PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. niaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 84 (12.409)
Trst, četrtek, 10. aprila 1
-i
■ 2 i UJ
c
t-i
r
2
>
_
r t-
2 ; O
1
2
'2
2
n c > 2
->
;a
?o
Ob nastanku
V Firencah se je včeraj začel 17. kongres
3 559 linije)
1
723
O
••O
!>
>
1>
%
0
8
1
O
nove »melone«
TOM MARC
Vest o razkolu v Listi za Trst je v krajevnih političnih krogih vzbudila pravo senzacijo, a vendar ni prišla nepričakovano. Vsem so bili namreč dobro znani spori v notranjosti Liste, ki so prišli še posebno jasno na dan ob nedavni skupščini članov in ob obnovi vodstva. Toda po splošni oceni je šlo bolj za osebne ali celo karakterne spore, morda tudi za razhajanja o politični strategiji, ne Pa za spor o politični liniji; prav za-to pa je bilo tudi razširjeno mnenje, da se bo nadaljnja bitka vodila znotraj te grupacije ter da ne bo privedla do formalnega razbitja.
Toda spori, pa naj so bili take ali drugačne narave, so bili očitno preostri, tako da so onemogočili nadaljnje koeksistiranje obeh »duš« tega avtonomističnega gibanja.
Kaj pa bo razkol v Listi pomenil za nadaljnji razvoj političnega položaja na Tržaškem? Dajati prognoze v tem trenutku je prav gotovo težko, še posebno, ko ni nova »mestna lista« še v celoti pokazala svojega obličja in svoje številčne moči.
Nekaj ugotovitev pa je vendarle možnih že sedaj: na primer, da se problem »štafet«, okrog katerega je že nekaj mesecev osredotočena vsa politična razprava v mestu, postavlja danes v povsem novi luči, ko pa se je na političnem odru pojavil nov politični subjekt. Prav tako je nedvomno, da se je pogajalna moč Li-ste za Trst, in to ne glede na številčnost »odpadnikov«, res hudo oslabila, iz česar izhaja posledica, da so se Cecovinijeve šanse, da bi se ponovno povzpel na županski stol, zreducirale na minimum, če sploh še obstajajo.
Druge politične stranke bodo morale sedaj poglobljeno analizirati nastali položaj in nato sprejeti ustrezne sklepe. Predvsem bodo morale to storiti koalicijske stranke, ki so doslej sodelovale z Listo, istočasno pa ji skušale odjedati volilno bazo. Kakšno stališče bodo zavzele do nove Giuricinove stranke, ki se predstavlja kot »zdrava« in »demokratična« komponenta nekdanje melone? Tudi socialisti, ki bi morali vstopiti v koalicijo na občini in pokrajini, bodo morali prilagoditi svojo strategijo novi situaciji. In prav tako komunisti, katerim je Marchio na predstavitveni tiskovni konferenci »mestne liste« precej očitno ponudil roko.
Skratka, neznank je v tem trenutku veliko, njihovo razreševanje pa ne bo kratkotrajno. Ostaja dejstvo, da se melona še dalje razkraja in da je prizadeta prav njena najbolj ekstremna šovinistična komponenta, česar ne moremo oceniti drugače kot Pozitivno. Glede napovedi, da bo »nova melona« zavzela do problemov naše narodnostne skupnosti bolj strpno stališče, pa jo gre sedaj le jemati na znanje z dobro mero realizma ob zavesti, da bomo zaveznike v našem boju za globalno zaščito le težko našli pod okriljem melone, pa naj bo stara ali nova.
Cilj KPI je levičarska alternativa prva stopnja pa programska vlada
Natančno poročilo generalnega sekretarja Alessandra Natte v glavnem ohranja Berlinguer j evo vizijo družbe in partije
SANDOR TENCE
FIRENCE — KPI mora ljubosumno ščititi svojo zgodovinsko dediščino in idejno identiteto, hkrati pa mora nadaljevati, in če je mogoče še pospešiti, svojo korenito revizijo ter postati modema evropska stranka. To je velik izziv, ki ga je včeraj delegatom in vsej raznoliki komunistični javnosti v Firencah postavil generalni sekretar Alessandro Natta v svojem uvodnem poročilu, v katerem je zelo natančno, skoraj pikolovsko, naštel vsa najpomembnejša vprašanja, s katerimi se soočajo italijanski komunisti. Proti pričakovanju se je v vseh temeljnih izhodiščih svojega obširnega referata Natta navezal na Berlinguerjevo vizijo družbe in partije, čeprav so mnogi med predkongresno razpravo že napovedovan popolno politično premostitev filozofije preminulega voditelja.
V določenem trenutku se je skoraj zdelo, da govori Berlinguer, od časa
do časa pa celo Paimiro Togliatti, ki mu je bil Natta velik prijatelj in dolgoletni pobtični sopotnik. Sekretar, kot sam odkritosrčno priznava, nima velikih voditeljskih sposobnosti in torej tudi včeraj zjutraj ni dvignil na noge delegatov, kot je včasih tudi nehote uspelo Berlinguer-ju. Ta človek aparate, ta neozdravljivi ljubitelj grščine in latinščine, ki se je že pripravljal na zasluženo «politično upokojitev, pa je morda včeraj vlil komunistični množici novo zaupanje v lastne moči.
Natta je v svojem poročilu izhajal iz Berlinguerja in se večkrat naslonil na zgodovinski kompromis, ampak samo kot vmesno fazo partijske strategije. Cilj KPI ostaja levičarska alternativa, katere prva stopnja je načrt o programski vladi. Nobene nepotrebne nostalgije za zgodovinski kompromis torej, ampak prepričanje, da je bila to pomembna izkušnja, iz katere je treba črpati vse pozitivne vrednote in rezultate. Poročevalec je posvetil veliko pozornost
potrebi po novih odnosih s socialisti, pri čemer ne gre pozabiti in zanemariti odprtost do ostalih laičnih in katoliških komponent. Pri tem se je sekretar spet zelo približal pokojnemu Berlinguerju, ki ni nikoli istovetil katoliškega sveta s Krščansko demokracijo.
Uvodno poročilo se je mnogim časnikarjem in verjetno tudi marsikateremu delegatu zdelo dolgočasno, v nekaterih aspektih pa preveč pikolovsko in dolgo. Mnogi že očitajo tudi Natti, da se je preveč zvesto držal
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predlog znanstvenega odbora: sinhrotron zahodno od Bazovice
NA 4. STRANI
O
Skupina grobarjev kradla na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani
NA 5. STRANI
O
Pred razčiščenjem v goriški PSDI
NA 8. STRANI.
Z medsebojnimi grožnjami na sinočnjih tiskovnih konferencah
Reagan in Gadafi stopnjujeta napetost v Sredozemlju
WASHINGTON, BONN, TRIPOLIS - Ameriški letalonosilki 6. flote »Coral Sea« in »America«, ki plujeta po Sredozemlju, sta včeraj zvečer presenetljivo spremenili svoj program, po katerem naj bi se prva podala v ZDA, druga pa v Cannes, ter spet obrnili premec proti srednjemu Sredozemlju.
Ta sprememba sovpada z včerajšnjimi »zelo bojevitimi« Reaganovimi izjavami, po katerih naj bi »ZDA ne ostale križem rok ter da terorizem ne more zmagati, in mora zato priti do protiukrepov«. Seveda je Reagan misbl na nedavna huda protiameriška atentata na letalu TWA in v_ zahodnoberlinski diskoteki ter pri tem izrazil prepričanje, da je zanju »nedvoumno osumljen« prav Gadafi. Reagan je še dodal, da se bo Amerika še nadalje trudila, da prepriča svoje zaveznike, naj sođelu-, jejo v skupnem protiterorističnem naporu, saj se je treba prav takemu sodelovanju zahvaliti, da so lani skupno preprečili kakih 126 protiameriških terorističnih akcij.
V svojem govoru je ameriški predsednik še nadalje ostro kritiziral sovjetsko, sandinistično in kubansko politiko v Srednji Ameriki.
Skoraj istočasno z Reaganovim govorom je tudi libijski lider Gadafi presenetljivo sklical tiskovno konferenco, v kateri je dejal, da so ZDA »ponorela velesila« in da bi v primeru ameriškega napada na Libijo Sovjetska zveza ne mirovala. Gadafi je svoj silovit govor za-
ključil z grožnjo, »da bo, če bodo Američani nadaljevali s svojimi grožnjami proti Libiji, spremenil vse Sredozemlje in Južno Evropo v vojno območje«.
Včeraj zjutraj je zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher odredil izgon dveh libijskih diplomatov, uslužbencev libijskega veleposlaništva v Bonnu, ker »njuna dejavnost ni v skladu z diplomatskimi navadami«. Genscherjev glasnik je nato dodal, da ni ta izgon na noben način povezan z nedavnim atentatom v berlinski diskoteki »La belle«, v katerem ste izgubili življenje dve osebi, temveč z izsledki, ki jih je zunanjemu ministrstvu posredovala posebna raziskovalna komisija. Slednja naj bi dognala, da sta Ahmed Omar Issa in Mahmud Ahmed Shibani člana libijske vohunske službe.
Iz Zahodnega Berlina prihaja nadalje vest, da je CIA opravila več telefonskih nadzorovanj in je iz cifri-ranih pogovorov med Zahodnim Berbnom in Tripolisom dognala, čeprav nima dokončnih dokazov, da so atentat v diskoteki opravili Gadafijevi teroristi.
Libanonska državljanka, ki je osumljena, da je postavila bombo na ameriško letalo TWA, May Elias Mansur, pa je medtem izjavila, da ne soglaša z izsledki grških raziskovalcev o atentatu, ki so prepričani v njeno krivdo, ter še dodala, da je pripravljena na zasliševanja s strani grške policije, vendar pa ne v Atenah, temveč v Libanonu, kjer se čuti na varnem.
Odličja svobode ZKOS tudi slovenskim kulturnim delavcem iz naše dežele
Pomembno priznanje predsedniku KZ Alfonzu Guštinu
LJUBLJANA — Na včerajšnji XIV. skupščini zadružne zveze Slovenije so s priznanjem in plaketo Zadružne zveze Jugoslavije odlikovali tudi Alfonza Guština, predsednika Kmečke zveze iz Trste.
To visoko in redko priznanje si je Alfonz Guštin zaslužil s svojim neumornim delom na področju zadružništva, ki je v zamejskih razmerah poleg strokovne tudi narodnoobrambna organizacija. V preteklih letih je Alfonz Guštin mnogo storil za zbliževanje zadružnih organizacij z obeh strani meja, doumel in razširjal sodelovanje kmetijstva med državama in kot kmetovalec sam sodeloval pri uresničevanju zastavljenega. Na strokovnem področju je organiziral številna srečanja in se trudil za strokovne programe, ki jih pripravljajo strokovne ustanove z obeh strani meje.
LJUBLJANA — V okviru 11. letne konference Zveze kulturnih organizacij Slovenije je bila včeraj v Cankarjevem domu tudi slavnostna podelitev Odličij svobode. Med nagrajenci so bili letos tudi Mira Sardoč iz Trsta, Elda Nanut iz Štandreža (Gorica) in Luigi Paletti z Ravance (Rezija).
Delegati, nagrajenci in povabljenci so najprej prisluhnili krajšemu kitarskemu koncertu, nakar je predsednik ZKOS Jože Osterman podelil priznanja društvom, skupinam in posameznikom, ki so v preteklem letu dosegb posebne uspehe ah ki so z dolgoletnim trudom pripomogb k kulturni rasti sredine, v kateri delujejo.
Dramska umetnica Mira Sardoč je prejela Odličje svobode z zlatim listom za izjemno prizadevnost, ki jo posveča negi slovenskega jezika. in za njen visoki prispevek h kulturi go-vora, saj jo ob delu v Stalnem slovenskem gledališču srečujemo kot lektorico pri pevskih zborih in dramskih skupinah, akademijah in
jezikovnih tečajih.
Elda Nanut je prejela srebrni list za delovanje v kulturnem društvu Oton Župančič v Štandrežu, kjer si že veliko let prizadeva za kulturno rast vasi, ki je na Goriškem še posebno izpostavljena raznarodovanju. Svoje delo je usmerila predvsem na zborovsko področje, na katerem je izkoristila svoje pedagoške sposobnosti, da je prenesla slovensko kulturo na mlajše rodove.
Poseben pomen ima Odličje svobode, ki so ga podelili — žal, odsotnemu — Rezijanu Lui-giju Palettiju. Prepogostokrat povezujemo njegovo ime z rezijansko folklorno skupino, ki jo Paletti že dolga leta vodi in spremlja ob vsakem nastopu in turneji; njegovo udejstvovanje pa presega samo folklorno dejavnost, saj je še pred potresom bil v Reziji eden red kih kulturnih animatorjev, po dograditvi kulturnega doma na Ravanci pa tudi prvi pobudnik obnovljene dejavnosti kulturnega krožka.
(nak)
Danes vladna seja o potvorbah vina
RIM — Danes dopoldne bo ministrski svet obravnaval škandal z metil-nim alkoholom v vinu, ki je doslej terjal že 19 smrtnih žrtev. Vlada bo sprejela poseben zakonski odlok o u-činkovitejšem zatiranju vinskih potvorb v obrambo potrošnikov pa tudi izvoza. Poleg zaostritve kazni in sankcij bo odlok vseboval dodatne predpise o pregonu nezakonitih dejavnosti in določila o okrepitvi organika na področju boja proti živilskim potvorbam na splošno. Vlada bo tudi proučila možnosti za smotrnejše delovanje zdravstvenih ustanov in za boljšo uskladitev med njihovimi pristojnostmi.
O nevarnosti pravega bankrota v izvozu italijanskega vina so včeraj razpravljali predstavniki zunanjetrgovinskega zavoda ICE in ministrstev za kmetijstvo, zunanjo trgovino in zunanje zadeve. Največja škoda bi se pojavila na zahodnonemškem trgu
Iz poročila Ale&mndra Natte na zasedanju 17. kongresa KPI
Velik poudarek zunanjepolitični tematiki Zavzetost za enotnost levice v Italiji
Potrditev Berlinguer j evih stališč - Kritika politiki Cossutte in Castelline Obsodba politike ZDA in sovjetske prisotnosti v Afganistanu
FIRENCE — Alessandro Natta je v svojem uvodnem poročilu, morda proti vsakemu pričakovanju, posvetil zelo veliko pozornost mednarodnim problerrtom in zunanjepolitični usmeritvi partije, medtem ko je nekoliko bolj obrobno obravnaval ostala vprašanja. Potrdil je in v marsičem še obogatil zahodnoevropsko dimenzijo KPI, ki se v tem pogledu močno naslanja na izkušnje nemške socialdemokracije, večji del dolgega poglavja o teh vprašanjih pa je namenil poglobljeni oceni odnosov med blokoma, zlasti pa analizi razmer v Sovjetski zvezi in v ZDA. Zelo podrobno je omenil zapletene odnose Sever - Jug, medtem ko smo od njega pričakovali nekoliko večjo pozornost za gibanje neuvrščenih držav, ki kot dobro vemo trenutno preživlja hudo krizo, je pa vendarle pomemben dejavnik na svetovni šahovnici.
Generalni sekretar KPI je podčrtal, da je ženevsko srečanje med Reaganom in Gorbačovom vlilo vsem novega upanja in navdalo z optimizmom vse tiste, ki se borijo za mir in za razorožitev. Treba je nadaljevati po tej poti, čeprav zadnji dogodki, posebno na Sredozemlju, kažejo na nevaren in zaskrbljujoč zastoj dialoga in sporazumevanja med velesilama. Italijanski komunisti ocenjujejo z velikimi simpatijami linijo Mihaila Gorbačova, tako znotraj sovjetskih meja, kot na mednarodnem prizorišču ter jasno priznavajo, da je Moskva v zadnjem času več naredila za mir in za so-
žitje v svetu kot Reagan. To pa še zdaleč ne spreminja mnenja o sovjetskem sistemu, ki torej ostaja vedno zelo kritično. Natta je pri tem odločno napadel Armando COssutto in njegovo preživelo prosovjetsko usmeritev, ki se bolj opira na pokojnega Breznjeva, kot pa na sedanje sovjetsko vodstvo.
Isto usodo kot Cossutta je doživela tudi Luciana Castellina, ki je mnenja, da bi morala KPI zaostriti kritičen odnos do ZDA. Mi upravičeno obsojamo agresivno in hkrati kratkovidno politiko Bele hiše, ne moremo in ne smemo pa sedanjega predsednika istovetiti z ameriškim ljudstvom in s tamkajšnjo stvarnostjo, ki je zelo raznolika in torej zahteva poglobljene in trebne analize. Natta je bil pri tem v popolnem soglasju z znano Berlin-guerjevo mislijo ter ponovil, da komunisti ne nasprotujejo prisotnosti Italije v paktu Nato, ki pa moia ostati, kot doslej, izključno obrambno zavezništvo.
Obsodil je mednarodni terorizem, Gadafijeve grožnje in dejal, da je treba rešitev bliž-njevzhodne krize iskati predvsem v reševanju palestinskega vprašanja. Palestinci imajo pravico do svoje države, kar pa hkrati zahteva tudi polnopravno priznanje izraelske državne tvorbe. Obsodil je sovjetsko vojaško prisotnost v Afganistanu in Reaganovo ustrahovalno politiko v Srednji Ameriki, posebno do Nikaragve.
Generalni sekretar je v vsem ostalem sko-
raj pikolovsko in do podrobnosti obnovil vsebino in usmeritev kongresnih tez ter potrdil neke vrste vrnitev k Berlinguerju, ki je markantno označevala vse najpomembnejše tematike njegovega uvodnega poročila. Podčrtal je nujnost privilegiranega odnosa s socialisti in torej potrebo po enotnosti levice, ki pa ne predpostavlja emarginacije katoliških in laičnih komponent. KPI ostaja zelo kritična do petstrankarske vlade in je pri tem mnenja, da socialisti v sklopu tega zavezništva ne igrajo vloge reformatorske in napredne stranke. Krščanska demokracija ostaja v komunističnih o-cenah konservativna in sodeč po nekaterih zadnjih nastopih celo desničarska sila, s katero pa se mora KPI vedno resno in kritično soočati.
Preminulega sekretarja se je s kratko, a zelo pomenljivo komemoracijo uvodoma spomnil predsednik partijske nadzorne komisije Paolo Bufalini, ki je skupno s krajevnimi voditelji tudi uradno odprl kongres. Delegate je še prej pozdravil župan Firenc, od tujih gostov pa se je z govorniške tribune oglasil le predsednik evropskega parlamenta Pfimlin, kar je že samo po sebi dokaz, kam gledajo italijanski komunisti. Prisotnih je vsekakor več kot sto tujih delegacij, med katerimi tudi zastopstvo Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga vodi predsednik zveznega predsedstva Vidoje Žarkovič.
SANDOR TENCE
• Kongres KPI
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kongresnih tez in se ni opredelil v korist te ali one partijske duše. Ne za tako imenovano levico, ki se prepoznava v Ingrau in niti za tako imenovano desnico, ki se prepoznava v Lucianu Lami. Sekretar pa se res ni mogel ravnati drugače, ker bi vsak njegov namig mogoče razvrednotil in tudi izvotlil kongres, na katerem mora biti prvenstveni cilj izmenjava mnenj. Poleg vsega pa je Natta sekretar KPI tudi zato, ker trenutno na najboljši način pooseblja in posreduje med strankinimi komponentami. V poročilu pa je vsekakor o-stro polemiziral s Cossutto in s Ca-stellinovo na področju zunanje pob-tike ter s Pietrom Ingraom, glede odnosov s sindikalnim gibanjem.
Nattovo poročilo torej ne kot zvrhan navdihnjeni nauk, ampak jasno izhodišče za razpravo, ki bo od danes do nedelje ponoči kar se da polemična in živahna. Včeraj vsekakor ni bilo posegov vidnih voditeljev, ki bodo vsi govorili danes in jutri. Od včerajšnjih diskutantov velja omeniti zanimiv poseg mladega komunista nemške narodnosti iz bocenske pokrajine, ki je pozdravil delegate in goste v materinem jeziku in v ladin-ščini, kar se je verjetno prvič zgodilo na vsedržavnem komunističnem kongresu.
SANDOR TENCE
Nesrečo povzročil usad, ki mu je botrovalo dolgotrajno deževje
38 potnikov ranjenih pri iztirjenju brzovlaka Rim - Brenner blizu Bologne
BOLOGNA — Med železniškima postajama Bolognina in Camposanto, kakšnih 30 kilometrov od Bologne, se je okoli 23.30 predsinočnjim iztiril br-zovlak »288« Rim - Brenner. V nesreči je bilo ranjenih 38 oseb, od katerih pa jih leži v raznih bolnišnicah samo še okrog deset s prognozami, ki gredo največ do 40 dni; drugim so nudili prvo pomoč in se bodo zdravile doma. Med laže ranjenimi so tudi štirje zahodnonemški državljani, Šve-dinja in štiri dekleta iz bocenske pokrajine, ki so se z vlakom vračale s šolskega izleta.
Uprava državnih železnic je uvedla preiskavo, že zdaj pa kaže, da je nesreči skoraj gotovo botroval usad na železniškem nasipu, ki ga je povzročilo dolgotrajno deževje. Do iztirjanja je prišlo blizu mostiča čez potok, vlak pa je tedaj vozil s hitrostjo 110 kilometrov na uro. Zadnji del lokomotive je vrglo s tirov, vozila pa je še kakšnih sto metrov; prvi štirje vagoni so prav tako zavozili s tirov in zdrknili po gramoznem nasipu, pri čemer sta
prvi in četrti ostala na kolesih, čeravno močno nagnjena, drugi in tretji pa sta se prevrnila na bok. Vseh vagonov je bùo 15, potnikov pa približno 300. Na odseku med omenjenima postajama Bolognina in Camposanto je proga enotirna, kar je tudi otežkočilo reševalno akcijo, saj so restici lahko zavozili samo od spredaj in zadaj, ne pa tudi bočno do vagonov. Poleg tega je bilo v trenutku nesreče neurje. Potnike je bilo sicer mogoče izvleči iz vagonov brez težav, toda do rešilcev jih je bilo treba po večini nesti na nosilih.
Progo Bologna - Verona bodo odprli za promet šele v soboto popoldne. Popraviti je namreč treba okrog 400 metrov nasipa in ravno toliko metrov električnih kablov. Železničarsko o-sebje na vlaku je bilo »sveže«, saj je nanj stopilo šele v Bologni, kjer je zamenjalo kolege iz florentinskega železniškega okrožja. Vlake na dolgih progah so preusmerili na relacijo Ferrara - Rovigo - Padova - Vicenza -Verona.
RIM — V tem tednu se je v Italiji začelo zbiranje podpisov za nove referendume. V ponedeljek so začeli zbirati podpise za zahtevi po referendumih v zvezi z lovom, danes pa bodo začeli zbirati podpise za tri referendume o vprašanjih sodstva.
Zahteva po odpravi lova nikakor ni novost. O tem je govor že nč-kaj let in sedaj so ekologistična gibanja sprožila pravo ofenzivo in napovedala dva referenduma. Naletela so na izredno velik odziv, saj so že na prvi dan v nekaterih večjih mestih zbrali približno 10 tisoč podpisov. Vprašanje je torej očitno zanimivo in zadeva večji krog državljanov, kot bi bili lahko mislili.
Kot rečeno, sta predloga za referendum dva. Prvi predlog ukinja skoraj vse člene zakona št. 968 z dne 27. decembra 1977, ki ureja lov v Italiji. Gre za okvirni zakon o lovu in v primeru, da bi predlog o referendumu prodrl in da bi se volivci izrekli za »da«, bi ostal v veljavi samo 36. člen tega zakona, ki dejansko omogoča lov samo v rezervatih.
Drugi predlog je mnogo enostavnejši, saj ukinja samo 842. člen civilnega zakona, ki preprečuje lastnikom, da prepovedo lovcem dostop na njihova zemljišča, razen če niso zemljišča ograjena kot to določa zakon o lovu (menda gre za dva metra visoko ograjo) in če niso zemljišča tako obdelana, da bi
Predlog za referendum v upanju na smotrnejšo zakonodajo o lovu
lov lahko povzročil veliko škodo na nasadih.
Predlog za oba referenduma so sprožila številna ekološka gibanja, med katerimi sta najbolj znani Italia nostra in WWF, koordinacijski odbor »zelenih« ter tednik Espresso. Med prvimi so k pobudi pristopili radikalci, demoproletarci in ZKMI.
V zvezi z lovom je treba poudariti, da je Italija edina država, ki še ni uzakonila direktive EGS iz leta 1979 v zvezi z zaščito ptic. 19. marca letos je komisija za kmetijstvo v poslanski zbornici odobrila predlog, ki osvaja to direktivo, v bistvu pa tudi spreminja zakon o lovu s tem, da skrajša čas lova (na osnovi tega zakonskega osnutka naj bi se lovska sezona začela tretjo nedeljo v septembru in končala 31. januarja, medtem ko se sedaj začne 18. avgusta in se konča 10. marca), v celoti osvaja navodila EGS o »dovoljenih« vrstah divjadi, prepoveduje ptičarstvo, odpravlja ptičje sejme ter prepoveduje rabo avtomatskih pušk oziroma pušk z več kot dvema nabojema.
Zakonski osnutek tudi drugače ureja dostop na zemljišča, sicer ne glede na dovoljenje lastnika, ampak glede na urbanistično oziroma naturalistično namembnost posameznih zemljišč.
Stališča lovcev in naturalistov o teh predlogih so si diametralno nasprotna. Lovci predvsem poudarjajo, da je lov po ustavi dovoljen ter da ga zakon natančno ureja, poleg tega pa si stranke prizadevajo, da bi čim prej izdelale nov normativ o tem vprašanju. Referendum je torej po njihovem mnenju popolnoma odveč, saj gre *za »izživljanje izrazito radikalne vrste« kot je to veljalo za številne druge referendume. Lovci so mnenja, da bi se v primeru, ko bi obvladalo mnenje predlagateljev referenduma, lov spremenil v nekakšno veleblagovnico živali v redkih rezervatih proti plačilu, kar je, po njihovem mnenju, najstarejša vrsta lova. Namesto referenduma bi bilo po mnenju organizacij lovcev treba s skupnimi prizadevanji lovcev, naravoslovcev, kmetov in raznih ustanov izboljšati pogoje za razvoj divja-
čine, kar bi seveda koristilo vsej državi.
Drugačno je, kot že rečeno, mnenje predlagateljev referenduma, ki opozarjajo, da je minilo že šest let, odkar je bil prvič predložen osnutek referenduma za ukinitev lova. Od tedaj se je stanje bistveno poslabšalo in vsako leto pade pod lovskimi puškami najmanj 100 milijonov glav divjačine; v tem času ni bil sprejet noben ukrep, ki bd ščitil divjačino in bi omejeval lov. Nasprotno, v parlamentu je bilo preloženih mnogo predlogov o ponovnem odprtju nenadzorovanega lova, med temi tudi predlogi o spomladanskem lovu, o odpravi kazni za nesreče na lovu in celo o reformi zakona o športu, na osnovi katere bi bil del denarja, sicer namenjenega športu, odslej namenjen lovskim dejavnostim. Naravoslovci poudarjajo, da zadostujeta lovsko dovoljenje in orožni list, pa lahko vsakdo vstopi v zasebno zemljišče. Kdor pa se sprehaja brez puške, na primer s fotografskim aparatom, tvega prijavo zaradi nedovoljenega vstopa na za-
sebno zemljišče. Po mnenju predlagateljev referenduma je sedaj potreben poseg neposredne demokracije prav zato, ker se je država večkrat jasno odpovedala svojim dolžnostim in sploh ni vzela v pretres številnih zahtev naturalističnih gibanj. Zato predlagatelji referenduma poudarjajo potrebo po novem organskem zakonu, ki pa ga bo moč doseči samo pod izrednim pritiskom, ki ga predstavlja referendum.
Vprašanje seveda ni samo načelno ampak zadeva veliko število državljanov. V Italiji se z lovom aktivno ukvarja 1.461.208 oseb. Ne gre za elitno dejavnost, saj izhaja, na osnovi obstoječih statističnih podatkov, 90 odstotkov lovcev iz družin s srednjimi ali srednjeniz-kimi dohodki, 75 odstotkov lovcev pa ima izobrazbo nižjo od srednješolske. 40 odstotkov lovcev je delavcev, prav toliko uradnikov, študentov in upokojencev ter le 20 odstotkov industrijcev, prostih poklicev ali trgovcev. Po starosti so lovci dokaj enakomerno razporejeni.
Ta skoraj poldrugi milijon lovcev predstavlja za Italijo skoraj tisoč milijard letnega prometa ter 32.631 delovnih mest. Tu so vključeni podatki za lovsko orožje in municijo, za oblačila, za rezervate in za številne publikacije. Interesi so torej zelo široki in jih nikakor ne gre omejiti na zgolj načelno vprašanje »lov da ali lov ne«.
V soboto na Opčinah pokrajinski kongres SSk
Pred kongresom
Tržaška Slovenska skupnost ba imela v soboto, 12. aprila svoj redni kongres. Z njim se bo zaključila vrsta pokrajinskih kongresov, saj je bil goriški že pred časom. Kongresno razdobje pa se bo končalo 3. maja z deželnim kongresom.
Vsi ti kongresi potekajo v vzdušju notranje enotnosti, skupnih kandidatnih list, ob izogibanju polemike med laičnim in konfesionalnim delom slovenske zamejske politične stranke. Očitno je prevladala zavest, da je v slogi moč in da preveliko ločevanje, ali celo prepir, ni koristno.
V tem ozračju so se utrdile rešitve nekaterih osnovnih vprašanj, ki so v preteklosti prepogosto odvajale stranko od splošnih naporov -zamejske skupnosti kot celote. Slovenska skupnost kot stranka je vtkana v napore slovenske narodnostne skupnosti kot celote, je sestavni del Slovenske enotne delegacije in aktivno sodeluje v njenih naporih. Ustvarjen je korekten odnos s politično stvarnostjo matične domovine Slovenije, saj obstajajo plodni stiki s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije in Jugoslavije.
Na kongresih sekcij, na kongresih v Gorici in prav gotovo bo tako tudi v Trstu, so prišla na dan v živahnih razpravah številna odprta vprašanja slovenske manjšine: razvoj slovenske kulture in kulturnih organizacij, raba jezika v javnosti, gospodarski problemi, uprava in sodelovanje v krajevnih upravah z vso s tem povezano razvejano problematiko in podobno. Spodbudna je bila prisotnost mladine, katere doprinos bo prav gotovo občuten že na tem kongresu. Seveda je bil v ospredju globalni zaščitni zakon za vse Slovence v Italiji, obsodba zavlačevanja, poskusov znižanja ravni zaščite celo izpod že ustvarjenega.
Po predhodnem dogovoru na predkongresnih zborovanjih niso bila v ospredju vprašanja, ki razdvajajo, kar je razumljivo in o čemer smo že govorili. Vendar pa so se prav v zadnjih dneh razmere zlasti v Trstu bistveno spremenile in bo zato to vprašanje prav gotovo pred-met poglobljene kongresne razprave, V obravnavi je odnos do Liste za Trst in sodelovanje z Listo v raznih upravah, predvsem s tržaške občinsko in pokrajinsko, delno pa tudi v večini deželne koalicije. Obstajala so različna mnenja, prevladalo pa je »realpolitično«, češ da je mogoče več doseči s pozicije oblasti in me iz opozicije, To je bilo že dosedaj vprašljivo in so obstajale razne pa tudi kritične ocene.
Predvsem pa je treba sedaj upoštevati, da se Lista za Trst raz-jo-aja, da se je že razdrobila na dva ostro ločena dela, da je iz Liste izstopil del, ki se je skliceval na umerjenejša načela, ostal pa samo nacionalistični in Slovencem sovražni del. Je z njim možno sodelovanje, kakšna je cena? To so samo nekatera odprta vprašanja, ki bodo na dnevnem redu kongresa Slovenske skupnosti in ki seveda zanimajo celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Kongres slovenske zamejske stranke je za čitatelje dnevnika vsekakor zanimiv dogodek in smo mu zato posvetili posebno pozornost in nekaj več prostora, tako da smo omogočili neposrednim protagonistom, vidnim predstavnikom stranke, da neposredno spregovore v prvi osebi in povedo svoja stališča in svoja mnenja.
BOGO SAMSA
Za enotnost in zavzetost v stranki
ZORKO HAREJ
Smo v intenzivni fazi priprav na pokrajinski kongres SSk, ki je kakor vsi kongresi ali občni zbori, kakor jih tudi imenujejo, mejnik v življenju in razvoju zadevne organizacije, ko človek pogleda na prehojeno pot in vpira pogled vnaprej ter določa cilje, smernice in načine, da bo pot varna in uspešna.
Kakor predvideva statut SSk v Trstu, pred pokrajinskim kongresom morajo biti kongresi sekcij, ki so važni deli strankine zgradbe in krijejo celotno pokrajinsko ozemlje, ker stranka ne pomeni samo izvršni odbor, glavni svet, marveč vse te organe in vse sekcije, ki jih je 13, od največje, ki obsega mestni center, do najmanjše v Miljah. Prisoten sem bil na večini teh kongresov in z zadovoljstvom ugotavljam, da so se sekcije nasplošno utrdile, se razvijajo in da raste zanimanje za politično življenje. Ta je bil naš namen, ko smo pred devetimi leti .s težavo ustanavljali sekcije, ker smo bili prepričani, da se morajo naši ljudje zanimati tudi za politiko, ki pomeni zanimanje in skrb za koristi in pravice, kar je posebno potrebno v razmerah na naših tleh, kjer smo v stalni nevarnosti, da nas preplavi italijanska večina.
Pri narodnoobrambnem delu je pomemben dejavnik tudi kultura, ki je bila vedno prisotna na tržaških tleh. Naša želja je, da bi bila slovenska stranka v Italiji s samostojno in avtonomno politično potjo živa in prisotna povsod po tržaškem ozemlju kot veren izraz prizadevanj in teženj slovenske narodne skupnosti preko sekcij in njihovih struktur.
In še ena osnovna misel nam je vedno prisotna in še posebej pri takem pomembnem dejanju, kakor je
kongres: enotnost stranke, ki naj se odraža na vseh ravneh od sekcij do osrednjih strankinih organov. Za čim tesnejše sodelovanje med osrednimi in krajevnimi organi bo priložen dodatek k statutu, da so člani sveta tudi tajniki sekcij.
O takšnem konceptu ureditve soglašajo vse komponente v stranki, ki so se zedinile za enotno listo in program.
Enotnost in zavzetost nam bosta potrebni pri našem največjem sedanjem političnem naporu, ki teži za dosego zaščitnega zakona. Zaščita slovenske narodne skupnosti je predvidena v ustavi in v mednarodnih pogodbah in bi morala biti že zdavnaj izvedena.
Kmalu bo šest let, odkar je zaključila svoje delo posebna vladna komisija. Ko bi bilo to opravljeno, ne bi vstale zaščiti nasprotne sile, ki so delno spremenile in izpridile javno mnenje z gesli, češ Slovenci nam bodo pobrali boljša mesta, imeli bodo prednosti v službah, prisiljeni bomo učiti se slovenskega jezika, Slovani bodo zasedli Trst in podobno. Tako pisanje in govorjenje ustvarja psihozo, ki je nam Slovencem nevarna. Pred takim javnim mnenjem so delno klonile tudi stranke, ki so bile že dokaj naklonjene zaščiti slovenske manjšine. Boje se, da bodo na volitvah izgubile glasove, zato so delno spremenile stališče in odlagajo pro-
blem zaščite na poznejše čase. Mislim na vsedržavne stranke, ki imajo veliko politično težo. V Trstu je treba upoštevati še drugo dejstvo, ki bo verjetno negativno vplivalo. Položaj v Listi za Trst, ki jo je do zdaj vodil zmerni Giuricin, se po eni strani razkraja, po drugi pa se notranje sile polarizirajo v dve smeri: v zmerno, ki jo predstavljata Giuricin in Marchio, in v skrajno s Staffie-rijem in Gambassinijem na čelu. Rabimo močno in učinkovito stranko tudi, da branimo eno od osnov narodne biti, slovensko zemljo pred raznimi oblikami krčenja manjšinskega teritorija in odtujevanja slovenske lastnine nasploh.
Prizadevati si moramo za organski razvoj pridobitvenih dejavnosti od tehnološko napredne industrije, trgovinstva in obrtništva, do kmetijstva, cvetličarstva, vrtnarstva in drugih dejavnosti.
In končno mora biti stranka v oporo vsem, ki jo predstavljajo v javnopravnih organih, kot so občina, pokrajina in Krajevna zdravstvena e-nota, da laže opravljajo delo v okviru pristojnosti, ki so jim dodeljene, tako v splošno, predvsem pa v korist slovenske narodne skupnosti.
Zaupamo v mlade sile, ki so prisotne tudi v naši stranki, in da bodo dali svoj doprinos pri odločitvah in akcijah stranke.
Intervju s prof. Lokarjem
Izpričati slovensko prisotnost na političnem prizorišču
Smisel našega političnega dela danes
RAFKO DOLHAR
Borba za obstoj in razvoj naše narodne skupnosti je v zadnjih desetletjih šla v različne smeri. V obdobju pred in med zadnjo svetovno vojno, ko je šlo za goli obstoj Slovencev kot posameznikov in kot narodne skupnosti je prišel odgovor na poskus genocida z oboroženim odporom, ki je našim sovražnikom vzel zmagoslavni zagon, našemu narodu pa utrjeval samozavest in prepričanje, da kljub drugačnemu videzu ni nič izgubljenega. Ta faza se je zaključila z zmago nad nacij ašizmom.
Na ruševinah je bilo treba obnoviti materialno in duhovno podlago naše narodne skupnosti. Z obnovo slovenskih šol in kulturno-prosvetnih ognjišč je slovenska beseda vzklila iz pepela in krepko vzplamtela v našem zasebnem in družbenem življenju. Tako, da nam je to danes, posebno pa mlajšim generacijam samo po sebi u-mevno.
Danes živimo v skoraj normalnih družbenopolitičnih okoliščinah, tako, da nismo več podvrženi nasilni, še vedno pa lihi, podtalni asimilaciji.
Ekonomske strukture, ki jih je na-
ša narodna skupnost realizirala so gotovo pomagale utrditi našo odpornost proti tihi asimilaciji; le te pa niso vedno do vseh pripadnikov naše narodne skupnosti enako odprte.
Vse premalo pa se zavedamo, da i; urejevanju našega življenjskega oko Ija bistveno prispeva politično delovanje v številnih krajevnih ustanovah, od krajevnih sosvetov preko občinskih in medobčinskih ter pokrajinsk’h in deželnih uprav. V teh strukturah imamo Slovenci, poleg nalog, ki jih opravljajo drugi državljani, še specifične naloge in dolžnosti pripadnikov manjšinske narodne skupnosti. Prisotnost slovenskega izvoljenega predstavnika je nenadomestljiva, kajti pogosto se tu rešujejo tudi problemi, ki se neposredno tičejo naše narodne rkupnosti. Nihče drug se ne bo kot mi sami zavzemal za reševanje naših problemov. O- tem sem trdno prepričan.
V tem smislu je vloga izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti bistvenega pomena. S svojimi preko petdesetimi izvoljenimi in imenovanimi predstavniki, ki jih podpira preko petsto kandidatov in deset tisoč volivcev, opravlja SSk za našo narodno skupnost pomembno delo. če upoštevamo, da je delo izvoljenih predstav-
nikov v velikanski večini brezplačno, a zato nič manj zahtevno in zamudno in sloni na golem idealizmu in prepričanju o potrebi takega delovanja, potem moramo reči, da se širša jap-nost pomena tega dela vse premalo zaveda. Izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti, ki nima velikih organizacijskih struktur, pa potrebujejo okoli sebe oporo širše javnosti, ker je leta jamstvo za uspešnost njihovega dela, h kateremu sleherni izmed nas si moramo vedno utrjevati zavest o potrebnosti samostojnega političnega dela h kateremu sleherni izmed nas lahko nekaj prispeva. Tudi takozvane vsemanjšinske strukture imajo pri tem svojo specifično dolžnost. Različno o-cenjevanje dela slov. političnih predstavnikov glede na njih strankarsko pripadnost ni le krivično in neumestno, temveč tudi iz širšega gledišča nespametno, kajti podcenjevanje uspehov kateregakoli slovenskega predstavnika le škoduje naši skupni stvari.
Kongres SSk danes ne predstavlja le priložnosti za ocenjevanje preteklega in snovanje bodočega političnega dela temveč mora biti tudi priložnost, da potrebo po širokem političnem delu v . korist vse' narodne skupnosti prodre v zavest vseh naših ljudi. Le tako bo uspešno.
Kakšen je pomen letošnjega pokrajinskega kongresa Slovenske skupnosti v sedanjem političnem življenju na Tržaškem? Vprašanje smo zastavili občinskemu odborniku Alešu Lokarju, ki nam je tako odgovoril:
LOKAR: Mislim, da je pomen kongresa SSk precejšnje važnosti spričo delikatnega položaja, v katerem se nahaja politično življenje na Tržaškem. Dejstva so znana: Lista za Trst formalno ohranja svoje položaje, ker že dolgo časa ni bilo volitev, vendar je večina političnih opazovalcev mnenja, da je njena sila v zatonu, zaradi česar so precejšnji pritiski, da bi prišlo do nekaterih spramemb, v prvi vrsti ta, da bi na tržaški občini sedanji župan ostal na svojem mestu. Spričo velikega števila činiteljev in sil, ki vplivajo na to situacijo, je nemogoče predvideti, kako se bo ta položaj razrešil. Menim, da je zelo važno, da v tej situaciji Slovenci izpričamo svojo stalno prisotnost na politični pozornici in s tem dokažemo svojo življenjskost. Ne moremo pa se dokončno izreči o tem, kakšne bodo v bodoče koalicije. Za nas bo to odvisno predvsem odi odgovora, ki ga bodo naše zahteve prejele pri drugih političnih formacijah.
Kako pa ocenjujete sodelovanje Slovenske skupnosti v sedanji koaliciji?
LOKAR' Mislim, da je bila to pogumna odločitev, ki pa je bila po mojem mnenju nujna v nejasnem položaju, v katerem se je takrat znašlo tržaško politično življenje. Šlo je
predvsem za to, da izkažemo in potrdimo svojo prisotnost in svoje zahteve kot Slovenci, kljub nasprotnim vetrovom, ki so takrat začeli pihati.
žal v takšni situaciji ni bilo mogoče doseči nekaterih zunanjih rezultatov, ki predstavljajo našo pravico kot manjšinska narodnostna skupnost v Italiji. Je pa bilo zato možno doseči več drugih rezultatov — in tukaj se nanašam prddvsem na stanje v tržaški občini — ki jih kljub temu ne gre omalovaževati: omenim naj u-stavitev ljudskih gradenj v tržaški o-kolici, sprožitev postopka za volitve v jusarske svete, podpore raznim našim ustanovam, upoštevanje posebnega stanja slovenskega prebivalstva v zvezi z raznimi davščinami, celo vrsto popravil, javnih zgradb, rešitev vprašanja šol in podobno.
Vendar sem mnenja, da naše borbe in našega napora s tem še ni konec in da se ta šele v pravi obliki začenja, posebno če bo postalo v mestu ozračje ugodnejše za naše probleme. Žal je naša usoda kot manjšina ta, da se moramo stalno boriti za naše pravice; glavno je, da ne vržemo puške v koruzo. To je naporno, a ima kljub temu svoje prednosti, ker pri manjšini ohranja neko enotnost glede osnovnih vprašanj in stalno budnost. Praksa kaže, da žal, kjer nismo p*ri-sotni, nas kaj radi pozabijo; zato je bolje, da smo čimbolj pnisotni, vendar seveda ne za vsako ceno. Če je politična cena previsoka, lahko nadaljù-jemo svojo borbo tudi v drugi obliki.
V korist naše skupnosti Sodelovanje z vsemi komponentami
BORIS GOMBAČ
Po skoraj štirih letih, polnih političnih preobratov in notranjih trenj, bomo končno preverili na najvišjem strankinem forumu strankine izbire in posamezna stališča.
Ne bom so spuščal v premlevanje polpreteklih strankinih izbir, o kate-rlh. j« slovenska javnost podrobno obveščena in s katerimi se lahko kdo strinja ali katerim upravičeno oporeka. Leva struja je že svoj čas jasno izrazila svoje stališče in obsodila ka-terokoh sodelovanje z Listo za Trst, ajti nihčei nas ne bo prepričal, da moramo mi kot slovenska stranka nositi breme, ki ne izhaja ne iz naše slovenske ne iz demokratične družbe kateri pripadamo.
V soboto, 12. aprila se bomo odpra-vih v Finžgarjev dom s trdno voljo, da z našimi delegati prispievamo h krojenju take Slovensko skupnosti, ki
bo sposobna doumeti zahteve in težnje sedanje družbe z vso njeno problematiko od mladinske brezposelnosti pa do obrambe okolja.
Na kongresu se ne bomo predstavili z lastno kandidatno listo, ampak na podlagi dogovora mod tremi komponentami, ki sestavljajo SSk, bodo imena naših delegatov na skupni listi, ki je izraz sedanjega razmerja sil. Torej, v bistvu SSk potrjuje svojo istovetnost, samo njeno zunanje obličje spremeni videz. Raznolikost v senci lipove vejice je uzakonjena. Politična enotna delegacija Slovencev v Italiji si tako postavlja nove temelje za bližnje volilne boje.
Smernice naše komponente v okviru strankinih izbir bodo še naprej slonele na treh bistvenih, za nas neodtujljivih, principih: ustvarjanje pogojev za enotni pohtični nastop Slovencev v Italiji, stiki z matično domovino in gospodarska rast naše skupnosti.
NADALJEVANJE NA 5. STRANI
SAŠA RUDOLF
Slovenska skupnost se predstavlja na pokrajinskem kongresu ponovno, skoraj po desetletju, z enotno listo, kar pa ni izraz unanimizma, pač pa težnje po utrditvi notranje in zunanje enotnosti, kot dokazujejo živahne razprave na sekcijskih kongresih pretekhh dni. Enotnost, vendar v raznolikosti idej, združevanje za okrepitev vpliva slovenske stranke v politično - upravnem življenju in za uveljavitev upravičenih zahtev celotne naše narodne skupnosti. Z združevanjem potrjujejo enotnost ciljev, čeprav so pogledi taktike in strategije v sodelovanju z drugimi pohtičnimi silami v raznih upravnih telesih javnega življenja lahko različni. Razlike v tolmačenju politične realnosti so in morajo biti, saj se le v kresanju idej izkristalizirajo stališča, poglobijo argumenti, najdejo najboljše možne izbire.
To je enotnost, za katero se Slovenska skupnost ne zavzema zgolj v svoji sredi, pač pa tudi v sodelovanju z vsemi komponentami, organizacijami in strankami, ki vključujejo Slovence.
Ko trdimo, da s sedanjo stopnjo medslovenskega sodelovanja nikakor nismo zadovoljni, se zavedamo, da bi z več dobre volje, razumevanja in strpnosti učinkovi-
teje nastopali v boju za uveljavitev naših pravic, uzakonitev globalnega zaščitnega zakona in ureditve gospodarskih, socialnih in kulturnih zahtev.
Dobra volj in strpnost sta predpogoj poštenega sodelovanja, načelo o enakopravnosti vseh komponent mora preiti v kri in zavest, predvsem pa v prakso. Vsiljevanje kompromisnih rešitev, ki največkrat le zamrznejo v nedogled razpravo o aktualnih problemih, daje po eni strani sliko naše nemoči, po drugi pa zadovoljuje tiste, ki jim je do ohranitve sedanjega položaja, pa čeprav je ta le položaj prvega med enakopravnimi, ki naj bi med seboj ne znali najti skupnega jezika.
Seveda skupnega jezika ni lahko najti, če sistematično iščemo zdrahe, polemike za vsako ceno, če gremo v svoji žolčnosti tako daleč, da prikazujemo Slovensko skupnost kot glavnega in edinega nasprotnika, kot stranko, ki naj bi bila kriva za vse.
Komu in čemu služi tako pisanje danes, ko smo bliže drugemu tisočletju kot pa burnim povojnim letom?
Prav gotovo ne naporom za uresničenje skupnih pobud, za utrjevanje enotnosti, še najmanj pa tistim strujam znotraj strank samih, ki so resnično za pošten dialog, med Slovenci.
Gorečnosti pa je — kot vemo — v pohtičnih debatah toliko več, kolikor manj smo prepričani v pravilnost svojih trditev.
Uprava Raziskovalnega območja uradno potrdila vest o predlogu znanstvenega odbora
Sinhrotron naj bi zgradili zahodno od Bazovice
Sinhrotronski svetlobni generator naj bi zgradili na obsežnem zemljišču zahodno od Bazovice. Tako predlaga znanstveni odbor, ki pod predsedstvom nobelovca Carla Rabbie načrtuje stroj. Vest smo objavili že v včerajšnji številki našega dnevnika, danes pa jo potrjujemo na osnovi uradnega sporočila, ki ga je priobčil upravni konzorcij Območja za znanstvene in tehnološke raziskave.
Predlog o namestitvi sinhrotrona je znanstveni odbor izdelal že 7. marca, ko je zasedal na sedežu Raziskovalnega območja pri Padričah. Obrazložil ga je v poročilu, ki ga je poslal ministru za znanstvene raziskave Lui-giju Granelliju. Slednji je konec preteklega meseca s poročilom seznami izrednega komisarja (in bivšega predsednika) upravnega konzorcija Raziskovalnega območja Fulvia Anzellotti-ja ter mu poveril nalogo, naj na o-snovi predloga znanstvenega odbora ukrene vse, kar je v njegovih pristojnostih. In tako so v teh dneh stekli sestanki, na katerih Anzellotti obvešča o zadevi predstavnike krajevnih uprav in vseh političnih strank ter drugih zainteresiranih organizacij. Predlagano namestitev sinhrotrona bo morala posebno preučiti tržaška občinska uprava, saj bi njegova uresničitev predpostavljala spremembo občinskega regulacijskega načrta.
Znanstveni odbor se je za namestitev sinhrotrona pri Bazovici soglasno odločil potem ko je pregledal 33 možnih lokacij. Pri izbiri se je opiral tudi na geološko raziskavo, ki so jo
junija 1983 v podoben namen izdelali profesorji Brambati, Cuchi in Ul-cigrai s tržaške univerze, ter na ugotovitve tehnične komisije, ki je vprašanje namestitve sinhrotrona preučila po nalogu Raziskovalnega območja lanskega leta
Vse te predhodne študije so ugotovile, da bi za sinhrotron prišle v poštev predvsem tri lokacije v bližini Doberdoba, konvencionalno označene kot G25, G27 in G28, ter tri lokacije na tržaškem Krasu, in sicer ena z oznako ARI v mejah Raziskovalnega območja, druga z oznako T10 pri Padričah in tretja z oznako T8 v bližini
Bazovice. Znanstveni odbor se je soglasno odločil za slednjo, ker je z geomorfološkega vidika ugodnejša od zemljišč okrog Doberdoba (variante G25, G27 in G28), v primerjavi z lokacijama ARI in T10 pa ima predvsem to prednost, da omogoča morebitno bodoče širjenje sinhrotrona in je povrh nekoliko manj izpostavljena tresljajem, ki jih povzroča promet na trbiški cesti, oziroma jih bo na bodoči avtocesti. »Gre za območje z optimalnimi morfološkimi in geološkimi značilnostmi,« je rečeno v poročilu znanstvenega odbora, »ki je praktično ravno in pod katero je naj-
manj razjedena kamnita plastma v kraški okolici. Omogoča zadovoljivo bodoče širjenje laboratorija in ni izpostavljeno tresljajem.«
Zemljišča, ki bi prišla v poštev pri lokaciji T8, so grobo označena na gornjem zemljevidu. Na osnovi predloga znanstvenega odbora so jih začasno določili tehniki Raziskovalnega območja, Njihova skupna površina znaša okrog 46 hektarjev. Na njih zgradili sinhrotronski obroč z najmanj 70 m premera ter laboratorije, v katerih bi delalo skupno kaMh 500 ljudi.
Če bo ta lokacija res obveljala, se je upravni konzorcij Raziskovalnega območja pripravljen odpovedati enako veliki površini pri Banih, tako da bi tudi v bodoče razpolagal s skupno 160 hektari kot doslej. Tako nam je dejal izredni komisar Anzellotti. »Poleg tega,« je pristavil, »nameravamo stopiti v stik z ekološkimi in drugimi krajevnimi organizacijami, da bi se morebitna gradnja sinhrotrona harmonično vključila v naravno in družbeno okolje. Pohtične sile bi se vsekakor morale o predlagani lokaciji čimprej izreči, saj bi nobelovec Rubbia želel pričeti z deli na terenu sredi Teta 1987. V nasprotnem primeru bi se znalo zgoditi, da bi Trst izgubil sinhrotron.«
Tako Anzellotti. Kaj mislijo posamezne pohtične stranke in razne organizacije posebno slovenske, ki so pri stvari neposredno prizadete, bomo seveda poročali, ko bodo do zadeve zavzede svoja stališča, (mb)
Nocoj v Kulturnem domu Črt Šiškovič in Igor Laško
Nocoj bo v Kulturnem domu v. Trstu sedmi abonmajski koncert GM, na Izaterem bodo imeli abonenti ponovno možnost srečanja s Črtom šiškovičem, mladim tržaškim violinistom, ki je začel študije na naši glasbeni šoli in se sedaj, kot solist, lepo uveljavlja doma in v svetu.
Tokrat bo šiškoviča na klavir spremljal ruski pianist Igor Laško, ki je tudi sam solist ter ima za seboj že bogato koncertno dejavnost.
Mlada umetnika se bosta predstavila z deli skladateljev Bacha, Mozarta, Dvoršaka in Kogoja, ki so med ljubitelji klasične glasbe še posebej cenjeni in priljubljeni. Začetek koncerta bo ob 20.30.
Odbor za referendume danes v hotelu Savoy
Tudi v Trstu so ustanovih odbor za tri referendume (civilna odgovornost sodnikov, odprava preiskovalne komisije in odprava sedanjega glasovalnega sistema za sodnike višjega sodnega sveta), ki so jih predlagali socialisti, liberalci in radikalci.
Danes bo ob 18. uri v hotelu Savoy prva predstavitev referendumov. Posegli bodo Sergio Bartole, docent u-stavnega prava tržaške univerze, Sergio Trauner, tržaški podžupan in Franco Galazzi, tajnik novoustanovljenega odbora.
# Tržaška občina obvešča, da bodo jutri od 13. do 17. ure zaprte prometu zaradi radikalnega čiščenja Ul. Giu-hani (med Trgom Puecher in Ul. Bernini), Ul. S. Servolo in Ul. Diacono.
V dvorani Tržaške trgovinske zbornice
Danes začetek predavanj NŠK Podobe srednjeevropske stvarnosti
Enotna fronta proti odpustom in preprostemu zaprtju Aquile
Danes začenja Narodna in študijska knjižnica v Trstu svoj letošnji ciklus predavanj na temo — Podoba srednjeevropske stvarnosti. Prvo predavanje bo ob 18. uri v konferenčni dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Ul. San Nicolò 5; predavatelja pa bosta dr. Valter Lukan, raziskovalec in znanstvenik z Dunaja, po rodu koroški Slovenec in dr. Dušan Nečak, profesor filozofske fakultete v Ljubljani, katerega publikacija »Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki« je izšla prav pred kratkim. Tema predavanja bo: »Slovenci na Koroškem 1945-85«. Temu prvemu predavanju bo prihodnji četrtek 17. t.m. sledilo drugo na temo: »Itahjani v Istri«. Tu bosta predavatelja prof. Alessandro Damiani z Reke in prof. Guido Miglia iz Trsta.
Sledil bo krajši premor, nakar bosta v mesecu maju sledili še dve predavanji. Prvo bo 8. maja ter bo posvečeno Nemcem v Poadižju, drugo bo 15. maja ter bo na njem govor o francoskem prebivalstvu v Dolini Aoste.
Že naslovi predavanj povedo, da bo letošnji ciklus posvečen manjšinam, tako koroški, italijanski, nemški kot tudi francoski. Predavatelji ne bodo politiki, temveč zgodovinarji, kulturniki in raziskovalci. Na vsakem predavanju bosta po dva predavate-
lja, kot nam je povedal ravnatelj NŠK Milan Pahor in sicer tako, da bo eden tak, ki živi v stvarnosti manjšine, o kateri bo govor, drugi pa strokovnjak, ki to manjšino proučuje. Tako bo med obema predavateljema nekakšna povezava, istočasno pa tudi konfrontacija idej in gledanja na obravnavo problema iz drugačnega zornega kota.
Že lanskoletni ciklus predavanj NŠK je potekal v dvorani trgovinske zbornice. Ker je dobro uspel ter je pritegnil lepo število italijanskih poslušalcev, so se organizatorji odločili, da ponovijo tudi takratna predavanja v isti dvorani.
»Tematika letošnjih predavanj je zelo zanimiva. Drugo predavanje, namenjeno Italijanom v Istri, bo še prav posebno zanimivo za tržaške poslušalce.«
Silvij Kobal po TV Koper
V rubriki »Kulturna panorama«, ki je na sporedu po koprski televiziji vsakih štirinajst dni, bo danes ob 19.50 iz koprskega stud'a spregovoril član SSG v Trstu, igralec Silvij Kobal, ki je letos februarja tudi prejel nagrado Prešernovega sklada v Ljubljani.
Z napovedjo odpustov v rafineriji Aquila, pri Standi, z zaostritvijo krize Tržaškega Lloyda in z Damoklejevim mečem, ki visi nad nekaterimi drugimi delovnimi mesti, se je torej sprožil alarmni zvonec med tržaškimi sindikalnimi silami. Če k temu dodamo še nesprejemljivo potezo lioy-dovega vodstva, ki je sodišču prijavilo voditelje pokrajinskih sindikatov CGIL, CISL in UIL ter Družbo pristaniških delavcev zaradi prekinitev dela na ladjah (in ki baje zahteva kar 500 milijonov lir odškodnine), potem je skrajna vznemirjenost povsem razumljiva.
Predstavniki pokrajinskih sindikalnih tajništev so se v preteklih dneh sestah s tajniki nekaterih demokratičnih pohtičnih sil, ki so jim predlagali, naj enotno podprejo sindikalne akcije, vključno za 16. april napove-
dano 4-urno splošno stavko, in naj tudi po samostojni poti posežejo pri predsedstvu vlade. Stranke so predlog sprejele in se obvezale, da bodo tudi ostalim političnim silam predložile skupni dokument za čim širšo e-notno fronto.
Medtem so člani tovarniškega sveta žaveljske rafinerije ugodno ocenili srečanja, ki so jih glede svojega dramatičnega položaja imeh v deželnem svetu. Pozdravih so enotno obvezo deželnih svetovalskih skupin in članov deželnega odbora, da bodo od vlade zahtevah odločen pritisk na družbo Total za preklic začetih od-pustitvenih postopkov. Enako obvezo so tovarniškemu svetu posredovah tudi vsi parlamentarci iz Furlanije -Julijske krajine. Povrhu pa so včeraj zavzela enotno odklonilno stahšče do zadržanja družbe Total tudi vse-
državna tajništva CGEL, CISL in UIL, ki v posebnem tiskovnem sporočilu med drugim opozarjajo, da zaprtje rafinerije objektivno ne bo mogoče brez soglasja družbenih sil, ki so sicer že leta opozarjale na nujnost preustroja celotnega sektorja predelave nafte.
• Podjetje ACEGA opravlja tačas vrsto del na območju Campi Elisi za potenciranje phnskega omrežja. Zaradi tega je tržaška občina odredila prepoved parkiranja v Ul. S. Giustina (med Ul. Locchi in Ul. Franca) in v Ul. Locchi (med Ul. S. Giustina in Ul. Carh).
razstave
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 12. t.m., ob 18. uri odprh razstavo slikarke Lihane Gramberg. Razstava bo odprta po običajnem umiku do 24. t.m.
V	umetnostni galeriji »Studio Bas-sanese« (Trg Giotti 8/1) razstavlja brazilska slikarka in kiparka Pietrina Checeacci.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
Do nedelje, 13. t.m., razstavlja kipar MARIO SOSIČ. Umik: vsak dan od 16. do 20. ure, v nedeljo tudi od 10. do 12. ure.
Neznanec streljal v vrata sedeža CGIL
Preteklo noč je neznanec izstrelil naboj iz pištole v vhodna vrata sedeža pokrajinske sindikalne federacije CGIL v Ul. Pondares, Ostrim protestom, ki sta se jim pridružih tudi pokrajinski tajništvi CISL in UIL ter stanovski sindikati, je že sledilo odprtje uradne preiskave pri tržaški kvesturi.
Protestne telegrame so sindikati naslovih tudi na vladnega komisarja De Fehceja, od katerega zahtevajo izsleditev in takojšnje kaznovanje krivca tega izzivalnega dejanja, tako neprimernega prav v enem od najtežjih trenutkov, ki jih preživlja tržaško gospodarstvo.
Nadaljuje se afera o metilnem alkoholu
Policija zaplenila v Pamu vsa vina
Včeraj dopoldan je tržaška policija zaplenila vse steklenice vina naprodaj v veletrgovini Pam (tudi vina s tujimi nalepkami), kjer so pred časom nekatere stranke kupile zloglasno vino z metilnim alkoholom. To je bilo belo, rdeče in rosé vino ustekleničeno pri podjetju Pro.Di.Vini, edino, ki so mu zaenkrat prišli na sled tudi v Trstu.
Ravnatelj Parna Roberto Procac-
ciante, s katerim smo se pogovorih po telefonu, ko je bila policija še na delu v »vinski kleti« veletrgovine, nam je izjavil, da pr j Pamu že vrsto let kupujejo vino podjetja Pro.Di.Vini. Od tega podjetja so prodajah največ rdečega vina. In prav v tem vinu letošnje pošiljke so z izvidi odkrili 15% metilnega alkohola. Procacciante je tudi izjavil, da je Pam, takoj po objavi ministrskega spiska osumljenih
podjetij, preklical vse pošiljke Pro.Di. Vinija in dal uničiti vse uskladiščeno vino. Po njegovem mnenju ni bilo že pred velikonočnimi počitnicami pri Pamu naprodaj niti kapljice Pro.Di. Vinijevega »metilnega« vina.
Medtem, ko so pri Pamu še v teku izvidi primerkov zaplenjenih vin, v tržaški pokrajini še poteka akcija karabinjerjev, ki sistematsko pregledu jejo vse javne lokale in trgovine. Posebni oddelki tržaških karabinjerjev so obiskali tudi prodajna središča na Krasu, kjer pa zaenkrat ne bodo pre gledovah zasebnih vinskih kleti. Po mnenju majorja Omizzola, ki sledi trasi »metilnega« vina v naši pokraji ni, je tržaška domača kapljica še vedno pristna. V Trstu so dobili že ustekleničeno vino z metilnim alkoholom. V kakšnih količinah in kje je bil naprodaj pa bomo lahko zvedeli šele čez nekaj dni, ko bodo tržaški karabinjerji in policija dokončali svo je preglede.
Medtem sta se v Vidmu sestala tudi deželna odbornika za zdravstvo Renzulli in za kmetijstvo Antonini, ki sta se domenila za skupno akcijo ne samo v boju proti »metilnim« vinom, ampak tudi v promociji pristnega vina Furlanije-Julijske krajine.
Skupna seja rajonskih svetov za Kolonjo in Vzhodni Kras
Občina mora dokončno rešiti vprašanje radijskih in TV anten pri Ferlugih
Vprašanje radijskih in televizijskih anten, ki so zrasle v zadnjih letih kot gobe po dežju pri Ferlugih, je spet v ospredju. Prebivalci tega kraškega rajona že najmanj tri leta zahtevajo od pristojnih oblasti, naj napravijo red in preprečijo nadaljnjo škodo, a so doslej prejeli le meglena zagotovila in obljube, medtem ko konkretnih ukrepov ni bilo.
Problema sta se združeno lotila rajonska sveta za Kolonjo in Škorkljo in za Vzhodni Kras, da bi skušala končno prisihti občinske upravitelje, da opravijo svojo dolžnost. Oba rajonska sveta sta se sestala v torek zvečer na skupni seji, ki se je je udeležilo tudi lep» število zainteresiranih prebivalcev Ferlugov. Na sejo so seveda pjovabih tudi predstavnike odgovornih oblasti, pojavil pa se je samo en funkcionar nadzomištva za orheološke in kulturne dobrine, medtem ko se nista odzvah Krajevna zdravstvena enota in tržaška občina.
Rajonska sveta sta pripravila konkreten predlog: občina naj za sedaj zamrzne vse prošnje za postavljanje novih anten ter naj skupaj z vsemi pristojnimi in zainteresiranimi organizmi — pa tudi seveda ob upoštevanju zahtev in potreb prebivalcev Ferlugov — pripravi organski načrt, kam in kako namestiti vse radijske in televizijske repietitorje. Samo tako bo mogoče preprečiti nadaljnje divje razraščanje anten, ki so že popolnoma iznakazile pwdobo Ferlugov ter resno ogrožajo zdravje njihovih prebivalcev.
Resolucijo s tako vsebino sta oba sveta odobrila soglasno, prav tako je bil odobren predlog, da bo resolucijo izročila županu delegadja obeh svetov, ki bo tudi orisala občinskim možem rastoče nezadovoljstvo prebivalstva. V upanju, da bo tokrat nekaj zaleglo.
Zaradi p»p»lnosti informadje moramo zabeležiti tudi, da je na torkovi skupni seji misovska svetovalka rajonskega sveta za Kolonjo pripravila bolj ali manj folklorno uprizoritev, ko so slovenski člani vzhodnokraškega sveta spregovorili v slovenščini. Predsednika obeh svetov Baxa (LpT) in Anamarija Kalc (KPI) sta umirjeno ampak odločno zavrnila njen protest, ženska pa je v navalu svete jeze ogorčeno zapustila sejno dvorano.
Tiskovna konferenca Marchia in Giuricina na sedežu pokrajinske uprave
»Nova melona« se je predstavila
Ostra polemika s Cecovinijem in Ga in bussili ijem, ki mu niso dovolili na tiskovno konferenco - Zamenjan urednik »Voce Ubere« - Stališče nove grupe do Slovencev
Kakšna je videti nova »melona«, ki se je rodila iz razkola Liste za Trst, kakšni so njeni programi, kakšna njena številčna moč? In v čem se nova melona razlikuje od stare? Gre za vprašanja, ki si jih zastavljajo tržaški in deželni politični krogi po torkovi vesti, da se je Lista razklala v dvoje in da so Giuricin, Marchio in Pellis skupaj z drugimi bivšimi listarji osnovali novo politično grupacijo pod imenom »Mestna lista - Tržaška melona«.
Prav zato je za tiskovno konferenco, ki jo je predsednik Marchio sklical za včeraj na sedežu tržaške pokrajine, veljalo veliko zanimanje, in dokaz za to je bilo dejstvo, da se je v Palači Gaiatti ob napovedani uri zbrala že prava množica ljudi, med njimi veliko »starih melonarjev« z deželnim svetovalcem Gambassinijem na čelu. Od tod prvi zanimiv zaplet: Marchio je svojim bivšim strankarskim kolegom prepovedal dostop v dvorano, kjer je bila tiskovna konferenca, češ da smejo noter samo časnikarji. Po krajšem prerekanju so se morali Gambassini in njegovi le vdati v usodo in tiskovna konferenca se je ob zastraženih vratih lahko začela.
. Veliko vprašanj, ki smo jih na začetku omenili, je vsekakor tudi po tiskovni konferenci ostalo brez odgovo-
ra. Predsednik pokrajine je ponovil razloge, ki so privedli do razkola: predvsem dejstvo, da so se sedanji listarski voditelji izneverili »izvirnim načelom« melone, da jim je mar samo za stolčke in ne za koristi mesta ter da ne spoštujejo volje skupščine članov, ki je najvišji organ Liste. Marchio je tudi povedal, da je že podpisal svoj odstop s predsedniškega mesta na pokrajini, o odstopu pa bo odločala »mestna lista«. Povsem jasno pa je, da nikakor ne namerava odstopiti samo zato, da bi omogočil Cecovi-niju povratek na župansko mesto, saj je bil prav Cecovind skupaj z Gambassinijem med včerajšnjo tiskovno konferenco tarča najbolj pikrih pripomb tako Marchia kot Giuricina.
Med novimi elementi, ki jih je Marchio navedel, je tudi dejstvo, da je vodstvo Liste v prejšnjih dneh sklenilo nadomestiti Marchia kot glavnega urednika strankinega glasila »Voce libera« z edino utemeljitvijo, da se njegovi pogledi ne ujemajo z onimi noviii voditeljev. Novi glavni urednik je oiv-ši predsednik pokrajine Ventura.
Toda vrnimo se na začetna vprašanja in poglejmo, kakšne odgovore sta dala Marchio in Giurichin. Glede številčne moči: Nismo se prešteli, menimo pa, da je z nami velik del tistih
65.000	volivcev, ki so s svojim podpi-
som pred notarjem sprožili gibanje, iz katerega se je rodila Lista za Trst.
Glede programov: zvesti smo osnovnim točkam Liste, katerim so se sedanji voditelji izneverili.
Glede štafet in bodočih zavezništev: naloga drugih političnih sil je, da o-cenijo nastali položaj, in izvajajo posledice. Nameravamo se soočiti z vsemi silami, tudi opozicijskimi, ki jih v tem trenutku hude gospodarske krize ni mogoče pustiti ob strani. Želimo prispevati k upravljivosti mesta.
Glede odnosov z Listo: sedanji voditelji govorijo le o stolčkih, nam pa so pri srcu problemi in njihovo reševanje. Ne razpoznavamo se več v Listi in zato nismo mogli nadaljevati boja znotraj te formacije. Nepojmljivo je, da ima predsednik Liste v žepu izkaznico druge stranke (liberalne — op. ur.). Pri nas ne bomo dovolili dvojnih strankarskih pripadnosti.
In na koncu še, kakšen bo odnos nove grupacije do problemov slovenske narodnostne skupnosti in njenih zahtev po zakonski zaščiti? Marchio se je že v svoji začetni izjavi obregnil ob stališče Gambassinija, ki je prav v torek v deželnem svetu trdil, da Slovenec ne sme predsedovati neki deželni komisiji, češ da gre za »strašno« izjavo (Marchio je upora-
bil izraz »orribile«). Na izrecno vprašanje našega novinarja pa je predsednik pokrajine dejal, da je treba uresničiti ustavno določilo, po kateri je treba zajamčiti zaščito manjšine z zakonskim instrumentom. Smo za absolutno spoštovanje manjšine — je dejal Marchio — brez vsakršnih privilegijev ampak z enakim dostojanstvom. Vsekakor bomo ta vprašanja še poglobili — je dodal — ko bomo bolj razčlenjeno oblikovali naša politična stališča.
T. M.
LpT za preložitev srečanja večine
Lista za Trst je včeraj predlagala deželnim tajništvom KD, PLI, PRI, PSDI in SSk, da bi srečanje strank deželne večine, ki je bilo najavljeno za danes, preložili na kasnejši datum (19. ali 21. aprila). Po mnenju izvršnega odbora LpT je preložitev »nujna zaradi drugih obveznosti deželnih tajnikov KD in PSDI«.
V sinočnjem tiskovnem sporočilu LpT tudi obvešča, da bo o »mini secesiji« (tako je v komunikeju označen razklol v vrstah melonov) razpravljal vodilni odbor Liste.
•	V korist
NADALJEVANJE S 3. STRANI
Ta načela so bistveni del skupnega programa, ki bo služil kot platforma za diskusijo na strankinem kongresu.
Jasno je, da je tudi sestavljeni dokument sad političnega kompromisa med našimi komponentami, kajti prav v zvezi z vprašanjdm zavezništev je utrpela stranka hudo notranjo organizacijsko paralizo in določen osip glasov.
Kot pripadniki Leve struje SSk bomo pri izbirah zavezništev imeli vedno pred očmi koristi naše narodne skupnosti. Naših zavezništev ni mogoče uokviriti v določene sheme, kajti je nesmiselno in neučinkovito, če že ne škodljivo se a priori odpovedati določenim zavezništvom, ki so izraz krajevnih teženj in imajo volilno in ljudsko podlago. Naj bo v ta namen zgled vsem nam zadržanje naših predstavnikov pri izvolitvi predsednika konzulte za Zahodni Kras, kjer smo konkretno dokazali, da nam gre samo za enotnost in uveljavitev domačih sil.
V tem duhu bomo z našo angažiranostjo prispevali h krepitvi SSk in celotne naše narodnostne skupnosti v sodelovanju z italijanskimi demokratičnimi strankami, ki jim je pri srcu sodelovanje in gojenje miru in sožitja.
•	Zaradi del podjetja ACEGA je tržaška občina odredila prepoved parkiranja na obeh straneh ceste v Ul. Perarolo in na Furlanski cesti (na posameznih odsekih od št. 102 dalje v smeri proti Kontovelu).
V Slovenskem klubu ob pianistovi 85-letnici
Večer Dušana Stularja
Slovenski klub je v torek z navdušenjem pozdravil v svoji sredi Dušana Štularja, skladatelja in pianista, ki se je odločil, da bo praznoval svoj 85. rojstni dan v svojem rojstnem mestu Trstu. Umetnika je najprej počastil mladi pianist Aljoša Starc z odlično izvedbo Štularjevega Minueta.
Večer je bil slavnosten, naravnost svečan. Udeležilo se ga je res veliko število obiskovalcev — marsikoga je morda privabil še medel spomin na umetnika, ki je v štiridesetih letih zapustil Trst ter odšel v Srbijo. O jubilantu je spregovoril prof. Pavle Merkù, ki je opxjzoril poslušalce na izreden glasbeni talent Dušana Štularja. Klavirja se je namreč začel učiti razmeroma pozno — komaj pri 19 letih — v petih letih pa je nadoknadil ves študij klavirja, začel Pa je tudi skladati tako instrumentalno kot tudi zborovsko in filmsko glasbo. Poleg številnih priznanj je dosegel velik uspjeh na olimpiadi v Berlinu. To je bila edina olimpiada, ki je pjoleg raznih športnih panog upoštevala tudi umetniško glasbeno izra-
žanje. Na tem tekmovanju je Dušan Štular, skupno z baletko Britto Schel-lander, dobil zlat prstan.
Jubilejni večer se je nato nadaljeval z intervencijo Dušana Mihaleka, muzikologa iz Novega Sada, kjer je jubilant deloval več kot štirideset let. Pravzaprav je bil ta veččr — troje-zičen. Slavnost od Štularjevi 85. obletnici se je udeležilo tudi veliko italijanskih someščanov. Predsednik Slovenskega kluba Ravel Kodrič je tako prevzel obenem vlogo prevajalca, saj sta bili na tem večeru poleg slovenščine, v rabi še italijanščina in srbohrvaščina.
Seveda so bili vsi udeleženci radovedni, kako mojstdr štular igra. Po neksaj duhovitih pripombah se je slavljenec le odločil, da sede za klavir — najprej je zaigral nekaj lažjih, melodioznih skladb (za vajo), potem pa je izvedel tudi nekaj svojih lastnih kompjozicij. S svojim velikim smislom za humor je prof. Štular pjoživil ves večer.
Predsednik SK je ob koncu izročil Štularju v spomin Magajnovo monografijo:	»Trst v čmobelem«, ter
knjižno novost pisatelja Fulvia To-mizze — »Gli spxjsi di Via Rossetti«. To, zadnjo knjigo, je jubilant sprejel še s p>osebno ganjenostjo, saj je bila nesrečna junakinja knjige Danica Tomažič, njegova učenka. (HJ)
Tatvina v piceriji
Zmikavti so v noči med torkom in sredo skozi skladiščna vrata vlomili v picerijo 2002 v Ul. Settefontane 7. Prebrskali so številne predale in iz blagajne odnesli 150 tisoč lir, nadalje 50 tisoč lir iz zaboja, kamor natakarji spravljajo napitnico, iz enega od piredalov pa več kot sto telefonskih žetonov.
Včeraj popoldne v občinski klavnici pri Sv. Soboti
Požar povsem uničil skladišče sena Konje s težavo rešili pred zublji
Nad občinsko klavnico pri Sv. Soboti res ne sveti srečna zvezda. Pred časom je bilo sklenjeno, da bodo na tem območju zgradili nov stadion, včeraj okrog 15.30 pa je v eni izmed stavb, kjer je v pritličju hlev, nad hlevom pa skladišče za seno in slamo, izbruhnil px>žar.
K sreči so bili delavci v trenutku, ko je zaradi kratkega stika izbruhnil požar, v skladišču: pretovarjali so suho seno. Nemudoma so poskusili sami pogasiti požar, vendar so ognjeni zublji hipoma zaobjeli večji del skladišča, tako da je bil njihov trud zaman. V skladišču je bilo namreč takrat več kot 200 stotov suhega, torej lahko vnetljivega sena in slame. Medtem je gost dim že zaobjel
hlev, kjer je bilo takrat približno 20 konjev in bikov. Delavci so z veliko težavo spravili pjodivjane živali iz hleva in jih tako rešili pred px)gi-nom.
Medtem je na kraj pjožara prihitelo 25 gasilcev s štirimi avtocister-nami. Jasno je bilo, da se je medtem ogenj že tako razširil in skladišča ni bilo mogoče več rešiti. Gasilci so se več ur trudih, da so tleče seno in slamo spravili na dvorišče in jo nato polili z vodo.
Škode je zaenkrat še nemogoče o-ceniti, nedvomno pa jo bo za več milijonov lir. Uničenih je bilo namreč več kot 200 stotov sena in slame, 300 kvadratnih metrov skladišča pa je utrpelo zelo veliko škodo.
Na kraju požara smo med drugimi srečali Vinicia Longhija, ki je v občinski klavnici zapjoslen že od leta 1939. Občudovali smo krasne konje, ki bodo te dni klavrno končali v tržaški klavnici. Možakar nam je povedal, da je konjev v klavnici sedaj razmerama malo, pa tudi mesnic, kjer prodajajo konjsko meso, ni v Trstu več veliko. »Takoj px> vojni,« je pjovedal Vinicio Bonghi,« so Tržačani radi jedli konjsko meso, ker je bilo zelo zdravo in poceni. Bili so tudi taki, ki so k nam v klavnico prišli na kozarček krvi. Res, pili so svežo konjsko kri!«
T	Zapustila nas je naša
* draga
Olga Žnideršič por. Pertot
Pogreb bo v soboto, 12. t.m., ob 11.30 iz kapele na pokopališču v Bar-kovljah.
Žalostno vest sporočajo: mož Anton, sestra Malta, brat Ernest in drugo sorodstvo.
Trst, 10. aprila 1986 (Pogrebno pxxljetje — Ul. Zonta)
Za drago gospo Olgo žalujeta tu-
V zaporu tudi dva zlatarja, ki sta preprodajala ukradeno zlato
di Ladi in Jurij Vodopivec z družinama.
Kraje na pokopališču: 9 grobarjev za rešetkami
Namestnik državnega tožilca Claudio Coassin je včeraj izdal enajst zapornih nalogov za skupino ljudi, ki so svoje žep>e polnili z zlatnino iz grobov pokopališča pri Sv. Ani. Za rešetkami so se znašli grobarji: 25-letni Antonio Scherbi, 35-letni Gio-ventino lugovaz, 29-letni Ennio Cerne, 48-letni Vittorino Colarich, 40-let-ni Lino Meriggioli, 42-letni Aldo Fo-raus, 31-letni Erich Pichl, 45-letni Mario Goia in 55-letni Angelo Riosa. Obtoženi so združevanja v zločinske namene, večkratne kraje, oskrunitve grobov in trupel. Coassin je izdal zaporni nalog zaradi preprodaje ukradenega blaga tudi za zlatarja Ferraccia Carlina (52 let) in Gianfranca Poniža (45 let).
T.0 3e začasni rezultat preiskave, ki je trajala pet mesecev. Novembra so se namreč številni Tržačani pri-
tožili oblastem, češ, da je nekdo skrunil grobove njihovih dragih. Organi javne varnosti so dalj časa ponoči stražili pokopališče pri Sv. Ani, ker pa niso preiskave obrodile nobenega sadova, se je njihov sum preusmeril na grobarje, ki so dejansko edini i-meli podnevi odprto pot do grobov.
Dalj časa je trajalo dokler niso zazrli v res osupljivo stvarnost: grobarji so žrtve pokopali in nato skrunili njihove grobove. Mrtvakom so okradli vse zlato, ki so ga imeli ob smrti na sebi: verižice, prstane in drugo. Njihova sla do zaslužka je šla do take mere, da so iz lobanj lomili zlate zobove in zlate dele protez. Da je bilo »poslovanje« sistematično organizirano priča podatek, da so okradli preko 6 tisoč grobov. Nad trupla so se znesli, ko so bila približno že deset let pokopana. Od trupla namreč ostane takrat le okostje,
ki ga ponavadi prekopljejo v skupno grobnico, razen seveda če svojci ne zahtevajo drugače. Ukradeno blago so prodajali tržaškima zlatarjema, ki sta z njimi v družbi v zaporu. Ta sta zlato pretopila in ga nato prodajala.
Preiskava se medtem nadaljuje in je zaenkrat še ovita v največjo tajnost. Razlogov za to je več. V prvi meri gre upoštevati dejstvo, da je na pokopališču pri Sv. Ani zaposlenih približno 40 grobarjev; sila neverjetno je, da se niso tudi ostali zavedali, kaj se dogaja. Kot smo že omenili, je bil obseg kraje res izjemen in preiskovalci menijo, da je mreža še večja, potrebni pa so dokazi.
Seveda ni znano kolikšen je bil njihov plen, nedvomno pa je bil ta »posel« veliko bolj donosen od uradnega dela na pokopališču.
Z golfom v drog: pridržana prognoza
Mlad avtomobilist je bil sinoči žrtev hude prometne nesreče v Ul. Costalunga. 30-letni Fabio Capon iz U-lice Baiamanti je med vožnjo proti Reški ctšti izgubil nadzorstvo nad svojim golfom cabriolet. Vozilo je najprej treščilo v drog električne napeljave, nato pa še v opel, ki ga je u-pravljal Sergio Lenossi z ženjanske rebri 15.
Capona so hudo ranjenega prepeljali v katinarsko bolnišnico. Zdravniki so si zanj pridržali prognozo zaradi zloma piščali in udarca v glavo. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku.
TPK Sirena izreka iskreno sožalje članu nadzornega odbora Antonu Per-totu ob bridki izgubi žene Olge.
SKD Barkovlje izreka globoko sožalje Antonu Pertotu in sorodnikom ob težki izgubi drage žene Olge.
Ob izgubi dragega očeta izrekata kolegici Nadiji Zeriaii in mami iskreno sožalje učno in ueučno osebje otroškega vrtca z Opčin.
ŠD Vesna izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Mauru in družini ob izgubi dragega nonota.
V nedeljo v Kulturnem domu »Prešeren«
Veselo zapojmo
Kulturni delavci iz Boršta in Zabrežca imajo v tem tednu polne roke dela, ker pripravljajo namreč pod pokroviteljstvom ZSKD pevsko prireditev »Veselo zapojmo«. Tako je društvo Slovenec poimenovalo revijo otroških zborov, ki bo letos že tretjič na sporedu.
Zamisel PD Slovenec o srečanju otroških zborov je padla na rodovitna tla, saj je prireditev zaživela v Srenjski hiši v Borštu pred dvema letoma, ko so nastopili le trije zborčki in sicer gosti iz Gabrij ter otroški in dekliški zbor PD Slovenec. Otroško petje je naletelo na zelo ugoden odziv, tako da je društvo revijo »Veselo zapojmo« zopet priredilo lansko leto v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu, kjer se je na odru zvrstilo kar šest zborov.
Čeprav se je društveni otroški zbor, ki je pod vodstvom Bože Hrvatič deloval pet plodnih let, na začetku letošnje sezone razšel, so odborniki PD Slovenec odločili, da ne bodo pretrgali tako pomembnega srečanja slovenskih otroških zborov.
Nedeljski popoldan v Kulturnem domu F. Prešeren bo gotovo živahen, ko bodo ob 17. uri prostore gledališča napolnili otroci. Na reviji bodo sodelovali otroški pevski zbori tržaških kulturnih društev, zborček Glasbene matice, osnovne šole Dušana Berdona iz Kopra in mladinski zbor osnovne šole Šmarje. PD Slovenec nadaljuje tako svojo aktivnost po začrtanih smernicah širokega sodelovanja z društvi tostran in onstran meje.
Kulturni program revije »Veselo zapojmo« predvideva tudi nastop harmonikarjev otroške glasbene šole KD F. Venturini od Domja. V veselje vseh otrok pa bo priljubljeni tržaški čarodej Viky prikazal gledalcem svojo novo točko komične magije.
BARBARA BONETA
Slovenske gore v sliki in besedi Maria Kocjančiča
V petek zvečer se je v društvenih prostorih v Dolini končala serija predavanj, ki se je začela konec februarja pod naslovom Zanimivosti Doline in njene okolice skozi čas. Od štirih programiranih predavanj pa je eno odpadlo zaradi nenadnih problemov v kontaktiranju skupine. Ne glede na to pa je bil petkov večer že od vsega začetka določen, zamišljen kot manj formalno srečanje z domačinom, ki ljubi gore. Mario Kocjančič, ki je v Dolini znan kot Mario Lišo, je bil v vasi med prvimi, ki so dosegli vrh slovenskega Velikana. Po tem prvem poskusu je začel Mario redno zahajati v naravo, ki jo je vzljubil, vedno bolje pripravljen in orgarniziran. Sčasoma se je izoblikovala tudi skupina približno dvajsetih ljudi, ki se vsako leto ljubiteljsko odpravi po gorskih poteh in skuša privabiti še druge.
Večer je bil poln domačega vzdušja. Mario je spregovoril kar v pristni do-linščini, saj so se v društvenih prostorih zbrali pretežno domači ljudje. Svojo »pot v slikah« je začel z diapozitivi iz »naših« gorskih pokrajin: iz Doline Glinščice in z Griže. Nato pa prečudoviti kotički iz slovenskih Julijcev, najprej s Triglava, nato pa še z drugih vrhov, znanih in manj znanih. Prisotni so z očmi sledili najprej potém po slovenskih gorah, nato pa še po znamenitejših italijanskih vrhovih, saj je pokrajina nad 1.000 metri lepa tudi na tej strani meje! Kopico diapozitivov je Mario Kocjančič dopolnil s komentarjem, ki je nihal med navajanjem uporabnih podatkov za vse, ki bi se prvič odpravili v gore, in izražanjem občutkov, ki jih doživljaš v gorah. Velikokrat pa je svojemu resnemu tonu dodal nekaj hudomušnih pripomb, da se je vzdušje še bolj sprostilo in razveselilo.	(dam)
_________gledališča_______________
SSG
SSG v Trstu gostuje do nedelje, 13. t. m., v Mariboru s Cowardovo komedijo "Hudomušna prikazen".
VERDI
. Jutri ob 20. uri premiera baletne predstave z baletoma »Prove di scena« Giulia Viozzija in »Favola della Bella addormentata« Giorgia Cambisse. Orkester vodi Luciano Rosada.
V	soboto, 12. t. m., ob 17. uri peta predstava (red S) opere "Un ballo in maschera" G. Verdija. Dirigent R. Giovaninetti, režija C. Maestrini.
ROSSETTI
Danes, 10. t. m., ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo B. Brechta "Baal". Režija Roberto Guicciardini. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja 2 uri in 30 minut.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 10. t. m., ob 19.30: Lipa zelenela je... Koncert mešanega pevskega zbora - Sto in ena vigred Zdravka Švikaršiča.
Jutri, 11. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
Mala dvorana
Danes, 10., v ponedeljek, 21., v četrtek, 24. t. m., in v ponedeljek, 5. 5., ob 19. uri: Arhivski filmi — predvajanje nemih filmov iz arhiva SR Slovenije.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 21. t. m., ob 19.30: Večer Beethovnovih skladb in besedil. Aci Bertoncelj in Lenča Ferenčak.
Srednja dvorana
V	sredo, 23. t. m., ob 20. uri: Poletje v školjki — slovesna premiera novega slovenskega filma, režija Tugo Štiglic.
Velika dvorana Slov. filharmonije
V	soboto, 12. t. m., ob 19.30: Komorni ciklus "Slovenski komorni ansambli". Monika Skalar — violina, Božo Mihelčič
violina, Mile Kosi — viola in Ciril Škerjanec — violončelo.
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus. Vladimir Kraj-njev — klavir.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 11. t. m., ob 10. uri in 11.30: Boris A. Novak "V ozvezdju postelje"; režija — Helena Zajc. Predstavi bosta v mali dvorani Kulturnega doma v Noyi Gorici za osn. š. IX. korpus.
Jutri, 11. t. m., ob 20. uri: Ljubomir Si-movič POTUJOČE GLEDALIŠČE ŠOPALOVIČ. Režija V. Moderndorfer. Predstava bo v Solkanu za red S—petek in izven.
koncerti
Glasbena matica Trst
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 11. t. m., ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah.
Società dei concerti —- Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 14. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil ansambel "I SOLISTI DI MONACO".
Knjižne izdaje ZTT Odsek za zgodovino Tržaška knjigarna
Magija ljudskega izročila
Ob izidu knjige Deklica, podaj, roko in plošče o pritrkavanju bodo spregovorili Pavle Merkù, Mirko Ramovš in Julijan Strajnar.
Zapela bo ženska pevska skupina Stu ledi, na ljudsko harmoniko bo zaigral Marjan Spetič.
V prostorih Odseka za zgodovino danes, 10. aprila, ob 20. uri.
kino
ARISTON - Danes British Film Club.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.00, 22.15 Echo Park, dram., Av. 1985, 100'; r. Robert Dorn-helm; i. Tom Hulce, Susan Day.
FENICE - 17.00, 22.15 Yuppies - i giovani di successo, kom., It. 1985, 105'; r. Carlo Vanzina; i. Jerry Cala, Massimo-Boldi.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 II mio no me è Remo Williams, pust., ZDA 1985, 100';r. Guy Hamilton; i. Fred Ward, Joel Grey.
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Unico indizio la luna piena,fant., ZDA 1985, 100'; r. Daniel Attias; Gary Busey, Everett McGill.
MIGNON - 16.00, 22.00 Taron e la pentola magica, ds., ZDA 1985, 80'; r. Ted Berman, Richard Rich, prod.Walt Disney.
EDEN -.15.20, 22.00 II finocchio erotico-in Donne inquiete, porn. □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Commando, dram., ZDA 1985, .88'; r. Mark L. Lester; i. Arnold Schwarzenegger, Rae Dawn.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Tutto in una notte, kom., ZDA 1985, 115'; r. John Landis; i. Jeff Goldblum, Irene Papas.
LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 Ginger e Fred, kom., It.1985, 130'; r. Federico Fellini; i. Marcello Mastroianni, Giulietta Masina.
NAZIONALE II — 16.00, 22.00 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120’; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger. □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 La Signora della notte, er., It. 1985, 95'; r. Piero Schivazappa; i. Serena Grandi.
□ □
NAZIONALE IH - 16.00, 22.00 Pleasure sexy games, porn. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Toccami al mattino, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
SLOVENSKO VTSf^STALNO, , ^'GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Gostovanje
MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
Mark Medoff
Otroci manjšega boga
Režija: Gregor Tozon
V	soboto, 12. aprila, ob 20.30
V	nedeljo, 13. aprila, ob 16.00
IZVEN ABONMAJA Prodaja vstopnic od danes, 10. t. m., dalje od 10. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734-265)
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavanj 1986
Podobe
srednjeevropske
stvarnosti
Walter Lukan Dušan Nečak
KOROŠKI SLOVENCI 1945 - 1985
Danes, 10. aprila, ob 18. uri
Trst - Trgovinska zbornica -Ulica S. Nicolò 5
GLASBENA MATICA TRST
7. abonmajski koncert sezona 1985-86
Danes, 10. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Črtomir Šiškovič
violina
Igor Laško
klavir
J. S. Bach, Mozart, Kogoj, Dvorak
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ "Ž. Zois" z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditejski sestanki po naslednjem razporedu: v paviljonu B; na zavodu danes, 10. t. m., ob 17. uri: 1. a, 2. b in 1. c, ob 18.30: 2. a, 1. b in 2. c.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 10. aprila
TERENCU
Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.44 — Dolžina dneva 13.15 — Luna vzide ob 6.58 in zatone ob 21.13.
Jutri, PETEK, 11. aprila
STANISLAV
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1007,3 mb narašča, veter jug 12 km na uro, vlaga 89-odstot-na, nebo oblačno, padlo je 3,2 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje
PLIMOVANJE DANES: Ob 4.57 najnižja -50 cm, ob 11.00 najvišja 32 cm, ob 16.38 najnižja -33 cm, ob 22.47 najvišja 51 cm.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Stefano Capuano, Gianluca Puppin, Jasmina Sossi, Davide Perak.
UMRLI SO: 60-letni Carlo Zacraisech,
62-	letni Alfio Fiorese, 79-letni Luigi Lami, 85-letna Caterina Casanova, 77-let-ni Plinio Stuparich, 77-letni Francescan-tonio Palermo, 84-letna Anna Bonin, 86-letni Giordano Sturm, 59-letni Argeo Panzera, 79-letna Maria De Beden,
63-	letni Vittorio Vatta, 61-letna Ester Bu-dicin, 87-letna Luigia Vascotto, 60-letna Giordana Radovini, 71-letni Massimiliano Pozar.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. aprila 1986
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità d'Italia 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 - MILJE.
FERNETIČI (tel. 229355) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unità d'Italia 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 — MILJE.
FERNETIČI (tel. 229355) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 — nočna služba)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 — MILJE.
Fernetiči (tel. 229355) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Občina Dolina
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
Jutri 11. t. m.
3. pregled slovenskega filma
Kulturni dom »France Prešeren« v Boljuncu
CHRISTOPHOROS
Andreja Mlakarja
I. nagrada na mednarodnem filmskem festivalu v Stransbour-gu 1986
Ob 18.00 in 20.00
Ob 20.00 srečanje z režiserjem Andrejem Mlakarjem.
KROŽEK ZA DRUŽBENE IN POLITIČNE VEDE PINO TOMAŽIČ V TRSTU
vabi
JUTRI, 11. aprila, ob 20.30 v dvorano v Ul. Capitolina 3.
Tov. IGOR LUKŠIČ
bo razgrnil svoje gledanje na
pojem hegemonije pri Gramsciju
_____________izleti_____________
Zveza vojnih invalidov - Odbor in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata 23., 24. in 25. maja izlet na Koroško in Štajersko. Vpisovanje in informacije na sedežu Zveze, Ul. Montecchi 6 (4. nadstropje), tel. 040/771952, vsak dan razen sobot med 9. in 12. uro.
_________mali oglasi_______________
PRODAM staro hišo nad Dolino (Sohor-je), 950 kv. m zemljišča, čudovit razgled. Tel. na št. 040/228338 od 20. do 21. ure.’
PRODAM BMW 520, letnik 1978, bele barve v zelo dobrem stanju, edini lastnik, prevoženih 90.000 km. Tel. na štev, 040/211505 ob uri kosila in večerje.
PRODAM hišo (230 kv. m) z dvoriščem in kletjo (220 kv. m) v Ricmanjih št. 102. Tel. na št. 412542 po 20. uri.
V BORŠTU je odprl osmico Ljubomir Pe-taros. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Alojz Milič v Repnu št. 49. Toči teran in belo vino.
IŠČEM hišno pomočnico za nego starejše gospe na Proseku, 4-5 ur dnevno, eventualno tudi za opravljanje lažjih hišnih del. Tel. na št. (040) 225-122 po 19. uri.
PRODAM posteljo iz bambusa za 1 osebo in 2 fotelja. Tel. na št. 943—207 od 13. do 14. ure.
IŠČEM delo 3 — 4 ure dnevno kot gospodinjska pomočnica. Tel. na št. 741—670.
PRODAM fiat 127, 3 vrat, letnik '74 v dobrem stanju in motor suzuki GS 550 E. Tel. na št. 227 284 ali po 20. uri na št. 251—074.	.
PRODAM renauft 5 TL, letnik' 82, v dobrem stanju. Tel. na št. 754—731. ,
PRODAM skoraj nov motorni kopač nibbi, 12 KS. Tel. na št. 040/814—564.
GOSTILNA na vzhodnem Krasu išče natakarico s prakso. Tel. na št. 040/226—301.
PRODAM renault 9 po ugodni ceni, prevoženih 4.500 km. Tel. na št. 040/824-381.
SKD PRIMOREC
priredi
KULTURNI VEČER
v Ljudskem domu v Trebčah danes, 10. aprila, ob 20.30 uri. Nastopila bosta mešani pevski zbor Primorec - Tabor in dramska skupina SKD I. Gruden z veseloigro
KJE JE MEJA
razne prireditve
V Narodni in študijski knjižnici bo
še danes, 10. aprila (od 9. do 18. ure) odprta razstava del Miroslava Košute.
SKD TABOR - Openski glasbeni večeri. V nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT SLOVANSKIH IN MADŽARSKIH LJUDSKIH NAPEVOV v priredbi čeških (Patha), madžarskih (Bartok) in tržaških (Nieder) skladateljev. Izvajajo Paolo Bozzi, Giancarlo Frison - violini, Cristina Verità - viola, Livio Laurenti , Fabio Nieder - tolkala, Carla Braitenberg - violončelo. Vabljeni!
PD Slovenec Boršt—Zabrežec prireja v sodelovanju z ZSKD 3. revijo otroških zborov VESELO ZAPOJMO, ki bo v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
KD J. Rapotec — Prebeneg vabi na gostovanje članov KD Slavec iz Ricmanj jutri, 11. t. m., ob 20.30. Nastopata mešani pevski zbor, ki ga vodi A. Kumar in dramska skupina z burko v enem dejanju "Damoklejev meč ". Režija Drago Gorup. Vabljeni!
Koordinacijski odbor mladih komunistov Zahodnega Krasa prireja v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu "Plesni koncert" z glasbeno skupino Bazar. Pridite!
čestitke
Danes praznuje 5. pomlad ANJA SMOTLAK iz Doline. Veliko uspeha in zadovoljstva v življenju ji voščijo no-noti in stric iz Mačkolj.
razna obvestila
Mladinska skupina P. Tomažič prireja 23.in 24. maja skupno z Auto Moto društvom "Zvezdara" iz Beograda 1. MEDNARDODNI RALLY PRIJATELJSTVA TRST — BEOGRAD. Vpis in vse potrebne informacije na sedežu skupine v Bazovici, Kosovelova 1, vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. do 22. ure (tel. 224—446).
SKGZ prireja LETOVANJA: na TATRAH (Brkini) od 17. do 29. junija za otroke od 6.do 10. leta starosti; v TOLMINU od 1. do 15. julija za otroke in mladince od 6. do 16. leta in v PUNTIŽELI pri Pulju od 15. do 29. julija za otroke od 9. do 14. leta starosti. Informacije in vpisovanje do 30. aprila na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 744249, vsak dan (razen ob sobotah) od 9. do 12. ure in na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 84644 z istim urnikom.
POČITNIŠKE KOLONIJE. Opozarjamo starše, da te dni vpisujejo šolske asistentke po šolah prijave za 25—dnevne počitnice v kolonijah v Comegliansu in Dragi. Pohitite z vpisom, ker so zadnji dnevi vpisovanja.
Amaterski oder J. Štoka Prosek—Kontovel vabi na ogled veseloigre "Kje je meja?" v izvedbi SKD I.Gruden iz Nabrežine v nedeljo, 13. t. m., ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
TKP Sirena vabi na večer diapozitivov Bruna Križmana "Južno od Ekvatorja (Potovanje po Peruju, Čilu in Argentini)" v soboto, 12. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
Vas zanima joga? V prihodnjih mesecih se lahko udeležite tečaja joge v Dolini. Vodil ga bo znani Egidij Baiss. Prvi prikaz joge bo jutri, 10. t. m., ob 20. uri na srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini.
Kmetijska zadruga v Trstu sklicuje redni občni zbor v soboto, 12. t. m., ob 18. uri v dvorani socialnega centra A. Ukmar — Miro pri Domju.
£mfiotta

TRST - Ul S Maurizio 16 (Trg Ospedale) Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
menjalnica	nakupni tečaji 9.4.1986
Ameriški dolar . Nemška marka . Francoski frank Holandski florint Belgijski frank . Funt šterling ... Irski šterling ... Danska krona .. Grška drahma .. Kanadski dolar .
1.565.—	Japonski jen ............... 8.—
681.50	Švicarski frank ............ 810.—
211.—	Avstrijski šiling ............. 96,50
604.50	Norveška krona ............... 215.
32,50	Švedska krona ................ 213.
2.290.—	Portugalski eskudo ............ 10.
2.050.—	Španska peseta ............. 10.—
183.—	Avstralski dolar ............ 1.090.—
9,50	Debeli dinar .................... 3,80
1.120.—	Drobni dinar .................... 3,80
«I " BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
filmi na tv
Težnje za uveljavljanje ženske enakopravnosti
Težnje za uveljavljanje ženske enakopravnosti, še zlasti na področju zaposlovanja, vse bolj potekajo na ravni tako imenovanih pozitivnih akcij. Ta smer se je najprej razvila v Združenih'državah Amerike, zadnje čase pa si utira pot tudi v zahodnoevropskih državah, predvsem v članicah Evropske gospodarske skupnosti. Leta 1984 je namreč evropski parlament odobril posebno resolucijo, ki je države članice pozivala, naj se pri uresničevanju načel o enakopravnosti med moškim in žensko na delovnem mestu poslužujejo predvsem metode pozitivnih akcij v korist žensk. V to smer pa v omenjenih državah ni krenilo samo žensko gibanje ter razne organizacije, ki združujejo ženske, temveč naknadno veliko širša fronta, v katero sodijo splošno vzeto levičarsko-demokratične stranke, sindikalne organizacije, skupine strokovnjakov, ki proučujejo žensko zaposlovanje in končno tudi marsikateri predstavnik velikih družb ali malih podjetij, ker jim v določenih trenutkih rešuje krizno situacijo.
Za kaj pravzaprav gre? V zaključni fazi lahko rečemo, da gre za pozitivno akcijo, ko konflikti, ki so nastali v neki tovarni, niso pripeljali do končnega spora. Če na primer odpuščenim delavkam v določeni tovarni omogočajo, da se ne samo na osebne stroške prekvalificirajo in tako dobijo novo zaposlitev, pravimo, da smo vsi skupaj izvedli pozitivno akcijo.
Primer je bil podan dokaj simplicistično in je morda izzvenelo, kot da bi bilo končni rezultat moč doseči z veliko lahkoto. Nagla in pravilna pa je ocena, da ni bilo tako. Najprej so se za takšno ali podobno rešitev morale odločiti neposredno prizadete, ki so si morale pridobiti dovolj zaveznikov, če so hotele akcijo izvesti. In na koncu so bili seveda vsi zadovoljni in so so z opravljenim delom pohvalili, tudi dokaj upravičeno.
Kako zadeva v resnici poteka pa nam priča primer tovarne Lanerossi v kraju Schio. Pred dvema letoma so upravo obrata popolnoma presnovah in je brez zaposlitve ostalo 60 uradnikov, od teh je bilo 45 žensk. Vsi so seveda bili v integracijski blagajni, vendar brez izgledov, da bi se vrnili na stara delovna mesta. V tem položaju je enotna sindikalna federacija tekstilnih delavcev predlagala, da bi preizkusno izvedli prekvalifikacijo, ki pa bi bila prvenstveno namenjena ženskam. Sredstva za projekt, ki je v začetku izzval nekaj kritik zlasti s strani moških, ki so bili v istem položaju kot brezposelne delavke, so prispevali deželna uprava Veneta, Evropski socialni fond in deloma tudi družba Lanerossi. Strokovne tečaje je vodila posebna agencija Agfol, ki se ukvarja
s strokovnim usposabljanjem delavcev, pri izvedbi projekta pa so neposredno sodelovali sindikati, dežela in pa podjetje.
Trenutno je prva skupina žensk začela z drugo stopnjo študija za asistentke produkcije. Začetne težave, ki so bile precejšnje, saj jih je bila večina stara nad 40 let, ko se je morala ponovno lotiti študija, so premagane, kot so tudi poravnani vsi nesporazumi. "Ko se izkaže, da je izbrana rešitev najboljša za vse, ker skuša spremeniti ne pa samo kritizirati prejšnje stanje, se nasprotovanja poležejo. Sicer pa uresničitev takšnih odločitev zahteva tvorno sodelovanje vseh prizadetih", je v zvezi s primerom Lanerossi dejala predstavnica sindikata tekstilcev Marcella Chiesi.
Sicer pa pozitivne akcije že po definiciji spreminjajo obstoječe stanje, ki se nikakor ne kaže v luči sprejetih načel. Če povzamemo ameriško uradno obrazložitev so pozitivne akcije nastale, "da bi odpravile dejansko neenakopravnost, ki prizadeva ženske na delovnem mestu in da bi pospešile mešano zaposlovanje." Ne glede na njihov uradni pečat, pa so morali v ZDA izdati še marsikateri dekret na raznih ravneh, da so pozitivne akcije krenile na .začrtano pot.
Njihova evropska pot je nekoliko drugačna, tudi zato, ker so jo začele kasneje in v drugačnih pogojih. Resolucija EGS govori o ustvarjanju enakih možnostih za moške in ženske in to načelo so povzele članice. Z večjo ali manjšo odločnostjo, odvisno je bilo tudi od pritiska žensk, so misel o enakih možnostih za pripadnike obeh spolov vnesle v svojo notranjo ureditev. V tem duhu je treba tolmačiti tudi zakonske predloge o ustanovitvi posebnega deželnega odbora za enake možnosti med moškimi in ženskami na vseh področjih, ki so jih pripravile socialistična, komunistična in demokrščanska svetovalska skupina v deželnem svetu Furlanije—Julijske krajine. Do njihove razprave še ni prišlo, medtem ko so v nekaterih drugih italijanskih deželah podobne odbore že ustanovili.
O italijanskih prizadevanjih v tej smeri pričajo že omenjeni primer Lanerossija iz Schia, nekaj podobnih, ki so se pripetili v drugih tovarnah, ter vrsta raziskav in preučevanj o vzrokih ženske zapostavljenosti, ko gre za odgovornejša delovna mesta. Raziskave so bile sicer zastavljene na različne teme: tako so na primer v okviru družbe Parmalat predstavniki sindikata, podjetja in pa skupina univerzitetnih profesorjev skušali dognati, katere bi bile druge možne poti v prizadevanju za številnejše in kakovostnejše
žensko zaposlovanje, ki ne bi bile obrambnega značaja. Dežela Lombardija in bančni zavod "Banca nazionale del lavoro" pa sta skušali preučiti možnosti napredovanja, ki jih imajo njune mlade uslužbenke. V podjetju Italtel pa so želeli dognati, kjer so glavni vzroki, da se tako malo žensk prekvalificira v višje kategorije.
To je torej kratek prikaz italijanske poti. Pri tem je treba še upoštevati, da sta na tem področju aktivna Komisija za uresničitev enakopravnosti med moškim in žensko pri predsedstvu vlade in pa Odbor za enakopravnost pri ministrstvu za delo, ki sta sprožila veliko razprav, pripravila precej zanimivih raziskav in seveda tudi naredila nešteto konkretnih posegov. Med zasnovanimi načrti pa je trenutno tudi izdelava zakonskega osnutka o enakih možnostih. Pri vsem tem so seveda v prvi vrsti angažirane ženske, ki pozitivnim akcijam pripisujejo velik pomen, če ohranjajo osnovno značilnost boja žensk, to je razkrivanja, ne pa prikrivanja konfliktov na raznih ravneh.
Priljubljena Donatella Rettore je bila pred kratkim gost Piera Badalonija v oddaji Italia sera
IL TESTAMENTO DEL MOSTRO - Le testament du Docteur Cor-delier - Testament doktorja Cor-deliera, Fr. 1959.
Režija: Jean Renoir. Igrajo: Jean Louis Berrault, Teddy Billis, Michel Vitold. RAI 2, nocoj, ob 24.00.
Le testament du Docteur Cordelier je tudi Renoirov testament, saj mu sledita le dva povprečna filma. Znanstvenik Cordelier skuša dokazati obstoj duše, zato preizkuša na samem sebi razne teorije in tako kmalu odkrije svojo drugo osebnost, ki jo imenuje Opale.
Filmsko gledano ima vsaka fizična oseba v filmu več podob. Opale torej ni Cordelierov drugi Jaz, pa tudi ne predstavlja njegove podzavesti, temveč postane paradoksalno sam Cordelier. Njegova tragedija je torej v tem, da ne ve, katera je njegova prava osebnost. Bistvo je po Renoirovem mnenju človekova dvojnost: to, kar bi rad bil, in to, kar mu okoliščine dopuščajo, da je.
1997: FUGA DA NEW YORK -Escape from New York - New York 1997, ZDA 1981.
Režija: John Carpenter. Igrajo: Kurt Russel, Lee van Cleef, Ernest Bor-gnine. ITALIA 1, nocoj, ob 20.30.
Carpenter je nedvomno žanrski avtor, grozljivke nosi v sebi (The Fog, Assault on Precinct 13, The Eyes oi Laura Mars). V Escape from New York se drži formule mitičnega junaka, ki reši kraljestvo tako, da se spopade in premaga zlo.
"Kraljestvo" predstavlja New York, ki je v filmu pravcati zapor, "zlo" pa je militaristični sistem, ki nadzoruje mesto in predsednika. Letalskemu gusarju Snaku naročijo nalogo, naj prebije strogo zavarovano obzidje in reši predsednika. Pri podvigu mu pomagajo lepotica (Adrienne Barbeau), sumljiv intelektualec (Harry Dean Stan-ton) in zadnji taksist (Ernest Borgni-ne). Liki junakov se popolnoma ujemajo z okoljem sugestivne in obenem skrajno razpadle metropole bodočnosti, nekako v stilu najboljših ameriških stripov (npr. Flash Gordon).
i BA.1--------------------------
10.30	Nadaljevanka: Benedetta e company (4. del)
11.30	Nanizanka - Taxi
11.55	Vremenske napovedi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Halo... kdo igra?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute...
14.00	Halo ... kdo igra? Zadnji poziv
14.15	Inf. oddaja: Il mondo di Quark
15.00	It. kronika - Kronika motorjev
15.30	Informativna oddaja: Ristrutturazione e aggiornamento dei musei
16.00	Risanka: Dinky Dog
16.15	Kulturne aktualnosti: Primissima
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Neposredni prenos iz Moskve: Fiori e canzoni deli' Italia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Il bello della diretta, vodi Loretta Goggi
22.35	Dnevnik
22.40	Dokumentarec: America - Roosevelt e il New Deal
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Dokumentarec: Velike razstave
^ RAI 2
09.30	Televideo
11.55	Zabavni spored: Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes: Super G, aktualnosti in elektronske igre
15.15	Otroška igra: Secondo me
16.00	Informativna oddaja: Le donne della donna
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Aktualnosti: Moda
18.30	Dnevnik - večerni šport
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick
21.35	Aboccaperta, vodi G. Funari
22.30	Dnevnik - večerne vesti
22.40	Dnevnik - šport
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Il testamento del mostro (dram., Fr. 1959, r. J. Renoir, i. J. L. Barrault, T. Billis, J. Topart)
ra|3_______________ i
12.55	Nanizanka: Un'avventura a Campo de’ Fiori
13.55	Tečaj ruščine
14.25	Tečaj francoščine
14.55	Koncert: Michele Campanella izvaja Lisztove skladbe
16.05	Inf. oddaji: La montagna degli Italiani in L'incantesimo del Lago Fucino
17.05	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.10	Glas. oddaja: L'orecchiocchio
19.00	Vsedržavne in deželne vesti
19.30	Deželni programi
20.05	Informativna oddaja
20.30	Aktualnosti: Tre sette
21.30	Dnevnik
22.05	Film: Anna dei miracoli (dram., ZDA 1962, r. A. Penn, i. A. Ban-croft, P: Duke)
23.50	Nadalj.: I fisici (2. del)
V oddaji Tednik na RTV - LJ ob 20.00 bo tudi prispevek o demografskih razmerah na Tržaškem in o prilivu v slovenske vrtce in osnovne šole. Prispevek je pripravil tržaški dopisnik Igor Gruden z ekipo Agencije Alpe-Adria.
RTV Ljubljana______________
9.00	TV mozaik. Film: Deček Daku
10.05	Portret: Evgen Sajovic
15.50	TV mozaik. Ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: Slovenske ljudske pravljice: O megli v Žaklju in pa rosi in temi
17.45	Slovenska ljudska glasbila in godci: Trstenke. Prastaro ljudsko glasbilo, sestavljeno iz več cevk zna še izdelovati in uporabljati Fran Lipovšek iz Podlahnika pri Ptuju. Besedilo za oddajo sta pripravila Mira Omerzel-Terlep in Matija Terlep.
18.10	Čas, ki živi: Krvava zora
18.45	Risanka
19.00	Danes - Zasavski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	Angleška nadaljevanka: Nežna je noč (5. del)
22.05	Dnevnik
22.20	Retrospektiva jugoslovanskega filma: Anikini časi (po istoimenski noveli Ive Adriča, prod. Avala film - Beograd 1954, r. Vladimir Pogačic)
n^l*) TV Koper ~	j
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Peppino e la nobile dama (ponov.)
16.40	Otroški program: risanka Pegaso Kid, nanizanki Narednik Preston in Samotni jezdec
18.30	Nanizanka: Z ljubeznijo
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji bodo tudi naslednji prispevki:
TRST — Razkol v Listi za Trst TRST — Gradnja sinhrotronskega svetlobnega generatorja v Bazovici
TRST — Zaplenili vino v veleblagovnici PAM
19.30	TVD Stičišče
19.50	Kulturna panorama
20.30	Film: Angel zla (dram., r. Jean Renoir, i. Simone Simon, Jean Gabin
22.30	TVD Vsedanes
22.45	Zabavni spored: Supersera con Alida Chelli
jH CANALE S
8.30	Nanizanke:	Alice,
(8.55) Fio, (9.20) Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, (11.30) Tuttinfa-miglia, (12.00) Bis, (12.40) Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, (14.25) La valle dei pini, (15.20) Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice in (16.45) Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: L'albero delle mele
18.30	Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita S. Mondaini in R. Via-nello
20.30	Nagradna oddaja: Pentatlon, vodi Mike Bongiorno
23.00	Protagonisti, oddajo vodi Giorgio Bocca
23.30	Film: Ispettore Branni-gan la morte segue la tua ombra (krim.,.ZDA 1975, r. D. Hickox, i. J. Wayne, J. Geeson)
[ ^ RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film:	Gli amanti
(dram., ZDA 1941, r. R. Stevenson, i. C. Boyer, M. Sullivan)
11.45	Inf. oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Jennifer
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke
14.15	Nadaljevanki: Marina in (15.00) Agua viva
15.50	Film: Butterfly americana (glas., ZDA 1951, r. L. Bacon, i. B. Grable, D. Robertson)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, (18.50) I Ryan, (19.30) Febbre d'amore
20.30	Nanizanke: Colombo,
(22.00)	Matt Huston, 22.50) Mash, (23.20) Devlin e Devlin, (O.lOj Ironside, (1.00) Mod Squad
[j|[) ITALIA t
8.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, (8.55) Sanford & Son, (9.20) La casa nella prateria, (10.10) Wonder Woman,
(11.00)	La donna bionica, (11.50) Quincy, (12.40) Agenzia Rock-ford
13.30	Kviz: Help
14.15	Glasbena oddaja: Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Lovely Sara, Hello Spank in Mila e Shiro
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Kiss me Licia
20.30	Film: 1997: fuga da New York (dram., ZDA 1981, r. J. Carpenter, i. K. Russell, L. van Cle-§f)
22.20	Športna rubrika: Mun-dial, vodi Roberto Bet-tega
22.50	Košarka
00.20 Filmske novosti: Premiere
00.55 Nanizanki: Strike Force in (1.45) Cannon
TELEPADOVA
13.30	Risanki: Davilman in Gigi la trottola
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono,
(14.30)	Innamorarsi in
(15.00)	Andrea Celeste
15.45	Risanke:	Golion,
(16.00)	Calvin, (16.30) Lamù, (17.30) Peline story, (18.00) Davilman, (18.30) Gigi la trottola
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Nanizanki: Misfist in
(21.30)	Foxfire
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanki: Missione impossibile in (0.30) Strange Report
rt	TELEFRIULI
13.00	Oddaja o medicini
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanki: Lamù in
(15.00)	Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	Večerne vesti
19.30	Nadaljevanka: Sonorità Andrea
20.30	Variete: Joibe furlane, vodi Dario Zampa
22.15	Nočne vesti
22.45	Sejem: Da ali ne
1.00	Dnevnik
f	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20 — 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček - Pravljica — Zabavna glasba; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30	13.00 Pisani listi:
Poljudno čtivo — Sestanek ob 12. uri
Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka; 14.10 Čas in prostor: Ne prezri-mo!; 15.00 Mladinski pas: Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu. Nato: Glasbene skice; 17.10 Z revije "Primorska poje"; 18.00 Četrtkova srečanja: 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 -	8.00 Jutra-
nji spored; 8.05 Radijska šola ; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola 14.20 Za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10	15.25 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Orkester RTV Ljubljana; 18.15 Jezikovni pogovori;
18.30	Trio Lorenz; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Kitarist Bojan Drobež; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer Primož Trubar ; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50
Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk; 0.05 — 4.30 Nočni program — glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 —
13.00	Val 202; 13.00 Otvoritev — danes na valu Radia Koper; 13.40 Zamejska pesem: Vokalna skupina Stu Ledi in Tržaški narodni ansambel; 14.40 Zanimivost — Pesem tedna; 15.00 Črno na belem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.40 Primorska poje 1986 ; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov — Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00 — 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 10.55 Val na valu; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 — 18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 17.15 Val na valu; 17.45 Motociklizem; 18.32 Zborovsko petje: Primorska poje 1986; 20.00 — 6.00 Nočni program Radia Koper.
Danes poskus ugladitve spora med socialdemokrati
Zucalli ali Gentile na čelu PSDI Komu da danes Nicolazzi imprimatur?
Gorico naj bi danes obiskal vsedržavni tajnik socialdemokratske stranke Franco Nicolazzi. Izkoristil bo namreč svojo prisotnost v Vili Manin v Passarianu, kjer bo sodeloval na tamkajšnjem posvetu o obnovi starih mestnih jeder, ki ima mednarodno obeležje, da pride tudi v Gorico in se sreča s tukajšnjimi pristaši socialdemokratske stranke.
V Gorico prihaja Nicolazzi v trenutku, ko je v njegovi stranki precejšen spor. Goriški socialdemokrati so se razklali. Za sedaj se je njih večja skupina odločila ustanoviti novo sekcijo v mestu. Marsikdo pa meni, da je to le prvi korak pred izstopom iz stranke in k prestopu k socialistom.
Na nasprotnih pozicijah stojita odbornik Zucalli in odbornik Gentile. Prvi zastopa tradicionalno goriško socialdemokracijo. Bil je poslanec, deželni tajnik, pokrajinski tajnik. V goriškem občinskem svetu je že trideset let, bil je tudi podžupan. Za seboj ima vso staro gardo. Nekateri starejši socialdemokrati so lani že zapustili to stranko. Nekateri so politiko pustili, drugi pa so prestopili k socialistom. Na drugi strani pa je odbornik Gentile, mladi državni funkcionar, ki mu je uspelo zbrati okrog sebe ne le strankine pristaše prihajajoče iz drugih italijanskih pokrajin
marveč tudi precej mlajših privržencev. Sicer je veliko govora o nekakem rasizmu znotraj stranke, kar pa so zastopniki obeh skupin uradno zanikali.
Do glasnega in javnega spora je prišlo pred približno mesecem dni, v času najostrejših trenj med demokristjani, socialisti, socialdemokrati in republikanci, ko je prišlo do krize v Gradežu, do krize na pokrajini in še kje drugje ter do krize v Tržiču. Večina socialdemokratov v pokrajinskem merilu zagovarja ostro stališče do socialistov in tudi demokristjanov. Ta skupina, večinska, je, kar se Gorice tiče, podprla Gentileja takrat ko je šlo za razna imenovanja zastopnikov občine v goriškem občinskem svetu.
V Gorici je namreč socialdemokratsko vodstvo, ki združuje člane dveh sekcij, v Gorici in Ločniku, z večino glasov izbralo nekatere kandidate. Pokrajinsko vodstvo si je vzelo pravico odločati in zavrnilo kandidate predlagane v Gorici ter goričkemu županu poslalo pismo s predlogi drugih kandidatov. V znak protesta je mestni tajnik dr. Božo Gruntar dal ostavko ter s Zucalli jem in drugimi dal pobudo za ustanovitev druge mestne sekcije. Resnici na ljubo je tre-
ba povedati, da niso takrat v občinskem svetu kandidati uradne PSDI dobili veliko zaslomb. V nekaterih primerih je bilo treba voliti večkrat, da so bili izvoljeni z minimalnim številom glasov.
Zastopniki obeh skupin trdijo, da imajo zaslombo pri osrednjem tajniku Nicolazziju. Težko bo temu možu danes uskladiti nasprotja in različna gledanja, ki so zelo ostra.
Zamenjava avtobusnih listkov
Mestno podjetje v Gorici obvešča zainteresirane, da bodo lahko do 15. maja zamenjali avtobusne listke, M niso več v veljavi, s sedanjimi. Tako ne bodo trpeli izgube tisti, ki so si prej nabavili listke po prejšnjih cenah, ki so bile nižje od sedanjih.
Zainteresiram lahko zamenje-vo napravijo v pisarni mestnega podjetja v Ulici 9. avgusta vsak delavnik v uradnih urah. Seveda je treba nekaj doplačati.
Predsednik je Ciril Zlobec
Ustanovljen častni odbor za Gregorčičevo stoletnico
Predsedstvo Medobčinskega sveta Socialistične zveze v Novi Gorici je imenovalo častni odbor za prireditve oziroma proslave ob 80-letnici smrti »goričkega slavčka« in velikega slovenskega pesnika Simona Gregorčiča. Naj poudarimo, da slovesnosti že potekajo; tako je spominu in vlogi Simona Gregorčiča v naši poeziji in kulturi posvečena tudi revija Primorska poje s koncerti tudi v slovenskih krajih v Italiji.
Za predsednika častnega odbora je bil imenovan primorski rojak, pisatelj Ciril Zlobec, ki je tudi predsednik Zveze književnikov Jugoslavije. V odboru so še drugi znani kulturni, družbeni in javni dejavci, med njimi podpredsednik Skupščine Slovenije Jože šušmelj in jugoslovanski veleposlanik v Vatikanu Štefan Cigoj. V omenjeni častni odbor pa bosta imenovali svoje predstavnike tudi Slovenska kulturno - gospodarska zveza in Skupnost slovenskih organizacij iz Gorice.
(m. d.)
Občna zbora posojilnic v Sovodnjah in Doberdobu
Naši denarni zavodi bodo v tem mesecu imeli svoje občne zbore na katerih bodo člani preučili in odobrili
Jutri v Avditoriju srečanje o Bevku
V okviru srečanj o goričkih Kulturnih koreninah, ki jih prireja rajonski svet za mestno središče, bo jutri v deželnem Avditoriju v Gorici govor o prisotnosti slovenske kulture v našem mestu. Prof. Lojzka Bratuževa bo predstavila občinstvu Franceta Bevka in še posebej življenje in literarno delo tega pomembnega vseslovenskega pisatelja v našem mestu. Na jutrišnjem srečanju bo sodeloval tudi prof. Darko Bratina, ki bo govoril še o drugih pomembnih aspektih slovenske prisotnosti v Gorici.
Rajonski svet
v Podgori
Rajonski svet v Podgori se bo sestal drevi ob 20. uri na sedežu v športni palači v Ul. delle Grappate. Prisoten bo občinski odbornik za javna dela Del Ben, s katerim bodo člani sveta razpravljali o vprašanju ureditve Attemsovega parka in drugih javnih del v Podgori.
• Na goriškem kolodvoru se je včeraj mlad študent, v želji, da bi pravočasno prišel na vlak, med tekom zaletel v steklena vrata postaje. Lažje je poškodovan.
Povedano na tiskovni konferenci v Novi Gorici
Jez na Soči pri Podgori bi škodil delovanju hidroelektrarne pri Solkanu
V Soških elektrarnah, veliki elektrogospodarski delovni organizaciji v Novi Gorici, imajo pridržke do nove zasnove oziroma projekta za zgraditev jezu z akumulacijo na območju reke Soče pri Podgori v Italiji. Omenjena gradnja naj bi sodDa k skupnim jugoslovansko - italijanskim pobudam naštetim in dogovorjenim v Osimskih sporazumih, bodisi za proizvodnjo elektrike kot tudi za namakanje obdelovalne zemlje. V nasprotju s prvotnimi zasnovami in razmišljanji po katerih naj bi v Italiji zgradili akumulacijo za sezonsko namakanje zemlje v poletnih mesecih, ko je vegetacija največja, pa novi načrti, ki so jih prejeli iz Rima, predvidevajo zgraditev jezu, ki bi omogočal ne le namakanje kmetijskih zemljišč, ampak tudi proizvodnjo elektrike.
Pri tem v Soških elektrarnah opozarjajo, da bi takšen jez z akumulacijo spremenil gladino (režim) reke Soče na celotnem območju od držav-
ne meje in vse do nove hidroelektrarne v Solkanu. Zmanjšala bi se moč solkanske hidroelektrarne za okoli en megavat, proizvodnja elektrike v Solkanu pa naj bi se zato znižala za 6 do 9 milijonov kilovatnih ur letno.
Direktor Soških elektrarn Valentin Golob je v pogovoru s časnikarji poudaril, da bi nesporazume oziroma različna stališča o značaju in vlogi jezu na reki Soči v Italiji morali čim-prej preučiti in rešiti. V Soških elektrarnah oziroma v slovenskem elektrogospodarstvu predlagajo, naj bi bodisi znižali zajezitev predvidenega jezu za poldrugi meter, tako da voda iz akumulacije ne bi prizadela vodnega stanja pri solkanski hidroelektrarni; mogoča bi bila tudi alternativna rešitev v gornjem toku Soče na Tolminskem, kjer bi upoštevali italijanske težnje in pobude. Morda pa bi se dogovorili, da bi v primeru zgraditve jezu po novih zasnovah, i-tahjanska država plačevala odškodni-
no za znižano moč in manjšo proizvodnjo energije v hidroelektrarni Solkan.
O zapletih pri načrtovanju jezu na reki Soči v Italiji bo najbrž kmalu razpravljala tudi Stalna mešana jugoslovansko - italijanska komisija za vodno gospodarstvo. Prvi sestanek izvedencev iz Nove Gorice in Gorice je bil pred kratkim na občini v Gorici. Opozoriti velja še, da bi zgraditev jezu za namakanje in za proizvodnjo e-lektrike na Soči v Italiji preprečila zgraditev rekreacijskega in športnega središča za novogoriško občino, ki je predvideno na bregovih Soče v Solkanu. Dodajamo, da se zadeve, ki naj bi spodbujale izrabo energetskih in namakalnih zmogljivosti reke Soče le počasi rešujejo. O solkanski hidroelektrarni so na primer razpravljali in jo gradili skupaj osem let. Približno prav toliko časa, torej osem let, pa že trajajo tudi razprave o jezu na reki Soči v Italiji.
MARJAN DROBEŽ
SKORAJ OBSEDNO STANJE ZARADI BOMBE V TRŽIČU
Skoraj polovica Tržiča bo danes, več kot 40 let po zaključku vojne, preživela dan v pravcatem obsednem stanju. Kriva za to je približno 600 kilogramov težka bomba, »darilo« bombnikov iz druge svetovne vojne, ki so jo te dni našli še nedotaknjeno nekaj desetin metrov proč od železniške postaje. Poseg za nevtralizacijo in nato odstranitev peklenskega stroja bo opravila skupina specializiranih civilnih tehnikov iz Trsta. Poseg se bo pričel ob 10.15, zaključiti pa bi se moral ob 19. uri.
Prefektura je sporazumno z vsemi organi javne varnosti izdala v ta namen izredno obsežne in stroge varnostne ukrepe. Več tisoč prebivalcev bo moralo izprazniti domove. Med 10.15 in 19. uro se ne bo smel nihče zadrževati v predelu približno pol kilometra naokrog kraja odkritja. To pomeni izpraznitev vseh stanovanj v štirikotniku, ki ga omejujejo Drevored San Marco, Ul. Boito (drž. cesta proti Trstu), železnica proti pristanišču in kraški obronki. Po vseh omenjenih ulicah bo seveda prekinjen promet, zaprli bodo trgovine in urade, prebivalci pa bodo morali zapustiti svoja stanovanja.
Spoštovanje ukaza prefekture bo nadzorovalo več kot sto policistov, orožnikov in mestnih stražnikov. Za starejše in prizadete osebe, ki bi pri tem imele morebitne težave, deluje posebna služba pri občinskem socialnem centru (tel. 72824). Oblasti svetujejo prebivalcem naj ob odhodu iz stanovanj pustijo odprte okenske šipe, zaprejo pa naj plinske in električne števce.
Na področju, ki ga bodo evakuirali so tudi tri šole, znanstveni licej, po-
klicni zavod Ceriani in oddelek srednje šole Giacich. Tisoč dijakov bo zato danes ostalo doma.
Prekinjen bo tudi železniški promet. Na progi Trst - Benetke bodo vlake, (razen krajevnih, ki bodo vozili do Nabrežine) nadomestili avtobusi na odseku Trst - Červinjan. Na progi Trst - Gorica - Videm bodo vlake u-stavljali v Nabrežini oz. Redipuglii, med obema krajema pa bodo potnike prevažali avtobusi. Prometna policija zato svetuje avtomobilistom naj se izogibajo drž. ceste št. 14 proti Čer-vinjanu in št. 350 do Redipuglie in naj raje vozijo po avtocestnem odseku.
Aretiran takoj po kraji
Včeraj okrog poldne se je polastil tujega avtomobila, niti pet ur kasneje pa se je moral zaradi nepremišljenega dejanja že zagovarjati pred goriškim pretorjem. Pripetilo se je 22-letnemu Valentinu Frigu iz Padove. Mladenič je prišel v naše mesto na razgovor s psihologom terapevtske skupnosti, ker redno uživa mamila. Psihologa ni našel, zato je nekaj časa taval po mestu, naposled pa stopil na dvorišče hiše v Ul. Pa-rini 8 ter se odpeljal s fordom fiesto Alberte Ceseutti, ki je ključe pustila kar v nezaklenjenem avtomobilu. Lastnica je zaslišala vžig motorja in takoj obvestila policijo, ki je Friga aretirala že pri Vilešu.
V nedeljo Pohod prijateljstva
Pohod prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice bo letos, v nedeljo, 13. aprila, že enajstič. Organizatorji prireditve, t.j. Turismo giovanile e sociale, ki so k sodelovanju poklicali novogoriško Telesnokulturno skupnost, ter še druge organizacije športnega in rekreacijskega značaja na obeh straneh meje, pravijo, da bo letos udeležba rekordna. Lani so namreč zabeležili skoro sedem tisoč udeležencev. Spominske kolajne so morali dati dodatno izdelati, kajti prvotno predvidena naklada je kar hitro pošla.
Pričetek tega pohoda, ki za en dan praktično odpravi mejo, saj vsi udeleženci gredo skozi dva mejna prehoda ne da bi bilo treba pokazati kak dokument, je bil, kot že povedano, pred enajstimi leti. Takrat je bilo udeležencev komaj tristo. Bili smo v času pohodov po raznih krajev Veneta in tudi naše dežele. Ljudje so takrat odkrili, da ima precej pomena hoditi skupaj, ne da bi pri tem tekmovah. Odkrili so marsikatero naravno lepoto za katero niso znali, saj so prej le drveli po cestah z avtomobili.
Tak pohod po ulicah Gorice in Nove Gorice pa je imel še poseben pomen, saj je zbližal mladino dveh sosednih mest, kasneje pa tudi mladino več sosednih dežel. Večina udeležencev na zadnjih pohodih in tudi v nedeljo bo seveda iz naše dežele ter iz Primorske. Pridejo pa skupine iz vsega Veneta, iz Lombardije, Emilije, lani so bili prisotni tudi Istrani. Tako bo tudi letos. Odhod bo ob 10. uri s Travnika. Zbirališče je na tem trgu. Pobudniki so letos poskrbeli za 5.500 spominskih kolajn. Bodo te zadostovale?
Pretor je popoldne Friga obsodil na 4 mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenskj list.
fTl v	•
ir cen j e pri Rdeči hiši
Izsiljevanje prednosti je včeraj zjutraj ob 8.30 botrovalo trčenju na križišču med Ul. Alviano in Ul. Kugy v Gorici, v katerem so bile ranjene tri osebe. 72-letni Delfino Coceani iz Koprivnega je z renaultom 5 pripeljal od Rdeče hiše na križišče, ne da bi opazil fiat 127, ki je po Ul. Kugy vozil v smeri proti Rafutu. Trčenje je bilo precej silovito. Najhuje je bil ranjen prav Coceani, ki so mu v splošni bolnišnici ugotovili zlom stegnenice na levi nogi in rano na glavi. Sprejeli so ga na zdravljenje s prognozo okrevanja v 60 dneh. En teden se bosta zdravila 37-letni Branko Malič in 26-letna Sonja Legiša iz Rupe, Ul. Case sparse 61, ki sta se peljala v fiatu.
razna obvestila
Jutri, v petek, ob 20. uri, v mah dvorani Kulturnega doma v Gorici, bo občni zbor SPD v Gorici. Na občnem zboru bo nastopil tudi moški zbor Jezero iz Doberdoba.
koncerti
V avditoriju bo drevi, ob 20.30, koncert v priredbi društva Lipizer. Igra komorni orkester iz Castelfranco Veneto, ki ga vodi Agostino Orizio. Kot solista nastopata flavtistka Arma Medici in violončelist Mario Brunello.
obračune za lanskoletno poslovanje. Delno bodo tudi obnovili člane upravnih odborov. V nedoljo 13. aprila bo v domačem kulturnem domu občni zbor članov posojilnice v Sovodnjah, v nedeljo 27. aprila pa bo v tamkajšnjem župnijskem domu občni zbor članov posojilnice v Doberdobu.
Gledališče v Kulturnem domu
Z obiskom gledaliških predstav v Gorici v pravkar minuli sezoni ni bilo najbolje. To so ugotavljali pobudniki italijanske gledališke abonmajske sezone v Verdiju. Do težav je prišlo že v začetku sezone ker ni bilo gotovo ali bo uporabna dvorana Verdijevega gledališča. Zaradi tega so ljudje sicer šli na predstave, vendar le na nekatere. Na marsikateri si lahko v dvorani videl le nekaj desetin obiskovalcev.
Kulturni krožek Micron C, ki je zelo agilen tako v prirejanju gledaliških kot filmskih predstav, si je zadal nalogo oživiti to gledališko dejavnost. Namenjena je vsem, seveda pa predvsem mladim. V našem Kulturnem domu bodo imeli tri prireditve, v sodelovanju z deželno gledališko ustanovo.
Pričnejo kar to soboto, 12. aprila, ob 21. uri. Gledališka skupina »Panna acida« iz Milana, ki je v Gorici že nastopila, bo tokrat dala na oder delo Laure Bischetto z naslovom »Nera«. Gre za zgodbo o gledališkem življenju. Nastopajo Heidemarie Ackermann, John Murphy, Carlina Torta in Marco Zannoni.
Naslednji dve prireditvi bosta v petek, 18. aprila, ko pride k nam Teatro Niccolini iz Firenc s Pintarjevim delom »l’Amante Alaska«, in v sredo, 30. aprila, ko bo Piccolo Teatro iz Vidma dal na oder Pasolinijevo delo »I Turcs tal Friid«.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja 29. t. m. avtobusni izlet v Ljubljano z ogledom baletne predstave v Cankarjevem domu, vodenim obiskom doma in večerjo v hotelu Slon. Prijave samo danes in jutri na sedežu od 10. do 12. ure.
Zveza vojnih invalidov NOV - Odbor prireja dne 23., 24. in 25. maja 1986 izlet na Koroško in Štajersko. Vpisovanje in informacije na sedežu SKGZ, Ul. Malta 2, telefon 84644 med 9. in 12. uro, vsak dan razen sobot.
razstave
Še danes je v razstavnih prostorih deželnega avditorija v Gorici odprta razstava slik in grafik Hansa Hof-fmanna Ybbsa. Pripravili so jo v sodelovanju med Inštitutom za mittelev-ropska kulturna srečanja, goriško občinsko upravo in Neue Gallerie iz Linza. Umik obiska vsak dan od 17.30 do 19.30.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini odprejo jutri, v petek, 11. aprila, ob 19. uri razstavo del arhitekta Svetozarja Križaja. Ob otvoritvi bosta spregovorila prof. dr. Nace Šumi in Taras Kermauner.
V	Spazzapanovi galeriji v Gradišču ob Soči je odprta razstava del devetih umetnikov iz naše dežele.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »La messa è finita«. N. Moretti.
CORSO 18.00—22.00 »Speriamo che sia femmina«.
VITTORIA 17.30—22.00 »House love«... Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Sono tua, lo voglio«.
COMUNALE 18.00—21.00 »Ran«.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.30—21.30 »Bloođ simple«.
Nova Gorica in okolica
DESKLE Danes zaprto.
SOČA 18.00 in 20.30 »Amadeus«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ulica Calisto Cosulich 117, tel. 711315.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, telefon 84879.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Gaetano Stellato iz krminske bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
»Hudomušna prikazen« v Mariboru
Ta teden (od penedeljka do nedelje) gostuje ansambel Slovenskega stalnega gledaBšča v mariborski Drami SNG. Mariborskemu občinstvu predstavlja Cowardovo komedijo Hudomušna prikazen, ki je v režiji Dušana Mlakarja že tudi pri nas spravila do smeha. Tako je tudi v štajerski metropoli, kjer se obiskovalci iz srca nasmejejo ob tipičnem angleškem humorju, kar je pravzaprav namen te duhovite komedije
iz umetnostnih galerij
Devettova barvna govorica
Med tržaškimi likovniki starejše generacije je Edoardo Devetta eno pomembnejših imen. Tržaška kvalificirana publika ga dobro pozna in visoko ceni, saj je mogla slediti vsemu njegovemu umetniškemu razvoju od samega začetka še v času druge svetovne vojne pa do današnjih dni. Edoardo Devetta se je prvič javno predstavil proti koncu vojne in sicer v povsem figurativnem slogu, vendar je že kmalu začel kazati znake svoje poznejše usmeritve v abstraktne tokove. Mojstrov zadevni razvoj pa je bil smiseln in dosleden, saj je bil dolgo dobo nekako na robu med figurativno in abstraktno likovno govorico. Še danes, ko spada med zelo veljavne mojstre abstraktne likovnosti, je njegovo izražanje zelo konkretno in zapusti v gledalcu vtis, ali dojem, da izhaja mojster iz stare figurativnosti.
K tej polnosti in tudi popolnosti njegovega likovnega izražanja pa po mnenju strokovnjakov veliko pripomore njegova bogata barvna lestvica, ki jo zna mojster dobro in bogato uporabljati, saj je splošno mnenje, da je prav v tem njegova izrazna moč. Devetta torej obvlada moč barvne govorice, vendar se z doseženim nikoli ne zadovolji. To je očitno od razstave do razstave, ko opažamo pri njem tudi zadnja leta sicer rahle, vendar zaznavne razvojne spremembe.
To je očitno tudj na njegovi sedanji razstavi, ki jo je pripravil po dveh letih spet v središčni tržaški galeriji »II Tribbio«, kjer je v soboto, 5. t.m.. dal na ogled plodove svojega dela. Sicer ne moremo trditi, da so vsa razstavljena dela nastala v zadnjih letih, toda večina olj nosi nove letnice. In med temi je nekaj del z izrazitimi novostmi, kjer mojster uveljavlja zanj bolj nenavadne sive barve, seveda ob dosedanjih zelenih, modrih in rdečih, seveda v neštetih odtenkih.
Rekli smo že, da izhaja mojster iz figurativne osnove. O tem priča tudi sedaj razstavljeno delo, ki pa ga je mojster zasnoval že pred dvajsetimi leti. To delo je še figurativno, pa čeprav se opaža na njem že prehodna faza v abstraktnost. To delo iz leta 1966 nam hkrati pove, kako veljaven je bil mojster Devetta že tedaj.
Vsaka razstava tega znanega tržaškega mojstra je za tržaško publiko že nekakšen dogodek in zato se je ob odprtju razstave zbralo v galeriji razmeroma veliko občinstva. Razstava bo trajala do 18. aprila. (Fre)
Konec tedna v Mariboru revija Naša pesem 86
Po dveh letih bo ta konec tedna (12. in 13. aprila 1986) v Mariboru že IX. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 1986. Na njem praviloma sodelujejo najkakovostnejši slovenski pevski zbori, ki na skupni predstavitvi svojih dosežkov omogočijo njihovo medsebojno primerjavo ter vrednotenje v programskem in izvajalskem pogledu.
Naša pesem 1986 bo obsegala štiri koncertne prireditve, na katerih bodo nastopili v soboto ob 15. uri Ženski pevski zbor Vrhnika (zborovodja Darinka Fabiani), ŽePZ Skladatelji Ipavci Šentjur (Franc Klinar), ŽePZ Milko Škoberne Jesenice (Anton Cimperman) ; v soboto ob 19. uri Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec Ljubljana (Borut Smrekar), MoPZ Davorin Jenko Cerklje (Jožef Močnik), MoPZ Liko Verd Vrhnika (Tone Jurjevčič), MoPZ Zarja Trbovlje (Rihard Majcen) in Partizanski pevski zbor Ljub-
ljana (Ciril Cvetijo).
V nedeljo ob 15. uri Mešani zbor Svoboda Šoštanj (Anka Verdnik), Študentski pevski zbor Kamnik (Janez Klobčar) in MePZ KUD A. Besednjak Maribor (Ivan Vrbančič). V nedeljo ob 18. uri APZ France Prešeren Kranj (Tomaž Faganel), MePZ Obala Koper (Mirko Slosar) in MePZ Consortium musieum, Ljubljana (Mirko Cuderman).
Kot gost bo zapel tudi zbor iz zamejstva, tokrat MePZ Podjuna iz Pliberka pod vodstvom Toneta I-vartnika.
Sestavni del prireditve je tudi posvetovanje o slovenskem zborovstvu (v nedeljo, 13. 4. ob 10. uri), na katerem bo govor o danem stanju zbo-rovstva v SR Sloveniji in stanju kadrov (po statističnih podatkih), še posebej pa o tekmovanju Naša pesem, ki ob odsotnosti številnih odličnih ansamblov kaže hudo zagato slovenskega zborovstva.
Dramski spored Radia Trst A
V	torek, 15. aprila ob 18. uri: izvirna radijska igra. Franček Rudolf »IZVOZ DEČKOV IN DEKLIC«. Zelo aktualna dramska zgodba o prekupčevanju in prodaji jugoslovanskih otrok v Italijo, kar pa služi avtorju le kot osnovni vzgib za globljo in ostro satiro družbenih in medčloveških odnosov. Izvirna glasba Aleksander Vodopivec. Režija Jože Babič. Produkcija Radio Trst A.
V	torek, 22. aprila ob 18. uri: ob 25. aprilu — dnevu osvoboditve. Ivan Goran Kovačič »JAMA«. Tragična pesnitev. Prevod Tone Pavček. Na zaključku življenja in dela hrvaškega pesnika Ivana Gorana Kovačiča (1913 - 1943) stoji kot pošasten privid in obenem kot neizpodbitno dejstvo tragična pesnitev »Jama«. Resničnost, ki jo čutimo
na straneh »Jame«, nas ne pretrese samo s svojo grozo, ampak tudi, če ne predvsem, z umetniško poustvaritvijo in globoko moralno prežaritvijo objektivne danosti. Pripoved Vladimir Jurc. Režija Sergej Verč. Produkcija Radio Trst A, 1985. Ponovitev. Stereo.
V torek, 29. aprila ob 18. uri: iz mednarodnega natečaja »Prix Italia«. ManUo Santanelli »LJUBEZENSKE MUKE«. Prevod Lel ja Rehar. Platonov mit o androgame-tu, biološki semenčici, ki je bila pol ženska in pol moški, je služil tudi pisatelju Vittoriu Imbrianiju (1840-1886) za nek svoj roman, po katerem je Manlio Santanelli napisal radijsko igro na temo ljubezni kot nedeljivi celoti in večnostnem hrepenenju ljudi. Režija Marko Sosič.
Predstavitev Ljubezenskih pisem v Sežani
Knjiga Ljubezenska pisma Stanka Vuka, ki je te dni izšla pri Založništvu tržaškega tiska vzbuja veliko zanimanja. Kako ne, saj so pisma zbrana v knjigi, ki jih je pisal Stanko Vuk svoji ženi Danici iz zaporov v letih 1940 - T944, ne le intimna izpoved, temveč tudi svojevrstna literatura in
zgodovinsko pričevanje o usodi slovenskega naroda.
Ob predstavitvi knjige, ki bo jutri ob 19. uri, bodo v knjižnici odprli tudi razstavo akvarelov Vukovega rojaka Andre\ja Kosiča. V kulturnem večeru bodo sodelovali: likovni kritik Milko Rener, ki bo predstavil slikar-
ja, urednik knjižnih izdaj ZTT Marko Kravos, avtor spremnega eseja knjige Miran Košuta, urednika in prevajalca pisem Vida ih Milko Matičetov, ter gledališki igralec Tone Gogala.
Razstava bo v knjižnici na ogled do 30. aprila.
a. n.
Rožanceva »Pravljica« kot pogled nazaj
Sprejet repertoar Sterijinega pozorja
Glavm odbor bteDjinega pozorja je v torek sprejel predlog repertoarja kot ga je za osem predstav jugoslovanskih gledališč v konkurenci predložil le tošnji glavni selektor Vasja Predan
Na Pozor ju, ki traja deset dni in sobo začelo 26. maja, bosta nastopili cd slovenskih gledališč ljubljanska Drama SNG z Jančarjevim »Velikim briljantnim valčkom« v Šedlbauerjevi režiji in Slovensko mladinsko gledališče s Svetinovo »Lepotico in zverjo« v Jovanovičevi režiji. Nadalje bodo nastopila gledališča HNK iz Zagreba z »Ostavko« Čeda Priče v Parovi režiji, Narodno pozorište iz Zenice s Kovačevim »Uvodom v drugo življenje«, Zvezdara teater iz Beograda s »Tetoviranimi dušami« Stefanovskega, al-
ZSKD čestita
Eldi Nanut Miri Sardoč Luigifu Palettiju
ob prejemu priznanj ZKO
banska drama PNP iz Prištine z dramatizacijo Selimovičevega »Derviša in smrti«, Jugoslovensko dramsko po-zorište Beograd s Simovičevim »Potujočim gledališčem Šapalovič« in Makedonski narodni teatar Skopje z »Glogovim grmom« Dimitrova.
Vasja Predan je za nastop zunaj konkurence predlagal gledališče Se-steir Scipion Našice s »Krstom pod Triglavom«, vendar je glavni odbor v torek na predlog Petra Marjanoviča in V soglasju s selektorjem v repertoar-zunaj konkurence uvrsUl Nušičevo delo »Tako je moralo biti« v izvedbi Jugoslovenskega narodnoga pozorišta. Predana so tudi pooblastili, naj izbere za sodelovanje na Pozorju tudi eno predstavo iz tujine.
Glavna tema tribune Sterijinega pozorja letos pa bo »Sodobna jugoslovanska gledališka režija«.
Srečanja - pisateljem Marjanom Rožancem so v poslednjem času razmeroma zelo pogosta in takoj uvodoma je nujno naglasiti, da pomenijo pomembno in odzivno literarno odse-vanje obdobja, ki ga opisujejo, v še mnogo večji meri pa sedanjosti, ki se v tovrstnih pogledih nazaj na poseben način konstituira in s številnih zornih kotov sveže in prenovljeno zrcali.
Tudi v primeru »Pravljice« ostaja Rožanc zvest samemu sebi in ta zvestoba je pravzaprav dvojne narave in zato tolikanj osupljivejša: tudi sedaj opisuje svoja (resnična) doživetja, doživetja mladostnika tik pred poslednjo vojno in med njo. Da pa bi bil učinek njegove drobne, zato pa tolikanj zanimivejše pripovedi, še večji, gre za izpostavljen ponatis novele iz njegove prve zbirke »Mrtvi in vsi ostali« iz leta 1959 (!). Umetniška in literarna sila sta namreč očitno pripomogli k dejstvu, da »Pravljica« ni ničesar izgubila od svoje vrednosti, še danes se bere zanimivo in v nekem smislu napeto, polna je presenetljivih obratov, refleksij, opisov in zapisov, ki v razmeroma strnjenem, zato pa nič manj učinkovitem zaporedju slikajo pred naša razmišljanja čas in človeka v njem, morda pa še v večji meri spomin na te čase in odnos do tega spomina. Ni mogoče primerjati učinka »Pravljice« tedaj in njenega sporočila in poetike sedaj, toda vsiljuje se izrazito mnenje, da utegne biti novela v sedanjem času še močnejša, umetniško polnejša, ker je pač v časovni razdalji pridobila dimenzijo spominjanja in obračanja nase na pose ben, distancirali način, česar v letu svojega prvega izida prav gotovo ni mogla imeti v tako intenzivni meri.
To je pravljica — namreč pričujoča novela — v višjem pomenu besede, pravljica zaradi občutka lepote in no stalgije, ki preveva avtorja ob pogledu nase, ob pogledu nazaj, ob pogledu na svojo Ljubljano in Moste ter Kodeljevo pred vojno in med njo, ob pogledu na fantiča, ki z otroško ne-
dolžnostjo in neizkušenostjo, svetlo in nič hudega sluteče niza svoje zrelo otroštvo iz dneva v dan, ne glede na zunanje okoliščine, ki skušajo (zaman) njegovo dozorevanje otroštva prekiniti in razveljaviti.
To je prairljica zaradi lepih in dozorevajočih doživetij v času, ki je tem doživetjem diametralno nasproten — in to je končno pravljica zaradi brezštevilnih simpatičnih, brezkončno lepih in slikovitih, po vsej verjetnosti že zdavnaj umrlih ljudi in njihovih zarisov, ki sèstavljajo otroško in mladostniško doživetje strnjeno in dosledno, prijazno in ljubeče, z nekakšno posebno neizrečeno skrbjo za mlgdega
fanta, ki pač vse stvari nepopravljivo in utemeljeno razume po svoje in s svojo filozofijo. Tukaj se prijazno smehlja hlapec Ožbalt, ki ves dan meče karte, Šone, ki lepi časopis »Ju tro« in skupaj z ostalimi »zamestni-mi« ljudmi modruje o vojni, ki pri haja in ki »bo gotovo prinesla nekaj boljšega od tistega, kar imamo« — medtem pa ženske vlačijo na kup vreče moke za zalogo; tukaj je por tret vedno odsotnega očeta, strežnika v Splošni bolnišnici, ki se nekaj kasneje na moč začudi, ko mu pisatelj, pove, da hodi že v gimnazijo na Vegovo; tukaj se kot v megli, pa vendar jasno in otipljivo, premikajo njegova mati, brat Landi, stari Mate iz Dalmacije, ki veliko govori in mora kdaj pa kdaj pljuniti, da bi med vojno hudo zbolel; tukaj je tudi nepozabni Jole, nesmrtni kvartopirec, ki vsakomur pobere dnevni zaslužek; tukaj so prva, nežna ljubezenska doživetja, Helena, Modesta in Lenka, deklice njegovih, pisateljevih let; tukaj je nenazadnje ljubljanski tramvaj, danes že pokopani pa vendar še vedno prisotni simbol in znamenje Ljubljane, ki je več ni, pa še vedno trepeta v zraku in občutenih spominih; tukaj je pisatelj kot mlad fant, ki si služi denar z zbiranjem starega železa, ali z urejanjem grobov in tukaj je slednjič vojna, tukaj za Italijani, kar obvezna Marlena, ki hodi z italijanskimi oficirji, ter zaključni prizor, ko Modesta in pisatelj strahoma
zato pa s tolikanj večjo mladostniško napetostjo pišeta po zidovih neskončni OF.
Odlika knjige je brez dvoma v njeni nedeklarativnosti, v odsotnosti sleherne ideološke obarvanosti; odlika je prav gotovo v zajetju malega in skromnega človeka, ki preprosto živi sredi najtemeljnejših vzgibov življenja, razmišlja in čuti z njihovimi zakoni in zakonitostmi in reagira ves čas človeško, se pravi samoohranitveno v najbolj žlahtnem pomenu te besede.
Verjetno je v tovrstnem zajetju tudi pravljičnost in neke vrste obžalovanje za vendar lepimi časi, ki se nikoli več ne vrnejo, namreč v odri-njanju krutih in kataklizmičnih dogodkov daleč na obzorje, od koder vztrajno in neizbrisno grmijo, ne morejo pa se poistovetiti z občutenim Življenjem nežnih doživetij in spominov, ki jih na novo doživlja avtor-skupaj s svojimi junaki, skupaj s svojim svetom.
V ločitvi dveh svetov, lepega in grdega, je poetični prijem, ki nedvomno izhaja iz globokih življenjskih vzgibov: ti pa vedno in v vsakem trenutku ves čas, čeprav morda kdaj pa kdaj na videz zgolj tiho in zastrto, pripovedujejo, da je pač življenje eno samo, ne glede na usodne dogodke, ki bodo vanj planili in ga verjetno kruto razdejali in raznesli na vse konce nemirnega sveta.
JANEZ POVŠE
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Nogomet: polfinale EP under 21
»Azzurri« uspešni
Odbojka: svetovno prvenstvo B skupine
Italija v polfinalu
Italija — Anglija 2:0 (1:0)
STRELCA: v 11. min. Donadoni, v 72. min. Vialli iz enajstmetrovke.
ITALIJA: Zenga, Feri, Carobbi, De Napoli, Franeini, Progna, Donadoni, Giannini (od 32. min. Filardi), Vialli, Matteoli, Baldieri (od 63. min. Mancini).
ANGLIJA: Seaman, Breacker, Thomas, Mabbutt, Butterworth, Stevens, Sarker (od 67. min. May), Parker, Newell, Painter (od 54. min. Lee,) Winterbumer.
SODNIK: Pauly (ZRN). GLEDALCEV: 20.000.
PIZA — Italija je sinoči v Pizi v prvi polfinalni tekmi evropskega nogometnega prvenstva za reprezentan- ■ ce pod 21. letom zasluženo premagala Anglijo, in to z dokaj ugodnim izidom 2:0, ki ji omogoča, da s precejšnjim optimizmom gleda na povratno srečanje. Le-to bo 23. aprila v Swin-domu.
Italijani so takoj prejeli pobudo v svoje roke in že v 11. min. povedli z Donadonijem, ki je Angležem izmaknil žogo približno na polovici ignsca in nato s silovitim tempom prodrl v kazenski prostor ter z močnim strelom premagal gostujočega vratarja. Angleži so skušali nato reagirati, njihova igra pa je bila preveč okorna in predvsem neučinkovita v napadu.
»Azzurri« so svoj drugi zadetek dosegli proti koncu srečanja, ko je Thomas zrušil Mancinija v kazenskem prostoru in Vialli je uspešno izvedel enajstmetrovko.
Madžarska —■ Španija	3:1
BUDIMPEŠTA — V včerajšnji polfinalni tekmi under 21 je Madžarska premagala Španijo s 3:1 (1:1). Za Madžarsko so bili uspešni Balog, Szekeres in Kovacs iz enajstmetrovke, za Špance pa Beguiristain.
ATENE — Kuba je upravičila vlogo favorita, včeraj je v zadnji tekmi B skupine premagala še Švedsko s 3:1 in tako napravila predvsem veliko uslugo Italiji, ki je v tej skupini osvojila drugo mesto in se tako uvrstila v polfinale. Kubanci pa so v B sklupini prvi.
Polfinalna para sta naslednja: Kuba - Grčija in Italija - Kanada. Če bi »azzurri« premagali Kanadčane, potem bi se neposredno uvrstili na svetovno prvenstvo, ki bo .v Parizu. V primeru poraza pa bi morali igrati odločilno srečanje s poražencem v dvoboju Kuba - Grčija.
Včerajšnji izidi:
SKUPINA A: Bahrain - Avstralija 3:0 (15:11, 15:9, 15:7): Kanada - Tunizija 3:1 (15:8, 13:15, 15:12, 15:4); Grčija - Južna Koreja 3:0 (15:13, 15:4, 15:4). LESTVICA: Kanada 10;
Grčija 8; Južna Koreja 6; Tunizija 4; Bahrain 2; Avstralija 0.
SKUPINA B: Kuba - Švedska 3:1 (15:9, 13:15, 15:5, 15:2); Alžirija -Nova Zelandija 3:0 (15:6, 15:3, 15:5). LESTVICA: Kuba 8; Italija 6; Švedska 4; Alžirija 2; Nova Zelandija 0.
Polfinalni boji bodo jutri.
Teniški turnir v Bariju:
včeraj nekaj presenečenj
BARI — Na mednarodnem teniškem turnirju v Bariju so včeraj dosegli naslednje izide. 1. kolo: Šmid (ČSSR) -Colombini (It.) 7:5, 6:2; Canè (It.) -De Miguel (Šp.) 2:6, 7:6, 6:3; Popp (ZRN) - Casal (Šp.) 2:6, 6:2, 6:2; San-chez (f/ ) - Arguello (Arg.) 6:2, 6:4; Kratzmann (Av.) - Yzaga (Peru) 7:5, 2:6, 7:5. 2. kolo: Lopez Maeso (Šp.) -Perez (Utr.) 6:3, 5:7, 6:3; Karlsson (Šve.) - Aprili (It.) 6:2, 6:2; Ducan (ZDA) - Cahilli (Avstral.) 6:3, 6:3.
Kolesarstvo: Gand - Wevelgem
Podvig Italijana Gnida Bontempija
WEVELGEM (Belgija) — Italijanski kolesar Guido Bontempi je poskrbel za velik podvig: včeraj je namreč osvojil prvo mesto na mednarodni dirki Gand - Wevelgem, ki jo je že o-svojil leta 198^.
Dirka .je bila zelo razgibana in v zadnjih kilometrih je imela nenavaden razplet. 11 km pred ciljem je namreč uspel beg Nizozemcu Poelsu in Belgijcu Wampersu in vse je kazalo, da bo o zmagovalcu odločal sprint med tema kolesarjema.* Skoraj na ciljni ravnini sta začela kolesarja taktizirati, pripravljala sta končni sprint. Preveč pa sta »študirala«, tako sta ju dohitela Bontempi in Švicar Imboden. Italijan pa je bil najhitrejši v sprintu.
VRSTNI RED (250 km): 1. Bontempi (It.) 5.35’ s poprečno hitrostjo 44,775 km na uro; 2. Poels (Niz.), 3. Wam-pers (Bel.); 4. Imboden (Švi.); 5. Bauer (Kan.) po 10”.
Moser se je uvrstil na 11. mesto z zaostankom 18”.
Košarka: sinoči proti Partizanu
Dražen Petrovič 51 točk
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Jugoslovanski nogometni pokal
Velež in Dinamo (Z) v velikem finalu
Zagrebški Dinamo in mostarski Velež sta finalista jugoslovanskega nogometnega pokala.
V Zagrebu je domači Dinamo kar s 4:0 (2:0) premagal beograjsko Crveno zvezdo. Junak srečanja je bil Mlinarič, ki je dosegel dva zadetka (v 18. in 54. min.), ostala dva gola pa sta dala Cupan (45) in Komočar (90).
Drugi finalist je mostarski Velez, ki je v včerajšnjem polfinalu doma premagal moštvo Beograda s 3:0 (2:0). Strelci za Velež so bili Matijevič v 18. min., Lajadžič v 20. min. in Kajtaz v 64. min.
Rossi še naprej vodi
VICTORIA (Španija) — Irec Sean Kelly je osvojil 3. etapo mednarodne kolesarske dirke po baskovskih deželah, Italijan Maurizio Rossi pa je še naprej prvi na skupni lestvici. Drugouvrščeni, Irec Martin Eearley ima zaostanek 3’32”.
Gibona - Partizan 104:94 (59:54)
ZAGREB — V prvi polfinalni tekmi končnice jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je Gibona v Zagrebu po pričakovanju, toda ne brez težav premagala beograjskega Partizana, ki je za nameček igral brez poškodovanega Vilfana.
Junak srečanja je bil Dražen Petrovič, ki je dosegel kar 51 točk, od le-teh 10 s »trojkami«. Petrovič je v 27 minutah dosegel kar 49 točk in dosegel 10 zaporednih »trojk«. Nato pa je zbral le še dve točki in tudi zgrešil vse tri poskuse za »tri«. Pri Giboni sta dobro igrala še Čutura in Nakič, medtem ko so ostali odpovedali. Pri Partizanu sta bila najboljša strelca Marič (27 točk) in Zorkič (17).
Druga polfinalna tekma med tema ekipama bo v soboto v Beogradu.
Košarka: italijanski pokal
Simac finalist
Divarese — Simac	78:92
(41:39)
VARESE — Potem ko je v Milanu zmagal s 83:82, je sinoči milanski Simac v povratni polfinalni tekmi italijanskega košarkarskega pokala zanesljivo odpravil moštvo Divareseja in se tako uvrstil v finale.
Najboljša strelca pri Simacu sta bila Henderson (27 točk) in D'Antoni (15), pri domačem moštvu pa Thompson in Ganeva (oba po 18 točk).
V Pesaru pa se bosta drevi v drugi polfinalni tekmi pomerila domači Scavolini in Mobilgirgi. V prvem srečanju v Caserti je bil izid izenačen 96:96.
Bolgarija — Danska	3:0
SOFIJA — V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi je Bolgarija, ki bo na SP v Mehiki igrala v isti skupini kot Italija, premagala Dansko s 3:0 (0:0). V prvem polčasu je bila igra nezanimiva, v drugem pa so se Bolgari razigrali in dosegli kar tri zadetke s Sirakovom (v 62. in 7. min.) ter z Veličkovom (v 79. min.).
V	danski reprezentanci je od »Italijanov« igral le Elkjaer, ki ga je v drugem polčasu zamenjal Christien-sen, Laudrup in Berggreen pa nista igrala.
Brazilija — NDR	3:0
GOIANIA — Po neuspehih iz evropske turneje je nogometna reprezentanca Brazilije pred 76 tisoč gledalcev gladko premagala NDR s 3:0. Za u-činkovito igro napada gre zasluga režiserju Alemanu, ki je sam tudi dosegel drugi gol. Ostala dva zadetka sta dala Muller in Careca.
V	resnici sta bila dosežena le dva
gola. Tretji zadetek je bil povsem nepravilen, kajti žoga je v vrata prišla izven igrišča, skozi luknjo v mreži. Sodnik se tega ni zavedal in gol priznal.
19. aprila se bo Brazilija pomerila s Finsko.
Švica — ZRN	0:1
BASEL — V sinočnji prijateljski tekmi (sicer prav prijateljska ni bila, ker so nogometaši obeh ekip igrali zelo grobo...) je ZRN s precejšnjo srečo premagala reprezentanco Švice z 1:0 (1:0). Zmagoviti zadetek za ZRN je dal Hones v 34. min.
Ljubljančanke izgubile doma
LJUBLJANA — V prvi finalni tekmi za jugoslovanski državni naslov so košarkarice ljubljanske Iskre Delte Ježice izgubile doma proti beograjskemu Partizanu s 86:88 (47:43). Druga tekma bo v soboto v Beogradu.
Nogomet: disciplinski ukrepi v A in B ligi
Sodnik tokrat s težko roko
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je tokrat zelo ostro ukrepala. V A ligi je izključila nogometaša Rome Cereza kar za štiri kola, za dve koli pa Brunija (Verona), Colomba in Miana (oba Udinese) ter za eno kolo Baresija (Milan) , Cuccovilla (Bari), Murellija (A-vellino), Tassottija (Milan), Zandona-ja (Avellino). Pomožni trener Udi-neseja Ripari je izključen do 30. 6., predsednik videmskega društva Mazza pa do 16. t.m.
V B ligi je za eno kolo izključen nogometaš Triestine Strappa. Kar za štiri kola je izključen Podavini (Lazio, za tri kola Marronaro (Bologna), za dve koli Bogoni (Cesena), Dell’Anno (Lazio), Minoia in Ugolotti (oba Arezzo), za eno kolo poleg Strappa pa Angelini (Cesena), Draglia (Catania), Limido (Bologna), Montani (Vicenza), Nicoletti (Cremonese), Picene (Catania), Vertova (Empoli), Brunetti (Perugia), Marocchi (Bologna), Zoratto (Brescia), Fattori (Sambene-dettese), Galbiati (Lazio) in Mastri-
pieri (Campobasso). Glede trenerjev je Simami (Lazio) izključen do 7. maja, Buffoni (Cesena) pa do 16. t.m.
Inter predstavil
Matteolijevo pogodbo
MILAN — Inter, ki je pred dvema dnevoma uradno najel Argentinca Daniela Passarello, je včeraj predstavil na nogometno zvezo pogodbo z Matteo-lijem, ki je trenutno član Sampdorie in tudi reprezentance pod 21. letom. Matteoli bo pri Interju nadomestil Bradyja, ki mu društvo ni obnovilo pogodbe.
Kip za Novello Calligaris
FORT LAUDERDALE — V mestu na Floridi imajo poseben muzej za najbolj slavna imena vodnega športa. V ponedeljek bo v obliki cementnega kipa v galerijo prišla tudi bivša italijanska vrhunska plavalka Novella Calligaris. Istočasno bodo »posvetili« tudi Montgomery ja, Godella in Kin-sello (ZDA) ter Rosemarie Kother (NDR). V muzeju so od Italijanov že Dibiasi (skoki) in Pizzo (vaterpolo).
Nogomet: včeraj v deželnem pokalu
Vesna po enajstmetrovkah
Sangiorgina — Vesna 0:0 (4:5 po enajstmetrovkah)
STRELCI ENAJSTMETROVK ZA VESNO: Potasse, Penco, Verbich, Pisani, F. Condotti.
VESNA: Negnini, N. Sedmak, Pisani, Potasse, Penco, Pipan, Bruno, Jerman, R. Candottd (Floridan), F. Candotti, Pichierri (Verbich).
Kriška Vesna je po zelo izenačeni tekmi prišla dio predragocene zmage v okviru deželnega pokala. Tekma je bila res zelo izenačena, saj sta obe ekipi izvajali svojo igro predvsem na sredini, tako da večjih priložnosti skozi vso tekmo res ni bilo. Ne bi bilo mogoče zato pravično izbirati zmagovalca med obema ekipama, tako da se je bilo treba poslužiti 11-metrovk, pri katerih pa so bili Križani spretnejši.
Ta zmaga omogoča Vesni možnost, da se naprej bori v okviru deželnega pokala, kjer je do sedaj žela že lep
uspeh. Z zmago so bili zadovoljni predvsem zvesti kriški navijači, ki so kljub veliki razdalji spremljali kriško enajsterico na gostovanje v Videm. (A. Kostnapfel)
Tudi šest naših
nogometašev izključenih
V zvezi s sodniškimi ukrepi zadnje nedelje je nogometna zveza za eno kolo izključila vrsto igralcev, med katerimi so tudi Verbich (Vesna) in Bo-relli (Zarja) za 2. AL ter Mauro Kralj in Milkovič (Primorec) in Demeglio ter Sugan (Kras) za 3. AL.
Zveza je tudi spremenila program prvenstva začetnikov. Po novem bo srečanje S. Andrea - Primorje v nedeljo, 13. aprila ob 11.45 na Opčinah (Alpinska ul.). Na istem igrišču bo danes ob 19. uri pregledni trening reprezentance 3. AL. Sklicana sta tudi člana padriško - gropajske Gaje Ze-manek in Somma.
domači športni dogodki
domači športni dogodki
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
SOČA ČER-IMPEX — INTREPIDA MARIANO 3:1 (15:3, 15:9, 15:17, 15:1)
SOČA ČER - IMPEX: Malič, Černič, Gergolet, Battisti, Ferfolja, Sirk, Sobiani, Pahor.
Soča Čer-Impex je tokrat z lahkoto opravila svojo nalogo, ker je gostujoča ekipa pokazala bore malo tekmovalnega duha. Težja preizkušnjo pa je pričakovati že v soboto v Loč-niku. Tam se bo treba potruditi. Tekma bo ob 20.30. (pt)
UNDER 14 ŽENSKE
CUS TRST — BREG	0:3
(4:15, 4:15, 7:15)
BREG: Kocjančič, Koren, Glavina, Sancin, Pečar, Žerjal, Kraljič, Kralj, Jurjevčič, Gaburro in Ota.
V drugem prvenstvenem nastopu so mlade odbojkarice Brega slavile dokaj prepričljivo zmago. Domačinke res niso bile enakovredne nasprotnice, kot je razvidno v izidih v posameznih nizih. Po domačem porazu v prvem kolu s Slogo je uspeh Bre-žank najboljša spodbuda za nadaljevanje prvenstva. (G.F.)
UNDER 14 MOŠKI
BREG — SLOGA	0:3
(11:15, 4:15, 14:1«)
BREG: Božič, Komar, Basso, Fur-lanič, Štefančič, Žerjal.
SLOGA: Kralj, Križman, Renčelj, Mesar, Stopar, Malalan, Milič, Maver, M. in T. Sosič, Tavčar, Marc.
Pričelo se je tudi prvenstvo pri najmlajših odbojkarjih. V tej konkurenci pa nastopata samo dve šesterki, kar bržkone ni najboljše spričevalo za tržaško moško odbojko. Pohvalno pa je to, da sta obe šesterki slovenski. Po petnajstih letih je spet oživela moška odbojka, tudi pri ŠD Breg. Srečanje samo je bilo precej
zanimivo, saj so se mladi odbojkarji obeh šesterk izredno potrudili. Povsem zasluženo pa so zmagali gostje, ki so se predstavili kot bolj homogena ekipa.
Vsekakor pa moramo omeniti, da so domačini nastopali okrnjeni in ne glede na to bi lahko izbojevali tretji set, ker so vodili s 14:9. Napake v končnici pa so jim preprečile vsaj delno zadoščenje. (G. F.)
KOŠARKA
KADETI
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP —
POLET 80:84 (48:44)
KONTOVEL ES: Cingerla 7 (1:2), Rupel, A. Sterni, Sedmak, Stanissa, Gruden 18 (0:3), P. Sterni 20 (2:5), Gregori 6, Dolhar 16 (2:5), Venier 13 (1:2).
POLET: Kocman 8 (1:3), žetko 30 (2:5), Bogateč, Fonda, Kozlovič, Bevilacqua, Škerlavaj 13 (1:3), Gomi-zelj 13 (1:4), Čebulec 19 (3:4).
V zadnjem kolu deželnega prvenstva kadetov je bil v soboto v pro-seški telovadnici derbi med Konto-velom ES in Poletom. V prvem delu igre so domačim vseskozi vodili ter si priigrali najvišjo prednost, ki je znašala 7 točk (31:24). Proti koncu pa so se Openci zbrali in nekoliko zmanjšali zaostanek. V nadaljevanju so pok lovci začeli igrati zelo dobro v obrambi, predvsem pa v napadu, tako da so kmalu izenačili stanje in nato prešli v vodstvo z desetimi točkami razlike (v 28. min. 54:64). Tedaj so Kontovelci reagirali in se večkrat tudi približali. V 39. min. so znižali zaostanek na eno samo točko, več pa niso zmogli. Poletovci so tako zasluženo slavili, predvsem ker so bili boljši pod košema. Med poletovci sta dobro igrala Žetko in Škerlavaj, med Kontovelci pa Gruden in B. Sterni. (M.R.)
KADETSKI TURNIR
BASKET TS — JADRAN PARCO
V-» ■ 7‘1 (	- ‘Ali
JADRAN* FARGO: Uršič 8 (0:2), L. lippolis 18 (2:4), M. Pertot 13 (1:2), Barini 10, Carbonara 2 (0:2), P. Pertot 4 (0:5), Mosetti 8 (0:3), Terčon 6 (0:2), P. Lippolis 3 (1:2), Rustja 2.
Na turnirju, ki ga organizira novoustanovljeno društvo Basket Trieste in na katerem nastopajo poleg Jadrana Farco še Polet, Barcolana, Inter 1904 in seveda domače moštvo, so v prvi tekmi jadranovci z lahkoto premagali prav peterko, ki je turnir priredila. Zmaga ni bila nikali v dvomu, tako da so prav vsi igralci imeli možnost, da se izkažejo. Med temi bi omenili Paola Lippolisa in Marka Pertota, ki sta navdušila.
TRIM LIGA
GOSTOL — DOM 81:74 (41:27)
DOM: M. Dornik 7, G. Nanut, Co-retti 16, A. Nanut 26, U. Dornik 12, Semolič 9, Battello, Košuta, Orzan 4.
GOSTOL: Maver, Mocorel, Bone 14, Čopič 15, Pečenko 20, Viola 1, Gregorič 23, Planinšek, Furlan 8.
Domovci so v predzadnjem kolu letošnje novogoriške trim lige na tujem nerodno izgubili proti ekipi Go-stola. Ekipi sta si bili enakovredni vse do 12. min., nakar so domačini s hitrimi protinapadi krepko povedli.
V drugem polčasu so »belo-rdeči« začeli kot znajo. S požrtvovalnostjo v obrambi in z učinkovitimi meti z razdalje so dohiteli domačine v 30. min. (54:54). V nadaljevanju pa so naši, po odhodu z igrišča Corettija in Maura Dornika, popustili, igralci Gostola pa so to znali lepo izkoristiti in tudi zasluženo slavili. Pri domačinih sta izstopala Gregorič in Pečenko, pri domovcih pa Andrea Nanut. Prihodnje in zadnje srečanje bodo domovci odigrali na tujem proti ekipi Brd. (M. Čubej)
Ponuja vse spomladanske novosti, kjer moda vedno pomeni tudi dober okus. Oblačiti se v trgovini LINEA pomeni biti vedno »prvi«.
Kje? V trgovini LINEA — Trst — Ul. Carducci 4
andrej žagar o jadranovih tekmah
Prestroga kazen
oh robu naših nogometnih igrišč
Le dve koli do konca in še vse neodločeno v 3. AL na Tržaškem
V	3. amaterski nogometni ligi na Tržaškem se obeta razburljiv konec prvenstvenih bojev. Do konca manj-
. ^ 1° še dve koli in matematično ni še nič odločeno. Na prvem mestu je trenutno Primorje, ki ima točki več od Krasa, vendar težji razpored (čakata ga še Union in derbi z Bregom), medtem ko se bo Kras pomeril s predzadnjeuvrščeno Chiar-bolo in zadnjeuvrščenim CUS. Matematično niti Primorec še ni odrezan od boja za 2. mesto, ki omogoča dodatne tekme z drugouvrščenima e-kipama iz skupine L in I za prestop v 2. ligo, čeprav je malo verjetno, da bo do takega razpleta prišlo.
V	tej končnici pa bo prav Breg o marsičem znal odločati, saj ga že v nedeljo čaka derbi s Primorcem *n v zadnjem kolu, kot smo omenili se s Primorjem.
»Kafco se počutite v tej vlogi nekakšnega 'razsodnika’? smo vprašali predsednika Brega Igorja Čuka.
»Igrali bomo kot v vsaki tekmi, ne bolj zagrizeno ne bolj popustljivo. Vsekakor rezultati zadnjih naših srečanj niso bili preveč spodbudni, ni več prave koncentracije, ker letos pač nimamo več nobenega posebnega cilja. Prvenstvo pa bi le radi dostojno sklenili.«
»Ste pričakovali tak razplet?«
»Po nekaj tekmah je bilo že videti, da Primorje sodi na vrh. Vendar sem mislil, da se bo za prestop vrinil recimo. San Marco, poleg Krasa, ki je tudi pokazal, da ima homogeno ekipo. Letos je presenetil prav Primorec, ki je vključil nekaj novih igralcev, ki so se dobro ujeli in nekaj dobrih rezultatov ga je privedlo v ospredje.
»Ocena sezone pri Bregu?«
»Srno zadovoljni, ker je v ekipi bi-lo 90 odst. samo naših fantov, vključili smo nekaj mladih, kar je tudi
pozitivno. Morda pa je ob tej mladosti zmanjkala prav izkušenost, kar je bilo v nekaterih ključnih tekmah krivo, da smo bili izključeni iz borbe za morebitno napredovanje.«
»Je bilo dobro ali slabo, da so bile vse naše ekipe s Tržaškega v isti skupini (poleg Primorja, Krasa in Brega še Gaja in Primorec)?«
»Mislim, da je bilo pozitivno, ker je bilo več naših ljudi na tekmah, saj so se derbiji vrstili eden za drugim. Obenem smo imeli več možnosti, da se vsaj ena prebije na vrh.«
»Komu sedaj 'pripisujete največ
Namiznoteniška interliga 1985/86 se bo končala jutri, ko bo na sporedu turnir za posameznike. V letošnji prvi priredbi tega tekmovanja, katerega pobudniki so bila društva sama, so se zbrale ekipe onstran in tostran meje. Tekmovanje je bilo namenjeno mladincem izpod 6 let in se je pričelo lani oktobra. V šestih mesecih so se vse ekipe srečale med sabo dvakrat, kar je predvsem omogočilo', in ravno ta je bil glavni namen manifestacije same, da so se prav mlajši igralci, ki imajo manj možnosti igranja, pomerili med sabo in si tako nabirali prepotrebne izkušnje.
Zmagovalec na turnirju je ekipa Vrtojbe, ki ni utrpela nobenega poraza in je bila tako kvalitativno' kot številčno močnejša od ostalih. Drugo in tretje mesto je pripadlo Azzurri in Legi Nazionale, ki sta prav v zad-
možnosti za prestop?«
»Vsekakor Primorju.«
»Kakšna je bila kvaliteta letošnjega prvenstva?«
»Drugih skupin nisem videl. Kva-liteta pa nasploh pada, ekipe niso več take, kot pred leti.«
»Kako to?«
»Nekoč se je veliko več igralo, sedaj imajo le po dva treninga, tekmo in nič drugega. Telesno so morda bolje pripravljeni, manj pa tehnično in taktično, v takih razmerah pa izstopa le tisti igralec, ki ima naravni dar za nogomet.« (db)
njih kolih prehiteli Novo Gorico. Igralci Doma so po predvidevanju zasedli zadnje mesto, saj so društvene barve zastopali začetniki v pravem pomenu besede (desetletni igralci). Kljub vsemu pa so se naši predstavniki hrabro borili proti starejšim in izkušenejšim nasprotnikom.
Jutri pa bo, kot smo že zapisali, sklepna manifestacija, ki bo razdeljena na dva dela. Ob 16. uri bo v telovadnici v Stražicah turnir za posameznike, ki so igrali v ekipnem tekmovanju (bilo jih je skoraj 50) ; po tekmovanju pa bo v prostorih zavoda Lenassi na sporedu družabnost in za ključno nagrajevanje ekip in posameznikov.
KONČNA EKIPNA LESTVICA: Vrtojba 28 točk, Azzurra 20; Lega Nazionale in Nova Gorica 8; Lenassi 12; Versa A 10; Versa B 4; Dom 2.
MAL
P or denonč anom je uspelo maščevanje za poraz v Trstu, po drugi strani pa je rezultat v bistvu previsok glede na dogajanje na igrišču. Vse do 7. minute prvega polčasa je bil rezultat stalno izenačen, nato pa so domači povedli z 20:16. V pičli minuti smo uspeli z delnim rezultatom 7:0 preiti v vodstvo, ki smo ga zadržali vse do 15. minute prvega dela, ko je bila spet na vrsti domača ekipa, ki je z delnim rezultatom 8:0 povedla s 45:37 in s tako razliko smo tudi odšli na odmor.
Pri nas je tekmo v velikem slogu začel Mauro Čuk in je od prvih 14 točk dosegel sam kar 8, pri domačinih pa je odlično zaigral Delle-vedove z zelo solidnim odstotkom meta iz igre.
Že nekajkrat letos se nam je zgodilo, da smo v začetku drugega polčasa zaigrali slabo in nasprotniki so si priigrali nedosegljivo prednost. Tokrat je bilo prvih pet minut drugega polčasa prava katastrofa, saj so domačini dosegli 17 točk, mi pa nobene ter so tako v 5. min. vodili s 70:45. Ko smo se končno le prebudili, je tudi nam od 7. do 10. minute uspel delni izid 12:0, toda domačini so še vedno imeli v rokah zanesljivo prednost 17 točk. Edina pot, da zmanjšamo zaostanek, je bila solidna obramba in pa uspešen met za 3 točke v napadu. Zato smo tudi postavili na igrišče kar štiri zunanje igralce, ter ob treh zaporednih trojkah prišli na —14. Ob tem pa smo bili za nasprotnika prenizki in smo izgubili dvoboj pod košema, tako da je razlika začela zopet naraščati do končnih 117:91.
To pot so priložnost za igro dobili vsi razen Roberta Daneva, ki je v drugem polčasu, ko bi moral stopiti na igrišče, nenadoma začutil.
da ga boli koleno, in je zato ostal na klopi. Od mlajših igralcev je dobro izkoristil priložnost Štefan Gulič, razveseljim) pa je tudi, da je v vse boljši formi Klavdij Starc.
Naš naslednji nasprotnik je ekipa Victors iz Monze, ki ima ravno tako 14 točk kot mi. Prav iz Monze smo letos prinesli edini par točk z gostovanj, zanimivo pa je, da je Monza od 14 točk kar 8 točk izborila na tujem. V Monzi smo naleteli na nekompletnega nasprotnika. Poškodovan je bil center Meroni, ki je imel v prvem polčasu katastrofalno slab procent meta (13:40).
V	drugem delu so domačini z a-gresivno cono 1-3-1 na polovici igrišča celo solidno povedli, toda v končnici smo preko Maura Čuka spet prešli v vodstvo in z zadrževanjem žoge dočakali zmago.
Pred nedeljsko tekmo ne vemo natančno koliko Monzi pomeni odsotni center, ostali podatki pa so nam kar poznani. Monza se brani z mož-moža obrambo, s cono 3-2 in agresivno 1-3-1 na polovici igrišča. V napadu je zelo nevaren Lussignoli, predvsem z mesta krila in posta. Nam sta v Monzi bolj uspevali conski o-brambi 2-3 in 1-3-1, vendar zdaj že neprimerno bolje igramo mož-moža kot takrat. V prvi tekmi smo imeli veliko več od igre pod košem, kjer so bili domačini slabši, zato obstaja dilema, koliko bo lahko nadoknadil tedaj odsotni Meroni.
V	okviru priprav na nedeljsko srečanje bomo danes v športni palači odigrali trening tekmo s Sorvolano, ki nam bo služila za preizkus taktičnih variant in obenem kot trening več v športni palači. Nedvomno pa smo v tem srečanju favoriti in z zmago se nam tudi ti točki v bistvu štejeta dvojno, saj gre za neposrednega tekmeca za mesto na lestvici. Nekaj problemov je s poškodbo Maura Čuka, vendar upam, da bo do tekme nared in bomo nastopili v kompletni sestavi.
Jutri v namiznoteniški interligi 1985-86
Turnir in sklepna slovesnost
Balinanje: v 2. kolu prvenstva B kategorije
Mov prestižen uspeh Poleta
trener franko drasič o meblovih tekmah
Sedaj proti nepremaganim Pordenončankam
Zmagoviti pohod balinarjev Poleta se nadaljuje. Potem ko so v krstnem nastopu presenetljivo premagali Triestino, so v 2. kolu pokrajinskega prvenstva B kategorije Vasja Gulič m tovariši v torek na Opčinah zasluzeno porazili tudi drugega velikega favorita moštvo Postelegrafonici. Ta drugi prvenstveni par točk je vsekakor pomemben prestižni dosežek, ki je navrgel Poletu (ki je novinec v tej kakovostni konkurenci) prvo mesto na lestvici in tako bi ne smela biti pod vprašajem u-vrstitev v končnico prvenstva. Po dvojnem medsebojnem obračunu med šestimi nastopajočimi četverkami se bodo namreč prva štiri moštva plasirala v pokrajinski »play off« in Polet res ni mogel ubrati boljše poti.
Torkovo srečanje je potekalo v znamenju boljše tehnične predizpo-zicije poletovcev, ki so prikazali tudi srčnejšo igro in navezanost na društvene barve. Gostje so po začetnem vodstvu s 4:2 morali popustiti Poletu sedem zaporednih točk. Postelegrafonici je nato s skrajnim naporom izenačil na 9:9, v zaključ
nem krogu pa so si domačini priigrali ugodnejši položaj in hladnokrvno izkoristili priložnost za končno zmago z izidom 13:9. V vlogi prvega bližalca se je ponovno izkazal vse bolj zanesljivi mladi Danev (plasiral je 66 odstotkov igranih krogel v neposredno bližino balinčka), več kot solidno se je odrezal prekaljeni tolkač Vasja Gulič s 55-od-stotnim izkupičkom, solidno pa sta bližala tudi Tavčar in Sarra (50 odst. krogel v razdalji pol metra).
V 3. kolu prvenstva B kategorije bo prihodnji torek Polet spet igral doma in bo branil prvo mesto proti solidni četverki Istrie. (B.S.)
Nogomet: danes v Zagraju
Turnir pokrajin
Goriška pokrajinska reprezentanca, ki jo sestavljajo nogometaši, ki nastopajo v 3. amaterski ligi (v njej so tudi trije slovenski športniki), bo danes, v četrtek, nadaljevala s srečanji za turnir pokrajin. Oh 20. uri bo v Zagraju igrala proti enajsterici iz pokrajine Pordenon.
Tekma v Spinei je bila za nas izredno važna. Po 2 zaporednih spodrsljajih v Ferrari in na domačem igrišču proti OMA, je prišlo v naši ekipi do lažje krize. Dekletom je zmanjkalo samozavesti in prepričanja v lastite sposobnosti. Bojazen pred napakami je privedla do tega, da akcije niso bile več tako čiste in zanesljive kot zahteva igra na takem nivoju. Od tod zmeda na igrišču, manjša prodornost v napadu ter negotovost v obrambi.
Tudi v Spinei je tekma potekala po teh tirnicah. Igra je bila zato živčna in tehnično skromna. Na srečo smo imeli na nasprotni strani mreže ekipo, ki je imela enake, ali morda še celo večje psihične težave. Ne smemo namreč pozabiti, da je imela Spinea v soboto zadnjo možnost, da se izogne izpadu. Našim
dekletom se je tokrat nasmehnila sreča, saj so v zadnjih dveh nizih zmagale z minimalno razliko in z res tveganimi akcijami, ki so se pozitivno zaključile pred začudenimi očmi gledalcev. Kakorkoli že, važno je bilo zmagati in ta cilj smo dosegli.
Sobotna tekma mi je dala možnost, da sem preizkusil mlado Ivano Ve-nier, ki je zaradi resne poškodbe na kolenu,, začela s treningi komaj januarja in ni v letošnji sezoni še stopila na igrišče. Z njenim nastopom sem bil kar zadovoljen, saj se je dobro premikala po igrišču in pokazala veliko, volje in veselja do igre. Nekateri lažji spodrsljaji v sprejemu so bili le posledica večmesečne pavze.
V soboto gostimo v Nabrežini še nepremagani pordenonski Mobilcata-logo. Ekipa je praktično že v A 2 ligi in je po mnenju vseh izvedencev tudi najboljša šesterka v naši skupim. Predvaja tako igro, ki je ostali v B ligi niso zmožni. Proti
Pordenonu smo doživeli že pet porazov, štirikrat lani in enkrat v letošnji sezoni. Zato se zavedamo, da je naša naloga izredno težka, morda celo brezupna.
Kako lahko premagamo ekipo, ki je objektivno boljša od naše? Pravilo je samo eno: naša dekleta morajo igrati izredno samozavestno in zanesljivo. Vsaka akcija naj bo skrajno tvegana in zaključki čim močnejši. Servisi morajo biti ostri, da nasprotnik ne more organizirati dobrega napada. Taka taktika ima lahko tudi negativne posledice. Tveganje prinaša več napak in če je le-teh preveč, ima nasprotnik še lažjo nalogo.
Prepričani pa smo, da se bomo pred svojimi navijači izkazali in se poslovili z dostojno igro in predstavo. Številnemu občinstvu, ki bo gotovo v večji meri kot navadno napolnilo tribune, da bi si ogledalo izredne Pordenončanke, lahko pripravimo tudi prijetno presenečenje. V našem taboru smo o tem skoraj vsi prepričani.
Odbojka under 14: Sloga B - moč v zagrizenosti
V nadaljevanju pregleda odbojkarskih ekip, ki nasto prvenstvu under 14, je na vi ga. Vzhodnokraško društvo, p: zervoar mladih odbojkaric, tokrat ni izneverilo svoji vi valnice velikega števila igre je v prvenstvo vpisalo kar dv Danes bomo predstavili ekipi je v svojem krstnem nastopu gala Brežanke, medtem ko e se m stopila na igrišče sa prvem kolu počivala.
. Jožiia Peterlina, trenerja ( se vec drugih Sloginih ekij vprašali, naj nam opiše Slog
lavo? ? skuPino deklet iy/d, le dve sta namreč za I Starejši. Dekleta so se lani jala z miniodbojko, letos je tc vic, da igrajo na velikem Skupina je zelo homogena: redno zahajajo na treninge, m navdušeno delajo. Posebno
tem, da trenirajo skupaj s svojimi moškimi vrstniki. V to rešitev nas je silila stiska s telovadnicami. To je izredno težko delo, saj skupaj vadi hkrati tudi 30 odbojkarjev. Treningi so dvakrat na teden, trajajo pa poldrugo uro. Načrtujemo poletne priprave v Savudriji in splošno poletno vadbo, da bi lahko vsaj delno nadoknadili 'skromno razpoložljivost ur med tekmovalno sezono. Dekleta pa predvsem zaradi velike zagrizenosti, ki je značilnost skupine, kljub slabim vadbenim razmeram že žanjejo lepe uspehe, _
Slogo B sestavljajo naslednje i-gralke: Irina Čebulec, Daša Gulič, Sava in Dunja Jogan, Valentina Fabi, Gabriela Pieri, Barbara Pa-vat, Jagoda Škerk, Monika Micalli, Petra Križmančič, Tanja Purič, Ingrid Vidah, Kristina Gregoretti, Tatjana Stopar in Monica Milič.«
obvestila
ŠD BREG
sporoča, da bo v sredo, 16. t. m., ob 20.30 v prostorih male dvorane občinskega gledališča »F. Prešeren« v Bo-Ijuncu občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila; 2. Pozdravi; 3. Diskusija; 4. Razrešnica; 5. Volitve; 6. Razno.
SPDT
obvešča, da bo 32. redni občni zbor jutri, 11. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Dnevni red je naslednji: otvoritev občnega zbora; izvolitev delovnega predsedstva; izvolitev delovne komisije; poročila; razprava; poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu; volitve novega odbora.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 10. t. m. ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE SOČA iz Sovodenj bo imelo redni občni zbor jutri, 11. aprila, ob 20. uri v prostorih gostilne Pri Brunotu v Rubijah.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
10. aprila 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
M™
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Vino in njegovo potvarjanje imata isto starost
Po grlu ne teče več tako gladko
Misel na metilni alkohol te dni marsikomu greni prijeten občutek, ko mu kapljica drsi po grlu. Toda knjiga, ki je ravnokar izšla, pripoveduje o tem, kako je potvarjanje vina prav tako staro kot njegovo pridelovanje. Enolog Fritz Hallgarten v Wine Scandal piše, da so brezvestni trgovci vedno dodajali tej pijači vsemogoče: celo premog, volovsko kri in vodo , v kateri so živele žabe. Leta 1490 so ponarejevalce vina vrgli v Ren, njihove kleti pa porušili. Septembra 1985 je preplah zajel vso Evropo zaradi »antifriza«, ki so ga vinu dodajali Avstrijci. Pred nekaj leti so na Kitajskem ustrelili tri moške, ki so industrijski alkohol prodajali kot rižev alkohol in povročili smrt 25 oseb.
Hallgarten, ki se je rodil in živel v neki vasi v severni renski pokrajini, pravi:»Že za mlada sem vedel za vragolije nekaterih vinarjev.« Hallgarten, ki je po poklicu odvetnik in šef istoimenske britanske vinarske firme, je nadalje povedal, da je bilo pred 30 leti v Zahodni Nemčiji toliko hudih prestopkov z vinom, da so morali ustanoviti poseben urad državnega pravdnika. Od nekdaj nekateri dodajajo vinom čudne snovi, mešajo različna vina in lepijo napačne etikete.
Stari Grki in Rimljani so pridelek slabih letin »popravljali« z medom in začimbami. Leta 1285 je kralj Edvard I.v
angleškem parlamentu sprejel zakon, ki je urejeval ceno in količino v tavernah prodanega vina, da bi stopil na prste sleparjem. Kljub temu so se pionaredbe nadaljevale .
Leta 1785 so v Italiji najraje čitali knjigo Potvarjanje vina. V Franciji pa je leta 1856 doživljal prav takšen uspeh učbenik o poceni izdelavi vina brez grozdja. Razvoj obrtništva in industrije sta odprla pot pravemu kriminalu. Leta 1974 so francoski trgovci poskušali prodati pod znamko bordeaux 3 milijone litrov slabega vina, ki so ga razredčili z vodo iz ribnika, v katerem so živele žabe. So tudi takšni, ki žlahtna vina mešajo s slabšimi sortami in jih etiketirajo za prvovrstna. Nekateri dodajajo kavstično sodo, da vinu odvzamejo kislino, drugi premog v prahu in petrolej, da naredijo vino bolj polno. Spet drugi ga sladkajo z glicerinom. V ZRN so leta 1980 vinogradniki dodajali (že leta 1970 prepovedani) sladkor, ki so ga v računskih knjigah predstavili za »kemični proizvod za zatiranje parazitov«. Na procesu so neki priči grozili s smrtjo, kakor hitro bi govorila resnico.
»Antifriz« v avstrijskih vinih je zgodba naših dni. Zaradi njega je šlo v stečaj več avstrijskih in nemških firm, Avstrija pa se je z izvozom svojega vina lahko obrisala pod nosom.
Zgodba zavrnjenega zaročenca
»Ne zaveži si tega za prst«
LONDON — »Ne zaveži si tega za prst, ampak s tabo se res ne nameravam poročiti. Ker si pameten, me boš razumel.« S temi besedami je bančna blagajničarka, 22—letna Jacgueline Irons po dveh letih razdrla zaroko s Stephenom Tileyem. Reakcija je bila takojšnja. Zaljubljenec jo je oklofutal in obrcal, ji nastavil noževo konico na grlo in ji zagrozil, da ji bo vrgel bombo v spalnico. Naslednji dan je iz zasede streljal nanjo in jo zgrešil za las. Zavrnjeni ljubimec je bil povsem ob pamet. Razmnožil je fotografije nage Jacgueline, ki jih je lani posnel na počitnicah v Španiji, in jih poslal njenemu direktorju, vsem njenim sorodnikom in prijateljem.
Na tem mestu je punco minilo potrpljenje in fanta prijavila sodišču. Ko ga je obsodil na šest mesecev zapora, je sodnik takole komentiral njegovo obnašanje: »Pokazali ste se zelo nezreli!«
• LONDON — Dnevnik Daily Mirror objavlja ekskluzivno fotografijo najmlajše matere na svetu, 9—letne Brazilke Marie Eliane Jesus Mascarenhas. Njen otrok, mala Dainana.je normalno razvit in tehta 3 kg. Mati—otrok je najmlajša hči družine z 8 otroki. Živi z mačeho v skromni podeželski hišici. Njena mati je umrla 40 minut po porodu.
Ko je 21—letni oče izvedel, da se je rodil otrok, je zbežal, ker se je bal, da ga bodo aretirali. Mati je rodila s cesarskim rezom, ker je bila za normalen porod premlada.
Zmagoslavni nasmešek?
DUNAJ — »Zvezni predsednik, kakršenega sedaj potrebujemo«, je zapisano na propagandnem lepaku za dr. Kurta Waldheima. Nekdo je dodal kljukasti križ, s katerim je hotel opozoriti na kandidatovo preteklost. Če bo Waldheim vseeno izvoljen, velja že sedaj napisati, da ima vsak narod takšne voditelje,
kot si jih zasluži.
Huda prevara bivšega filipinskega ministra
Izmislil si je odkritje plemena ki je živelo kot v kameni dobi
MANILA — Odkritje nekega filipinskega plemena, ki naj bi še danes živelo, kot je živel človek v kameni dobi, je gola izmišljotina. Tako pravi švicarski antropolog Oswald Iten, ki je v intervjuju za dnevnik "Manila Times" poudaril, da je pri namišljenem odkritju takšnega plemena v sedemdesetih letih šlo za prevaro enega od ministrov, ki so sestavljali režim pobeglega diktatorja Marcosa. V začetku prejšnjega desetletja je minister za vprašanja etničnih manjšin Manuel Elizalde pritegnil mednarodno pozornost s sporočilom, da prebiva v džungli na otoku Mindanao, ki sodi med največje filipinsko otoke, pleme, ki ga sestavlja kakih 30 moških, žensk in otrok in ki živi enako kot so živeli naši predniki v kameni dobi. Člani plemena, ki mu je ime Tasaday, bivajo
v jamah v popolnem sozvočju z naravo in niso imeli prav nobenega stika s civilizacijo, je naglašal minister Elizalde.
Za zadevo se je pozanimal sam Mar-cos in izdal dekret za »zavarovanje tradicij« plemena Tasaday; s tem dekretom je ozemlje, kjer pleme biva, označil kot poseben rezervat. Nedavno pa je neki član plemena stopil v stik s profesorjem Itenom in mu zagotovil, da plemena, ki bi živelo kot v kameni dobi, tod nikdar ni bilo in ga seveda tudi zdaj ni, pač pa njegovi namišljeni pripadniki tvorijo del drugih, razvitih etničnih skupin na Mindanau.
Kaj se je v resnici dogodilo? Minister Elizalde je zbral skupino domorodcev in jim zaukazal, da morajo skoraj popolnoma goli živeti v jamah in ne v svojih kolibah. Na tak način, torej s
prisilo in prevaro, je svetu naznanil senzacionalno etnološko odkritje. Minister je "Tasadayem" obljubil tudi izdatno finančno pomoč iz državne blagajne, prizadeti pa niso videli niti pare. Pravzaprav je denar prišel iz blagajne, prisvojil pa si ga je goljufivi Elizalde.
To je trajalo vse do leta 1983, ko je minister pobral šila in kopita. V to je bil prisiljen, ker je bila uvedena preiskava v zvezi z »nejasnimi« finančnimi transakcijami njegovega resorja. »Manila Times« je razodel, da je antropolog Iten kar sedem let zaman skušal preveriti verodostojnost Elizaldejeve-ga »odkritja«, to pa zaradi omenjenega Marcosovega dekreta, ki mu je prepovedoval potovanje v džunglo na Mindanau. Tja se je lahko odpravil šele pred mesecem dni.
Presenetljivo spoznanje ameriške epidemiologinje
Obstaja tudi gradbeni sindrom
WASHINGTON — Tudi hiše ali stanovanja so lahko bolni, ne samo ljudje ali živali. Do tega senzacionalnega zaključka je prišla ameriška epidemiologinja Edith Kunsin, ki je svoje odkritje javno propagirala na neki tiskovni konferenci. Izjavila je, da je prišla do tega spoznanja po dolgih in izčrpnih raziskavah, svoje izjave pa je podkrepila z raznimi dokazi.
Kunsinova je med svojim izvajanjem dejala, da če se kdo naključno znajde v kakem stanovanju, restavraciji ali javnem uradu in se nenadoma počuti slabo, pomeni, da je prišel v »bolan« kraj. V takem primeru mora takoj izginiti iz »okuženega« kraja, da se izogne okužbi in da se reši slabega počutja
Znanstveniki »American Society for Microbiology« (Ameriške ustanove za biologijo) so te vsekakor zanimive
primere imenovali »building syndrome«, torej gradbeni sindrom. Ti znanstveniki, med katere spada tudi Kunsinova, so namreč prepričani, da so hiše, palače, sobe in stanovanja žive stari, ki lahko zbolijo in celo predajo svojo nalezljivost drugim »živim bitjem«. Kaže, da je torej v Ameriki nastala nova zdravniška veda, pri kateri polnopravno sodelujejo tako zdravniki kot arhitekti. Skupna ekipa enih in drugih je dokaj jasno opredelila pojav ter opisala nekaj njegovih značilnosti. V kakih 20 odstotkih »bolnih« stanovanj se raznovrstni mikrobi in bakterije naselijo v najbolj skrite kotičke, po navadi v take, kamor človek ne seže, in se torej mirno razmnožujejo. Vendar pa ni samo stvar higiene, so dodali. Mnogo je odvisno tudi od arhitektonske zasnove, od kvalitete materialov in od toliko drugih stvari.
BANGKOK — V tem azijskem mestu so združili štiri tradicionalne borze. Kaj je nastalo iz tega, kaže slika: stotine računalnikov, ki so povsem odpravili značilni živžav, kakršnega poznamo pri nas.
Jože Trobec
Čenča
52.