KRANJ, torek, 10. 4.1984                       CENA 14 din	Št. 28
GLAS Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo	LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
^red turistično sezono
Izziv za devizne prodajalne
snovni problem gorenjskega, posebej blejskega turizma je v jNn,da se premalo ukvarja s kvalitetno ponudbo. Turistični de-*vci izgubljajo moči v kopici težav, ki se začenjajo pri oblikova-cen in končajo pri čistoči kraja
Bled — Posvet pred turistično se-5, ki ga je minuli petek na Bledu ila Medobčinska gospodarska lica za Gorenjsko, je opozoril kopico problemov, s katerimi se lajo turistični delavci in zavo-katerih je težko reči, če bo devi-iztržek gorenjskega turističnega iarstva letos večji kot je bil la-Devizni iztržek pa je seveda tisto, od turističnega gospodarstva )lj pričakujemo.
orenjskem je lani tuji gost za ćišče in hrano potrošil 30 do-lev. V hotelskih blagajnah so to-gostje pustili 22 milijonov dolar-f- Ocenjujejo, da turist skoraj po-denarja potroši izven hotela sklepamo lahko, da so tuji gostje 1 gorenjskem pustili 40 milijonov fjlrjev.
J tem trenutku je težko reči, ko-i bo letošnji devizni iztržek, saj ni znano, kako bomo lahko vali cene, smo slišali na posve-Pnćakujejo postopno odmrznitev " kar je seveda za turizem težko Jjivo, saj morajo biti hotel-cene znane za vso sezono vna-• Svoje je v zadnjem letu opravil ' iti tečaj dinarja in počitnice postajajo za tujce vse cenej-tpri oblikovanju cen za tuje go-s ne bo pričakovane sprostitve, j.--o pričakujemo, da letošnji devi-:ztržek ne bo večji. Letos bo pri tuji gost za en dolar dobil toliko, Lie lani za dva. . .
Sliko so govorili tudi o turistični >ošnji izven hotela, posebej o Wm vključevanju trgovine. °b»ku tuje dežele vsakdo rad kaj ^posebej, če marsikaj dobi cene-
[Mladi Valjevčani ^ obisku
I k Jesenice - Minuli petek in so-so se na Jesenicah mudili
J^di Valjevčani. Jeseniška obci-i     je z Valjevom, kamor je bilo
5* vojno izseljenih precej Jese-
^<tnov, pobratena.
^Štirideset mladih iz Valjeva si ,R ogledalo Železarno, obiskalo j <£*šernovo Vrbo, Begunje in so-
^ovalo na okrogli mizi v Kazim,
^tso se pogovarjali o vlogi mla-organizacije in izmenjali
^ušnje.
k*Cadi iz pobratenih občin so se ^toerili tudi v nekaterih sport-disciplinah in sklenili sreca-^ s prijateljskim večerom.
J D. Sedej
je kot doma. Zato ne zadoščajo zgolj občinski odloki o poslovnem času prodajaln, do katerega se bodo letos, kot vse kaže, dokopali tudi v jeseniški občini, medtem ko so ga v radovljiški sprejeli že lani. Turistični kraji bi morali imeti več prodajaln z izdelki naše industrije, ki veliko izvaža in bi lahko marsikaj prodala tujcem, ki pridejo k nam. Če pogledamo gorenjsko industrijo, so to vsekakor izdelki tekstilnih in obutvenih tovarn. Posvet je izzvenel tudi kot izziv za devizne prodajalne, ki jih že dolgo poznajo drugod po svetu. Mar-
sikatera deviza bi bila tako lahko zaslužena z manjšimi stroški. Skratka, s pomočjo turističnega krožnika in postelje bi lahko za devize ponudili še marsikaj.
Medobčinska gospodarska zbornica je kot izziv za izboljšanje turistične ponudbe pripravila napotke, kam vse naj bi na Gorenjskem usmerili naložbeni dinar. Naložbene potrebe narekujejo dosedanji rezultati turističnega gospodarstva. Gorenjska s slabo petino slovenskih prenočitvenih zmogljivosti uresniči četrtino slovenskega turističnega prometa, v inozemskem turizmu pa celo 27 odstotkov. Povejmo še, da je v naložbenem pogledu vse bolj zanimiva Kranjska gora, ki ima dve dobri sezoni na leto.
M. Volčjak
Pomembna pridobitev blejskega turizma pred letošnjo sezono bo depandansa hotela Golf, ki jo bodo, kot vse kaže, odprli 25. aprila. Foto: F. Perdan
23. sejem gozdarstva in kmetijstva
Vsestransko zanimiva prireditev
Prvič v tolikšnem obsegu v naši državi predstavljena ovčereja — Številne spremljajoče prireditve in pestra izbira blaga za široko potrošnjo
Kranj — Po napovedi prireditelja — Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem v Kranju — bo letošnji 23. sejem gozdarstva in kmetijstva v Savskem logu vsestransko zanimiva in prijetna prireditev. Pričakujejo, da bo na sejmu sodelovalo okrog 300 razstavljavcev, med njimi
Sšjcenejša solata je na travniku — Pred par dnevi je bil regrat še po *Sm,jurjev'za četrt, solata pa po dvajset za kilogram, da o radiču ne gyorimo. Nič čudnega, da so oživeli travniki in robovi njiv, kjer je re-^r najslajši. Le malo se zamudiš, pa je regrata za večerjo in še zako-za naslednji dan. Zastonj solata, pa še na zraku smo! — Foto: Pzrdan
približno 30 tujih. Sejem bo v petek, 13. aprila, ob 10. uri odprl član predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije Mihail Šefer.
Letošnji sejem gozdarstva in kmetijstva bo v marsičem še veliko bolj specializirana prireditev kot so bile dosedanje tovrstne spomladanske sejemske prireditve v Kranju. Kvaliteten napredek bo moč videti tako na gozdarskem kot na kmetijskem področju, predvsem kar zadeva mehanizacijo in opremo za predelavo. Prvič pa bo v tolikšnem obsegu v naši državi predstavljena ovčereja z bogatim spremljajočim programom. Tako bo v sejemskih dneh med drugim na programu poseben posvet o uresničevanju programa razvoja ovčereje v Sloveniji.
Vsestransko zanimiva, takšna kot so je obiskovalci vajeni, bo na sejmu tudi ponudba izdelkov za široko potrošnjo. Med razstavljalci tovrstnih izdelkov jih bo precej tudi iz zasebnega sektorja. Od tujih razstavljal-cev jih bo sicer nekaj manj iz zamejstva. V glavnem pa bodo tisti, ki računajo konkretne dogovore z gospodarstvom na podlagi tako imenovanega sejmskega kontingenta.
Velika sprememba na prvi od letošnjih sejemskih prireditev v Savskem logu v Kranju pa bo tako za razstavljalce kot za obiskovalce čisto ozračje. V zadnjih letih so namreč na prireditvah v Savskem logu oboji velikokrat upravičeno negodovali zaradi onesnaženega ozračja. Sejem gozdarstva in 'kmetijstva bo letos odprt do 23. aprila.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Obširno in premalo konkretno
Živahna razprava, obširna problematika, veliko ugotavljanja in ocen, malo imen in malo konkretnih zadolžitev. Takšna bi bila kratka ocena minulih programsko-volilnih konferenc občinskih organizacij ZKS na Gorenjskem. Preveč je bilo govora o splošnih in skupnih problemih, preveč opozarjanja na zunanje pogoje in zunanje vplive na težave,s katerimi se srečujemo, preveč o odgovornosti najvišjih organov ter premalo ocen in kritike lastnega dela, premalo razprav o razmerah v svojem okolju. Zato je tudi med sklepi premalo konkretnih nalog s konkretnimi zadolžitvami in roki.
Poglobljeno razpravo bi na občinskih programskih konferencah ZKS zahtevalo kmetijstvo, ki so mu občinski komiteji lani namenili veliko aktivnosti. Med drugim so bile v vseh občinah in na medobčinski ravni problemske konference, na katerih so spregovorili o organiziranosti kmetijstva in pridelovanju hrane, ki je na Gorenjskem še vedno veliko preveč razdrobljena. Kritično oceno bi zahtevala oskrba prebivalstva z živili, večletno rojevanje skupnosti za preskrbo in povezovanje Gorenjske z drugimi kmetijskimi področji v Jugoslaviji.
V razpravah o industrijskem razvoju je bilo čutiti veliko skrb o nadaljnjem razvoju gorenjske industrije, ki je izvozno usmerjena, vendar tehnološko zastarela, možnosti za uvoz opreme pa so majhne. Zastarela oprema že zavira konkurenčnost na tujih trgih. Svoje k tem težavam dodajajo težave pri oskrbi s surovinami, zato bi na konferencah kazalo povsem konkretno spregovoriti o dohodkovnem in drugem povezovanju in sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi področji oziroma proizvajalci surovin in repromaterialov. Premalo, razen v Kranju in na Jesenicah, kjer so spregovorili o Iskri in Železarni, je bilo govora o razvoju in dobrih razvojnih programih.
Veliko razprav je bilo o razmerah v šolstvu in zdravstvu. Komunisti iz obeh dejavnosti so opozarjali predvsem na nizke osebne dohodke delavcev v šolstvu in zdravstvu — ni pa bilo slišati, kaj bo treba narediti, saj se prizadevanja za zmanjševanje skupne porabe nadaljujejo.
Večkrat je bilo izpostavljeno tudi vprašanje cen. Največkrat s stališča, koliko izpada dohodka bodo prinesle zamrznitve. Vendar bodo prav sedaj morale osnovne organizacije v delovnih organizacijah delovati izrazito proinflacijsko. Treba bo premagati mišljenje, da je večji dohodek odvisen le od višjih cen in si prizadevati, da se izkoristijo predvsem notranje rezerve, za katere je bilo rečeno, da jih je, kljub dragačnim trditvam, še vedno veliko.
L. D.
Razvoj mesno-predelovalne izdustrije
Slabo izkoriščene klavnice
V Sloveniji je 34 klavnic, ki svoje zmogljivosti izkoriščajo le 60-odstotno. Najbolj gospodarno bi bilo, da bi imeli le devet regionalnih in petnajst krajevnih klavnic. Na »črni listi« klavnic, ki naj bi jih ukinili, sta tudi bohinjska in radovljiška.
ška in jeseniška pa bi bili krajevnega
Kranj — V začetku osemdesetih let so organizacije združnega dela v devetih slovenskih pokrajinah sprejele samoupravne sporazume o poslovnem sodelovanju in delitvi dela na področju klanja in predelave mesa. Podpisniki so obljubili, da bodo uskladili proizvodne programe, uredili medsebojno delitev dela in še marsikaj. Po štirih letih ugotavljamo, da so sporazumi obležali v predalih in da jih prav nikjer v Sloveniji niso uresničevali.
Na Gorenjskem je bila kmalu po podpisu odpravljena delovna organizacija MIG — Mesna industrija Glo-renjske. Obstoječi mesno-predelo-valni obrati so se preimenovali v temeljne organizacije združenega dela. Do sodelovanja je prišlo le med obrati v Kranju, Škofji Loki in Tržiču, ne pa tudi s klavnicami na Jesenicah, v Bohinjski Bistrici in Radovljici. Podpisniki sporazuma so tedaj sklenili, da bodo skupaj s sozdom KIT (Kmetijstvo, Industirja, Trgovina) zagotovili izvozno dovoljenje škofjeloški klavnici, a se je ne glede na to zveznemu komiteju za kmetijstvo prijavila za registracijo izvoznega obrata tudi jeseniška temeljna organizacija. Rezultat je poznan: obe gorenjski klavnici sta ostali brez izvoznega dovoljenja.
V Sloveniji je 34 klavnic, katerih zmogljivosti so izkoriščene le 60-od-stotno. Po oceni republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — ob koncu marca jo je obravnaval tudi republiški izvršni svet — bi bilo najbolj gospodarno, da bi v Sloveniji imeli le devet regionalnih in petnajst krajevnih klavnic, pri čemer bi regionalne in izvozne klavnice opravile 80 odstotkov vsega zakola. Na »črni listi« klavnic, ki naj bi jih ukinili, sta tudi radovljiška in bohinjska. Škofjeloška naj bi postala osrednja gorenjska klavnica, trži-
pomena.
Cilju — zmanjšati število klavnic in doseči večjo izkoriščenost njihovih zmogljivosti — bo podrejena tudi naložbena politika. Banke, republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ostala kmetijska združenja bodo do konca leta 1990 podpirali le vlaganja v hladilnice in obrate za proizvodnjo izdelkov za izvoz, ne bodo pa namenjali denarja za razširitev krajevnih klavnic, za ureditev novih izvoznih klavnic in za ostale mesno-predelovalne obrate. Škofjeloški Mesoizdelki so na podlagi teh usmeritev že opustili zamisel, da bi vložili   30 milijonov dinarjev za razširitev hladilnice v tržiški klavnici in 80 do 100 milijonov za pridobitev izvoznega dovoljenja škofjeloški klavnici. V Sloveniji je pet izvoznih klavnic, kar zadošča sedanjemu izvozu mesno-predelovalne industrije. Mesoizdelki pa so, denimo, v štirih letih (od 1978 do 1981) izvozili le 132 ton mesa in zato bi bilo nesmiselno, da bi zaradi tako malenkostne prodaje na tuje tržišče urejali svojo izvozno klavnico. Denar bouo raje namenili za posodobitev klavne linije v Škofji Loki ter za nakup strojev in opreme za predelavo mesa v kranjskem in škofjeloškem obratu.
C. Zaplotnik
JP_KINOKMNJ
r
T| PRIHAJA
VDUSTIN HOFFMAN
Tootsie
J
Rudnik in okolje
V četrtek, 12. aprila, bo v prostorih Rudnika urana Žirovski vrh 4. seja družbenega sveta za vprašanja nrostora in za varstvo okolja v občini Skofja Loka. Obravnavali bodo vpliv rudnika na okolje in ukrepe za čimmanjšo ogroženost okolja.
Objave v Uradnem vestniku Gorenjske
Kranj — 30. marca je izšla 4. številka Uradnega vestnika Gorenjske. V njej objavljajo predpise občine Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič ter med samoupravnimi organi Občinska samoupravna interesna skupnost za ceste Skofja Loka, Skupnost socialnega skrbstva občine Tržič, Skupnost otroškega varstva občine Tržič in Skupnost otroškega varstva občine Radovljica.
Občina Kranj najprej objavlja odlok o spremembi odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki so po spremembi zazidalnega načrta Planina III. faza — Klanec, namenjena za kompleksno graditev. Meja območja, na katerem preneha lastninska pravica, poteka po meji spremenjenega zazidalnega načrta.
V odloku o proračunu občine Kranj za leto 1984 so predvideni celotni prihodki v višini 399,632.000 di-
narjev.Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Kranj pa določa turistično takso v letu 1985 za domače goste 35 dinarjev in za tuje goste 55 dinarjev. Turistični kraji po tem odloku so vsi kraji v občini Kranj.
Občina Radovljica v odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica določa, da bodo prihodnje leto znašale turistične takse na Bledu 60 dinarjev, na ostalih območjih in naseljih v občini pa 50 dinarjev in v kampih 40 dinarjev. Taksa za domače goste znaša na Bledu 35 dinarjev, na ostalih območjih in naseljih 25 in v kampih 20 dinarjev.
Nadalje objavljajo odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Radovljica, odlok o potrditvi zaključnega računa in izvršitvi proračuna občine Radovljica za leto 1983 in odlok o proraču-
Najbolj so se podražile frizerske škarje
V jeseniški občini so najbolj podražili vročevod, frizerske storitve in slikopleskarska dela — Gostinstvo je dražje za 55 odstotkov
Jesenice — Pred skorajšnjo odmrznitvijo cen, ko na glas ali poti-hem napovedujejo pravo eksplozijo.
smo kar pozabili, kako strahotno so se že lani povišali življenjski stroški.
Jeseniška skupnost za cene, ki skoraj nima več odločujočega ali celo malenkostnega vpliva na cene, ugotavlja, da so se lani med obrtnimi storitvami najbolj občutno podražile cene frizerskih storitev — do 49 odstotkov — in cene krojaških storitev — do 43 odstotkov. Cene frizerskih in slikopleskarskih storitev so v primerjavi z letom prej dejansko še višje, ker nanovo registrirane cene ne vsebujejo materiala.
Obrtniki neredno dostavljajo cenike, saj je od skupaj 400 obrtnikov predložilo nove cene le sto obrtnikov. Skupnost tako izgublja pregled, zato bo letos kljub vsemu nujna pomoč inšpekcijskih služb.
Med komunalnimi storitvami se je ogrevanje stanovanj iz vročevoda podražilo kar za 69 odstotkov in tako stanovalce zares občutno udarilo po žepih. Smetarji so zahtevali in tudi dobili 42 odstotkov več za odvoz smeti, vodovodarjem plačujejo vodo 21 odstotkov dražje, prav toliko je višja kanalščina, ki predstavlja 90 odstotkov cene vodarine.
Za vstop v gledališče je treba odšteti za 43 odstotkov več, kar je še vedno manj kot so se (za 55 odstotkov) povečale cene gostinskih storitev. Draginja je prisilila gradbince, da so za kvadratni meter stanovanja terjali 35.000 dinarjev, pogrebna in pokopališka služba zahteva za 35 odstotkov več, avtošole za 25 odstotkov. Najemnine za poslovne protore so poskočile za 25 odstotkov, stanarine pa za 32 odstotkov.
Vse ostalo, kar je bolj ali manj bremenilo naš življenjski standard, je »poskakovalo« izven registriranja skupnosti za cene, v okviru raznih dogovorov in sporazumov. Načelno so druge cene, iz republiške pristojnosti, naraščale počasneje kot občinske, vse skupaj pa so spretno krmarile mimo predpisov, se izkazovale v domnevno novih proizvodih, posebnih pogojih prodaje, z deviznimi plačili, s »samoupravnimi sporazumi« o cenah in podobnih spretnostih naših proizvajalcev, ki premorejo neomejeno domišljijo.
Vsega tega se ni dalo odpraviti, saj je jasno, da se vzroki inflacije ne zajezijo pri njenih posledicah, pri cenah...
D. Sedej
5. seja OK ZSMS Kranj
Mladi in stanovanja
Kranj — Stanovanjska problematika postaja vse bolj pomembna tudi za mlade ljudi. O tem smo se lahko prepričali na četrtkovi seji Občinske konference Zveze socialistične mladine Kranj, kjer je bila glavna pozornost namenjena prav tej problematiki. Bilo je več dobrih razprav, kar je dokaz, da so bile predhodne razprave v posameznih osnovnih organizacijah ZSMS temeljite in da so se mladi aktivno vključili v razpravo o tej problematiki.
Težko je predstaviti vsa dejstva in vse probleme, o katerih so spregovorili delegati. Vendar je iz sprejetih sklepov razvidno, o čem so razpravljali. Na seji je bila podprta pobuda mladih iz delovne organizacije Sava Kranj za spremembo 13. člena družbenega dogovora o stanovanjski politiki, ki določa višino lastne udeležbe pri nakupu stanovanja. Omilila naj bi se lestvica — prispevki za lastno udeležbo naj bi se prilagodili realnim možnostim prosilcev. Da so kriteriji za lastno udeležbo res previsoki in da je pobuda utemeljena, se je strinjal tudi predstavnik stanovanjske skupnosti.
Na seji je bil sprejet tudi sklep o tem, da se družbenemu pravobranilcu samoupravljanja da pobuda, naj preveri usklajenost aktov v organizacijah združenega dela z zakonskimi in podzakonskimi akti. V OZD morajo mladi aktivno sodelovati pri planiranju stanovanjskih potreb za nakup stanovanj. ZSMS mora zagotoviti prisotnost mladih delavcev v stanovanjskih komisijah in spodbuditi aktivno delovanje delegatov v samoupravni stanovanjski skupnosti. Treba bo urediti štipendijsko politiko in stanarine v Domu učencev Ivo Lola Ribar približati ekonomski moči družin, katerih otroci so v domu. Kakor je v svoji razpravi ugotovila delegatka iz Doma učencev, stroški bivanja v domu zahtevajo vse višje stanarine, po drugi strani pa se življenjski standard v domu niža.
Klub študentov je predlagal, da je v zvezi z vse večjim številom neplačanih stanarin treba opozoriti vse družbenopolitične organizacije in stanovanjsko skupnost, da se v stopniščih, kjer prihaja do večjega neplačevanja stanarin, skličejo hišni sveti in stanovalce v njih opozorijo na njihove obveznosti. Povišanje cen ogrevanja ne more in ne sme biti vzrok za neplačevanje stanarin. Proti tistim, ki stanarine ne plačujejo, so pa vse prej kot socialno ogroženi, je treba sprejeti ustrezne ukrepe. Tudi o problematiki v samskih domovih je stekla beseda. Tu je potrebno urediti prehrano (o tem je že bilo govora) in ZSMS se bo morala bolj zavzeti za organizacijo domske samouprave.
Mogoče bo komu napisano izzvenelo v »bo potrebno, bomo morali«, utrnila se mu bo misel, naj »mladina preide od besed k dejanjem«. Vendar se moramo zavedati, da sama Zveza socialistične mladine ne bo mogla rešiti stanovanjskih vprašanj. Doseči mora, da bodo mladi v svojih sredinah o tem začeli razpravljati, iskati rešitve — ponekod ji je to že uspelo — da se bodo v posameznih okoljih začeli zavedati prisotnosti mladih, da razni pravilniki in akti ne bodo šli mimo mladih delavcev . .. Spodbuditi mora mlade v gradbeništvu in spremljajočih industrijah, da se bodo aktivno vključili v reševanje stanovanjske problematike in pokazali na neodgovornost in morebitno pridobitni-
ŠtVO ... -li
Z?' reševanje stanovanjske problematike bo potrebna angažiranost v h družbenopolitičnih organizacij, samoupravne stanovanjske skupn i, organizacij združenega dela, skratka vseh subjektov v občini in i c i širše, ki so presredno ali neposredno povezani z stanovanjskim   prašanjem. Le-teh pa niti ni tako malo! T. Bilbija
nu občine Radovljica za leto 1984. Predvideno je, da bodo skupni prihodki proračuna letos znašali 287,325.848 dinarjev.
V Resoluciji o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Radovljica v letu 1984 so zapisane temeljne usmeritve, naloge in cilji gospodarskega razvoja, družbenogospodarskega in političia s stema, dolgoročnega progranu> _ < iar-ske stabilizacije in drugo.
Resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana z zastavljenimi nalogami in cilji v letu 1984 objavlja tudi občina Skofja Loka. Objavljen je še odlok o proračunu občine za leto 1984, po katerem znašajo celotni prihodki 167,479.000 dinarjev.
Odlok o sprejetju in pripravi družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1986—1990 časovno oziroma z roki opredeljuje naloge in postopek za pripravo in sprejem tega dokumenta. Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za kompleksno graditev na Soriški planini^pa določa zemljišča, ki so opredeljena z zazidalnim načrtom rekreacijsko turističnega centra Soriška planina.
Odlok o posebnem prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Skofja Loka uvaja in ureja način plačevanja posebnega prispevka za pospeševanje kmetijstva v občini. Osnova za plačevanje prispevka je uradno priznana odkupna cena pridelka. Odlok o uvedbi posebnega prispevka za zagotavljanje sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 v občini Skofja Loka pa določa plačevanje posebnega prispevka iz osebnega dohodka v letu 1984 po stopnji 0,15 odstotka. V odloku o spremembah odloka o določitvi stopnje prispevka za financiranje in vzdrževanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter za financiranje programa varstva pred požarom v občini Skofja Loka za leto 1984 pa se v tretjem členu številka 1,10 spremeni in nadomesti s številko 1,70.
Objavljeni so še: odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Skofja Loka, odlok o razširitvi območja naselja Skofja Loka in odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Skofja Loka. Določeno je, da bodo domači gostje plačali turistično takso po 25 dinarjev, tuji papo 50 dinarjev na dan.
Občina Skofja Loka objavlja še sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta prenove starega mestnega jedra Škofje Loke. Osnutek bo razgrnjen do 29. aprila v prostorih občine Skofja Loka in v prostorih krajevne skupnosti Skofja Lo-ka-Mesto.
Občina Tržič objavlja odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Tržič za leto 1983 in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Tržič. Z odlokom o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerv» v letu 1984 uvaja posebni prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984 po stopnji 0,25 odstotka.
V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Tržič določa za prihodnje leto turistično takso za domače goste 35 in za tuje goste 55 dinarjev na dan. Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Tržič pa določa, da je povprečna gradbena cena na en kvadratni meter stanovanjske površine, zmanjšana za povprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč, na območju občine Tržič 26.580 dinarjev. Z odlokom o proračunu občine Tržič za leto 1984 pa so predvideni prihodki proračuna v višini 71,882.000 dinarjev.
Med predpisi samoupravnih organov Občinska samoupravna interesna skupnost za ceste Skofja Ix>ka objavlja samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske SIS za ceste Skofja Loka in z njim določa odnose med uporabniki in izvajalci.
Skupnost socialnega skrbstvu občine Tržič objavlja sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški. Preživnine se povečajo za 33,7 odstotka od 1. marca letos.
Skupnost otroškegu varstva občine Tržič pa objavlja sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1984. Pravico do denarnih pomoči ima otrok v znesku 1.900 dinarjev, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 4.900 dinarjev na dru žinskega člana na mesec; 1.400 di narjev, če je dohodek od 4.900 do 5.600 in 600 dinarjev na mesec, če je dohodek od 5.600 do 6.000 dinarjev na mesec.
Enak sklep o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči v letu 1984 objavlja tudi Skupnost otroškega vurstva občini« Radovljica.
A. Žalar
NAŠ SOGOVORNIK
Slavko Kalan
Ali na pripravnike pozabljamo?
Na Gorenjskem delovne organizacije potrebujejo dosti več novih delavcev kot bo letos učencev, ki bodo končali šolan«'
— Vendar pa je vsaj za sedaj pripravniških mest premahi
kar utegne biti za učence na četrti stopnji še posebej
Na Gorenjskem bo to šolsko leto zaključila na četrti stopnji generacija učencev srednjega usmerjenega izobraževanja. Le-ti mot jo svoje, v šoli pridobljeno teoretično znanje podkrepiti še s čnim usposabljanjem, to je s pripravništvom v organizacijah 2 nega dela. Vendar pa so delovne organizacije na Gorenjskem v < letnih načrtih zaposlovanja napovedale, da imajo pripravniških _ le za 57 odstotkov zaključujočih učencev. V Sloveniji je položaj še koliko slabši, saj je za pripravnike na voljo le polovica potrebnih n Kje torej opravljati pripravništvo?
»Če so v delovnih organizacijah res pripravljeni sprejeti v ništvo le dobro polovico zaključujoče generacije, potem kaj slabo* za 343 učencev na četrti stopnji«, pravi Slavko Kalan, v. d. vodjasfir kovne službe Skupnosti za zaposlovanje Kranj. »To lahko pomeni.« se je združeno delo slabo pripravilo na svoj del naloge, ki jo ima pc» konu o usmerjenem izobraževanju. Pri tem pa se postavlja tudi vn* i sanje, ali so svoje naloge opravili tudi drugi, na primer gospodar* zbornice, sindikati, splošna združenja, delavske univerze \ tehnično izobraževanje enote Zavoda za šolstvo in drugi, ki « akcijskim načrtom prevzeli naloge v zvezi s pripravo te prve gei je učencev za sprejem v pripravništvo.«
Bodo torej pripravništvo lahko opravili le štipendisti, ostali in kaj lahko to pomeni?
»Ce so podatki iz organizacij združenega dela točni, potem ko res sklepali, da bodo prišli »do poklica« le štipendisti. ZaiK^. brez opravljenega pripravništva je seveda izgubljena strokovnost: roma lahko vodi v dekvalifikacijo. Vse to pa vsaj na Gorenjskem ne bi bilo potrebno, končno izobraževanje poteka v skladu s r>ot združenega dela, saj se celo več kot 70 odstotkov mladine iz< za proizvodne poklice. Potreb po delavcih je po napovedih zdi dela na Gorenjskem več kot 4000, medtem ko iz šol na vseh prihaja letos okoli 2300 mladih. Torej bi lahko dobili zaposlt"' vsi. Kaže pa, da pripravništva nismo pripravili tako kot je treKjT< razen za tretjo stopnjo, kjer jih je preveč, na vseh ostalih sto ' druge do sedme pripravniških mest premalo. V kranjski, rado^r škofjeloški občini so v delovnih organizacijah pripravljeni pripravništvo več kot 60 odstotkov zaključujočih, slabše je v
— le 49 odstotkov, v tržiški pa le 14. Kaj pa, če so se v kadrovskih službah ušteli? »Tudi to je možno. Le, da kaže vse skupaj na to, da srno
ženem delu sicer poslovili od vajencev z učnimi pogodbami in e * di od poceni delovne sile, na zakon o usmerjenem izobraževa S-še nismo pripravili. Do zaključka šolskega leta je sicer še č» gled letnih načrtov zaposlovanja in potrebne spremembe v Za jah združenega dela. Pripravniških mest manjka tudi za ti ♦ *S* ključujejo     šolanje    na peti, šesti in sedmi stopnji in sici 400. V skupnostih za zaposlovanja sicer opozarjamo, sklic ^ stanke, usklajujemo, vendar pa pripravniških mest ne morJ^*1* nizirati tam, kjer se združeno delo ne odziva.«
.______L M
Nezakonito premeščanje
V delovnih in temeljnih organizacijah je pogosta delavci iz pisarn odhajajo v proizvodnjo — Premestitev izjemna, nikakor pa ne stalna praksa
stot
sprej'
več jemo
V delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela je vedno bolj pogosta praksa, da delavce začasno razporejajo na druga delovna mesta, iz pisarn v proizvodnjo.
Nihče ne oporeka takšnemu ravnanju, če pride občasno ali za nekaj dni do ozkih grl v proizvodnji in je nujna hitra in učinkovita skupna pomoč kar največ zaposlenih. Žal pa so vedno bolj pogosti primeri, ko naj bi delavci odhajali v obrate za dalj časa, zlasti tisti, ki so s svojim delom lahko za nekaj časa v zaostanku.
Delavci so radi pomagali in še vedno pomagajo, če je stiska in sila, vendar pa so se zdaj uprli v marsikateri delovni organizaciji. Spoznali so namreč, da se za takšnim pošiljanjem v proizvodnjo skriva vse prej kot nujnost za dvig proizvodnje ali
izpolnjevanje Izrednih naročil. Za
razporejanjem so se skrivali slaba organizacija dela, slabo planiranje, neodgovornost odgovornih delavcev, in kar takšni primari niso bili izjem ni, se je pokazala nevarnost, da bi postali zakonski in samoupravni ak ti popolnoma nepotrebni.
Tak-.na praksa  je bila se najbolj
očitna poleti, ko -.....dhajali delavci
iz proizvodnje na redne letne dopuste, njihova delovna mesta pa so »za sedli« delavci iz druge proizvodnje ali pisarn. Tedaj so številni dvignili
pofe0 I
glas in protestirali, kajti ^ izvodnjo, proizvodnjo v GaH letnih dopustov,  se da učinkoviteje in drugače.
Zakon nikakor ne dovohvj* ti izjemni primeri postal, natančno določa, kdaj lavci razporejeni na
so druge i
mesto. Ti izjemni primeri" >c ma ob »višji« sili: požaru. F elementarnih  in drugih zakon ne omenja časa vodnje. Postavlja se tudi tj vprašanje, kaj bi se zgod: šlo do nesreče, kajti delavci: delovnih mest ne poznajo o pogojev, niso seznanjeni z vs>^ pri delu, često so nevešči š&i, opravil in nalog in zato — slast jo. Ponekod je tako lahko *fJ kot koristi.
Če je sila, delavec tudi n cen do rednega letnega dop*9 zakonu ga mora koristiti mesecih ali se mu dopust taka* plača. Nikakor pa zakon mv pravi, da bi v primeru p stiske lahko razporedili v pf*Q nje druge delavce. Povsem' stvar pa je, če se delave delavcev iz pisarn odločiv I sno, za nekaj dni, pridejo za pomagajo...
^KA.n.h« konference SZDL Jesenic«. Kranj, RadovfM *Jf rt M  A «.  U.t.novltel|l Glas« občinske kon» • Kranj - Glavni urednik kjar^f
O LA8 Loh. |n Jftit _ ,8d.. ĆW^PgJSwM Bogataj. Om*m Oo^0*£
- Odaovornl urednik Jof Kosn|ek - Novinar)! l_ y> tMaMm VMiak e^aam2^
___.._.___—  i m«nc:lnq<
m.r°i0B?.Vn°ri £?* JO,# "o*"'«* - Novinari Leopo.a.n. o
Andrii >1. f*'°vćan- L»a Menclnfler, S«o|.n Saje. Darinka Sedaj, Marija Vo«Wlc2
tr.it,l       [J   »»de-naHo. od januarja 1964 kot poUednlk ob sredah in aobotah, o^aZ«** >J
uor»lnPr kv  " S,avek TK ^ranjakl tisk. tlak ZP Ljudaka pravic* Ljubi,«*. HashT T.i-i   1 J!    an'- Moi9 p,J«deja 1 - Tekoćl ratun pri SDK v Kranju številka S1S00-ured ik y t      tOT     9'*vn' ur*dnlk 28 463 r»<**tella 21-860. odgovorni uradnik Ž1-43& On 1a       35' komarciala. propaganda, računovodatvo 28-463, mali ogtmsi. namernimi proatano promatnaga davka po prlatojnem mnenju 421-1/73 — PototM naroćrdn* 4Jfc
Obrežja smo preveč zanemarjali
Franc Biček, vodja rečno nadzorne službe v Vodnogospodarskem podjetju Kranj: »Lastniki oziroma upravljalci obrežnih zemljišč bi škodo velikokrat lahko preprečili sami.«
Kranj — Na skrbi Vodnogospodarskega podjetja Kranj je na Gorenjskem 410 kilometrov tako imenovanih nižinskih vodotokov in pritokov; od tega je 212 kilometrov vodotokov in 198 kilometrov potokov. (Mimogrede: višinski pritoki so v pristojnosti Podjetja za urejanje hudournikov Ljubljana). Pomembno nalogo ima rečno nadzorna služba v Vodnogospodarskem podjetju Kranj. Vodja te službe je že sedmo leto Franc Bita!
»V pristojnost naše službe sodijo redni pregledi poškodb po visokih »odah, izvajanje občinskih odlokov o Potokih in jarkih, nadzor nedovoljenih posegov v vodni režim in nadzor °dvzema vodnih materialov. Pri varstvu in kvaliteti voda sodelujemo z Ribiškimi družinami na Gorenjskem. *elo dobro pa je že nekaj časa na nekaterih območjih tudi sodelovanje s
Razdejani gozdovi lobivajo lepšo podobo
•V višje ležečih predelih, predvsem na področju Šenturške gore, *ieg še vedno zavira delo v gozdovih, ki jih je februarja prizadel >ihar. Drugod pa so kmetje pospravili domala polovico izruvane-6» in polomljenega drevja,« poudarja inž. Janez Ponikvar, direk-W Gozdnega gospodarstva Kranj — Temeljne organizacije kooperantov Preddvor.
šolami pri očiščevalnih akcijah obrežij vodotokov.«
»Kako ocenjujete trenutno stanje obrežij vodotokov in pritokov na Gorenjskem?«
Preddvor — Februarski vihar je j*a področju Temeljne organizacije *o°perantov Preddvor, ki gospodari * 16.488 hektari gozdov, izruval in j^niil blizu 45 tisoč kubičnih me-drevja in prizadejal škodo pologi"0? skupno šest tisoč gozdnih po-''^•kov. Najmočneje se je znesel 5* gozdovi v revirjih Podbrezje, f!*to in Šenčur, nekoliko prizanes-r?*^ je bil na območju Preddvora, Jntfielj, Šenturške gore in Jezerske-občutno manj pa je prizadel goz-ve na desnem bregu Save. »Većina kmetov je takoj po vetro-k *wu pričela s posekom in spravilom sa, vendar je morala že po nekaj »eh zaradi novozapadlega snega z i prekiniti,« pravi inž. Janez *var, direktor Temeljne organi -kooperantov Preddvor. »Pono-'sose vrnili v razdejane gozdove, 30 jim to spet dopuščale vremenom snežne razmere. V višje leže-Predelih, predvsem na območju "turške gore, sneg še vedno zavilo v gozdovih, drugod pa so tJe pospravili že domala polovica izruvanega in polomljenega ia. Polnoštevilna udeležba na ^kih, ki smo jih pripravili na ietih območjih, kaže na pripravnost lastnikov gozdov, da bi les P^j spravili na žago in se tako lili §e večji  škodi. Dogovorili 'se. da bodo vsi gozdni posestni-.^jkasneje do 15. aprila povedali, kodo les sami pospravili ali bodo irebiii potrebovali našo pomoč. Do etka prejšnjega tedna so nam jši lastniki gozdov in kmetje, ki dovolj delovnevsile, zaupali »vilo tri   tisoč kubičnih metrov računamo pa, da se bo številka sfede aprila še potrojila. Pri spra-tega lesa bodo sodelovali naši ini delavci in zaposleni v družbe-
»Takoj po vetrolomu smo pričeli tudi »odpirati gozdove.« poudarja inž. Janez Ponikvar. »Že nekaj dni po končanem sneženju smo splužili gozdne ceste po Udinborštu. Tu nas tudi zdaj čaka še veliko dela, saj bomo morali za nemoteno spravilo lesa zgraditi štiri kilometre novih in obnoviti tri kilometre starih gozdnih poti. V teh dneh nasipamo in utrjujemo poljske in gozdne poti na Mlaki, Suhi in Okroglem, zgraditi pa bomo morali še deset kilometrov vlak v gozdovih nad Preddvorom, v Kokri in na Štefanji gori. Doslej smo kmetom preskrbeli že devetdeset motornih žag. Pričakujemo še pošiljko petdesetih in dobavo desetih traktorjev Štore, opremljenih s Tajfunovimi vitlami, pravočasno pa smo zagotovili tudi dodatne količine gbriva.«
Razdejani gozdovi dobivajo v teh dneh lepšo podobo. Vse več je upanja, da bodo kmetje napravili red v gozdovih že do pričetka spomladanskih del na poljih in travnikih. V Gozdnem gospodarstvu Kranj so navdušeni nad pridnostjo svojih kooperantov; hkrati pa tudi opozarjajo, da nekateri z delom še vedno odlašajo, čeprav bo les čez tri mesece slabše kakovosti in zaradi tega njihov zaslužek manjši. Ne morejo pa razumeti, da nekatere delovne organizacije kljub občinskemu dogovoru niso pripravljene odobriti svojim delavcem, ki jim je vihar povzročil škodo v gozdovih, nekaj dni izrednega (ne)plačanega dopusta. C. Zapiotnik
»Večjih problemov zaradi vodnega režima ni, razen v Žireh, kjer so predlanskim imeli kar sedem večjih poplav, ki so naredile veliko materialno škodo na družbenih in zasebnih objektih ter zemljiščih. Letos se bodo na tem območju začela dela, ki bodo potekala v etapah. Sicer pa bi lahko rekel, da so želje in potrebe krajevnih skupnosti oziroma krajanov po sanacijah veliko večje od možnosti oziroma denarja. Vendar pa bi lastniki oziroma upravljalci obrežnih zemljišč škode velikokrat lahko preprečili sami. Vemo namreč, da razen zgradb kot so kamnometi in nasipi najbolj učinkovito varujejo obrežna zemljišča mlada vegetacija in vrbovine.
Pred tremi leti so vse gorenjske občine sprejele odloke o potokih in jarkih, ki med drugim določajo, da morajo lastniki in upravljalci očistiti obrežna zemljišča. Čas za takšna dela je od oktobra do marca, ko vegetacija miruje. Prav tako odloki določajo, da je treba redno odstranjevati naplavljene predmete in čistiti struge. Mi smo lani jeseni izdali okrog 600 pospravilnih nalogov za obrežja vodotokov lastnikom in upravljal-cem obrežnih zemljišč.«
»In kakšni so rezultati le-teh?« »Obrežja smo pri nas vrsto let zanemarjali.'Šele zadnja leta delamo pospešeno in sistematično. Prvi uspehi se že kažejo, vendar pa bo dela še veliko. Letošnjo zimo so bile vremenske razmere precej neugodne, dodatno pa je tovrstna dela zavrl še vetrolom. Zato bi bilo prav, da bi lastniki in upravljalci obrežnih zemljišč čimprej odstranili drevje in druge zapreke iz strug, sicer bo ob naraslih vodah škoda še večja.«
»Kako pa ocenjujete čistočo obrežij vodotokov in pritokov na Gorenjskem?«
»Pred šestimi leti smo naredili kataster vseh divjih odlagališč na Gorenjskem ob vodotokih in pritokih. Danes ugotavljamo, da je škofjeloška občina lahko zgled vsem ostalim na Gorenjskem kar zadeva odstranjevanje divjih odlagališč odpadkov. Prav tako je škofjeloška občina lahko za zgled ostalim glede čistilnih naprav: imajo jih v Železnikih, Žireh in v Škofji Loki.
Družba kot celota — torej mi vsi — smo precej krivi, da-je stanje v zvezi z divjimi odlagališči takšno, kakršno je. Nismo namreč dovolj poskrbeli, da bi občani lahko odlagali odpadke na za to določene prostore. Ponekod so celo v odloke zapisali, da kmetovalci lahko odpadke pokurijo doma v pečeh. Vemo pa, da steklo, pločevina, polivinil in podobne umetne snovi ne gorijo; pojavljajo pa se zato na obrežjih vodotokov.
Še večji problem pa so tako imenovani strupeni odpadki; da ne govorim o industrijskem onesnaževanju tekočih voda. Vprašanje o strupenih odpadkih je lani jeseni obravnavala Medobčinska gospodarska zbornica in sklenila, da je o tem treba izdelati posebno študijo. Z industrijskim onesnaževanjem pa je takole: iz leta v leto smo v tekočih vodah priča poginom rib.«
A. Žalar
S
sektorju, organizirali pa smo "li delo v »sosednjem gozdu« — po-kmetov, ki bodo najprej izdelali J les, nato pa se lotili polomije še katerih drugih gozdovih. Lastni-1 bodo posek, spravilo in odvoz Prepustili gozdarjem, bodo za i meter lesa prejeli od 1500 do dinarjev. Izdatki spravila bodo 'J enaki odkupni ceni, vendar razliko krili s sredstvi sklada ih rezerv delovne in sestavlje-organizacije.«
Dve možnosti, povezani z naložbami
Prva je nakup vagonov in odprava ozkih grl, druga — čeprav bolj dolgoročna — pa uvajanje sodobne tehnologije v tehnični informativni sistem za upravljanje tovornega prometa
združenje Šoferjev in avtomehanikov
KRANJ, Koroška 17 a
Obveščamo vse voznike in av-Jomehanike , člane ZŠAM £ranJ. da v času od 26. do ^9 aprila 1984 organiziramo krevoz na 12. mednarodni kongres voznikov in avtomehani-jtov v BELFORT v Franciji. Podrobnejše informacije dobi-pisarni ZŠAM, Kranj, Koraka 17 a, vsako sredo, od 16. Jo 17. ure.
prijave sprejamamo vključno ^ 18-4.1984.
V Sloveniji in Istri kroži okrog 10 tisoč tirnih vozil. Vsak dan vozi okrog 1000 vlakov, meje pa v obeh smereh »prestopi« okrog 4500 vagonov, pri čemer jih je okrog 750 v tranzitu. Ob tako številnem prometu pa je zanimivo, da je zbiranje podatkov o trenutnem položaju vlakov, o zasedenosti vagonov, obremenitvah in podobnem še vedno takšno, kot je bik) pred pol stoletja. Vsi ti podatki se namreč še vedno zbirajo »ročno«.
V Prometnem inštitutu Železniškega gospodarstva Ljubljana so začeli razmišljati o prehodu na sodoben, računalniško voden sistem že 1976. leta. Podatki in analize danes kažejo, da bi v Sloveniji z uvedbo tehničnega informativnega sistema ob fizično enakem obsegu prevozov potrebovali približno 400 vagonov manj. Zato so se te naloge temeljito lotili v Železniškem gospodarstvu Ljubljana.
Sedaj je posodobitev informacijskega sistema praktično pred vrati. Predvidena je uroditev osrednjega komandno-računalniškega centra, povezanega z okrog 150 terminalnimi postajami. Prve poskuse na tem področju so uvedli že lani s tako imenovanim mini sistemom v trikotu Jesenice—Zalog—Dobova—Prometni inštitut (slednji ima vlogo računske centrale). V prihodnjih mesecih nameravajo v to »igro« vključiti še Ko-
per, Sežano, Reko, Maribor in Celje. Testiranje bi trajalo do konca leta, prihodnje leto pa bi morala biti končana še večina del pri modernizaciji tehničnega informativnega sistema.
Investicijski program je izdelan. Polovico denarja naj bi prispevala Evropska investicijska banka, polovico pa mora zagotoviti Železniško gospodarstvo Ljubljana. Točna vrednost celotne investicije sicer še ni znana, vendar pa bi po nekaterih podatkih znašal delež deviznih sredstev iz posojila Evropske investicijske banke od 5 do 6 milijonov dinarjev. Ob tem omenimo, da namerava skoraj trikrat toliko vložiti v posodobitev tehničnega informativnega sistema ŽTP Zagreb, ki prav tako namerava svoj program prenove uresničiti skupaj z Ljubljano.
Po končani tovrstni posodobitvi naj bi bili postanki vlakov za četrtino krajši, pri različnih blagovnih postavnih vlakih pa bi dosegli 18-od-stotne časovne prihranke. Hitrejše preseljevanje okrog 1500 praznih vagonov bi skrajšalo tako imenovani prazni dnevni tek za 17 odstotkov, lokomotive pa bi bile za skoraj 10 odstotkov bolje izkoriščene. Kar za 19 odstotkov pa bi se povečala tudi izraba prekladalne mehanizacije in tovornjakov. Čeprav draga, bi torej posodobitev kmalu povrnila vloženi denar. A. Ž.
Nova obvoznica — Delavci SGP Gradbinec Jesenice nadaljujejo z deli pri gradnji jeseniške obvoznice, ki bo razbremenila ozko grlo v središču Jesenic, mimo hotela Pošte. Obvoznica, kije po predračunu veljala 30 milijonov dinarjev, poteka mimo Viatorja do podvoza v Podme-žaklo. — Foto: D. Sedej
J
Letos le 42 stanovanj
Čeprav znaša trenutna izračunana cena za kvadratni meter novega stanovanja na Planini v kranjski občini 50.500 dinarjev, je zanimanje za stanovanja precejšnje — Prihodnje leto bo spet zgrajenih več stanovanj
Kranj — Zakon o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč je v kranjski občini na področju družbene stanovanjske gradnje precej prekrižal načrte. Lani je bilo zgrajenih še 327 družbenih stanovanj. Od leta 1981 do konca minulega leta pa celo 1245, kar je za 20 odstotkov več, kot so predvidevali. Omenjeni zakon pa bo letos povzročil precejšen zastoj v družbeni gradnji stanovanj. Zgrajenih bo namreč le 42. Že prihodnje leto pa bodo v občini spet zgradili 485 novih stanovanj.
Da bo letos zgrajenih samo toliko stanovanj, je kriv zaplet zaradi novega zakona v zvezi s Planino III. Na tem območju naj bi se gradnja začela že lani, vendar pa so morali spremeniti zazidalni načrt in okrniti gradnjo za približno eno tretjino. Celoten postopek je trajal tako dolgo, da bodo na sedanjem okrnjenem območju lahko začeli z gradnjo konec tega meseca.
Predvideno je, da bi v novi soseski v nekaj letih zgradili 28 stanovanjskih objektov s skupaj 739 stanovanji. Tako naj bi prihodnje leto dokončali 395 stanovanj, 1986. leta 232 in leto kasneje še 112 stanovanj. Vzporedno z gradnjo stanovanj pa bo potekala tudi gradnja drugih ob-
jektov in naprav. Predviden je vrtec za 180 otrok, gostinski in obrtni lokali, trgovski center, športna, rekreacijska in otroška igrišča, preko 500 parkirnih prostorov in še nekatere druge naprave.
Po sedanjih izračunih znaša cena za kvadratni meter stanovanja v novi soseski 50.500 dinarjev, vendar pa se bo do konca gradnje prav gotovo povečala. Izračunana cena za lokale v stanovanjskih objektih v novi soseski znaša trenutno 59.600 dinarjev za kvadratni meter, za družbene objekte pa 63.100 dinarjev. Prijave, ki jih zbirajo v Domplanu, kažejo, da je med delovnimi organizacijami in posamezniki precejšnje zanimanje za stanovanja.
Razen Planine III pa bodo letos in prihodnje leto v kranjski občini gradili stanovanja tudi na drugih lokacijah. Tako bodo v bližini toplarne na Planini začeli graditi tri objekte, v katerih bo 52 stanovanj. Zgradili jih bodo na sedanjih vrtovih med starimi bloki in pokopališčem. Na Zlatem polju pa naj bi pod magistralno cesto poleg sedanjih zgradili še dva bloka z 38 stanovanji. Stanovanja na Zlatem polju in na Planini pri toplarni bodo .vseljiva predvidoma prihodnje
,eto- A. Žalar
Q
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
NA
ŠTAB ZA ODPRAVO POSLEDIC VETROLOMA V GOZDOVIH OBMOČJU OBČIN TRŽIČ, KRANJ IN SKOFJA LOKA
OBVEŠČA
LASTNIKE POŠKODOVANIH GOZDOV:
1. Zaradi neugodnih vremenskih razmer v preteklih dveh mesecih, ki so zaviralno vplivale na pravočasen posek, izdelavo, spravilo in prevoz lesa iz gozdov, je potrebno vse gozdne sortimente in panje iglavcev takoj obeliti (odstraniti lubje). Pripravljene so že velike količine lesa, vendar bo odvoz zaradi razmočenega terena, poti in cest potekal počasneje kot smo prvotno predvidevali, s tem se povečuje možnost razvoja gozdnih škodljivcev že v mesecu aprilu in maju.
Kot nadomestilo za večje stroške beljenja bo za vsak mJ obeljenega lesa iglravcev iz vetroloma na prevzemno ceno dodatno priznano 100.— din iz sredstev biološke amortizacije kot preventivni gozdno-varstveni ukrep.
2. Lastniki gozdov, ki sami ne bodo mogli izvršiti dela v poškodovanih gozdovih, morajo svojo odločitev sporočiti področnemu revirne-mu gozdarju in to odločitev potrditi s pismenim dogovorom o oddaji lesa na panju takoj, najkasneje pa do petka, 4. maja 1984.
3. Strokovne službe temeljnih organizacij kooperantov gozdarstva izdajajo potrdila za neplačan dopust za zaposlene v drugih delovnih organizacijah, ki so ali še bodo priskočili na pomoč lastnikom gozdov za hitrejše pospravilo lesa.
4. Navzlic kratkemu roku za pospravilo lesa opozarjamo na večjo pazljivost pri delu in na dosledno upoštevanje ukrepov za varno delo pri poseku, izdelavi, spravilu in odvozu lesa iz poškodovanih gozdov.
UPOŠTEVAJ!
Pri odpravljanju posledic in škod vetrolomov je za varstvo gozdov in zmanjšanje gospodarske škode potrebno:
— takoj pospraviti tehnični les, da ga obvarujemo pred napadom tehnoloških škodljivcev,
— na vseh površinah takoj po sečnji, izdelavi in spravilu napraviti popolni gozdni red.
POPOLNI GOZDNI RED POMENI:
— zlaganje vejevja in sečnih ostankov v kupe,
— beljenje panjev,
— kontrola razvoja lubadarja in pravočasno zatiranje (kontrola in lovna drevesa).
Spravilo, prevoz in skladiščenje neobeljenega lesa ni dovoljeno po 1. maju.
Varujmo gozdove pred požari! Prepovedano je netiti ogenj v gozdu in varnostnem pasu 50 m od gozda! Prav tako je prepovedano sežigati ledine in travi.šča, kjer ogenj lahko ogrozi gozd.
GLAS4 STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 10. APRILA 1!
V naselju Pesnica v krajevni skupnosti Besnica bodo krajani za ureditev javne razsvetljave sami izkopali 1.600 metrov jarka.
Krajevna skupnost Besnica
Tudi letos velika akcija
Miha Sušnik, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Do krajevnega praznika nameravamo obnoviti in na novo zgraditi javno razsvetljavo.«
Besnica — Prebivalce krajevne skupnosti Besnica v kranjski občini, v naseljih Spodnja in Zgornja Besnica, Rakovica in Zabukovje, tudi letos čaka velika delovna akcija. Na območju celotne krajevne skupnosti nameravajo do krajevnega praznika — do 4. julija — obnoviti in na novo zgraditi javno razsvetljavo.
»Obnova stare in izgradnja nove javne razsvetljave sodita v program zbiranja sredstev na podlagi refer-neduma v letih 1981 do 1985«, razlaga predseanik sveta krajevne skupnosti Besnica Miha Sušnik. »Lani smo zgradili mrliške vežice, prizidek k domu družbenih organizacij, obnovili železniško postajališče Jošt, urejali javno razsvetljavo v Zabukovje in cesto skozi Besnico.
Letošnja akcija — obnova in izgradnja nove javne razsvetlajve —
bo pra>/ tako zahtevna. Predračun znaša prek štiri milijone dinarjev, pri čemer pa je prostovoljno delo krajanov ovrednoteno na 1,2 milijona dinarjev. Sredstva se zbirajo tudi s samoprispevkom, kandidiramo pa
Zdravstveno predavanje
Bled — Društvo upokojencev z Bleda je pred kratkim organiziralo zdravstveno predavanje, ki ga je obiskalo kar 120 ljudi. Dr. Borut Rus je predaval o boleznih srca in ožilja pri starejših ljudeh, odgovoril pa je tudi na številna vprašanja. Blejsko društvo upokojencev je zelo delavno, pripravlja .zlete, letovanja in razne prireditve.
tudi na natečaju za združena sredstva.
Največ dela čaka prav krajane novega naselja Pesnica. Izkopati bodo morali okrog 1.600 metrov jarka za električni kabel. Tako so'iz vsake hiše obljubili, da bodo izkopali po dvanajst metrov jarka. Z akcijo bomo začeli takoj, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere, oziroma ko bomo dobili potrebni material. Računamo pa, da bo javna razsvetljava obnovljena in akcija končana do 4. julija, ko ima naša krajevna skupnost svoj praznik.«
»Imate razen te velike akcije v načrtu še kakšna druga dela?«
»Zabukovje, kjer je 22 hiš, je edino naselje v krajevni skupnosti, kjer ni telefona. Telefonski kabel nameravamo pripeljati v naselje in tam urediti javno govorilnico. Trenutno pripravljamo predračun. Že zdaj pa lahko rečem, da bodo tudi krajani prispevali svoj delež. Ne vem še, kdaj bo ta naloga uresničena. Naša želja je, da bi bila še letos. Seveda, če bo le denar.
Od drugih večjih del pa nas letos čaka še dokončna ureditev parkirnih prostorov pri pokopališču oziroma celotna ureditev okolice pokopališča. Želimo pa si, da bi sporazumno, oziroma v zadovoljstvo prebivalcev krajevne skupnosti Podblica in Besnica, opravili nekatera dela na cesti Besnica— Nemi lje—Podblica.
V programu krajevne skupnosti pa imamo za letos tudi druge, tako imenovane stalne naloge. Ena takšnih, na katero bi še posebej opozoril, je očiščevalna akcija, ki bo na območju celotne krajevne skupnosti v soboto. 14. aprila. V tej akciji vedno sodelujejo vsi krajani, še posebej pa so se doslej vedno izkazali učenci, mladina, gasilci in člani turističnega društva.«
A. Žalar
PISMA BRALCEV
Opozorilo kupcem
v Lesnini
Kranj - Primskovo
Opozarjan} kupce gradbenega materiala, naj ne nasedajo obljubam prodajalcev v Lesnini Kranj-Primskovo. Dne 28. decembra 1983 sem plačal manjšo količino gradbenega materiala z zagotovilom, da ga lahko dobim takoj. Naslednji dan setn naročil tovornjak, da bi plačam material prevzel, vendar le-tega niso imeli. Iz tedna v teden so obljubljali, da bo zagotovo naslednji teden. Te obljube so se vlekle do 23. marca 1984. Ker sem obljubam verjel, sem trikrat poslal tovornjak v Kranj, vendar brez uspeha in to v času stabilizacije (energetska kriza). V zadnjem, četrtem poizkusu, sem material dobil, vendar ne takega, ki sem ga plačal decembra 1983, dobil pa marca 1984.
Ker nimam druge možnosti — v vasi ni telefona — sem se moral vsak teden enkrat do dvakrat odpraviti v Kranj. Sem invalidski upokojenec z nizko pokojnino, zato mije ta nakup povzročil precej nepotrebnih, visokih stroškov. Tako neodgovorno poslovanje zvenečega imena Lesnina mi nikakor ni razumljivo.
Franc Puntigam
OPRAVIČILO
Ko smo preverili primer kupca Franca Puntigama, smo ugotovili, da je bila pri nas ta neljuba napaka resnično storjena. Za boljše razumevanje in omilitev neljubega dogodka pa moram povedati, da se v trgovini z gradbenimi materiali pa tudi drugje že nekaj časa srečujemo z včasih izrednimi in nemogočimi težavami. Želje kupcev po blagu, ki ga od časa do časa primanjkuje, so velike. Tako so, na primer, trenutno zelo iskani materiali notranja vrata, cement, opeka ... Imamo sklenjene letne pogodbe s proizvajalci, vendar se zgodi, da materiala ali izdelka ne dobimo mesec dni ali pa še dlje, kot je dogovorjeno po pogodbi. Prednost ima namreč izvoz.
Stanje z reprodukcijskimi materiali, ki so naša poslovna dejavnost, je zelo težko. Pritiski kupcev so veliki, tako da smo pogosto prisiljeni iskati določene materiale na celotnem jugoslovanskem tržišču. To nam več ali manj uspeva, aaj beležimo v naši enoti povprečno okrog 40 milijonov dinarjev prometa na mesec. Res pa je, da so na trgu z gradbenim materialom razmere takšne, da praktično nimamo materiala, ki bi ga lahko ponujali oziroma reklamirali.
Naše pravilo je, da mora biti stranka vedno vljudno oziroma tako postrežena, da bo zadovoljna. Razumeti pa je treba, da je tudi prodajalec človek in se včasih zgodi, kot se je v primeru Franca Puntigama. Poslovanje z njim prav gotovo ni bilo na želeni poslovni ravni in se mu zato opravičujemo.
Vinko Jelenc.direktor Lesnina PE Les Tozd Maloprodaja gradbeni material — Enota Kranj
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč
Pravnik svetuje
V uredništvu smo se odločili, da zaradi vedno več vprašanj, ki jih pošiljajo naši bralci o pravnih zadevah, uvedemo stalno rubriko pravnih nasvetov.
Na vaša vprašanja bomo odgovarjali v torkovi številki Glasa.
Vprašanja sprejema in nanje odgovarja pravnik Ivan Brezar.
PRAVNOMOČEN SKLEP O DEDOVANJU P. P. iz Tržiča
Na zapuščinski obravnavi ste zahtevali dedni delež, do katerega ste menili, da imate pravico. Po pravnomočnosti sklepa pa ste od brata dobili izplačano le petino vrednosti dediščine.
Ker vaši pokojni starši niso napravili oporoke, ste z brati dedovali zapuščino po enakih delih. Domačijo je obdržal brat., dolžan pa vam je bil v denarju izplačati vrednost vašega dednega deleža.
Če vam je izplačal manj, kot bi bil moral, boste preostalo od njega lahko izterjali. Če pa se ne strinjate s pravnomočnim sklepom o dedovanju, lahko svojo pravice uveljavljate le v pravdi, katero uspeha pa no moremo predvideti, ker ne poznamo podrobnosti nje-gove vsebine.
PRAVICA IX) OTROŠKEGA DODATKA A. A. iz Struževega: .,. Zanima vas. ali res družina, ki ima manjšo osobno
dohodke, zaradi avtomobila, ki ga ima,i7.gubi pravu o
do o!roškega dodatka? i   . '., ,
To ne dr/.,, saj je pravica do otroškega dodatka oci
visna izključno od dohodka družine. Obcmske skup
nosti otroškega varstva določajo cenzus, pri tem pa upoštevajo dohodek na družinskega člana. Razen osebnih dohodkov se upoštevajo tudi drugi pomembnejši viri dohodka, nikakor pa ne materialne dobrine kot je avtomobil.
DOLOČITEV DEDNEGA DELEŽA Z. L. iz Tržiča:
Mati je bila lastnica hiše in vrta, ki ju je pridobila v času trajanja zakonske zveze. Po njeni smrti smo dedinje njene tri hčere, vse pa smo v hiši tudi sovla-gale. Zanima nas, kolikšen je naš dedni delež?
Dedujete vse tri hčere po enakih delih. Kor sto v hišo tudi sovlagale, bo lahko vsaka izmed vas uveljavljala svoj delež po vloženem prispevku v hišo.
Predlagamo, da se o vrednosti sovlaganja s sestrami sporazumete. Tako se bo ta del izločil iz zapuščino, ostalo premoženje pa boste dedovale po enakih dolih. V primeru, da sporazuma ne boste doseglo, bo sodišče zapuščinski postopek prekinilo in tisto dedinjo, ki so ne strinja, napotil z njenim zahtevkom na pravdo.
OCENITEV ŠKODE I. S. iz Kranju:
Ne strinjate se z višino ocenjene škode pri vaši hiši, ki jo je ocenila zavarovalnica pri nedavnem viharju in menite, da je dejansku škoda večja.
Poskušajte z zavarovalnico doseči dogovor oziroma poravnavo. V primeru, da vam to ne uspe se s pismeno vlogo obrnite na pritožbeno komisijo pni zavarovalnici ali pa na njihovo arbitražo, pri čemer so v drugem primeru odročete redni sodni poti. Za zavarovanje dokazov vam svetujemo, da najamete izvedenca, da oceni nastalo škodo - kar vam bo koristilo v kasnejšem postopku.
(67. zapis)
Pripovedi o srečnem in nesrečnem Dobeneanu Ivanu Franketu, slikarju in ribarju, nikakor ne morem končati. Še nekaj zanimivosti moram povedati iz življenja tega, današnjemu poljanskemu rodu tako odtujenega moža.
PROFESOR V KRANJU
Bili so časi slovenske narodnostne prebu.je. Takrat, sredi druge polovice preteklega stoletja, so v Kranju ustanovili Literar-no-zabavni klub. Vanj so bili včlanjeni najbolj ugledni kranjski narodnjaki. Ohranjena skupinska slika kaže celo, kako tesno, drug ob drugem, stojita poljanska rojaka Ivan Franke in Ivan Tavčar, ki je bil tedaj v Kranju odvetniški pripravnik v pisarni dr. Janeza Mencingerja.
Najbrž sodi v ta čas tudi Franketo-vo izgubljeno delo — Prešernova podoba, ki so jo potrebovali za neko slavje, nato pa je visela na steni v društveni pisarni. Poslej je ni videl nihče več. Domnevam, da še ni uničena in da jo hranijo v kaki stari kranjski družini. Iskanje pred nekaj leti ni bilo uspešno. FRANKETOV ZNAČAJ
o pa ohranjene še druge, bolj k vedre pripovedi od one z nesre-'čnim  Groharjem,   ki kažejo
IVunketa v precej simpatič-:;
Tako je znani loški rojak. valeč umetnosti in prijateli rr.r. ^ slikarjev, Ante Gaber, oh: anekdot o samosvojem možu
Predvsem je bila znana pris ena Franketova skromnost. Nič dal na obleko ne na bogastvo — n _ je veljala le poštenost in značaji Bil je dosleden demokrat, četui imel naslov cesarskega svetnih kar je bilo v Avstriji velika. skax donebesna čast. Če ga je kdo c s cesarskih svetnikom, je brž zarenčal: »Nič, samo Franke!«
FRANKETOVA PELERINA
Zdaj niso več v modi. Včasih* so bile pelerine kaj pogost * oblačil. Pelerina je tudi nw» kaj skrila, predvsem revna, strs* in zakrpana oblačila. Beraška peter na, s katero so se ogrinjali stari s« maki, je bila vsakdanji pojav M« sti. No, pa tudi Franke jenajraje* sil pelerino, posebno v zad: letjih življenja. Bradat kot ieb»L*' bil po vnanjem kar točna podob* »* kega berača. In ni se malokrataori lo, da je mimoidoči neznanec do* ga srca stisnil »beraču« v rokefatl car. Franke se daru ni brar i
Višnarjevi ohranjajo družinsko tradicijo
Drago Višnar je pred 65 leti začel izdelovati lesene izdelke, se dobro prodajali doma in na tujem — Štirje sinovi nad
s tradicijo
Jesenice — Letos praznuje Jeseničanom in vsem Gorenjcem dobro znana Višnarjeva umetna obrt pomemben delovni jubilej: 65 let je od tedaj, ko je Drago Višnar začel zanimivo obdelovati les in žeti uspehe doma in na tujem. Že leta 1925 je imel zaposlene tri delavce, kajti vabili so ga na velesejme, mu delili priznanja, pisali naročila iz Amerike. Taka priljubljenost Višnarjevih izdelkov pa ni zrasla samoumevno in čez noč: oče je v začetku prodajal izdelke sam, tja do Albanije je šel. in se vseskozi zavedal, da brez kvalitete ni nič. Med dvema vojnama so pri Višnarjevih znali izdelati kar 1.300 izdelkov, ki jih še danes hranijo v zajetnem albumu. Vsi, posebej pa lepi krožniki, so romali ne le na domači trg, temveč tudi v Hamburg in Amsterdam, kjer so sploh bili dobri naročniki.
Iz Višnarjeve delavnice so šli v partizane prvoborci Slano Bokal. Alojz Koračin. Jo fl Savli, Ciril Kopitar, Bogo Širok, ceviiui KOttlJ in že leta 1!)41 so pri Visnarjevili delali kopita za partizansko puško V težkin okupatorskih časih so delali le cokle, vsi sinovi, Marjan. Damjan, Janez in Florjan, pa so šli v partizane. V dneh osvoboditve se je Drago Višnar spet temeljito oprijel umetne obiti. Kaj vse je zahteval ljubiteljski 1114: razno zibelke, krožnike, svetilke, šatul.jo. albume, kipe. golide, sklodniko. vaze, pepelnike, pokalo, štaletne pali ce . . .. Opremljali so kmečke in lovske sobe — hotel Jamo v Postojni, hotel Janino in druge - kar delajo še danes, ko tradicijo ugledne Višnarjeve obrti nadaljujejo vsi štirje sinovi.
Danes, ko praznujejo tako lep jubilej, Bogdan in Marjan vodita obrt, delajo pa vsi. skupaj / zaposlenimi delavci, ki so ggled /veslobe in pridnosti. I/, lesa — lipe, javorja, hruške, češnje — delajo lesene predmete pO naročilu za delovno, turistično m tr govske organizacije- ohišje za uro kukavico za Iskro, razne izdelke /a
Lipico,  Maximarkett Namo Borca,  turistična drušva Špecerijo, Nanos Veletrg0\ lju, Emono, za Primorski t čno tovarno in lahko bi Se ^ Višnarjeva »roba« potuje po * goslaviji in v izvoz, povprašev; takšno, da nikakor ne vseh naročil.
Pri Višnarjevih imajo in imeti na zalogi veliko lesa i*> 1 čnih metrov ga porabijo letno no dopolnjevanje zaloge, saj se r pred obdelavo dolgo sušiti, pa I krat zelo zamudna zadeva, saj < jo les iskati po vsej Gorenjski
Bratje so pred upokojite jih skrbi, kako bo z družinsko z* cijo v prihodnje. Čeprav so udr™ prodajali povsod, vendarle msO ko zaslužili, da bi lahko nabav ve stroje, prav tako pa ne mo:v -posliti veliko delavcev. Če sam U delali od jutra do večera, b. obrt, za katero ni toliko davtaiftd šav kot za domačo obrt. Mlade, ki raje zaslužijo d'rugjc troje in več. takšno delo rte .. preveč, dela pa na dom ne -dajati, saj so davki zares previse
Višnarjeva umetna obrt ko preusmerila tudi v izvoz ta dlfl
na Gorenjskem večjo podporo.!*?] le znali povsod upoštevati, da je*J šno tradicije /.elo malo in da je ' tujci za njihove izdelke velike j manja, Do zdaj so za svoje i t dobiii številna priznanja le tet v Italiji, na sejmih in velese.i kajti znano je, da se dobra *r nia hvali. Ker se tega dobro .-. ■-v' jo. se razstav ne udeležujejo \ kajti ob tolikšnem povprasevj vseh krajev morajo često odk: glavo, če gre za večja nanv
Ko je Prago Višnar začel z ob najbrž ni slutil, da bodo rudi a&* tako verno in uspešno nadel)** družinsko tradicijo. Želimo le. ^ • se pri njihovih potomcih nadalje*-in ohranila ...
D Stve'
Izjemen dogodek v galerijskem življenju Kranja in Radovljice
Razstava Chagallovih grafik
Kranj — Razstava, ki si jo lahko do 12. aprila ogledate v kranjski stni hiši, od 13. aprila do 2. maja bo odprta v Šivčevi hiši v Rado-■ Ijici, je izjemen dogodek v galerijskem življenju obeh krajev. Gre za sjećanje z Marcom Chagallom, enim ^jvidnejših imen moderne evrop-etnosti. Predstavljen je grafi-lus Mrtve duše, ki spada med nejša Chagallova dela, grafike so bile zamišljene kot ilustracije Gogoljevemu istoimenskemu roti. Ob razstavi smo se pogovarja-s Cenetom Avguštinom, kustosem je v Kranju.
»Kako je prišlo do razstave?« »Razstava je rezultat dolgoletnega lovanja Gorenjskega muzeja in je An der Stadtmauer v Belja-Chagallova razstava je bila na-jena v Gradec, zaradi prestavi-datuma pa se je pojavila možda jo dobimo tudi v Kranj. Gla-zaslugo za to ima ravnatelj be-^ške galerije Adolf Scherer. Raz-r^vno gradivo je last Deželne zbir-Rupertinum v Salzburgu, ki jo vo-dr. Otto Breich, kustos te ustano-
ve Sigrun Loos pa je napisal uvod v katalog k naši razstavi. V organizacijo razstave se je aktivno vključilo Likovno društvo Kranj, ki tudi sicer sodeluje z Gorenjskim muzejem pri izvajanju likovne razstavne politike v Kranju. Razstava bo prenesena v Radovljico, ki bo pokrila tudi del finančnih stroškov razstave.«
»Nekateri se sprašujejo, zakaj razstava ni v Ljubljani.«
»Zelo na hitro je prišlo do nje. Zaradi prestavitve datuma se je pokazala možnost, da jo dobimo v Kranj, kakor sem že dejal. Na razpolago je bilo le nekaj dni, ker bodo Chagallo-vo razstavo sredi maja odprli v Gradcu.«
Vsekakor je Chagallova razstava izjemen kulturni dogodek za Kranj.«
»Marc Chagall je eden najpo-. membnejših slikarjev v novejši evropski umetnosti, stilno ga uvrščamo med nadrealiste. Njegova dela so raztresena po vsem svetu. Pomemben je tudi kot grafik in prav Mrtve duše so morda njegovo najpomembnejše grafično delo. Seveda pa je razumevanje grafičnega ciklusa, ki ga
Chagall
z
c4
4*
<
Z.
%
S
z <
7Z
3C
virtm: diše
razttavi Chagallovih grafik je Likovno društvo iz Kranja izdalo plakat, oblikoval akademski slikar Cveto Zlate. Plakat ni le spremljevalec ve, temveč tudi Zlatetovo izjemno kvalitetno delo. Naprodaj je na raz-v Kranju, ponudili ga bodo tudi v Radovljici, kamor bodo razstavo pre-*li Foto: F. Perdan
knjižne police
judska glasbila in godci
*N>jiga Ljudska glasbila in gouc K^šla konec lanskega leta pri Slo V*ki matici. Knjiga iste avtorice £Nge Kumer s sorodno vsebino je %3 že pred dobrim desetletjem.
je bila dobro
^  prcu uvw*«<
JVPovedo podatki, ,
**'-ta in kmalu razprodana. Seve je v letih po njenem izidu na obilo novih izkušenj in do-s tega, za raziskovalce in etno-a tudi muzikologe dokaj zaniha področja slovenske folklorne J^lasbene umetnosti, tako da pri-S^čedelo ni naključno,marveč sad i ^otrajnega in zavzetega dela. ^i^ijigo bi vsebinsko lahko razdelili ^ to dele, o vsebini katerih govo-S^J* njihovi naslovi: Načela in pre-Xj raziskovanja glasbil na Sloven-k^*1' Glasbila in Godci. Prvi del ra-pristop do obravnavanja te ^^tnostne tematike, drugi natan->, ^ in tekoče razgrinja pred bralca |*$ka glasbila, med katerimi so tu-^V^ka, ki jih v prvi izdaji ni bilo, v CvJem delu pa se avtorica ukvarja z ^i^Joškim razlaganjem glasbil in ^^»tavitvijo človeka, ki se z njimi L^na, ki torej nanje igra. \s^tnost zgodovinskega in raz-V^^a v'dika med drugim kaže na navito in utemeljeno, a tudi zani-o glasbilih in ljudski
glasbi (godbi) ter o pomenu in vplivih, ki jih je le-ta nudila, narekovala in vzbujala pri slovenskem ljudskem glasbeniku oziroma sploh pri vsakem, ki je na to ali ono glasbilo igral.Nujno je seveda za vsakršno podobno študijo, da postavi predmet svojega raziskovanja tudi v zgodovino, tako slovensko kakor tudi evropsko. Tega se je avtorica očitno močno zavedala, saj knjiga ponuja zvrhano mero tudi takih podatkov in pričevanj.
Vsekakor velja reči, da je knjiga Ljudska glasbila in godci dovršen glasbeno-etnološko-knjižni dosežek, ki ga velja prebrati, seveda pa ne bo prav nobene škode, če bo po taki ali drugačni poti zašla tudi na vašo knjižno polico. Boris Bogataj
Koncert v Grimščah
Bled — Zadnjo soboto v marcu je v gradu Grimšče na Rečici pri Bledu nastopal Komorni moški pevski zbor iz Zasipa, ki ga vodi dirigent Janez Bole. Koncert so pripravili v prenovljenih prostorih gospodarskega poslopja poleg graščine, v katerem je radovljiška Almira pred kratkim uredila središče za razvoj umetno-obrtnih izdelkov.
imamo priložnost videti v Kranju in v Radovljici, odvisno tudi od poznavanja Gogoljevega romana Mrtve duše, ki spada med temeljna dela ruskega realizma.«
»Kdaj so nastale te grafike?«
»Nastale so v Parizu v prvi polovici dvajsetih let po naročilu zbiralca umetnin Ambraisea Vollarda. Celotni opus, ki ga je leta 1948 izdal založnik Teriade v Parizu, obsega 118 jedkanic skupaj z vinjetami in grafičnimi vložki k posameznim poglavjem Gogoljeve knjige. Na naši razstavi je predstavljenih 73 celostranskih ilustracij.«
»Sigrun Loos je zapisal, da se je iz Mrtvih duš rodila dvojna umetnina.«
»Ko je Vollard leta 1923 predlagal Chagallu, naj si sam izbere knjigo, ki naj bi jo ilustriral, ni dosti pomiš-ljal, izbral si je Mrtve duše Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. V tem romanu ali Poemi kot jo sam imenuje, je Go-golj, začetnik ruskega realizma, v izredno plastični obliki upodobil galerijo portretov takratnega ruskega
človeka in bralcu prikazal v zgoščeni obliki svet nikolajevske Rusije. Go-goljev sodobnik Belinski je Mrtve duše, kot navaja Ivan Prijatelj, proglasil za simbol ruskega družbenega mrtvila, ki ga more oživiti samo svoboda. »Moj bog, kako žalostna je moja Rusija,« je vzkliknil tudi Puškin, ko mu je Gogolj bral prvo poglavje iz Mrtvih duš. Kljub temu Gogoljev roman ni mračen, je predvsem satiričen, celo humorističen in poln ljubezni do zemlje, do domovine. Nosilec
V Šivčevi hiši v Radovljici si boste razstavo Chagallovih grafik lahko ogledali od 13. aprila do 2. maja. Ob tem bodo pripravili literarni večer z odlomki iz Gogoljevega romana, ki ga bo vodil Miran Kenda.
zgodbe je Čičikov, slepar, ki od gra-ščakov odkupuje kmete, mrtve duše, da bi te tlačane, ki žive samo na papirju, prodal naprej. Na Čičikova se navezujejo najrazličnejši predstavniki tedanje ruske družbe — plemiči, uradniki, preprosti kmetje in drugi. To zanimivo galerijo nastopajočih je Marc Chagall spremljal pri Gogolju od poglavja do poglavja z občutljivostjo in prizadetostjo, ki jo pozna samo tisti, ki je sam živel v tej deželi, okušal njene lepote, dobroto pa tudi slabosti.
Čeprav so Mrtve duše Chagallovo zgodnje delo, je vendarle najti v njih marsikatere sestavine, ki jih je znameniti evropski nadrealist do kraja izpeljal šele kasneje: nagnjenje do fantastičnega in razgibanega in na videz breztežnega pri oblikovanju fi-guralike, uveljavljanje svobodne perspektive, premikanje slikarjeve-ga očišča z ene točke na drugo, poudarjanje detajla v odnosu do celote itd.
Noben slikar ni bil Gogolju tako blizu kot Chagall in noben umetnik ne bi mogel tako verno posneti duha, ki veje iz Gogoljevega romana kot prav on. »V ljubezni do tragikomičnega žanra,« ugotavlja Sigrun Loos, »sta se srečala umetnik besede in umetnik slikar in tako se je iz Mrtvih duš rodila dvojna umetnina.«
»Chagall se je torej s temi grafikami vrnil v Rusijo, kjer je preživel svojo mladost?«
»Marc Chagall je bil rojen leta 1887 v Vitebsku v Rusiji. Študiral je pri scenografu in kostumografu Leonu Bakstu na šoli Swansewa v Pe-trogradu, nekaj let nato bival v Parizu, kjer je nanj vplival kubizem, in se leta 1914 vrnil v Rusijo. Po oktobrski revoluciji je v Vitebsku po nalogu vlade ustanovil Akademijo lepih umetnosti in postal njen ravnatelj. Leta 1922 je zapustil Rusijo in se leto za tem za stalno naselil v Parizu. Ciklus grafik Mrtve duše, ki jih je izdelal med leti 1923 in 1927, odseva spomin na mladost, ki jo je preživel v Rusiji, njegovo ljubezen do te dežele. Grafike, tako kot Gogoljev roman, pa bičajo razmere v predre-volucionarni Rusiji, dobo, ko je vladal samodržec-car Nikolaj.«
M. Volčjak
k KINOKMNJ
>^ PRIHAJA
•)dustin
HOFFMAN
Tootsie
Privid krajine
Drobni grafični listi v mešani tehniki jedkanice in akvatinte, ki jih razstavlja tokrat v Kavki v Kranju Alenka Kham-Pičman, so samo pika na črki i v njenem slikarskem in grafičnem prizadevanju. Že zelo zgodaj se je ta akademska slikarka zasidrala na prehodnem mestu, kjer sanje prehajajo v resničnost, ki pa je ožarjena še vedno z nekakšnim neresničnim svetom. Če že govorimo o »neresničnem« v tem bogatem likovnem stvariteljstvu, bi pomenilo prej govoriti o resničnosti sanjskih prividov. Pri Alenki Kham-Pičman obstaja namreč prav neverjetna navezanost na sanjarije, na tisto mesto, na neki otok, na katerem se zavest meša s sanjami in ko se je možno prepuščati razteglji-vosti časa, kakršnega poznanjo že zopet samo sanje. Ko smo dejali, da je neresničnost prej sanjsko prividna resničnost, smo mislili najprej na slikarkino odločnost, vztrajati na izbranem mestu, na mikavno obrambo pred resničnostnimi mejami in ogradami in na njeno odločenost, da vztraja prav tako hoteno kakor tudi dejansko v prostoru, iz katerega opazuje iz določene oddaljenosti resnični svet, ki ga spreminja v svojih grafikah z osebnim pečatom na način slike, zarisane v zrcalu, ki ga dremava zavest izkrivlja spet v drugo razsežnost. Ta izkrivljenost resničnosti ali odmik od nje je bistvenega pomena za avtoričino zasledovanje realnega sveta Kokrškega loga, Jezerskega ali katerekoli druge nam znane krajinske značilnosti. Zato lahko govorimo ob miniaturnih grafikah še drugače: zaznavni so v njenem delu odsevi nadrealističnega pojmovanja, kakor tudi neka povsem dobro izbrana infantilnost ter celo še tretja komponenta nekakšnega destruktivizma. Vse naštete komponente se dopolnjujejo in jih je praktično nemogoče-no ločeno opazovati.
Večkrat smo že lahko pri Alenki Kham-Pičmanovi opazovali poudarjeno risbo in to ne samo kot risbo v pomenu samostojnega oblikovalca ampak tudi kot poseben poudarek v slikarskem pomenu celotnega likovnega dela. Če tako pogledamo na njene miniature, lahko ugotovimo, da je njen sedaj razstavljeni opus del sinteze, ki zajema razne izkušnje (spoznane skozi ustvarjalni postopek), ki zbira različne elemente v neko čvrsto in z domišljijo pretkano tkivo. Toda vsakega elementa grafike — naj bo to risba ali široke barvne lise ali beline med njimi — ni mogoče odtrgati od celote in ga gledati ločeno, ker je to celota, ki jo je ustvaril sintetični duh.
Andrej Pavlovec
Simon Mlakar v puštalski kapeli
v puštalski kapeli v Škofji Loki se s samostojno razstavo likovnih del predstavlja akademski slikar Simon Mlakar iz Škofje Loke. Razstavo bodo prenesli še v Ljubljano, v prostore Petrolove delovne organizacije Zemeljski plin.
Kakršnikoli naj bodo viri umetnostnega sloga, eno je vedno njegova odločilna značilnost: izrazito je nalezljiv. O tem smo se lahko prepričali, če smo spremljali nastanek hi-perrealizma na razstavi Documenta v Kasslu leta 1972, ki je med slovenskimi slikarji povzročil skoraj pravo epidemijo. Drugih republik na jugu države pa se je dotaknil samo obrobno in dobil variantno obliko neoro-mantične obnove slike. Vitalna prvina vsake novosti v umetnosti je vseskozi osebna — začne se kot osebni način, s katerim slikar razlaga svojo podobo sveta. Od načina te razlage je odvisno, koliko nekdo sprejme iz svetovnih tokov in kako se to zako-renini v posameznikovem značaju.
Za akademskega slikarja Simona Mlakarja je značilno, da je zorelo njegovo slikarstvo prav v obdobju vzpona hiperrealizma in ko se je okoli leta 80 začela najavljati nova podoba in nasploh takoimenovana postmoderna umetnost s svojim destruktivnim vplivom. Tej tendenci, ki je vabila k internacionalizmu brez
Prijateljske vezi z Apatinom
Bled — V počitniškem domu Triglav na Bledu so se mudili člani delavskega kulturnega društva Jedinstvo iz Apatina iz Vojvodine. Sestali so se s predstavniki radovljiške občinske skupščine in kulturne skupnosti. Izrazili so željo po navezovanju stikov in medsebojnem sodelovanju kulturnih društev, saj tudi kulturne skupine iz Apatina obiskujejo počitniški dom na Bledu.
Za začetek so se dogovorili, da bodo sestavili skupni program, ki bo prilagojen organizacijskim in denarnim možnostim. Obetamo si torej lahko gostovanja folklornih, pevskih in tamburaških skupin ter likovnikov iz Apatina.
Komedija
na tržiškem odru
Tržič — V petek, 13. aprila, ob 18. in 20. uri si bodo abonmajski gledalci lahko ogledali komedijo Andreja Jelačina Piknik s svojo ženo. Gre za uprizoritev Gledališča brez tretjega iz Kopra. Avtor, ki je poleg Marije Paravan-Jelačin glavni igralec predstave, je tekst za komedijo zajel iz vsakdanjega življenja, saj govori o pikniku dveh srečno poročenih. Scena je delo Demetrija Ceja, kostumi Marije Vidau, glasbeno opremo je prispeval Emil Zonta, koreografinja predstave je Lidija Pogačar.
Kritiki so ob predstavi zapisali, da gre za komedijo, ki osvaja gledalce, veseloigro, ki žanje uspehe, igro, ki je tako navdušila, da je večkrat izzvala aplavz. Komedijo so ponovili že več kot 140-krat.
korenin, ki je neogibna tako dolgo, dokler umetnik ostane odtujen tlom, na katerih je zrasel, se je Simon Mlakar izognil. Zavzel je prav zani mivo tolerantno stališče, da je možno tako iz novih tokov kakor tudi i' zgodovinskih stilskih opredelitev po iskati svojo lastno resnico. Vendar n možno svojo pot ubrati le, če ostaru! zvest izročilu tistih tal, iz kater ii s i izrastek Mlakar je do vseh po; < zavzel zanimiv pristop, ki temelji i r mikavni ironiji, kar velja še pose v zvezi s predelavo izročil social. . čnega realizma. Slik iz te faze nj. vih iskanj na razstavi sijer ni. Ve dar tudi razstavljena dela — krajine in tihožitja z rožami — pričajo vsat deloma tudi o tem njegovem poseb nem načinu slikarskega mišljenja. V tihožitjih je uporabil nekatere prvine hiperrealizma, prvine, za katere lahko ugotavljamo, da so bile v nekakšnem    embrionalnem stanju. Mlakarjev značaj jim ni nikoli dovolil, da bi prevladale na sliki. To so slike, na katerih se mešajo na neka terih delih slike (posamezni cvetovi, deli pokrajine) najpozorneje, skoraj naturalistično izslikani detajli z. na primer, ozadjem šopka rož, ki je potopljen   v   zamegleni   fluidno in amorfno  naslikani  barvni madež. Prav ta pa določa vsej sliki tonalite-to, ki je največkrat komponirana v hladnem delu barvne skale. V krajinah, ki imajo študijski značaj in so veren prepis motiva, je bolj zvest zmernemu realizmu, a tudi znotraj danosti, ki mu jih dovoljuje, Mlakar demonstrira lahkoto in suvereno slikarsko znanje.
A. Pavlovec
Tekmovanje slovenskih pevskih zborov
Slovenska pevska zveza pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije bo od 13. do 15. aprila pripravila v Mariboru osmo tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 84. Na prireditvi, ki je bienalna, bo nastopilo 20 zborov, v celoti jo bosta posnela radio in televizija, slavnostni govornik bo France Stiglic, član predsedstva SR Slovenije.
Nastopili bodo tudi trije pevski zbori z Gorenjske: akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki ga vodi zborovodja Tomaž Faganel, na mariborskem tekmovanju pa je doslej prejel že dve zlati plaketi; moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožefa Močnika, ki je na tekmovanju Naša pesem že dvakrat prejel bronasto plakete in mešani študentski zbor iz Kamni ka pod vodstvom Janeza Klobčarja ki se je letos prvič odločil za sodelo vanje.
O LAS n STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK. 10.APIOLA
2»
Šola, ki se začenja aprila
Naslov, ki verjetno ni najbolj všeč Ivu Černilcu, pedagoškemu vodji smučarskih oddelkov škofjeloške gimnazije Boris Ziherl, ter vsem učiteljem in dijakom-športnikom, ki dokaj redno obiskujejo pouk ... Povsem na kožo pa je pisan Sašu Robiču, Robertu Žanu, Mateji Svet in še nekaterim smučarjem, ki so po naporni in uspešni sezoni spet pokukali v šolo zadnje dni marca.
v šoli le enkrat. Prej so se vrstili treningi in tekmovanja — balkansko prvenstvo, tekme za evropski in mladinski pokui, mednarodne prireditve . . . Telesni in psihični napor je bil v tem obdobju prevelik, da bi lahko vzel v roke tudi učne knjige. Občasno sem posegel le po lahkotnem branju, ob katerem ni bilo treba veliko razmišljati.«
tekačev na smučeh, pet skakalcev ter po dva tekmovalca v klasični kombinaciji in biatlonu.
Skofja Loka — Ko je Jeseničan Sašo Robič, dobitnik medalje na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu v Združenih državah Amerike, po več mesecih odsotnosti iz šole stopil pred pedagoškega vodjo smučarskih oddelkov škofjeloške gimnazije Iva Černil-ca, mu je le-ta s krepkim stiskom roke čestital k uspehu, takoj zatem pa zažu-gal s prstom, češ, fant, zdaj pozabi na smuči in se za tri mesece primi knjig, zvezkov in zapiskov, če . ..
«... če hočeš narediti drugi letnik,« ga je premeteno dopolnil obetavni jeseniški alpski smučar, ki je bil od lanskega 15. avgusta pa do novega leta le »nekajkrat po nekaj dni v šoli«, letos pa je prvič prestopil šolski prag v petek, 30. marca.
»Do 15. aprila imam še šest ali sedem tekmovanj, potem pa se bo tudi v šoli začelo zares. Iz prve konference mi manjkajo štiri ocene, drugo in tretjo pa sem bil neocenjen. V treh mesecih, kolikor je še ostalo do konca šolskega leta, bom skušal nadoknaditi zamujeno, ujeti stik z ostalimi in v rednem času končati letnik. Če mi to ne bo uspelo, bom moral poleti in v zgodnji jeseni opravljati izpite. Lani sem končal razred z dobrim uspehom. Upam, da bo tudi letos tako,« samozavestno pribije Sašo.
Kajpak zaželimo nadarjenemu smučarju, nasledniku Križaja, Strela in Franka, uspešno prebijanje skozi učno gradivo in mojstrsko »vijuganje«
med izpiti. Ob vprašanju, ali učitelji
upoštevajo dolgo odsotnost in zaradi tega kaj pogledajo »skozi prste« pri spraševanju, se je v pogovor vmešal mladinski   reprezentant   v alpskem
smučanju Majtaž Naglic iz Britofa pri Kranju, sicer dijak tretjega letnika. Zastavljeno vprašanje mu ni bilo najbolj všeč.
»Moti se, kdor misli, da imamo dijaki smučarskih oddelkov škofjeloške gimnazije kakršnekoli privilegije. Dolga odsotnost od pouka ni pri nas nobeno opravičilo ali izgovor za morebitno neznanje. Kriteriji so enaki kot za vse ostale dijake na gimnaziji. Učitelji namreč dobro vedo, da bi se jim popustljivost maščevala, saj bi že v naslednjem letniku imeli z nami še večje probleme ... Za nas se prava šola pričenja aprila. Pouk bomo imeli tudi v sobotah, ob tem pa še vsak dan zjutraj dodatno uro. V prvem polletju sem bil neocenjen iz dveh predmetov. Po počitnicah sem bil do konca marca
SPREJEM ZA
KRANJSKE
OLIMPIJCE
Kranj — Predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar je ob zaključku letošnje bogate olimpijske sezone sprejel kranjske smučarje, ki so sodelovali na olimpijskih igrah v Sarajevu in na mladinskem svetovnem prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah na Norveškem. Na sprejemu so bili: tekač Ivo Čarman in skakalci Bojan Globo-čnik, Tomaž Dolar, Janez Štirn in Borut Dolenc. Čestital je vsem petim kranjskim vrhunskim športnikom k doseženim uspehom v minuli sezoni, z željo, da bi s takimi uspehi kranjski smučarji nadaljevali tudi v prihodnjih zimah.
J. J.
Igor Jarc član Smučarskega kluba Bled in predsednik razredne skupnosti prvega letnika, je po mnenju Iva Čer-nilca med najbolj pridnimi dijaki na »smučarski gimnaziji«.
»V šoli sem manjkal vsega dvajset dni in zato doslej tudi nisem imel večjih težav pri obvladovanju snovi. Če pa bi bil član mladinske selekcije, bi bilo izostankov več, s tem pa tudi več težav pri pouku. V našem razredu so največ manjkali »alpinci« Mateja Svet, Breda Tomažič in Borut Kern ter skakalca iz Tržiča Matjaž Zupan in Boštjan Demšar. Vsem bomo preskrbeli zapiske in jim s tem olajšali učenje.«
Smučarske oddelke škofjeloške gimnazije Boris Ziherl obiskuje letos 70 športnikov — 49 alpskih smučarjev, 13
»Športniki so tudi uspešni učenci,« poudarja Ivo Černilec. V večini so to nadpovprečno nadarjeni dijaki, prizadevni na treningu in v šolskih klopeh ter vedno pripravljeni na medsebojno pomoč. Učni uspeh je bil doslej ob koncu leta še vedno zadovoljiv. Večina športnikov, ki se je vpisala na smučarskih oddelek, je šolanje uspešno končala, med njimi tudi proslavljeni tekmovalci: Jure Franko, Boris Strel, Miran Tepeš, Vasja Baje, Anja Zavadlav, Nuša Tome, Bojana Dornig ... Le redki niso uspeli, znašli so se v težavah in se prepisali v drugo šolo.
Zal se nam obetajo slabši časi. Medtem ko smo v prvih letih obstoja smučarskih oddelkov imeli v reprezentanci le peščico dijakov, ki so zaradi tega tudi veliko manjkali v šoli, se zadnja leta število reprezentantov nenehno povečuje. Tekmovanj in treningov je vse več, vedno večje so tudi šolske obveznosti. To dvoje včasih ne gre skupaj in resno se sprašujemo, če bodo dijaki zmogli uspešno voziti po obeh tirnicah . . . Naše delo pa bi bilo bržčas tudi nekoliko lažje in učni uspeh še boljši, če bi klubski in reprezentančni trenerji dosledno spoštovali dogovorjeni koledar treningov in tekmovanj.«
C. Zaplotnik
Športne igre delavcev radovljiške občine
V kegljanju zmaga Elana
Bled — Športne igre delavcev radovljiške občine — prirejata jih Občinski svet zveze sindikatov in Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica — so se ob koncu marca nadla-jevale s kegljanjem v borbenih partijah. Na kegljišču hotela Jelovica na Bledu se je pomerilo 46 moških in 26 ženskih ekip ali skupno 372 delavcev iz 68 osnovnih sindikalnih organizacij. V ženski konkurenci so največ uspeha imele kegljavke prve ekipe Iskre iz Otoč, pri moških druga ekipa Elana iz Begunj, skupni zmagovalci kegljaškega tekmovanja pa so postali predstavniki Elana. Po treh panogah, smučarskih tekih, veleslalomu in kegljanju je v prvi skupini (delovne organizacije so namreč razdeljene po številu zaposlenih) v vodstvu Elan, v drugi Iskra Lipnica in v tretji Filbo.
Rezultati — kegljanje — ženske: 1. Iskra Otoče I 572 kegljev, 2. HTP Bled 458, 3. Veriga Lesce 457, 4. Žito — Triglav Lesce 451, 5. Elan Begunje I 440, 6. LIP Bled I 437, 7. Iskra Otoče II 425, 8. Iskra Lipnica I 421,
9. Dom J. Benedika Radovljica 384,
10. Vezenine Bled I 367; moški: l.Elan Begunje II 1037, 2. Obrtno združenje Radovljica 955, 3. Merkur Radovljica 938, 4. Elmont Bled 922,
Prijateljska košarkarska tekma
Radovljica : Olimpija 96:113 (54:57)
Radovljica — Telovadnica OŠ A. T. Linhart, gledalcev 200, sodnika Geltar (Radovljica) in Turk (Ljubljana).
RADOVIJICA: Markelj 2, Potočnik 6, Vidic 2, Pogačar 13, Erman 6, Stojn-šek 12, Senčar 1, Kozole 4, Šter 2, Novak 2, Vilfan 34, Kompara 12. OLIMPIJA: Janžek 16, Blaznik 4, Brodnik 8, Butigan 7, Subotič 18, Hauptman 10, Todorovič 6, Šantelj 5, Kotnik 32, Suče-vič 7.
Domači košarkarji, ki nastopajo v zahodni skupini druge republiške lige, so se ob koncu sezone pomerili s košarkarji ljubljanske Olimpije. Na tekmi sta se od igranja poslovila domača igralca Markelj in Vidic. Radovljičani, okrepljeni /. Vilfanom in v prvem poča-su tudi s Komparo, so bili dostojen nasprotnik nekdanjemu prvoligašu. Zadnjih sedem minut so igrali brez Vilfana, a kljub temu so z zavzetostjo in borbenostjo izsilili ugoden izid. V domači ekipi so se izkazali predvsem Pogačar, mladi Stujnšek in Potočnik.
B. Kauh
5. Veriga Lesce I 901, 6. HTP Bled I 896, 7.GG Bled I 886, 8."Elan Begunje I 884, 9. Veriga Lesce II 862, 10. Gorenje Radovljica 843; skupno:
1. Elan 101 točka, 2. HTP Bled 79,
3. Veriga Lesce 77, 4. Iskra Otoče 65, 5. LIP Bled 30; vrstni red po treh panogah (teki, veleslalom, kegljanje) —   I. skupina:   1. Elan   318,7 točk,
2. Veriga   202,   3. LIP   Bled 189,6,
4. Obrtniki 173,9, 5. Iskra Otoče 155,5; II. skupina: 1. Iskra Lipnica 94 2. Gradbeno podjetje Bohinj 68,
3. Žito  —  Triglav Gorenjka 66,3,
4. Elmont 59,5, 5. Sukno 39,8; III. skupina: 1. Filbo 89,6, 2. Merkur 72,4, 3. Zavod Triglav 50, 4. PTT Radovljica 42,1, 5. Knjigoveznica 39,5.
ALPSKO SMUČANJE
Alpinci na FIS tekmah
KRVAVEC, P LATA K - Naši najboljši smučarji v alpskih disciplinah, v slalomu in veleslalomu, nadaljujejo z domačimi mednarodnimi FIS tekmami. Na Krvavcu so nastopala dekleta, na Platku pa fantje. Na Krvavcu je v slalomu presenetljivo zmagala Ljubljančanka Daša Šegula, v veleslalomu pa je bila najhitrejša Andreja I^esko-všek. Na Platku je v slalomu po pričakovanju prvo mesto osvojil Tržičan Bojan Križaj.
Rezultati — Krvavec — slalom 1. Šegula 1:27,18, 2. Zavadlav 1:27,25, 3. Le skovšek 1:27,77, 4. Svet (vse Jugoslavija) 1:28,27, 5. Hohenvvarter 1:29,15, 6. Bergmann (obe Avstrija) 1:.'{(), :{T>, 7 Štancer 1:30,39, 8. Bokal 1:30,47, 9. Tomažič 1:30,73, 10. Dežman (vse Jugoslavija) 1:30.75;
veleslalom - 1. Leskovšek 2:26 79, 2. Šegula 2:28,75, 3. Svet 2:29,94. 4. Suree (vse Jugoslavija) 1:29,94, 5. Buchbauer (Avstrija) 2:30,19, 6. Zavadlav (Jugoslavija) 2:31,73, 7. Raudaschl 2:31,62, 8. Strobl (obe Avstrija) 2:31.36, 9. Tomažič 2:32,26, 10. Česnik (obe Jugoslavija) 2:32,27;
moški — slalom — 1. Križaj 1:17,55, 2. Petrovič (oba Jugoslavija) 1:18.25, 3. Štefanov (Bolgarija) 1:18,47, 4. Podboj 1:19,40, 5. Bergant 1:21,10, 6. Kreačič 1:21,25, 7. Peternel 1:21,45, 8. Robič 1:21,77, 9. Oblak 1:22,41, 10. Knific (vsi Jugoslavija) 1:22,82.
Včeraj so dekleta na Krvavcu vozila še en veleslalom, danes in jutri pa bodo FIS tekmovanje v slalomu in veleslalomu imeli fantje. Razen gostov bodo na tem tekmovanju tudi vsi naši najboljši.
-dh
ljubua\a - Sport za močne Športnike - Športno dnom I
ASKO iz Skocjana (Avstrija) bo prvega julija že drugič organizam* \ triatlon, ki je sklop plavanja v Klopinskem jezeru, kolesarjenja iate- * ka v naravi. Vse tri discipline je treba opraviti v enem dnevu. Prtti«- i sciplina za letošnji triatlon je plavanje na 2100 metrov, druga je koit-sarjenje na težki, 104.5 kilometra dolgi progi, tretja disciplina saje tek na 20,1 kilometra. Triatlon se je rodil leta 1977 v Honolxxluj*m Havajih. Organizirali so ga ameriški vojaki. Triatlon je šport, fci^aV teva res močne športnike, saj so vse tri discipline za en dan izrednol žavne. Organizatorji vabijo tudi vse gorenjske rekreativce star pa je 300 ACH. (-dh)
>
Pet medalj gorenjskim karateistom
KranjJvarate klub Kranj je že tretjič zapored organiziral mladinsko republiško prvenstvo v borbah absolutno ter v katah za posameznike in ekipe. Letos je bila konkurenca najmočnejša, saj je nastopilo kar 34 mladincev in 15 mladink iz 17 slovenskih klubov. Velik uspeh so tokrat dosegli gorenjski kara-teisti. Radovljičan Boris Mohorič je osvojil zlato medaljo v katah, Kranjčani pa sos štirimi kolajnami postali najuspešnejši klub prvenstva. Dragan Drobnjak, lani deveti na slovenskem prvenstvu-je tokrat zasedel tretje mesto. Metoda Podpečan, predlanska prvakinja, je bila druga za Ljubljančanko Radničevo, sicer nosilko črnega pasu 2. dan. Nataša Žvokelj je s tretjim mestom ponovila lanski uspeh, Jana Ška ntar pa je zasedla še vedno dobro tretje mesto. Kranjske mladinke (Podpečan, Žvokelj in Skantar) so v katah prepričljivo osvojile zlato medaljo med ekipami.
V borbah se je od domačinov najdlje uvrstil Dragan Drobnjak. V prvi borbi je tesno izgubil s kasnejšim finalistom
Gričnikom iz Ruš. V repasar-krat zmagal, v tretji borbi pa i Vodopijo (Emona).
Na gorenjskem prvei^ najuspešnejši Kranjčani Skofja Loka — Na Gorenj s
skem prvenstvu v karate ju. ki so poleg domačinov nastup movalci KK Kranj, KK Radovi ŠD Kokra. Najuspešnejši so bi čani, ki so osvojili kar šest p- i
Rezultati    — absolutno:
(Kranj). 2. Ristič, 3. Golmajer .; kra); lahka: 1. Nadižar (Krarjl (Skofja Loka), 3. Kokalj (]* poslrednja: l.Krt (Kranj) _ (Kokra); srednja: 1. Erman (I ca), 2. Golmajer (Kokra), (Skofja  Loka);   poltežka: I (Radovljica); kate — člani- I m (Kranj), 2. Mohorič (Radovljica stič    (Kokra);    članice: U 2. Štempihar, 3. Škantar (vse
I- Ptž
Gorenjci v ligaških tekmovanjih
podaljšku. V gorenjskem deske republiške lige ie. , '
NOGOMET - Moštvo kranjskega Triglav, ki nastopa v slovenski nogometni ligi, je tokrat na gostovanju v Ajdovščini iztržilo obe točki. Bili so boljši od domačega Primorja. Tokrat so se izkazali tudi strelci, ki so domačemu vratarju zabili kar štiri gole. V slovenski ligi-zahod so Jeseničani na gostovanju iztržili točko z Elanom.
Izidi — Primorje: Triglav 2:4 (1:1), Izola : Maribor 0:3 (0:1), Rudar (TV) : Kladivar 0:0, Mura : Šmartno 2:2 (2:2), Vozila : Kovinar 1:0 (1:0), Železničar : Stol 0:1 (0:1), Elan : Jesenice 1:1 (0:1).
Para prihodnjega kola — Triglav : Izola, Jesenice : Litija.
KOŠARKA - Košarkarjem Triglava iz Kranja v slovenski moški košarkarski ligi na domačem igrišču ni uspelo, da bi premagali borbene košarkarje Kopra. Koprčani so bili boljši v
Očiščevalna akcija v Naklem
Krajani Nakla, Strahinja, Žej, Okroglega, Police in Cegelnice bodo ves ta teden, od 9. do vključno 14. aprila očiščevali okolico svojih hiš. Očistili bodo dohodne poti, jih nasuli z gramozom, očistili greznice, kanale in jaške, obrezali sadno drevje, popravili ograje in plotove in podobno. Za zaključek akcije bo v soboto, 14. aprila, od 7. do 10. ure dopoldan organiziran tudi kamionski odvoz kosovnega materiala.
NOGOMET
V četrtek Triglav : Maribor
KRANJ — Stadion Stanka Mlakarja v Kranju bo v četrtek ob 1(1.
uri prizorišče zanimivega nogometnega obračuna. V prestavljeni tekmi slovenske članske lige se bosta za prvenstvene točke pomerila domači Triglav in Maribor.
Mariborčani so najboljše moštvo v slovenski ligi, saj vodijo s petimi točkami naskoka pred Rudarjem iz Titovega Velenja. Kranjčani igrajo iz tekme v tekmo bolje in lahko se obetajo novih točk. Triglav in Maribor pa sta tudi lanska finalista slovenskega nogometnega tekmovanja za Titov pokal.
-dh
Save, ki je že slovenski prv srečanje tudi na Jesenicah.
Izida — Triglav : Koper 36:42), ženske — Jesenice
(36:38).
Para prihodnjega kola —
glav. Sava : Pomurje.
ROKOMET — V medrej ški rokometni ligi zahod je Škofje Loke morala na doma. ču prepustili zmago gostom nja. Več uspeha so imeli igrate* Tržiča, ki so na domačem magali Usnjarja. V ženski ligi: ta Alpesa niso pustila pn so brez težav premagala 0> " publiški ženski ligi goren;> ne gre in ne gre. Tržičank* -mačem igrišču izgubile z As:^-praznih rok z gostovanja v OeHjJ Izoli so se vrnile tudi rokornet*$*W pelj in Preddvora.
Izidi — moški — Jelovica >" 22:26 (12:13), Peko : Usnjar ženske — Alples : Osijek 35 -Peko : Astra Jadran 14:20 (S-Duplje 22:17 (8:8), Jeklotehn* dvor 34:14 (14:9).
Pari prihodnjega kola — Split : Jelovica, Peko : Bran k — Peko : Olimpija, Preddvor v \ Duplje : Jeklotehna.
ODBOJKA — V dru^ karski ligi-zahod  so Rev brez težav iztržili lepo zmago »*1 mozom. V slovenski žensk;  - * bojkarice Bleda v Kočevju : gostiteljice.
Para prihodnjega kola — ■! Bled : Radnički, ženske — Bi^ ma Branik (mladinke).
Telovadna akadern Partizana Kranj
KRANJ — Športna dvoril Planini bo v petek. 13. aprik.«*j
uri prizorišče zanimive tek akademijo. Partizan Kranj t< nom Kranja pokazal svoja p* vanj a pri telesni vzgoji otre mlajših cicibanov, preko p*.-* in pionirk pa vse do mladink i rejših »mladink«, ki se ukv*^ aerobiko.
V programu bodo nastop*)? pionirke v športno ritmični ? stiki, ki v prvem in drugem s skem slovenskem razredu dc^ že lepe uspehe. Zanimive bo* skupinske ritmične sestave,"* orodju in skupina aerobike nine ni.
Potapljači na prvem gorenjskem tečaju
Iznajdljivi pod vodno gladino
Devetnajst pripadnikov reševalnih ekip civilne zaščite, sicer članov kranjskega in blejskega društva za podvodne dejavnosti, se je prejšnji teden zbralo na prvem gorenjskem tečaju. V centru za obrambno usposabljanje v Poljčah so dopolnili teoretično znanje, v Savi in Blejskem jezeru pa preskusili različne podvodne veščine.
umetno jezero, ki bo nastalo za elektrarno v Mavčičah. Razmere v gorenjskih vodah so precej drugačne kot, denimo, v morju ali mirnih prekmurskih vodah in to zahteva tudi svojevrstno tehniko reševanja. V naših vodah se živo srebro le redko dvigne nad sedem stopinj Celzija, medtem ko v morju nikdar ne pade pod 15 stopinj. Vidljivost je tu zelo majhna in jo včasih lahko merimo le s centimetri, v rekah se borimo še z vodnim tokom.«
Na petdnevnem tečaju — pripravilo ga je Društvo za podvodne dejavnosti Kranj v sodelovanju s sekretariati za ljudsko obrambo in občinskimi štabi civilne zaščite gorenjskih občin — je devetnajst pripadnikov
*™Sava ni zadržala gorenjskih potapljačev, da ne bi ponovno preskusili Podvodnih spretnosti in veščin.
Poljče - »Tečaje podvodnih de-j»w»osti sta doslej za vse slovenske >jtap]jače prirejala Republiški se-5"-tariat za ljudsko obrambo in slo-■ vriska potapljaška zveza. Letos smo P^č izvedli po pokrajinah, kar boljši način od prejšnjega, ker so *e tečajniki seznanili tudi s poseb-->-'.mi voda na svojem območju,« je ^edal vodja gorenjskega tečaja Ja-^2 Brili iz Kranja. »Na Gorenjskem ^^jo Blejsko in Bohinjsko jezero, ^zero Crnava v Preddvoru, Planšar-Jco jezero na Jezerskem, večje jezera elektrarno v Mostah pri Žirov-j^in manjše v Majdičevem logu v ^ju, od večjih tekočih voda Savo, in Kokro, obeta pa se nam še '^W0, kar precej veliko in globoko
Prometna varnost v radovljiški občini v lanskem letu
iNa cestah umrlo edem ljudi
i se je na cestah v radovljiški občini pripetilo 89 prometnih ^od, ki so terjale sedem človeških življenj, 19 je bilo hudo pozvanih, materialna škoda pa je znašala štiri milijone dinar-Miličniki so lani več delali na področju prometne varnosti tako ugotovili kar tisoč kršitev v cestnem prometu več kot leto rej._ Večji poudarek so dali tudi preventivnemu delu Radovljica — V letošnjih prvih   nesreč so bili neprimerna hitrost ven mesecih se je na cestah v rado-" . "-ki občini pripetilo malo prome--i nesreč. Le sedem jih je bilo, ki t*> se končale s hujšimi poškodbami
v! stiri z manjšo materialno škodo. 5j Podatki so seveda razveseljivi, Tj^dar ne smejo biti povod zadovolj-saj se lahko kaj hitro spreme-2*' Pravi Alojz Mihelič, komandir
ostaje milice Radovljica. Malce ne-•"^vidnosti lahko pripelje do hude v/f^^če, ki podatke hipoma povsem °redrugači.
Lani je število prometnih nezgod ?*tok>na ravni leta poprej. Na cestah
radovljiški občini se je pripetilo 89 Pametnih nezgod, kar je sedem več t^f^to prej. Terjale so sedem člove-življenj, prav toliko kot leto po-Hudo poškodovanih je bilo 19 Udeležencev v cestnem prometu, kar :*20 manj kot prejšnje leto. Lažje £**odovanih pa je bilo 66, kar 11 "ec kot leto poprej. Izračunali so, da
/Materialna škoda na vozilih in ob-|^*tih znašala štiri milijone dinar-
I Med smrtno poškodovanimi sta bi-dva potnika na traktorskih pri-
^-'jpnikih; ena nesreča se je pripetijo na Bledu, ena v Bohinju. Vseka-?W morata biti opomin ljudem, naj Pri vožnji s traktorji bolj pre-K~i' posebej če vozijo potnike na priklopniku. Med smrtno poškodovanci sta bila še dva kolesarja, voz-**** kolesa z motorjem in pešec ter
^>znik osebnega vozila, ki se je zara-
* neprimerne hitrosti smrtno pone-^ecil v Bohinju. Pri tem velja pove-k^11. da so bili kolesarji in pešci sa-'^itudi povzročitelji nesreč, i ^ri nesrečah je bilo udeleženih ^ni otrok, prav toliko kot leto po-Štirje so bili huje poškodovani,
?J Pa so bili povzročitelji nesreče. » Lani so imeli v radovljiški občini j*i Prometne nezgode s pobegi, pri katerih so bile poškodbe hujše. Vse ^ so miličniki raziskali. Vzroki teh
lede na stanje vozišča, nepravilna stran vožnje in sekundarni vzrok — vožnja pod vplivom alkohola.
Razen teh hujših prometnih nezgod jih je bilo lani še 156 z manjšo materialno škodo, pri katerih so se morali povzročitelji kasneje oglasiti pri sodniku za prekrške.
Vzroki prometnih nezgod so taki kot prejšnja leta: neprimerna hitrost, izsiljevanje prednosti, nepravilni premiki v prometu, nepravilna stran vožnje, vožnja pod vplivom alkohola. Slednje so ugotovili v 33 primerih, šest voznikov pa je bilo brez vozniškega izpita.
V radovljiški občini so miličniki lani več pozornosti posvetili varnosti v cestnem prometu, dobro so sodelovali s prometno milico iz Kranja. Lani so tako ugotovili kar 2.546 kršitev v cestnem prometu, kar je okroglih tisoč več kot leto poprej. Nekdanjih črnih cestnih točk, kot je bil na primer nekdaj Podvin, ni več, brez dvoma tudi zaradi večje prometne kontrole. 350 voznikom, ki so vozili pod vplivom alkohola, so miličniki na kraju samem odvzeli vozniška dovoljenja, vsega skupaj pa so jih odvzeli 435. 13 voznikov, takoimenovanih povratnikov, so predlagali za ponovno preverjanje vozniških sposobnosti in znanja.
Večji poudarek so lani dali tudi preventivnemu delu. Skupaj s komisijami v krajevnih skupnostih so ugotavljali prometno tehnično opremljenost, s svetom za preventivo in vzgojo v promet ter z AMZ so izvedli akcijo »brezhibno in varno vozilo«, jeseni so ob pričetku šole za deset dni poostrili kontrolo na cestah, posebej ob šolah, v več osnovnih šolah so izvedli akcijo pregleda tehnične brezhibnosti koles, čemer so ugotovili, da je imela
reševalnih ekip civilne zaščite dopolnilo teoretično znanje in preskusilo različne podvodne veščine.
»V teoretičnem delu so tečajniki poslušali predavanja o potapljanju »na dah«, prvi pomoči utopljencu, obnašanju organizma v spremenjenih razmerah, načrtovanju potopa, uporabi eksploziva pod vodo, načinih reševanja in raziskovanja jezerskega in rečnega dna,« razlaga Janez Brili. »V praktičnem delu smo s plavanjem na tristo metrov in z večkratnim potapljanjem do globine štirih in desetih metrov preverili, kako so tečajniki telesno pripravljeni. V nadaljevanju smo na tri različne načine preiskovali dno Blejskega jezera in preskusili spretnost potapljačev pri nekaterih podvodnih delih: pri žaganju letve, zabijanju žebljev in sestavljanju trikotnika, pri dvigovanju več kot sto kilogramov težkega kamna na vodno gladino in pri »čiščenju« dna z zračno črpalko (da bi morebiti odkrili potopljenca ali pogrešani predmet). Preiskovali smo tudi rečno dno Save, se usposabljali za podvodno miniranje in za podvodno pošiljanje sporočil in materiala po deroči reki. Tečaj smo sklenili z nočnim potapljanjem v Blejskem jezeru.«
Kranjsko in blejsko društvo za podvodne dejavnosti združujeta 110 potapljačev iz vseh gorenjskih občin. 40 članov je primerno usposobljenih, da lahko v vsakem trenutku priskočijo na pomoč pri reševanju ljudi in imetja iz naših rek in jezer. Opremljeni so dobro, predvsem po zaslugi sekretariatov za ljudsko obrambo in štabov za civilno zaščito iz občin, kjer imata društvi sedež. Še najbolj pogrešajo »suhe obleke«, ki bi jih varovale pred mrazom in mokroto, in jim omogočile, da bi lahko dlje zdržali pod vodo. Pri nas teh oblek ni mogoče kupiti: v tujini jih sicer imajo, vendar jih društva ne smejo uvažati.
Znanje in spretnosti potapljačev so doslej že velikokrat koristile pri reševanju ali pri različnih podvodnih delih. Blejski potapljači so lani dvignili iz jezer več utopljencev, dva avtomobila in potopljeni Pibernikov čoln, razen tega so v vodnem zajetju Radovne nameščali cevi in ventile. Kranjski potapljači so predlani potegnili iz Save in Kokre štiri utopljence, lani na srečo nobenega. Čistili so jezersko dno Črnave, rešetke pri elektrarni v Majdičevem logu, pregledovali so nosilce mostov.
Potapljanje ni le užitek in prijetna zabava; je povsem resna dejavnost, ki od vsakogar zahteva mnogo volje in odrekanja. Dovolj pove že to, da se vsakič vpiše v začetni tečaj več deset (tudi štirideset) radovednih fantov, le trije ali štirje pa običajno ostanejo v društvu.    C. Zaplotnik
NESREČE
NEZGODA PRI ZAVIJANJU
Kranj — V soboto, 7. aprila, ob 7.20 se je na magistralni cesti Kranj —Brnik pripetila prometna nezgoda v križišču z lokalno cesto Šenčur—Voklo. Voznik tovornega avtomobila Miloš Ilič (roj. 1940) iz Vogelj je v križišču zavijal v levo in to prav tedaj, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Viljem Zupan (roj. 1947) iz Tržiča. V trčenju sta bila ranjena voznik Zupan in njegov sopotnik Pavle Cvek iz Tržiča, na avtomobilih pa je za 110.000 din škode.
S CESTE V DREVO
Zvirče — V nedeljo, 8. aprila, ob 17.30 se je na lokalni cesti v bližini naselja Zvirče pripetila prometna nezgoda zaradi nepazljivosti. Voznik osebnega avtomobila Vinko Berce (roj. 1950) iz Krope je peljal proti regionalni cesti. Med vožnjo se je obrnil k otroku na zadnjem sedežu in ga prijel, pri tem pa je zapeljal v desno s ceste in trčil v drevo. V nesreči je bil voznik lažje ranjen, škode na av-
tomobilu pa je za 10.000 din.
L. M.
pri
večina koles napake.
Pojasnilo
7. februarja letos smo v Glasu poročali, da se je v petek, 3. februarja, dopoldne v Lipovi temeljni organizaciji združenega dela Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici v oddelku vzorčne delavnice pri delu hudo poškodoval vodja delavnice Janez Kovačič iz Bi tenj v Bohinju. Takrat smo zapisali, da je Kovačič z žage odstranil varovalni ščit, ki ga je oviral pri delu. Varovalnega ščita pa ni odstranil Kova-marveč ga že pred tem na žagi
Za večjo prometno varnost
Zavarovalnica — vaš varuh
Tudi zavarovalnica se s svojimi oblikami zavarovanja vključuje v prometno preventivo. Take oblike so:
— popusti pri kasko zavarovanju za člane AMD,
— popusti pri obveznem zavarovanju, če zavarovanci več let zaporedoma niso imeli škodnega primera,
— zavračanje plačila škode, ki je nastala v nezgodah zaradi vinjenosti in neupoštevanja raznih varnostnih ukrepov,
— finančna pomoč svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za izvajanje dogovorjenih preventivnih aktivnosti.
Zavarujete lahko skoraj vse v različnih kombinacijah. Najbolj znana zavarovanja so:
— zavarovanje avtomobilske odgovornosti ali obvezno zavarovanje,
— kasko ali škodno zavarovanje v celoti ali delno (s soudeležbo),
— nezgodno zavarovanje voznika in sopotnikov,
— zavarovanje stekel in prtljage,
— zavarovanje počitniških prikolic,
— zavarovanje traktorjev in delovnih priključkov,
— zavarovanje potnikov v javnem prometu,
— zavarovanje tovornih vozil in tovora itd.
S takšnimi načini zavarovanja si ljudje med seboj v primeru nezgode ali škode skušajo vzajemno in solidarno pomagati. To je ukrepanje po načelu »bolje preprečevati, kot zdraviti«. V vsakem primeru pa zavarovanje obvaruje pred velikimi materialnimi škodami.
Mrak
Celjski pretep pred sodiščem
Za približno mesec dni je bila prejšnji teden pred Temeljnim sodiščem v Radovljici prekinjena sodna obravnava proti skupini ljudi, udeleženi v pretepu v Celju, zaradi katerega je umrl Anton Kušar. Sodna obravnava se bo torej nadaljevala v maju, ko bo sodišče poklicalo še nove priče, sprejelo pa je tudi predlog obrambe, da obtoženega Vlada Bojoviča pregleda še drugi sodni iz-vedenec-psihiater. Razen tega pa bo sodišče poslušalo še eno razlago o poškodbah poKOJnega Kušarja.
Dogodek se je pripetil 5. decembra lani. Doslej še ni točno ugotovljeno kdo je sedel za volanom tovornjaka, ki je v križišču Dečkove ulice v Celju izsilil prednost rdečemu volvu, ki ga je vozil 32-letni Vlado Bojovič. Ta se je sicer izognil trčenju s tovornjakom, vendar pa ga je to tako razjezilo, da je avtomobil obrnil, peljal za tovornjakom, ga prehitel in prisilil, da je ustavil. Iz Bojovičevega avtomobila sta izstopila tudi sopotnika 25-letni Drago Ferš in 30-letni Robert Samec, iz tovornjaka pa pokojni Anton Kušar in Rudolf Rožič. Obtožnica očita Feršu, da je udaril Kušarja, ko pa je ta lezel na tleh, naj bi ga brcnil v glavo tudi Robert Samec. V pretep pa naj bi bil vključen tudi Rožič. Samca in Ferša obtožnica bre-
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
Napad v kopalnici
Kdo ve, zaradi kakšnih neporavnanih računov je K. I. v kopalnici samskega doma v Tržiču napadel K. Š., ki se je prav takrat posvečal svoji higieni? No, vse skupaj se je končalo brez krvi, povzročitelj in napadeni sta se pomirila in zgladila spor. Sicer pa, kdo ve, kdo bo naslednjič koga motil pri higieni?
Bum po nosu
Manj mirno pa se je končal spopad v bifeju avtobusne postaje v Tržiču, kjer sta brata — in D. P. brez vzroka nekajkrat mahnila po nosu A. B., da se mu je ulila kri. Presenečenemu A. B. so ustavili kri, oba bojevita brata pa bosta morala svoje boksarske podvige razložiti tudi sodniku za prekrške.
Vnet za gašenje
M. Č. z Bleda bo verjetno dobil vabilo, naj se včlani vsaj med prostovoljne gasilce, če že ne kar
meni kaznivega dejanja posebno hudih telesnih poškodb, zaradi katerih je Kušar umrl že med pretepom ali pa med prevozom v bolnišnico. Bojovič pa je obtožen kaznivega dejanja sodelovanja v pretepu ob bistveno zmanjšani prištevnosti. 27-letni Rudolf Rožič, ki je bil s Kušarjem v tovornjaku, je bil sprva zaslišan kot priča, kasneje pa ga je tožilec obtožil prav tako sodelovanja v pretepu.
Sodišče je v dosedanji glavni obravnavi poslušalo pričanje številnih prič, poslušalo pa je tudi sodne izvedence. Ali je Kušar umrl zaradi udarcev ali padca na cesto, je vprašanje, ki ga mora ob pomoči sodnih izvedencev medicinske stroke razrešiti sodišče. V izvedeniškem mnenju, ki je bilo predloženo sodišču, je moč prebrati ugotovitve, da je Kušarjevo življenje ugasnilo zaradi možganske krvavitve, te pa so posledica več kot enega močnega udarca v glavo, udarce pa je Kušar dobil tudi v vrat. Sodni izvedenec je pred sodiščem izključil možnost, da bi lahko usodne posledice nastale zaradi padca na cesto. Dodatno sliko pokojnikovih poškodb in mnenja o tem, kako so nastale, si sodišče obeta še od enega sodnega izvedenca medicinske stroke.
L. M.
- -v
med poklicne, saj svojega nagnjenja do gašenja zdaj žc ne more več skrivati. Oni dan je v svoji delovni organizaciji, res da je bil pri tem krepko nadelan, snemal gasilne aparate, jih prožil in demonstriral presenečenim sodelavcem gašenje s peno po strojih in kamorkoli je neslo. Ce bo morda vabilo gasilcev izostalo, pa od sodnika za prekrške prav gotovo ne bo.
Zaradi ženske
V Zapužah sta se kar na cesti stepla in si naložila kup bunk in bušk R. Ž. in S. O. Zaradi ženske, kajpak. Mar bi pustila, da ona razsoja, kdo je kaj vreden. Tako pa ostajajo stvari še naprej nerazčiščene — kljub bolečim bliskam.
Nespodoben gost
Vinjeni C. N. si ga je naložil tako čez mero, da ni zmogel niti do prostorčka, kjer na vratih piše WC, pač pa je opravljal potrebo kar med rože v restavraciji Park v Kranju. V bodoče verjetno ne bo več počenjal kaj takega, saj bo nanj zdravilno vplival pogovor pri sodniku za prekrške.
cic,
M. Volčjak
dalj časa sploh ni bilo.
A. Ž.
Našli utopljenega
Potoki — V soboto, 7. aprila, ob 9.25 so člani potapljaškega kluba Bled iz Save Dolinke v Potokih potegnili truplo Armina Hvale (roj. 1966) iz Žirovnice. Pokojni je bil pogrešan od 20. marca letos.
Zagorele saje v dimniku
Hrastje — V nedeljo, 8. aprila, okoli 22. ure je zagorelo v hiši Ane Novak v Hrastju. Zaradi vročine, lastnica je kurila v peči, so se vnele saje v slabo očiščenem dimniku, speljanem iz stare kmečke kuhinje. Zaradi vročine je začel odpadati tudi omet v kuhinji. Ogenj so pogasili gasilci, škode pa je za okoli 20.000 din.
Ogenj zajel avtomobil
Kranj — V soboto, 7. aprila, nekaj pred 22. uro je na magistralni cesti med Mejo in Jeprco med vožnjo začel goreti osebni avtomobil znamke golf nemške registracije, ki ga je proti Ljubljani vozil Nazef Mujdžić.
Voznik je med vožnjo zaznal dim, zato je ustavil in dvignil pokrov motorja, pri tem pa je izbruhnil ogenj in zajel ves avtomobil. Voznik je imel še toliko časa, da je potegnil iz vozila ženo in otroka ter rešil dokumente in denar, medtem ko je prtljaga pogorela skupaj z avtomobilom, kljub temu da so se ogenj trudili pogasiti kranjski gasilci. Škode je za okoli 900.000 din.
IZBRALI SO ZMflfc
V prodajalni MERKUR v Kranju na Koroški cesti 1 so iz uvoza pravkar prejeli kakovostne verižne žage priznanega proizvajalca SACHS — DO L MAR iz Zahodne Nemčije s 45 cm dolžine reza. Količine so omejene, cena motorne žage pa je 66.055,70 dinarjev.
DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR
razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4 leta.
Pogoji: — višja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri finančnem poslovanju, — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri finančnem poslovanju.
Zagotovljeno je novo dvosobno stanovanje v Preddvoru. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili v 8 dneh po objavi.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju Gorenja vas — Todraž
Komisija za delovna razmerja objavlja oziroma ponovno objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom:
1. IZMENOVODJE
2. VODJE STROJNEGA VZDRŽEVANJA
3. STROJNEGA TEHNIKA V PRIPRAVI VZDRŽEVANJA
4. ELEKTRO TEHNIKA V PRIPRAVI VZDRŽEVANJA
5. 3 ELEKTRIKARJEV
6. ELEKTROHTDRAVLIKA
7. 2 MAZACEV
8. AVTO K LE P A RJA
9. AVTOLIČARJA
10. AVTOELEKTRIKARJA
11. 3 KLJUČAVNIČARJEV
12. STRUGARJA - REZKALCA
13. PRIPRAVA METERIALNIH POSLOV NA UVOZU (za določen čas)
Pogoji:
pod  1. — srednja izobrazba kemijsko-tehnološke smeri,
— do 2 leti delovnih izkušenj.
pod 2. — diplomirani inženir strojništva.
— zaželen strokovni izpit,
— znanje nemškega ali angleškega jezika,
— do 5 let delovnih izkušenj.
pod 3. — strojni tehnik,
— strokovni izpit,
— do 2 leti delovnih izkušenj.
pod 4. — elektro tehnik — jaki tok,
— strokovni izpit,
— do 2 leti delovnih izkušenj.
pod 5. — KV elektrikar — jaki tok, elektromehanik ali elektroinstalater,
— do 2 leti delovnih izkušenj,
— starost nad 21 let.
pod 6. — KV elektrikar, jaki tok, elektromehanik ali elektroinstalater,
— do 2 leti delovnih izkušenj,
— jamsko delo in izmensko delo,
— starost nad 21 let. pod 7. — KV avtomehanik,
— do 2 leti delovnih izkušenj,
— jamsko in izmensko delo,
— starost nad 21 let.
pod pod pod 10. pod 11.
pod 12. pod 13.
8. -
9. -
KV avtoklepar, do 2 leti delovnih izkušenj.
KV avtoličar,
do 2 leti delovnih izkušenj.
KV avtoelektrikar, do 2 leti delovnih izkušenj.
KV strojni ključavničar, kovač, varilec ali instalater, obvezno znanje obločnega in plamenskega varjenja, do 2 leti delovnih izkušenj.
KV strugar ali rezkalec, do 2 leti delovnih izkušenj, višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, - obvezno znanje angleškega jezika,
— izkušnje na komercialnih poslih pri uvozu repromatenala in rezervnih delov,
— do 5 let delovnih izkušenj,
— delovno razmerje se sklene za določen čas — nadomeščanje delavke pri delu v času porodniškega dopusta.
Delovno razmerje se sklene za dela pod točko 13. za določen čas, za vsa ostala dela pa za nedoločen čas.
Na delih pod št. 5. ter 8., 9., 10., 11. in 12. je občasno jamsko in izmensko delo Zahteva se starost nad 21. let.
Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenit-
Kand^nfr^^okazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh o b a vi n« gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpo njevah poboje, bomo ahII « ra/Kovor in ogled delovnih pogojev. 0 Izbiri boste obveščen, v JO dneh Za iS zaposlitve je možnost rešitve stanovanjskega vpraša-nja v Gorenji vasi.
ALPETOUR
ALPETOUR SKOFJA LOKA DO CREINA
DSSS objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
1. PRODAJNEGA REFERENTA
2. ODPREMNIKA
Pogoj:
pod 1. — višja ali srednja šola agronomske ali strojne smeri, poskusno delo 3 mesece.
pod 2. — NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece.
Obenem vabi k sodelovanju upokojenca za opravljanje del in nalog samostojnega referenta za uvoz in izvoz. Pogoj so delovne izkušnje na področju uvoza in izvoza. Pogodba bo sklenjena za 60 koledarskih dni.
Pisne vloge z dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidate bomo obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
DOM UPOKOJENCEV KRANJ p. o., Cesta 1. maja 59
razpisuje po sklepu sveta Doma in v skladu s 84. členom statuta delovne organizacije dela in naloge
DIREKTORJA
Pogoji: — da ima vsaj višjo izobrazbo socialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— da ima organizacijske sposobnosti ter družbenopolitične in moralno-etične kvalitete,
— da izpolnjuje pogoje 511. člena Zakona o združenem delu.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih po gojev sprejema razpisna komisija Doma upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po preteku roka prijave.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Radovljica, b. o.
razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela oziroma naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, izpolnjevati še naslednje:
— visokošolska izobrazba medicinske smeri,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki,
— izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti,
— pravilen odnos do samoupravljanja in
— moralnopolitična neoporečnost.
Kandidati naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih zaposlitev pošljejo v 15 dneh od objave na naslov OZD, TOZD Zdravstveni dom Radovljica, Kopališka 7, z oznako »razpis za IPO«.
KOVINSKO PODJETJE KRANJ KOP
Delavski svet razpisuje dela in naloge
1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA (organiziranje, vodenje in koordiniranje dela v sektorju)
2. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA (organiziranje, vodenje in koordiniranje dela v sektorju)
3. VODENJE EINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA (organiziranje, vodenje in koordiniranje dela v sektorju)
Poleg zakonskih pogojev se za sklenitev delovnega razmerja od kandida tov zahteva še:
pod 1. — da ima visoko izobrazbo strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih,
— da ima višjo izobrazbo strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih,
— da je moralnopolitično neoporečen in da se zavzema /a razvija nje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov,
— da izpolnjuje druge pogoje, predpisane / zakonom uli družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini.
pod 2. — da ima visoko izobrazbo ekonomske ali tehnično smeri in .'5 leta delovnih izkušenj na tem področju dela,
— da ima višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj na tem področju dela,
— da je moralnopolitično neoporečen in da se /av/.ema za razvija nje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov,
— da izpolnjuje druge pogoje, predpisane / zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini.
pod 3, — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in    leta delovnih ll kušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu,
— da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in T> let delovnih i/ko serij na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu.
— da je moralnopolitično neoporečen in da se zavzema za razvija nje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov.
— da izpolnjuje druge pogoje, predpisane I zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini.
Delavci pod točkam i L, 2. in3.8e imenujejo E8 dobo štirih let z. možnostjo po novnega imenovanja. Pri opravljanju del m nalo>; ima delavec posebna po oblastila in odgovornosti. Poskusno delo je    m. ... c
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in opis dosedanjega dela naj kandidati /a dela in naloge pod L in 2. pošljejo v zaprti kuverti /. oznako »/.a razpisno komisijo I. ali 2.« in kandidati M «•«"'" in naloge pod točko 3. z oznako »za razpisno komisijo 3« v 8 dneh po objavi na naslov Kovinsko podjetje Kranj. Šuceva 27, Kranj
Kandidati bodo pismeno obveščeni o uspehu izbire v l.r> dneh po opiavlje ni izbiri.
SKOfiA LOKA
OBRTNIK SKOFJA LOKA
Komisija za delovna razmer j a objavlja prosta dela in naloge
2 PRIUČENIH MIZARJEV
Pogoj:
— priučen mizar ali NK delavec za priučitev mizarja,
— enomesečno poskusno delo.
Delovno razmerje se zdrur. je za nedoločen čas. Pismene ponudbe pošljite 15 dneh po objavi na naslor DO Obrtnik, Blaževa 3, Skofja Loka.
Kandidati bodo o rezuhabl razpisa pismeno obveščeni
OBČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIZA KRANJ
Objavlja prosta dela in natege
MEDICINSKE SESTRE za  organiziranje   sosedski | pomoči in nege na domu
Pogoji:
— višja ali srednja medic ska šola,
— 2 leti delovnih izkušer
— poskusno delo 3 mesece
Poleg   navedenih po zahtevamo   sposobnost 1 municiranja in veselja do la s starejšimi ljudmi. Pismene prijave z dokazili izpolnjevanju pogojev d« te v 8 dneh po objavi na slov Občinska organi-Rdečega križa Krani . 16. Kandidati bodo obveš* ni o izbiri v 30 dneh po si jemu sklepa.
ELMONT BL1
Komisija za delovna razn j a objavlja prosta dela m
loge
VEČ
KV KLJUČAVNIČARJEV
Pogoji:
- poklicna   šola kovinsH
smeri,
— delovne izkušnje ne.
Delo se združuje za dokv cas in za nedoločen Čas s do nim delovnim časom *" ' OD po pravilniku
Stanovanja ni.
Pismene prijave z dokaa* pošljite v 15 dneh po obj*
na naslov;
Elmont Bled, Komisija »* delovna razmerja. Kandidat bodo o izbiri obveščeni v 1-dneh po končani objavi.
ItlflTl
SERVISNO PODJETJE KRANJ, p. o. Tavčarjeva 45, Kranj
Komisija za delovna razrrr j a in delitev sredstev za Ol oglaša potrebo po:
SNAŽILKI
Pogoji:
— dokončana osnovna šola.
— z delom pridobljene ddi vne izkušnje.
Poizkusna doba bo trajala*
dni.
Rok za prijavo je 8 dni m naslov Servisno podjetje Kranj. Komisija za delovni razmerja in delitev sredstev /a OD Kandidate oziroma kandidatke bodo obveščeni v 15 dneh po končanem oglasu.
. 10. APRILA 1984
OGLASI, OBVESTILA
9. STRAN GLAS
OBČINA KRANJ
Sekretariat za notranje zadeve
POZIV
LASTNIKOM ZAPUŠČENIH MOTORNIH VOZIL NA OBMOČJU OBČINE KRANJ
14. člen Odloka o javnem redu in miru v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/83) prepoveduje puščanje motornih vozil, s katerih so od-
jene registrske tablice, so brez veljavne registracije ali so huje poškodovana in zanje nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini. Kljub temu, d;> omenjeni odlok velja že od 1/1-1984, sekretariat za notranje zadeve občine Kranj ugotavlja, da lastniki še vedno niso odstranili naslednjih zapuščenih vozil:
Znamka-tip vozila
Barva
Lokacija
1. VW
2. Z 750 Luxe
3. Z 750
4. R4
5. Z 750
6. Skoda 1000 MB
7. R4
8. Zaporožec
Taunus 17 M
10. Wartburg
11. Skoda 1000 MB
12. Škoda S 100 L Z 750
U. Z 750 *5. Z1300
d z loi-
R4
J«. Škoda 1000 *». Z750-K-"}•. Z1300 Lux Ji. Škoda 1000 <2 NSU1200 C <3. Z750 Ji NSU 1200 C $. Škoda 1100 *L NSU 1200 C
**. NSU 1200 C
Ford Tranz.
V Z750
*.Z750
JU750
Austin 1300 »- NSU 1200 C - Z Fiat 850 IMV - 1600 K. R-4
Peuegot 404 IMV 1600 NSU 1200 C Z 750 VW • -oda 100 -15 M Und -rover Z1300 R4 r- Z1300
modra
garaže v KS Br. Smuk-gar. A.-medetaža
garaže v KS Br. Smuk-gar. sp. etaža garaže v KS Br. Smuk-gar. sp. etaža garaže v KS Br. Smuk-gar. pred garažo
garaže v KS Br. Smuk-gar. B-medetaža temno zele- garaže v KS Br. Smuk-gar. na B-medetaža temno rdeč  garaže v KS Br. Smuk-gar. B-medetaža
garaže v KS Br. Smuk-gar. B-medetaža
garaže v KS Br. Smuk-gar. sp. etaža garaže v KS Br. Smuk-gar. sp. etaža garaže v KS Br. Smuk-gar. sp. etaža garaže v KS Br. Smuk-gar. pred gar. C
bela (črna)
bela
bela
bela
oranžen
temno rdeč moder
siva oranž.
zeleno-rum. garaže v KS Br. Smuk-gar. C-sp. etaža bela garaže v KS Br. Smuk-gar. C-sp. etaža
bela garaže v KS Br. Smuk-gar. C-medetaža
sv. modra     parkir. pred zgrad. Ul. Gor odreda 6 bela park. med Vrečkovo in Gubčevo ul.
sv. modra park. med Vrečkovo in Gubčevo ul. rdeč * park. med Vrečkovo in Gubčevo ul.
bela park. pred C. 1. maja 65
sv. modra    park. pred zgradbo Planina 1 rdeč park. pred zgradbo Planina 26
siva park. pred zgradbo Planina 26
bela park. pred zgradbo Planina 26
oranžna       park. pred zgradbo Planina 31 bela park. med zgradb. Ul. T. Dežmana 2 in
Janeza Puharja 1 zelen park. med zgradb. Ul. T. Dežmana 2 in
Janeza Puharja 1 moder park. med zg. V. Vlahoviča 5 in Janeza
Puharja 6
park. med zg. V. Vlahoviča 5 in Janeza Puharja 6
park. med zg. V. Vlahoviča 5 in Janeza Puharja 6
park. pred. zgradbo T. Vidmarja 12 park. med zgr. C. Talcev in T. Vidm. 12 park. pred zgr. T. Vidmarja 6 park. pred zgr. Mlakarjeva 18 park. pred zgr.
rjav zelena bela
moder-črn moder rdeč tem. zel. bela bela siva zelena temno rdeč bela
temno zel.
modra
zelena
zelena
rjav
temno
modra
črna
Kidričeva 26 park. pred zgr. Kidričeva 13 park. pred zgr park. pred zgr park. pred zgr
Kidričeva 15 Ul. 1. avgusta 1 Stošičeva 6 park. pred zgr. Mlakarjeva 18 park. med Šorlijevo 31 in garažami park. med Šorlijevo 9 in garažami park. pred Valjavčevo 11 park. pred Valjavčevo 5 park. prostor pred Tekstilindusom park. prostor pred domom Tekstilind. park. prost. Medetova 1 (Sava ZD)
park. prost. Medetova 1 (Sava ZD)
Jšnji sekretariat zato poziva vse lastnike zapuščenih motornih vozil, *voja vozila odstranijo s parkirnih prostorov, zelenih površin m drugih
površin v roku 14 dni od objave. * bodo v navedenem roku lastniki sami odstranili svojih zapuščenih ►".kodo ta vozila odpeljana na stroške lastnikov na odpad, zoper Iastni-bo predlagana uvedba postopkov o prekršku. Za tovrstni prekršek je 'pisana denarna kazen od 5.000 do 15.000 dinarjev.
ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov »Široka potrošnja« n. sol. o.
Skofja Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov »Gospodinjski aparati« n. sub. o. Skofja Loka, Reteče 4
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. IZDELOVANJE ZAHTEVNIH ELEMENTOV ZA ORODJA - STRUŽENJE (prosta 2 delokroga)
2. SESTAVLJANJE ENOSTAVNIH ORODIJ (prost en delokrog)
3. SESTAVLJALCA ELEKTRIČNIH APARATOV (prosti 3 delokrogi)
4. NAMAKANJE POLIZDELKOV V EMA.ILIRN1CI (prost en delokrog)
5. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV (prost en delokrog)
ididati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1- — kvalifikacija obdelovalec kovin strugar (IV. stopnja) in eno leto delovnih izkušenj.
2. — kvalifikacija obdelovalec kovin (IV. stopnja) in eno leto
delovnih izkušenj.
3. — polkvalifikacija elektro stroke in (II. stopnja) in pol leta
delovnih izkušenj.
4. — končana osemletka. 5- — končana osemletka.
Vsa prosta dela in naloge se zahteva poskusno delo po pravilni-Cj delovnih razmerjih.
iave sprejema splošno pravno kadrovski sektor tovarne 8 d Objavi.
^idate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po sprejemu sklepa, informacije lahko dobite v splošno pravnem kadrovskem se k tovarne ali na telefon 61-861 int. 14.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. DSSS Bled, Ljubljanska 19
Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge
1. KUHARICE v počitniškem domu Piran
2. ČISTILKE v počitniškem domu Piran
Za navedena dela in naloge se delovno razmerje sklene za določen čas od 15. junija do 10. septembra 1984.
Kandidati naj prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljejo v 8 dneh po objavi oglasa splošni kadrovski službi Gozdnega gospodarstva Bled, Ljubljanska 19, Bled.
LIP, lesna industrija Bled TO Lesna predelava Rečica
Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge
1. VODJE ODDELKA PRIPRAVE PROIZVODNJE
2. VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE
3. OBRAČUNOVALKO OD - 2 del. mesti
Pogoji:
pod 1. — visoka šola lesne smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali višja šola lesne smeri in 3 leta delovnih izkušenj,
— aktivno znanje enega tujega jezika (nemščina, angleščina, italijanščina). •
pod 2. — višja šola lesne oziroma organizacijske smeri (predizo-brazba lesna) in 2 leti delovnih izkušenj ali srednja lesna šola in 3 leta delovnih izkušenj,
— pasivno znanje nemščine.
pod 3. — srednja šola ekonomske ali administrativne smeri,
— 6 mesecev delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili pod točko 1. in 2. za nedoločen čas, pod točko 3. pa eno delovno mesto za nedoločen čas in eno za določen čas — za dobo 6 mesecev.
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov LIP Bled, TO Lesna predelava Rečica, Rečiška 61 a, Bled.
STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE KRANJ
razpisuje dela oziroma naloge
VODJE DELOVNE SKUPNOSTI Pogoji: — visoka strokovna izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri in 5 let delovnih izkušenj oziroma višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri delih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
— družbenopolitične in moralnoetične kvalitete, ki se preverjajo po merilih iz družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Kranj,
— izkazana uspešnost in ustvarjalnost pri dosedanjem delu.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev oddajo v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Vsi prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Lth
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH DO THN SKOFJA LOKA
Kadrovska komisija OE Prodaja objavlja prosta dela in naloge •
VS I VODJO POSLOVNE ENOTE
na predstavništvu LTH v Beogradu za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece
Pogoji: — visoka izobrazba tehnične ali ekonomsko komercialne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega in srbohrvatskega jezika, poznavanje osnov hladilne klima tehnike, poznavanje komercialnega poslovanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko-socialna služba LTH 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije.
SŽ VERIGA LESCE
Kadrovska služba — Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge:
1. 2. 3.
Pogoji: pod 1. ■
VODENJE POČITNIŠKEGA DOMA Z NABAVLJANJEM KUHANJE V POČITNIŠKEM DOMU SERVIRANJE IN POMOČ V KUHINJI (2 delavki)
dokončana gostinska šola ali delovne izkušnje pri vodenju počitniškega doma pod 2. — KV kuhar ali praksa pri kuhanju v počitniškem domu pod 3. - PK delavka
Zaposlitev bo za določen čas v poletni sezoni.
Informacije dobite v kadrovski službi Verige, telefon 75-140, interna 222.
Rok prijave je 15 dni po objavi v časopisu Glas. Prijave z dokazili pošljite na naslov: SŽ Veriga Lesce. Kadrovska služba, Alpska 43, Lesce.
GOZDNO
GOSPODARSTVO
BLED
TOZD Gozdarstvo Jesenice,
n.sub.o.
Tomšičeva 68
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
SPLOŠNO
ADMINISTRATIVNA DELA
Pogoji:
— ekonomski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj v pisarniškem poslovanju Poskusno delo je 3 mesece. Delovno    razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave tega oglasa na naslov TOZD Gozdarstvo Jesenice, Tomšičeva 68.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri.,obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri.
Osnovna šola HELENE PUHAR KRANJ Kidričeva 51
Svet šole razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA ŠOLE
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje Zakona o združenem delu in pogoje Zakona o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Poleg v zakonu navedenih pogojev mora imeti:
— organizacijske sposobnosti.
— biti mora družbeno-politično aktiven in predan naši samoupravni socialistični usmeritvi.
Mandat traja štiri leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Helene Pu-har Kranj. Kidričeva 51, s pripisom »za razpisno komisijo«.
UPRAVNI ODBOR PARTIZANSKEGA DOMA VODIŠKA PLANINA
na Jelovici razpisuje prosti delovni mesti in sicer:
1. KUHARICE
2. POMOČNICE KUHARICE
Delo je sezonskega značaja in traja od 1. junija do 15. septembra. Zaposlitev je primerna za upokojence. Prošnje sprejema Občinski odbor ZZB-NOV Radovljica, Gorenjska cesta 25, do vključno 30. aprila 1984.
tri glav
TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ, Savska cesta 34
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. ŠIVANJE ŽENSKE KONFEKCIJE
Pogoj:
— tekstilni konfekcionar IV. zahtevnostne stopnje (poklicna tekstilna šola šiviljske smeri), 3 mesece poskusno delo.
2. MEDFAZNO LIKANJE
Pogoj:
— končana   osemletka, 3-mesečno poskusno delo.
Delovno razmerje pod 1. in 2. bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 30 dneh po izbiri.
SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA
Kadrovsko razpisna komisija izvršnega odbora Samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Radovljica objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA DELAVCA
za cestno in komunalno skupnost
v delovni skupnosti Komunalne skupnosti občine
Radovljica
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, so še posebni pogoji:
— visoka ali višja strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali gradbene smeri,
— 2 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
— organizacijske in komunikativne sposobnosti,
— poznavanje upravnega postopka•
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki bo trajalo 2 meseca. Stanovanja ni na razpolago.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 10 dneh po objavi na naslov Komunalna skupnost občine Radovljica, Šercerjeva 22/1.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh.
POLIKS ŽIRI
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Kovi-narstvo Žiri objavljamo prosta dela in naloge
VZDRŽEVALCA
Pogoji: — osnovni poklic KV orodjar in dokončana delovodska ali srednja tehnična šola strojne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— temeljito poznavanje funkcionalnosti in sistema vzdrževanja, obdelovalnih in orodnih strojev ter splošnega vzdrževanja.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati za objavljena dela in naloge naj vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov DO Poliks, TOZD Kovinarstvo, Komisija za delovna razmerja, Jezerska 7, Žiri. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
ALPETOUR
Interna banka Alpetour, n. sub. o. Skofja Loka, Titov trg 4/B
Na temelju sklepa zbora interne banke ponovno razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA INTERNE BANKE
Poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na področju finančnega poslovanja
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD Alpetour, Skofja Loka, pravna služba, Titov trg 4 b, Škpfja Loka, z oznako »za razpis«. Zbor interne banke bo o imenovanju kandidata odločil v 60 dneh po končanem zbiranju prijav.
Kandidati bodo o imenovanju obveščeni.
MALI
OGLASI tel.: 27-960
PRODAM
Prodam dobro ohranjeno sedežno garnituro (kavč, 2 fotelja, klubsko mizo). Čeferin, Gradnikova 87, popoldan.
4081
Prodam več GOBELINOV. Naslov v oglasnem oddelku 3699
Prodam 8 tednov stare rjave JARKI-CE hisex, dobre nesnice. Pepca Pivk, Loka 9, Tržič, tel. 50-296 3726
Prodam STIROPOR 5/cm, 70 kv. m. Alojz Starman, Pungurt 21, Skofja Loka 3995
Prodam SENO. Klemenčič, Bukovica 16, Selca 3996
Poceni prodam SOBO florida (regal z raztegljivo posteljo in omara),otroško POSTELJO, 160 cm z vložkom, in SEDEŽNO GARNITURO. Kapun, Podlub-nik 153, Skofja Loka. tel. 62-209 od 16. ure dalje 3997
Prodam navadni starejši BILJARD, za 15.000 din. Telefon 65,-040 3998
Prodam 20 do 60 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Skofja Loka 3999
Prodam SADIKE rdečega ribeza in malin. Kadunc, Sr. vas 61, Šenčur 4000
Dobro ohranjena ŽENSKA OBLAČILA 38-40 in OTROŠKA od 0-5 let, prodam. Informacije popoldan po tel. 26-374 4001
Prodam MARMOR, kosi so različnih velikosti, debeline 3 cm. Blatnik Alojz, Zg. Bitnje 179, Žabnica 4002
Poceni prodam rabljeno DNEVNO SOBO, električni ŠTEDILNIK, avto-dele za renault 16. Milan Strugar, Sp. Bitnje 47 4003
Prodam PRAŠIČKE in 3 nalite GUME 1000 x 20. Strahinj 7, Naklo 4004
Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Vreček, Visoko 71, Šenčur
4005
Prodam ročni STROJ za rezance, TOUSTER, stroj za entlanje MER-ROW, dva kuhinjska elementa in ročni stroj za rezanje kruha. Telefon 83-158 od 19. do 21. ure 4006
Prodam GAJBICE. Mlaka 59, tel.
22- 122 4007 Prodam OBLAČILA in OBUTEV za
malčka do 18 mesecev. Telefon 28-214 od 8. do 12. ure 4008
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Dolar, Vrba 9 4009
Prodam ŽELEZO, debeline 6 mm. Janez Prestor, Staneta Žagarja 38, Radovljica 4010
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Olševek 10, Preddvor 4011
Prodam JARKICE hisex, stare 10 tednov. Helena Dobre, Loka 4, Tržič
4012
Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Vo-glje 72 4013
Prodam PUJSKE, stare 8 tednov. Mojca Žagar, Povije 8, Golnik 4014
Prodam semenski KROMPIR igor in jerla. Trboje 110 4015
Prodam okrog 1000 kosov MODULARNEGA BLOKA. Britof 373, Kranj
4016
Prodam manjšo SLAMOREZNICO s puhalnikom in enofazni ELEKTROMOTOR. Lese 7, Tržič 4018
Prodam 50 LAT za kozolec. Telefon 061-841-439 4019
Prodam PUJSKE, stare 7 tednov. Janez Kovač, Suha 32, Kranj (pri Predos-ljah) 4020
Prodam novo stadler PEČ za centralno kurjavo, 35.000 kcal. Sp. Gorje 227. Gorje 4021
Prodam semenski KROMPIR desi-re. Hotemaže 31, Preddvor 4022
Prodam semenski KROMPIR vesna. Vida Rozman, Poljšica 4, Podnart, tel. 70-164 4023
Prodam 8 tednov stare JARKICE, sorte prelux, priznane nesnice. Jože Urh, Reber 3, Bled — Zasip 4024
Prodam globok in športni VOZIČEK, STOLČEK in HOJICO - okroglo. Saša Kristan,  Trojarjeva   52,   Kranj, tel.
23- 155 4025
Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vest-nik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne 21/2-1984
RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1984
ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO
PREDLAGA:
— občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine,
— občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj.
V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti.
Obrazložene pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1984.
Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgustu.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja
Prodam kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Dolinar, Partizanska 42/4, Skofja Loka po 17. uri
4026
Prodam traktorski OBRAČALNIK za seno. Luže 37, Šenčur 4027
Prodam KRAVO, ki bo v kratkem te-letila. Ana Roblek. Lom 29, Tržič 4028
Prodam lepo mlado KOBILO in dobro kravo. Dvorje 44, Cerklje 4029
Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 0.50. Sp. Bela 9, Preddvor 4030
Prodam KAVČ z dvema foteljema in francosko I*OSTEUO. Telefon 24-958
4031
Prodam angleškega SETRA z rodovnikom, starega 9 mesecev. Informacije po tel 064-50-121 4032
Prodam dva TELETA - BIKCA si-mentalca stara po teden dni. C. na Klanec 4. Kranj 4074
Prodam komplet GLASBENI STOLP z omarico in zvočniki sharp 2 x 40 W Bartol, tel. 47-364 4075
Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Lahovče 21 4076
Teden starega BIKCA in OBRAČALNIK favorit 220, prodam. Drinovec, Podbrezje 3, Duplje 4077
Ugodno prodam SENO. Vopovlje 2, Cerklje 4078
Prodam PLETILNI STROJ automa-tic. Telefon 064-78-032 4079
KUPIM__
. Kupim rabljen ŽEPNI RAČUNALNIK, po možnosti TEXAS INSTRUMENTS. Ponedbe z navedbo tipa in cene v oglasni oddelek pod šifro: Računalnik 4034
Kupim bočno KOSILNICO mottJ
traktor  ferguson   IMT 539. Breg 109, Žirovnica
VOZILA
Prodam RENAULT 4 TL letnik Krajevna pot 8 (Stražišče).
CITROEN GS 1,3. letnik 197» čno    ohranjen,     prodam H 064-61-115 od 20. do 21. ure
Prodam BMW 1802 letnik barvni TELEVIZOR Ei Niš Fc.-k-■ nez, Ožbolt 6, Skofja Loka
Za I ADO 1200 ali FIAT 124 nove rezervne dele: sprednji okrasno in pločevinasto maskoT nik. prevleke. Žeje 5, Duplje
Ugodno prodam VW varian vljen, registriran do decembra Dane Kokalj, Podljubelj (pr. kir)
Prodam   AUSTIN 1300 vne dele,  motor  je dober. 100 m  PPR KABLA   3x2 5
25-687
Prodam  FORDA  20 M \1_ 1972. Telefon 50-316
Kupim R-4, star do 4 1*»t»
50-316
Prodam  ŠKODO   po , Škafar, Retljeva 16. Kranj-Ci^
Ugodno prodam ZASTAVO^ blek. Breg ob Bistrici 1. Tržič
Prodam MAZDO 1200 Ogled popoldan. Jerič. Savski i Kranj
Ugodno prodam ZASTAVO tnik 1973. Informacije po
vsak dan
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in stri«
VINKA GALETA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom nriii ljem, znancem, ZD Kranj in delovni organizaciji CestnoTnoi jetje in IKOS Kranj za podarjeno, cvetje, nesebično romaL izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti. Z^vaiiuieme se zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik in dr. Bavdku a dolgoletno zdravljenje. Zahvala tudi organizaciji £B >™ Kokrica, govornici za poslovilni govor in pevcem s Kokr^?
za žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kokrica, 29. marca 1984
ZAHVALA
V sredo, 28. marca, smo na njegovo zadnjo pot mnogo prezgodaj pospremili dragega sina
JOŽETA BEŠTRA
Zato sta naša žalost in bolečina toliko večji, čeprav nas bo& misel, da v tem težkem trenutku nismo ostali sami. Zahv* ljujemo se vsem. ki so med njegovo težko boleznijo in ob ko vesu od njega pomagali in v žalosti sočustvovali z nami Ffr sebna zahvala velja dr. Cesarčevi iz Žirovnice, zdravniške-mu osebju Nevrološke klinike in Oddelka za intenzivno Kliničnega centra Ljubljana, župniku za opravljen obni pevcem in govornikoma, ki so ga z iskreno in toplo be^; spremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem sorodnikom' 5 sedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spren^
li k njegovemu zadnjemu počitku.
MAMA MINKA BEŠTER Selo, 28. marca 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, baba*
sestre, tete in tašče
MARJETE U JENKO
p. d. Avmanove mame s Sp. Brnika
so Kkr..no ™hvaliuiemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom I s, iskn no zahval     ' p<Kiurj«.no cvetje in nesebično pomot*
znancem za izrečeno so/.aijt , huuu,J , . ,ofn„ 7jT.n,,i,Q -jp, R„ t,- -k,h trenutkih Posebna zahvala za dolgoletno zdravljenje dr n u /k.   trenutkih    °h| bju zdravstvenega doma Cerklje, <*
mu Bel.-haiju,n . sta   m    »•        Majdicevi, sestri Bogdani in a* knloskem,, ms .tu  . L M '       . ^ Franceta
lemu osebju    h 1'•'     >  »  £    J£0,ja Ljubljana. Lepo se zahval
1 K""M '" KTln^Sing^^ župnikoma za lepo oprr jcmo pevcem /a . ,.l.»st.nk. 11 i«   p        spoštovali, imeli radi :r. V
vUen obred. Hvala^ sem.k, z^nji poti.
ŽALUJOČI: mož. hčerke in sin z družinami
TOREK, 10. APRILA 1984
MALI OGLASI, OSMRTNICE
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980. • š-.nnik, Tomšičeva 70 D, Jesenice tel 82-898 4 081
Prodam osebni avto WARTBURG turist 353 W, letnik 1979 — november Ovsenik, Jezerska c. 104/A, Kranj 4043
Prodam 4 nove GUME 750x 20 in eno 750x 16: ter dva ELEKTROMOTORJA 12 PS 1400 obratov in motor 10 PS. 900 obratov. Jože Bohinc, Zg.
Brnik 60 4044 Prodam SIMCO 1000, registrirano do apnla 1985. Jezerska c. 68. Kranj 4045 Prodam osebni avto VW 1200, letnik M70. Pavlin, Breg 15. Žirovnica 4046 Prodam nov polmotor za AUDI 60; in •90kg kotlovske PLOČEVINE, 4 mm Č Kft.Ažman, Bled. Riklijeva 11 4047 Prodam GOLFA, letnik 1980, garaži-rar. z dodatno opremo. Informacije na tel (064) 57-033 4080 PEUGEOT 504 diesel, letnik 1978, prodam ali zamenjam za GOLFA diesel Telefon 62-416 4048 HAT 126-P, letnik 1978, prodam za M. Telefon 61-539 4049 Prodam VISO super E, letnik 1981 in MAZDO  1500,   letnik   1969. Lenart Jemc. Pod Stražo 1, Bled 4051 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1973. Telefon 74-830 4052 Prodam 6 A USMERNIK, znamke .3ETAGI, ter vetrobransko TESNILO 126-P. Stare. Titova 102, Jesenice, VI- 82-737 4 0 53
Prodam JAWO 350, potrebno popravila in sklopko, dinamo in ojnico za MZ 250. Galetova 7, Kranj 4054 . Prodam obnovljeno ZASTAVO 101 **R4. Hafnarjeva 21/A, Kranj 4055 Prodam VW — hrošč, za dele in GO-INE 40 x 30. Telefon 064-66-689
4056
NSU 1200, letnik 1972. dobro ohra-in čelado NAVA 2/61, prodam. Te-064-75-140 — int. 245 — Zupan, lica 102 4057 iam TOMOS CROSS, možnost racije. Telefon 83-064 4058
iam WARTBURGA-KARAVAN, istriran marca, letnik 1977. Tel. popoldan
11. STRAN Q L, K S
TANOVANJA
3BO oddam samskemu dekletu za °č v gospodinjstvu in občasno var->otroka. Ponudbe pošljite pod šifro: -nik 4059 Dve uslužbenki iščeta SOBO z mož-f&jo kuhanja ali enosobno STANO-•ANJE v Kranju ali bližnji okolici. Ši-^'A'ujno potrebujeva 4060 STANOVANJE 40 kv. m in PARCE-. 0 z gradbeno dokumentacijo zamenam za STANOVANJE 60 kv. m ali >odam. Telefon 21-208 4061 Študentki ali   uslužbenki oddam ^remljeno in ogrevano SOBO. Naslov oglasnem oddelku 4062 Prodam  dvosobno STANOVANJE ntraina, telefon). Naslov v oglasnem *lku 4063 ^Kranju iščem SOBO za en mesec "mprej. Nevenka Devčič-Urh, Roz-va 24/F, 66250 Ilirska Bistrica
4066
)SESTI
iam MONTAŽNO HIŠO Telefon
4064
eno VIKEND HIŠICO (22 kv. m) Telefon 27-453 4065
VSLITVE
^njšem novo odprtem gostin-lokalu zaposlim dve NATAKARI-s 15.4.1984. Vse ostalo po dogovoru, formacije: Ivan Šmid, Podlubnik 130, jtfja Loka, tel. 61-212 ali 62-295 3926 vrtilna v Kranjski gori. Iščemo ajsega KUHARJA, ki ima veselje do 1 m izpopolnitve. Lahko tudi zače-\s končano gostinsko šolo in odslužim vojaškim rokom. Nudimo dober J. hrana in stanovanje v hiši. Tele-
4067
OBVESTILA
£o naročilu izdelam mrežo za vrtne 'aje ter drugo; ter oddam skale za arpo«. Telefon 61-440 ali Poljane 66 -JSkofjoLoko 4068 j^ERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapi-^, itisona in preprog. Čistim za za-m in  družbeni   sektor. Telefon 819 od 14. do 20. ure 4069 j Takoj opravim ZIDARSKA DELA jj*^1. fasade), solidno in poceni. Ka-*'Zg. Brnik 60 — zjutraj ali zvečer
4070
jvTECAj za C, CE in D kategorijo pri \AM Tržič se začne 16. aprila, ob 16. \ v Domu Petra Uzarja v Bistrici pri aću. Informacije in prijave spreje-i do začetka tečaja Jože Goričan, Ro-^nica 35, Tržič, tel. 50-715 4071
KTALO
t*Komercialna skupina iz Kranja išče V? poletno sezono IGRANJE na zaba-veselicah in hotelih. Informacije * tel. 25-068 3845 \ OBRTNIŠKA GRADBENA SKUPI-— Iščemo izvajalce za izgradnjo [V^ANOVANJSKE HIŠE z mojim ma-i ^ialom v Škofji Loki. Telefon 62-946
4072
^J*em ženo, ki bi mi pomagala pri V^alnem čiščenju stanovanja. Indije po tel. 26-960 do 9. ure zju-^; 4073
Umrla je naša mama. stara mama in prababica
FRANČIŠKA URSIC
Do pogreba, ki bo v sredo, 11. aprila 1984, ob 16. uri na pokopališču v Gorenji vasi, leži  v  svojem domu Gorenja vas
št. 99
VSI NJENI
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 69. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, sestra in svakinja
ANICA GORŠIČ
roj. DEŽMAN
Od nje se bomo poslovili v sredo, 11. aprila 1984, ob 15. uri. Na dan pogreba bo ležala v šesti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah
ŽALUJOČI: sin Peter z družino, sestri Erna in Vida z družino in drugo sorodstvo
Kranj, Ljubljana, 1984
ZAHVALA
Ob smrti naše drage sestre in tete
MARJANE PERDAN
upokojenke iz Šenčurja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Stenšakovi za dolgotrajno zdravljenje in nesebično pomoč. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Šenčur, 2. aprila 1984
V 92. letu je umrla naša draga mama, stara mama
FRANČIŠKA TIČAR
iz Preddvora št. 6
Pogreb pokojnice bo danes, 10. aprila 1984, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Preddvoru.
ŽALUJOČA HČERKA MILICA Z DRUŽINO
Preddvor, 8. aprila 1984
V SPOMIN
nepozabni
MARIJI PERC
7 aprila mineva dve leti, odkar nas je mirno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica. Tebe ni več, živiš pa v naših srcih in spominu za večno!
MOŽ MARTIN IN OTROCI Z DRUŽINAMI
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega sina, moža, očeta, brata, strica in
deda
JANEZA PETERNELJA
p. d. Tišlarjevega Jankota
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, gasilcem, pevcem in delovnim organizacijam DP Sava, Iskra Otoče in Klavnica Tržič.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podbrezje, 4. aprila 1984
V SPOMIN
6. aprila je minilo leto dni, odkar nas je nenadoma zapustil dragi sin in brat
BOJAN MAGLICA
Ne moremo verjeti, da je bila usoda tako kruta, da si nas za vedno zapustil. Tvoj glas in korak bosta vedno živela v nas in nepozaben bo spomin nate.
ŽALUJOČI: ata Mirko, brat Vlado z družino in sestra Zdenka
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega ata, pradeda, strica in brata
FRANCA ŽURA
st.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali toliko lepega cvetja ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Beleharju kakor tudi dr. Veselu Interne klinike Golnik za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Lepa hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred.
VSI NJEGOVI
ZAHVAIA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
LUKE DERLINKA
iz Tržiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Martin-čiču za dolgoletno zdravljenje, predstavniku Zveze borcev in krajevne skupnosti Ravne za lep poslovilni govor, pevcem bratom Zupan, tovarni obutve Peko in Bombažni predilnici in tkalnici Tržič ter g. župniku za obred in lep tolažilni govor.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, mame, sestre in tete
ALOJZIJE BEVC
iz Slamnikov nad Bohinjsko Belo
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji darovali čudovito cvetje ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice in njenemu dolgoletnemu zdravniku dr. Rusu za lajšanje bolečin pri njeni bolezni. Nadalje se zahvaljujemo sosedom ter sovaščanom in sorodnikom za nesebično in vsestransko pomoč. Hvala pevcem iz Zasipa za žalo-stinke in govorniku iz KS Bohinjska Bela za poslovilne besede ob grobu in vsem ostalim, ki ste pomoč izkazali v kakršnikoli drugi obliki.
VSEM ŠE ENKRAT PRISRČNA HVALA!
ŽALUJOČI VSI NJENI Slamniki, Bohinjska Bela, 19. marca 1984
Mirovna stojnica v Radovljici
Mladi in stari
so za mir, tisti vmes pa
kbltto
0D(50WDRNI ,
Mladi so razpeli vojaški šotor, napisali parole o boju za mir in zbirali podpise za mir.
Radovljica — Ko smo minuli petek opazovali, kaj se dogaja okoli mirovne stojnice za radovljiško avtobusno postajo, smo kaj kmalu lahko ugotovili: mladi in stari so sproščeno prihajali, se pogovarjali in dali svoj podpis za mir, z besedami — le kdo ni za mir! Tisti srednjih let so se bolj obotavljali, raje so dogajanje opazovali od strani, pokimali: »Da, da, seveda smo za mir,« če so jih mladi ogovorili — in odšli naprej. Celo takšne smo slišali: »Pustite me pri miru, jaz sem vendar v službi.« Ali pa so od strani pokomentirali kot je to opravila gruča žensk srednjih let: »Glej, kakšna je današnja mladina, vsaka generacija je slabša. Veš kaj me je vprašala — če sem za mir. Ha, ha, ha, veš kaj sem ji odgovorila — da me to nič ne briga. ,Torej niste za bodočnost', mi je odgovorila. Smrklja.«
Da, tudi takšni so bili vmes, ki niso mogli skriti svoje gorenjske okornosti in samozaverovanosti. Morda so kasneje, doma, vendarle pomislili, kaj je mir, vojna, orožje ... Da se z vojno ne soočajo le ljudje, ki nam jih vsak dan kažejo na televiziji. Da danes vojna predstavlja nevarnost za vse človeštvo. Da moramo svoj podpis za mir dati vsi po vrsti.
Mirovna stojnica, ki jo je minuli petek in soboto postavila skupina mladih iz radovljiške občine, je imela prav ta namen. Opozoriti ljudi, da je danes mir vse bolj v nevarnosti, da se v svetovnih orožarnah kopiči vse bolj nevarno jedrsko orožje, da se mora za mir boriti vse človeštvo.
Do akcije je prišlo spontano. Deloma zaradi želje, da mladinsko vodstvo ne sedi le v pisarni in piše referate, deloma po zgledu nedavne ljubljanske mirovne akcije. Drugod na Gorenjskem se za kaj podobnega še niso ogreli, delovnih skupin za mirovna gibanja še niso osnovali pri vseh občinskih konferencah Zveze socialistične mladine.
Radovljiški mladinci in mladinke so tako minuli petek in soboto na prostoru za radovljiško avtobusno postajo razpeli vojaški šotor, ga znotraj in zunaj oblepili s plakati, na katere so napisali parole za mir, za skrajšanje vojaškega roka, tudi proti zapiranju meje z depozitom. Delili so letake in zbirali podpise za mir in za aktivno sodelovanje v delovni skupini za mirovna gibanja. Na stoj-
Revija
gorenjske obrti
Kranj — Kaj snujejo gorenjski zasebni modni ustvarjalci za to pomlad in poletje? Modo, sad njihove domišljije in svetovnih gibanj, bodo prikazale manekenke in manekeni v petek, 13. aprila, ob 18. uri v kinu Center na prireditvi Revija gorenjskih obrtnikov.
S svojimi modnimi stvaritvami se bodo predstavili butiki Atelje mode z Bleda, Mojca, Malček, Angelika, Cenka Mokricki, Erika in Martin Rakar ter Stanislava in Ivan Novak iz Kranja, iz Škofje Loke pa Tone Bevk. Za pričeske bosta poskrbeli Elvira Grilc z Bleda in Milena Tavčar iz Kranja, za glasbeno popestritev pa ansambel Modrina s pevcema.
REVIJA
GORENJSKIH
OBRTNIKOV
v Kinu Center Kranj v PETEK, 13. aprila ob 18. uri.
Predprodaja vstopnic v Kinu Center v Kranju.
niči je bilo gradivo, predvsem najrazličnejši časopisni izreki, ki so si jih mimoidoči lahko ogledali. .
Mirovno stojnico je popestril kulturni spored. Vrstili so se nastopi domačih glasbenih in dramskih skupin in posameznikov, pokazali so filme in diapozitive, prišli sta tudi kulturni
skupini iz Ajdovščine in iz Ljubljane.
Najrazličnejši pripetljaji in srečanja so se spletla tista dva dni. Mnogim bodo ostala v spominu. Tudi tistima dvema mladima Francozoma, ki sta slučajno prišla mimo in se ustavila pred plakatom mladinskih delovnih akcij. Ko sta dobila odgovor, kaj je to, sta navdušeno obljubila, da bosta prišla na akcijo.
Orožje? Ne, hvala! S takšno parolo so mladi izrazili svojo željo po miru. Mladost ni le učenje, delo. Svobodna mladost je tudi sproščeno izražanje želje na ulici, shajanje v mladin: skem klubu, navduševanje za glasbo, šport, ples. Vsemu temu pa seveda vojna predstavlja največjo nevarnost.
Morda, premišljujemo takole ob koncu, je tiste srednjih let, ki so obo-tavljaje dali svoj podpis za mir ali ga celo zavrnili, bolj motila sproščena mladost kot borba za mir. Mladost, ki jim je pravkar ušla in je zato drugim nič kaj radi ne privoščijo.
M. Volčjak
kranj — uspela plesna predstava »zvezde plešejo« v dvorani na planini — Nad štiri tisoč gledalcev si je v soboto v športni dvorani na Planini na dveh predstavah lahko ogledalo največje mojstre športnega plesa. Petnajst plesnih parov iz trinajstih držav je pokazalo, da so res pravi mojstri svoje umetnosti. To so poklicni plesalci in prvaki svojih držav. Gledalce sta najbolj navdušila plesna para iz Japonske in Tajske, pa tudi Angleža in Zahodna Nemca nista bila od muh. Med plesnimi mojstri sta nastopila tudi jugoslovanska plesalca Feri Novak in Rad-mila Tomič. Tudi onadva sta pokazala, da ne zaostajata za ostalimi mednarodnimi mojstri. v Kranju so se plesalci pomerili v organizaciji študentovskega plesnega kluba Kazina v latin-skoameriških in standardnih plesih. Najboljši je bil japonski par. Navdušile so tudi mar-žonetke iz Trnovega in mladi plesalci študentovskega kluba Kazina, (-dh) — Foto: F. Perdan
GLASOVA ANKETA
V Kranj po gume
Če smo še pred leti oblegali industrijske prodajalne le zato, ker smo hoteli nekaj kupiti ceneje, I jih danes največkrat zato, da bla-I go sploh dobimo. Lep primer je | tudi industrijska prodajalna j kranjske Save, kamor prihajajo j kupci po gume iz vse Jugoslavije, j Posebno hudo je za traktorske I gume in gume za tovornjake. Traktorske gume, na primer, izdelujejo v sozdu Sava tozd Ruma. Določene količine jih dobi v prodajo tudi kranjska prodajalna Save. Kadar pridejo, se tu tare kupcev. Od vsepovsod prihajajo. Če gum ne dobe prvi dan, prespe v Kranju in počakajo še drugi dan, tretji, četrti . . . Brez gum nočejo domov. Še najhitreje, pravijo v Savi, se lahko dobi te vrste gum v začetku leta, januarja, februarja, ko izvoz še ne steče. Takoj ko so pogodbe sklenjene in je izvoz spet tekoč, teh gum doma ni moč dobiti. Vendar vsak verjame, da bo gumo dobil najhitreje, če bo šel ponjo v industrijsko prodajalno. Prosijo prijatelje in znance, da jim vsaj približno povedo, kdaj bodo gume prišle, in potem pridejo ponje v Kranj. Stane jih pot, izgubijo ogromno časa, toda to je najbolj sigurna pot do gume. Žal je tako in vse kaže, da še dolgo ne bo nič bolje.
bilo za prvo silo za vse dovolj. Sč va ima trenutno še dovolj surovin in če ne bo kaj res izrednega, bo-do kupci pri nas dobili vse zelene dimenzije gum. Seveda takrat -bodo v proizvodnji. Moram m poudariti, da reklamacije rešujemo sproti. Tudi od izvoznega kontingenta vzamemo gume, da rešimo reklamacijo. Ob reklamira vzamemo kupčev naslov in pr« gume so zanj.«
Vinko Jelovčan, Škofi« ^
»Ze dva meseca sprašujem po h* nih gumah za zastavo 101 Danes so obljubili, da bodo v ponedefr* ali torek. Resnično bo trel kako drugače reševati pro't gumami. Takoj ko dobim u, bom dal stare v obnovo k Ban* gu v Škofjo Loko. Za nekaj časi bodo pa le nadomestile nove er me. Zdi se mi, da se tega nač* obnavljanja gum kar premic sluzujemo.«
Franc Perčič, pomočnik poslovodje v industrijski prodajalni Save v Kranju: »Trenutno kupci največ sprašujejo po gumah za fi-čka. V tovarni vsakih nekaj mesecev pride na vrsto proizvodnja ene vrste gume. Za fička jih že pol leta niso delali. Včeraj ali prejšnji dan pa so začeli s proizvodnjo teh gum in v nekaj dneh bodo že v prodaji. Razumljivo pa je, da ima tovarna obveznosti do avtomobilske industrije. Gume gredo najprej za prvo opremo v Zastavo, za golfa, traktorske v prvo opremo traktorjev. Letos smo prodali blizu 10.000 traktorskih gum — to je ogromno. Vendar se zdi, da nekateri kupujejo tudi na zalogo. Če ne bi delali tako, bi jih
Stane Seražin, Kranj- »r>,
seca sem čakal na gume tW^JST danes sem jih pa le dobil ? lijon že stanejo vse štiri m** V' človek je le vesel, da jih JPk nas, ki smo doma v rCr bližnji okolici, še gre, k^1 pogosto pridemo vprašat
Težje pa je za tiste, ki Sr> ™* leč. Ničkoliko znancev- od H vse do Beograda, me prx>si jim preskrbel gume. Ustre" le moreš. Potrpeti in počaka treba nekaj časa, a da i;k j
Mladi tehniki so tekmovali
Kranj — Že od srede marca v osnovnih šolah na Gorenjskem potekajo tekmovanja mladih tehnikov. Po končanih tekmovanjih po gorenjskih občinah se bodo najboljši mladi tehniki pomerili na regijskem tekmovanju, ki bo 21. aprila na Bledu, republiško srečanje pa bo maja v Novi Gorici. Celotno tekmovanje je skupna manifestacija mladih na področju tehnične kulture in družbene samozaščite v počastitev 17. aprila, dneva ljudske tehnike, in meseca mladosti. Tekmovanje poteka v okviru jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom: Pionirji, veselo na delo.
V kranjski občini se je okrog 130 učencev pomerilo v znanju in spretnosti. Ker lepo število, vendar še vedno veliko premajhno, poudarjajo organizatorji tekmovanja in mentorji učencev.
»Tekmovanje mladih tehnikov ne omogoča le primerjave doseženega znanja in sposobnosti ter spodbujanja mladih k ustvarjanju pri tehničnem pouku in dejavnostih v prostem času, ampak prispeva tudi k razvijanju delovne vzgoje ter tehnične ustvarjalnosti, k popularizaciji tehnike in poklicnemu usmerjanju učencev osnovnih šol,« je v nagovoru na sobotni podelitvi priznanj poudaril Marjan Jerala, predsednik organizacijskega odbora srečanja mladih tehnikov v Kranju. »Pomembna je tudi izmenjava izkušenj, obenem je tekmovanje priložnost za prikaz tehniške ustvarjalnosti mladih v občini. Izobraževanje na področju tehniške kulture ima poseben pomen v sistemu našega usmerjenega izobraževanja, pri pravilnem odločanju za poklice, kar je za mlade življenjskega pomena.«
Da v kranjski občini še vedno premalo učencev sodeluje na teh tekmovanjih, je treba iskati vzrok v pomanjkanju kadrov. Premalo imamo
strokovnjakov, premalo strokovno usposobljenih in zagnanih mentorjev. Malo jih je, res, a še tistim, ki se trudijo, da bi otroke navdušili za tehniko, jih spodbujajo pri njihovem delu, nudimo premalo moralne in gmotne podpore.
Na mali slovesnosti v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju je najuspešnejšim mladim tehnikom podelil priznanja inženir Danilo Dolgan, predsednik Občinske zveze organizacij za tehnično kulturo Kranj. Pri spoznavanju proizvodnega procesa sta se ekipno najbolje odrezala Boštjan Tišler in Gregor Gunčar iz OŠ Simon Jenko, pri sestavljanju konstrukcij Fischer UT-1 in UT-2 je bil najboljši Tomaž Jerič iz Cerkelj, Matjaž Bogataj in Zvone Belič iz OS Staneta Žagarja sta bila najboljša pri sestavljanju konstrukcij Meha-notehnike, pri jadralnih modelih je bil najboljši Igor Kern iz OŠ Simon Jenko, pri modelarskih raketah pa Danica Tišler iz OŠ I Aicijan Seljak. Pri modelih avtomobilčkov na električni pogon se je najbolje odrezal Aleš Pleša iz OŠ Helene Puhar, med mladimi fiziki sta bila ekipno najboljša Janez Krneli in Goran Hišic i/ OŠ Bratstvo in enotnost, pri fotografiji pa si je priborila prvo mesto ekipa, ki so jo sestavljali Gregor Aljan čič, Marjan in Metod Gašperlin iz OŠ Franceta Prešerna. Med posamezniki je bila v fotografiranju naj boljša Mateja Kropivnik iz Cerkelj, med radioamaterji pa je bil pri »lovu na lisico« najbolj uren Primož Perm« iz Besnice.
Gregor Gunčar, 8. razred OS Simon Jenko: »Tekmovanje v spoznavanju proizvodnega procesa je bilo zelo zanimivo. Peljali so nas v kranjsko Jelovico, v obrat, kjer delajo rolete. Seznanili so nas s celotnim delovnim procesom. Če si dobro sledil,
jem fotografski krožek v tem tekmovanju sem vzela zj fotografiranja kranjsko tržnico^ si moral poslikati, sam razvitifi*1 narediti fotokopije. Bistvo je SP kako zanimiv objekt si izbral* pravilno osvetlil film, kako ČiS* bila fotografija in podobno O K«' sodili člani Foto kino kluba J** Puhar iz Kranja. Kaže, da «"—* bro opravila.«
opazoval delavce pri delu in si čim
več zapisal, potem ni bilo težko sestaviti celotnega proizvodnega programa /a rolete.«
Mateja Kropivnik, 8. ra/red OS Davorin Jenko, Cerklje: »Rada imam Fotografijo. Tri leta že obisku-
Primož Perne, 8. razred OS jan Seljak, Stražišče: »Dokaj ra#* ljivo tekmovanje je bil danes t»* »lov na lisico«. 20 nas je teknw*j lovili smo pa tri »lisice«, ki so* skrite na različnih krajih na Ena od njih je bila v gozdu sredi?' drtih dreves, kjer bi je skoraj nf?" čakoval. Zadnja »lisica« je h& * starta oddaljena kar okrog kito** ter V 28 minutah sem odkril vse -Današnjega priznanja sem ?ea.-^ sel Lani sem tekmoval na rep* skem tekmovanju v Murski SoS tam nisem nič dosegel. Radiom terstvo me močno privlači. v«r^J zato, ker imamo v Besmci zete** radioamaterski klub, v rje*?*
ven
/rsto odličnih vzornikov.«
D. L\>ie»