov nekdanji najožji sodelavec Milovan Djilas — diktatura novega razreda,” ki ljudem ne priznava ne politične, ne verske svobode! No. 158 Thur., Aug. 18, 1960 Zaradi obilice dreves ne opazijo gozda Slovenci v zamejstvu se delimo podobno kot oni v Ljudski republiki Sloveniji, med prijatelje in podpornike komunističnega režima in med njegove nasprotnike. Oni med nami, ki se navdušujejo za Titove heroje in za “pridobitve osvobodilne borbe” partizanov, skušajo vse, kar je v Jugoslaviji, hvaliti preko mere, nasprotniki komunizma in sedanje vlade v naši stari domovini pa skušajo često razmere tam slikati v dosti slabši luči, kot v resnici so. Objektivno sliko je od obiskovalcev domovine sorazmerno težko dobiti. Vsakdo njih je videl le del razmer in jih presojal s svojega vidika, zaradi obilice vtisov prenekaterim ni mogoče vsega urediti v sliko, ki bi odgovarjala resnici. Nevarnost pretiravanja v eno ali drugo smer je večja ali manjša, v kolikor je pač opazovalec bolj ali manj sposoben in voljan vtise trezno sprejemati in tehtati. Kdor je poznal razmere v Sloveniji in Jugoslaviji iz lastne skušnje pred drugo svetovno vojno, bo lahko ugotovil obseg in mero napredka zadnjih petnajst let, oni, ki si je tamkajšnje razmere ogledal po drugi svetovni vojni ali v letih neposredno po njej, ima boljše možnosti za presojo napredka v zadnjih letih. Napredek je v nekaterih krajih, kjer so nastale nove tovarne ali druga večja podjetja, bolj viden, drugod manjši, ponekod ga sploh ni ali pa je celo nazadovanje. Tak razvoj ni tipičen samo za Titovo Jugoslavijo, ampak tudi za našo deželo, tudi pri nas nekateri predeli napredujejo hitrejše, drugi počasnejše, med tem ko nekateri vidno propadajo. Debata o življenski ravni v Jugoslaviji je komaj potrebna, dovolj je, če si ogledamo uradne statistike jugoslovanske vlade. Te priznavajo same, da je življenjska raven v Jugoslaviji od 30 do 40 odstotkov nižja od one v državah svobodne Evrope vključno Italijo in Avstrijo. Privatni proučevalci gospodarskih razmer trdijo, da so uradne cenitve dejansko še preveč ugodne. Oni postavljajo povprečni mesečni zaslužek jugoslovanskega delavca na okoli 35 dolarjev naše valute z ozirom na večjo kupno moč dolarja v Jugoslaviji, med tem ko je dejanski povprečni zaslužek okoli 15,000 dinarjev. Na enak način preračunan zaslužek italijanskega ali avstrijskega delavca znaša okoli $80 na mesec, •—povprečni zaslužek delavca na področju Velikega Cleveland v naši deželi pa je $39 na — teden. Jugoslovanski obiskovalec, ki je bil nedavno na strokovnem potovanju po naši deželi, je razmere razlagal takole: Povprečno računamo na osebo za hrano in stanovanje na mesec 7,000 dinarjev, na dve osebi torej 14,000. Pri tem ni uračunana obleka in obutev. Kako živi torej družina s tremi ali štirimi otroci, kjer dela samo oče in prinese domov 15,-000, pa dobi še otroški dodatek 5,000 dinarjev, si ni težko predstavljati. Če ima sorodnike v Ameriki' ali v kaki drugi deželi z ugodnejšmi gospodarskimi razmerami, da oblačijo njega in njegovo družino, se še kar nekam rine, drugače pa je seveda hudo. Ta isti obiskovalec, ki zavzema v Titovi družbi višji položaj, saj zasluži čez 30,000 dinarjev mesečno, je dejal, da mora hraniti kar celo leto, če si hoče kupiti obleko ali plašč. Na oboje v enem letu ne more niti misliti, ker sta tudi obutev in perlo draga. Najboljše še izhajajo delavci iz polkmečkih predelov, ki delajo po osem ur v tovarnah, ostanek pa na kmetiji, ki jim nudi hrano in streho. Oblastem so ti ljudje na poti, ker niso ne kmetje ne delavci, dejansko od države najmanj odvisni. Obrtniki žive po uradnih titovskih podatkih sorazmerno dobro, ker je njihovo število premajhno in zato lahko zahtevajo za svoje usluge tudi preko mere. Kmetje žive po raznih predelih dežele različno. Imajo polno pravico proste prodaje poljskih pridelkov, sadja in živine ( razen telet), ne smejo pa sekati lesa brez posebnega dovoljenja. Samostojne kmetije izginjajo, ker mladina noče več delati na kmetih. Za njo je to živjenje pretežko, sili v mesta, kjer je življenje lažje in več možnosti za zabavo. Kmete privijajo najbolj z davki, ki jih predpisujejo krajevni ljudski odbori na osnovi ocene dohodka in kakovosti obdelovalne zemlje. “Beračev ni!" Tako je nedavno dejal obiskovalec današnje Jugoslavije. Beračev v mislu, kot smo jih poznali pred vojno in jih srečamo včasih tudi v bogati Amerki še danes, res ni več videti, toda vzrok temu niso tako dobre gospodarske razmere,' ampak policijska prepoved beračenja. Beračenje je v vendar v sramoto socilistični deželi, kjer morajo biti vsi enaki, kjer skrbi država za vse državljane z enako vnemo in pazljivostjo! Kaka je ta skrb v dejanju, vedo najlepše povedati upo- ši, jo je primahal, oz. pripeljal kojenci! Kako se ti prežive in oblečejo vsaj najskromnej-še, je umetnost, ki jo poznajo sarho v Jugoslaviji Zivjenjska raven v Jugoslaviji se je dvignila v povojnih letih le delno in samo v nekaterih predelih, rastla pa je in še raste na splošno počasneje kot v svobodnem svetu. Toda ne bodimo kot oni, ki zaradi preobilice dreves BESEDA IZ NARODA menda ni preveč dopadel ne “luft” ne kraj in čez šest mesecev je že odšel v Chicago. Tu pa tu! Tu je začel pridno delati in ne dolgo za tem je tudi prav iz iste rodne vasi in fare prišla v Ameriko dekle Marija, rojena po imenu tudi Trinko (po domače Benjova), in iz ravno iste vasi Trinko in iste fare. Bilo je to leta 1905. Z Michaelom Trin-kotom sta se srečala in se kmalu sporazumela, da ju je Bog ustvaril zato, da bosta skupaj hodila in orala skozi življenje na tem svetu. In tako se je zgodilo, da sta si še istega leta 1905 pred oltarjem sv. Štefana v Chicagu obljubila večno zvestobo in ljubezen in zvezali so ju tako trdno, da še sedaj hodita skupaj in orjeta skozi življenje tega sveta v Chicagu. Rodilo se jima je deset otrok. Prva hči je umrla. Izmed ostalih je sin Jožef postal duhovnik reda sv. Frančiška, zdaj pod imenom pater John Trinko, in če se ne motim, da pastiruje tam na obali Atlantika v New Yorku pri sv. Cirilu, kjer energično deluje kot duhovnik v svojem duhovniškem krogu, pa tudi vnet in navdušen Slovenec za slovensko kulturo, posebno dramatiko in drugo. Čast mu! Dve hčerki sta pa redovni sestri v redu sv. Frančiška pri sestrah v Lemontu. Ostali sinovi pa se udejstvujejo v svojih strokah, posebno v pleskarski stroki, katero obrt je dolgo let vodil njihov/ oče in jo je pred par leti prepustil sinovom. Mr. Trinko in Mrs. Trinko sta v svojem času mnogo prispevala gmotno in drugače k vsem raznim akcijam, za vse razne ustanove našega slovenskega naroda tu v Ameriki. Sta sicer skromna, a tipično dobrosrčna Slovenca, globoko verna, požrtvovalna za vsako dobro stvar, naj bo vse to jima v prijetno zavest, da sta delala in žrtvovala, kar sta žrtvovala za zelo plemenito in dobro stvar. Zavedajta se, da Večni Gospodar gori nad zvezdami vajinih žrtev in vajinega dela ne bo pozabil! Bog Vaju živi še mnogo, mnogo let! * BENEŠKIH IN GORIŠKIH SLOVENCEV je v Chicagu in okolici precejšnje število. Razkropljeni so pa tudi v predmestjih. V bližnjem Elmhurstu, ki je kakih 12 milj zapadno od Chicage, od nas Jolieta je pa kakih 28 milj severovzhodno, bo kakih 25 do 30 družin, s tu rojenimi, ki so že poročeni, pa gotovo več. Imajo lepe domove. Goricijani so večinoma več ali manj vsi zidarji, pleskarji in druge vrste taki obrtniki in so si zgradili krasne domove. Znani gradbeni podjetnik Vrtovec iz Elmhursta j« zgradil pred nekaj leti sedanji glavni urad K.S.K. Jednote na North Chicago Street v Jolietu. V Chicagu samem so beneški rojaki raztreseni in menda najbolj skupno naseljeni med Leavitt in Western Avenue in pa med Cermak Rd. in gori do Blue Island Avenue. Nekaj je pomešanih med Italijani, a teh menda ni veliko. Nekaj jih vodi tudi gostilne in trgovine. Rojak, ki mi je pravil o njih pred nedolgim, je dejal, da se na društvenih poljih in kulturnem polju niso tako živahno udejstvovali, kakor so se ostali Slovenci, razlog temu je najbrže v tem, ker jih menda niso znali povezati in pritegniti k skupnosti in jih Joliet, 111. — Spomini na stare prijatelje so vedno prijetni. Te dni sem, sedel v senci pod mojo hruško in pismonoša prinese pošto. Nekaj časopisov, nekaj drugega, vmes pa dopisnica iz Ljubljane od mojega starega znanca in prijatelja Mr. Johna Mlakarja iz Chicage, ki je letošnje poletje zopet na obisku v njegovem rojstnem kraju. Johna Mlakarja poznam malo manj kakor 40 let. Vedno vesel in prijazen Slovenec. V Chicagu je dobro poznan, saj se je tam blizu 40 let udejstvoval na vseh raznih poljih in se še zdaj. Preje pa gori v Minnesoti, kjer je srečal mlado in lepo Belokranjko Nemaničevo Mary, rodom iz Dobravice, fara Podzemelj v Belokrajini. Poročila sta se v Gilbertu, Minn. in v zakonu so se jima rodili 2 sina in 4 hčere, zdaj že vsi poročeni. Mr. Mlakar sam pa je trden Notranjec, rodom, iz vasi Više-vek, fara Stari trg pri Rakeku na Notranjskem. Od tam je prišel v Ameriko leta 1912. Mr. Mlakar je dolgo let delal pri znani tvrdki McCormick v Chicagu in pred par leti je stopil v pokoj, a še vedno čil in trden Notranjec, je zadnja leta že parkrat obiskal svoj rojstni kraj in tako tudi letos. Meni je poslal lepo razglednico prav te dni, kakor sem že omenil iz same bele Ljubljane. Piše, da se ima kar dobro in da je v Ljubljani prav živahno in prijetno. Verjamem. Na razglednici je lepa slika in na tej visoka 12 - n a dstropna stavba in na vrhu zgleda, da ima dva nadstropja z nekimi “fičarami”. Ko sem jaz odhajal pred 50 leti v Ameriko, Ljubljana še ni imela tako visokih hiš. Je torej napredovala in ker ves svet napreduje, je le naravno, da je tudi v Ljubljani nekaj napredka. Dobremu p r i jatelju Johnu Mlakarju želim kar najprijetnejše urice bivanja v njegovem rojstnem kraju, potem pa veseli povrat nazaj med svojo družino v Ameriko. Vsi ga težko pričakujemo, da se čimpreje vrne in da nam pove, kako poteka življenje v naši rojstni stari domovini Sloveniji. Torej na svidenje John čimpreje! * V CHICAGU SEM POZNAL SVOJ ČAS več naših odličnih Slovencev. Ena taka odlična slovenska družina, sicer na videz skromna, a drugače plemenita in odlična družina je družina znanega beneškega rojaka Michaela in Marije Trinko. Mr. Michael (Majk) Trinko je rodom iz Benečije, beneški Slovenec, po domače so rekli pri njihovi hiši “pri Zajcovih”. Je rodom iz vasi Trinko. Vas se najbrže imenuje po “Trinkotih”, ki so tam živeli. Fara je Devica Marija, občina Drenke v Bene-i čiji. Mr. Michael Trinko, starej- * NAJBOLJŠI BUDITELJ IN NAVDUšEVALEC za slovenstvo je slovenski tisk. Mnogi se tega ne zavedajo in to tisti, ki bi se morali tega zavedati. Brez slovenskega tiska smo v narodnem oziru to, kar je telo brez krvi. Slovenski tisk je, ki nas povezuje, navdušuje, obvešča za vse, kar se dogaja in za kar se dela med nami. S čim bi obveščali slovensko javnost o tem, onem, in jih vabili k sodelovanju, če bi ne imeli slovenskega tiska. Radi tega razloga bi morali po vseh naselbinah od časa do časa delati tudi na tem, da bi se slovenski časopis “AMERIŠKA DOMOVINA” širila in da bi zahajala v vsak slovenski dom. Ne izgovarjajte se, da je predraga in to in ono. Kaj pa ni dandanes drago. Saj zdaj zaslužimo več, torej moramo pričakovati, da tisk več stane, kakor vsaka druga stvar. Saj vendar izdamo stotake za radije, televižne, tisočake za avtomobile, pa naj bo nam preveč par dolarjev več za slovenski tisk?! Ne, ne, več zavednosti do svojega naroda in svojega jezika je treba, pa nam mala žrtev za lasten slovenski tisk ne bo težka, ampak prijetna zavest, da delamo in nekaj storimo za naše slovenstvo, za naš jezik in za napredek svojega naroda. Za pravega slovenskega rodoljuba morajo biti take žrtve prijetne, ker so potrebne, ker podaljšujejo naše narodno življenje in zato moramo biti na iste ponosni. Več dela torej za “Ameriško Domovino” vsepovsod in ob vsaki priliki. Vsak Slovenec naj bi bil njen naročnik in s tem pospeševatelj slovenstva v A-meriki! Na delo in delajmo tako! Pesnik Jakob Gomilšak je zapel: “Slovenec sem! Tako mi je mati djala ...” Jaz pa bi pri tem vprašal: Kaj sem, torej vem, — kaj pa za slovenstvo kot Slovenec tudi kaj storim? Kaj mi pravi k temu v odgovor moja vest? Iskreno slo venski pozdrav vsem, širom Amerike! Tone s hriba. Kulturna kronika BaSincarska tekma Se je čez široko morje z ladjo. Ustavil se je pa v Indianapolisu. Ind. To je bilo leta 1902, ko marsikateri izmed vas. ki boste j to brali, še ni “dihal” na tem J navcjušiti za taka udejstvova-ne j svetu. V Indianapolisu se mu I nja zdaj jej kar je. Cleveland, O. — Na seji Gospodinjskega kluba Slov. del. dvorane na 10814 Prince Ave. smo (sklenile prirediti v nedeljo 21. avg. ob dveh popoldne balincar-sko tekmo. Po seji smo prazno-vale moj rojstni dan in se1 malo pogostile. Moni je bilo hudo, ker ni bilo vseh naših članic na tej seji, ker jih je dosti bolnih. Mrs. Jennie Novak se je: vrnila iz bolnišnice, Mrs. Jennie Gerk je v St. Vincent Charity bolnišnici. Iz bolnišnice sta prišli tudi Mrs. J. Mezgec im Mrs. A. Krist cfec. Mrs. Mary Rusjan je padla in si pokvarila nogo. Je že dolgo bolna. Mrs. M. Ban je že dolgo v bolniški postelji. Vsem članicam in sestram želim, da bi skoro ozdravele in prišle v našo sredo. Pogrešale Vas bomo na 'balincarski tekmi v nedeljo. Vabimo prijatelje: in znance, da nas pridejo v nedeljo pogledat. Pozdrave vsem naročnikom Ameriške Domovine. Na svidenje v nedeljo! Rose Vatovec, preds. ■----o------ Organizacija katoliških učiteljev že peto leto je priredil pater Konstantin, karmeličanski redovnik malabarskega obreda, tečaj za katoliške učitelje v indijski državo Kerala. Letos se je tečaja udeležilo okrog 200 učiteljev. Na tečaju so bUa izvrstna strokovna predavanja in tudi kulturne prireditve. Pater hoče ustanoviti močno organizacijo katoliških učiteljev v Kerali. Družba sv. Mohorja v Celovcu naznanja redni knjižni dar Iz Celovca na Koroškem smo dobili od Mohorjeve družbe obširnejše poročilo prijateljem doma in po svetu. V nekoliko skrajšani obliki ga podajamo našim čitateljem, katerih precejšen del Mohorjeve’ knjige redno prejema in bere. Rednji knjižni dar 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1961, bo skušal na 160 straneh spet združiti koristno s prijetnim. Lanski koledar so rojaki radi vzeli v roke; upajmo, da bodo tudi novega. Vsaj to knjigo bi bilo treba razširiti v vse slovenske družine po svetu! Ogromno polje dela še čaka v tem pogledu vse tiste, ki se zavedajo, kaj so bile Mohorjeve knjige in so še lahko za napredek slovenskega naroda. Naj bi vsem otrokom v slovenskih družinah za vedno ostalo pred očmi, da so njihovi starši vsako leto sprejeli v družino slovensko knjigo, Koledar Družbe sv. Mohorja. 2. Naš plodoviti ljudski pisatelj Karel Mauser, ki živi v Združe-niih državah v Ameriki, piše: tudi letošnje Večernice. Kdor je oral lansko povest “Ura s kukavico,” je na 'koncu spoznal, da povesti prav za prav še ni konec. Zato bo z zanimanjem segel po uovih Večernicah. 3. Tudi letos moremo bralce razveseliti z drugo povestno knjigo. Napisal jo je rojak, ki živi v Kanadi in se prvič predstavlja javnosti s povestjo “Umita kri.” To je Stane Pleško. Knjiga bo skoraj dotiskana. 4. Dotiskan je že 6. del zgodovinske knjige: Fran Erjavec, Koroški Slovenci, 260 strani. Zunanjost krasi slika Napoleonovega vojščaka na straži v Kanalski dolini pod sv. Višarjami. Ko prebiramo knjigo, se vrsti pred nami vrsta dogodkov po deže. lab v času prehoda ob koncu 18. in na začetku 19. stoletja. Ker je bila lanska knjiga zaključek ene dobe, je v tej veliko več branja kot v lanski. — Navaden zajec živi sedem do osem let, če ne pride preje lovcu pred puško. Izredna izdanja: Od mnogih strani nas sprašujejo, kako je z napovedano izdajo znamenite knjige Ricciotti, življenje Jezusovo v slovenščini. Ko smo jo lani napovedali, je bilo zamišljeno tako, da bi izšla knjiga v treh zvezkih. Nato se je pokazalo-, da je primernejše, če izide knjiga vs? naenkrat. Zato knjige še ni na trg. En del je dotiskan, drugi del je v delu. Upamo, da bomo v kratkem prejeli od prevajalca g. dr. Rafka Vodeba iz Louvaina še zadnji del. 0 pomenu te knjige je nedavno pisal v naših listih msgr. dr. Maksimilijan Jezernik iz Rima. Družba sv. Mohorja ne je lotila te izdaje zato, da bi dala zlasti našim izobražencem v roke vsaj eno temeljitih del ki jih imajo drugi narodi že več o Kristusu, osrednji osebi človeške zgodovine. SaSj se moderni človek ved-no bolj zanima zanj sredi negotovosti današnjega časa. * Okoli božiča 1959 sm0 pozvali naše znance na prednaročilo Rimskega, misala v slovenščini. Na poziv se je od zvalo toliko prednaročnikov, da lahko začnemo s pripravo te pomembne knjige, že poldrugo deuetlstje ni mogoče dobiti popolne mašne knjige’v domačem jeziku in v žepni obliki. Le red. ki so tisti, ki imajo medvojno 1 j i-’‘ja.n sko izdajo, prvo te vrste. Pravkar je izšla lepa knjižica za mladino, ki jo je sestavil Rudolf Vouk, Mojca bere. Na 104 straneh so na lepem belem papirju krajša berilca za prvo in drugo stopnjo ljudske šole. Skoraj na vsaiki strani je tudi risba, ki pritegne: otrokovo zanimanje. Ovitek je v treh barvah. To knjigo toiplo priporočamo našim družinam v tujini, še bolj pa vsem slovenskim tečajem in šolam. Doslej raznim povpraše-valeem nismo mogli postreči, ko so spraševali za knjigo, iz katere bi učili otroke brati v slovenskem jeziku. Knjiga je zdaj na razpolago. * Od naših sedanjih izdaj priporočamo Dr. Franc Mihelič, Naše zdravilne rastline. O njih nabiranju, sušenju, pripravi in uporabi. V tej knjigi je pisatelj popisal tudi razne: bolezni, ki se uspešno zdravijo z zdravilnimi rožami. Knjigi ja dodana priloga, na katerih so narisane rastline v več barvah, da jih tudi nevešč človek lahko spozna. Knjiga je na mestu v vsaki družinski knjižnici, saj tudi moderna zdravniška veda ni opustila uporabe raznih čajev, v katerih je mnogo naravnih snovi potrebnih človeškemu organizmu. * Rotman, Kozamurnik. Pre-smešna povest s slikami, ob kateri se staro in mlado do srca nasmeje in ne odneha, dokler na pride d0 konca, da zve, kako je potoval stric Kozamurnik nazadnje še na luno. Torej čisto moderna knjiga, napisana v časih, ko še: ni bilo govora o vodenih raketah. Nad vse priporočamo to slikanico na 40 velikih straneh. * Od knjig nabožne vsebine opozarjamo na dve lični vezani knjižici Svetega pisma nove zaveze (I. in II. del). V žepni obliki sta obe knjižici primerni za sleherno družino-. Sveto pismo je res knjiga vseh knjig, največkrat prevedena knjiga na svetu. Znova in znova jo- boste jemali v roke, posebno v sedanjih časih negotovosti. Vse 'bo prešlo, beseda božja pa n-e bo prešla. Knjižici sta opremljeni z zemljevidoma in zapovrstnim redom dogodkov iz Jezusovega življenja in delovanja. Drugo delo nabožne vsebine je dr. Filipa Žaklja Živi Kristusov evangelij. Pisatelj je>v treh snopičih zbral življenjske podatke novejših svetnikov. * Pomembna zgodovinska knjiga Frana Erjavca, Koroški Slovenci je na razpolago še v vseh doslej izišlih zvezkih. Kmalu bo mogoče postreči tudi z lepo vezano knjigo, v katerih bodo vsi zvezki združeni v lepi zajetni zgodovinski ;kjnigi. Zgodovina je učiteljica narodov in posameznikov, če jo seveda razmišljajo in prebirajo. * Ženam in dekletom nudimo lepo krojno polo z narodnimi ornamenti za prtičke. H! s tem smo obvestili, kaj Družba pripravlja in s čem rada postreže. Pri širjenju dobrih knJ;g je navezana tudi na Vašo dobrohotno, pomoč in vam dd-guje veliko zahvale in hvaležnosti. Saj bi morali to- hvaležnost drugače pokazati, ako bi bila Družba ustanova, pri kateri bi šlo za kakšne osebne, koristi. Ko se pa vsi trudimo za širjenje krščanske miselnosti in za zdravo vzgojo naših množic sredi sedanjih časov, je naša medsebojna povezanost pri tem velikem delu tisto, kar naj nas osrečuje iu navdušuje za nove napore. Edini trenutki ‘Zakaj hodita z ženo vsak večer na ples, ko pa praviš, da ne plešeš rad?” “To so edini trenutki, ko mi dovoli, da jaz vodim!” CT«rf TkurMUj; for tfa« JcccosIkt* 1» Wucouia ledenik« priloga Slovence v Wisconsin« ivv;', - ■ ; ||I ' THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY OBZOX PUBLISHUJQ COMPANY Maries R. Staat, Publisbsr U« He. Ith 8L Milwaskee 4, WU. TeL Mitchell 1-4171 Sem in tja po Eflilwauken Umrla je 75-letna Mrs. Ana Vessel, 2157 S. 107th St., West Allis. Zapušča hčere Mrs. Margaret Bartelt, Mrs. Mary Bosch In Mrs. Anne Pipke ter sinove Augusta, Franka, Louisa in Wi-Ijema. Pogreb se je vršil iz Er-nienčevega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Pomoči kristjanov na West Allis, nato na Holy Cross pokopališče. Bila je članica društva Marije Pomoči kristjanov št. 165 KSKJ in Gold Star Mothers organizacije. Naj Počiva v miru! * Ponovno ste vabljeni, da se Pridružite letnemu romanju fa-sv. Janeza Evangelista na de-avski praznik (Labor day) na ^°ly Hill. Vsa pojasnila dobite ^ župnišču sv. Janeza Evange-ista, kjer se tudi registrirate v Prilog vožnje tja in nazaj. * Letos Social Security Service obhaja 25-letnico obstoja. Kon-Cem leta 1959 je bilo samo v ^ihvauškem okraju 80,751 Iju-b ki so tekom leta prejeli $68,760,384 v zavarovalninskih podporah; širom države Wisconsin pa je bilo tekom leta 1959 343,484 ljudi, ki so prejeli skupnih podpor socijalne zavarovalnine v znesku $264,236,000. ♦ Mesto Milwaukee je kupilo na južni strani mesta v bližini Mitchell St. (med S. 7th in S. 13th) 44 parcel za zgradbo paviljona za parkiranje avtomobilov in posameznih prostorov za parkanje. Odstranitev poslopij in preureditev parcel za parkanje bo stalo $1,125,000, od te vsote bo plačala trgovska zveza, ki se nahaja v bližini prodanih parcel zemlje, $776,400. Enajst od 44 posestnikov, ki so zemljo mestu prodali, sedaj toži na o-krajnem sodišču za nezadostno vsoto, ki so jo prejeli. Milwauški mestni inženir Eugene A. Schmidt svari lastnike domov, naj ne nasedajo na limanice neštetim zemljiškim a-gentom, ki se pogosto pojavljajo na domovih lastnikov hiš, ki stojijo v bližini bodočega “ekspressway”. Ti agentje skušajo napraviti kupčije v škodo lastnikov hiš. Inženir Schmidt svetuje vsaki stranki, ki ni na jasnem, glede bodočnosti doma ali zemljišča, da telefonično pokliče urad County Expressway Commission. "wiwtVkn. \oxi for any product or service | —a particular brand name —a choice of reputable firms ■ to deal with—look in the Yellow Pages,, Ladijske postelje na kopnem Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), ki ima sedež v Rimu, je sprožila na karibskem področju široko kampanjo za rešitev problemov prehrane in stanovanj. Pri tej organizaciji so sestavili skupino strokovnjakov za socialna vprašanja. Vodi jo švedinja Elsa Hag-lund, njena naloga pa je v okviru pristojnosti FAO proučiti položaj v deželah ob Karibskem morju in priporočiti ukrepe za pomoč družinam, prizadetim zaradi pomanjkljive prehrane, bede in pomanjkanja stanovanj. Kot posebno težavo so ugotovili, da je na tem področju večina otrok nezakonskih in da mnogi očetje ne marajo prevzeti odgovornosti za njihovo vzgojo in vzdrževanje. V takih razmerah rojeni ojt-roci so pomanjkljivo hranjeni, v njihovi hi’ani primanjkuje predvsem proteinov in vitaminov, po drugi strani pa se zaradi prenaseljenosti in slabih stanovanjskih razmer širijo mnoge nalezljive bolezni, med njimi tudi tuberkuloza. Vse te probleme je prouče-v a 1 a 'skupina strokovnjakov FAO, ki so predlagali gradi- FRANCE BEVK: STRAŽN1 OGNJI te v cenenih stanovanj, in sicer predvsem družinskih hišic, katerih zidava ne zahteva mnogo časa niti velikih sredstev. Razen tega so priporočili vrsto praktičnih ukrepov za izboljšanje stanovanjskih razmer ob sorazmerno majhnih izdatkih. Tako so na primer ugotovili, da mnogi prebivalci spijo zaradi pomanjkanja prostora kar na tleh, zato so predlagali tako imenovane viseče postelje, ki bi jih montirali drugo nad drugo kot na ladjah. V mnogih prenaseljenih hišah ni bilo dovolj dolgih miz, za katerimi bi se lahko zbrali vsi družinski člani h kosilu. Strokovnjaki so Oče in hči sta prepadena odprla usta in se dvignila. Otroka sta se skoraj prebudila. “Kaj je bilo?” “Človek na konju.” ‘'Kaj je zavpil?” “Nisem ga razumela-” Liza je stopila k oknu in gledala skozi, nikogar več ni bilo na cesti. “Alj boš šla na grad?” je vprašal oče, ko je pozabil na jezdeca in klic. “Ne vem.” Čez nekaj časa je razmislila: “Šla bom.” In se je odpravila. Oblekla je najlepše cunje in pripravila besede, ki jih bo govorila. Prve besede, da se ne zaplete jezik, za temi se bo usula dolga veriga besed, sama od sebe, in solze, solze, dokler ne omečijo trdega srca. “Pazite na otroke!” “Pazil bom,” ’je dejal starec. Stopila je s ceste na stranske steze, kakor da se boji, da ne sreča kogarkoli izmed ljudi. Pot škodljivih navad in običajev, zato sodeluje FAO z vladami dežel ob Karibskem morju in z drugimi specializiranimi mednarodnimi agencijami. Na Jamajki, Trinidadu, Haitiju in drugih karibskih otokih usta- letet* Turkom v je- se ji je zdela v jutranjo pesem narave strašno dolga. Rada bi se že vračala s svojim možem. Ta predstava je postala v njenih mislih tako živa, da se je nasmehnila v srcu. Nekoč je slišala praviti, da je bila neka ženska uslišana, ko je stopila s svojo prošnjo za moža pred oskrbnika.' Tisti oskrbnik ni bil sedanji; toda — saj ima tudi ta srce, saj je človek. In če ne bo drugače, bo na go-iih kolenih klečala pred njim in ga prosila s povzdignjenimi rokami. Liza se je o uspehu svoje poti prepričala tako živo, da ji je postala stopinja lažja, srce veselejše. Zagledala je cerkev Device Marije v Logu. Stopila je na cesto, ker se je bala, da ne sreča koga izmed ljudi iz doma v gaju zelenih dreves. Uzrla je prvo beganje ljudi. Leteli so čez cesto in nosili v bisagah najnujnejše. Stopali so čez steze, preskakovali plotove, njihov cilj jg bila gora. Malokdo se je ozrl po njej: kdor se je ozrl, se je začudil, zalčaj po cesti ni hodil nihče ne od Gorice proti Senožečam ne v nasprotni smeri. Iti po cesti bi se naroč- ■ f -; /M f. WISCONSIN TELEPHONE COMPANY | navijajo centre za propagan-predlagali izdelavo navadnih ‘ do te akcije in za usposablja- raztegljivih miz, ki bi jih po obroku lahko zložili, da ne bi zavzemale preveč prostora. V boju proti lakoti poučujejo strokovnjaki FAO prebivalstvo o gojitvi zelenjave in sadja, pri čemer izbirajo predvsem najbolj hranilne sorte. Za zagotovitev proteinske hrane so predlagali gojitev perutnine in zajcev. Za uspešnost te akcije je velikega pomena zavest prebivalstva in odstranjevanje nje domačih strokovnjakov. Na tečajih za bodoče inštruktorje prirejajo predavanja in kažejo filme, hkrati pa kandidate praktično poučujejo. V minulih desetih letih opravljena dela so šele uvod v reševanje tega zapletenega problema v celoti, vendar so strokovnjaki FAO s svojim delom že zagotovili potrebne temelje za uresničevanje dok goročnega programa, katerega pozitivne posledice bo za- številnih starih predsodkov, j res čutil šele prihodnji rod. Liza ni opazila-ničesar, ni izpraševala nikogar. Tako je bila zaverovana v svojo misel, da ni slišala, ne videla ničesar. Objokana ženska je prišla z bremenom, obstala pred njo na cesti in se začudila: “Žena, kam greste?” “V Vipavo,” ’je odgovorila Liza. “V Vipavo?” se je -začudila ženska še bolj. “Pa čemu v Vipavo? Vse beži iz Vipave.” “Moža so mi bojda zaprli in grem prosit zanj.” “Moj Bog, ali ne veš, da je The Hay Co. bo odprla prodajalno v Parmalownu JESENSKA MODA—Londonska podružnica znane pariške modne hiše Dior je razstavila med drugim tudi tale jesenski kroj. Turek v deželi in vse beži, kar more bežati, da si reši golo življenje, ti pa plešeš po cesti, kot da je nedelja.” “Turek?” Lizo je stisnilo v srcu. “Ponoči so goreli kresovi, zjutraj so oznanili sli. Bojda gredo naglo in ne bo solnce zašlo, da bodo tu . . .” “Turek?” je pomislila Liza o strašnem pomenu besjpde. Že ji je noga zastala, da bi se vrnila, a je bridka misel na moža uda-rilg tako živo v njene možgane, da je šla dalje. Vso pot je skoraj letela. Videla je, da so poti v gore polne. Slišala je plat zvona, ki je bil v njeno srce, da jo je bolelo. Končno je zvon utihnil, prišla je v Vipavo, kjer so zadnji ljudje blodili okrog hiš; nekaj fan tov je lovilo izpuščeno živino, ki se je bila razletela po vrtih. In vpraševala je: “Ali je res, da so mojega moža Andrejca sinoči ujeli?” Gledali so jo začudeni, ko bi hoteli reči: “Odkod prihaja to vprašanje v tem hipu?” Skomiz-gnili so z rameni: “Mi ničesar ne vemo.” Omotična je padla v ozek kla nec in odbrzela proti Urhovi krčmi. Urh je stal pred kočo, si nakladal breme in se začudil: “Kaj pa ti tu?” “Ali niso sinoči mojega moža ujeli?” ’ “Res”’ je dejal Urh obotavljaje se, “se je to zgodilo. V moji krčmi, a nisem jaz kriv. Jurij ga je izdal. Prišel bi ti bi pravit, a saj vidiš, kako je . . Kam greš?” “Na grad.” je Liza odgovorila iz omotice. “Prosit grertt zanj.” “Domov pojdi! Turki pridejo . . .” Liza teh besed ni slišala več, kot vihra je obdrzela. Urh je strmel za njenimi blaznimi stopinjami. Hitela je po pobočju do grada. Vrata so bila zaprta, mostič dvignjen, dohod je bil z lesom in kamenjem založen in stopnice razrušene. Sivo poslopje je stalo pred njo, kakor da se ji roga. Gledala je v stolp, kjer se je premikalo nekaj živega, in zaklicala s slabotnim glasom. Nihče se ni oglasil. Blodila je okrog zidov, med kamenjem, med suho travo in osatom. Vse povsod so ji zijali sivi kamni in črne line v obraz. Slednjič je zagledala na severni strani zobčastega obzidja moža, ki je slonel na sulici in gledal nizdol. Liza je napela vse sile in ga poklicala. Galjot se je nagnil čez obzidje, napravil z obema rokama trobento in vprašal: “Kaj hočeš?” “V grad me pustite.’” “Kaj bi v gradu?” “Moža ste mi zaprli, Andrejca. Prosila bi zanj.” Galjot se je nasmehnil. “V grad ne pustimo nikogar. Ali ne vidiš, da je vse zaprto?” “Uboga žena sem z dvema otročičema. Tako Vas prosim, kot se živega Boga prosi.” ‘Tojdi proč!” CD&lje prihodnjlfi). MALI OGLASI Hiša naprodaj Na 1070 E. 69 St., EX 1-4055, je naprodaj hiša s štirimi spalnicami. (158) Sobe se odda 3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linij e.. Kličite UT 1-2226. (X) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) V najem 4 sobe s kopalnico se oddajo. 2 porča. Oglasite se na 6708 Edna Ave. (159) Velika dvodružinska 8 sob vsako stanovanje, moderne kuhinje in kopalnice, plinski fur-nezi, lep lot, dvojna garaža, posamezni dovozi. Blizu W. 112 in Clifton Blvd. M. E. DANIELS REALTOR AC 1-2471 (159) Stanovanje oddajo Trisobno neopremljeno stanovanje s kurjavo na plin, pritlično, z garažo oddajo na 1086 E. 71 St. Kličite po peti popoldne UT 1-5839. (x) Stanovanje se odda Dvosobno opremljeno stanovanje s kopalnico in gorkoto se odda samcu na 1193 E. 60 St. Vprašajte v stanovanju št. 2. (159) CLEVELAND, O. — V torek, 23. avgusta, bo May Co. odprla svojo veliko prodajalno v Par-matownu. Zgradba je narejena po sijajni novi zamisli in je prva te vrste na Srednjem zahodu. Od opoldne, ko bo stavba odprta s posebnim slavjem, bo prebivalstvu na razpolago ve-leprodajalna s preko 200 raznimi oddelki in prostorom za parkanje 5700 a v t o m. o bilov na Ridge in Ridgewood Drive tr-gbvskem središču. Kupci bodo videli vso eleganco in vso krasoto barv, ki ji,v tem delu dežele ni para. V vsakem oddelku May veletrgovine v Parmatownu od kletnih prostorov do tretjega nadstropja je poudarek na barvi. Za gradnjo so uporabili tikov les iz Tajske, steklo iz Benetk, glinaste izdelke s Sev; Crienta, ebenovino iz področja Tihega oceana. Vse to dopolnjuje lepoto, nudi kupovalcu tudi užitek in vse ugodje. “May Parmatown je bil zamišljen in zgrajen v skladu z željami in potrebami uspevajo- če naselbine” je dejal predsednik May Co. v Clevelandu N. L. Dauby. Cela zgradba je obdana s prostori za parkanje in s tratami, glavni vhod je pod obokom, pod katerim je mogoče iti do drugih trgovin v središču, ne da bi bilo treba kdaj v slučaju dežja uporabiti dežnik. Posebnost nove zgradbe je v tem, da vodi ppd njo poseben predor, skozi katerega blago dovažajo. Tovornjaki ne bodo prišli nikdar na pot pešcem ali ku-povalcem, ko bodo parkali svoj avto-. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se starejša ženska, ki bi rada živela na deželi in pomagala materi skrbeti za tri otroke ter opravljati lahko hišno delo. Imela bi svojo sobo, hrano in plačo. Mora ljubiti otroke. Katero zanima, naj kliče AV 5-4267 ali piše na Mrs. Paul Kovač, Villa Mir Farm, RD 2, Chardon, Ohio. (159) Hiša naprodaj v Eastlake, 4 spalne sobe in en aker zemlje. Kličite WH 2-4478. (158) 19316 Cherokee Ave. alizu E. 185 St lep lot 100 čevljev, okrašen s sadjem in drevjem, hiša s kletjo, rabi nekaj popravila, garaža. Se lahko takoj vselite. Cena $13,500. STREKAL REALTY IV 1-1100 405 E. 200 St. (158) Sobe se odda 4 sobe na novo dekorirane se oddajo odraslim, novoporočen-cema ali dvema samcema. Kličite WH 4-2360. (161) Lastnik prodaja 6-sobno hišo za eno družino na School Ave., v fari Marije Vnebovzete. ‘Kličite RE 1-5892. (160) Naprodaj * > Na enem akru zemlje, krasen zidan veneer pol-ranch v Eucli-du. Lepo zasajeno. 3 spalnice, 1% kopalnica, polna predeljena klet. Panelasta razvedrilna soba. 2% garaže. Dvojni cementni dovoz. Morate ogledati, da lahko cenite. Kličite IV 1-3343. *1 (159) MALI OGLASI Naprodaj Blizu Lake Shore Blvd., dvodružinska hiša, 5-5 in ena spalnica na tretjem. Lepe sobe, dobro zgrajen dom. Garaža za 2 kare. Blizu cerkve, šole, trans-portacije in trgovin. Cena znižana za hitro prodajo. Pokličite in si lahko takoj ogledate. SUMMIT & BAILEY MU 1-6529 Vprašajte za Rose Cepek ali pa zvečer od 6. do 10. LI 1-8662. (159), Pohištvo naprodaj Radi selitve iz mesta prodamo 6 sob pohištva, tudi pralni-ka, sušilnika in piano. Kličite YE 2-3266. —(160). Avto naprodaj 1957 Chevrolet, 19,000 milj, cena $850.00. Kličite WH 3-3686. (159) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV ixxxmumxx- Re-Wu Auto Body Cr. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo hodv In fenderfe. VaMina JOHN J. POZNIK in SIN G Le n vili e 1-3830 M2 Eaat lS2nd Street Očetov greh Ne bi bilo vredno moža in greh bi bilo, prelomiti besedo, ki jo je dal očetu. Sramota pa bi zadela tudi njega samega. — Toda: ali ne goljufa Marte, njenega dobrega srca, ki nič hudega ne sluti, ko jo pušča v taki negotovosti in jo tolaži z megleno prihodnostjo? Ali ji ne mora razodeti vsaj to, da ničesar nima? Ne, ne, ne! Takega ne bo marala, berača že ne. Zapustila ga bo, in poleg sramote bo moral prenašati še ranjeno srce. — Ali ne bi bilo najbolje, da bi jo odvezal od obljube? Vsaj razočaranja si ne bi učakala z njim. Za božjo voljo: nikar! Tega vendar niti naj strožji sodnik ne bi mogel od njega zahtevati. Tedaj bi moral najlepše sanje o svoji sreči pokopati. Trikrat huje bi mu bilo, če bi izgubil dekle, kakor zdaj, ko je izgubil domačijo. Delal bo in zaslužil bo; s pridom in srečo bo kmalu toliko imel, da jo bo mogel kakor poštenjak na kaj vzeti. Proseče jo je pogledal in mehko dejal: “Marta, odpusti mi! Tega, kar se je zgodilo, ne morem več popraviti. Če pa boš le nekoliko še potrpela z menoj, bo vse dobro in prav. Svoje srce mi pusti, prosim te!” “Mojo besedo imaš in te ne bom nikoli prelomila,” je rekla resno; “ampak to boš razumel, da mi je težko pred očetom. Tudi jaz te prosim za nekaj: Bodi spet tak kakor prej! Lepo bodi z ljudmi in — nikar tak skopuh! Denar je mrzel in od njega ti zamrzne srce.” “Marta, Marta! Zaklinjam se ti, da nisem skopuh.” “Meni se tudi zdi kar neverjetno, ko te tako gledam; pa te je le prevzela strast po denarju. Vse, kar si zadnje mesece počel, potrjuje to. Če me imaš zares rad, tedaj ne obešaj srca tako čez mero na denar! Denar pa ljubezen ne moreta shajati — rečem ti: dolgo nikoli ne shajata!” “Marta, ne boš več imela vzroka, da bi me pohlepa dolžila,” ji je zatrjeval napol užaljeno; “upam, da se boš kdaj še prepričala, da mi nič ni bolj tuje kakor skopuštvo.” Ni mu še prav verjela in je rekla: “Vesela bom, če bo zares . . . Zdaj morava pač v božjem i-menu čakati, da se na prav obr-Obrniti na prav moraš pa ne. ne dovo-O mo^ij ti; drugače oče nikoli lijo, da bi me vzel. -zvestobi pa ti ni treba dvomiti.” Iz njenih oči mu je posvetil topel pogled, potem je odšla, ne da bi mu dala roko. — S ponižanim, pa olajšanim srcem je lezel v hrib. Doma ni imel ne podne ne ponoči miru. Kakor kaka uboga verna duša je taval okoli — iz hiše v hlev, iz hleva na gumno in z gumna zopet v hišo. Večkrat je dolgo slonel v izbi na o-knu in gledal po dolini in na hribe okrog. Temni gozdovi, svetle jase, sončni vrhovi, vse, vse ga je vabilo: Ostani! Ostani! Nikar odtod, nikar! Tu gori je bilo nebo prijaznejše ko kjerkoli na svetu, tu gori je bilo sonce doma. Na vse zgodaj zjutraj, ko so se po dolinah še vlačile megle, je tu že gorelo in CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE PALATINE — By Owner. 3 bdrms., 1% baths. Brick. Split level. On % acre. S26,500 for immediate sale. FL 8-4395. ' 058) . AUSTIN — By Owner 7 room, 4 bedrooms. Full basement. Separate garage. Close to schools. $16,000. 135 N. Park- side. ES 9-5168. (160) Owner LYONS — By 5 room, Coral stone, gas heat, attic, basement,, garage, fufll basement with garage, 132x161 frontage across from Forest Preserves. — $25,000. 4432 Oak Ave., HI 7- 8275. (159) CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP žarelo slpzi drobna okenca; in pozno zvečer, ko so dolino že pokrile temne sence, je tu zgoraj še objemalo bele domove, se ustavljalo na obronkih in se od vrhov kar ni moglo ločiti. O, vse to, vse to zapustiti! Zapustiti beli, sončni dom očetov ... Ko nož mu je rezala ta misel srce. Zadnji dan je še enkrat premeril s počasnimi koraki vse njive, vse trate, ves gozd, od vsakega drevesa se je poslovil — in tam zunaj v kotu, na najvišji meji, odkoder je bil pogled na vse travnike, je počenil in z glavo udaril ob rjavo grudo, kakor da jo poljublja, in mrmral: “Moja, moja! Zemlja! Zemljica moja! — Nič . . . nič . . . več . . . moja . . Potem se je vrnil v hišo in je v kovčeg spravil svojo pražnjo obleko, dve nedelni in dve za vsak dan ter nekoliko perila. Tudi posle je izplačal, kolikor jih je še ostalo pri hiši. Ko je bilo že čisto temno, je še enkrat odhodil vso hišo, pokropil vse kote z blagoslovljeno vodo in zraven nekaj mrmral. Hladni gomazinci so ga spreletavali, oči so mu gorele kakor od vročice. Toda premagal se je, stisnil zobe, da so zaškrtali, zagrabil kovčeg in odšel v črno noč. Vse, kar mu je ostalo od mogočne domačije, je nesel na hrbtu: obleko in perilo. Vse svoje bogastvo je shranil v denarnico; bilo je drobiža za kakih petdeset dinarjev. Drugi dan je prišel ,na Dvornikovo novi posestnik, ki se je pisal Križnik. Tevž si je spodaj v vasi najel pri čevljarju Štefanu sobico; sem je spravil svoje reči, tu si je odslej tudi sam kuhal. Ko bi bili ljudje le vedeli, kak siromak je bil, večini bi se bil smilil. Tako pa so krožile najbolj gorostasne govorice o njegovem neznanskem bogastvu. Večkrat ga je kak radovednež povprašal, za koliko je kaj prodal domačijo. Ker od njega niso ničesar izvedeli in je tudi Križnik, novi posestnik, trdovratno molčal, so jeli ljudje ugibati ogromne vsote. Nekateri so dejali, da je prodal grunt za osem sto tisoč dinarjev, drugi so vedeli celo za MOTHER’S HELPER General housework, room, TV. Sunday offf. Evanston. 8063. - Child care. Stay. Own and Monday Call DAvis 8-(160) GENERAL HOUSEWORK — Older woman to stay and assist with children. Reliable. Referenced. Permanent. Salary. Call HI 7-0250 after 6 p. m. (160) REAL ESTATE FOR SALE BELLWOOD — By Owner Brick bungalow, 8 rooms plus 3 rooms down. Near schools, shopping, transportation. Call LI 4-8569. (160) en milijon. Razen tega denarja, so pravili, ima še okoli četrt milijona v banki. Zdaj pa zdaj ga je kdo podražil in prosil za majhno posojilo; vsakemu je odgovoril, da nima gotovine pri rokah. Zaradi tega so nastale nove govorice o velikanskih obrestih, ki mu jih plačuje neka banka. Čim več so mu prisodili premoženja, tem bolj so se zgledovali nad njegovim revnim življenjem in navidez neumnim garanjem. Hodil je namreč k lesnemu trgovcu Hiršlerju delat in je od zgodnjega jutra do poznega večera nakladal težke hlode. Jedel je malo in slabo: enkrat že zaradi tega, ker ni znal kuhati, pa tudi zaradi tega, ker ni imel čaša. V gostilno ni šel nikoli. Po vsem tem so še bolj razvpili njegovo skopuštvo. Blazinovi, ki so bili Štefanovi sosedje, so na vso moč podpihovali take marnje. Posebno stara in pa Liza sta imeli pov-sodi svoj nos zraven, in če sta kaj izvohali, sta vse obesili na veliki zvon. Kmalu so si jeli ljudje pripovedovati, da si Tevž od same lakomnosti že jesti več ne upa. Že tedne in tedne guza sam suh kruh in rodo polento; zato je tudi tako sestradan in upadel. Obleka mu je vsa zakrpana, tako da ga/je že v delavnike sram iti med ljudi. Posušil se je Tevž zares, to je bilo pač zaradi trdega dela in zaradi drugih težav; ob nedeljah pa je bil slejkoprej čedno oblečen; tudi v obraz je bil ljub in bridka otožnost se mu je kar podala. Toda očitka, da je skopuh, se ni mogel iznebiti; večkrat mu ga je kdo kar v obraz zabrusil. Blazinovi so tudi pravili, da ponoči nima miru; ure in ure krama po svoji kamri in vžiga luč, da gleda, če so njegovi zakladi še na varnem. Pod posteljo ima namreč polno vrečo zlatnikov; ti so njegov bog, na njih si pase oči. Kaj čuda, če so odslej tatinski rokomavi prežali okoli njega! Nekega dne je peljal Tevž težek voz lesa v Hom. Ker je bil januarski dan kratek, se to noč ni vrnil domov. Tedaj so mu hudobneži udrli v sobo in mu obrnili vse narobe. Denarja niso našli niti pare, niti zlatnine ne in ne kakih hranilnih knjižic. Zato so mu odnesli pražnje in nedelne obleke in večji del perila. Čeprav je Tevž koj drugi dan vso reč razglasil in jo javil orožnikom, vendar tatov ni bilo najti. Za Tevža je bilo tem huje, ker ni imel denarja, da bi si bil novo obleko kupil. Pri nekem, kmečkem krojaču na gori si je dal napraviti bukovo, da bi mu bila za nedel pozimi pa tudi poleti. Tudi nekaj hodnega perila si je kupil. Ker pa ni imel dovolj denarja — na posodo si ga ni hotel in ni mogel vzeti — je prodal svojo uro. Ko so ljudje, ki so mu krajo iz srca V BLftG SP0WM OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA. OČETA in STAREGA OČETA Frank Germ ki je umrl 18. avgusta 1959. leta Eno leto je minilo že, odkar si Ti zapustil me. Zakaj ta smrt prišla je po Te, ko brez Tebe tako dclg čas je? ' Kjerkoli hodim, gledam za Teboj, a Tebe od nikoder ni, zaman Te iščejo moje oči! A hiša naša prazna je, ker več med nami Tebe ni! Na grob Tvoj pa prinašamo, duhlečih vrtnic šopek lep, naj on dokaz bo Tebi ljubezni naše neminljive' Tvoji žalujoči: - MARY, soproga ANTHONY in FRANK, sinova SNAHE, VNUKI, VNUKINJE OSTA.LO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 18. avg. I960. DOWNERS GROVE — By Owner 1 year old, fully decorated,, landscaped, 3 bedrooms, carpeted living room, birch cabinet kitchen, built-in oven - range, combination storm-screens, gas heat. 50x300 lot. $15,700. 5743 Sherman. — WO 8-9408'.. ________________ (158) ELMHURST — By owner. Must sell. 3 bdrm. brk. ranch. Full bsmt., tile bath, colored fixts., fireplace, gas heat, paneled TV rm. Near schools and churches. 2 min. to Congress expwy. $21,900 or best offer. — 943 Stratford. BR 9-5628. (159) RIVER FOREST 8 room charming old residence.. 4 bedrooms, 1 with sitting room, den and 3 baths, all on 2nd floor. Living room, dining room, both with fireplaces. Modern kitchen with breakfast room, powder rm. on 1st floor. Hot water gas heat, storms-screens, 2 car gar., side dr. Fenced dog kennels with rvfn. Screened tea house. Near schools and churches. Many extras. — Only $65,000. By owner. — Call FOrest 9-8683. (159) HINSDALE — By owner. Fast possession. 6 rm. brick ranch. I yr. old. 3 bdrms. Dining rm., firepl., full bsmt., oil heat. All appliances, built-in kitch. 75x193. Sacrifice in very low 30’s. FA 5-0306. (160) THE OBLATES OF ST. JOSEPH Consecrated Women School Teachers In the World Business Women Living the Life of Total Dedi- Professional Women ?S'.flfrF?.VSs £%$,"- A Secular I,.,l,ule Planned Particularly for Offering Both Resident and Nurses Non-Resident Membership HEADQUARTERS AT MARYDAWN, PITTSFORD, VERMONT Approved by THE MOST REV. ROBERT P, JOYCE, D.D. Bishop of Burlington INQUIRE OF: REV. JOHN A. LYNCH, Director Write for Literature, Dept. P. P. O. BOX 123 PITTSFORD, VERMONT _______________________________________________________(159) Strops fini okus se prične tukaj... Zgoraj je prikazan eden od Stroh’s 19 žarečih se kotlov. Direktno pod temi kotli se igrajo ognjeni plameni pri skrajni temperaturi 2000 stopinj. Ta huda vročina proizvaja najfinejši okus iz najfinejših zmesi. TO JE VARJENJE Z OGNJEM! Varjenje z ognjem ustvarja lahko, mehko in osvežujoče pivo neprimerne kakovosti. Nobeno drugo ameriško pivo ni varjeno na tak način — varjeno z ognjem pri 2000 J — in zaradi tega nobeno drugo ameriško pivo ne tekne tako kot Stroh’s! UŽIVAJTE STROH’S ŠE DANES! Ugajalo vam bo \ SEDAJ PO LOKALNIH CENAH The Stroh Brewery Company Detroit 26. Michigan privoščili, še za to izvedeli, ni bilo hudobnim govoricam ne konca ne kraja. Tisti čas je zunaj v Jazbini neki kočar pogorel. Nesrečna družina je ostala brez vsegš, ker niso bili nikjer zavarovani. Da bi jim pomagali, sta šla župan in kaplan po fari pobirat. Ljudje so radi dali: eni živež, drugi obleko, tretji denar. Manj kakor dvajset dinarjev ni dal nobeden. Ko sta moža prišla k Tevžu, ki so ga vsi v fari imeli za najbogatejšega, jima je dal osem dinarjev. Bil je to njegov zadnji denar, ki ga je nabral po vseh žepih, in niti para mu ni ostala. Županu in kaplanu pa se je zdel tak majhen dar sramoten. Rekla seveda nista nič, kaplan ga je nevoljno pogledal, župan pa je počasi štel in zaničljivo ponavljal: “Bog plačaj! Bog plačaj!” Prihodnjo nedeljo je kaplan vendar enkrat ujel Tevža na samem. “Tevž,” je začel strogo, tudi če pozabim, da sva si bila prijatelja, že kot tvoj dušni pa- stir ti moram resnico povedati. Malo ti je mar za čast in dobro ime in poštenje, da le denar na kup grabiš! Nekaj pa ti mora biti mar! Pot, po kateri zdaj hodiš, vodi naravnost v pogubo. Pijancu, lahkomiselnežu človek še odpusti; lakomnost pa je najgrša strast ne le v človeških' ampak tudi v božjih očeh. Nit> v sanjah bi si ne bil mislil, da bo s teboj tako. Toda kaj! že v svetem pismu beremo, kana vse človeka lakomnost pripelja-Judež v začetku gotovo ni bil slab človek; tedaj ga Gospod ne bi bil med učence sprejel. Lakomnost pa ga je tako premotila, da je Zveličarja izdal in samega Sinu božjega prodal sovražnikom Njegovim zgolj za denar, denar. Ako se takoj ne spreobrneš, ti pravim, da boš kdaj še prišel v družbo Judeže-vo. Spreobrni se! Drugače se bodo obrnili vsi pošteni ljudje od tebe—tudi jaz. To je moja zadnja prijateljska beseda.” (Dalie prihodr ji<5 ) Oglašnite v “Amer. Domovin' GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lahesbore Rlvd Pokličite podnevi ali ponoči HEndf.rson 1-2088 KEnitiore 1-030# Moderno podletle — Zmerne cenf 3 C*. \ Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA "117 St Clair A ve Cleveland S. Oklo HR 1-0628 .........r • ^ 'J wm» z * KOT PRED DAVNIMI DNEVI — V času parnih i« raznih motornih žag so deske naglo na mestu, nekda/j je bilo to težko’ opravilo. Na sliki vidimo dva Indijanca, ko nfl misijonski postaji San Antonio v bližini Lo's Angeles, Calif., žagata deske, kot so to delali l. 1771, ko so misijonsko postajo gradili. $ S k