SEPTEMBER 15 C Mati 7 žalosti 16 P Kornelij + ^ »_SHilda iTnu. pobink. J» r Januani 2° T Evstahij 21 S Kv.-Matevž 22 6 Tomaž Vil. 2« Kv-Tekla + 5» 24_S Krv^M.B. Us.+ 25 N 16., pobink. 26 P Justina m 5 Kozma in Dam. « h Venceslav 29 6 Mihael 80 P Jeromij + LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST ® SMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja 'do. tmagel GLASILO SLOV. KATOU. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S CHICAGI; ZAPADLE SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian OrganizationsJ HAJSTASEjh IK MAJBOLJ PRILJUBLJI* BLOVBNSJq LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 188. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 29, 1938 LETNIK (VOL). XLVII, I* oktober postane usoden dan, ako se Hitler ne bo med tem odločil za umik k svojim prvotnim zahtevam. — Znaki omahovanja v Hitlerjevem govoru. — Anglija skuša doseči nova pogajanja, a se istočasno pripravlja. London, Anglija. — SI. Oktobrom mora biti položaj na eh°slpvaškem uravnan tako, *ak°r ga Hitler zahteva. Tako . Je glasil njegov ultimatum, izdan pred nekaj dnevi z istočasno grožnjo, da bo v na--Protnem slučaju udaril. To ' da od prihodnjega las °polnoči se lahko vsak Pričakuje prva' eksplozija, zanetila Pfožar po celi „ in širo'm mnogih delov , stalega sveta. Kako preživlja Evropa te "nje ure ogrožene-miru? Uradno vodijo drža-e zadnje mrzlične priprave JfPopad, ljudstvo v državah, o najprej prizadete, pa razburjanj v zadnjih bod Je od V®'1 že takjO utrujeno, da z , ako obupno resignacijo ča- a' nai pride karkoli. Mnogi i Celo že izražajo, da je bolj- Vo,jna kakpr pa tak mir,nad meri Hn, er|m stalno visi meč. A |°gi drugi pa še vedno — u- No t> 5 . • . ^ovou za svoje upanje jjdejo v ponedeljkovem Hit-kopeVem ^ovoru same'm. Ka-Zet ^ ^ govor divji g'r0" Vendar se Je med Ee ,lcaini iz njega razbrati, da ^ .oholi "Piihrer" — ustra-cij'a vidi, da točasno Franih 111 Anglija resno mislite nja>, ,a Je njegovega "blufa- Ižii SANKCIJE PROTI JAPONSKI Liga preglasila Japonsko mednarodnim zločinkam. —o— Ženeva, Švica. — Ko je Liga narodov pred tremi leti odredila kazenske sankcije proti Italiji zaradi njenega vpada v Abesinijo, je bila to senzacijo-nelna novica. Ta četrtek je Liga odred.ila isti korak v malo manjšem obsegu proti Japonski, a svet se je kaj malo zmenil za to novost. Prvič so zdaj drugi, bolj pereči problemi v ospredju, drugič pa je postala Liga "tako slabotna, da nimajo njeni ukrepi niti sence prejšnje m'oči. Po izdanem ukrepu je dovoljeno članicam. Lige, da posamezno, ako katera želi, nastopi proti Japonski, vojaško, ekonomsko ali finančno, ne, da bi s tem kršila pravila Lige. V poštev bo prišla pri tem zlasti Rusija. ec. Ko je namreč ob- cehoslpvaškega pVedsed- Svoio T"lesa> da je ta požrl ^vem d°' ki J'e dal P° s Hitl Sestanku Chamberlaina tiainr ei'letn v Berchtesgadeuu, odstopi sudetske \'ideloJl"e Nemčiji, se je takoj Vit, a skuša Hitler napra-umik, ako mu bo Zdaj Evropi je namreč Po drfG Znano, da se je šele ]erjemlgem sestanku med Hit, se j6 ^ Cha'mberlainom, ki °stniia lsi1 v Godesbergu, po-te&a kSltVac';ja, in sicer v.sled jeve' r 80 bile tedaj Hitler, tovih. pltev? znatno večje od Vsled tpi?gajanj'a 80 se razbila S da ,Zahtev- ki so bile tako,- -"h Cehioslovaška nika-i °tela sprejeti, ako je ste * Še ob!rtojati- na J'oiili (■ ,rauci.ia in Anglija do-.. "0slovaški splošno mo-ste se tudi sami meri pripravljati. l^i Hitle°mrnjeno' 86 kaŽe v Polni om rjei am d"4' voj)ie'^mu gromenju, ne Sit] NC^ kljub svojemu Zel; -8llcner«i, ---------- iti o rjevH volja k umiku, ivi'L ' sam ____ k 1o t0 111 tak,» je možno, K Po,>-fJar Prišlo še enkrat in 'an-la ' v teh zadnjin UJ k sv06- b° IIit,ei' vrnil na" ^ se b0'llm prvim zahtevam vVsaJ začasno, pre- > Vse ('?a vlada si prizadeva ko.....da doseže ta- Polkl'ize in J'e v torek d 8°Vor ulc imel ponoven Sov®0"la,li bS* »a 8e netnško vlado, ven-r^^vh' "a drugi strani tudi b Je ri ?;a Vsak slučaj. Od-mobilizacijo ter Vvv Sfedr, °Je brodovje doma v popolno 'iev Se u ljenost in povrhu kroglaV t°rek izdal kra" NEVIDNI OGENJ ZAŽIGAL Trenton, N. J. — Wm. Han-non je stal zadnji ponedeljek pred nekim izložbenim oknom, čakajoč na bus, ko mu je nenadoma pričel zadaj tleti suknjič. Pritožil se je o tem bližnjemu policistu. Ta je stvar preiskal, a ni mogel priti do ni-kakega zakliučka in vzroka. Končno se j=? postavil na isto mesto, kjer je prej stal Han-non, in — tudi njegov suknjič je pričel goreti. Ponovno je pričel raziskovati in končno tudi našel vzrok: V izložbenem oknu je stalo vbočeno zrcalo, od katerega so se odbijali sončni žarki in žarišče je padlo ravno na suknjič. Da Hannona, ki v fiziki ni bil posebno podkovan, docela prepriča, je policist še cigareto prižgal na žarišču. -o- POTUJOČI BOLGARSKI KRALJ Belgrad, Jugoslavija.— Bolgarski kralj Boris se je zadnje dni mudil v Nemčiji na obisku pri Hitlerju, dy)čim je bil prej mesec dni na počitnicah v za-padni Evropi. Na potu domov se je v ponedeljek ustavil tukaj, kjer je bil gost kraljevega namestnika, princa Pavla. -o- ZA NEOVIRANO MEDDRŽAVNO TRGOVINO Oklahoma City, Okla. — Governerji deveterih držav so imeli zadnji ponedeljek tukaj konferenco, na kateri se je sklenilo, naj posamezna države ne 'ovirajo svobodne meddržavne trgovine ob svojih mejah, češ, da so taki zakoni "ozko-srčno provincijonalni in glupi". ZEL. STAVKA _GROZI Predsednikova komisija bo po. ravnavala spor. Washington, D. C. — Pred sednik Roosevelt je v torek imenoval komisijo treh članov., ki ima nalogo, preprečiti grozečo stavko na ameriških železnicah. Bratovščine železničarjev so namreč objavile, da je njih članstvo, 928,500 po številu, z ogromno večino glasov odobrilo poziv na stavko v protest proti nameravanemu znižanju plač za 15 odstotkov, kakor ga hočejo uvesti železniške družbe. Stavka je sicer proglašena za ta petek, toda po železničarskem zakonu morajo čakati z njo najmanj dva meseca, ako prične predsednik posredovati. -o- AMERIKANCI V PARIZU POSVARJENI Pariz, Francija. — Med tem, ko francoska vlada sicer čim mogoče tajno, da ne povzroči preveč razburjenja,vendar z vso odločnostjo izdeluje priprave za vojno, je javnost znatno pretreslo svarilo, ki ga je v ponedeljek izdalo ameriško poslaništvo Amerikancem v Franciji. Povdarilo je namreč, da je z ozirom na zamotano situacijo v Evropi priporočljivo, da se tisti Amerikan-ci, ki nimajo nujnih opravil tukaj, pripravijo za takojšen povratek v Ameriko. VATIKAN S SKRBJO GLEDA NA POLOŽAJ Vatikan. —• Iz tukajšnjih poročevalskih krogov se trdi, da zasleduje Vatikan s pozornostjo in trepetom sedanjo situacijo v F,Vropi in papežev tajnik je v stalni zvezi s pape-škimi zastopniki v raznih pre-stolicah. Kako resnim smatra papež položaj, se razvidi iz tega, ker je zadnji ponedeljek konferiral skoraj eno uro s kardinalom Pacellijem, dočim je njegiov običaj, da ob ponedeljkih ne sprejema nobenih avdijenc. NAZIJI IZGUBE KANADSKI BAKER Montreal, Que. — Na neki nemški tovorni parnik se je zadnji teden naložilp 3000 ton bakra za izvoz v Nemčijo. Med tem, ko je v ponedeljek stal parnik še v pristanišču, pa ie prišel n,enaden ukaz od neke oblasti, da se mora baker zopet izložiti iz Ladje in da bo ta smela odpeljati le žito. Baker je važen produkt pri izdelovanju orožja. KRIŽEM SVETA — Budapesta, Ogrska. — Uradniki francoske aeroplan-ske družbe so v ponedeljek objavili, da se bo isti dan zopet podvzel potniški zračni promet med Budapesto-Pragjo-Pari-zom, toda v Pragi ne bo potnikom dovoljeno izstopiti. — Bruselj, Belgija. — Tukajšnja vlada je v ponedeljek z vso naglico ukrenila potrebno za obrambo m^je svoje države v slučaju napada in tudi za izselitev civilistov v ogroženih krajih. Vsi vojaki na dopustu so se pozvali nazaj. — London, Anglija. — Neki tukajšnji list poroča, da se bo bivši kralj Edvard, sedanji vojvoda Windsorski, bržkone povrnil domov, ako bo izbruhnila evropska vojna. , — Montreal, Que. — Delavstvo, organizirano v mednarodnih unijah v tukajšnjem okrožju, se je po svojem predsedniku, R. Trepanierju, v ponedeljek "izrazilo, da bo podpiralo kanadsko vlado in Anglijo v slučaju vojne. -o- IZMENJAVA ČEHOV IN NEMCEV Eger (Heb), Cehoslovaška. —V ponedeljek je po treh dneh prišel zopet prvi vlak preko meje iz Nemčije in je pripeljal s seboj 70 oseb češke narodnosti, katere so se po prejšnjem dogovoru zamenjale za enako število sudetskih Nemcev. TUDI HITLER ODGOVORIL Čehi, Francozi in Angleži pripravljeni za pogajanja, Hitler nasprotno meče vso krivdo na Cehe. Washington, D. C. — Ta torek je sklical predsednik Roosevelt člane svojega vladnega kabineta k izrednemu zasedanju, da razmotriva z njimi napeti položaj v tujezemstvu. Pri tej 'seji se je posvečala velika pozornost odgovorom raznih držav na apel, ki ga je izdal predsednik dan prej, v katerem je pozival na mirno poravnavo spora. Posebno toplo so na poziv odgovorile Cehoslovaška, Anglija in Francija; vse tri so povdar-jale, da so še vedno pripravljene končati spor s pogajanjem namesto s silo. A odzvale so se tudi druge, neprizadete države, ki so čestitale predsedniku k njegovemu hvalevrednemu koraku. Med temi so štiri države južne Amerike, namreč Argentina, Brazilija, Čile in Peru. Prišel pa je odgovor tudi od — Hitlerja, in še celo precej dolg. Obstojal pa je nekako iz enakega materijala kakor njegov govor v ponedeljek, namreč, da se je v njem opisoval "nevzdržen položaj" sudetskih Nemcev, in, da so Čehi krivi vse sedanje krize in da je tudi od Čehov odvisno zdaj, ali želijo vojno ali mir. -o- HITLERJEV GOVOR GA UŽALIL London, Anglija. — Jan Masaryk, tukajšnji poslanik za Čehoslovaško in sin pokojnega predsednika Masaryka, se je po govoru Hitlerja zadnji ponedeljek izrazil, da sta bila njegov oče in mati velika prijatelja nemške kulture, toda Hitlerjev govor pa je bil tako neverjetno nekulturen in raz-žaljiv. "da sem ponosen na mojo vlado, Ro se je odločila k odporu proti započetnikom take miselnosti, ki skuša uničiti vso evropsko kulturo". ♦ Iz Jugoslavije ^mmm^mmmmmmmmm^^m^rn Razkrinkani roparji v Mirenski dolini so nevarno obstre-lili priljubljenega fanta iz Št. Lovrenca. — Tudi v Škocjanu pri Mokronogu se je tresla zemlja. — Smrtna kosa. — Še druge vesti iz domovine. NEMIRI V LONDONU s katerim se je objavilo za celo državo 'izredno stanje", kar je malo manj kot vojno stanje. Za to sredo pa je bilo sklicano zasedanje parlamenta, na katerem «e ima končno odločiti, kako pot bo ubrala Anglija in za njo cela Evropa. Gornja slika je bila potom radio poslana iz Londona v New York in kaže eno številnih demonstracij, ki so jih zadnje dni prirejali protinaziji v Londonu, zahtevajoč, da se preneha popuščanje napram Hitlerju in, da naj Anglija stoji Čehom na strani. V ospredju se vidi policija na konjih. Nevaren boj z roparji Št. Lovrenc, 8. sept. — V zadnjem času je bilo v Mirn-ski dolini izvršenih več drznih tatvin. Tako je bila v začetku septembra oplenjena Kota r jeva trgovina na Čatežu, kjer je zmanjkalo za kakih 7000 Din različnega blaga in 500 din gotovine, nekaj dni nato je bilo vlo'mljeruo v graščino Grič pri Mirni, kjer so neznanci odnesli več različnih odej in pregrinjal ter gramofon, najbolj temeljito pa so se spravili na delo tatovi v Št. Lovrencu pri Trebnjem, kjer so iz trgovine g. Bregarja pobrali za kakih 20.000 din blaga in 700 din denarja. Vsi trije vlomi so bili izvršeni na enak način in zelo spretno, kar je pričalo, da so biLi na delu povsod eni in isti, precej izvežbani prijatelji tuje lastnine^. Orožništvo je v nekatere skrivnosti teh noči že prodrlo. Po tatvini v Št. Lovrencu tato-, vi namreč niso mogli odnesli i vsega blaga in so ga zato skri-i li v neko lopo. Ko so ga v to-jr'ek ponoči prišli iskat, ao jih domači zaslediti. V borbi z glavnim odnašalcem je bil nevarno zadet iz samokresa v trebuh mizar Ivan Ostanek, napadalec pa je pobegnil. Zasledovalci pa so prijeli nekega mirnskega fanta tudi pdnašal-ca, v katerem so spoznali Kra-marjevega Antona iz Mirne, ki je povedal, da ga je k temu nagovoril pobegli vodja, rekoč, da mu gre za tihotapsko blago in mu je obljubil nagrado. Kramarjev Anton je bil pošten fant in iz dobre hiše. Tisto noč je rafinirani tat opil Kramar j evega fanta ter potem vinjenega zvabil s seboj na neznano pot. Ostanek Ivan, ki je bil hudo ranjen v prsi ii} pripeljan iz št. Lovrenca v ljubljansko bolnišnico, je bil uspešno operiran. Sedaj se mu je stanje obrnilo na bolje ter je »;pati, da se fant le pozdravi. -o-- Potres na Dolenjskem Škocjan pri Mokronpgu, 10. sept. — V petek dne. 9. septembra ob 8:15 zvečer je prišel od severovzhoda močan po-tresnji sunek z močnim podzemeljskim bobnenjem", kakršnega ni bilo pri nas že več desetletij. Panika je bila tolikšna, da so ljudje v strahu zapustili stanovanje in zbežali na prosto. Potres je zapustil na več hišah kakor tudi na farni cerkvi precejšnje razporoke v zidu. Na nekaterih hišah so se pa podrli tudi dimniki. Dolgo v npč so še čakali ljudje na prostem v strahu, da se še ponovi, pa k sreči je potres opravil s prvim sunkom svoje delo. -o- * Nova šola V četrtek 8. septembra, so na Homcu pri Kamniku slovesno blagoslovili novo in lepo šolo. Šola je petrazredna in zgrajena zelo okusno in lepo, da se prav lepo prilega živahni pokrajini okolice. -o-- Smrtna kosa V Ljubjani je umrla Josipih na Herič, tfdova po železniškem uradniku. — V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je umrla Marija Urankar, rojena Per-gaj. — V celjski bolnici je umrl Franc Plešnik, sin Žagarja Plešnika iz Stranic pri Konjicah. -o- Visoko odlikovanje Dne 6. septembra je ban Dr. Marko Natlačen izročil kanoniku Alojziju Stroju odlikovanje sv. Save III. stopinje, kot najvišje priznanje za njegove velike zasluge v rokodelski prosveti in vzgoji obrtnega naraščaja. -o- Jubilej prostije^v Dravogradu Na Marijin praznik 8. septembra je slavila dravograjska fara 700 letni jubilej svojega obstoja. — Sedež prvotne župnije, ki se je razttzala od Rude na Koroškem, pa do Sv. Ožbalta ob Dravi je bil v La-budu v Lavantinski dolini. Prvotna prosti j ska cerkev je bila posvečena Sv. Vidu, sedanja je pa posvečena sv. Janezu Evangelistu, ki je za 150 let mlajša cd podružne cerkve sv. Vida v trgu. Nezavesten pod vozom Za tovarno Doctos in drug v Mariboru, je našel stražnik na cesti nezavestnega fanta, nedaleč pipč pa je stal v par konjev vprežen težak s premogom naložen voz. Fant je bil 15 letnji hlapec Feliks Maraku-ti, uslužben pri posestnici Roži Mosch v Studencih. V svoji neprevidnosti je hodil ob strani voza in tako mu je prišla noga pod kolo, ki mu jo je zdrobilio, sam pa je padel v nezavest. Odpeljali so ga v bolnico. --o- Brata sta se sprla Nekega večera se je vračal ?6 letni rudar Oblak iz Ga-bernega pri Laškem z neko družbo iz gostilne v Laškem. Med potjo je prišlo dp prepira, katerega žrtev je postal Oblak. V omenjeni družbi je bil namreč tudi Oblakov brat, ki je v prepiru trikrat zabodel lastnega brata z nožem v desno strano prsi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Tretji sunek je segel dp pljuč. Oblaka so takoj odpfeljali v celjsko bolnico. Napaden 1 V gozdu v Polžanski vasi pri Šmarju pri Jelšah je neznan moški napadel 19 letnega posestnikovega sina Martina Žaberla iz Vodenovega pri Šmarju. Ustrelil je nanj s samokresom in ga zadel v stegno ieve n°Se- .....^AiMJmid 2 •AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 29. septembra 1938 Amerikanski Slovenec vi in najstarejši slovenski v list v Ameriki. Ustanovljen leta lltli Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praxnikih. Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov nredničtva in uprave: }849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon*: CANAL 554* Naročnina i ..$5.00 _ 2.50 J.50 Za čelo leto Za pol leta . Za četrt leta Za ČKcago, Kanado in Evropo: Za celo ltto__$6.00 Za pol lefa _ 3.00 Za četrt leta __ 1.75 PoSŽftff&fctfe Številka___3c The first and the Oldett Slovene Newspaper in America, Established lltli , Issued daily, except Sunday, Monday and the day alter holiday!. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription J For one year - For half a year-- For three months - _$5,00 _ 2.50 _ J SC Chicago, Canada and Europe: For one year -$6.CG For half a year _ 3.0.0 Fot three months _ 1.75 Single copy--3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dsposlani na uredništvo t saj dan in pbl pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo^številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —> Rokopisov nred-pižtvo rie Tg-ača. EnfWeiJ as second Cfcss Matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under ths Act of March 3, 1879. Hitlerjeva politika nih protestov. Saj je vendar znano, da je baš v Cehoslo-1 Ko nas je več sopotnic čakalo vaški vladala in še vlada najbolj vzorna demokracija. O jna vo*alu Frančiškanske ulice in kakem takem zatiranju, kakor to navaja Hitler, ni govora. Vendar Hitler nadaljuje s svojo lažnjivo kampanjo. On hoče napraviti v svetu utis, da se Nemcem godi krivica. Obrekuje po reku, natolcuj in obrekuj, nekaj se bo prijelo, nekaj bo ostalo. Kaj bo, kako bo izpadlo to vadlanje za slovansko Češko ? Ves svet stoji pred tem vprašanjem. Zdi se, da namen Hitlerja je ustvariti v svetu protičeško mnenje. Če se mu to le deloma posreči, vsaj toliko, da bi Anglija postala hladna in bi ne posegla v spor, če napade Češko, bo isto skoro gotovo napadel, po načinu, kakor volk, ki se pritožuje, da mu jagnje v dolini kali vodo. Ako pa velesile Anglija, Francija in Rusija ostanejo zveste Češki, potem je pa Hitler pred veliko preizkušnjo. Pred tako fronto se mu skoro gotovo tresejo hlače. Ako pa ne in je toliko drzen, da bo skočil v boj proti taki združeni fronti, tedaj bo pomenil tak skok za Hitlerja samomor. Kaj bo napravil ? Prvi oktober bo pokazal v koliko bo uspela Hitlerjeva politika in njegov bluf. Zapadne velesile lahko da bodo ostale v tem sporu ob strani in da bodo mirno gledale, kako bo volk planil na mirno Čehoslovaško. Ako bodo, potem zaslužijo te velesile, da jim Slovani za vse čase obrnejo hrbet. Takega nesramnega izdajstva v sili in potrebi, bi jim Slovani ne smeli nikoli odpustiti. Miklošičeve ceste, še na par drugih sopotnic, da odidemo v Frančiškansko dvorano na akademijo, se nam je pripetil izvan-reden slučaj. Vidim nekoga prihajati od odspredja cerkve proti naši guči in šele, ko so prišli bližje, sem spoznala v osebi — prevzvišenega škofa Rozmana. Sedaj pa, kaj storiti. Človeku je neznano, kako se Prevzvišenih pozdravlja doma, v njihni pre-stolici. Kar pustiti jih mimo, je bilo težko, ko smo pa bili tako rekoč, stari znanci, saj smo si v roke segali tam v Chicagu. Joj! TO IN ONO VARŠAVA DOBI PODZEMSKO ŽELEZNICO Ravnatelj varšavskih cestnih železnic je izjavil, da dobi poljska prestolnica kpnčno le svojo podtalno železnico. Verjetno je celo, da jo bodo dogradili do 1. 1943. Glavna proga te železnice bo šla sporedno z Visio od severa proti jugu in bo veljala 100 milijonov zlo-tov. Varšavske podtalne železnice pa ne bodo mogli graditi po tujih vzorcih, ker so tu okoliščine popolnoma drugač- Vodja nemških nazijev Adolf Hitler, ki je obenem kancelar nemške države in njen absoluten diktator, je zagrozil Čehoslovaški in vsemu svetu, da ako se njegovim zahtevam ne ugodi, da bo vkorakal na čelu nemške vojske "V Čehoslovaško. To je Hitlerjev ultimatum. Določen čas ;je 1. oktober. Kaj bo? Kaj to pomeni? Svet strmi in !gleda. * Dejanska resnica je, da svet stoji pred velikimi dogodki. Nevarnost je velika. Vsestransko oboroževanje \ly Evropi je privedlo Evropo v danih okoliščinah tja, kjer ^se nahaja, namreč nad prepad začetka velikih spopadov. JAli se ta spopad začne že sedaj, to je vprašanje? t Germanizem se vrača na stara pota. Zadnjih dvajset let se je pripravljal in zaklinjal, da izvrši razna maščevanja. V Hitlerju je dobil germanizem drznega voditelja, zagrizenega Nemca, ki zdaj dela preglavice vsemu svetu. Zapadne demokratične države so si same krive, da prihaja do tega, kar se zdaj godi. Popuščale so, zlasti Anglija je igrala nerazumljivo politiko, najbrže iz razloga, ker se je bala premočne Francije. Zdaj bo najbrže za to popustljivost še sama občutno trpela. Z bedastim popuščanjem so -si na lastnih prsih zredili gada, ki zdaj piha in sika, da jim 'ada smrtni ugriz. Kaj je s češko-nemškim sporom ? Ali je res vse, kar je Hitler natvezil svetu v svojih govorih, kaka preganjanja da trpe sudetski Nemci pod Čehi? Morda je kje kak po-!da bi ponižal sovražnike svete samezen slučaj. V splošnem in v veliki večini, pa imajo Cerkve in odvrnil žugajoče no-sudetski Nemci pod Češko veliko več svobode, kakor jo|ve vojske" Tu imamo nadom&sti imajo Nemci v lastnem Rajhu. Le nazijski zagrizenci hujskajo. Pred par dnevi smo govorili z Mrs. Marie Pris-land, predsednico SŽZ. ki se je mudila na potovanju zadnje mesece po stari domovini in obiskala je tudi Češko in Nemčijo. Govorila je z obmejnimi Nemci na Češkem in ko je popraševala po vzrokih zakaj želijo proč od Čehov, ji je nekdo odgovoril: "Mi smo rajši tu, imamo svobodo, rtu lahko kupimo, če želimo pet funtov ali pa petdeset funtov masti, kar v Nemčiji ni mogoče. Vse to delajo le Hit L6, misli so kar švigale po glavi, ajfe in J« treba Povsem nove Prevzvišeni se pa že tudi nam 1 konstrukcije. VSI NA ROMARSKI SHOD K MARIJI POMAGAJ! Lemcnt, 111. Zelo se veselimo shoda prvo »edeljo oktobra pri nas. Prepričani smo, kar so nam že naznanili iz La Salle, da se pripeljejo trije busi romarjev in eden iz Milwaukee brez onih, ki se pripeljejo z avtomobili, torej, da bo prišlo veliko romarjev na ameriške Brezje počastit Marijo, Kraljico Slovencev. Posebno, da po želji svetega očeta Pi-ja XI. vsi molimo za mir, da bi nam Kraljica miru ohranila mir in obvarovala svet strašnega gorja novih vojsk, ki prete v sedanjem tako razburkanem času. Prosimo vsi Boga po Mariji, lo Brezi j na Gorenjskem kakor z medom zmešano je posebno zdrava in okusna pijača, tega še ne vedo vsi. Le prepričajte se sami na medenem pikniku in boste temu radi pritrdili. Upamo, da bo lepo vreme in da bo prav obilna udeležba romarjev pri tem zadnjem letošnjem shodu, vam veselo kličemo : Dobrodošli! Slovenski frančiškani --o- ŠE NEKAJ PABERKOV IZ DOMOVINE Borovnica Že del j časa popravljajo Borovniški mosjt. Sliši se, da je most, ki je žk 100 let star, v kaj slabem stanju, vzrok, ker je bil zidan tako, da se ni voda dovolj odtekala, zato je opeka že prav slaba. Garantiran da je še le za kakih pet let. Se slišijo vsakršne govorice glede novega so povedali škof Jeglič ko so mosta. Enkrat se čuje, da bodo približali. Stopim pred nje, in glas se mi je tresel ko takrat ko sem na Miklavžev večer pred Miklavžem molila. Rečem: Prevzvišeni — dovolite in odpustite, pa roko sem č. g. škofu Rožma- nu ponudila. Ja, seveda--že danes ne vem če sem pravilno ravnala, vendar, ojunačila se, ko so mi Prevzvišeni krepko stisnili roko in mi zagotovili, da jih jako veseli, Amerikanke pozdraviti na domači zemlji. Vedeti so hoteli, od katerega kraja iz Amerika da prihajam, in ko sem jim omenila da iz Chicaga, a — ljubi Chicažani, Prevzvišeni so kaj ponosni na radodarne sv. Štefanovce. Ko so bile potem še vse sopotnice predstavljene, bilo nas je kakih 9 iz vseh delov Združenih držav, tedaj so se Prevzvišeni izrazili, da jih zares veseli srečati toliko zastopnic raznih držav ameriških. Povpraševali so nas po sedanjih razmerah v Ameriki, pomudili se v naši gruči kakih 15-20 minut, toliko časa, da so še drugi prišli in potem smo odšli skupno v Frančiškansko dvorano. Gospod urednik: Paberki še slede, če ne od tu, bodem pa še doma v Chicagi kaj poročala. Za sedaj le: iskrene pozdrave vsem mojim dragim, sorodnikom, prijateljem in znancem. Borovni-T čane da sem pozabila? o ne! sto in sto pozdravov vsem Borovni-čanom širom Amerike pošilja M. Blai — Abramova Micka -o- kronali podobo Marijino in rekli, da se naj Slovenci v Ameriki zatekajo k Njej na ameriške Brezje, kakor vse v domovini tako radi k Mariji Pomagaj na Gorenjsko. Zato po pravici pričakujemo prav obilne udeležbe častilcev Marijinih od blizu in daleč, ker bo to zadnji letošnji ierjevi pnstasi. — To kaze, da pametni in trezni sudetski' shod na ameriških Brezjah Nemci se sani boje Hitlerjeve "svobode", ker pod Hitlerjem je ne bodo imeli. Tam so uvedene že zdaj krušne karte. V Hitlerjevi Nemčiji ni prave svobode. To ve vsak. Hitler pa trobi v svet o zatiranju Nemcev na Češkem. Angleške diplomate je že nadvladah Ti mu ponujajo že kar pol Češke. Francozi se nekaj upirajo. Rusija najbolj odločno ugovarja. Nerazumljivi Chamberlain je mešeta-ril z Hitlerjem v Berchtesgardenu in zadnji teden ob Re-' °Pravilu- če nam bodo "dvojne ni. Kaj je mešetaril v Berchtesgardenu je za enkrat čebelice" pomagale kakor upa- skrivnost. Približal se je Hitlerju iz gotovih namenov. va™ bT° 1>rihodnJ'e leto Iz kakšnih? To vedeti bi bilo zanimivo. leto postregh v veliki dvorani. Hitler je pred dobrim letom naglašal zahtevo, da se < aH S Ako bo lepo vreme in topio in bi vsi romarji ne mogli biti pri maši ob enajstih v cerkvi, bomo poromali h groti na griček in bo tam duhovno opravilo. Vse drage romarje tudi povabimo na obed, ki bo pri Finž-garju po končanem cerkvenem morajo Nemčiji vrniti kolonije. To zahtevo je odločno pov-darjal. In Angleži se te zahteve najbolj boje, ker potem bi morali dati nekaj, kar spada njim. Kaj če ni nabrisani Chamberlain napravil ponudbo: Odpovejte se kolonijam, pa vam dovolimo Češko? Vse je mogoče in najbrže bo kaj takega. Zakaj se je pa Chamberlain tako hitro podal Hitlerju? Kramarski Angleži se v političnih kupčijah ne podajo tako hitro. Zdaj pa na enkrat govore, da je treba doprinesti žrtve za ohranjenje miru v Evropi. Seveda, takega miru, da bi bil Angležem koristen in ugoden. Da bo le Angležem prav, naj trpijo Slovani, te naj Hitler zasužnji, te naj vzame in podjarmi. Taka je politika. Na drugi strani se pa diktator Hitler trudi na vso moč, da ustvari v svetu mnenje, da se godi sudetskim Nemcem nezaslišana krivica in zatiranje. Hitler je izvrsten bluf ar. Zadnji ponedeljek večer je napravil utis, da so vsega krivi Čehi. Predsednika Ed. Beneša je nesramno obrekaval. Vse njegove tirade o zatiranju Nemcev v Češki je ena sama dolga laž. Ako b} bilo le količkaj resnice, kar je navajal Hitler v svojem govoru, bi bili Nemci tekom zadnjih dvajset let protestirali. Kajti Nemci niso taki potrpežljivi jagenjčki, da bi zatiranje prenašali, kakor naprimer Slovani, Nemec je trdovraten in dvigne protest. Pa vendar vseh dvajset let ni bilo čuti kakih jav- zadosti in finega gorkega prigrizka, da ne bo nobeden opešal, tudi piva ne. bo manjkalo. Pivo sploh prekinili železnico za v Boroynico, da bo šla glavna proga iz Ljubljane takoj na Vrhniko in naprej. Drugič se sliši, da bodo delali železen most v Borovnici takoj poleg sedanjega zidanega mostu, in zopet drugi govore, da bodo delali železniško progo kar naprej po planini proti Sabočevem, dalje proti Peklu in potem nazaj čez Trebevnik proti Verdu. Torej sem kar vse zapisala, enkrat bodem menda že uganila, kako bo. V Chicagu se moramo prav zelo umikati pred avtomobili. V Ljubljani ter sploh v Jugoslaviji pa pred — biciklji. Vse se vozi na biciklih, bodisi v mesto ali pa na polje. Vile in grablje na ramo, z eno roko se vodi bicikelj in ajdi na mah. Vse mlado in malo starejše se vozi, stari pa — "štefleteucug". Že mene je mikalo, ko so pa noge tako ožu-ljene, le bojim se, da biciklji ne zgledajo nič tako močne "sorte". NOVO ŽIVLJENJE PO 55. LETIH Dne 26. avgusta leta 1883., je bil otok Krakatau v holand->ki Indiji docela razdejan in o-pustošen od ognjenika enakega imena. Po otoku je najprej zaradi ognjenikovega izbruha divjal ogenj, nakar je velik del otoka zasula lava. Potem pa je še razdivjano morje odneslo z otoka vse, kar je bilo živega. Odneslo je tudi vso prst, tako da se je zdelo, da PGSlej na otoku ne bo mogoče nobeno življenje več. Od "istega časa je minilo 55 let. Letos je odšla na neobljudeni in divji otok holandska znanstvena ekspedicija.ki pa je do-gnala na otoku novo življenje. Holanski učenjaki so na otoku našli nič manj kot 600 različnih živalskih vrst, poleg tega pa nič manj ko 100 docela rovih vrst tropskih rastlin. Tako se je izkazalo, da je poslej na tem otoku zopet mogoče prebivati. Širite amer. Slovenca" PRAVLJIČNA DARILA Prestolonaslednik Irana, Shapkur Mohammed Reza Po-hlavi, je zaročen s princeso Fauzio, sestro egiptskega kralja. Poroka bo pa šeje 1. 1940, ko postane prestolonaslednik polnoleten. Dolgo čakanje okušata oba zaročenca skrajšati z različnimi darili. — V Kdiro je prispela delegacija iranske vlade pod vodstvom nekega ministra. Delegacija je prinesla pet in dvajset velikih zabojev, polnih dragocenih u-m'etnin za lepo šestnajstletno nevesto. Med. temi umetninami so posebrp dragoceni brokati in vezenine, izbrani parfumi, tkanine iz kašmirja in museli-na najfinejše vrste. Najlepši je pač velik biser, ki so ga našli v Perzijskem zalivu Baje je to največji in najlepši biser na svetu. Pa tudi bodočemu svaku kralja Famka so poslali prekrasno darilo: sabljo, okrašeno z rubini in safirji in en kilogram v Iranu pridelanega kaviarja. IGRALEC Z ENO VLOGO V Londonu je umrl igralec Walter Uridge v starosti 78 let. Mož je 32 let nastopal v isti igri z isto ulogo. L. 1898. je nastopil prvič v igri "Lepotica iz New Yorka", v kateri ie igral ulogo komika, Muga. V naslednjih 32 letih ni prevzel nobine druge uloge. Igral jo je še kot 70 letnik v londonskem gledališču Daly. Kmalu potem je odšel v pokoj. -o- NENAVADEN PEVEC V nekem londonskem varjenju nastopa ta čas artist, ki žanje velike uspehe s čudnim načinom, kako predvaja ob spremstvu najrazličnejših a-krpbacij najtežje arije. Mož stoji med tem ko prepeva,namreč na glavi. Njegovo petje je baje dovršeno. Da-li pa je mogoče govoriti o umetniški dovršenosti pri Trubadurju ali Lohengrinu, ki stoji na glavi, o tem ima londorjska publika menda svoje mnenje. ——o- "TEDEN PLINSKE MASKE" V vseh nemških krajih, kjer so oblasti dovolile prodajo "ljudske plinske maske", so imeli v septembru propagandni teden za to masko. Državna zveza za zaščito pred zračnimi napadi, je izdala proglas na vse Nemce, naj bi uvideli potrebo, da si takšno maskjo nabavijo. Dogodki i nad SLorend p* jtoMrikl Šola za državljanstvo Cleveland, O. — V ponedeljek 3. oktobra se prične z rednim poukom o ameriškem državljanstvu in sicer v veliki dvorani javne knjižnice na ° cesti in St. Clair Ave. Začetek pouka ob 7 uri zvečer. Pouk se bo dajal vsaki ponedeljek m če bo število učencev veliko, tudi ob torkih. K pouku lahko prihajajo moški in ženske. druga točnejša pojasnila se dobe od učitelja v šoli. Štirideseturna pobožnost Barberton, O. — V tukajšnji slovenski cerkvi Presvetega Srca Jezusovega se vrši PrV° nedeljo v oktobru javno česanje sv. Rešnjega Telesa ali štirideseturna pobožnost. Srečno prestala operacij" Cleveland, O. — Mrs. Antonija Zupan, soproga urednik® Glasila K. S. K. Jednote, o kateri je bilo že poročano, da se je podala na kliniko M^0 Bros. v Rochester, Minn., Je srečno prestala nevarno ope; racijo na vratu. Cez nekaj se bo morala podvreči še ne" ki drugi operaciji in bo ostala v zdravniški oskrbi do njega tedna v oktobru. Izvršeno delo Calumet, Mich. — Na tu' kajšnji slovenski cerkvi Jožefa je nova streha že dog0' tovljena. Streha je vsa Pokrl z bakrenimi strešniki in je P0' polyoma varna proti ognJu; Ker je baker poznan trpežna kovina, katere se kot rja ne prime, je tako streha za najmanj 50 let. Kratke vesti iz Cleveland* Cleveland, O. — Vile rojej1' ce so se te dni zglasile pri ^ žini Mr. in Mrs. Anthony raga na East 58th St. ter jij* prinesle zalo princezinjo, rn tere so se močno razveselili-Slovenski medicinec , dolph Nadbath, sin tukaj P znanega slovenskega meSfL Paula Nadbatha, je z "d^ dp vršil študije na Western ^ serve .univerzi in se PodiL. Rochester, N. Y., kjer b'o s, dir al medicino. — V US*? Mil- Royal sanatoriju je Mary A. Videmšek,rojena nar, stara 29 let. Roj®11* bila v Clevelandu in z»Pu moža, dva sina in starše. St. Luke's bolnišiiico se je J" ŠC* J i n"; rala podati Mrs. Mary Br» z Reno Ave. — Iz bolm^ se je vrnila .Mrs. Mary hc ki živi na Carrey Ave. Katoličan brez katoli^ časopisja je kakor vojak puške. POSLUŠAJTE PALANDECH'S TRAVEL B0Rfu Folklore Radio Protfa\ p, Every Sunday from 1 t° " c,e9 Station WWAK - 1200^^? "TARZAN NEUSTRAŠENI" (51) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOllghs Ko ji Mary Broctks zaslišala strašni krik, se jf mililo prestrašila in je bridko /aplakala. Verjela je, da bo Jeff srečno rešil vse štiri iz strašnega položaju, pa se je ponesrečilo. Reva nt vedela za njegove hudobne naklepe in če l>» sedaj iuo«la videti v njegovo srce, bi spoznala, njegovo hudobnost. JSjej se je hlinil, kako tnu je luido, da se ni posrečilo tudi Bobu in Dr. Hrooksu pobegniti, v srcu se je pa veselil nad uspehom, ki ga je končno dosegel. Ta l Pod pretvezo valutnih in de-,1Znih Postav. V resnici pa da as nadzirajo, zlasti pa zato, da ^zemstvo posebno pa Ameri-kj ne zve resnice. Vsako pismo, in V inozemstvo se presveti ako je količkaj, kar je sicer j, toda nečastno za ugled J se vniči, pisavca pa v ,Smil3eno zaprejo in pošljejo Koncentracijsko kaznilnico (Izvirno poročilo) Pred ne- J povedoval radio, ko so Hitlerja uachau in sicer, ne da bi ga za-Se 1 ali sodili. Na redke čase iskT P°SreČi potom kakega ob' in HSprav^i pismo preko meje na v 0(1 P° svetu- Prav zato se kajti0ncu dopisa ne podpišem, neko bi se podpisal in vohu- lmajo tudi pri Vas (v Italiji jih sicer imajo samo v Rimu 3000) piše Pa me poznate in veste, da 111 tudi morem pisati kot lec resnico. |a .a 1)0 Nemčija kdaj pogoltnilo, to je vedel vsakdo, ska '.f Je zadnja avstrij-nj ,,.\ a Prelahkoverna in ali r,pv e'a ali pa ni mogla videti \ arn°sti. Ljudje, ki so uživali tedaj ni vladi največji k ' tako n. pr. sedajni dežel-. »edsednik Seyz Inquard, so Di^v avstrijski vladi visoka v > tudi ministerske sedeže; Jesnici avstrijski vladi visoka di ministerske sedeže pa so ruvali zoper dr- oegij * izdajice, kateri so pri- jj, ,Zvestobo. Mnogo izmed njih 1 le ije GROZI ČEHOSLOVAŠEI akcijg il0 cel° članov katoliške Va^0 ln ako to dejstvo upošte-so ^' e(Jaj bomo razumeli, da ]>retn jetniki mogli v početku ki 8o .. celo avstrijske škofe, jitn slepo verovali in s tem ziv Jj 1 na Hmanice. Odtod po- !^(]sk jskih škofov za čas v mjskih __ _____ le eolae?a glas°vanja, ki je bilo Hi °medi.ia. Da je ta poziv » nemškik katoličanih ^an0gr°Zno ogorčenje, Vam je kancelar Schusch-ren mož in globoko ve- ono 'zvrst je napravil „„ ^nal n.apako, ker Hitlerja ni Je D0(1'kSe manj pa vedel, kako ^og, kj°Pana Avstrija prav od večje so vživali njegovo naj-k WaUpanje' da ie šel sploh v Berchtesgarden. tajni, razg0voru sem mogel X pi P°tih zvedeti dvoje, ki &fav av jasno kaže, kakšen je v za «... _ H.tler odkritega I® m PraV Hi«er. j '8a Prav neprijazno je kakor kakemu 8vo,je kn.bral več kot pol ure iz "Mein Kampf". Jv'tiral s phuschnig je ta pouk cigai. j;em> da je med tem ka-iKo mu je kasneje H ine rekel, da je branja za-JV r a naJ preideta k pro- k-^ičpi 1 katere8a Je prišel, J lladuti in domišljavi HitwP08ajati in pogovar-n eya o Pa J'e mož- kateri virkega- fom, da ako- oddajo semenišča pripoznati, da se je zgodila "napaka". Možu pa se je tako godilo v ječi, da je on, ki je bil poprej prava podoba zdravega človeka, prišel smrtno bolan iz preiskovalnega zapora in umrl; dne 25. avgusta so ga pokopali v Škocijanu. Vdeležila se je tega pogreba ogromna množica ljudstva in 84 duhovnikov, ki so molče manifestirali in protestirali proti nasilju. Slovenski duhovnik ne dobi na noben način dovoljenja, da bi smel preko meje. Le eden je v teku 5 mesecev se pokazal v Ljubljani. Ta je smel preko meje, ker je jugoslovanski podanik. Ljubljana se je pa temu obisku čudila, da je sploh mogoče, ker je bil to po dolgih petih mesecih prvi in edini duhovnik, ki je prišel preko meje. Katehetom so zabičali, da se mora v šoli pozdravljati: "Heil Hitler, potem šele — ako hočejo — Hvaljen Jezus Kristus". Nekateri so prosili, ker so imeli na smrt bolne starše ali sorodnike, da bi smeli preko meje, toda nihče ne dobi dovoljenja. Znan mi je slučaj, da je hotel mlad duhovnik vstopiti k strogim kartuzijanom v Pleterje, pa mu niso dali dovoljenja, da bi smel preko meje. Nič boljše se ne godi nemškim duhovnikom. Za najmanjšo besedico v cerkvi ali na leči, kličejo duhovne pred sodnijo. Katehetu, ki je otroka vprašal, koga je treba bolj ubogati, Roga ali ljudi, so vzeli pravico pouka. Na Štajerskem bi imeli imeti novo mašo. Novo-mašnik pride. Mlaji so postavljeni, vse je za novo mašo, ki se je imela vršiti prihodnji dan že pripravljeno, peljejo ga po ta- mirnim potom v "najem", da bodo pustili v vsaki deželi po eno katoliško gimnazijo, kamor lahko pošljejo svoje dijake. Verovali so škofje danim besedam. Deset dni pred začetkom šole pa so prelomili to dano obljubo in tudi oni šoli odvzeli pravico javnosti. V ženske katoliške šole in samostane so nastanili vojaštvo, ali pa policijo, redovnicam so prepustili kak konec samostana, tako da niti oken ne morejo odpirati, ker so nadlegovane od vojaštva. V Celovcu je bil katoliški učiteljski konvikt, katerega predstojnik je duhovnik. Takoj po prevratu so se iz Nemčije vrnili učitelišniki, ki so radi veleizdaje morali bežati poprej preko meje. To druhal so vsilili v katoliški konvikt. Nekoč pogreši predstojnik, da so iz vseh sob izginili križi. Preiskava ničesar ne dožene. Zdaj v počitnicah pa so praznili gnojišča in stranišča ter našli v njih vse one križe. Čudili so se delavci, med njimi večinoma socijalisti, ki so se zgražali nad tem bogokletnim početjem, ter so v dokaz resnice pustili to najdbo fotografirati. Škofija je odredila za to bogo-skrunstvo zadostilne pobožnosti. Nemški listi so trdili, kako ubožna je bila Avstrija in da je priključitev za Avstrijo prava dobrota. Resnica pa je — tako piše poročevalec pariško-gospo-darske in finančne agencije — da je Nemčija s priklopitvijo Avstrije dobila: 1. Umetniške zbirke neprecenljive vrednosti, ki so bile last države in Habs-buržanov, med drugimi tudi zbirko gobelinov, vse v vrednosti okoli 900 milijonov dolarjev. Te zbirke je konferenca poslanikov v Parizu leta 1919 ocenila nad 9 milijard zlatih frankov. 2. Zlasti zaklad avstrijske na-,rodne banke v višini 750 milijonov šilingov v zlatu in devizah. 3. Zasebno zlato, ki se je moralo na osnovi dekreta iz meseca aprila oddati nemški državni banki. Tega zlata je bilo po vsej priliki 800 milijonov zlatih šilingov. 4. Tuje valute v rokah zasebnikov, ki so se morale oddati nemški državni banki. Vrednost znaša 1 milijardo zlatih šilingov. 5. Vse premično in nepremično imetje Habsburža-nov cenjeno na 800 milijonov zlatih šilingov. 6. Državni gozdovi in rukniki, osobito solni rudniki na Tirolskem, Štajerskem, Solnograškem in Zgornje Avstrijskem v vrednosti približno 2 milijardi zlatih šilingov. 7. Židovsko imetje, ki je v tem času bilo zaplenjeno in katerega vrednost znaša okoli 3 milijarde zlatih šilingov. — V tem spisku pa še ni drugih znatnih aktivnih postavk, katerih vrednost se ne da natančno določiti, n. pr. železni rudniki v Erzbergu, solni in tobačni monopol itd. Brez Erzberga in obeh monopolov znaša avstrijska dota 17 milijard zlatih šilingov. Denarja je pa zdaj dosti, toda kaj, ko bankovci niso kriti in so torej v inozemstvu skoro brez vsake vrednosti. Ljudstvu pa, kateremu so obetali zlate čase, so se začele odpiVati oči, kako grdo so bili goljufani. Marsikdo stiska v nemem gnevu pest. Nam Slovencem, ki smo verovali obljubam kakor so verovali nemški katoličani, pa jemljejo tudi zadnje ostanke še narodnih pravic. Smatrajo nas itak v svoji nadutosti za manj vredno raso, ki smemo bi srečni, ako smejo ob nas obrisavati svoje pru- BRANI ČEHOSLOVAŠKO Edvard Beneš, predsednik Čehoslovaške, ki je odločen, da bo z armado branil svojo državo proti Nemčiji, pt i čemer upa na pomoč demokratičnih držav in Rusije. ske škornje. Poprej smo imeli — ako že ne vsega v izobilju — vsaj vsega zadosti, zdaj bo pa kmalu začelo primanjkovati vsakdanjih reči, kakor jih primanjkuje v Nemčiji, kjer skoro ni dobiti ne surovega masla ne riža, ne jajc. Za kruh morajo rabiti mešano moko in za meso dobivajo karte kakor v vojnem času. To čaka v prav dogledni prihodnosti tudi nas, ako ne še kaj hujšega. Pri tem pa se pri vsakem shodu drznejo govoriti o prostosti, katero smo dosegli in o krutem tiran-stvu kateremu smo ušli. Te krivice vpijejo v nebo. Bog pa, ki ošabne ponižuje bo poskrbel — to je naše upanje — da nemška oholostnost ne priraste do nebes. ---o- PUSTOLOVEC — KRALJ Meseca julija letošnjega leta je neopazno poteklo petdeset let, odkar se je dogodila ona čudna avantura, ki je, bila svoj čas zlasti za Francijio prava senzacija. Mieseca julija leta 1888. je namreč neki francoski podofi-cir, ki ni imel prav nič drugega kot lepo brado in puško, kar na svojo roko in popolnoma sam okupiral v Indokini nekaj dotlej še neraziskanih vasi. Kmalu nato pa se je ondi proglasil za kralja z imenom Marij I., kralj Sedanga. Brez kakega posebnega odpora je dal nato narediti tisoč dokaj čudnih krojev za uniformo svo- ji bodoči armadi. Nekaj mesecev pozneje pa je franepska misija odkrila teritorij nove "konfederacije," ki jo je bil proglasil Marij I. "Kralju" £e je zdelo bolj pametno, da zbeži,-kot da se opraviči. Radi tega, se je zatekel v H;ong-Kong, kjer je igral vlogo kralja v pregnanstvu. Tam je odprl pi'sarno za odlikovanja in plemenitaške naslove in našel- se je marsikak-šen nespametnež, med njimi tudi neki belgijski finančnik, ki si je za prav-lep denar kupil naslov "vojvoda Sphirski". Ker pa je bil ta originalni kralj pijanec in zapravljive, je na vse zadnje vqndarle umrl v popolni zapuščenosti. DENARNE POŠIUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile na-ie cene: V-Jugoslavi jo: Za: Din: $ 2.SS______ 100 $ 5.00_______ 200 $ 7.20________ 300 $10.00........ 420 $11.65........ 500 V Italijo: Za: Lir: $ 6.50___100 $ 12.25______ 200 $ 30.00______ 500 $ 57.00________1000 $112.50........2000 $167.50........3000 Pri večjih svotah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ------------$ 5.75 Za $10.00 pošljite --------------$10.85 Za $25.00 pošljite -------------$26.00 Vsa pisma pošljite na; JOHN JERICH 1849 Wei? Cermak Road CHICAGO, ILL. SLOVENSKE GOSPODINJE V CHICAGI, POZOR! / ( Vabimo vas, da nas pridete obiskat v našem novem lokalu na / 1952 W. 22nd PL kjer bomo otvorili M0PERN0 TRfiOVINO S SVEŽIM IN PREKAJENIM MESOM Dan otvoritve 8. oktobra Poleg drugega mesa dobite pri nas tudi PREKAJENE KLOBASE IN ŽELODCE — SVEŽE OČIŠČENA KURETINA NAŠA IZREDNOST. Na dan otvoritve se bodo dajali odjemalcem"brezplačno LEPI SPOMINČKI. Rudy's Quality Market RUDY JERIN, lastnik 1952 West 22nd Place CHICAGO, ILL. Telefon Canal 4974 ZAHVALA Sheboygan, Wis. Najina iskrena želja je, objaviti prisrčno zahvalo našim prijateljem in sorodnikom za surprise party, katerega ste nama priredili za najino 35 letnico zakonskega življenja. Ako Bog da nama zdravje, da dočakava, bo najina 35 letnica šele v začetku leto 1939. Zato je bilo tpliko večje presenečenje za sedaj. Bila sva povabljena 17. sept. zvečer na party našega dobrega prijatelja. Moji boljši polovici je bilo naročeno naj speče potico, kar je tudi napravila. Ko pa prideva omenjeni večer v dvorano, naju ogromna množica pozdravi in zakliče "Surprise". K sreči so moji ženi še pravočasno vzeli potico iz rok, nasprotno bi se znašla na tleh. Peljali so naju k bogato, obloženi mizi in po kratkem odmoru sva si lahko ogledala veliko število zbrane družbe. V prvi vrsti se želiva .zahvaliti vsem navzočim za vše častit-ke in voščila. Skoraj j.e nemogoče objaviti imena posameznih, ker vas je bilo tako veliko število ; ne bi rada videla, da bi bilo katero ime izpuščeno.. Dalje prisrčna hvala za košarico srebrnega in zlatega cvetja ter za krasni dar, ki je bil povezan na košarici. Vse to bo naju spominjalo, dokler bova živela. Štejeva si v prijetno dolžnost, da se zahvaliva Mrs. Anton Smerke in Mrs. Joseph Dragan, kateri ste celo stvar započeli ter si vzeli na sebe toliko dela in truda. Enako prisrčna hvala vsem ženam in dekletom, ki ste skrbele, da so bili navzoči z vsemi potrebami dobro postrežem. K sklepu se vam vsem .skupaj še enkrat prav prisrčno zahvaliva za vašo izkazano prijateljstvo in naklonjenost. Veselje, ki ste ga nama napravili ob tej pH-lifti, nama ostane v prijetnem spominu. Z> udanostnim pozdravom [Vam vedno hvaležna ^ Mr. in Mrs. (Ogl.) . JOSEPH MEHAK. * Stran 4 rAMERIKANSKl SLOVENEC" Četrtek, 29. septembra 1938 Tovarna novega človeka —»———— POSLOVENIL LEOPOLD STANEK SSSm iVse to ga je delalo cisto drugačnega kot ostale profesorje, kot druge moške sploh; yse to ga je zavijalo v ozračje nečesa skrivnostnega, mističnega; zaradi vsega tega so slutila dekleta v njem onega moža, čigar srce je bilo polno "veličastva žene". "Zadnjič smo ostali pri..." Tako je ponovil profesor Orlov še enkrat in njegov pogled se je usmeril preko glav njegovih slušateljev ven skozi odprto okno v temno, nasičeno izobilje majskega večera. Besede so obvisele na njegovih ustnicah in kakor hipnotiziran je gledal tja: na zamirajoči blesk reke, na male rumene lučke, ki so se migljaje vžigale druga za drugo, na zvezdo, ki se je prikazala izza vijoličnega nebesnega baržuna. Kot neviden oblak se je dvigal kvišku jasminov vonj in profesorju se je zdelo, kot bi ne prihajal z vrta umetnostnega inštituta, temveč z druge strani reke, prepojen z nežnim, mehkim, melanholičnim mirom, ki se je začel tam na oni strani širiti nad zemljo. In zdelo se mu je, kakor bi se nekaj odprlo v njegovi duši in ga vodilo nazaj k nečemu daljnemu, čudovitemu, ki je bilo skrito v daljni pomladi njegove mladosti. Tedaj se je zavedel in pričel s trdnim glasom: "V zgodovini ruske umetnosti so od nekdaj zavzemale odlično mesto tiste struje, ki . . Toda danes mu menda ni bilo usojeno, da bi poteklo njegovo predavanje do konca gladko in v redu. Komaj se mu je posrečilo, da se je iztrgal čaru majskega večera, že je zagledal študentko, ki je sedela v zadnji klopi — in zopet je obtičal sredi besede. Strah se mu je zrcalil v obrazu, z roko je napravil kretnjo, kakor bi hotel nekaj odgnati; šele ko je opazil, da je začelo njegovo vedenje pri slušateljih vzbujati pozornost, da so se nekateri izmed njih že ozirali, hoteč najti pojasnila za to, šele potem se je zopet zavedel. Oči je srepo uprl na kateder in začel brati. Počasi in razločno je govoril navadne besede, ne da bi bil prav za prav razumel njihov pomen. Njegovi možgani so mrzlično delovali, toda sam je imel le eno edino misel: Naj li pogledam še enkrat tja v zadnjo klop ali raje ne? Je li ona? More li biti ona? So bile to res njene oči? Ali se mi je le zato zazdelo, da jih vidim, ker je danes ves dan drhtelo v meni hrepenenje po njej, sicer skoraj podzavestno, pa vendar tako vroče, tako silno, kot morda še nikoli v vseh teh dolgih zadnjih letih? Četrt ure, pol ure je govoril tako, samemu sebi tujec. Sedaj pa ni več vzdržal; moral je še enkrat pogledati tja v zadnjo klop! Enkrat še, preden bo njegovo predavanje pri kraju. In dvoje velikih oči mu je zrlo naproti, dvoje oči, polnih trpljenja in zanosa, polnih ljubezni in obupa. To je mogla biti samo ona! Te mandelj-naste, zelenkastosive oči, ta velika, kot iz marmorja izklesana usta, to visoko, belo, mirno čelo, dolge temne trepalnice, ki so ji zastirale oči kot tajinstvena koprena: to je mogla biti samo ona. In tudi ta izraz ponosnega, tihega trpljenja, ki ga pač še nikdar ni videl na njej, ki pa ga je že takrat vnaprej slutil: ta je mogel biti samo njen. Toda, oh, kako se je izpremenila! Proč je mladostno.sveža okrogloličnost, preprosta dobrodušnost, izraz neposrednega, odkritega pričakovanja, ki ga je nekoč tako ljubil na njej. Nekaj drugega, novega je bilo tu, nekaj, kar ga je skoraj prestrašilo, kar pa se je tako trdno in tako hitro vtisnilo v njegovo srce, da se mu je zdelo, kot bi moralo za .vedno prevzeti mesto prejšnjega. Brezdanja žalost in trpek očitek sta ležala v teh očeh in sta menda za vedno izpodrinila nekdanjo otroško svežost. Vendar pa so bile to iste oči, ki jih je tako ljubil, oči, ki so se zdaj vsesale v njegove, kot bi hotele piti iz dna njegove duše. In zdaj je vedel, da se je zgodilo čudo, ki ga je čakal tako dolgo, v vseh teh meglenih jesenskih dneh in v srečo obetajočih dneh sončne pomladi. Čudo je bilo tu! Nič več ni izpraševal, kako je prišlo, kako je postalo možno, da sedi zdaj tu pred njim Tamara, ki jo je leta in leta zaman iskal skoraj po vsej Rusiji, ne da bi bil našel samo najmanjšo sled za njo. Svet, ki se je razprostiral pred njim zunaj pred odprtim oknom, je bil zdaj čisto drugačen kot pred nekaj minutami. Tudi on, profesor Orlov, ni bil več isti. Toda čudno! Besede, ki se vrele iz njegovih ust, so se vrstile druga za drugo v strogo logičnem, doslednem redu in nobeden izmed slušateljev, ki so sedeli v klopeh in mirno poslušali, ni niti najmanj slutil, kaj se je godilo v srcu moža tu gori pri katedru, ki je govoril te besede. Profesor Orlov pa je imel le še eno misel: kdaj bo vendar že konec ure, da bo mogel prenehati z govorjenjem ta tujec, ki govori tu v njem te puste, tako neskončno brezpomembne besede v zatohlo dvorano! Pozvonilo je. Vihravo je zaključil profesor svoja izvajanja, pustil svoje knjige na katedru in hotel pohiteti k Tamari. Toda v istem trenutku so tudi slušatelji že zapustili klopi in vreli k odru. Nekateri so hoteli kako pojasnilo, drugi so zahtevali podpis, tretji so mu molili nasproti knjige, da bi slišali njegovo mnenje o njih. Hitro, nestrpno je odpravil nekatere izmed njih, potem pa si je s silo napravil pot skozi množico. Spotaknil se je nad nogo nekega študenta, da bi bil kmalu padel po tleh. Ko se mu je končno vendarle posrečilo prebiti obroč, ki ga je obdajal, in ko je mogel slednjič nemoteno pogledati na zadnjo klop — je bila prazna! Tamara je izginila! V prvem hipu je imel občutek, da so bile vse to le sanje. Toda že v naslednjem trenutku se je znašel. Vihravo je vprašal nekega študenta: "Kdo je bila nova slušateljica, ki je sedela tu v tej klopi?" --"To je Tamara Nikolajevna Ogorodni-kova!" je odgovoril ta radevoljno. "Pri-deljena je semkaj iz tovarne za porcelan. Študirati hoče slikarstvo in mora potem zopet tja nazaj! Čedna stvarca! Pozval sem jo že, naj mi bo za model, ali za enkrat se še upira!" Bežno se je profesor Orlov zahvalil; ne da bi se še dalje oziral, je tekel na cesto. (Dalje prih.) Naročila za stenske koledarje "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" za L1939 sprejemamo do 1. novembra 1938 Na tisoče ameriških Slovencev naroči vsako leto STENSKI KOLEDAR "Amerikanske-ga Slovenca" svojim (Jomačim, ali prijateljem m znancem v stari kraj. Naročite ga tudi Vi. KOLEDAR STANE S POŠTNINO SAMO 20 CENTOV, kar lahko pošljete v Money ordru, znamkah ali gotpvini. Zraven pošljite pravilni naslov in ko bo koledar izšel, ga bomo odpravili na dani naslov. Naročila sprejemamo za JUGOSLAVIJO ip vse druge dele sveta. Le za Italijo ne, ker tam je dostava slovenskih tiskovin zelo netočna. — Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Plinska kurjava PRVA V UDOBNOSTI, SNAŽNOSTI IN PRIPRAVNOSTI SAMO $15.14 NA MESEC (Povprečno za S mesečno,kuril-) ( no sezonov hišah 5 sob j "Zelo, zelo imam radai plinsko kurjavo. Jaz sem vdova in v resnici mi olajša delo. Tako je snažna, da je moje hišno delo zdaj prava zabava. Ugaja mi enakomerna, stalna toplota." — Mrs. Blanche Caronti, 3116 W. 54th Place, Chicago. Plinska kurjava je vredna več, ker opravi več * Mrs. Blanche Caronti, kakor tisočeri drugi, ima več udobnosti, bolj snažno hišo in sploh nikakega dela pri "furnace" zato, ker kuri s plinom. Seznanite se s tem najlažjim in najbolj snažnim načinom za kurjavo vašega doma. Oglasite se, pišite ali telefonirajte Wabash 6000 za brezplačno prece-nitev stroškov plinske kurjave v vaši hiši. Plinska kurjava je edina 100% Avtomatična Kurjava MODERN COOKERY. . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . . GAS HEATING fik THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY PHONE WABASH 6000 Najpripravnsjsi MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE: SLAVA MAEI JI (Spisal P. K. Zakrajšek.) Tiskan v mastnem tisku, kakor so te dve vrste v okvirju. Vsebuje tri maše; raznevrstne molitve; križev pot; več litanij, pesmi in skupne molitve, ki jih rabijo društva pri skupnih obhajilih. Je zelo praktičen molitvenik. Molitvenik je vezan na tri načine in stane: Vezan v umetno usnje, zlata obreza............$1.00 Vezan v pristno usnje trde platnice, zlata obreza .................................:............$1.25 Vezan v fino usnje, vatirane platnice, zlata obreza ....................................-.........$1.50 Pri naročilih vedno omenite, katere vrste vezavo želite in za isto pošljite potrebni znesek, kakor navedeno v cenah. Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, -:- Chicago, Illinois 'z i vi i z v i r r je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road -:- Chicago, Illinois P is mm * polj« J. M. Tnmfc Mednarodna mladina. Ta je bila zbrana na zavodu Vassar, Pcughkeepsie, N. Y., in bila je zbrana, da pospešuje idejo svetovnega miru. To je dober namen, ker vse trepeta že pri sami misli na vojsko in vse želi le miru. Ali je kongres res pospešil uresničenje te ideje, je pa vprašanje. Precej prahu je bilo o vprašanju, če ni vsa prireditev le skrbno ppkrita rihta komunističnim stremljenj, toraj prireditev, da se neopažno med mladino urine ideja o komunizmu. Trditve greje tja, in zanikanja frčijo sem. "Naprej" se je prav posebno toplo zavzemal za kongres, in enako ogorčeno tudi zavrača očitek, da je bilo vse skupaj le uprizoritev, ki naj bi služila komunistični propagandi. Pravi in trdi, da je bilo na kongresu le par tuca-tov komunistov, toraj vsa prireditev ni iriogla biti komunistična,ali stati pod vplivom komunističnih irteresov. Ako gospoda sama sebi to verjame, je pač vrlo naivna. V Rusiji je pravih in organiziranih komunistov le r^ekaj nad dva miljo-na, ampak to malo število kontrolira nad 160 miljonov ljudi. Številke so številke, pa ne povejo vedno vsega. Nas morajo zanimati v prvi vrsti "katpliški" udeleženci, katerih je biio 19 vseh skupaj, kolikor so se za katoličane priznali. Znano je, da se uradno nobena katoliška organizacija mladine kpngresa ni u-deležila. Nekaj so uprizorili, da bi od "katoliške" strani o-prali kongres pred očitkom, da je v službi komunizma. Aranžirali so poseben shod (meeting). Aranžerji so bili nek Panning (Steel Workers Union), dalje nek Landers (American Youth Congress) in William Walsh iz Irske. Katoličani so zastopali sicer 12 dežel, ampak noben ni zastopal res katoliške organizacije. Mr. Fanning je rekel, da je bil "embarrassed by being asked why it is that Catholics are not presented at the Congress", in priporočal je, "that we issue a statement saying that we have found this Congress is not controlled and directed by communist". Prišlo je na glasovanje in le štiri roke so se dvignile. Predsednik je poizkusil še dvakrat, da bi glasovali za njegov predlog, in dvakrat je bil poražen. Pri tem so se posebno odlikovali pri odporu delegatje iz Južne-Amerike, in francoski delegat je odločno poudaril, da ne morajo govoriti v imenu katoliške mladine, ker ni zastopana na kongresu nobena katoliška organizacija. Kočno je predsednik Fanning uvidel, da je vse zastonj in je pristal na predlog Mr. Landersa, da se prvotni predlog umakne ('he motion committing them) in glasovali so za to, da gre vsak udeležene domu in poda svoje last110 mnenje o kongresu. Udeleže11' cem se ni dala prilika za gla' sovanje za nasprotno stran vprašanja. Tako glasovanje"1 bilo brezdvomno pokazalo, < so prepričani in mnenja, 'taji, ako koga kje zasacr "Quod fecisti, nega — „ vse pretega, če si kaj stofl' to so poznali že od nekdaj* je kos spridene človeške na ^ ve. Prav amerikanski kj1^. z um je, da vladni ura«11 simpatizirajo s komtinistic® krogi, ki hočejp zdrobiti se ^ njo vladno obliko. Kaj Sama predsednikova sopr je šla in pozdravil^ ko»^ - prof^ Matthewsa vprašali, kaj mladine. Ko e thej o vladnih uradnikih, ki so ni, pa tajijo, da bi liga za ^ in demokracija bila ^ munističnim vplivom, illT1 odgovoril: "I'll give simple test: Let them g° League meeting and 0 ^ resolution even intimating s Soviet Russia isn't the s&f ^ paradide". Ta sedi. sfreali skozi vrata. Vpra3^, ako ne verjamete, pri ju". STEKEL MAČEK V neki karpatski vasi i 0 poljsko-rumunske meJe Je griznil stekel maček 50 letnega moškega* 0 dekle in dva otroka. ^.^jH sp v skoro brezupnem s oddali v bolnišnico. -0-- 'xtCfiC^ ŠIRITE AMER. SLO^1 23 LET IZKUŠNJ® 2aU Pregleduje oči in predpisi t • OPTOMETRIST >801 So. Ashland Ave"11' Tel. Canal 0523 ^ 9, $ Uradne ure vsak dan iti zjutraj do 8:30 zvečer. ) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Jacob Gerend Furniture Co. in P Priporočamo naš pojyrebni zavod. Dobite nas podnevi Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. t.„ # 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Telefon: 85 — Res. 4080-W „v >00000000