Leto IM UMU 63. V UDMimn, v sonoto n. Cena Din 1*50 ija vsak dan popoldne, UviaaUl nadalje ta »rasalka. — loa trati: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst t D 50 p, večji fnscrati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-roro. — Inseratni davek posebej. — „Sloveaaki Narod'1 velja len) v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i tJnravništto: Saaflova «lies itaw. 5, pritličje. — Telefon stav. 304. Uradalalvo: Knallova nlloa it. 3, L nadstropje. — Telefon žiev. 34 HT Poštnina ptatana v gotovini. Ozdravljenje opozicije. * *V 20. stoletju se javlja osmi glavni ^reh: nezaupanje do bca* tov. Tudi šesta cerkvena zapoved pravi: Predposfa\>tjaj pri drugih dobro voljo dotlej, dokler jim ne dokažeš zle volje!* Kardinal Faulhabcr. Predstoječc besede znanega nem* Seegs kardinala so kakor napisane za našo opozicijo. Tudi v naši državi lahko govorimo o politični bolezni, ki se ji pravi opo* žici jona! na intransingenca, nezmer* nost, skrajnost. Ta bolezen prehaja mestoma že v destruktivno razsajanje, v> vsesplošno zabavljanje, v rušenje nacijonalnih in državnih svetinj. Vide« K smo n. pr. kako se je bila naša opo* zicija krčevito zajedla v idejo, da ji pri* pada vodstvo države. Poshižila se je ogabne »protikorupcijonistične« kam« panje, hoteč preslepiti javnost o svojih pravih namerah in jo uspavati glede stališča HRSS. S »protikorupcijonistič* no« akcijo, za katero se je skrivala naj* grša demagogija, je hotela razgrniti plašč pozabe nad Radičevo preteklost* jo in kar je še bolj nenravno, je hotela celo omogočiti Stepanu Radiču zmago njegovih državo razkrajajočih idej. Tudi za časa volilne kampanje smo videli, kako nizko pada opozicija, kako so poslužuje očitne laži o terorju, da prikrije lasten teror in lastna protiza* leonita udejstvovanja. Hrvatski seljak ni volil svobodno. Nad njim je švigal bič Radičeve maščevalnosti. Isti bič je tolkel po hrvatskem meščanstvu in iz* vaj al najbolj strupeno Redičevo dikta« turo. Koliko Hrvatov je glasovalo za Radiča iz bojazni pred Radičem? To velja zlasti za hrvatske privredne kroge, za intelektualce, za občinske uradnike Itd. Radiču je uspelo istovetiti gla* sovanje za drugo stranko z izdajstvom »hrvatske domovine« itd. Z enako ne* moralnimi sredstvi je postopala tudi 5L5. Vporabljala jc cerkveni aparat. Sam ljubljanski skof je zadnje dni, dasi nekoliko sramežljivo, vendar dovolj očitno stopil na plan, da pomaga kleri* kalni volilni slepariji s cerkvijo in vero! V Makedoniji so opozicijonalci žugali seljakom z — bolgarskimi četaši ter s požigom domov, ako glasujejo za »srb* ske« stranke! V Bosni pa so muslimane ski derviši po džamijah enako slepa* rili, kakor slovenski kaplani. Naša opozicija je nezdrava. Bolu? je na ekskluzivnosti. na megalomaniji, na vetrnjaštvu, na brezobzirnosti "Zlo ni samo osebno, je moralno! Opczicaja ni samo taktično skrajno predrzna in nasilna. Se nikdar nt opo* zicija priznala nasprotnega stališča kot enakovrednega. Se manj pa je priznala pošteno voljo zagovornikov državnega in nacijonalnega edinstva! Ti zagovor* niki in državniki so ji «nasilnezi», so ji tepokvarjeni elementi*, so ji erkorupci* jonisti». Nikjer ne vidi idealizma, po* štenosti, skrajnega požrtvovanja. V tem nezaupanju, v tem osebnem In moralnem stališču do zastopnikov državne in nacijonatne ideje, se zrcali moralna dekadenca jugoslovenske opo* žici je. Tu tiči notranje zlo skrajno na* silnega in razdirajočega boja, ki ga ve* de opozicija najprvo proti nasprotnim državnikom in strankam in nato proti sami državnim in nacijonalnim institut d jem. Nemški kardinal je zadel v živo, ko Je opozoril na osmi glavni greh tega stoletja. Greh ni samo glavni greh sto* Jetja kot takega, marveč je v prvi vrsti glavna hiba modernega parlament ariz* mat kjer se opozicija loteva naravnost nemoralnih metod, da se dokoplje do oblasti in da strmoglavi parlamentarno večino! Mrzel krop, ki je premočil opozi* cijo v verifikacijskem odboru, ne bo odveč za ozdravljenje naše opozicije. Iz nemoči se rodi običajno spoznanje in spoznanju sledi, ne vedno, toda možno izpreobrnenje. Listi že javljajo, kako pritiskajo zmernejši opozicijonaV;i na HRSS, kako ji svetujejo kar preko no* či. naj se še bolj odmakne od Radiča in boljševiške internacijonale in naj se tesneje približa državni in nacijonalni ideji. Opozicija iztzublia olavo. Mi oa Polom republikanstva Radiceve stranke. Narodna skupščina ima razveljaviti vse mandate HRSS, — Parlamentarna anketa za mariborsko-celjsko okrožje. - Razveljavljeni bregalniški mandati. je Šumenkoviča in Arce Laziča ne potrdijo in da se razpišejo nove volitve. Verifikacij ski odbor končno pred- — Beograd, 20. marca (Izv. Ob 12.) Z ozirom na parlamentarno tehnične ovire je za jutri pričakovana plenarna seja narodne skupščine preložena za 22. t, m. v nedeljo ob 9. dopoldne. VeČina potrjenih narodnih poslancev je prispela v Beograd ter vlada danes v skupščinskih kuloarjih zelo živahno vrvenje. Danes dopoldne je verifikacijski odbor izročil v tisk zelo obširno sestavljeno poročiio odborove večine o potrditvi, odnosno razveljavi jen ju mandatov. Poročilo verifikacijskega odbora navaja med diugim pritožbo Vekosla-va S p i n d i e r j a in tovarišev glede izida volitev v mariborsko - celjskem okrožju. Poročilo pristavlja k pritožbi. Na temelju Člena 7 odstavek 3 skupščinskega poslovnika je odbor sklenil in odredih da se ima po parlamentarni anketi ugotoviti: 1. ) alt se je vršil v konkretno navedenih slučajih verski teror, s katerim se je izvajal na volilce moralni in fizični pritisk, odnosno v koliko je ta pritisk vplival na popolnoma svobodno izražanje volje volilcev in v koliko je bil s tem kršen Člen 12 ustave; 2. ) ali so bili volilni seznam) onih, v pritožbi navedenih 56 voliln;k občinah nepotrjeni od pristojnega sodišča, ah so bile v spiske vpisane osebe brei volilne pravice in ali sn bile iz seznamov izbrisane osebe z volilno pravico; 3. ) ali so se godile nepravilnosti n& 87 voliščih, kakor to navaja prtožba, Verifikacijski odbor predlaga narodni skupščini, da se od god i verifikacija pooblstzl narodnih poslancev, izvoljenih v mariborskoceljskem okrožju vse dotlej, dokler parlamentarna anketa ne izvede svoje naloge in ne ugotovi pravega dejanskega položaja. Večinsko poročilo verifikacijskega odbora predlaga dalje razveljavljen je volitev v bregalniškem okrožju, kjer je ugotovljeno, da se je tam vršil strahovit teror in da ni prišla prava volja volilcev do izraza. Pod pritiskom tega terorja in iz strahu je mnogo volilcev glasovalo za demokratsko kandidatsko listo. Tako ni prišlo do izraza prava svobodna volja volilcev in v 20 občinah tega okraja niso bili tudi pravilno sestavljeni volilni imeniki. To je zelo vplivalo na končni rezultat volitev. Verifikacijski odbor predlaga narodni skupščini, da se pooblastila v bregalniškem okraju izvoljenih treh poslancev Vladimir j a Buzerljeviča. dr. Iii— Iaga popolno razveljavi j en je vseh mandatov HRSS. Motivacija k temu predlogu je zelo obširna in zanimiva. Poročilo ugotavlja. da je HRSS oziroma vodstvo stranke soglasno odborllo vse korake svojega voditelj;., da je predsedstvo seljaške internacijonale v Moskvi dne 1. julija 1924 sprejelo v seliasko internacionalno zvezo HRSS in da je bil ta sprejem odobren tudi od vseh merodainih faktorjev. Seijaška internacijonala v Moskvi še po oficijelnih podatkih del komunistične internacijonale !n so v njej zastopani tudi ofl-cijelni zastopniki komunistične vlade in ko-minterne sovjetske Rusije. Seijaška internacijonala je ustanovljena v čisto revoluci-jonarne svrhe in jo del revolucionarnega bloka, s katererim se skuša vspostaviti po vseh državah komunistični režim in s katerim se pripravlja zmaga integralnega ko munlzma. Poročflo dalje zelo obširno omenja delovanje seljaške internacijonale oziroma komunistične internacijonale ter končno konstatira, da je HRSS s tem. da je na seji dne 3. avgusta 1924 odobrila postopanje svojega voditelja glede vstopa HRSS v se-ijaško intemacijonalo, postala Je izrazita komunistična stranka, proti kateri Je utemeljena vporaba člena IS. zakona o javnem redu in o varnosti v državi. Opozicljonalni kroch»:o. pričakovali 8 veliko nestrpnostjo poročfl rz Zagreba, za kakšno stališče se odloči Stjepan Radič v nadaljni borbi proti vladi. Danes so prispeli iz Zagreba dr. Trumbič, dr. Lorkovič hi Pavle Radič, ki so Imeli na sodišču kratke razgovore z voditeljem HRSS. Kakor poroča današnje »Vreme« iz Zagreba, je določen za glavnega govornika pri verifika-ciiski debati v plenumu naTodne skupščine od strani HRSS in HZ dr. Polič. Poslanec dr. Polič ima takoj na prvi šefi nalogo v imenu HRSS izjaviti, da H. R. S. S. deroentir* in odklanja vse od vla-dine večine navedene argumente za raeve-ljavlienje radičevskih mandatov. HRSS je odločena, da vodi v bodočnosti borbo z legalnimi sredstvi, kakor se bor: legalno tudi sedaj, HRSS odkrito in javno (?) priznava monarhijo in ustavo, zahteva pa. da se ustav« spremeni v toliko, v kolikor to zahteva praktično življenje, in da se v ustavo vnese vse ono, kar še manjka In kar je po-trebno. Revizija ustave se ima izvesti na način, kakor to določa ustava sama. Revizija ustave ni takoj potrebna, nje nI treba forslrati, marveč naj se Jo polagoma izvede. HRSS je tudi za to. da se sedania ustava Izvede In porabi v političnem življenju. Opozicijonalci računajo, da bo taka izjava HRSS napravila na vlado ugoden vtis in da bo ta privolila v to, da se v skupščini razveljavi samo del mandatov HRSS. Ta optimizem opozicijonalnih krosov ni na mestu, ker vlada dosledno in odločno vstraja pri svojefm prvotnem sklepu. Strašen ciklon v S everni Ameriki. Nad 3000 ljudi mrtvih, 63.000 težko ranjenih. — London, 19. marca. iz Newyorka javljajo: V več državah Severne Amerike je včeraj nastal strahovit ciklon, ki Je za* hteval povsod veliko število človeških žrtev in povzročil ogromno materijalno škodo. Po poročilrh iz države Illinois je v času ciklona zblaznelo v okrožju De Soto 20 oseb, ubitih je bilo okoli 150. Reuter javlja iz Jaksonvilla, da je ciklon tam ubil 150 ljudi, ravno tako y mestu Orijent. Mesto Pariz je ciklon enostavno zravnal z zemljo. — Newyork, 19. marca. (Izv.) Žrtve strahovitega cfklona po vsej Ameriki cenijo nad 3000 mrtvih in težko ranjenih. Do danes 20. so prenesli v mrtvašnico 850 mrtvih in v bolnišnico 2100 oseb težko ranjenih. Nepopisna je škoda. Divjanje ciklona je težko opisati s pravimi izrazi. Mnogo hiš je porušenih In pod ruševinami se nahajajo se mnogo Človeške žrtve. Po vseh mestih Severne Amerike so cerkve in šole spremenjene v prave bolnišnice oziroma mrtvaš- nice. Najbolj značilno ie, da ie ta katastrofa zahtevala vporabo velikanskega obveznega materijala in zdravil, tako da je začelo že primanjkovati ponekod obvez in medika-mentov. Več tisoč oseb niso mogli zdravniki operirati oziroma obvezati, ker niso imeli na razpolago primernega materijala. — Beriine. 20. marca. (Izv.) Danes prihajajo podrobna poročila o strahovitem ciklonu, ki je divjal 18. t. m. po vseh važnejših krajih Severne Amerike. Števila človeških žrtev še ne morejo točno ugotoviti. Cenijo 3500 mrtvih. Orkan je samo v državi Illinois zahteval 1400 človeških žrtev, 2300 Je bilo pa težko ranjenih. Po najnovejših poročilih, ki opisujejo grozno katastrofo, je bil ciklon po svojem obsegu in po žrtvah strahovitejši, kakor pa je Wl veliki potres v San Frančišku. S primerno gotovostjo je lahko trditi, da znaša število človeških žrtev okoli 3500, število težko ranjenih pa 63.000. pravimo, da bo nemoč rodila v opozj; ciji zdrave posledice Posledice pred* vsem oralnega značaja! Iz nemoči se bo rodila prava, trezne in stvarna par* lamentarna taktika, ki ne bo več žuga« la, ki bo marveč svetovala in analizi« rala ter kritizirala, kakor se spodobi za intelektualne poslance. Debata o Radičevih poslancih bo prerodila hrvatsko politično življenje, bo m tudi ozdravila, tako vsaj upamo. tudi opozicjo samo in njene dosedanje, skrajno nedopustne in neumestne opo* zicijonalne metodi. Več zaupanja, več medsebojnega spoštovanja, več stvarnosti, popustlji* vosti, pa nastopijo tudi v narodni skup* ščini mnogo boljše razmere in stranke se bodo lahko z vlado sporazumele za kompromisne zakone. To pa je glavna naloga opozicije v rednem in pravem Darlamentu- — Berlin, 20. marca (Izv.) Wolffov urad javlja Iz New Yorka: Po poročilih iz Chtcage znaša število mrtvih v državah indian, Illinois (n Missouri 990 mrtvih in 2099 težko ranjenih. 18 mest je popolnoma porušenih. Ponekod je nastal Se požar, ki je povzročil ogromno škodo. Mesto M u r - phibourgh z 10.000 prebivalci je popolnoma izginilo. Tu so največje človeške žrtve. Katastrofalni požar v Tokiju. 3500 hiš uničenih, 1800 oseb mrtvih, 30.000 ljudi brez strehe. — Pariz, 1P. marci. (Izv.) Iz Londona m Tokija prihajajo poročila o strahoviti požarni katastrofi, ki je zadela glavno mesto Japonske Toki jo. Dne 17. t. m. popoldne je izbruhnil velikanski požar v severnem predmestja Tokija. Požar se je strahovito hitro razžiril In okoli 22. »večer je še bilo nad tisoč hiš upepeljenih. Da se siloviti požar uduš!, je bila mobilizirana vsa vojska, toda gasilna akcija je bila povsod brezuspešna. Po dosedanjih poročilih znaša število uničenih hiS nad 3000. 30.000 ljudi je brez strehe in kakor blazni letajo po ulicah okrog. Povzročena materialna škoda je skoraj neprecenljiva. Znaša gotovo nad 30 milijonov dolarjev. PoZar je trajal skoraj dva dni In šele snoči so je posrečilo požar deloma omejiti. — Berlin, 20. marca. (Izv.) Po poroči, lih Iz Tokija je katastrofalni požar upepe. III nad 3500 hiš. Da Je požar zavzel tako strašen obseg, je pripisovati tudi okolno-sti, ker so vse japonsko hiše zgrajene iz lesa in ponekod celo !z debelega papirja. Doslej so našteli 1800 oseb mrtvih, ki so postat« žrtve požara. V mestu vlada silna panika. Ker Jo ogenj nastal v istem Času v več predmestjih in na raznih nasprotnih krajih, smatrajo, da gre tu za velik političen atentat Hkratu Je sačeio goreti v severnem in nato v južnem predmosi.ju, kmalu za tem pa v treh tovarnah. I Smrt lorda Curzona. London, 20. marca. (Reuter.) Lord George Curzon je umrl danes po* noči. Obolel je prvotno na pljučnici. Umrl je na posledicah težke operacije. Lord George Natanael Curzon je bil eden izmed najvplivnejših angleških držav* nikov in voditeljev konservativne stranke. Rojen je bil leta 1859. v Londonu in je bil leta 1886. prvič izvoljen v volilnem okraju Lancashire v poslansko zbornico, kjer se je pridružil konservativni stranki. Prva leta svojega parlametarnega delovanja se je po* sebno posvetil problemom orijentatske poli* tike. Od 1. 1891. do 1892. je bil podtajnik za Indijo in leta 1895. je vstopil v kabinet Salisbourvja, kjer je prevzel vodstvo zuna* nje politike. Leta 1899. je bil imenovan za indijskega podkralja. Lord Curzon jc spisal tudi več političnih spisov, tako »Rusija v osrednji Aziji« in »Angleško*rusko vpraša* nje«. Zadnji čas je Lord Curzon težko obo* lel na pljučnici. Prvotno so pričakovali, da okreva, toda zadnji čas se mu je bolezen zelo poslabšala in je nocoj umrl Pred dve* ma dnevoma so Curzona operirali na žolč* nem kamnu. Operacija se je ponesrečila. VELIKO NEZADOVOLJSTVO V DAVTDOVIČEVI STRANKI. — Beograd, 20. mavca. (Izv.) Danes dopoldne je bila 6eja Davidovičevega parlamentarnega kluba. Do izbruha je prišlo vse nezadovoljstvo, ki vlada proti Ljubi Davl-doviču radi njegove politike. Zelo so nc. »adovoljni subotiškl Madžari proti- poöl. Milanu Grolu. Poleg starih malkontentov dr. Rumanudija in Koste Timotijeviča proti Daiidovicevl politiki so nastopili še novi, tako dr. Grgra Angjelinovic, dr. Sumen. kovic in druel. TRGOVINSKA POGAJANJA Z MADŽARSKO. — Beograd. 20. marca (Izv.) Danes J« prispela v Beograd xz Budimpešte madžarska delegacija, da končno zaključi trgovinska pogajanja e našo državo. Podpisati jo treba še dve konvenciji in sicer eno o dvlg-njenju sekvestrov In drugo predvojnih dolgovih. Po podpisu teh dveh konvencij je smatrati pogaMnJa e Madžarsko za končana. POLITIČNI POLOŽAJ NÄ BOLGARSKEM« — Sofija, 20. marca. (BTA.) Narodno sobranje je laključilo lest komunističnih poslancev In razveljavilo njih mandate. — Sofija, 20. marca. Okoli 30 oseb u roječa komunistična tolpa Je proglasila v Kil-kisu pri Sumenu seljaško sovjetsko republiko. Vladine čete so okolico obkolile. Do-alej Jo aretiranih nad 300 oseb USTANOVITEV INŽENJERSKE ZBORNICE. Beograd, 19. marca. n. Danes Je bila v prostorih Trsovske zbornice svečana ustanovitev mženjerske zbornice, katere so se ired drugimi udeležili tudi zastopniki raznih kulturnih odruženj in .institucij. Otvoritveni seji je predsedoval bivši pomočnik prometnega ministra Savo Jelič, ki je predaval * svetno propagandno delo. Zaključil |e svoj govor s prisego, da Orjuna ne bo preje mi-rovala, dokler ne bodo njeni prapori zrna* k ovito zaplapclali nad ozemljem, ki ga nam je ugrabil grabežljivi tujec Nato je razvil prapor, kumica ga, Mohoričeva pa jc pripela nani krati a trobojni trak« poleg tega pa še žalni trak v spomin na zasužnjene b*ate. Prapor je bil nato Izročen predsedniku akademike Orjune K a J n i h u, ki ga le s primerni.n nagovorom predal zastavonoši S i m i č u. Zastavonoša je prevzel prapor ter priseg:!, da ga bo čuval z vsc:ut svojimi telesnimi m duševnimi silami ter do zadnjega branil čast Orjune. Sledili so nato pozdravi V imenu centralnega tajništva je pozdravil akademsko Orjuno liiozot T o n j a , v imenu Udruženja rezervnih oficirjev g. K a 1 o k e ra ki je povdarjal, da stoji za močno organizacijo nacijonalistov mogočna falanga lü.OüO rezervuih oficirjev. V imenu maribrskega oblastnega odbora je čestital akademski OrJuni dr. I r-g o I i č, na kar so izrekli svoje pozdrav« zastopniki zagrebške, beogradske in subo-tiške akademske Orjune. S tem je bila slavnost zaključena, nakar, je Orjuna zopet v strumnem koraku in vzornem redu med prisrčnimi ovacijami občinstva odkorakala. Ob 15. je odsia povorka Orjunašev z vsemi prapori na čelu na pokopališče k Sv. Križu, kjer se je poklonila manom za ju-goslovensko idejo padiih borcev Franceta Šlajpaha, Stanka ŽnidcršiČa m Žarka Bot-tavzarja. Na grobu je govoru akademik Po h are, naglašujoč, da je občni zbe: akademske Orjune proslavil Slajpaha kot mučenika velike ideje in za svojega prvega častnega člana. Na grobove so bili položeni trije krasni venci, vsi prapori pa so se poklonili manom pokojnih. I. eltni ples A. k. Orjuna v Ljubljani ki se je vršil zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma, je uspel tako v gmotnem kakor moralnem ozlru, če upoštevamo skrajno neugodni čas in pa okolnost, da je to prva prireditev navedenega akademskega društv?, uprav častno. Ples je otvorila pokroviteljica ga. Mohoričeva s častnim odborom narodnih dam. Med drugimi smo opazili go. Mileno dr. 2 e r j a v o v o, Ančl dr. K r a m e r j e v o, dr. B a 11 i č e v o, dr. P u c o v o In dr. v krogu številnih dam iz najboljše 'jubijanske družbe. Ljubljansko občino sta zastopala gerenta gg. dr. P u c in L i k o z a r, prisoten je bil belgijski konzul g. Dular. Napredna akademska druš.va so bila zastopana po svojih delegatih. Na ples so dospeli tudi delegati direktorija. ki vsled zakasnitve vlakov niso mogli prisostvovati odkritju prapora gornjega druš.va /jred umvereo doporetne. Dircktcrij je zastopal sam predsednik g. dr. Lcontič, podpredsednik r. Bartulovič. nadalje delegati številnih oblastnih odborov. V plesni dvorani In v stranskih prostorih se ie razvila prav živahna zabava, ki je trajala skoro do ranega jutra. Dvorana je bila okrašena z narodnimi trobojnicami. Častno stražo so vršili Orjunaši akademiki v krojih. Tehnično vodstvo plesa je prevzel zaslužni in idealni kand. mont. g. Savo S a n c i n. Izpred sodišča. — Divji kozel na planini. Gozdni delavec Lovro Puc rz Hrušice pri Jesenicah je pred Božičem na Jeseniški planini ta\ ob avstrijski meji ustrelil kapitalnega divjega kozla. S Pucem je bil tudi 191etnl Fr. Lotrlč, ki je pomogal plen nositi. Kozla sta na mestu odrla, nesla meso v Podrošoico tn ga s prijatelji pojedla, kožo pa sta dala stro-jarju, kjer je bila zaplenjena. Puc ima na vesti že marsikaterega kozla ter mu je sploh glavni poklic divji lov In tihotapstvo. Na predsednikovo vprašanje, ali je dober strelec, je Puc odgovoril: »Kakor se vraj-ma«. Puc je dobil pet mesecev. Lotrlč pa, k! ie šele 19 let star, dva meseca težke ječe. Oba že sedita tri mesece v preiskovalnem zaporu, kar se jima všteje, tako da ima Lotrlč takorekoč 1 mesec na dobro. PR1ZIVNE OBRAVNAVE, Ana Smid, najemneica Brandtovc ka» varne v Siškl, se je pred pričami žavljivo izrazila o gospej Jurkovičevi, češ da lahko ima svilene oblelke, ker si jih ponoči služi. Obsojena je bila na 150 Din, katero kazen jI je tudi vzklicno sodišče potrdilo. Martin Drame, starlnar v Ljubljani, Je bfl svoječasno obsojen na 250 Din globe, ker je kupil od neke Skolastike Kureševe v i Soli v Mosian akradeno pleteno jopico. Vsklicno sodišče 2a Je sedaj oprostilo. Istotako Je bil oproščen pekovski pomočnik Vat. Krivic Iz Jesenic, ki je bH prvotno obsojen na 48 ur zapora, ker Je pijanega Ford. Zimo prisilil, da je moral poklekniti in tla poljubiti. Simona Turku !z Medvod, k! fe bil prvotno obsojen, ker je v Clrmanovi gostilni v Mednem v prepiru zagnal AL Hafnerju od zadei kozarec v glavo, se je kazen znižala od 5 na 3 dni zapora. Polona Škerjanc iz Koslerjeve barake v Šiški, ki Je b:la pri okrajnem sodišču obsojena na cn reden zapora, ker je svoji svakinj! Avši-evi ukradla srebrno verižico ir. k> prodala, ?e pri tožbo umaknila ter nastopi kazen. Pek Ivan Vrta&nik na Tržaški cesti je bil svoječasno obsojen na 48 ur zaiwra ln 100 Din globe, ker je tržna kontrola dognala, da je pekel za 10 dkg prelahke hiebe. Vsklicno sodišče ?e prvotno obsodbo potrdilo. — Ukradena božična drevesca. Posestnik Janez Grum in njegov sin France sta na Orlih v Okornovem gozdu posekala nad 50 smrek, ki sta jih peljala na ljubljanski trg in prodala nekemu Birtušeku. Skoda se cerrf 11 a 1275 Din. Ko je začelo orožništvo poizvedovati, je stari Grum škodo poravnal, toda bilo je prepozno. Dobila sta: oče en teden, sin pa pet dni zapora. Pritožba ie ;e zavrnila. Opozarjate se da eden paf nogavic z žigom In znsniko (rdečo, modro ali ziato) fSk2ju£" *r*ja kakor gtiric pari drittln. Kupite etfen psr in prepričajte sc — Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene Politične vesli. = Klerikalci In Izbruh svetovne vojne. Pred nekako 14 dnevi je »Slovenec« s posebno slastjo ponatisnil neke angleške in deloma nemške vesti, ki so izhajale iz Budimpešte od strani, iz Beograda izgnanega berlinskega novinarja BerkeŠa, ki so blatile našo državo, odnosno Pašiča in predvojne srbske državnike, da so oni povzročili svetovno vojno, ker da so vnaprej vedeli o nameravanem atentatu na prestolonaslednika Ferdinanda in da so tedaj to namenoma prikrili avstrijski vladi. »Slovenec« je ponatisni te vesti, da j osmeši Beograd, kakor dela vedno, ko { se zažene proti našemu zun. ministr, } stvu in proti državnikom bivše Srbi-če. Stvar se je pa sedaj nepričakovano i zasukala proti »Slovencu« samemu. Naša vlada namreč pripravlja »modro knjigo«, v kateri zbira vse tedanje dokumente. Avtor te knjige bo sam g. Ljuba Jovanovič. Baš njega je namreč inozemska sovražna propaganda najbolj oblatila! Sedaj se mora braniti. Radovedni smo, ali bo »Slovenec* popravil svoj greh, potem ko bo čital izvirne, srbske dokumente o izbruhu svetovne vojne izpod peresa g. Ljubfc Jovanoviča?! = Vprašanje vojne krivde Je eno najvažnejših vprašanj mednarodne politike. Vprašanje še vedno straši skoro vse mednarodne konference. Zlasti pa je vprašanje vojne krivde dobrodošlo Nemčiji radi tega, da se opere zločina in krivde nad svetovno vojno in s tem največjega klanja, kar ga pozna človeštvo. V interesu nemške propagande jc, da stika in sumniči krivce povsod, samo ne v berlinskem zunanjem uradu in v prepotene! bivše hohencolernske dinastije. Kaj pa naj rečemo o tistih domačih naših hrvatskih in slovenskih listih, ki s satanskim veseljem ponatisku-jejo nemške race proti naši državi in ki s tem pomagajo nemški propagandi, ki je že tako predrzna, da blati tiste države, ki so vsled svetovne vojne go- j tovo največ trpele. Mislimo na Belgijo m Srbijo! V vsaki cfnigi državi bi tako žurnalistiko povsem onemogočili. Da pišejo listi drugih držav proti nam, je razumljivo, da jim verjamejo domači listi in da jih uporabljajo proti lastni drŽavi, to je tisto, kar navdaja z gnusom vsakega poštenega državljana! an Nov volilni zakon. Ministrski svet jc na včerajšnj seji razpravljal o temeljnih načelih novega volilnega za» kona. V novi volilni zakon se sprejme pred vsem določilo, da sodišče ne more potrditi kandidatskih list onih strank, proti katerim se vporabi zakon v za* ščito države. Dalje določa novi zakon, da izgubi svoj mandat vsak poslanec, ki izostane neopravičeno od 30 sej. S to določbo se namerava v prvi vrsti preprečiti vsaka parlamentarna abstinenca in obenem narodni skupščini omogočiti redno palametarno delo. Pro sveta. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani* Drama: Začetek ob 20. zvečer. Petek, 20. marca: »Misel*. Red C. Snbota. 21. marca: »Vdova Rošlinks«. hrv. Nedelja. 22. marca: Ob 15. popoldne »Ve« ronika Descniška«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 23. marca: »Misel«. Red E, Torek, 24. marca: Zaprto. Opera; Začetek ob 20. zvečer. Petek, 20. marca: »Trubadur«. Red F. Sobota, 21. marca: »Boheme«. Red D. Nedelja, 22. marca: Ob 15. popoldne *Tra» viata«. Ljudska predstava p-i znižanih ce» nah. Izven. Ponedeljek, 23. marca: Zaprto. o • © — M. T.z Leon?t!3 Andreleva drama »Misel« je bila v sredo v dramskem Kleda-liščn jako dobro Ijrrsna. Posebno priliko do učinkovanja je imel z. Skrb in Sek, ki je igro tudi vestno režiral. Odvratnost Andrejeve dramatike je kriva, da občinstvo ni skoro nfč ploskalo Tn p'-av raco šlo domov. Malo več bom Še poroča!. — Nedelja 22. marca v Narodnem g?e. dalltču v Ljubljani. V nedeljo sta dve predstavi, in sicer job* popoldne ob 15. tiri. Drama uprizori O. Župančičevo Veron-ko DeseniSko. v operi pa Veidijevo Traviato, obe deli v dosedanji zasedbi. Prečetavl ?«ta ljudski pri znižanih cenah. — Danes v soboto zvečer uprizori drama Colarjevo Vdovo RoSlinko kot izven predstavo, v operi se pa poje Pnccinijev Boheme üa red D. — Početki slovenske umetne glasbe, to Je naslov V//, muzikalnega predavanja za mladino, katera prireja za gojence ljubljanskih šolskih zavodov prof. Karel Jeraj. Na tem muzikalnem predavanju sodeluje poleg treh solistov, gojencev dr. Kozinove pevske šole Berlota Avgusta, Petra Burje in Josipa Pavlica se dr. Kozlnov kvartet (Burja, Kozina, Berlot, Kragelj-. Posamezne točke sporeda pojasnuje v predavanju prof. dr. Kozrna sam. Spored po 2.50 Din se dobiva v Maiični knjigarn!. Predavanj* se vr51 v nedeljo, 22. ob 11. uri dop. PERI S »SAMOBELIN« AVTOMATOM! Julijska krajina. — Trte režejo po Istri iz maščevanja razni malopridneži. Tako so te dni neznanci porezali trte kmetu Brečeviču Simonu pri Trujanu, in sicer po številu 327 ter mu po* vzročili tako veliko škodo. Vsestransko zlo upropašč* nesrečno Istro. — Burja je divjala te dni no Trstu in mraz je bit kakor sredi zime. Hitrost burje je dosegla celo 80 km na uro. Bilo je več ob burji običajnih nezgod, k sreči ne težkih. — Azil »Legere v Postojni je zopet otvor» jen. Vpisanih slovenskih otrok je menda ie več kakor lani. Azil ostane otvorjen do Bo* iiča. Takrat obdarijo otroke in jih pošljejo domov. Raznarodovanje je zasnovano po* vsodi na široki podlagi. — Tatvine živine v Istri se nadaljujejo. Pri Rovinju je bilo ukradeno bratom Civi* tiko (?) 22 ovac in 3 jančki. Domači so sicer čutili tatove, pa so se jih bali. — Stranevfta nearee« v Volčjldragf Tz Oorlc« poročajo, da so je pripetila 17 t. m. popoldne ▼ VolcJWragi nesreča. In Je zahtevala tri človeške Irtve. V opekar ni Ivana Kogiota so delavci kopali ilovico Zraven izkopane Jame se je nahajala dni. ga, kafce tri metre globoka, napolnjene skoro do vrha z vodo. Vmes med obema Jo bila ozka stena ilovice. BfeBa j« nepričakovano popustila ln voda je vdrla t novo jamo. Učinek vode ln zrušene steaa Je bil ta, da so obležali v jam: mrtv! trije delavci: 391etni Franc Bunc, 261etnl Ivan černic in 471etni Josip Bunc, vsi iz Volčje-drage. 321etnr^a Martelanca so potegnili iz jame težko ranjenega. Sedem delavcev je ranjcalh tudi precej nevarno. Brata Bunc zapuščata 10 otrok, Martelanca sc spravili v goriško bolnišnico. PrlSli so go. rlSkl ogmjegascl. ki so morali aprav!tf v«v do is jame, da se je moglo dobiti one tri mrtve delavce. Vest o nesreči je prebivalstvo globoko pretresla. Turisfika in šport. PRVENSTVENA TEKMA ILIRIJA * HERMES 3 : 1 (1 : 1). Včerajšnja prvenstvena tekma m« obema imenovanima kluboma je nudila slab šport, bil ;e to tipičen boj za točke, ki ga H Iliri ja po trdi fcri odločila v svojo korist. Ilirija je nastopila s Štirimi rezervami, od kojih pa dve absolutno nista zadovoljevali. VrhovnLk in Deklcva sta mnogo prešibka igralca za resnejše prvenstvene igre. na-sproino pa se je izkazal rezervni krilec Kos. Ladovo mesto ni na centerhalfu, obramba je bila dobra in je Imela fopot obilo posla. Miklavčič v goalu Je pokazal, da fc še vedno eden najboljših vratarjev Ljtt'o-Jjane. Napad n; predvedel izrazite ijrre. po-spel se je šele v drugem polčasu do boljše iorme. Ugajalo je predvsem desno krilo Zupančič z vzornimi centri, Milan je bil len, Doberlet dobro krit. Hermes se je v prvem polčasu dobro zaprašil v Iliri;-o ter je celo dosegel vodstvo po Zcmljakd. Zdi se. da je imel Hermes ta Saa celo nekaj več od igre. Napad je prav čedno kombiniral ter večkrat resno ogrožal ilirska vrata, v drugem polčasu pa je igral raztrgano ter je bila večin? igral« cev vedno v ofsidu. V haWes-liniji je ugajal Jesih, videli smo ga pa že boljšega. Tr« ga je bila obramba bratov Pleš, vratar Ha* bicht na mestu. Igra je potekata razmeroma zelo ŽivaH no, Ilirija se fe morala sprva kriti proti vet ru. Vodstvo je dosc?rcl Hermes po Zemlja« ko, Izenačenje jc padlo po avtogoalu. Kasneje je Zupančič I. zvišal rezultat na Z : 1 za svoje barve, iz daljave 20 metrov pa je dosegel Lado krasen goa! in tako postavil končni rezultat na 3 : 1. Sodil je g. Vodi-šek dobro, moral pa bi z energičnimi ukrepi preprečiti ostro Igro. Publike okoli 150. Predtekma: Ilirija rez. • Hermes rez. 4 ; 1. Stanje prvenstva na Dunaju. Amateure 14 7 3 4 22:18 1\ W. A. C. Admira Hakoah Rapid Vienna Wacker Simmertng Sportklub Slovan Rudolfshügel 15 16 15 14 14 13 11 13 7 2 4 32:26 13 6 4 3 30:13 12 6 3 3 22:17 12 6 2 4 29:21 13 6 2 5 21. IS 12 3 6 3 16:18 13 5 1 7 27:28 11 3 2 6 16:19 8 12 3 2 7 17:27 f 13 2 3 8 14:36 1 Številke značijo: Število odigranih iger zmage, neodločene, izgubljene, razmerje go. alov, število točk. Nurmi poraženi — Newyork, 10. marca. Na veliki lahko, atletski tekmi v Madison Square se je pri-meril senzacionalen dogodek. GlasovltS kač Nurmi se je na polovici teka zrušil n* tla ln je zmagal njegov giasoviti rojak RL tola. Zdravnik je ugotovil težke notranj« poškodbe ln bodo morali NurmiJa operirati na slepiču. — Prasrat Cechle Karlk* * Vršovict 3 : 2. 12 : 2. i — Slavija, profesijonaH — Slavija, amater« 4 : 2. — »Lovec«, list za lov in ribarstvo, prinaša v marčevi številki tole vsebino: Ing. M. S.: Za divjimi svinjam*. — Corres Huberti: Kaj je lovski pravično? — Kapelan Zvonko: Mladinska malokaliberska tekma leta 1924. — Ing. A. Šivic: Lovsko leto 1923 po statističnih in drugih podatkih (nadaljevanje). — Iz lovskega nahrbtnika. — Iz ribarske mreže. — Mali oglasi. — Kamnik. Podružnica SPD ima svoj občni zbor v soboto dne 21. marca oh > zvečer v gostilni Debcvc. 593/c OSKAR H. ^j^o%pad c ar sta a Roman zadnjega avstrijskega cesarja. »Cesarska visokost se izvolite šaliti. Oospa nadvojvodinja je dama, nedosežena v pobožnosti in kreposti, ki jo mora vsakdo le občudovati.« Nadvojvoda je zma.ial z ramami. »Dolgočasni ste, Wolkenstein, s svojimi moralnimi propovedmi! 2ena mi je ljubša, ki je manj pobožna.« Prihod pričakovanega vlaka je prekinil razgovor. V rezerviranem vozu, v katerega sta s služin-čadjo vstopila, nista nadaljevala razgovora, kar je bilo grofu Woikensteinu prav pogodu. Bilo mu je namreč marsikatero nadvojvodovo vprašanje prav neprijetno. Zmučen od jahanja in razburljivih dnevnih dogodkov, se je nadvojvoda zakopal v blazine in sl.ušal zaspati. Grof pa je zamišljeno zrl skozi okno v temno noč. Njegove misli so bile osredotočene v daljavo; zrl je pred seboj sijajno opremljen knežji dvorec, spalnico visoke dame. kateri je veljal vsak utrip njegovega srca in ki jo je častil kot svetnico. Z močno voljo v življenjskem viharju utrjenega moža je ukrotil strastipolno žrjavico svo-iega srca in utešil arorje in bol nesrečne svoie liu- 5; bežni. V blazinah zibajočega nadvojvodo je zadel pogled poln tihega zaničevanja. Ta lovec na ženske in junak ljubezenskih afer, se ni zavedal, kakšen zaklad ženske popolnosti je njegova last. Visoka gospa, ki so ji bile v nežni vdanosti posvečene grofove misli, se ie drugega dne vzbudila v svoji dunajski palači. Njen prvi pogled je veljal zibelki, v kateri je spal najmlajši nadvojvoda, stopajoč v življenje, polno razočaranj. Neslišno je vstopila sobarica, da bi princezinji, ki ji ie popolnoma zaupala, poročala o najnovejših dnevnih dogodkih. Nadvojvodinja je pokazala na dete, na kar Je komomica nalahko zazvonila, da pokliče stre-žajko. Med tem, ko ie pestunja pod maternim nadzorstvom imela posla z detetom, je pripovedovala: »Njegova cesarska visokost se je vrnil z jutranjim vlakom in sporoča, da napravi poset še dopoldne. Kakor je pripovedoval strežaj. ni bila njegova cesarska visokost pri najboljši volji. Baje je imel z grofico Sztaray pri slovesu neprijeten nastop.« »S kom?« je vprašala ostro nadvojvodinja. Z obraza komornice je odsevala silna zadrega. »Moj Bog, cesarska visokost, oprostite, nisem vedela.« »Ne govoričite! Vedeti hočem, kaj ljudje govo-rd. Kje Je bi] njegova cesarska visokost moj soprog?« —. *Na gradu AlfflftsföldiL Grofica Sztaras ca ie povabila na lisičji lov. Adjutant grof Wolkenstein in knez Herberstein sta bila tudi na tem lovu.« »Grof Wolkenstein tudi?!« Na licu nadvojvo-dinje se je pojavil lahek usmev. »Ako je bil tudi grof zraven, stvar ni tako huda.« Komornica je prepričevalno prikimala. »Ako bi bil grof mogel stvar preprečiti, bi bil to gotovo storil. Lovska družba je na cesti srečala mrtvaški sprevod, konji so skakali preko krste in duhovnik, ki je spremljal mrtveca, je baje proklel v imenu Boga njegovo cesarsko visokost . . .« Kakor okamenela, je nadvojvodinja zrla v ko-momico. »Proklet v imenu Boga!« je jecljala. — »Marija mati božja, prosi za nas. To ne more in ne sme biti res!« Komornica je s poudarkom pripovedovala: »To je prav gotovo res. Strežaj mi je prisegel, da je vse res. Duhovnik se je zdel kakor prorok m preti! je njegovi cesarski visokosti s kaznijo v tretjem in četrtem kolenu.« Pobožna nadvojvodinja se je prekrižala. »K zaničevanju ljudi še božje prokletstvo, kaj bo iz mojega nesrečnega deteta?« Komornica jo je tolažila. »Molitve pobožne matere mu preskrbe dobrega angel ja varuha. Zakaj se naj nedolžno dete pokori za očetove grehe?« Iz nadvojvodinih oCi nista Izginila strah in gro-zsl NifiQ zaton ni bil nosut z rožicami. Nebrzdano moževo življenje je povzročalo vedno grozo v mirni samoti živeči princezinji, ki je bila vzgojena v pravi pobožnosti Sedaj je povročalo strah duhovnikovo prokletstvo, ki je napovedoval v imenu Boga njenemu soprogu za njegove grehe večne kazni Ne da bi vzdihnila, je poslušala pripovedovanje komornice in pri tem šepetala kratke molitvice. Ko jo je komomica zapustila, se je okrenila v postelji in s skrbečimi očmi zrla na zibelko z otrokom. Groza ji je bila oseba soproga, ki se ji je zdel kot brezbožen grešnik. Njegova bližina je bila madež, njegov greh je obremenjal s časno in večno pogubo njega in njegovo rodbino. Duhovnikovo prokletstvo jo je težilo. Nenadni prihod nadvojvode jo je iztrgal iz nje* nega razmišljevanja. S hitro impulzivno kretnje je iztegnila bleščečo belo roko preko detotove zi« belke, kakor da bi jo hotela ščititi. »Ne dotakni se ga Oton, že tvoj poljub prinaša nesrečo.* Nevoljno se je vzravnal. »Kaj ti prihaja na misel, Jožefa? Ali hočeš očetu preprečiti, da vidi svojega otroka?« »Ne dotakni se ga!« je zaklicala z vsem prepričanjem. Ščititi moram dte pred teboj, ker je na tebi božje prokletstvo!« Z hitro kretnjo je potisnil njeno roko v stran. »Hočem videti svoje d~te in ti mi tega ne smeS taaaittlf Štev. 65. ►SLOVENSKI KARÖO« dne 21. tnarea Stran 3, Dnevne vesti. se zopet vračajo k svojim starim me* todam. Hodijo po istih potih, kakor pred vojno in protisrbska gonja jim je zopet adut. To je razvidno iz vsake številke klerikalnih listov. V zadnjem času so sicer postali nekoliko bolj oprezni in previdni, ker si pač niso popolnoma sigurni, da bi vendarle ne zapihal še malo ostrejši veter, toda stvarno nada* jjujejo z vso sistematičnostjo in do* "dednostjo staro svojo kampanjo proti Srbom. Ničesar jim ni sveto, vse, prav vse vlačijo v gnojnico in blato. Včeraj« šnji »Slovenec« se je izpozabil celo ta* ko daleč, da ponavlja že stokrat ovrže* no bajko, kakor da bi bila Srbija zakri* vila svetovno vojno in se v dokaz za $voje obdolžitve sklicuje na klevete histerične miss Durham. ki je najbrze proti gotovemu plačilu — odkod, ni težko uganiti — organizirala d-obro pri* pravljeno časopisno kampanjo proti naši državi in našemu narodu. Kako dolgo bodo merodajni čini* telji še trpeli to početje? Skrajni čas bi že bil, da bi napravili energičen ko-= nec temu sistematičnemu zastrupljanju naše iavnosti! ★ ★ ★ — ČETRTA OBLETKtCA POD* JARMUENJA PRI MORJA. Danes so potekla štiri leta, odkar je proglasila Italija aneksi jo našega Primorja. Ob tej žatostni obletnici se spominjamo v ljubezni svojih bratov onkraj meje v neomajanem prepričanju, da pride tudi zanje čas. ko jim zašije svoboda in se združijo s svojimi svobodnimi brati v Jugoslaviji. — Jubilej zaslužnega narodnega hi kulturnega delavca. V sredo je prazno-va g. Josip R e i s n e r, ravnatelj Srednje tehnične šole v Ljubljani, svojo 50-ietnlco. Po jen je bil v Ljubljani 18. marca 1*75. kjer je končal svoje gimnazijske Študije. Filozofske nauke je dovršil na vseučilišču na Dunaju. Kot suplent je služboval v Celju in nato na Dunaju. 7. Dunaja je prijel za profesorja na idrijsko realko, od tam pa na gimnazijo v Ncvem mesfu. Leta 1908. je bil imenovan za prosesorja na I. državni gimnaziji v LjuMiani. Tu se ie takoj uvel ja-vil v našem javnem življenju po svojih odličnih sposobnejših in po svoji izredni marljivosti. Leta 1911. je bil prvič izvoljen v deželni zbor kot poslanec ljubljanskega me?ta. Pri volitvah 1. 1912 je bil zopet izvoljen za deželnega poslanca, trda takratna klerikalna večina v deželnem zboru je njegov in Pibnikar-jev m.vidat razveljavila iz docela niČe-vih strankarskih ozrrov. Za oba razveljavljena mandata so se vršile dopolnilne volitve, v katerih sta bila Reisner :n Pibnikar zopet Izvoljena. Tudi pri splošnih deželnozborskih volitvah leta 1913 je bil Reisner znova izvoljen v deželni 2bor. Isto leto, kakor je bil prvič izvo-Ijcn v deželni zbor, so ga napredni volila izbrali tudi za svojega zastopnika v ljubljanskem občinskem svetu. Bil je eden najbolj marljivih in najbolj delavnih občinskih odbornikov. Bil je predsednik direktoriji za elektrarno, plinarno in vaJovocL Can ravnateljstva V Uubiiani, One 20 Po starih stopnjah. Pred vojno ni bilo bolj strupenih sovražnikov Srbov in Srbije, kakor so bili naši klerikalci. Gnusna kampanja, ki sta jo vodila proti srbskemu narodu, proti Srbiji, zlasti pa proti narodni di* nastiji Karagjorgjevic «Slovencc» in •Domoljub*, je še v živem spominu. Najsramotnejše poglavje v zgodovini te ostudne, iz avstrijskega hura>patri* jotizma izvirajoče gonje je pisava teh klerikalnih glasil povodom sarajevske« ga atentata. Noben nemški, noben madžarski list ni zlil takrat toliko najbolj smrdeče gnojnice na srbski narod, na srbsko vlado in srbsko dinastijo, kakor slovenski klerikalni listi «Slove* nee», «Domoljub» in «Slovenski gospo« dar». In ko je izbruhnila vojna, so ta glasila zopet bruhala ogenj in žveplo na Srbijo in valila, kakor so znukazali 2 Dunaja, vso krivdo in odgovornost ya izbruh vojne na Srbe in srbsko vla* do. Da te svoje mišljenosti ti listi tudi po vojni niso spremenili, je več kakor jasno. Osvoboditev izpod avstrijskega jarma, zlasti pa ujedinjenje s Srbijo je bilo za klerikalce zlo, ki bi ga bili radi odvrnili, pa ga niso mogli. Ni jim prc» ostajalo drugo, kakor za enkrat se pri« :agodiri novim razmeram in Čakati na ugoden trenotek. ko bodo zopet lahko pokazali svojo barvo in svoje pravo mišljenje. Potuhnili so se torej, ugriznili v jim jabolko in se delali, kakor da bi bila vsa preteklost pozabljena in izbri* sana in kakor da bi ne bilo bolj navdu* šenih jugoslovenskih patrijotov, kakor so oni. To je trajalo tako dolßo. dokler se r»iso čutili docela varne, da jih ne za* dene krivična kazen za njih naravnost ka^ibalsko protisrbsko divjanje pred vojno in njenem :zbruhu. Danes nimajo več tega strahu, zato marca 192$. Mestne hranilnice in zastopnik ljubljanskega mesta v deželnem šolskem svetu. Službena nragmatika za mestno uslužbence je njegovo dela Med vojno je bil v vojaški službi, nato pa se je zopet vrnil na svoje učno mesto, doklei ni bil 18. marca 1923 izvoljen kot poslanec Ljubljane v narodno skupščino. Tu se je z največjo vnemo in požrtvovalnostjo iotil rešitve perečega uradniškega vprašanja. Pri sestavi uradniškega zakona je zastavil vse svoje moči v to, da bi ustreza! vsem upravičenim zahtevam uradništva. Ako se mu to ni v celem obsegu posrečilo, ni njegova krivda. Ko je bila 27. novembra 1924 raz-puščena skupščina, je bil imenovan za ravnatelja Srednje tehnične šole v Ljubljani kot naslednik pok. Ivana Šu-bica. Po svojih odličnih sposobnostih it, Josip Reisner gotovo najvrednejši naslednik nepozabnega tega šolnika. Reisner je napisal za višje razred srednjih šol učvo knjigo »Fiziko«, za VIL gimnazijski razred pa »Kemijo*. Po splošni sodbi Šolnikov sta ti dve deli najboljši učni knjigi, kar jih imamo te vrste v naši šolski literaturi. Odličnemu somišljeniku, uglednemu šolniku in neumornemu kulturnemu delavcu tudi mi iz vsega srca čestitamo k njegovemu jubileju. — Vozne olajšave za ztet Orjune v Maribor. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo na vseh dr* žavnih železnicah članom in članicam Orjunc ki se udeleže zleta vseh Orjun mariborske oblasti in razvitja prapora mestnega odbora Orjune Maribor v nedeljo 22. aprila. — Strokovni svet ministrstva pošte In brzo;ava tvorijo v tekočem letu generalni ravnatelj Dragotin Dimitrijevič, pomočnik sen. ravnatelja Krsta Popovic, načelnik poštnega oddelka MHan Popovic, načelnik splošnega oddelka dr. Dra-gotin Frank, načelnik brzojavnega telefonskega oddelka Milan G j o r d j e v i č kot člani ter načelnik kontrolnega oddelka Miloš Kova če vič in inšpektor ministrstva Živojin P a u n o v ! č kot namestnika. — Strokovni svet prosvetnega ministrstva. Prosvetni minister je določil za člane strokovnega sveta v tekoč, letu pomočnika prosvetnega rrinistrstva Todora Radi-v o j e \ f č a, načelnika splošnega oddelka Ivana D i m J t r i j e v i Č a, ravnatelja IH. moške gimnazije v Beogradu Svetozarja Tomiča. šeia administrativnega oddelka v finančnem ministrstvu Pavla K r s t i č a, referenta v prosvetnem ministrstvu Jovana Jovanov^ča, načelnika ministrstva pro-svete dr. Branka S e n o a in načelnika mi-nistrstva pravde dr. Milana Kugi er j a. — Iz državne službe. Imenovan je za namestnica ravnatelja šum v Ljubljani Zmago Clrnfeld; vpokojenl so: policijski nadsvetnft v LJabljani Oskar Vračko. poštni inšpektor v Ljubljani Matija Vrhnja k ::i referent agrarne direkcije v Ljubljani Anton Sodnik. — V naše državljanstvo so spreleti. Anton Čirmaj, dr. Antonin D a n j e k. Albert O d o r i k o, Aron L e v v. dr. Aleksander Doršnjer in Karla Bartak. — Narodno mi leče občinstvo, ki čnii slovansko, opozarjamo na današnje predavanje v *ČcŠkoslov.-jugoslov. Ligi« o temi »Težnje severnih in južnih Slovanov po ujedinjenju.c Predavanje bo v »Mestnem domu- ob 20. Po predavanju predvajanje kras n: h fzoloriranlh skioptičnih s'ik. — Osebne vesti s pošte. Premeščeni so činovniki oziroma činovnlce Ivan Jamnik iz Rogatca v Maribor 2, Vera Plehan iz Ormoža v Mursko Soboto, Olga Podmenik iz Maribora 1 v Ljubljano 1, Ivanka Krž:š-nik iz Radeč pri Zidanem mostu v Maribor 2, Berta Okorn iz Ljubljane 7 v Ljubljano 1, Marica Veriič iz Cankova v Maribor 1. Gabrijela Lesniak iz D. M. v Polju v Ljub'lano 1, Marija Kocjančič Iz Podnar-ta v Kr;že pri Tržiču, Marija Mauer iz Vidma na Štajerskem v Krško, Hermina Orrin iz Tržiča v Ljubljano 1, Natalija Nin-gelj fz Ruš v Maribor, Fran ja Vrtačnik iz Maribora 1 v Šoštanj, Minka Fiselt ?z Šoštanja v Maribor 1. Štefka Schiffrer iz Maribora 1 v Topolsico, Marica Ka^zer si Velikih Lašč v Ljubljano, Mara Kmch, Anica Kohol ter Erna Korenini iz Slatine Ra-dencev v Ljubljano 1. — Stavnost Sv. Vladimir Ja v Ohridu. Vlada je sklenila, da se udeleži velikih sve* eanosti na čast sv. Vladimiri^, ki sc name* ravajo priredit: letos v Ohridu. Sv. Vladi* mir je bil srbski kralj, ki ga je ukazal ubiti bolgarski kralj Samojlo. Telesni ostanki sv. Vladimirja se branijo sedaj v cerkvi sv. Jovana pri Elba>anu v Albaniji. Veliki s\vs eanosti bosta prisostvovala t;io*i N"j. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija. Ob tej priliki bo v Ohridj velika vojaška parada in se vrše obenem v Ohridu prvi veliki vojaški m n ne vri. Svečanosti so določene« m 4. ju* nija t. 1. — Peruanski konzulat v Beopradu. Res publika Peru je ustanovila v Beogradu svoj konzulat. Eksckvatur je podeljen g. Jakobu M. A1 k a 1 a j n.- — Na to opozarjamo iz* seljence. — Vladna subvencija mariborskemu glzz dalisču. Po poročilu iz Beograda jc v sredo 18. t. m. ministrski svet podpisal sklep, s katerim se dovoljuje redna letna Bubven* cija mariborskemu Narodnemu cledališču. Subvencija znaša 250.000 Din. Ta zncaefc pride vsako leto za to gledališče v državni proračun. — Ustavljen avtomobil«*! promet na progi Gračac - Knln. Med Gračcem in Kni-nom je ustavljen poštni promet do dne 1. aprila t L — Zakon o aodnklh. Pravosodno mini. •tratvo 4e končno izdelalo ur*~+ zakon* o sodnikih. Danes se ta načrt predloži mi* nistrikemu svetu v odoorenje. v kratkem Izdela pravosodno ministrstvo tndi zakon o državnih pravdni fctb. »akon o odvetnikih, ta načrt enotnega, kazenskega zakonika. Vsi U zakonski načrti bodo iagotovljeni v o.nexn — Zdravniška zbornica za Slovenijo je ti .eia dno 19. marca 1925 ob pol 12. url v dvoran i Mestn«»ga doma svojo glavno skupščino. Izmed 300 zborničnoob voznih članov je bilo navzočih okoli 55. Poročila predjed, nika in odbora so bila soglasno sprejeta, Da!j?a debata Pe je razvila o predlogu dr. Jankoviča. da ?e ustanovi bolniška blagaj. na za zbornične člane. Predpripravo za ustanovitev so izročene dr. Crer ^r*črt 5n dr. Jankoviču. SploSno ogorčenje j<» pa vzbudilo poročilo dr. P. Dofraneeschija o ukrepih zdravniške zbornice glede sodnr» zdravniških tsrifov v l?azonsk!?i zadevah. Izražalo se je mnenje, da zdramfška zbora!?a premalo nastopa napram sodn! upravi, k? no izposluje od ministrstva pravde primernih ureditev za prisostvorartje pri razpravah od 0. do 21. dobivajo zdravniški Izvedenci 30 Din SO par. To je ne.Tnslisano. Skupščine jo pozvala zbornični odbor, naj pošlje deputfloijo k ministru dr. O. žerjavu oziroma ministru pravde. Ako ministrstvo ne ustreže upravičeni žetji : nrr.ora trgovca Naloviča ter poskušene- umora g. Nalovič in njenega otroka. Iz Ljubljane. — .T 2 v en shod priredi druSrvo najemni- j vjču. Včeraj zjutraj se je v Beogradu pri-kov za Slovenijo v Ljubljani v soboto dne ! čel proces proti Ljuhomirju Kovačeviču, ki 21. t. m. ob 20. v veliki dvorani hotela ?e svojega prijatelja, trgovca Naioviča »Union«, Dnevni red: Stalšče nnjemnikov ustrelil pred očmi tega žene in otroka. Ko-napri'iü načrtu novega stanovanjskega za- ! vačevič je obtožen poneverbe, prcmišljene-kona. Najemniki podnajemniki, trgovci in obrtniki: vsi na shod! — fdruženfe rezervnih oHcira I ratni« ka —• pododbor Ljubljana vabi na članski sestanek, ki se vrši v ponedeljek, dne 23. marca 1935 ob & uri zvečer v ofeirskem doma Na dnevnem redu je predvsem poročilo delegatov z zbora v Beogradu. »— Uprava pododbora. — Znižanje cen mesu. Poročajo nam: V Logatcu in Planini, kjer so dosedaj prodajali mesarji govedino po 20 Din, znižajo z jutrišnjim dnem cene oa 15 Din, a to r ozirom na padle cene živini. Na Vrhniki pa prodajajo zadnje vrste govedino Ze davno po 12 Din za kg. Upamo, da bodo sedaj cene mesu padle tudi v Ljubljani. — Trgovinska pogajanja z Albanijo. V kratkem se prično pogajanja med našo In albansko delegacijo za sklenitev definitiv, ne pogodbe med obema državama. Vtposta- — Ljubljanski Sokol vabi svoj« eia&e* aaj s« v čim največjem steviln udeleže predavanja xTeznje severnih in j už & i b Slovanov po njedin je. n j u«. ki bo danes v oetek 2u. t. m. ob 20. v »Mestnem domu~. Starosta Kajzelj. — Ljubüanskl Sokol naznanja, daje današnje predavanje brata Leona Štuklja vsied glavne skupščine J?S preloženo na ptfhcJnj mesec — Članstvo Sokola I. vabfm. da sc udeleži danes ob 20. predavanja v Mestnem doma, ki ga priredi »Čcškoslov.-jugoslov. Liga«. Predava clavnl urednik Rasto Pasto-s 1 e m I e k o temi »Težnfe severnih In hiž-aftli Slovanov po ujedlnjeniu«. —Starosta. — Društvo Gosposvetski Zvon priredi svoj običajni »Občni zbor« dne 26. marca 1925 ob 19. uri v Mestni posvetovalnici v Ljubljani. Vabljene je p. t. članstvo, d« »o ga udeleži v polnem številu. 597/n 1J Nezgoda monalgnora Zupana. Včeraj okoli tričer.rt na 18. se je sivolasi mon?;g-nor Tomo Zupan peljal % električno želez, nlco. Na Marijinem trgu je izstopil, v tre-notku, Uo je izstopil, se je onesvestil in padel na tla. Pri tem je priletel na Čelo in se precej poškodoval. Monslgnorja so takoj dvignili in ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnico, kjer so ga obvezali. Bolnico je nato zapustil in se nahaja sedaj t domači oskrbi pri svoji sestri. Poškodbe niso ne. varne. — Občni zbor naprednega političnega in gospodarskega društva za vodmatskl okra! se vrši v soboto dne 28. marca t. 1. ob 8. zvečer s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo funkcijonarjev. 2.) Volitev odbora. 3.) Slučajnosti. Člani in somršljenikl demokratske siranke se vabijo, da se istega udeleže v čimvečjem številu. Ob tej priliki se bodo izdajale tud? nove ligitlmacije strankinim pristašem. Z dnem 28. marca prične poslovati tudi knjižnica v novih prostorih v hiši gostilne Flegar na Zaloški cesti. — Slovensko zdravniško društvo % LJubljani priredi v petek dne 20. marca t. 1. v času od 6.—7. zvečer v predavalnici zavoda za socialno higijensko zaščito dece tedenski seminar. Predavanje: Rogaška Slatina in njena zdraviliška sredstva, predava dr. Kolterer, zdraviliški zdravnik. — Prijatelj pečenko. Za Jožefovo so se izdatno preskrbeli s pečenko gotovi elementi. Tako je v noči od IS. na 19. neznan storilec obiskal hlev železničarja Alojzija Ladlhe v Zgornji SiSkt In mu odnesel devet zajcev, vrednih 412 Din. — Ivani Piš, ženi čevljarja iz Zgornje &iške. je bilo iz kurnika ukradenih pet kokoši v vrednosti 250 Din. — Velika tatvina. Na dolenjskem kolodvoru je bilo neki Frančiški Zupančič dn€ 18. t. rn. okoli pol 14. ukradeno Iz žepa 5750 dinarje5-'. Ni izkijučno, da je denar izgublla. — Dva neprevidna kolesarja. Delavec Fran Habjan je v Šiški vozil tako neprevidno, da je podrl na tla Heleno Kompare. Ženo železničarja, in H raztrgal krilo, v Medvedovi ulici pa je podrl na tla učenca Frana Leskovca. — Trgovec Riko Rupar je v Gradišču tako neprevidno vozil, da je 1 motorjem zadel ob cestni tlak In padel na tla. Nezavesten je obležal ;n so ga moraü prepeljati v bolnico. — Zopet drzen vlom. Da Imamo v Ljubljani res orgamzirano svedrovsko tolpo* dokazuje nov vlom. ki je bil Izvršen včeraj okoli 3. zjutraj v trgovino Alojzija JeranČi* ča na Karlovski cesti št. 8. Vlomilci so na ulici odprli okno ter zlezli v trgovino, kjer so iz predala odnesli za 200 Din drobiža, 10 škatelj sardin, nekaj sira, 1 kg čakolade in tO steklenfc konjaka, škoda znaša okoli 1200 dinarjev. Drznost vlomilcev osvetljuje dejstvo, da so v trgovini popolnoma neženira-no gospodarili, da je poleg v kuhinji gorela luč. Vsekakor pa je ta hiša nesrečna. Leta 1921. je bil Izvršen vlom v prodajalno v hiši se nahajajočesa trg. Hrastnika, 1. 1922. so lopovi vlomili v stanovanje trgovca Jeran-čiča, leta 1923. je nastal v hiši ogenj, leta 1924. je bi! nesrečni slučaj Jerančič-Petkcrv-skova in sedaj zopet vlom. — Dne 19. marca t. 1. sta se našla dva stara popravljena moška klobuka pri kam* nizkem vlaku, ki prihaja v Ljubljano na gL kolodvor. — Dobita sc v Zeleni jami it. 111, pritličje, levo. 599/n — Izgubljena denarnica. Poštna urad. n!c3 je danes zjutraj r Komenskega ulici izgubita denarnico z manjSo vsoto denarja. Zraven je bil zdravniški recept. Pošten nai-ditelj naj odda denarnico w nrcdnistvr? xSlov. Naroda«. Iz Celja. —c Mestno gledeliSče. V torek zvcčci se je v našem mestnem gledališču vprizoe rila Cvetko Golarjeva »Vdova Rošlinka«. Kot ljubljanska gosta sta nastopila v igri ga. Juvanova kot vdova Rošlinka in g. Cesar kot Rozmanov Janez. Obe vlogi sta bili dovršeno podani. Po daljšem presledku jc na našem odru nastopil zopet starosta celj* skih igralcev g. Rafko Salmlč. Vlogo Balan« taca, prevejanega bogomolca In zvodnika »svetega romarja« in »upanja starih devic« je igral s polnim razmahom in krepko ka* rakterizacijo tako v igralskem reproduci* ranju. kakor v maski. Tudi vsi ostali igrala ci in igralke so vloge reSilt v popolno zado« voljnost. Gledališče je bilo razprodano. —• Igra se ponovi v nedeljo 2Z marca ob 4. popoldne. — V soboto 21. marca se ob 6. zvečer vprizori »Maček v škornjih« kot mladinsko predstavo. —c V celjski mestnt klavnic! je bilo * minulem tednu zaklanih 1 konj. 19 volov, 6 krav, 1 telica, 12 telet in 9 svinj. —c Celjsko Olepševalno tn tujskospro-met no društvo ima v četrtek dne 26. mar* ca ob 20. v hotelu »Balkan« svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom. —c Orjuna v Celja poživlja svoje članstvo, da se v nedeljo 22. marca v čimveč-jem številu udeleži razvitja prapora marv borske mestne Oriune. — Vožnja je pole* vična- —o Sprememba v trgovini. Dosedanja trgovina Rozman z manufakturo na Glav* nem trgu, se bo odslej vodila pod firme Brata Sumer in drug. man 4. »SLOVCNSR! MAR OP« dne gl. marca itev. 65 Gospodarstvo. Srbsko nezadovoljstvo s prečansko industrijo. V zadnjem času sc javljajo cesti glac s<**vi nezadovoljstva s prečansko industrijo. TI glasovi izhajajo pretežno od strani srh« skih privrednih krogov, ki naravno ne raz* polagajo z veliko industrijo in ki so orne« jeni na tisoče malih in srednjiu trgovcev ter obrtnikov. Nezadovoljnost se obrača v prvi vrsti proti najnovejši karte?ni politiki prečanske industrije. Ti kro^i nu'Iasajo. da ao se ustanovili karteli špiritne. sladkorne, deležne, kožne, plvne in druge industrije aato, da si izločijo medsebojno konkureiv» ©o ter da svobodno določajo tako notranje, kakor izvozne cene svojih proizvodov. Zelja po čimveČjem dobičku je kartelirane indu* atrije gnala tudi do te£a. da odrekajo trgo» vini. mali posredniški trgovini tudi najmanj* m človeški zaslužek. Kartelirane industrije a«jraje vidijo, da jim trgovina slu/i brez« piačno. Pri tera navajajo nezadovoljni srh* rJn krogi, kako so si kartelirane industrije ;ma!e pridobiti vladno gospodarsko politiko ter izpo.slova.ri naravnost nezaslišane ^aicit* ne carine. Sladkorne tovarne uživajo n. pr. zaščitno carino proti inozemskemu sladkor«* j«, ki dosc£a 60—70 % inozemske sladkorne cene. Isto velja za kožno industrijo, ki je uspela pridobiti vlado za 50 % carino ino* »eraske cene aca usnje in kožo. Tc industrije d* imajo v ljubljanski in zagrebška trgovski zbornici svoje največje yascitnikc in zj potrebno 15.000 vagonov sladkorne pese. —K Olajšave pri izvozu rude. Z:x izvoz rude iz naše države se bo računa?! voza-rina ods'ej po Izjemnih tariflh št. II. za tovorno silo vporat)?lenesa vagona. —g Za Lfubfjo ni interesentov. V sredo >e biia licitacija za zakup eksploatacije železne rude v znaneim rudnfku Ljubi jI pri Prljedoru. Licitacija ie doživela popoten i?- jaSko, ker se lrt oflast! noben teflektant Ponovna licitacija bo Čez II dni. —g Likvidacija tvornice nnla m sveč »Mhisa. Glasom sklepa rednega občnega zbora te delniške družbe na Sušaka je podjetje »Miriš« v likvidaciji. Uprava poziva vse npnike, da čim prej prijavijo svoje terjatve. —Z Voza Hrta za ga hin. Prometno ministrstvo je določilo, da se od 15. marca dalje računa vozarina za galun po raz. II.— n. od postaje Ljubljana gl kol. do vseh postaj v državi, kjer bi hoteli izdelovati galun. —g Prodaja vina v Dalmaciji. V prodaji dalmatinskega vina le nastala velika stagnacija, ker ni nikatega Izvoza. Produ-centi so v veMci stiski ra morajo prodajati vino po 3 Din lfter. Zdi se, da ostane letos v Dalmaciji okrog 100.000 hi nerazpradane*-ga vina. Največ ga je v okolici Šibenika, kjer so tudi cene zelo nizke. To in ono. Razne rieiikatese. Nedavno je poročal neki angleški list, da so pri obedu nekega velikaša servirali vrabčji puding. Ob tej priliki se je mnogo govorilo o predsodkih, ki nam branijo, da ne bi vzeli na svojo jedilno karto tudi n. pr. vrabcev. Ti predsodki temelje edino le na nepo?:nanju in trmoglavosti. V Rusiji velja medvedje meso za naj* večjo delikateso. Medvedje krače ali med* vedj: jezik sta vedno razprodana. Ker je ta* ka jed redka, je umevno zelo draga, zato jo vidimo le na mizah višjih krogov. Tudi levje meso je užitno in ga prcd= vsem cenijo prebivalci Južne Afrike. V mnogih krajih obeh Indij uživajo z največ* jo naslado tigrovo meso, ki ni le zelo redil-no. temveč tudi vpliva ojačujoče na mišice in bistri razum. Diši pa kot žil&sta govedina. V Afriki in Indiji je zelo čislana jed slonovo mesto. Evropejci pa, ki so ga imeli priliko poskusiti, trdijo, da je mehko kot usnje in sočno kot lep. Drugi nasprotno imajo vse slonovo meso za tako slastno in okusno kot pečene slonje gnjati, ki so zna* na jed, vredna vsake kraljevske mize. V gornjem Egiptu nosijo na trg kroko* dilje meso. a tudi v Siamu in Saigonu ga prodajajo kot pri nas govedino ali teletino. V St. Dorningu m ob vsej obali Centralne Amerike uživajo kajmana, kuhanega ali pc konjaku. Xu Francoskem ponekod kandirajo vi» | oHce v velikih množinah. V Grasso, kjer se j nahajajo obširni travniki, posejani t vijoli* ' cami pobirajo vse stare in uvele cvetove in jih prodajajo slaščičarnam, kjer jih pražijo, omakajo v vrti sladkor in spravljajo v pro* met kot »vijolične konfiture*. V Romuniji in Bolgariji uporabljajo kot začimbo vrtni* cc, lipovo cvetje, "vijolice in mačehe. Na Ki* tajskem kuhajo iz lilij, ki se potrgajo, pre* den se cvet odpre, sočivje, ki baje imenitno diši. Najzanimivejši od vseh užitnih rastlin je vsekakor cvet maslinjaka (fulvah), ki ra* ste v prostranih gozdih goratih predlov In* dije. Drevo rodi vsako leto več centov meh* kih. zvončastih cvetov. Marca in aprila, ki sta najtoplejša meseca v Indiji, cvetovi od* padejo. Ako so sveži, so posebnega, oslad* nega okusa. Posušeni na solncu so kakor ro» zine. Uživajo jih namočene v sirovem m a* slu ali pečene. Španski zakladi. štirideset let že uganja neka dražba španskih lopovov sleparije s svojimi «>za-klarli^. Razpošilja zdaj v enf\ zdaj v druge evropske deželo pisma, ki naznanjajo, da je nelti nesrečni Spanec, k! jo v zaporu, preganjan po nedolžnem, zakopal nekjo (kraj se naznani približno) veliko vsoto denarja, katero treba dvigniti. Prejemnik pisma naj se potrudi v Španijo, tam Izvo vse natanko, potem bo bogato obdarjen. Ako se je kdo odzval prvemn pismu, so eledila druga pisma, polna, raznih podrobnosti in nuvodil, kaj treba storiti. Ako je bil kdo tako nespameten, flt* Je res prišel v Španijo n prinesel s seboj denar, so gps grdo oplenili. in še dobro, ako je odnesel življenj«. Kljub vsemu temu je šlo Sponsin m sleparjem delo dobro izpod rok. K! dolgo tega, ko «e je bil odločil neki tržaški trgovec iti v Španijo na povabilo takega le nesrečno zaprtega äpanca, da reši zaklad in da ae usmili njegove trpeče male hčerke. Trzačan je šel tja v družbi z nekim svojim znancem. Sleparji so ga čakali na določenem kolodvoru m odvedli oba v neki umazan hotel. Ni jim bilo všeč, da sta dva. Ves posel so je Imel Izvršiti drugi dan. Ta čas pa sta Tržočana uvidela, kam strt zašla, posrečilo so jima je, priti ponoči iz hotelu in se odpeljati » prvim vlakom proti francoski m^J:. Tudi na Bavarsko so v eadnjeni össti prihajala španska pismi*- Neki inonakov-ski trgovec je bil povabljen, da naj pride a doloCeno vsoto denarja v Španijo. Pfsee pisma, trgovee v konkurzu. mu jo poročal, da Je zaatavil neki kovčeg. kateri Ima skrit predalček, ia -v njem so čeki za veliko vrednost v ivlcarskih rrankih. Trgovec je imel rešiti kovčeg. Pieal je v Španijo one-ma trgovcu In dobil potem več dolgih pi-seem z nasveti, kako naj postopa. Ta pisma je odstopil policiji, ki Je nadaljevala dopisovanje. Nekdo drngi je dobil naznanilo, da Je bil udeležen pri neki oficirski zaroti. Pobegnil je bil v Nemčijo ln tam je zakopal s^i denar v bližini Relchenhalla. Vabi se naslovnika, naj pride v Španijo, tam ga bo čakala hči onega nesrečnega zaprtega oficirju in ga spremi v Beichenhall ter mn pokaže zaklad. Policija je vse to naznanila španskemu konzulatu. šele na prizadevanje in ostra posredovanj inozemskih oblasti se je španska vlada začela brigati za sleparje in jih končno tudi prijela. Aretiran je tudi poglavar lopovske družbe, ki je bila, kakor je do-gnano, izborno organizirana doma in v Inozemstvu in je razpolagala z veti ki ml sredstvi. Od meseca julija lanskega leta j« bila Španska zakladna sleparija zopet v potnem cvetju in je zajemala Blast! Irallje in Nemčijo. Ali je bo sedaj vendar «nkraj konec? ★ ★ ★ * Vsüliv kavallr. Te dni Je sloni a 24 letna nemška državljanka Eizabeta Jung v milanska brzovlak. da se vrne preko Švice v domovino. Predno ie vlak dospel do postaje Orvieto, Je vstopil v kupe železničar in vprašal po listku. Dama mu je pri« povedovala, da potuje do Frankfurta v tretjem razredu, nakar jo Je povabil v prvi razred, češ da ji kot kontrolor lahko izpolni j to ljubezni Ivos t. Komai se je dama vsedla, F je vstopil železničar v kupe. se vrgel na-I r.io In jo posilil. Dama se ie onesvestila. Na postni: Chiusi je železničar izginil. Dama pa ie izstopila in ovadila s solzami v očeh dogodek postajnemu načelniku. Železničarja so še tisti večer aretirali v Rimu in ga pripeljali v Chiusi. kjer ga Je dama spoznala. Nasilnež pripada fašistovski že-Iezničarski milici. iKavaliria* so tako! vteknili v 2apor. • 27 otrok. I/ Dessava poročajo, da % tamkaj povila 47 let stara žena nekega delavca 27. otroka. Med otroci ie več dvojčkov, 11 Jih že živi. 16 jih je umrlo. Najstarejša hčerka te žene je v isti noči kot njena mati povila dvojčke. * Tudi n.il-jardarli se izogibajo davkov. Iz Los Angelesa v Kaliforniji poročajo, da ;e davčna oblast uvedla sodne korake proti petrolejskemn magnato Doheiiyju, ki ie po njenem mnenju napovedal mnogo premalo dohodkov, nego jih je imel v resnici. Davkarija zahteva od njega za leto 1919* zastankai 900.000 dolarjev. kmmmmmmmmmmmmammmmmm^mmmtm^mmmmmmmmmmmmmmmmmamr Glavni urednik; KASTO PUSTOSLEMSEK Odgovorni urednik; VLADIMIR KAPUS Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoščeni papir, hektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud« Baraga» Seienburgova 6j!, »'Jani::. Budimpeštanski od n, <£e 27. aprila 1925 ki ga je aranžirala Trgovske obrtniška komora v Bvtfimsešfi. Olaissve pri voznih ksrhh in potnih listih. 159 T S pojasnili služi: Beograd t Dr. Geza Sr;i*sryi, Strahimča bana 43,'a. — Split i Ured za vozne karte, — Skoalje : Chamfcre de Commerce et d. Inod^trfe. — Centralni urad r Budapest, V., Szemere u. 6. JAKA -™ GROZIT »♦•«rem ««viManu Ptmtk Zfc K— Eeosradsfea falirila asfalta i latrankit prolmila BEOGRAD, Vuka Karadžifa 6 Telegiam: Grozit Telefon 27-20. Proizvodnja i .Grczii* krovna hartiia. asfalt t katranova krovna h3r.ija, asialt ploče za izolovanje, ter kameno? ucrlja, karbolineam, drveni cement, Uk za krovove i za gvoždja, smola iz kamenog ugija, meka i tvrda Ud. Zastupnik« ca Slovan!ju se traže. g29 RajataraJ&a slovanski slBtonka in litanta tfaiaralea IvaTB Brlcelf, Snaalski e. 10, te priporoča. Izvršitev točna. cene zmerne. 1793 Cez 50 let se uporablja z najboljšim usoehom 135T PEccolijeva želodčna tinktura katera krepča želodec, pospešuje slast in odprtje telesa. Naročila sprejema lekarna dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska cesta. jjrača Holländer (Subotica) preporačrjJG bogato skladištc pes* j a ra ioreane i jas-tuke od najjef.inij'e do naj'finiie vrste. Najbolje poznata eksport lirma, potpunu garanciju pruža. — Brza i tačna poslu ca. xA t Razpis nooe staube Zvpfffisteo Z e 11 m 11 e razparale noro prit lic«« stsubo Sole 4fiKirfflZTcdf!!cr. HflCrt le razgrnfen v oMffislil ptssrnlcf m uBrsnletn Goleni* fifter2-rzaenfom o opogled od 13. maTca do f5e aprtl"-Javna draZba ac orSI t5. aprila na Solem n* lira mesca* 792 SBBBEBBEEBSBSEEB3BSEBX. ? Hočete Ii se od gihtn l reumatizma osio&oditi ? Ta dlj može se postiči jednim izvršnim Išekovitim napitkom. O vaj liekoviti napltak poboljšava sveopče stanje, pojaCava volju za jelom, podlže probavo te pospješuje ozdravljenje. — Mlado i staro može ovo Iječenjc pokukati, koje je več u sasma beznadnim slučajevim pomoglo. Potpuno badava vam dajem priliku, da se o učinka sami osvjedočite. Zahtjevajie propise za liečenje reama-tizma, koji če vara razjasniti, kako se možete brzo vaših boli riješiti. Pišite na; Angnst Mlrzka, Berlin. Wilmersdorf, Bruchsalstr. 5, Abt 307. Najceneje »e podpletajo raznovrstne nogavice. — Pred Škofi-* jo IfL 60/1» Predtiskanjc ročnih de! najmodernej^ ših vzorcev po izvanred* ne nizkih cenah. — Pred Škofijo l/L 61 /L Stavbna parcela 2137 m2 v ljubljanskem predmestju (Moste) se po ugodni ceni proda. — Naslov pove upr. Slov. Naroda. ssi Reatltetna pisarna FRANC SCHANTEL. Ljubljana, Mestni trs 18 I. se priporoča za nakup in prodajo nepremičnin pod najugodnejšimi pogojL S?7 Dekle pridno, pošteno, U zna samostojno kuhati in poleg sobarice pomagati opravljati druga lahka hišna dela, se sprejme takoj. Ponudbe pod naslov gospa Danica Omer Knriovac (Hrvatsko) ssn Čebulček in česen scrfi asfctnei* Sever &Xo. LJubljana Cenitve industrijskih obrtnih fn drugih podjetij prevzame po lastnih strokovnjakih ter oddaja dotična mnenja (ekspozejc). — Gospodarska pisarna, družba 2 o. z. v Ljubljani, Wolfo* va ulica I/II. 31 IL Srebrne krone k upira. — Ponudbe pod i*Plačam dobro 68/L na tjpravo t>Slov. Naroda^. »Gon«# nov preiskuiea in edtno sferen lek proti kapa« vici (triper) ter tastare« lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno oadrav« Ijenje treba Sest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proizva* Ja fn po poštf razpošilja tudi na zdravniški pred« pis lekarna PenUS, Zapre* prcžiČ, Hrvatska. 99/T Parna žaga naprodaj po ni 2k? cent Lokomobila 46—50 HP: kuri se z žaganjem. Pol* nojarmenik 75 cm širok, cirkularna zaßa — vse v dobrem stanju, malo rab« Ijeno od leta 1923. — se odda radi preselitve. Ta* kojšnji nastop. Cena -a vse skupaj Din 500.= varna 125 777« na upra> vo »Slov. Naroda«. reditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanfa vlog, nakop in prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomnt in inkaso menic ter nakazila I v tu- žn inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brtotaaltt: Kntdlt Ijubllapa - Ttlefon 40.457 541. 805 In 806 Lastnina in tisk »Narodna tiskarna*