oStnina plačana t gotovini. fsa&messna številka Pl® 1 STEV. 48. \ LJUBLJANI, torek, dne 2. marca 1926. LETO M. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30—. Keodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne Trača je. — Oglasi po tarif u. Pismenk* vprašanjem naj ?e priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Zakaj smo za slovensko fronto? Če zasliši navdušen aii nepreudaren can/tralist besedo o slovenski fronti, takoj je njegova sodba gotova: evo, separatisti se oglašajo. Nagle sodbe niso nikdar dobre, tako tudi La ne. Zakaj vse prej ko separatizem je vzrok zallievi po slovenski fronti. Zakaj slovenska fronta niti najmanje ne pravi, da se morajo Slovenci ločiti cd Srbov, temveč pravi nasprotno, da morajo ostati v zvezi s Srbi, toda le kot •aakopravni in enakovredni bratje. Slovenska fronta zato ni negacija volje po skupnem življenju, temveč afirmacija te volje, s tem da daje edino možno rešitev za skupno življenje. In ta rešitev je ob-solutno in na vseh mestih uveljavljena enakopravnost. Oni, ki imajo enakopravnost na jeziku, pravijo sicer, da se ni treba boriti za enakopravnost, ker da je ta že z ustavo zajamčena. Mi Slovenci pa, ki moramo žal dan na dan ugotavljali, da od papirnat« enakopravnosti nič nimamo, ne moremo biti zadovoljni s tem, če obstoja enakopravnost Je na papirju, temveč" hočemo to enakopravnost tudi dejansko iaoti. To pa dosežemo le potom slovensko fronte. Tsi vemo, da je Beograd stalno delal le. po svoji mili volji zato, ker je imel »ed Slovenci vedno skupino, ki je bila z, njim. Vzroki, da niso bili Slovenci nikdar enotni, so različni. V prvih časih, k« jo navdušenje za pravljično Jugoslavijo šo kipelo, so bili večinoma idealni vrački, da so slovenski zastopniki manj mislili na slovensko srečo, ko pa na spložno državno. Pozneje, ko se je pričela sitacija čistiti, pa so prevladovali materialistični elementi, ki so napotili poeame7.no skupine v tabor beograjskih centralistov. Haj bedo vzroki že kakršnikoli, danes ja gotovo, da ne bodo Slovenci tako dolgo prišli do enakopravnosti, dokler bo Beograd mogel računati na neenotnost Slovenci. Dokler bo obstojala tu »ožuost, da se izigrava ena slovenska sknpina proti drugi, dokler bodo naši prepiri omogočali, da se smeji n'e4|t, tako dolgo bo ves naš napor za-tu enakopravnosti ne dosežemo. Selo tedaj, ko bo Beograd videl, da je slaretidki narod enoten, da ni mogoče r»deliti naroda v dve fronti, šele tedaj k« r Beogradu prodrlo spoznanje, da, je ta& i Slovenci treba narediti sporazum i* iati tudi Sloveniji popolno enako-praraost. • slovensko fronto moramo ubiti vsaka nado na slovensko neenotnost, slovanska fronta mora biti vsakomur doka*, da je treba s slovenskim narodom računati kot celoto in da je tudi v sak dogovor s posameznimi strankami ne-■»ogo«. če pa bi se katera stranka iz se-buSnih vzrokov vendarle spozabila) da 1 slovensko fronto, potem mora ° Potrebi slovenske fronte da io fm tal;o močna, da vsakdo ve, £& Koi?R“f . , . , naiod, je morala radi- kalna stranka skleniti z ajim sporazum. Ko bo ujeamjen slovenski narod, tedaj bo tu tudi enakopravnost Slovencev, gela potom pa je mogoče govoriti o ujedi-njeoju, ker bratje se ujedinjujejo le kot enakopravni. In zato pravimo, da je slovenska fronta nasprotna separatizmu. No moremo več trpeti izigravanja Slovencev, ne moremo več pustiti, da se tretji smeji na naš račun in zato je potrebna slovenska fronta in zato propagiramo njeno ustanovitev. Danes seja glavnega odbora radikalne stranke. NESOGLASJA ŠE NISO LIKVIDIRANA Beograd, 2. marca. Pristaši Ljube Jovanoviča v radikalnem klubu so komentirali odložitev sestanka glavnega odbora kot Pašičev manever, da pridobi čim več časa in tako pripravi teren za to, da bi ta nezaželjena seja glavnega odbora prešla čim bolj nezapaženo in v čim večji tišini. Na konferencah pri Pašiču, ki so se jih udeležili Ljuba Živko v ič, Marko Gju-ričič in Aca Stanojevič, je bila zaključena diskusija in so bila vsa vprašanje tretirana tako, da bi se mogla najti rešitev tudi takrat, ako bi pcedini člani glavnega odbora delali kake neprilike. Nekateri uglednejši člani radikalne stranke so izjavili, da se nas že loteva predvolitvena mrzlica in da se misli bolj na volitve kakor pa na eventualno re- konstrukcijo \lade irii na razširjenje koalicije, ki se tako željno pričakuje. Za današnjo seja glavnega odbora radikalne stranke se menda ni bati, da bi se ne izvršila v popolnem redu. Tudi se misli, da se bodo uredila in likvidirala mnoga sporna vprašanja, a da bo-bo vendarle v poslanskem klubu nastale težkoče, ki bi lahko ovirale kompromis, ker je celo Aca Stanojevič malodane obupal nad uspehom svojega nehvaležnega posredovanja. Govori se tudi o tein, da bi moglo priti do sporazuma in do likvidacije vseh sporov s takim 'kompromisom, da se izvrši rekonstrukcija vlade. V takem primeru bi bile zastopane v vladi vse skupine radikalov, a to bo zelo težko doseči. Seja skupščine. Beograd, 2. marca. Na včerajšnji popoldanski seji narodne skupščine je najprej govoril dr. Bazala, ki je_ kritiziral j budžetiranje in grajal posebno Pribiče-vičevo prosvetno politiko. Za njim je Iladžikadič govoril o prosvetnih razmerah v Bosni. Nato je minister za prosveto Št. Radič repliciral na razne pripombe prejšnjih govornikov in se v svojem nadaljnjem govoru bavil z vprašanjem gledališč ter govoril o nekaterih premestitvah profesorjev in učiteljev, o vseučiliščnem zakonu in o sodelovanju profesorjev vseh vseučilišč. Rekel je pri tem, da kdor ne spoštuje svobode in avtonomije v najvišjih vrhovih, ta tudi ne zasluži politične svobode. Poslancem, ki hočejo biti edini patentirani rodoljubi, je treba že enkrat povedati, da mi ne maramo državnih vohunov. Mi v vladni večini govorimo z enim jezikom, čutimo z enim duhom in delamo za eno bodočnost. Mi KRALJ ALEKSANDER OBIŠČE SLUŽBENO RIM IN PARIZ. Beograd, 2. marca. Vest o posetu našega kralja v Rimu in Parizu se službeno potrjuje. To vprašanje je minister zunanjih poslov dr. Ninčič že uredil v Rimu in tako se pričakuje, da bo kralj najprej poselil Rim in nato Pariz. Za-raditega se je izvršila i/prememba poslanika v Rimu. Na to mesto pride namreč Balugdžič. NINČIČ PRISPE DANES V PARIZ. Pariz, 2. marca. Za danes pričakujejo prihod jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Ninčiča v Pariz. Njegov sestanek z Briandojn bi imel rešiti glavna vprašanja problema, ki se tiče vstopa Nemčije v Zvezo narodov in posledic tega koraka. JUGOSLOVANSKI KLUB PROTI DR. NINČIČU. Beograd, 2. marca. Jugoslovanski klub se pripravlja, da napade zunanjega ministra dr. Ninčiča zaradi njegovega potovanja v Italijo. To bode storil o priliki ekspozčja v narodni skupščini, ki ga je naš zunanji minister včeraj brzojavno najavil in hkrati zaprosil skupščino, da se proračun njegovega ministrstva postavi na dnevni red šele, ko se on vrne. Jugoslovanski klub bo napadel j In čim preje pride do nje,^ tem preje pridemo do konsolidacije države in do pravega ujedinjenja Jugoslovenov. se bomo sporaauineli o vsem, o čemur še nismo popolnoma edini. Mi smo kakor mož in žena. Ni zakonskega para, ki bi se še ne bil nikdar sprl. Pribičevič: A kdo je mož in kdo je žena ? Radič: Oboji smo mož in oboji smo žena. (Smeh v .dvorani.) V Sloveniji ni pomanjkanja učiteljev. Sedaj je tam 500 učiteljev več, kakor prej. Prej jih je bilo 3266, sedaj pa jih je 3746. Sušnik sedaj mnogo kriči o centralizmu- Ko je bil dr- Korošec prosvetni minister pa ni bil tako bojevit Pa je bil takrat isti režim. . Nato govori še o razmerah v Južni Srbiji. Dalje odgovarja na razne očitke opozicije in pravi, da so ti očitki neumestni. Za Radičem sta govorila še Agatono-vič in Pribičevič, nakar je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za danes ob 9. dr. Ninčiča tudi zaradi njegovega popuščanja v vprašanju italijanskih manjšin pri nas. STOJADINOVIČ V LONDONU. London, 2. marca. Dr. Stojadinovič se bo zamudil v Londonu dalje časa, kakor se je mislilo. Njegovo tamošnje bivanje je v zvezi ■/. ureditvijo naših vojnih dolgov. Dr. Stojadinovič je konferiral v državni zakladnici in v ministrstvu zunanjih zadev o svojih dogovorih v Washinglonu. Dr. Stojadinovič nima pooblastila vlade, da bi vodil kaka pogajanja. Sigurno pa je, da je v intenci-jah vlade in da tudi dr. Stojadinovič sam želi izkoristiti to priliko in poudariti še enkrat pripravljenost jugoslovenske vlade, da se čimprej konsolidirajo dolgovi. Stojadinovič je konferiral z angleškimi finančniki, ki se interesirajo za našo državo in ki so v poslovnih zvezah z nami. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 2. marca. Včeraj popoldne je bila kratka seja finančnega odbora, na kateri se je načelno razpravljalo o pravilnikih raznih ministrstev glede posebnih doklad uradnikov. Zaradi skupščinske seje po je finančni odbor moral prekiniti svojo sejo- JUGOSLAVIJA DOBI KARDINALA. Rim, 2. marca. V parlamentarnih krogih se trdi, da bodo izbrani novi kardinali. Od 5 kardinalskih mest bi eno dobila Jugoslavija, drugo pa Irska. Omajano stališče Maksimoviča. \Beograd, 2. marca. Radikalni postemee Sušnič, ki je v odkritem boju z notranjim ministrom Božo Maksimovičem, bo na prvi seji kluba zahteval od Maksimoviča razna pojasnila. Maksimovič naan-reč vodi čisto svojo osebno ;xl:tiko in deli poslance v radikalnem klubu v take s pravicami in take brez pravic ter tako škoduje, ugledu stranke in ugledu poslancev. Maksimovič že precej dolgo v Beogradu ne uživa več simpatij, in to zaradi svojega razmerja do Krste Miletiča, ki ga je pravzaprav napravil za poslanca in ministra. Tudi v nobeni radikalni organizaciji ne uživa več tistih simpatij kakor preje. VELIKE PRIPRAVE ZA PAŠIČ1V SHOD V SARAJEVU. Beograd, 2. marca. Minister finane dr. Stojadinovič bo po svojem prihodu v Beograd podal narodni skupščini eks-poze o svojem potovanju in o pogajanjih, ki jih je vodil v Ameriki, Angliji in Franciji. Dr. Stojadinovič je na svojem povratku iz Amerike govoril še. s premierji in financierji držav, katerim mi dolgujemo in se nadeja, da se fcodo vsa vprašanja naših dolgov hitro »redila. Včeraj je predsednik vlade Nikola Pa-šič dolgo konferiral v predsedništvu vlade z Aco Stojadinovičem in jo pozneje v ministrski sobi narodne, skupščine tudi dolgo konferiral z Gjuričičem in Uzunovičem. Na konferenci se j« razpravljalo o delu glavnega odbora stranke, ki bo imel danes sejo in so se eedi-nili o sklepih, ki naj bi bili sprejeti na tej seji. Za veliko revijo radikalne stranke v Sarajevu se vrše sedaj priprave. ▼ Sarajevo odpotuje jutri minister notranjih del Boža Maksimovič, ki mu je naloga vse pripraviti, da bo to zborovanje čim impozantnejše. Vsi veliki župani in poglavarji ter vse radikalne organizacije so alarmirane, da bo na tem zborovanju govoril sam predsednik vlade Nikola Pašič. Govori se tudi, da bo minister dr. Srskič z nekaterimi radikali šel v Sarajevo, da še on pripomor* do čim boljše organizacije zborovanja. Opozicija pričakuje to zbore v as ja z največjim interesom. Iz okolice Svato-zarja Pribičeviča se zatrjuje, da t« »b°-rovanje ne bo uspelo in da bo prišlo do prav burnih scen med radikali ia drugimi strankami. Minister notranjih del Boža lAakoi«**-vič bo porabil svoje bivanje v ?*araj«-vu tudi za to, da pripravi ugoden faren za evenluelne občinske volitve. RUMUNIJA DOBI FAŠIST0VSK1 LILNI RED. Bukarešta, 2. marca Kljub demantije«! se vzdržujejo vesti, da Bratianu poda ostavko vlade. Prej. pa bo še predložil kralju v podpis ameriško-rupiunsko pogodbo o konsolidaciji rumunskih dolgov. Hkrati predloži parlamentu nov rofilni zakon. Ta se strinja z volilnim zakomma, ki ga je uporabil v Italiji Mussolini, in s katerim je dobil večino v parlamentu. JANJIČ IN MARKOVIČ POSRKDUJ*-TA MED ZAGREBŠKIMI RADIKALI. Beograd, 2. marca. Da se končno doseže sporazum med zagrebškimi radikali, odpotujeta dr. Laza Markovič in dr. Voja Janjič v Zagreb in poskušata pomiriti obe sprti struji. u*s*U! trebe zadržujejo! Iz teh razlogov se obračamo do vseh javnih uradov v Sloveniji z vljudno in nujno prošnjo: naj gredo našim reja-kom v tujini pri teni, kar je moči, hitro aa roko! Ako morda manjka potrebnih podatkov, naj se jim to sporoči, ne pa jih puetiti čakati brez odgovora. To zahteva naša iset, pa tudi ozir na” rojake, kateri imajo itak povsod kot tujci dovolj trpko življenje. Radikali in uradniške zthteve. Radikalni poslanci Nikolajevič, Popovič, ! Tarjačič, Leovac in Aksentijevič so izročili j predsedaiStvu radikalnega kluba sledečo spomenico: »Prod nekaj dnevi je bil v Beogradu }Zr redni uradniški kongres, na katerem so bile določene »ahteve, ki jih smatrajo uradniki kot »voje minimalne. Glavae eahteve uradnikov so: 1. Da «9 jim izplača razlika plače, do Katero imajo po zakonu pravico; . * da se v bodoče ne vnašajo y finančni nakem nobene naredbe, 3 katerimi se spreminja uradniški zakon; . 8. da se zakonitim potem lzpremeni uradniški sako* in uredba o razvrstitvi, ki je vseskozi nepravična; 4. da se urede kronske pokojnine. Govori, ki so bili na tem kongresu izgovorjeni, so bili zelo strastni m naperjeni proti sedanjim vladnim krogom Po poročilih na ki 90 čisto točna, ne vlada to nezadovoljstva samo med uradniki, pristaši opozicio-nalmih strank, temveč tudi med radikali in j Mto preti nevarnost, da bo vse uradmstvo, *e » sedanje razmere ne izpremene, zapu- i slilo radikalno stranko'. Kako bi to bilo škodljivo za ugled radikalne stranke, o tem ni treba niti govoriti. Po preisikavi uradniških zahtev smo prišli do prepričanja, da te uradniške zahteve niso neupravičene in tudi lahko izvedljive. Zato predlagamo: 1. Še v proračun za leto 1926-27 se naj vstavi vsota 70,000.000 dinarjev za izplačilo razlike v plači za najsiro-mašnejše uradništvo, ostala vsota pa naj se izplača v bonih. 2. Da se vsa druga vprašanja takoj pretresejo v radikalnem klubu in da se vsem uradniškim zahtevam čim preje ustreže. 3. Da se takoj izvrši potrebna redukcija gotovih ministrstev, direkcij in nepotrebnih uradnikov. Prepričani smo, da vse to vedo tudi kraljeva vlada in radikalni poslanci. Ker pa se to nezadovoljstvo uradnikov stalno izrablja od opozicije, smatramo za potrebno, da sprožimo to vprašanje v klubu, da bi se uradništvo prepričalo, da ima v sedanji vladi in parlamentarni večini zanesljive prijatelje, kar moremo z uresničenjem njihovih zahtev i njlepše dokazati.« Politične vesti. Kratke vesti. Battistijev sin, ki je republikanec in nas- protnik fašistov ter begunec, je protestiral proti temu, da se hoče spomenik njegovega očeta postaviti v Božen. S tem se proslavlja imperializem, kateremu pa je bil njegov oče protive-n. Spomenik očeta naj se postavi, če se ga že hoče postaviti, v Tridentu. Angleški general Bruce, ki je vodil že dve ekspediciji na Mount Everest, se pripravlja za tretjo. Tudi Kitajska zahteva mesto stalnega člana v Svetu Zveze narodov. Sir Drumond, generalni tajnik Zveze Narodov, se je izjavil za podelitev stalnega mesta v Svetu Zveze narodov Poljski in Braziliji. Nemška delegacija za zasedanje Zveze narodov je že odpotovala. Delegacijo spremlja 100 nemških novinarjev. Francoski parlament je kljub protestu voljnega ministra reduciral izdatke za Sirijo in Maroko. Abdclkrim bombardira že par dni Tetuam. Bombardiranje je uspešno, ker ima Abdel-krim nove topove. Prebivalstvo beži v Cevto. V Bangkongu je bil na slovesen način kronan novi siamski kralj. Po starem običaju si je kralj sam nadel krono in nato še kronal kraljico. Francoski parlament je sklenil, da se Bri- 1 »ndov govor javno nabije. ' Francoski senat je sprejel vse od vlade predlagane finančne zakone z 268 proti 61 glasovom. Presveta. SIMFONIČNI KONCERT GLASBENB KATICE LJUBLJANSKE. Skladatelj Emil Adamič dirigira t p*t«k, dne 5. t. m. simfonični koncert Glasben* lla-trce v Ljubljani. Na sporedu koncerta so same orkestralne točke, katere izvaja orkester orkestralnega društva Glasbene Matice, pomnožen s člani Dravske divizinske godbe in opernega orkestra. Ta koncert, ki je diu-gi simfonični koncert letošnje sezone, bi lahko imenovali tudi sviitnd koncert, ker »o na njegovem sporedu skoro same avite aa veliki odnosno godalni orkester. Prvo tofiko koncertnega sporeda tvori Mihevčeva’ predigri k operi planet. Nato sledi Šantlov* mala svita za veliki orkester. Ta svita se»toji iz petih stavkov, ki nosijo sledeče n-slove: Božična, Kralj Matjaž, Narodna, Veseli ples, Veli Jože. Tretja točka sporeda so .-drmi«e~ vi Ljubljanski akvareli za močan godalni M -kester. Posamezni deli te sivite so sledeče označena: Jutro na Rožiku, Na tivolskem ribniku, v Šentflorjanski cerkvi, Na grad«, Pri sv. »Križu in na promenadi v Zvezdi. Obe sviti se prvokrat jav.no izvajajo. Pod odmori sledijo Čajkovskega Karakteristični pitsi ia baleta Ščeljkunčik. Ta svita nosi navadno naslov Cassenoasette (Nuissknackersuiite), in ima sledeče odlomke: Koračnica, Ples Vile Bonbonček, Arabski ples, Kitajski ples, ples piščalk in Trepak. Koncert zaključijo Boro-dinovi Polovski plesi iz opere Knez Igor n sicer št. 8 in 17. Orkester sestavljen * ta koncert bo razmeroma zelo močan, saij sedi pri pultih poleg popolnih lesnih in kovin-atih instrumentov, 10 I. vijolin, 8 II. vijolta-6 vijol, 6 čelov in 4 kontrabasi. Spored »a-služi vse naše zanimanje. Opozarjamo, da bode podrobni spored imel natiskano t—ii razlago posameznih točk sporeda. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami. Koncertno prednaznanilo V torek, dne #. t m koncertira v Unionski dvorani svetovno znani Ševčikov kviutet iz Prage. Pred: prodaja vstopnic od četrtka dalije v Mati«« knjigarni. — Polovičarska odredba. Vsled redukcije radarje* ▼ Trbovljah je vlada poslala v lr-bovlje orožnike, da se preprečijo neredi. Jako lepo, Če skrbi vlada za red in mir! Toda so mnogo bolj pravilno in lepo bi bilo, če di vlada pritisnila na Trboveljsko premogokopni draibo ftt to zlato jamo za tuje kapitaliste prisilila, da redukcije ne izvede. Vlada ima toliko sredstev na razpolago, da bi to tudi lahko dosegla, treba je samo resne volje m nič dragega. Ce bi vlada to storila, potem ni prav nobene nevarnosti, da bi prišlo do ne-inirCKT, ker po preklicu redukcij ne bi bilo prav nobenega vzroka nemire. — »Samouprava« o samostojno demokrat-»kih poslancih ml časa proračunske debate. Glavao radikalno glasilo podaja kratek pregled o nastopu strank v proračunski debat. Seveda so najbolje nastopih vladni poslanci, dočim je bila opozicija čisto neenotna, Tako ie bil dr. Korošec za federalizem m finančno samostojnost Slovenije, hrvatski federalisti »a suveren hrvatski sabor v Zagrebu, musli-mani mestoma tudi za narodno edinstvo. Najbolj živahno pa se je udeležila proračunske debate demokratska stranka in od vseh govorov je bil nappmembnejši govor Voje Marinkoviča. Nato pa pravi »Samouprava« dobesedno: »Na vsak način najbolj revni so bili eovorniki gamostojno demokratske stranko ki so pri tej priliki odnesli rekord v de-matrtMnii, prazni in površni argumentaciji, ki ie "postala dolgočasna in ki se smatra za anahronizem. Oni. so v glavnem napadali m pobijali g. Radiča in sporazum m dobili — kar i*o iskali. Neprestano poudarjanje ideje narodnega edinstva, pri tem pa odb.jati sodelovanje Hrvatov vsled osebnih antipatij ra-/žaljenega veličanstva — to postaja že neresno, večno premlevanje ene in iste argumentacije, zgrajene na zofizmih, pa dolgočasno in neukusno.« Nato konstatira »Samouprava« neukusen napad sam. dem. poslanca Kecmanoviča na Pašiča. Kecmanov«; je bil namreč izvoljen na listi Pašiča in za časa volilnega boja je pridno delil med volilce PaMčeve slike. Ce ne bi bilo sporazuma med radikali in SDS, bi Kecmanovič pri lanskih volitvah ravno tako propadel, kakor je propadel leta 1923. — Kakor se vidi, se radikalno glasilo že pripravlja, da dela štimun-«o ut vstop SDS v vlado, kakor bi radi pre- pričali naši mladinski agitatorji lahkoverne in naivne ljudi. Čestitamo vsem tistim, ki se bodo dali speljati na led. — Nov list. V Vukova ra je pričela radikalna* stranka izdajati nov tednik »Sremski radikal«. V uvodniku pravd uredniški odbor, da je list nastal samo zato, da okrepi življenje radikalne miisli v Sremiu. Med drugim poroča »Sremski radikal«, da so v Vu-kovaru federalisti v razsulu in da je HSS med Hrvati Vukovarja vedno močnejša. Interesantno je, da »Sremski radikal« odločno odobrava nastop' Črnogorcev proti Plamencu. — Kombinacije o razčiščenju vladne koalicije. Radikalno »Vreme« piše: Čeprav tirdc radikali in radičevci, da je sedanja vladna 'koalicija trdna in da ni pričakovati nobenih iaprememb, se vendar stalno ponavlja kombinacija, da pride po sprejemu proračuna do razširjenja vladne koalicije. V vladnih krogih se celo priznava, da te govorice niti niso brez vsake podlage. Ker je sedanja vlada vlada narodnega sporazuma, zato ne bi bilo čudno, če bi bili pozvani v vlado hudi elementi, ki so za sedanjo politiko narodnega sporazuma. V prvi vrsti bi prišli v poštev samo Davidovičevi demokrati in v tem oziru se zlasti poudarja dr. Marinkovičev govor. Da bi prišli v vlado tudi Spahovci in Jugoslovanski klub, je izključeno, ker sita tako St. Radie ko za radikale dr. Srskič izjavila v skupščini, da jo vsaka koalicija nemogoča s strankami, ki so osnovane na verski pod-lagi ' — K izvajanjem »Vremena« bi samo to’pripomnili, da se v Beogradu prav nik-•er ne govori o vstopu SDS v vlado in da se s to stranko sploh ne računa. Take fantazije in sanjarije so prihranjene'naročnikom mladinskega tiska, ki imajo patent na to, da po stalno napačno informirani. - Rumuni v stalnem strahu pred Rusijo. Rumunski službeni list »Vittorul« piše, da miora biti Jugoslaviji in Češkoslovaški znano>, da bi bili dogovori proti Nemčiji, zlasti pa v vprašanju priključitve Avstrije k Nemčiji, v nasprotju z Locarnskitm duhom. Neverjetno ie da bi Nemčija takoj po svojem vstopu v Zvezo narodov pod vzela kake sovražne korake proti Italiji in Jugoslaviji. Toda, če bi se na drugi strani podvzela proti Nemčiji kaka akcija, ki ne odgovarja duhu Locam-skega pakta, potem bi se s tem Nemčijo na- Dijaški vestnik. Društva za Zvezo narodov. V Beogradu se vrši v zr.čeJku tega meseca konferenca bolgarskih in jugoslovanskih univerzitetnih organizacij za Društvo nabodov. Cilij te konference je, da se ustvari ^predpogoje za zibli-žainije med Jugoslovani in Bolgari vsaj v vprašanjoi teh organizacij. Daljši ciiilj pa je osnovanje splošne balkanske zveze dijaških društev Zveze narodov. pa ni načelnega značaja. • osnuje šele te dni društvo za Zveze narodov, ki bo pa imelo boltj splošen m ne izključno dijaški značaj. Osnovanje bolniške blagajne na ljubljanski univerzi Svet slušateljev ljubljanske univerze je ra/iooslal nekaterim klubom strokovnim in kulturno — političnim — vabila naj delegirajo svoje zastopnike v pripravljalni odbor za konstituiranje akademske bolniške blagajne. Ako so bile vabljene tudi skupine, ki so organizirane v Bloku levih, nam trenofono mi zinano. PROŠNJA IN POZIV VSEM JAVNIM URADOM. Naši rojaki, ki so prisiljeni iskati dela in zaslužka v tujini: v Avstriji, Ogrski, Nemčiji, Franciji, Bolgariji, Holandiji, so in ostanejo večinoma še jugoslovanski državljani. Kot taki potrebujejo iz domovine še vedno razne krstne, domovinske, samske, poročne in druge listine, ženitbena dovoljenja, potrdila o vojaški službi, vojne vdove proglasitve pogrošen ih mož za mrtve, itd. Kakor izseljenci sami tako so tudi njihovi otroci še nasi državljani, ki tudi vseh teh listin potrebujejo. Brez njih se ne morejo poročiti in ne morejo dobiti v tuji deželi svojih pravic, prejemkov itd. Oblastva jih, ako nimajo potrebnih iz«a-zov, pritiskajo, šikanirajo, in jim izgonom. Iz razloga, da se rešijo teh težav, se nekateri odpovedujejo domovini in se aa- Sport. SK Jadran : ASK Primorje 1: 6. Jadran nastopi Iren. Martinaka v nekoliko spremenjeni postavi. Primorje pa istotako, Vakor proti Iliriji. Igra prične v prccej o^ron ^A-pu, ki pa nekoliko popuisti. \odstvo do«c«. Primorje z. enajstmetrovko po Erma-mi 11-, potem 'ko je Uršič že eno zastrelil. K»«lu nato se posreči Jadranu izraivnati — 1 : 1, kar ostane do polčasa. Do tedaj sta »i bila oba nasprotnika enakovredna tudi po apn; v drugem polčasu pa je Jadran žeto pop»*til. Vzrok je iskati brezdvomno v tem, da Jadran nima zadosti smotrenega minskega treninga za seboj. Primorje je v polni »en to slabost svojega nasprotnika nabilo; v dveh minutah zabiije dva goala po Ermanu II. .in Caimemiku; posebno zadnji goal, ta je padel iz krila, je bil zelo efekten. Sodnik m-kijirči vsled nediscipline srednjega krilea Jadrana Kerna. Jadran vidmo popuščaj mi Primorje do konca zviša rezultat na S . Sodil je objektivno g. Strnad. Iz pokalnega tekmovanja izpa^J0 OMJ' Slavi ja, llirijaiSlOTMiin ^ ne:Sre^a: • J™1 Birsi se ^ pri trč en ju z nasproti igralcem Penkom zlomila noga nad Niecovi igralci so ga takoj odnesli iz igriMa na klop, kjer se mu je nudila zasilna pa^a pomoč Zdravnika ni bilo navzočega nobenega. Cev. par minut je pridrdral noj™1 r«-šilni avto, ki je ponesrečenca odpela* t ^naslov evropskega bokserskcga m^tr» v srednji teži se bodeta i berlinskem Sportpalastui BdOT«5 De vos in Nemec Hein Domgorgen. Kenijca ae poznamo iz njegovega boja prot. Italijanu Trattiniiiu pa tudi Domgorgen m slab, ker se 'je pred kratkim neodločno boril proti Francozu Molina, f f Je. Pa.lw.1‘ odločilno premagal. Kaze torej, da bo t ten box-matchu premagal Devoe. . 2SK Hermes : SKS Slovan 2 :1 • f • pričela s 15 minutno 1 nastopil v neko .ko ^ k'j je smi. ar^nj.m napadalcem P^omer ^ ,9elno vodi napadalno vrti ^ 'P^sllLl Krfi Prvl goal za Hermes pade iz C S r^uUat Ene nespremenjen do pol- ES: k«™™ časa Slovan pravna po levijvem Lunto Hermes nato prasne m P^reč, se tim ^r minut nato doseči zopet vodMvo^ ® drži do konca. SodnLk g. 0. Planinšek pn dober. Dnevne vesti VŽIGALICE BODO CENEJŠE. Toda lie pri nas v Jugoslaviji, pač pa na Češkoslovaškem. Finančni minister je odredil, da morajo odslej tovarnarji sami plačevati pavšalni prometni davek in ga ne smejo več zaračunavati v ceno. Zato veljajo soda,j vžigalice na Češkoslovaškem samo 20 čeških vinarjev ali okoli 30 par. ■Pri nas pa imajo trgovci in tovarnarji manjši zaslužek ko njih češki kolegi, zato l>a. veljajo vžigalice pri nas — 1 dinar. Ker je davek na vžigalice vseskozi neso-risl&a in pretirano visok, zato 'bi bilo dobro, A bi tud: naši poslanci poskrbeli, da se davek na vžigalice zniža. Tako bogati pri nas vendar niso ljudje, da morajo plačevati vžigalice več ko trikrat tako drago, kakor pa češki davkoplačevalci. — Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani ne bo od vštetega 2. marca t. 1. dalje ‘rjpiačevala pri svoji blagajni nobenih čekovnih nakaznic, ker bodo v smislu odloka ministrstva za pošto in brzojav z dne 6. t. m., (!. D. br. 307 z označenim dnem prevzele poštne blagajne v Ljubljani tudi izplačila čekovnih nakaznic preko Din 5000,— in čekovnih na-k."*uic za državne urade. — Generalni konzul dr. Beueš je daroval priliikom svojega odhoda iz Ljubljane 10.000 Bin v narod, in dobrodelne namene, in sicer po 1000 Din za penzijski fond Jugoslov. no- vi renrakega udruženja, Dečji dom v Ljubljani, Jugoslovensko-čehoslovaško ligo v Ljubljani, Ljubljanskega Sokola, Sokolski dom na Taboru, Čehoslovauska obec v Ljubljani, češki klub v Mariboru, Klub Primork, 2000 Din pa dobi akad. društvo Jadran. — Nori fehoslo vaški konzul v Ljubljani 'ir- František Rese je prevzel včeraj dopol-das od generalnega konzula dr. Otokarja Beneaa službene posle. — Kredit za stanovanja železničarjev v Zagrebu. Za zgradbo stanovanjskih hiš za že-■'»-aičarje \ Zagrebu je odobren kredit ^D.ooo Din Hiše se prično v kratkem graditi. Glavni odbor »druženja jugoslov. inže-*i»fjev in arhitektov v Beogradu je imel te dne plenarno sejo, ki so se je udeležili de-logcti iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Spli-Pi, Sarajeva, Novega Sada in Skoplja. Na seji so »e pretresala razna stanovska vprašanja. 'Med drugim se je obravnavalo vprašanje reorganizacije tehnične službe pri centralni upravi, zvišanje dnevnic za potovanje in končno se je razpravljalo o pripravah za glavno skupščino, ki se vrši v Binkoštih v Baogradu. — Anaifabete je poučevati v materinščini. Na tozadevno vprašanje banatskega šolskega 'ttapektorata je odgovorilo prosvetno miiii-Šfhvivo, da je poučevati v analfabetskih tečajih v vaseh z neslovanskem prebivalstvom materinem jeziku prebivalstva. — IV. Pešadijska podoficirska šola v Zagrebu sprejema z 10. majem t. 1. gojence iz civilnih krogov in iz stalnih vojaških formati:’. Podrobnosti so razvidne iz razglasov na občinskih deskah itd. — Vajeniški dom v Zagrebu. Udruženje hrvatskih obrtnikov je sklenila že pred vojno, da sezida v Zagrebu vajeniški dom, ki bo nudil vajencem vseh strok priliko razen za dobro teoretično izobrazbo tudi za temeljito Rokovno izobrazbo. Zagrebška mestna obrni je darovala v ta namen lep stavben pro- 'Po načrtu bi veljala stavba 3,500.000 farjev. Doslej je na razpolago 6,500.000. podaj,'je akcija zopet poživela. Pravila za vajenski dom, v katerem bo prostora za ICO K?JeU^v’ 30 Potrjena. Trgovski minister je gmotna nn/ln or a atrrvni HmvA. ! — Komunisti novzrnčili na liudski uui- — Tatovi odnesli celo blagajno, le dni so odnesli tatovi iz tovarne za cement v Fos-sur-Mer-u na Francoskem 2C0 kg težko blagajno. V pisarno so prišli skoai okno ter delali tako previdno, da jih ni čula nobena izmed strank, ki so stanovale v poslopju. V blagajni je bilo 50.000 fraukov gotovine, za 140.000 frankov vrednostnih papirjev in za 4000 frankov draguljev. — Advokat veledefrandant in veleslepar. Meseca avgusta -1. 1924 je vzbujal na Dunaju veliko pozornost beg advokata dr. Alfreda Tauba. Taulb je imel dobroidočo pisarno ter je občeval v najboljših krogih. V par tednih pa je zaigral več milijard avstrijskih kron, M jih je večinoma poneveril svojim klijem-toirn, oziroma izvabil lahkovernim upnikom, nakar je nenadoma izginil. Po njegovem begu se je izvedelo, da preganjajo Tauba tudi bruseljske oblasti radi sličnih deliktov. Nedavno je bil aretiran v Niti. Te dni je imel biti izročen. Tik pred izročitvijo na bavarski meji pa je orožnikom utekel. — Princesinja častna meščanka. Mesto Sevilla je podelilo princesinji Luizi Frančiški d’ Orlean-Bourbon, sestri pretendenta na francoski tron, častno meščanstvo. Občinski svet mesta Seville je podelil princesinji i*to-časno naslov >uajprominentnejša in najslavnejša adaptivna hčerka Seville«. S tem je manifestiralo mesto Sevilla princisiniji svojo hvaležnost ,za njene številne in velike zasluge na polju dobrodelnosti. — Zoper kupca avstrijskih kronskih draguljev je vložila te dni v Parizu bivša ee»a-rca Žita tožbo radi goljufije, ker je plačal veliko prenizko ceno. Žita se je pripeljala v \ ta namen za par dni v Pariz, j — Opozarjamo na razpis pismenega ofert -j nega natečaja.‘glavnega odbora za obdedova--i nije barja za delno regulacijo Gradašoioe v j iinseratneim ^elu današnje številke. — Protiitalijanske denuncijacije na Dunaju. Predvčerajšnjim se je vršil v dunajski mestni hiši dobro obiskan protestni shod zoper zatiranje Nemcev na južnem Tirolskem. Zvečer je govoril na shodu socialistične omladine dr. Ellenberger proti fašizmu. Pri predstavi Viljema Tella« v Burg-teatru je prišlo do velikih demonstracij zoper Mussolinija. Po drugem dejanju je imel polkovnik Meinhold ognjevit govor. Intervenirati je morala policija. FmŠ* .gmotno podporo od strani države, to V1. -I6 hrvatvskih obrtnikov pa je začelo . *°PSt zbirati pri vseh večjih podjetjih prispevke. -v v — Izplačilo drl. obveznosti iz prejšnjih let jzo kreditni partiji 55. Delegacija ministrstva immc za Slovenijo razglaša uradno: Finanč-na delegacija prejema od drž. vpokojencev (vipokojeink) in drugih interesentov dnevho airgeince za izplačilo pokojninskih zaostankov in drugih pripadnin, ki segajo v dobo pred 1. aprilom 1925. Interesentje se ponovno opozarjajo, da so takšne urgence broe-pl-oino, iker je izplačilo ipo veljavnih predpisih nedopustno vse dotlej, dokler generalna direkcija drž. računovodstva za izplačilo 1 teh obveznosti po členu 18. fin. zakona za j leto 1924/25 ne otvori potrebnega kredita, j kar se pa dosedaj ravno ni zgodilo. Ker se i nagiba tekoča budgetoa doba h koncu, ni j izključeno, da se bo likvidacija dobrega de-j la teh obveznosti morala prenesti na pr or a -! čumsko leto 1926/27, ki se prične 1. aprila- t. j !. Vsekakor delegacija kakor doslej tudi v j bodoče že po službeni dolžnosti me opusti mobene prilike, da izposluje povoljno reši-1 lev. j — Društvo najemnikov za Slovenijo cipo-! zarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 3. marca t. 1. ob 20. uri v j veliki dvorani Mestnega doma. Društvena j pisarna daje svojim članom dnevno od 18. | do 20. ure informacije Sv. Petra ce9ta št. 12, i podpritličje, vhod iz ulice »Za Čreslom-7. i — Zračni promet. Mednarodna družba za zračni promet je vzpostavila redni promet z letali med vsemi večjimi mesti Evrope, med katerimi se nahaja tudi Beograd. Letala prevažajo tako potnike, kot blago in pošto. — Odprava vizumov. V zunanjem odboru češkoslovaškega parlamenta je bila te dni sprejeta resolucija, s katero se poživlja vlada, da dela na to, da se mednarodni trgovski promet čim bolj poenostavi. Obstoječi predpisi glede izstave potnih listov naj se revidirajo. Vizumi naj se zlasti za zastopnike trgovine in obrti odpravijo. Za trgovske agente naj se uvedejo mednarodne legitimacije. Tudi češkoslovaško notranje ministrstvo stremi že dalje časa za tem, da se 'izvede revizija predpisov glede potnih listov, tako da se zdi, da se vizumi v doglednem času ukinejo. — 100 dolarjev za šolsko nalogo. Ameriška zveza za preprečemje vojn je razpisala 12 nagrad po 100 dolarjev za najboljše spise srednješolcev o junakih človeštva ter vabi vse šole sveta, da se deleže tekmovanja. Junak človeštva je oseba, ki se je odlikovala po plemenitem značaju in konstruktivnem delu, ki je trajne vrednosti za človeštvo. Še živečo osebe in ustanovitelji ver so izključeni. — Mednarodni sejem v Budimpešti. Od 17. do 26. aprila se vrši v Budimpešti velesejem. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo po naših železnicah. — Eksplozija kisika v Berlinu. Na neki berlinski ulici je nakladal te dni neki voznik steklenice kisika. Pri tem so mu padle tri na tila, vsled česar je ena od njih eksplodirala. Zračni pritisk je vrgel voznika im njegovega spremljevalca na tla. Voznik je par ur nato poškodbam podlegel. ^Vse šipe hiše, pred katero je stal voz in hiše na nasprotni, strani ulice so popokale. — Velikanska eksplpzija v Poznanju. V Poiznanju je eksplodiral rezervoar tamkajšnje plinarne. Rezervoar, ki drži 80.000 m3 plina je bil v trenutku eksplozije skoraj poln. Učinek eksplozije je bil katastrofalen. Ranjenih je bilo 42 uslužbencev, ubiit ni bil po čudnem naključju nihče. Zračni pritisk je bil tako močan, da je bilo v mestu razbitih 5000 šip. Samo dejstvu, da stoji plinarna na periferiji mesta, se je zahvaliti, da ni bila nesreča še t večja. Materialna škoda je zelo visoka, ceni se na 4,000.000 zlatih. — Silen tornado je besnel te dni v več krajih ob Missisipiju. Vihar je zahteval več človeških žrtev, doslej jih je ugotovljenih 10. Samo v eni vasi je porušil vihar 20 hiš. — Železniška nesreča. Iz Zagreba poročajo: Pri Sun ji se je pripetila železniška nesreča. Počila je os nekega vagona osebnega vlaka. Vagon se je prevrnil. Tri osebe so bile poškodovane. — Snežni zameti v Sirmiji. Te dni je bil v Sirmiji zlasti v okolici Rume močan snežni nneltež. Vsled tega je bila v soboto telefonska proga Beograd—Zagreb ves dan motena. — Požar v zdravilišču. Iz Middletovna v j državi Ne\vyork poročajo, da je izbruhni^ to j dni v nekem tamkajšnjem zdravilišču požar, ! pri katerem je našlo 7 oseb smrt, 26 pa tež-: je ali lažja poškodbe. Ogenj je izbruhnil ponoči, ko je spalo v poslopju nad 40 oseb. i Več bolnikov je moralo poskakati skozi okno ter so se pri tem poškodovali. — Nenavadna nesreča. Te dni je bila precej težko ranjena v mestnem gledališču v Toursu igralka, ki je predstavljala Carmen. Ranil jo je njen partner po nerodnosti med igro z gledališkim bodalom. — Komunisti povzročili na ljudski univerzi v Beogradu velik kraval. Savez ruskih književnikov in novinarjev je priredil te dni na beograjski ljudski univerzi dve predavanji o sodobnem ruskem boljševizmu. Pred-no so se predavanja pričela, je zasedla kakih 40 oseb broječa skupina komunistične omladine galerijo. Takoj po prvih besedah so jeli komunisti tako razgrajati, da se je moralo predavanje prekiniti. Več neciona-listov je zahtevalo, da se pusti predavatelju svobodo govora. To je komuniste tako razr jezilo, da so pograbili za stole in navalili na številčno mnogo slabejše nacionaliste, končno so jeli metati komunisti tudi na ostalo publiko stole, prazne steklenice in vse, kar jim je prišlo pod roko. Ker vse to še ni zadostovalo, so jeli polivati ljudi s kar-bolno kislino. Na ta način se je posrečilo komunistom, da so predavanje onemogočili, publiko pa razgnali. Del publike je naprosil predavatelja, da priredi v kratkem predavanje v kakem drugem lokalu, kjer bo lahko intervenirala oblast, če bodo delali komunisti zopet zgago. — Kravali na živinozdravniški visoki šoli v Brnu. V Brnu traja že nekoliko mesecev boj med slušatelji in profesorjem Pandu-biokyjem. Dijaki so namreč nezadovoljni s Pardubickyjevim načinom izpraševanja pri izpitih. Najpreje so par mesecev stavkali. Pardubicky je bil provizorično suspendiran, zadeva pa izročena disciplinarni komisiji. Komisija je razsodila za profesorja ugodno, nakar je imel zopet predavati. Toda dijaki so ga vrgli iz dvorane in potisnili v rektorjevo pisarno, kjer so zahtevali energično, da se ga amovira. — Maščevalec svojega očeta. 15-letni Do-menico Anastasi je zastavil te dni svoji materi, ki je stopila pravkar iz cerkve pot ter jo sunil opetovano z nožem v prsi. Predr.o ji je mogel priti kdo na pomoč, se je zgrudila žena mrtva na tla. Mladi morilec se je prijavil sam oblasti ter izjavil, da je umoril svojo mater, ker je imela v odsotnosti v svojega moža nedovoljeno razmerje, radi česar se oče, ki živi že nekaj let v Ameriki ni hotel vrniti. — Ropar na vlaku. Na nekem strmem mestu proge Frankfurt am Main—Berlin, kjer vozijo vlaki z zmanjšano brzino je skočil te dni na brzoviak ipemnam ropar. Vdrl je v kupe, o katerem se je nahajal samo e* siti vrag. »Stavim, da nima teka za večerjo,« sem slisal Wolf 'Sršenov glas, ki mi je izza vogala kuhinje zadonel na ušesa. Proč od tam Johansen! Pazi se! Evo, vidiš!« Harrisonu je bilo poslalo slabo kakor človeku, ki dobi morsko bolezen, in se je še dolgo krčevito oklepal vrvi v svojem nevarnem položaju, ne da bi se poskusil ganiti. Johansen pa ga je venomer surovo priganjal, naj dovrši nalogo. »Sramota,« sem slišal robantiti Johansena v mučno počasni in pravilni angleščini. Stal je poleg glavnih vrvi, nekoliko korakov od mene. »Fant je prav voljan. Sčasoma se bo naučil, če bo imel priliko. Ampak to je .< Umolknil je, kajti njegova konečna sodba je bila: »umor«. • »Jezik za zobmi!« mu je pcšepnil Louis. »Drži jezik, če ti je tvoja majka draga!« Toda Johnson je gledal naprej ves prizor in godrnjal. »Počasi«, je lovec Standish nagovoril Wolfa Lar-sena, »moj veslač je, nočem, da bi ga izgubili«. »Že vse prav, Standish«, se je glasi lodgovor. »Tvoj veslač je, kadar ga imaš pri sebi v čolnu; ampak kadar je pri meni na krovu, je moj mornar in jaz delam lahko z njim, prekleto, kar se mi zljubi.« »Ampak to še ni vzrok ,« je pričel Siandisch, s celo ploho besedi. »Dovolj, dovolj,« mu je Wolf Larsen prestrigel besedo. »Povedal sem ti naravnost kaj in kako je s celo rečjo in s tem konec. Fant je moj in jaz ga lahko spečem in pojem, če hočem.« Lovcu so se oči zaiskrile od jeze, vendar se je zasukal na peti in odšel do medli revnih stopnic, kjer se jo ustavil in gledal kvišku. Vsi mornarji so bili sedaj na krovu in vse oči so zrle kvišku, kjer se je človeško življenje boril« s smrtjo. Strašanska je bila brezsrčnost teh ljudi, katerim je industrijska organizacija dala oblast nad življenjem drugih ljudi. Meni, ki sem bil živel izven vrtinca življenja, se niti sanjalo ni, da se to delo vrši na tak način. Življenje mi je bilo vedno nekaj posebno svetega, tukaj pa ni bilo vredno nič, je bilo zgolj številka v računstvu trgovine. Vendar moram reči, da so mornarji imeli sočutje, kakor kaže slučaj Johnsona; ampak gospodarji, višji, to so lovci in kapetan, so bili brezsrčno brezbrižni. Vsaj je ugovarjanje lovca Standi-sha izviralo zgolj iz dejstva, da ni maral izgubiti svojega veslača. Da bi bil fant veslač kakega drugega lovca, bi mu cela stvar bila zgolj v zabavo kot je bila sedaj drugim. Pa vrnimo se k Harrisonu. Johansen je žaleč in preklinjajoč nesrečnika rabil celih deset minut, da ga je nagnal, da se je fant zopet zganil. Malo pozenje je dospel do konca droga, kjer se je jezdeč lahko boljše držal. Opravil je delo in se je sedaj lahko vrnil po prečnih vrveh, ki so bile nekoliko nagnjene, do jambore. Ampak izgubil je bil pogum. Dasi sedanji njegov položaj ni bil nevaren, ga vseeno ni hotel zamenjati s še manj varnim položajem na vrveh. Oziral se je po zračni poti, ki ga je čakala, in nizdol po krovu. Oči so mu bile na moč odprte; srepo je stremel predse in se silno tresel. Še nikdar nisem videl na človeškem obrazu strahu tako močno izraženega. Zaman ga je klical Johansen, naj pride dol. Vsak trenutek je lahko odletel iz droga, teda strah mu je jemal vso moč. Wolf Larsen je stopal po krovu sem pa tja, se raz-govarial z Dimačem in se ni več zmenil zanj, dasi je enkrat na ves glas zaklical mornarju pri krmilnem kolesu: »Izven smeri si, dragi! Pazi vendar; mar bi rad kaj dobil —?« »Res, res, gospod,« je odgovoril krmar in potisnil nekoliko kolesnih prečk nizdol. Naredil je bil, da je prišla ladija nekoliko iz njene smeri, da bi tisti rahli veter kolikor ga je bilo, napihnil sprednje jadro in ga obdržal napetega. Skušal je pomagati nesrečnemu Harrisonu, dasi se je s tem sam podal v nevarnost, da si nakoplje Wolf Larsenovo jezo. (Dalje prila) L u&ijbnska d rut . Vieraj 1. t. m. so se pričele porotne obravnave v Ljubljani. Kot prvi 'je dopoldne sedel oa založni klopi Jane'/. Žnidaršič iz va-si Šmarate, občina Stari trg pri Ložu. Obdolženec je star 24 let in ne napravi sicer slabega vtisa. Od leta 1920 se preživija ,-fcoro izključno z ta Ivinimi, razrn v času, ko je bil » kazenskom zaporu iui ko je bil pri vojakih. Že mlad olrok je po6tal sirota in se je mora! zateči k tajim ljudem. Ker je pogreval skrbne vzgoje, so razmere napravile iia mtega to, kar je, namreč 'tatu, dasi je 'vir učm dimnikarske obrti. Tudi, ko se je hotel oprijeti kaikega poštenega poklica, so miu okolščline, zlasti intrige nekaterih njegovih sorodnikov in pa tudi njegova tatinska strast to kmalu zabrattile. Na sedanji razpravi, kateri je 'predsedoval višji sodni svetnik Mladič, kat vatanta pa sta fungirala sodnika Lajovic in dr. Sajovic, kot državni pravnik pa dr. Fellacher, je bil Žnidaršič obtožen 12 tatvin večjega in manjšega obst^a v skupni vrednosti 23.028 Din. Kradel je vse, brez izbire: ženske hlače, gia-ce rokavice, svete podobice iz Rakovnika, čopič, budilko itd. Ker je večkrat nastopal kot medicin ec, tehnik ali dijak vobče, je najbrž« čutil potrebo za duševno izobrazbo, zato je šel in ukradel — Prešernove poezije. Stanoval je večinoma pri »Amenkanmt, kamor je v svojo sobo nosil spravljati ukradene predmete, ki jih je potem dalje prodajali starinarjem, ali pa jih dal svojemu dekletu. Ko so mu bila tla pri Ameriikancu prevroča, kradel je namreč tudi natakarici >in gostom, se je preselil k Češnovarju, dokler ni bil pred kinom »Maticoc aretiran. Vse tatvine priznava, razen tatvine 5 stotakov pri Mrr.ku, za katere si* pa sam Mrak ni točno siguren. Obljublja poboijšanje in prosi m milost ter se zagovanjfc, da je kradel zato, ker si je hotel preskrbeti sredstev. Obširno poda potek svojega življenja. Nezakonski sin kuharice je zgodaj osirotel, pri- šel k drugim ljudem, bil je tudi 3 leta v zavodu na Rakovniku. Pravi, da je bil v Italiji celo vzgojitelj pri nekem grofu. Drž. pravnik pobija obtožeačevo trditev, da so razmere napravile iz njega tatu, ter to primerja dimnikarju, ki prilcee črn iz dimnika, pa pravi, da ni črn radi dimnika. S poštenim delom naj se preživija, če hoče biti dostojen člen človeštva. Predlaga porotnikom proglasitev krivde ter zahteva najstrožjo kazen, nato pa doživljensko prisilno delavnico. Zagovornik dr. Vovk pobija rrrdoge dri. praivduika ter opravičuje obtoženca kot žr-iciv razmer. Senat je nato stavil porotnikom, dvoje vprašanj: 1. Ali je kriv, da je izvršil navedene tatvine? 2. Ali je kriv, da se je pod napačnim imenom prijavil, kjer je prenočeval? Porotniki so na obe vprašanji pritrdili pozitivno, nakar je bil Žnidaršič obsojen na 4 leta težke ječe s poostritvijo v gotovih dneh. Žnidaršič izjavi nato, da l.i vložil priziv. Eksekutor pred poroto. Popokine se je vršila razprava proti Josipu 1'rimcu, davčnemu iztirjevalcu za davčni urad Ljubljana — okolica. .Senat je bil isti kot na dopoldanski razpravi, obtoženca pa je zagovarjal dr. Ženko. Obtoženec je star 32 let, meseca septembra in oktobra je zagrešil več malverzacij z dr-žavroim denarjem. Obtožnica navaja, da je neupravičeno osemkrat iztirjal davSne za-ositainike in si denar v znesku 6162 Din obdržal. Na premajhno plačo se ne more zagovarjati, ker zasluži tudi žens, ki je delavka v tobačni tovarni. Tudi sta z ženo mnogo popivala. Očita se mu tudi želja zn razuzdanim življenjem. Zagovornik dr. Žeako v temperamentnem govoru opisuje težko bedo Primca in njego- ve družine, kar mu je bilo znano že od prej. Nizka plača in dohodki obtoženca niso mogli vzdrževati številne družine. Ima štiri nepreskrbljene o*.roke in mora skrbeti tudi za mater. Tudi je žena precej lahkonvišljeaia. Ne pohlep za denarjem, nego socijalna beda je kriva ofctožeučevih prestopkov. Senci stavi nato porotnikom vprašanje: Ali je kriv prestopka goljufije nad 250 Din in prestopka nad 5000 Din. i o daljšem posvetovanju odgovore porotniki s 7 proti 5 glasovom, da obtoženec ni kriv. Senat nato proglasi nad Primcem oprostilno obsodbo. Giavn o bor za bdelovenje ljuolja> s ega b?r a, Ljubljana. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, ponedeljek, 1. marca 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921 den. 76, bi. 7o; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 280, bi. 281; Zastavni li-Sti, deo. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice, den.20, bi. 22; Celjska posojilnica, den. 200, bi. 202; Ljubljanska kreditna, den. 200, bi. 220; Mer-kantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 1C4; Slav. banka d. d., Zagreb, den. 175, bi. 185. Strojne tovarne, bi. 125; Združene papirnice, den. 110; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 90, bi. 100; »Sešir-c, Škofja Loka. den. 115, bi. 120. Blago: Bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m, 13':X23X54 cm, 25 vag., den. 30, bi. 30, zaklj. 30;2.45 m, 12'/,X22X12'A cm, fco vag. n. p., 5 vag, den. 25, bi. 25, zaklj. 25; gabrovi hlodi od 2.50 m napr., zdravi, ravni, ico vag. raki. post., den. 435; smrekove limelovke od 7—m, na koncu 7—8 cm debele, neodrgnjene in neokoničene, fco vag, n p., den. 4.85; hrastovi plohi neobrobljeni 90, 100, 110 mm, od 2.50 m napr., fco meja, den. 1U50; smrekovi hlodi 4 m, od 25 cm a-pr., fco nakl. post., den. 240; Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škof- ljica: kosovec, za 1 tor.o, bi. 500; kockove«. za 1 tono, bi. 450; orehovec, za 1 tono, bi 400; zdrob, ia 1 tono, bi. 350; Kal. ca 4800. fco vagon Ormož: kosove: nad 60 mm, 1 tono, bi. 200; kockovec 35-60 mm, z.• 1 boa« bi. 240; orehovec 30-35 mm, za 1 tono, M-210; zdrob 10-20 mm, za 1 tono, bi. 1*0: Kal. ca 3i)(H), fco vag. Novo mesto: koso*#*-za 1 tono, bi. 170, kockovec 100 mm, m 1 tono, bi. 150, orehovec 50 mm, za 1 tono, 11. 140, zdrob, z«! 1 tono. bi. 130, rovni, u 1 tono, bi. 120; pšenica 76-77, 2 odst., fco neakl. p., bi. 287; činkvantin baranjski, flf-vovrsten, par. lieli Manastir, bi. 192.50; pd-činkvantin (Mahlmais), prvovrsten, baraaj-ski, par. Beli Manastir, bi. 165; koruza, šu su primerno suha, fco vag. Vinkove!, (pr. Ljubljana, l vag., den. 120, bi. 120, wiklj. 120; koruza, čspr. suha, fco Postojna trans., gar. do Benečije, 2 vag., den. 155, bi. 165. zaklj. 115; koruza nova za prompino, fco rsg nakl. post., bi. 116; koruza nova za III., fco nakl. p- 1 vag., den. 118, bi. 118, zaklj. 118; koruza nova za III., fco Postojna trana_ 5 vag., den. 158, bi. 158, zaklj. 158; koruza um. suš., fco vag. nakl. post., bi. 135; !a>ru- j za stara, fco vag. nakl. post., bi. 152; ovftf-bački, fco vag. bačka post-, bi. 185; z-eleni , fižol, okrogel in podolgovat, fco vag. Ha- , ribor, bi. 270; Prima Potrland-cement >Zs-r gorka, v sodčkih po 190 do 200 kg, bi. 84: v jutavrečah po 50 kg, bi. 54; v papirnatih g vrečah po 50 kg za 100 kg 58, bi. 58, fco vatr. post. Zidani most. BORZE. Zagreb. 1. marca. (Devize): Ne\vyork lek j 56.57—56.87, London izplačilo 275.75—278.95, ■ Pariz 203.30—210.30, Praga 168.05—109.05. ‘ ček 167.95—168.95, Curih 1091.913-K-95.918. j ček 1351.80—1095.50. Dunaj 798.50- «02.50. , llerlin * 350.80—1355.50. Curih, 1. marca. Beograd 9.15, >V-wyork 519.75, London 25.25, Pariz 19.175. }’roga 15.38, Milan 20.875, Dunaj 73.20. BularečU 2.20. Sofija 3.75. Berlin 123.70, Budimpe&ia 0.00728375. Štev. 31. Ljubljana, 1. marca 1926. RAZPIS. Glavni odbor za obdelovanje barja razpisuje pismeni ofertni natečaj delati »ličijo mi v dolžini ca 1172 m. Regulacija obsega slvdeie dela: Zemeljski izkop ca 22.780 ms, zavaiovanje podnožja brežin s fašinami in polaganje ru-evmr, ki it brezplačno na iazpolayo, na nova obrežja do gladine visoke vode, končno nov most pri Bocu na Clincah. S^ro^k za zemeljska dela so preračunjeni na največ D n 367.750’—, noti pri Bocu pa na najv«č Din 31.400*—. Delajlirani načrti so interesentom na vpogltd vsak dan popoldne od 5—4 ure pri podpisanem G^vnem o-iboru, Turjn*ltl trg 3, II. nadstropje, kjer se dobijo tudi pismeni pr pomor ki za sestavo proračuna odnosno oferle. Na podlagi pismenih ofi rt se bo vrš la še ustna zmanjševalna licitacije na dan 10. marca t. 1. ob 4. popoldne, Turjaški trg 3 (poslopje Kmtlijske družb ) II. nadstropje. Pismene ofeite pa je predložili i ajkesneje do pričetke u*ln»« licitacije. Delu se bodo izvrševala sukcesivno po odsekih in sicer: I. odsek prekop od Kolezije do prvega kolena, II. odsek od" tu do drugega kolena, III. odsek dalje do utokn Gliašire. Glavni odbor si pridržuje po izvišitvi enega odseka pravico dela ukinili začasno ali pa definitivno; v sled. jem slučaju Izgubi oferla svojo veljavnost. Glavni odbor si pridržuje pruvlco oddali dela ne ulede na najnižlo ponudbo kakor tudi zemeljska de'a in most različnim podjetnikom. Z delom mora prevzemnik pričeli takoj, najkasieje pa do 15. marca 1.1. t«f Izvršiti prvi odsek do 31. mtrca I. 1. _ „ Prevzemnik mora polož ti kavcijo v iznosu Din 10.000 — v gotovini ali papilarnovarnih vrednostnih papirjih najkasneje do pričetka uslne licitacije Potrtim srcem javljamo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša globoko ljubljena mama, tašča, svakinja in teta, gospa Srajce, promenadne bele in barvaste, ovratnike vseh vrat in fason, pentlje, samoveinice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne potrebščine, svilene trakove, Čipke in vezenino. Nizke cene. - — Velika izbera sumo pri JOSIP PEFELINC-U - LlUBLiflNfl blizu Prešernovega spomenika ob vodi MALI OGLASI 4» M h«—d Dt» i/ službo: mm-\ k vefljemu industrijskemu ali trgov-1 ak«mu podjetju želi vstopiti resna,-aa*«aljiva in vestna gospodična z lOUtno pisarniško prakso, perf. nauj e>m nemščine in italijanščine poteg slovenščine, izvrstna strojepiska, korespondentka in knjigo-vodfeinja. — Cenjene ponudbe na upTav« lista poSob*<. Stanovanje Marija Rozina roj. Skabcrne, svakinja, z rodbino. veletrgovka in posestnica sklenila svoje življenje polno dobrotljivosti, v nedeljo, 28. februarja ob pol 7. zvečer po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Zemeljske ostanke predrage pokojnice spremimo v torek, 2. marca 1926 ob B. popoldne iz Iliše žalosti v Ljubljani, Mestni trg 10, na pokopališče pri sv. Križu, kjer jih položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo, 10. marca 1920 ob 10. dopoldne v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne ‘28. februarja 1926. Avgust in Milan, 9inova Ruža, ninalia Viktorija Skabcrne. svakinja, z rodbino. Posteljno obstoječe iz kuhinje in sobe išče mirna stranka. .Plača postranska stvar. — Ponudbe na upravo lista pod: »Stanovanj««. Proda ali zamenja za taiio ob prometni cesti v okolici Maribora, se enonadstropna hiša poleg cinkarne v Gaberju (z gostilniško koncesijo). Ponudbe sprejema Jakob Sribar, Oaberje - Celje. 1 Ra sivega skubljenega perja Din 30- t kq „ mehkejšega perja Din 50 - 1 Ko belega mehkejšega perja D»n lOO. 1 kg snežnoi>elega, ’/, puha, od Din 140*— do 160- 1 kg puha od Din ISO*— do 220*— Dobi se vsaka količina proti povzetju pri HERMANU HEILBRUNU, ekporterju posteljnega perja v SBNTI, Bačka. PREMOG - ČEBIN hitiva ulica 1/11. * Telefon 56. | Absolvent trg. tečna išče službe pri kakem večjem podjetju. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. — Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Dobra moč«. Umetna gnojila rudninski superfosfat, kalijevo sol, kajnit, tnoma* sova žlindra, semenski oves, prvovrstni splitski Portland-cement po najnižjih cenah pri EKONOM osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani r. x. * o. *. Kolodvorska ul. 7. trn otfpvrorni arMnMc ALM8AKD KR JSKLIEUIIKAR. - Za tikamo »Heriaro v LftMN*