Nova knjiga ob Pahorjevem skorajšnjem 99. rojstnem dnevu / 18 Najstnika rešila življenje utapljajočemu v Soči in čez noč postala junaka / 15 Kolesarjem neprijazne Ronke /^14 Primorski vse zore? POLJANKA DOLHAR Mlajši novinarji si težko predstavljamo, kako so naš poklic opravljali pred desetletji, ko je internet obstajal le v sanjah kakega zanesenjaka. Danes lahko namreč vsako letnico, ime, ali kraj preverimo na svetovnem spletu; seveda se tu najde tudi marsikatera napaka, milijarde informacij, ki jih imamo nenehno na voljo, pa nam nedvomno lajšajo življenje. Med številnimi spletnimi pripomočki je tudi spletni portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Tu lahko na enem mestu nemoteno brskamo po slovenskem pravopisu, Slovarju slovenskega knjižnega jezika in drugih zbirkah. Med temi je tudi Nova beseda, ki nam omogoča, da preverimo, če je ta ali ona beseda v rabi. V korpusu Nove besede je kar 318 milijonov besed, ki se pojavljajo v leposlovju, znanstvenih publikacijah, zakonih, Mladini, Delu in še kje. Brez Nove besede bi si svoje (poklicno) življenje težko predstavljala, saj se večkrat znajdem pred vprašanjem, ali je določena beseda sprejemljiva ali ne. Naj navedem primer: besede upli-njevalnik ni v pravopisu in SSKJ, v Novi besedi pa je, saj smo jo slovenski novinarji začeli uporabljati, ko smo izvedeli, da nameravajo na Tržaškem postaviti kar dva plinska terminala. Zato je tudi mene prestrašil napis »iskalnik trenutno deluje z okrnjeno funkcionalnostjo«, ki se je pojavil na portalu Nova beseda. Še bolj pa me begajo govorice, da bi zaradi potrebe po večjem varstvu osebnih podatkov, iz besedilnega korpusa izginili vsi tisti primeri, v katerih se pojavljajo lastna imena, ki so kot vemo zelo pogosto tudi obča. Bodo vse Jagode (in jagode), Zore (in zore), Petki (in petki) res izginili iz Nove besede? Bojim se, da bomo imeli potem s slovenščino še več težav. kakšna usoda nas čaka dnevnik SOBOTA, 11. AVGUSTA 2012 Št. 189 (20.512) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € sirija - Bitka za Alep vse bolj ostra V novih spopadih spet številne civilne žrtve Granata režimskih sil v pekarni ubila najmanj 11 civilistov gozdni požari - Gost oblak dima viden tudi na Tržaškem Pri Petrinjah zagorel borov gozd, ogenj pustošil tudi drugod na Krasu KOZINA - Pri Petrinjah v smeri proti Črnotičam je včeraj popoldne zagorel borov gozd. Kot je povedal predsednik prostovoljnega gasilskega društva Materija Valter Fabjančič, je ogenj zajel veliko površina borovega gozdu, požar pa je gasilo več kot 200 gasilcev iz 7 gasilskih društev, na po- moč pa je prišel tudi helikopter Slovenske vojske. Požar je zajel veliko površino, dim pa je bil dobro viden tudi na Tržaškem (foto Kroma) in je povzročil precejšen preplah. Ljudje so s telefonskimi klici dobesedno bomabradi-rali gasilce, da bi zvedeli, kje gori. Sicer pa je bil na splošno današnji dan za gasilce na obalno-kraškem območju izredno vroč. Tako je pri naselju Obrov v občini Ilirska Bistrica gasilci kar 19 gasilskih društev gasilo požar, ki je zajel približno 15 hektarov, zagorelo pa je tudi nad kamnolomom v Črnem Kalu. DAMASK - V Siriji so se včeraj nadaljevali srditi spopadi med silami predsednika Bašarja al Asada in uporniki, pri čemer je vojska odbila napad upornikov na letališče v Alepu. Medtem je v tem mestu topovska granata zadela neko pekarno, pred katero so ljudje čakali na kruh. Ubitih je bilo najmanj enajst ljudi, številni pa so ranjeni. Do napada na pekarno naj bi prišlo med kratkotrajno prekinitvijo ognja, ki so jo prebivalci mesta skušali izkoristiti za nakup živeža. Pred pekarno naj bi bilo po navedbah sirske opozicije celo več kot sto ljudi, ko je priletela granata. Na 2. strani SSO za spremembo zaščitnega zakona Na 3. strani Cosolini in Poropat podpirata železarno, a ne brezpogojno Na 4. strani Protest proti železarni in krajevnim politikom Na 5. strani V Nabrežini se začenja Praznik sv. Roka Na 6. strani Tudi na Goriškem goljufi ne počivajo Na 14. strani Ukinitev pokrajin napaka, rešitev ali demagogija? Na 15. strani kontovel - »Območje naravnega pomena « Suha Mlaka Poseg rajonskega predsednika Roberta Cattaruzze olimpijske igre v londonu Vaterpolisti v finalu Italijanski" vaterpolisti so v polfinalu premagali Srbijo (9:7) in se uvrstili v jutrišnji finale proti Hrvaški, odbojkarji pa bodo igrali za bron ansa 2 Sobota, 11. avgusta 2012 ITALIJA, SVET / ITALIJA - V intervjuju za jutrišnji Liberation Berlusconi: Še ne vem, če se bom vrnil v politiko Nekdanji premier pa trdi, da je bil vedno oproščen in da bo tako tudi v »procesu Ruby« PARIZ - »Vedno sem bil oproščen in tako tudi na tako imenovanem procesu Ruby«. To je med drugim povedal nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi v intervjuju za jutrišnjo izdajo francoskega dnevnika Liberation. S tem v zvezi je še dodal, da ga ekstremistični in politizirani del italijanskega sodstva preganja, odkar je vstopil v politiko. »Toda Italijani so na moji strani,« je še poudaril. Kar pa zadeva vrnitev v politiko, je Berlusconi povedal, da se še ni odločil, kaj naj stori, čeprav ga »celotna stranka prosi, naj se spet aktivira in tako prispeva k uspehu stranke na prihodnjih volitvah«. V zvezi z morebitno skupno akcijo Francije in Nemčije, ki naj bi si jeseni lani prizadevali, da Berlusconi odstopi z mesta premierja, pa je dejal, da o tem ne ve ničesar in da tudi ne verjame, da je to res. »Za odstop sem se odločil iz želje, da tehnična vlada, ki bo deležna široke podpore tako iz vrst večine kot opozicije, poskrbi za vse potrebne spremembe in iz Italije napravi državo, ki bo politično tako stabilna, kot je Francija,« je o razlogih za svoj odstop povedal za Liberation. Vendar pa se to na žalost za zdaj še ni zgodilo, je še dodal. V pogovoru je bil govor tudi o sedanji krizi evrskega območja in o njegovih izjavah, da bi Italija morala izstopiti iz območja skupne evropske valute. »O hipotezi o morebitnem izstopu iz evrskega območja so glasno govorili nekateri člani moje stranke iz taktičnih razlogov, da bi Nemčijo prisilili v spremembo stališča,« je dejal in poudaril, da so v Ljudstvu svobode prepričani, da bi morebitni izstop pomenil pravi polom. »Sem pa rekel, da se lahko postavi vprašanje morebitnega izstopa iz evrskega območja, če se poleg nepopustljivosti na finančnem in proračunskem področju nič ne stori za gospodarsko rast. Saj bi le tako rešili proizvodno moč italijanskega gospodarstva,« je s tem v zvezi še povedal. P Berlusconi še ne ve, če se bo vrnil v politiko, Montiju pa je prepustil premierski položaj iz čuta odgovornosti arhiv SIRIJA - Neskončna bitka za Alep Topovska granata med prekinitvijo ognja v pekarni ubila najmanj 11 ljudi Bitka za Alep se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo ansa DAMASK - V Siriji so se včeraj nadaljevali srditi spopadi med silami predsednika Bašarja al Asada in uporniki, pri čemer je vojska odbila napad upornikov na letališče v Alepu. Medtem je v tem mestu topovska granata zadela neko pekarno, pred katero so ljudje čakali na kruh. Ubitih je bilo najmanj enajst ljudi, številni pa so ranjeni. Do napada na pekarno naj bi prišlo med kratkotrajno prekinitvijo ognja, ki so jo prebivalci mesta skušali izkoristiti za nakup živeža. Pred pekarno naj bi bilo po navedbah sirske opozicije celo več kot sto ljudi, ko je priletela granata. Uporniki so včeraj napadli mednarodno letališče v tem največjem sirskem mestu, vendar pa so jih vladni vojaki odbili. "Najemniški teroristi" so skušali napasti, vendar "je vojska udarila nazaj in jih večino ubila", je poročala sirska državna tiskovna agencija Sana. Nasprotniki režima Bašarja al Asada po četrtkovem umiku iz četrti Salahedin na jugozahodu Ale-pa zatrjujejo, da bodo nadaljevali z boji in da se bodo vrnili v to četrt. "Salahedina ne bomo zapustili," je dejal eden poveljnikov Svobodne sirske vojske Hosam Abu Mohamed. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice je bilo včeraj v spopadih po Siriji ubitih najmanj 56 ljudi. Od tega najmanj pet civilistov. Poleg tega naj bi vladne sile po navedbah upornikov močno poškodovale zgodovinsko trdnjavo v Alepu, ki je tudi na seznamu svetovne kulturne dediščine organizacije Unesco. Včeraj pa se je tudi izvedelo, da naj bi posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana, ki konec meseca ne bo podaljšal mandata, na položaju nasledil nekdanji alžirski zunanji minister Lakhdar Brahimi, so v četrtek sporočili diplomati. Pogajanja o novem odposlancu sicer še potekajo, v igri pa naj bi bila še Španca Miguel Angel Moratinos in Javier Solana. V uradu generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moo-na navedb neimenovanih diplomatov, na katere se sklicujejo tuje tiskovne agencije, za zdaj niso potrdili. ZDA - Ankete Prednost Obame pred Romneyjem narašča WASHINGTON - Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da dobiva sedanji demokratski predsednik ZDA Barack Obama v bitki za ponovno izvolitev v Belo hišo jasno vodstvo pred republikanskim izzivalcem Mittom Romney-jem.Obama je v vodstvu tako na zvezni ravni kot tudi v večini od ducata zveznih držav, ki veljajo na volitvah v ZDA za odločilne. Po anketi konservativne televizije Fox News Obama na zvezni ravni vodi z 49 proti 40 odstotkom. Anketa televizije CNN mu daje 52-odstotno, Romneyju pa 45-odstot-no podporo. Anketa inštituta Pew je dala demokratskemu predsedniku minuli teden kar desetodstotno prednost pred republikancem. Negativno mnenje o Romneyju ima medtem po anketi CNN 48 odstotkov vprašanih, šest odstotnih točk več kot minuli mesec, po anketi Fox News pa 45 odstotkov, pet odstotnih točk več kot pred mesecem dni. Po anketi RealClearPoli-tics.com je Obama v prednosti v Ohiu (pet odstotnih točk), Virgini-ji (tri odstotne točke), na Floridi (1,5 odstotne točke), v Iowi (ena odstotna točka) in v Nevadi (pet odstotnih točk). Vodi tudi v Wiscon-sinu, Michiganu, Pensilvaniji, New Hampshireu in Koloradu. Romney po drugi strani vodi le v Missouri-ju in Severni Karolini. Če bi sedanje napovedi obveljale na volitvah 6. novembra, bi Obama imel okoli 330 elektorskih glasov. A po mnenju poznavalcev bo bitka v prihodnjih treh mesecih še ostra in tesna, med drugim zaradi vztrajnih gospodarskih težav ZDA ter zaradi Romneyjevega uspešnega zbiranja denarja za svojo kampanjo. Javnomnenjske raziskave nakazujejo, da prizadevanja Obame, da popravi svojo podobo med volivci, Romneyja pa prikaže kot bogatega poslovneža, gluhega za tegobe srednjega razreda, vsaj na kratek rok delujejo. Kažejo tudi, da Američani, ki so sicer po letih slabih gospodarskih rezultatov precej nasršeni, od Obame ne pričakujejo takojšnjih hitrih rešitev, obenem pa so vse bolj nenaklonjeni stališčem Romneyja. ŠPANIJA - Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer Fitch: Za sanacijo španskih bank 100 milijard evrov najbrž ne bo dovolj ZLATO (999,99 %%) za kg MADRID - Bonitetna agencija Fitch je včeraj zaradi trenutno zaostrenih gospodarskih razmer izrazila dvom, da bo pomoč evrskih držav za sanacijo španskega bančnega sistema v višini do 100 milijard evrov dovolj za rešitev tega sektorja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Španske banke so medtem v vse večjih težavah. Njihov delež slabih posojil, večinoma povezanih s pokom nepremičninskega balona, je konec maja znašal 155,841 milijarde evrov (8,95 odstotka vseh posojil), kar je rekordna vrednost po letu 1994. Potem ko so oblasti napovedale, da bodo morali breme prestrukturiranja četrte največje španske banke Bankia nositi tudi delničarji, so delnice te finančne ustanove včeraj dopoldne izgubile 25 odstotkov, zgodaj popoldne pa so bile sedem odstotkov pod izhodiščem, piše AFP. Tečaj delnic Bankie je tako izgubil precej zagona, ki ga je beležil ta teden. Potem ko je bilo namreč objavljeno, da bo Španija kmalu prejela prvih 30 milijard evrov pomoči za sanacijo bančnega sektorja, so se delnice Bankie podražile za 40 odstotkov. Trenutno tečaj delnic te španske banke dosega le tretjino vrednosti, ki jo je beležil ob vključitvi Ban-kie na borzo leta 2011. Maja je sicer prišlo do nacionalizacije Bankie, državnemu reševanju četrte največje španske banke pa je sledila prošnja Madrida za do 100 milijard evrov pomoči za sanacijo finančnega sektorja. (STA) 42.394,72 € +94,08 Sedež Bankie v Madridu arhiv ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 [ ■ 93,16 $ +0,31 EVRO ^J ■ 1,2262 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. avgusta 2012 valute evro (povprečni tečaj) 10.8. 9.8. ameriški dolar 1,2262 1,2301 japonski jen 96,12 96,53 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,205 25,135 danska krona 7,4427 7,4424 britanski funt 0,78610 0,78710 madžarski forint 278,90 276,79 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6960 poljski zlot 4,0961 4,0678 romunski lev 4,5345 4,5443 švedska kroan 8,2077 8,2669 švicarski frank 1,2009 1,2010 norveška krona 7,2700 7,2955 hrvaška kuna 7,4865 7,5025 ruski rubel 39,1440 38,9790 turška lira 2,1942 2,1959 avstralski dolar 1,1661 1,1639 braziljski real 2,4772 2,4913 kanadski dolar 1,2192 1,2230 kitajski juan 7,7989 7,8226 indijska rupija 67,7900 68,0180 južnoafriški rand 9,9772 9,9548 ALPE-JADRAN Sobota, 11. avgusta 2012 3 MANJŠINA - Tiskovno sporočilo Sveta slovenskih organizacij SSO za spremembo zaščitnega zakona Le tako bi bilo mogoče po mnenju SSO rešiti stalen težave s sredstvi - Štoka z Gottardom TRST - Svet slovenskih organizacij smatra, da je letošnje zavlačevanje z izplačilom finančnih prispevkov slovenski narodni skupnosti v Italiji hud udarec slovenskim ustanovam, organizacijam in društvom, ki skrbijo za ohranjanje narodne identitete, jezika in kulture. Pri tem gre upoštevati, da vse to delo pomenljivo učinkuje na vso deželno stvarnost, ki svojo upravno avtonomijo utemeljuje prav s prisotnostjo narodnih in jezikovnih skupnosti. Kot piše v tiskovnem sporočilu, so pri SSO prepričani, da so take zamude, ki se iz leta v leto ponavljajo, škodljive in krivične do vseh, še posebno pa do uslužbencev in njihovih družin. Poziv gre torej pristojnim deželnim javnim upraviteljem in političnim predstavnikom, da se zavzamejo za čimprejšnjo razrešitev sedanjega kritičnega stanja in zagotovijo slovenskim organizacijam mirno nadaljevanje dela. Ob upoštevanju tega položaja SSO ugotavlja, da je še enkrat dokazano vprašljivo zakonsko besedilo zaščitnega za- kona 38/01, ki nima jasnih določil, kar se najbolj pozna pri financiranju slovenske narodne skupnosti. Upravičeno je torej, da pride čim prej do konkretnih predlogov za spremembe zaščitnega zakona, ki bi v njegovo besedilo vnesle točne kriterije, zneske in roke, tako da bi se enkrat za vselej sistemsko uredilo finančno plat, na kateri sloni delo slovenske civilne družbe. Kot še piše v tiskovnem sporočilu, so bile zgoraj omenjene točke predmet daljšega pogovora, ki ga je imel deželni predsednik SSO Drago Štoka s poslancem v italijanskem parlamentu in deželnim koordinatorjem Ljudstva svobode Isidorom Gottardom. Poslanec je kritični položaj glede financiranja organizacij in ustanov slovenske manjšine vzel na znanje in Što-ki obljubil takojšnje posredovanje tako na deželni, kot na državni ravni. Drago Štoka pa bo v naslednjih dneh posredoval tudi pri drugih upravnih in političnih predstavnikih, da se zadeva glede državnih finančnih prispevkov čim prej pozitivno reši, še piše v tiskovnem sporočilu SSO. Čestitke pisatelju Alojzu Rebuli TRST - Predsednik SSO Drago Štoka je pisatelju Alojzu Rebuli čestital ob imenovanju za velikega častnika viteškega reda za zasluge za Republiko Italijo. Visoka nagrada viteškega reda pisatelju Alojzu Rebuli pa je obenem tudi veliko priznanje knjižnici Dušana Černeta, ki je v sodelovanju njenega predsednika Iva Jevnikarja z založbo Edizioni San Paolo iz Milana in s finančno podporo dežele Furlanije Julijske krajine omogočila »projekt Rebula«, ki je našega pisatelja in z njim celotno našo slovensko narodno skupnost približala italijanski javnosti z mnogimi njegovimi literarnimi deli, predvsem pa z romanom Nokturno za Primorsko. Predsednik SSO Drago Štoka kroma KOROŠKA - Predčasne deželne volitve Termina še vedno ni, toda svobodnjaki so že začeli volilno kampanjo in to celo s Haiderjem CELOVEC - Medtem ko socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP) in Zeleni še naprej pritiskajo na svobodnjaško stranko (FPK), da privoli v predčasne volitve na Koroškem še jeseni letos, se je slednja očitno odločila za dvojno strategijo: na eni strani z vsemi sredstvi (in triki) preprečiti sklep o predčasnih volitvah, na drugi strani pa začeti s predvolilno kampanjo. Tako je včeraj na tisoče gospodinjstev na Koroškem prejelo posebno številko strankinega glasila FPK, v kateri se v najlepši luči in na neštetih slikah pojavljajo vsi vidni politiki svobodnjakov - od deželnega glavarja Ger-harda Dorflerja do pokojnega Jorga Haiderja, ki se smeji iz glasila skupaj z designiranim predsednikom koroških svobodnjakov Kurtom Scheuchom... Da svobodnjaki nočejo volitev že jeseni letos, je jasno tudi po včerajšnjem drugem sestanku predsednikov vseh štirih deželnozborskih strank pri Dorflerju (FPK). Ta se je namreč končal že po minuti in pol brez dogovora o morebitnem terminu volitev. Ko so se SPÖ, Zeleni in ljudska stranka skupno zavzeli za 25. november 2012, je Dörfler kratkomalo končal pogovor, češ da so svobodnjaki za volitve šele 3. marca 2013. S tem je tudi jasno, da bodo svobodnjaki še naprej blokirali vsak sklep o predčasnih volitvah v koroškem deželnem zboru, ki se bo na izredni seji in s točko „predčasne volitve« sestal že v četrtek. To, čeprav v deželnem zboru svobodnjaki nimajo večine (17:19), a je na njihovi strani poslovnik deželnega zbora, ki omogoča Za sklep o razpustitvi deželnega parlamenta in razpis predčasnih volitev morata biti navzoči dve tretjini vseh poslancev. Svobodnjaki jih imajo 17 od 36 in dvakrat so že zapustili plenum oz. manjkali, ko je bilo na dnevnem redu glasovanje o predčasnih volitvah. Verjetno bo tako tudi v četrtek. Ivan Lukan SODNI SISTEMI Italija in Slovenija na dnu po učinkovitosti RIM - Italija ima med članicami Evropske unije najslabše delujoč sodni sistem na področju gospodarskih sporov, kar je eden od glavnih vzrokov za razširjeno korupcijo, utaje davkov in sivo ekonomijo v državi, ugotavljajo raziskovalci združenja podjetnikov Confcommercio. Na dnu lestvice pa Italiji dela družbo tudi Slovenija. Če je leta 2000 italijanski sodni sistem po učinkovitosti in kakovosti s 3,6 točke od sedmih možnih zasedal predzadnje mesto, takoj za Slovaško, je bil leta 2010 s 3,2 točke na zadnjem mestu. Slovenija je po tej raziskavi s 3,8 točke četrta najslabša država med 26 analiziranimi. V primerjavi z letom 2000 pa je pridobila eno mesto in za 0,2 odstotne točke povečala oceno učinkovitosti sodnega sistema. Po učinkovitosti sodnega sistema na področju gospodarskih sporov so sicer na vrhu Irska, Nizozemska, Avstrija in Luksemburg. Slovenska zahodna soseda je po ugotovitvah raziskovalcev uvrščena na dno lestvic učinkovitosti po več kazalcih, ki kažejo na slabo delovanje sodnega sistema. Po učinkovitosti in hitrosti razreševanja sodnih sporov med podjetji je v desetih letih padla za dve mesti na predzadnje mesto na lestvici, pri čemer je po točkah padla s 4,4 na vsega 2,6 točke od sedmih možnih. Slovenija je bila po tem kazalniku leta 2010 peta najslabša država med analiziranimi in je v desetletju izgubila eno mesto ter kar 1,7 točke. Na prvo mesto se je v desetih letih s 13. mesta prebila Švedska, na zadnjem pa je Slovaška. Deželna hiša v Celovcu, v kateri bo že prihodnji teden vnovič razpravljal deželni zbor . lukan ¡uB .usmNA cusir H 4 ZGONIK3/A Tel. 040.229123 www. gustintrattoria.com/info@gustintrattoria.com domača kuhinja pizza iz krušne peči SUŠA - Agencija Republike Slovenije za okolje Poziv k varčevanju z vodo Najhujše je stanje na Primorskem, kjer že od oktobra lani ni bilo obilnejšega deževja LJUBLJANA - Konec julija in v začetku avgusta na Primorskem skoraj ni deževalo, sušne razmere pa so se še zaostrile, obenem je Slovenijo zajel letos že tretji močnejši vročinski val, zato Agencija RS za okolje (Arso) poziva vse prebivalce, da s svojim ravnanjem ne poslabšujejo količinskega in kakovostnega stanja voda, še zlasti na najbolj ranljivih območjih. Najdlje sušne razmere trajajo na Primorskem, kjer že od lanskega oktobra ni bilo obilnejšega dežja. Skromne so bile padavine v tem obdobju tudi v večjem delu osrednje Slovenije ter v pasu proti jugovzhodnem delu, kjer je padlo od 50 do 100 milimetrov. Razen nekaj krajevnih ploh danes in predvidoma v sredo, omembe vrednih padavin vsaj do 20. avgusta ne bo. Spet bo pritisnila vročina, od sredine tedna naprej bodo najvišje temperature po nižinah ponovno nad 30 stopinj Celzija. Agencija je obenem odločila, da je treba zaradi zagotavljanja vodnih količin, kakovosti voda in ohranjanja naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, to je zaradi zagotavljanja pitne vode na vodovarstvenem območju, začasno ustaviti izvajanje vodnih dovoljenj na območju zaledja izvira Rižane, ki niso namenjena oskrbi s pitno vodo. Pri takih omejitvah ali ustavitvah rabe voda je treba najprej zagotoviti pitno vodo in vodo za varstvo pred požarom. Vrednosti zalog podzemnih vod so v začetku avgusta zaradi dolgotrajnega izpada padavin zelo nizke na kraškem območju južne Slovenije in mestoma ne zagotavljajo več nemotene oskrbe s pitno vodo. Količinsko najbolj ogrožen je vo-donosnik zaledja izvira Rižane, kjer že dlje časa spremljajo zelo nizke vodne gladine, zelo nizke vodne gladine pa so v tem času tudi mestoma na Dolenjskem in Notranjskem. Najmanjšo vodnatost ta čas beležijo na območju slovenske Istre, v Vipavski dolini, na območju nizkega krasa, ter ponekod v vzhodni Sloveniji, ki je manjša od značilnih vrednosti za ta letni čas. Reki Drava in Mura še ohranjata srednji pretok, v Posočju in Zgornjesavski dolini so pretoki rek upadli do malih obdobnih vrednosti, kar so še običajne poletne razmere. Nekatere manjše reke in potoki v osrednji in na širšem območju južne Slovenije vključno z Obalo so presušile. Stanje vodne zaloge v kmetijskih tleh je še vedno najbolj problematično na Primorskem in Goriškem. Tudi drugod po Sloveniji so vročina, močno izhlapevanje in suho vreme ponovno močno izčrpala talni vodni rezervoar. Povsod tam, kjer je bila preskrbljenost tal in kmetijskih rastlin z vodo slaba, rastline lahko ponovno trpijo sušni stres in potrebujejo dodatno oskrbo z vodo. Razmere še poslabšuje vročinski stres in visoko izhlapevanje, ki se bosta v prihodnjih dneh še povečala. Na Primorskem in na tleh s slabo vodno retenzijo je rastlinam voda težko dostopna že vse od konca junija. (STA) j Društvena gostilna v Gabrovcu 1 ~ Velika dvorana - Vrt - Parkirni prostor Gabrovec 24, Zgonik(TS), 040/229168 trattoriagabrovizza@gmail.com Domača kuhinja zaprto v ponedeljek j v X ífiDOC »rvaelje IM. 040 200871 Fax 040 201267 lrrfo@sardoc.eu - www.sardoc.eu Gostilna Prečnik 1/b pizzeria - bar - gostilna »VETO» peč na drva DEBENJAK NADA sne TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA OPčlNE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto S^ostaria at pini TIPIČNE DEŽELNE IN KRAŠKE JEDI Meso - Ribe - Divjačina, Velika dvorana - Vrt Božje polje, 14 - 34010 Zgonik (TS),Tel.: 040 225324 - fax: 040 225358 4 Sobota, 11. avgusta 2012 TRST APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L faks 040 7786339 trst@primorski.eu javna dela - Občinski odbor določil 1.270.000€ za vzdrževanje šolskih poslopij Občina Trst naj bi končno obnovila škedenjsko šolo Grbec Dela na šoli De Marchi - Grbec naj bi se pričela januarja - Izpostavljeno plodno sodelovanje z ravnatelji Odbornika Andrea Dapretto in Antonella Grim z dvema občinskima funkcionarjema kroma COSOLINI IN POROPAT Da železarni, vendar pod jasnimi pogoji Tržaška občina in pokrajina soglašata s hipotezo o nadaljevanju železarske dejavnosti na območju škedenj-ske železarne, na kar je namignila italijanska vlada. To pa bi bilo možno izključno, če bo predstavljen industrijski načrt, ki bo istočasno zagotovil tako ohranitev zaposlitvene ravni kot tudi potrebne investicije za zajezitev onesnaženja in zagotovitev zdravja krajevnega prebivalstva in zaposlenih v industrijskem obratu. Tako sta sporočila predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški župan Roberto Coso-lini, potem ko so se pokrajinski odbornik za okolje Vitto-rio Zollia ter občinska odbornika Umberto Laureni (okolje) in Fabio Omero (gospodarski razvoj) dogovorili za poenoteno besedilo obeh ustanov. Pokrajina in Občina si sedaj nadejata, da bo tudi Dežela Furlanija Julijska krajina osvojila podobno stališče. prireditve - V ponedeljek, 13. t. m., ob 17.30 za oskrbovance doma, potem pa za širšo javnost Koncert Wonderful Youth Orchestere v Trstu ob 150-letnici zdravstveno-socialne ustanove ITIS »Šolske stavbe so kraji, v katerih naši otroci in najstniki preživijo velik del dneva, ker pa gre v večini primerov za zgodovinske stavbe, so tudi zelo dotrajane. Denarja za njihovo obnovo, ali tudi samo vzdrževanje in prilagajanje novim zakonskim obvezam ni nikoli dovolj.« Tako je občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto uvedel včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri sta s kolegico Antonello Grim, ki je v Cosolini-jevi upravi odgovorna za izobraževanje, predstavila serijo manjših obnovitvenih posegov. Njihova skupna vrednost je sicer sorazmerno nizka, 1.270.000 evrov, odbornika pa sta že napovedala tudi nekatera nadaljnja dela.Tako naj bi na primer z deželnimi sredstvi začeli obnavljati območje nekdanje kasarne pri Sv. Ivanu, kjer naj bi nove prostore našlo šest sekcij otroških vrtcev. Odbornica Grim je izrazila upanje, da bo novi minister Pro-fumo pokazal posluh za šolska poslopja: Italija se z dotrajanimi šolskimi stavbami sooča že desetletja, zato bi morala njihova obnova postati ena izmed vladnih prioritetnih nalog. Kakorkoli že, z odobrenimi sredstvi naj bi predvsem rešili vprašanje plina radona v šolskem poslopju pri Banih (iz varnostnih razlogov je sedaj eno nadstropje neuporabno). Ob tem naj bi izvedli nekaj izrednih vzdrževalnih del v nekaterih otroških jaslih, vrtcih, šolskih telovadnicah in rikreatorjih Tudi odbornica Grim je izpostavila nekaj »lepih novic«: v novem šolskem letu naj bi v mestu odprli nove otroške jasli, učencem bodo »vrnili« obnovljeno šolo Ruggero Manna, v kratkem naj bi se zaključila obnovitvena dola na šoli Julia, v sodelovanju s pokrajinsko upravo pa bodo obnovili sanitarije in zamenjali okna šol Dante. Kot primer plodnega sodelovanja med funkcionarji obeh odborništev in šolskimi ravnatelji je odbornica izpostavila škedenjsko šolo De Marchi - Grbec. »Ravnatelja Kravos in Cavallai sta pokazala veliko pripravljenost na sodelovanje: skupaj smo z načrti v rokah skušali poiskati take obnovitvene rešitve, ki bi najbolj ustrezale otrokom.« Kdo ve, morda pa bo prihodnje leto le stekla obnova, o kateri je bil večkrat (neuspešno) govor že pod upravo župana Dipiazze. (pd) ponoči Ribarili so pred Miramarom Trojica ribičev je v noči na sredo zaplula s čolnom na zaščiteno območje miramarskega morskega parka in spustila v morje kakih 600 metrov dolgo mrežo. Ko so tako ribarili, se jim je približal čoln pomorske policije. Ribiči so prerezali mrežo in pobegniti. Beg jim je sicer uspel zaradi razburkanega morja, policisti pa so med ribiči prepoznali Tržačana, ki je imel že opravka s pravico zaradi podobnih kaznivih dejanj. Policisti so zasegli mrežo in rešili ribe, ki so se bile ulovile vanjo. Ribiški čoln so odkrili v bližini sesljanskega kamnoloma ter ga tudi zasegli. Prepoznanega ribiča so ovadili sodnim oblastem zaradi ribarjenja v zaščitenem območju in zaradi upiranja javnemu funkcionarju (ker so ribiči pobegnili). Ostala dva ribiča še iščejo, vse kaže, da ju bodo kmalu odkrili. Zdravstveno-socialna ustanova ITIS v Ul. Pascoli v Trstu, ki skrbi za dobro počutje ostarelih, bo svojo 150-le-tnico delovanja obeležila še z enim kulturnim dogodkom; v ponedeljek, 13. avgusta, bo v tem zavodu nastopil mednarodni orkester Wonderful Youth Orchestra, ki ga vodi umetniški vodja in dirigent Igor Coretti Kuret. Več o koncertu in jubileju te ustanove je na včerajšnji novinarski konferenci povedala predsednica Raffaella Del Punta, ki je navzoče spomnila, da njihov zavod celo serijo jubilejnih dogodkov pripravlja s pomočjo sponzorjev in ne s sredstvi iz lastnega proračuna. Tokratni dogodek bo glasbeno obarvan, je povedala predsednica in dodala, da omenjeni orkester sestavljajo mladi in nadarjeni glasbeniki, ki bodo v Slabo vreme je v četrtek pozno popoldne v Tržaškem zalivu presenetilo posadko majhne jadrnice. Veter je zlomil plovilu jambor, tako se trojica mladih fantov ni mogla vrniti do obale. Šele poseg obalne straže je malo pred 4. uro zjutraj poskrbel za srečen konec pomorske avanture. Trije mladeniči - E.F. iz Devina-Na-brežine, S.M. iz Gorice in M.P., karabinjer iz bližine Padove - so se popoldne odpravili na jadranje s 4 metre in pol dolgo jadrnico po Tržaškem zalivu. Ob vrnitvi je močan sunek burje zlomil jambor, tako niso mogli več obvladati jadrnice. Najprej sta skušala E.F. in M.P. s plavanjem pripeljati jadrnico do obale, a veter in močan tok sta jima to preprečila. Na jadrnici niso imeli alarmnih signalov, tako so bili prepuščeni milosti in nemilosti vremena. Na pod-večer se je M.P. pognal v morje, da bi -opremljen z rešilnim jopičem - priplaval do obale. To mu je tudi uspelo. Priplaval je v sesljanski portič, tu je zaprosil za pomoč znanca. Z motornim čolnom sta zaplula na morje, a jima - zaradi mraka - ni Raffaella Del Punta ponedeljek popoldne vzpostavili most med mlado in staro generacijo. Več o samem orkestru oz. tem projektu je povedal njegov umetniški vodja Igor Coretti Kuret, ki se je v živo v besedi in sliki oglasil iz Zagreba, kjer so v preteklih dneh nastopili. Umetniški vodja je na kratko predstavil mladinski simfonični orkester, ki je uspelo pripluti do jadrnice. Tako jima ni preostalo drugega, da sta poklicala na pomoč obalno stražo. Ta je prejela klic šele ob 23.15. Takoj je stekla reševalna akcija, pri kateri so sodelovali čolni iz Trsta, Trži- sestavljen iz glasbenikov, starih od 11 do 18 let, ki so izbrani na vsakoletnih avdicijah na vodilnih glasbenih šolah držav srednje Evrope. Orkester nudi perspektivnim mladim glasbenikom edinstveno izkušnjo izobraževanja v mednarodnem okolju pod vodstvom visoko usposobljenih akademskih glasbenikov. Orke- ča in Gradeža. Deset minut pred 4. uro zjutraj je izvidnica iz Tržiča končno »pre-stregla« jadrnico in jo povlekla do se-sljanskega portiča. E.F. in S.M. sta bila pre-mražena, a sta si kmalu opomogla. ster se nato vsako leto poda na turnejo, na kateri predstavljajo kreativnost, optimizem, usmerjenost v prihodnost ter željo po ohranjanju skupne glasbene dediščine. Igor Coretti Kuret je tudi povedal, da se je pred časom obrnil na tržaškega župana Roberta Cosolinija in mu predlagal, da bi njegov orkester nastopil nekje v Trstu. Žal smo naleteli na gluha ušesa, je rekel Coretti Kuret in dodal, da se je nato spomnil na zavod ITIS. Po njegovih besedah so v tem zavodu našli konstruktivnega sogovornika, ki je njegov predlog sprejel odprtih rok. Kot smo slišali na uradni predstavitvi dogodka, bo tržaški koncert mednarodnega orkestra Wonderful Youth Orchestra razdeljen v dva dela. Prvi bo na sporedu ob 17.30 in bo namenjen oskrbovancem zavoda ITIS, drugi pa bo namenjen širši javnosti. Igor Coretti Ku-ret je obljubil pester in zanimiv repertoar, v katerem ne bodo manjkale skladbe W.A. Mozarta, Franza Schuberta, Johannesa Brahmsa in skladbe drugih vidnejših skladateljev, ki so svetovno glasbeno zakladnico obogatili s prečudovitimi melodijami. Nad izborom skladb je navdušena tudi predsednica zavoda Raf-faella Del Punta, ki je poudarila, da bo ta koncert za njihove oskrbovance velik dogodek, saj bodo od blizu lahko spoznali, kaj pomeni integracija med mladimi ljudmi. Tako kot glasbeniki v orkestru, ki prihajajo iz različnih držav, tudi naši socialni in zdravstveni delavci prihajajo z vseh koncev sveta, je povedala gostiteljica koncerta. Kot zanimivost naj povemo, da v zavodu ITIS beležijo velik odstotek medicinskih sester iz Srbije, nekoliko presenetljivo pa je, da kar 46 odstotkov fi-zioterapevtov v ITIS -u prihaja iz Kolumbije. Za nas je torej mešanica kultur in navad nekaj čisto samoumevnega, je dejala predsednica, ki prav zaradi integracijskega segmenta ni mogla zavrniti Kuretovega predloga. Za vse tiste, ki bi se radi udeležili ponedeljkovega koncerta v zavodu ITIS, naj povemo, da bo ta brezplačen, začel pa se bo ob 19. uri. Dva dni kasneje pa bodo mladi glasbeniki pod vodstvom Igorja Corettija Kureta v okviru glasbenega festivala No Border Music nastopili v koči Gilberti na Žlebeh (Nevejsko sedlo). Ta koncert pa se bo začel ob 11. uri. (sč) tržaški zaliv - Nočna peripetija treh jadralcev Burja zlomila jambor Čoln obalne straže je šele malo pred 4. uro zjutraj »prestregel« jadrnico in rešil mladeniča Izvidniški čoln, ki je priskočil na pomoč jadrnici / TRST Nedelja, 12. avgusta 2012 5 KONTOVEL - »Območje izrednega naravnega pomena« Mlaka vse bolj suha (a račke so se vrnile ...) Vodna gladina še nikoli tako nizka - Prizadevanja rajonskega predsednika Cattaruzze »Območje izrednega naravnega pomena.« Tako je zapisano na panoju, ki ga je postavila tržaška občina pred nekaj leti ob kontovelski Mlaki. Občinska uprava je takrat poskrbela za ureditev Mlake: tisti del obale, ki sega proti cesti za Dolanjo vas, je utrdila z lesenimi količki, počistila je dno, namestila mizo s klo-pema za oddih v senci košate vrbe. Vodna gladina je takrat segala skoraj do vrha lesenih količkov. Na panoju so bile zabeležene značilnosti Mlake: površina je obsegala 1160 kvadratnih metrov, povprečna površina nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov. Srednja globina je znašala 0,91 metra, največja globina pa je segala do 2 metra dvajset centimetrov. Ime Mlake se je pojavilo prvič v katastrskih mapah leta 1822. Take Mlake, kakršno so tržaški upravitelji označili na panoju, ni več. Njen dobršen del je ... izginil. Vodna gladina se je znižala, verjetno ni imela Mlaka nikoli tako malo vode kot v teh poletnih dneh. Voda je še do pred nekaj meseci skoraj v celoti prekrivala hlod bresta, ki leži na strani v bližini ceste. Včeraj je skoraj v celoti štrlel iz vode. Prav iz zgodbe tistega hloda je mogoče zaznati agonijo Mlake. Brest je stal na nasprotni strani, ob zidu. Pa ga je burja izrula in sklonil se je na vodno gladino. Takratni predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel je obvestil tržaško občino in pozval urad za zelenje, naj pač drevo odstrani. Občinski tehniki so se na poziv požvižgali. Hlod je ostal leta v vodi, naposled je »priplul« na nasprotno stran. Ob sončnih dneh so se na njem grele želve. Na panoju so zabeležene avtohtone živalske vrste Mlake: navadna krastača (Bufo bufo) in belouška (Natrix natrix). Ob njih še tako imenovano alohtono živalstvo: zlata ribica, linj, primorska belica, ameriški somič, sončni ostriž (ali sončavec) in močvirska sklednica. Žab, ki so v poletnih večerih in nočeh prešerno regljale, že vrsto let ni več slišati. Želve, ki so jih meščani spustili v Mlako, so pomorile žabji mladež, tako je Mlaka izgubila enega svojih avtohtonih prebivalcev. Svoje so prispevale še razne trave, ki so se razbohotile v vodi, naposled pa Na Mlaki vedno manj vode, a račke so se vrnile kroma je - po številnih gradbenih posegih na območju med Kontovelom in Prosekom - začelo zmanjkovati vode. Pred nekaj leti so gasilci po posegu rajonskega predsednika Rupla s cisternami dolili Mlaki vodo. Nekaj podobnega je letos zahteval tudi njegov naslednik Roberto Cattaruz-za, a - kaže - brez uspeha. Prav Cattaruzza je pred dnevi opozoril na vse bolj zaskrbljujoče stanje Mlake. Vodna gladina se je znižala za cel meter, v vodi je začelo -zaradi minimalnega pretoka - zmanjkovati kisika. Sam Cattaruzza je prejšnji teden odstranil tri skoraj 90 centimetrov dolge krape, ki so poginili zaradi pomanjkanja kisika. Rajonski predsednik je ponovno posegel pri občinskih oblasteh in zahteval korenit poseg za ohranitev Mlake. Slednji predvideva odstranitev ne avtohtonega rastlinja in predvsem odstranitev ne avtohtonih živalskih vrst, v prvi vrsti želv. Nadalje bi morali očistiti dno Mlake in ponovno »pridobiti« podvodne vire, tiste, ki omogočajo pretok vode (pod zidkom na severno-vzhodni strani). Eden od poginulih krapov Skratka: Mlaka potrebuje pomoč. V ta namen je Cattaruzza sklical srečanje, na katerem naj bi rajonski svet, tržaška pokrajina, občinsko od-borništvo za okolje, krajevne organizacije in predstavniki miramarskega cattaruzza morskega parka sklenili, kaj storiti. V pričakovanju odgovora je mogoče sedaj zabeležiti pozitivno novost: na Mlako so se po več kot poldrugem letu vrnile račke. M.K. KROŽEK MIANI - Protestni sprevod od Velikega trga do Trga Liberta Železarna in politika zastrupljata Protest proti krajevnim upraviteljem - Vlada si sramotno prizadeva za nadaljevanje proizvodnje - Kritike na račun odbornika za okolje »Škedenjska železarna in politika nas zastrupljata«, »Dovolj je laži!«, »Politiki se norčujejo iz naših življenj!« Take in podobne napise smo lahko prebrali na transparentih, ki so jih sinoči nosili udeleženci protestnega shoda, ki so ga priredili člani študijskega krožka Ercole Miani v sodelovanju z združenji Servola Respira, La tua Muggia ter koordinacije rajonskih odborov. Ljudje so namreč siti zaradi (ne)ukrepanja krajevnih oblasti glede onesnažujoče in zdravju škodljive škedenjske železarne. Skupina protestnikov se je sinoči okrog 18. ure zbrala pred tržaškim županstvom na Velikem trgu, kjer je razgrnila transparente. »Za naše zahteve se nihče ne zmeni,« je ljudi opozoril predsednik krožka Maurizio Fogar. Zdi se, da krajevnim upraviteljem ni mar za zdravje občanov. Občinski odbornik za okolje Umberto Laureni je pred časom med ogledom obrata ugotavljal, da vodstvo železarne sprejema ustrezne ukrepe proti omenjenim škodljivim emisijam. Fogar pa se je hudoval nad njegovimi izjavami, saj je navsezadnje inženir in ve, o čem govori. Vlada pa je medtem pozvala tržaško občino, pokrajino in deželno vlado, naj opustijo načrt o gospodarski preosnovi obrata in naj le dovolijo nadaljevanje železarske proizvodnje. Mera je polna in stanje je preseglo meje dostojnosti. Protestniki so nato krenili proti Trgu Liberta pred tržaško železniško postajo. Ob tisti uri je promet dokajšnji, saj se ljudje vračajo s kopanja, številni pa v tej smeri zapuščajo mesto. Skratka protestniki so s svojim krožnim sprehajanjem okrog trga le opozorili nase in na probleme, s katerimi se morajo soočati. Protestniki so opozarjali na aroganco krajevnih upraviteljev kroma Sv. Lovrenc na Jezeru Župnija Boršt in vaščani z Jezera vabijo jutri ob 18.30 na tradicionalno praznovanje sv. Lovrenca na Jezeru. Po sveti maši, ki jo bo vodil monsi-njor Franc Vončina, bosta še srečo-lov in družabnost. Poletni Evrokarneval v Miljah Po včerajšnjem furlanskem večeru se danes obeta že bolj evropski ... V Miljah (na Mandraču) se namreč nadaljuje Poletni Evrokarneval oz. Praznik prijateljstva. Vzdolž portiča so postavili stojnice, ki ponujajo kulinarične dobrote (od istrskega pršuta do furlanskega frika), vsak večer, z začetkom ob 20.30, pa bo stari por-tič prizorišče koncertov godb iz različnih koncev Evroregije. Drevi bodo ob 18.30 na območju marine San Rocco nastopile godbe, ob 19.30 pa bo ravno od tam krenil pustni sprevod, prva evropovorka miljskih in tržaških pustarjev. Ob 20.30 bo nastopila Filharmonična godba od Korošcev, ob 22. uri pa godbeno društvo Arcobaleno, za njimi pa še Potujoči muzikanti. Predstava o baronu V muzeju Revoltella (Ul. Diaz 27) bo drevi ob 19. in ob 20.30 zaživela predstava posvečena življenju barona Revoltelle »Il barone e l'arciduca. Sogni d'oltremare nel salotto Revoltella« v režiji Davideja Del Degana. Vstopnina 10 evrov. Giulia Pellizzari Ballaben(d) in Glasba 80-ih v Ausonii Večer v kopališču Ausonia bo drevi od 21.30 glasbeno obarvan. Zaživela bo pobuda ConUnDeca, ki bo za udeležence večera ogrela plesišče. Najboljšo disko glasbo 80-ih let bodo vrteli DJ-ji, medtem ko bo trio Giulia Pellizzari Ballaben(d) poskrbel za dodatno igrivo vabilo na ples. Raziskovalni vikend v Znanstvenem imaginariju Tudi danes in jutri bo Znanstveni imaginarij, interaktivni muzej v Grljanu, odprt od 15. do 20. ure. Mladi in manj mladi obiskovalci bodo lahko preko igre »exhibit hands-on« spoznali marsikatero znanstveno skrivnost, zakon fizike ali kemije. Na ogled je še vedno multime-dijska razstava Altromare: una cro-ciera sott'acqua posvečena morskim prebivalcem. Možno si bo ogledati tudi planetarij. Več informacij na www.immaginarioscienti-fico.it (040-224424). Znanstveni imaginarij bo odprt tudi na veliki šmaren. Ženske v književnosti in vsakdanjem življenju V dvorani Veruda v palači Costanzi (Mali trg 2) in v muzeju Petrarches-co Piccolomineo (Ul. Madonna del Mare 13) sta na ogled razstavi posvečeni humanizmu, pravzaprav ženski v književnosti in vsakdanjem življenju. Poskrbljeno bo za vodene oglede, in sicer danes ob 10. uri v palači Costanzi in ob 11.15 v muzeju Petrarchesco. Vstop je prost. V Miljah vpogled v ruski socialistični realizem V miljskem muzeju sodobne umetnosti Ugo Cara bo samo še do jutri na ogled razstava Od utopije do di-sidentstva. Ruski socialistični realizem 1951-1991. Projekt ponuja vpogled v umetniški razvoj v Rusiji v času globokih socialnih in političnih sprememb. Vsi eksponati so prvič predstavljeni v Italiji in so del zbirke novinarja in pisatelja Francesca Bigazzija, ki je dolgo let deloval kot dopisnik tiskovne agencije Ansa v Sovjetski Zvezi in kot kulturni ataše na italijanskem generalnem konzulatu v Sankt Peterburgu. Razstavo si je mogoče ogledati danes med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, jutri pa med 10. in 12. uro. 6 Sobota, 11. avgusta 2012 TRST REPENTABOR - Od jutri vrsta prireditev ob Velikem šmarnu in sv. Roku Praznovanje v znamenju 500-letnice cerkve na Tabru Nadškof Crepaldi jo je povzdignil v sedež nadžupnije in ji bo dal naziv svetišča Župnija na Tabru praznuje letos visok jubilej. Leta 1512 je škof Peter Bono-mo, humanist, diplomant in Trubarjev mecen, posvetil povečano cerkev na Tabru (potres jo je namreč leta 1511 delno porušil) Blaženi Devici Mariji Vnebovze-ti. Letos torej praznuje cerkev 500-letni-co. V januarju je z dekretom tržaškega škofa Crepaldija repentabrska cerkev postala sedež nadžupnije, skupaj s stolnico sv. Justa in cerkvijo v Miljah. Ob pomembni obletnici je župnija v sodelovanju z repentabrsko in tržaško občino pripravila petdnevno praznovanje. Vse se bo začelo jutri, ko bo ob 20. uri v cerkvi nastopil komorni moški zbor Vokalne akademije Ljubljana pod vodstvom Stojana Kureta. V ponedeljek bodo ob 20. uri odprli razstavo Branke Sulčič, ki nosi naslov »Pi-colomini v naših krajih«. Razstavo, ki spominja tudi na škofa Bonoma, bo predstavil časnikar Sergij Pahor. Isti večer bo Vilma Pu-rič predstavila najnovejšo knjigo Majde Ar-tač Mozaik v kovčku, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. Julija Berdon bo pre- brala nekatere odlomke, Jasna Merku pa bo predstavila originalne ilustracije v knjigi. Večer bo glasbeno popestril Združeni pevski zbor Repentabor. V torek, na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja, bo ob 21. uri koncert črnogorskega pianista Novaka Pavličiča v okviru mednarodnega glasbenega festivala Med zvoki krajev. Osrednja slovesnost bo v sredo, na dan Marijinega Vnebovzetja, ko bo ob 17. uri nadškof Crepaldi razglasil repentabrsko cerkev za svetišče. Več stoletij je bila cerkev romansko središče in so jo ljudje poimenovali za svetišče. Od srede pa bo cerkev dobila še ta uraden naziv. Med mašo bo zapel združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Jutranja slovesnost bo kot običajno ob 10. uri. Maševal bo novi predstojnik slovenskih salezijancev gospod Janez Potočnik. Praznovanje se bo zaključilo v četrtek, na dan župnijskega zavetnika sv. Roka. Ob 18.30 bodo odprli romansko pot, ob 19. uri bo sledilo večerno bogoslužje. Kot že vrsto let bo večer obogatila nabrežinska godba na pihala. Andreja Farneti Cerkev na Tabru je leta 1512 posvetil škof Peter Bonomo Nocojšnji gostje Mestska hudba F. Kmocha iz mesta Kolin gusta, bo priredil Sokol turnir v metanju skrl. Vse te pobude bodo potekale na igrišču Sokola, kjer se bodo obiskovalci lahko okrepčali in odžeja- li, saj letos deluje tam tudi novi društveni bar. Med celotnim praznikom bo imel Sokol svoj informativni prostor na sa- mem nabrežinskem trgu, kjer bo nudil informacije o vseh društvenih dejavnostih in kjer bodo predvajali fotografije sedanjih in preteklih društvenih ekip. NABREŽINA - Niz prireditev se bo nadaljeval do 19. avgusta Danes uvod v praznovanje sv. Roka ob melodijah gostujoče češke godbe Na nabrežinskemu Placu bodo danes odmevali zvoki čeških godbenic in godbenikov. Uradno odprtje večdnevnega praznika sv. Roka so namreč zaupali pihalnemu orkestru Mestska hudba F. Kmocha iz mesta Kolin. Češke prijatelje je povabilo Godbeno društvo Nabrežina, ki je z njimi navezalo stike, ko se je pred leti udeležilo evropskega godbeniškega festivala v Kolinu. Koncert Kmochove godbe se bo pričel ob 19.30. Sicer se bo praznovanje začelo že v poznih popoldanskih urah (ob 17. uri) z odprtjem številnih razstav. V Grudnovi hiši bosta na ogled razstava fotografij Janka Kovačiča Morje in Kras ter razstava ročnih umetniških del krožka Včerajšnja dekleta, pri kateri sodelujejo Vida Pertot, Nerina Ferfoglia, Bety Starc, Raffaella Krečič, Maria Guglielmo in Donatella Iseppi. Na sedežu SKD Igo Gruden pa si bodo obiskovalci lahko ogledali zgodovinsko razstavo Nekoč je bila... industrijska šola, ročna dela Lilijane Jelen, miniature ladij Ezia Giorgija in rastlinske mandale Aleka Danea, kraške akvarele Marjana Miklavca, likovna dela Lui-sie Comelli Luis in fotografije Lucie La-lovich Toscano, kompozicije Renata Ventoruzza ter lesene kipe Marca Be-vilacque ob spremljavi dokumentarnega filma o obdelavi lesa. To pa še ni vse. V Kavarni Gruden razstavlja Sonja Trobec, v župnijski dvorani pa so na ogled fotografije o obnovi cerkve sv. Roka in stari posnetki. Ob bogatem kulturnem dogajanju pa velja zabeležiti tudi številne pobude domačega športnega društva Sokol, ki bo vsak večer priredilo nekaj zanimivih dogodkov na svojem zunanjem igrišču na nabrežinskem drevoredu. Tako bo danes turnir v briškoli za dvojice, ki se bo pričel ob 18.30. Jutri bo od 17. ure dalje kvalitetni demonstrativni turnir odbojke na mivki, na katerem bodo sodelovali izkušeni igralci, ki nastopajo v višjih odbojkarskih prvenstvih. Odbojka na mivki postaja iz leta v leto popularnejša in nedvomno je Sokol zadel v črno, ko je lansko leto pripravil dve tovrstni igrišči, ki privabljata vsak dan veliko število odbojkarskih navdušencev. Tokrat bodo imeli vsi priliko, da si v živo ogledajo kakovostno predstavo beach volleya. V ponedeljek zvečer bo glasbeni večer, na katerem bo priljubljeni zamejski dj predvajal najnovejše songe svetovne pop glasbe. V torek, 14. av- PROSEK - Šagra v priredbi domačega godbenega društva Veselo druženje ob glasbi Drevi ob 20. uri srečanje prijateljev Intercampusa, ki bodo izvedli promenadni program - Vsak večer glasba in specialitete z žara Godbeno društvo Prosek prireja tradicionalno šagro na B'iancu na Pro-seku od danes do srede, 15. avgusta. Večerno druženje bo od 20. ure dalje oplemenitila tudi glasba, in sicer nastop skupine Souvenir (drevi, jutri in v sredo), legendarna tržaška zasedba Le Mi-tiche pirie (v ponedeljek) in vokalno instrumentalna zasedba Trio Turn iz Ilirske Bistrice (v torek). Posebno živahno bo jutri tudi ob 18.30, ko bo nastopila Godba Salež pod vodstvom Andreja Bu-dina, sicer dolgoletnega člana Zamejskega kvinteta in drugih ansamblov narodno zabavne glasbe, med drugim proseške godbe. Godbeno društvo Prosek bo danes ob 20. uri poskrbelo za presenečenje, za srečanje prijateljev Intercampusa - glasbenega laboratorija, ki ga je letos že osmič priredila ZSKD. Intercampus je julija potekal v Kopru, kjer so se mladi (med njimi tudi več članov proseške godbe) zbrali v 74-članskem pihalnem orkestru in so v enem tednu pripravili koncertni in promenadni program pod vodstvom izkušenih mentorjev. Ob izpopolnjevanju v igranju v pihalnem or- Mladi udeleženci Intercampusa na koncertu v Kopru kestru je v sklopu Intercampusa potekal tudi tečaj za predvodnike (to so voditelji godbe v gibanju), ki se ga je udeležil tudi član godbe Prosek Matija Kralj. Godbeno društvo Prosek se je zato odločilo, da vsem Intercampusašem nudi priložnost, da se ponovno srečajo pred Marko in Elisabeth Prišel je dan poročnih sanj, ko iskra v očeh zažari in s poljubom povesta si vse, kar srce si želi. Vso srečo vama želimo vsi domači Našemu predsedniku Marku Civardiju in Elisabeth želimo vse najboljše! Člani Fotovideo Trst 80 ¿j Čestitke Ob vstopu na skupno življenjsko pot želimo MARKU in ELISABETH veliko sreče in medsebojnega razumevanja. Vsi pri SPDT. V Dolini na Zast'vi BRUNA živi, danes pa 80 let slavi. Vse najboljše, zdravja in vsega, kar si sama želi, ji kličejo dolinske soletnice. MAKRI... Danes na Opčinah in v Križu se veselimo za tvoj vstop v Abrahamovo življenje. Želimo ti zdravja in veselja ter še mnogo uspehov v tvoji šolski karieri. Ožja žlah-ta »10 družinskih članov«. n Turistične kmetije KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! S ^^mm Mali oglasi MLADI FANT išče delo kot vrtnar v avgustu in septembru. Tel. 349-8406057. MOTOR APRILIA RS 125, letnik 2009, 10.000 prevoženih km, prodam po ugodni ceni. Pokličite ob večernih urah na tel. št. 334-3174852. PODARJAMO male mucke. Prosim kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040229191. POMAGAM pri učenju angleščine, slovenščine, italijanščine ter višješolcem pri učenju za izpite. Tel. št.: 3403753876 (od 11. do 18. ure). PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu, 1.156 kv. m. Tel. št.: 346-3019102. Prispevki novo izvedbo laboratorija in da skupaj z Mladinskim orkestrom Godbenega društva izvedejo promenadni program pod vodstvom Matije Kralja. Seveda ne gre pozabiti bogate ponudbe pijače in specialitet z žara, ocvrtega krompirja in sladic. Ob obletnici rojstva staršev daruje Zmago 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 25,00 evrov za SKD Vesna. Ob 14. obletnici smrti Ninke Švab daruje sin Igor 75,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 13. obletnici smrti Milana Švaba daruje sin Igor 50,00 evrov za Cerkveni pevski zbor od Novega sv. Antona. Ob 12. obletnici smrti Manči Švab daruje nečak Igor 25,00 evrov za Cerkveni pevski zbor od Novega sv. Antona. Namesto cvetja na grob Jolande Do-brinja vd. Glavina darujeta Uči in Anuča 20,00 evrov za SKD Lonjer -Katinara. V spomin na drago teto Stanko darujejo nečaki in nečakinje 150,00 evrov za KD Slovan in 150,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. / TRST Sobota, 11. avgusta 2012 7 ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni danes, 11. in jutri, 12. avgusta Za glasbo in dobro razpoloženje bo poskrbel ansambel 99 Delovali bodo dobro založeni kioski EKSOTIČNI KIOSK ZA MLADE nn PROVINCIA * Sl TRIESTE Občina Repentabor v sodelovanju z župnijsko skupnostjo Repentabor in ob podpori Pokrajine Trst ob 500-letnici cerkve na Tabru in praznovanju Velikega šmarna vabi na koncert Vokalne akademije Ljubljana v nedeljo, 12. avgusta 2012 ob 20. uri v cerkvi na Tabru. Včeraj danes TPK sirena]^ prireja tradicionalno KARAMALADO od 10. do 12. avgusta 2012 DANES, 11. avgusta: ples z ansamblom "OLD STARS" V NEDELJO, 12. avgusta: ples z ansamblom "OLD STARS" Odprtje kioskov ob 19.00 uri, ples začne ob 20.30. [I] Lekarne Danes, SOBOTA, 11. avgusta 2012 SUZANA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.19 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide ob 0.56 in zatone ob 15.44 Jutri, NEDELJA, 12. avgusta 2012 KLARA VREME VČERAJ: temperatura zraka 27,8 stopinje C, zračni tlak 1021 mb raste, vlaga 30-odstotna, veter 24 km na uro severo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,3 stopinje C. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. Od ponedeljka, 6. avgusta, do sobote, 11. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta 13. in 14. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah ter v ponedeljek, 13. ter torek, 14. avgusta. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah ter v torek, 14. in petek, 17. avgusta. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH (Nanoški trg 2, tel. 040211119) sporoča, da bo tajništvo v četrtek, 16. in v petek, 17. avgusta, zaprto. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. S Izleti AMBASCIATORI - 16.15, 20.15 »La con-giura della pietra nera«; 18.00, 22.00 »The Way Back«. ARISTON - 17.00 »Detachment«; 18.45, 20.00 »Singolarita di una ragazza bion-da«; Poletna arena: 21.00 »Detachment«. CINECITY - 20.00, 22.15 »Contraband«; 16.20, 19.05, 21.50 »The Amazing Spi-derman«; 18.30, 21.10 »The Amazing Spiderman 3D«; 16.40 »Lorax - II guar-diano della foresta«; 16.30, 19.05, 21.40 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.20 »La leggenda del cacciatore di vampiri 3D«; 16.30, 20.00, 22.10 »Bed time«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Dream house«; 16.40, 20.00, 22.05 »Nudi e felici«. FELLINI - 16.50 »Lorax - Il guardiano del-la foresta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.15, 22.00 »Contraband«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Nudi e felici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.50, 20.45 »I colori della passione«; 16.30, 19.25, 22.20 »L'estate di Giacomo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Dream house«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.00, 16.10 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 10.30, 15.10, 17.20 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.30, 23.20 »Neverjetni Spiderman 3D«; 20.40, 23.50 »Vzpon viteza teme«; 11.00, 13.20, 16.00, 18.30, 20.50, 23.10 »Ted«; 11.50, 12.40, 15.00, 17.10, 18.10, 19.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 12.50, 19.30, 21.50, 23.59 »Vroči Mike«; 21.30 »Neverjetni Spiderman«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 10.50, 13.25, 15.55, 18.25, 21.00, 23.30 »Popolni spomin«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Hugo Cabret«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30 »Diario di una schiappa 3 - Vita da ca-ni«; 18.20, 22.15 »La leggenda del cac-ciatore di vampiri«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cac-ciatore«; 19.00, 20.40, 22.15 »Bed time«; Dvorana 3: 16.10, 20.25, 22.15 »La memoria del cuore«; 18.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.10, 20.00 »The Amazing Spiderman«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na potovanje v Lourdes. Odhod 24. avgusta. Še nekaj prostih mest. Prijave na tel. št.: 00386-31372632 (Metka). ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri kro-žišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi do 1. avgusta: 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 17.00). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA prireja od 27. septembra do 4. oktobra izlet »Balkanski krog«: Sežana, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Drač, Budva in Sarajevo ter povratek. Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). Ü3 Obvestila ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaško šagro na B'lancu od danes, 11. do srede, 15. avgusta. Poskrbljeno bo s spe-cialitetami na žaru, zabavali vas bodo ansambli Souvenir, Le mitiche pirie in Trio Turn. V nedeljo, 12. avgusta, bo nastopala godba Salež. Poskrbljeno bo tudi za god-beno presenečenje. MLADI, POZOR!!! Na šagri v Bazovici, v exotičnem kiosku, bo konec tedna in za Veliki Šmaren kar pestro dogajanje: danes, 11. avgusta, »Back To 90« (najboljši hiti iz devetdesetih let), nedelja, 12. avgusta, »Fiesta Latina«, 14. in 15. avgusta, »Ferragosto party!«. Začenjamo že ob 18. uri. Pričakujemo vas polnoštevilne, pridite ne bo vam žal! OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonar-dom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo« danes, 11. in 18. avgusta, na kmečkem turizmu v Prapro-tu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 3334784293 ali 040-774586. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini bo od danes, 11., do 19. avgusta, odprta fotografska razstava o obnovi cerkve Sv. Roka. Na ogled bodo tudi stari fotografski posnetki Nabrežine. Urnik: od 18. do 20. ure. TOPLO VABLJENI na praznovanje sv. Lovrenca na Jezeru, v nedeljo, 12. avgusta, ob 18.30. Po sv. maši, ki jo bo vodil msgr. Franc Vončina, bo srečolov in za-kuska. Vabi župnija Boršt in vaščani na Jezeru! TPK SIRENA prireja tradicionalno »Ka-ramalado« do nedelje, 12. avgusta. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. Toplo vabljeni. VELIKI ŠMAREN na Repentabru in 500. obletnica cerkve: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20. uri v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v ponedeljek, 13. avgusta, ob 20. uri otvoritev razstave Branke Sulčič »Picolomini v naših krajih« in predstavitev knjige Majde Artač »Mozaik v kovčku«; v torek, 14. avgusta, ob 18. uri na Poti pesnikov na Krasu recitacije poezij v sodelovanju s Skupino 85, ob 21. uri koncert iz niza Med zvoki krajev; v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri bo g. nadškof G. Crepaldi ob 500-letni-ci cerkve razglasil repentabrsko Marijino cerkev za svetišče; romarski shod ob 10. uri; v četrtek, 16. avgusta, sv. Rok -ob 18.30 otvoritev romarske poti, ob 19.00 večerno bogoslužje, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Na-brežina. Sodelujeta občina Repentabor in Tržaška pokrajina. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi v Trstu zaprti od 13. do 17. avgusta. KRU.T obvešča, da bo pisarna društva zaprta od 13. do 17. avgusta. Po 18. avgustu pa bo delovala s poletnim urnikom, in sicer: od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. Vsem lepe počitnice! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo od ponedeljka, 13., do petka, 24. avgusta, zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta od 13. do 24. avgusta. PATRONAC INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8, obvešča, da bodo uradi zaprti od 13. do 17. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT - SLORI obvešča, da bo od 13. do 20. avgusta zaprt zaradi poletnega premora. URAD URBANISTIKE in zasebne gradnje Občine Dolina obvešča, da bo zaprt v torek, 14. in v četrtek 16. avgusta. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča javnost, da bodo občinski uradi zaprti 15. in 16 avgusta, zaradi praznovanj Velikega Šmarna in vaškega patrona Sv. Roka. V petek, 17. avgusta, pa bodo delovali z navadnim delovnim in službenim urnikom sledeči uradi: protokol, anagrafski urad, pokopališka služba in občinska policija. SV. MARIJA NA PEČAH vabi na praznik Vnebovzetja v sredo, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši. Odhod iz trga v Boljun-cu (Gorica) ob 15.45. Zdrav duh, v zdravem telesu! KRIŽ župnijska skupnost vabi na praznovanje drugega zavetnika kriške fare sv. Roka. Slovesna maša bo v četrtek, 16. avgusta, ob 19. uri, ob cerkvici sv. Roka v Križu (saj je cerkvica še nedostopna). Slovesno somaševanje bo vodil upokojeni tržaški škof msgr. Evgen Ravignani. V slučaju neprimernega vremena bo obred v župnijski cerkvi. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, Doni-zettijeva 3 v Trstu, obvešča, da bo zaradi dopusta zaprta do 17. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do 17. avgusta zaprto zaradi dopusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt do petka, 17. avgusta. TRŽAŠKE IN GORIŠKE udeležence 42. mednarodne kolonije obveščamo, da se dobimo na Gradini v ponedeljek, 20. avgusta, ob 8.30. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »Srečko Kosovel« sporoča, da je še nekaj prostih mest za vpis v projekt »Šolski zvonec že zvoni«, ki je namenjen otrokom osnovnih šol. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali info@cheerdancemillenium.com. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 340-6445370, ka-rinmalalan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.0019.30. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabre-žini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjet-ka Kosovac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, baletna.igogruden@yahoo.it. IS Prireditve OBČINA REPENTABOR v sodelovanju z Župnijsko skupnostjo Repentabor in ob podpori Pokrajine Trst, v počastitev 500 letnice cerkve na Tabru, in ob praznovanju Velikega šmarna, prireja: v nedeljo, 12. avgusta, ob 20.00 v cerkvi na Tabru koncert Vokalne Akademije Ljubljana; v torek, 14. avgusta, ob 18.00 na Poti pesnikov na Krasu - Col recitacije poezij v sodelovanju s K D Kraški dom in Skupino 85; ob 21.00 v cerkvi na Tabru koncert iz niza »Med zvoki krajev«; v četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 na Tabru koncert godbenega društva Nabrežina. Vabljeni! ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev s Tržaškega: v soboto, 25. avgusta, mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev s Tržaškega organizirajo festival mladih na Proseku na B'lan-cu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala ob 14.00: odbojkarski turnir, razstava petih mladih umetnikov, projekcija filmov z Martinom Turkom, delavnica z eko materialom in odprtje kioskov s pijačo in jedačo. Ob 17.00 se začne živahni del festivala z nastopom skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-fak-torja v Sloveniji Demetra Malalan. Vstop je prost!Vljudno vabljeni! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnov-ca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.0012.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.0020.00. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! LISJAK ima odprto osmico na Konto-velu. Tel. št.: 040-225305. MITJA ZOBEC je v Zabrežcu št. 10 odprl osmico. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO sta v Samatorci odprla Ervin in Marčelo Doljak. Tel. št.: 040229180. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30. OSMICO so odprli Batkovi na Rovniku, Repen 230. Nudimo domačo kapljico in narezke. PRI MARKOTU REBULI, v Slivnem 6, je na prijetni domačiji odprta osmi-ca. Vabljeni vsi! Tel. št.: 347-5686191. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. 8 Sobota, 11. avgusta 2012 TRST APrimorski r dnevnik MOŠKI EKIPNI DVORANSKi ŠPORTI Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Znani vsi finalisti Italijanski vaterpolisti se bodo jutri borili za zlato kolajno proti Hrvaški (na sliki vratar Tempesti), odbojkarje pa po porazu proti Braziliji (v finalu igra z Rusijo) čaka boj za bron z Bolgarijo. V finale so se kajpak uvrstili tudi košarkarji ZDA (igrali bodo proti Španiji, na sliki spodaj Lebron James), med rokometaši pa se bodo za zlato kolajno borili Španci in Švedi ansa A jêl a h Mb KOLAJNE Država Z S B Skupno 1. ZDA 41 26 27 94 2. Kitajska 37 25 19 81 3. Vel. Britanija 25 15 17 57 4. Rusija 15 21 27 63 5. J.Koreja 13 7 7 27 6. Nemčija 10 18 14 42 7. Francija 9 9 12 30 8. Madžarska 8 4 3 15 9. Avstralija 7 14 10 31 10. Italija 7 6 8 21 11. Nizozemska 6 5 8 19 1 2. Kazahstan 6 0 3 9 1 3. Japonska 5 14 16 35 14. Iran 4 5 1 10 1 5. N.Zelandija 4 3 5 12 37. Slovenija 1 1 2 4 Pridruži se nam /i nafacebooku 8-J Čeprav (zaenkrat) samo v času olimpijskih iger, se je Primorski dnevnik končno pojavil tudi na socialnem omrežju facebook. Vabimo vas, da si ogledate našo stran in se vanjo tudi aktivno vključite! www.facebook.com/OlimpijskiPrimorskiDnevnik LONDON - V ekipnih športnih na igrah v Londonu so znani vsi finalisti, namesto možnih dveh pa bo Italija imela le enega. Potem ko so v četrtfinalu premagali trikrat zaporedne zmagovalce iger Madžare, so italijanski vaterpolisti v pol-finalu odpravili tudi Srbijo (9:7), v finalu pa se bodo jutri ob 16.50 pomerili s Hrvaško, ki je prekinila sanje male Črne Gore (7:5). S tem uspehom so se igralci trenerja Ratka Rudica Črni gori maščevali za poraz v četrtfinalu OI 2008 v Pekingu. Mož odločitve med Italijo in Madžarsko je bil vratar Stefano Tempesti, ki je zbral nekaj ključnih obramb. Srbi so imeli smolo v napadu, saj je pet žog končalo v okvirju vrat. Ni pa podvig uspel italijanskim od-bojkarjem. Brazilci so jih premagali z gladkim 3:0. Četrtfinalni uspeh proti aktualnim olimpijskim prvakom iz ZDA je bil očitno muha enodnevnica. »Azzurri« so sinoči proti Južno Američanom igrali tako kot v predtekmovanju: medlo in premalo samozavestno, Brazilci pa so delovali kot v dobrih starih časih, kar pa bodo morali potrditi tudi v finalu proti Rusiji, ki je s 3:1 premagala Bolgarijo. Italija se bo za bron proti Bolgariji pomerila že jutri ob 10.30. Pa še to: Brazilija je Italijo v polfinalu OI ustavila tudi leta 1984 v Los Angelesu in pred štirimi leti v Pekingu. Največ zanimanja pa na igrah velja za košarkarski turnir z velikani iz NBA-lige, pri čemer v mislih nimamo le zvezdnikov v reprezentanci ZDA. Ta je pozno sinoči s 109:83 premagala Argentino. NAS KOMENTAR - Lucio Battisti »Servis neprodoren, Lasko odpovedal« V finalu se bo pomerila s Španijo, ki je s 67:59 (9:12, 20:31, 46:46) premagala Rusijo in se še drugič zapored uvrstila v olimpijski finale. Ekipi sta uprizorili čvrsto obrambno igro, ki je v prvi četrtini dopustila vsega 21 točk na obeh straneh skupaj. Rusi so ob polčasu vodili za 11 točk, nato pa so v drugem delu na sceno začeli stopati Španci, ki so počasi, vendar vztrajno prevzeli niti igre v svoje roke. Paul Gasol (16 in 12 skokov) in Fernandez (14) sta bila najboljša strelca Špancev, za Ruse pa je največ točk nanizal Saša Kaun (14). V rokometnem finalnem obračunu se bosta pomerili Švedska in Francija. Švedi so v prvi polfinalni tekmi s 27:26 premagali Madžarsko, ki je stalno zaostajala, v končnici pa enkrat izenačila, olimpijski prvaki iz Pekinga Francozi pa so s 25:22 ugnali Hrvaško. »Brazilci so boljši,« je bil prvi komentar trenerja Sloge Tabor Lucia Bat-tistija le nekaj minut po koncu polfinal-ne tekme med Italijo in Brazilijo. »V nasprotju s tekmo proti ZDA pri Italiji ni deloval servis, pogrešal sem nekaj več prvih tempov (hitrih žog na centru op.a.), slab dan pa je imel tokrat korektor Lasko. Če so na tekmi proti ZDA krila večkrat »pokrivala « korektorja, tokrat ni bilo tako. S tem, da podajalec Travica ni izkoristil centrov, je bil blok vedno postavljen.« Ko bi bil Battisti selektor, bi namesto Laska postavil na korektorsko mesto Feia, ki je po njegovem mnenju najboljši v Italiji in v tej vlogi igra tudi v klubu. Z Berrutom pa igra na centru, čeprav ga je včeraj v sili razmer postavil tudi na korektorja. »V obrambi pa sem pogrešal Lorisa Maniaja. Morda se sliši neobje-ktivno, pa vendar mislim, da bi lahko dal prav števerjanski odbojkar - če že ne večjega - vsaj enak doprinos. Selektor Ber-ruto pa se je odločil za dva libera, s tem, da Giovi igra v obrambi, Bari pa izključno na sprejemu.« Je bil torej nastop proti ZDA le muha enodnevnica? »Ne, mislim, da lahko predstavo ponovijo. Ber- Lucio Battisti kroma ruto je dve leti gradil ekipo, ki forsira servis in v kateri igrata dva libera in Fei na centru. Mislim, da so vse to dobro uigrali, vendar jim danes (včeraj op.a.) ni šlo od rok.« Battisti je še dodal, da so bili Brazilci razred zase, čeprav so igrali brez standardnega korektorja Visotta (zaradi poškodbe), na klopi pa sta lahko sedela celo »asa« kot sta Ricardo in Giba. Pohvalil je tudi podajalca Bruna. »Mislim, da bodo prot Rusom prevladali, ker imajo več fantazije, Italijani pa lahko premagajo Bolgare, če se zberejo,« je zaključil trener Sloge Tabor, ki meni, da so olimpijske igre vsekakor tekmovanje zase: »Tu prevladajo posebne motivacije in vzdušje. Zgodi se, da nekateri pokažejo nekaj več, drugi pa igrajo slabše, kot zmorejo, zato je vsakič tudi nekaj presenečenj.« (V.S.) ¿daljša Wicya dobrega na Goriškem, z vrtom pod kostem ■L-. m» ■ ^f ] ^ " ^B _ j Kromberska cesta 2 Nova Gorica tel.: +386 5 302 72 10 I ' *-=-J Testenine, tradicional, ^ WWW.gOStilna-prihraStU.Si Sedaj tudi prave leskovačke mesne in ribjejedi ter specialitete iz žara. izvrstne mesečne ponudb odprto vsak danj ^ OLIMPIJSKI MONITOR Populistični Boris Na spletni olimpijski strani repubbli-ca.it se je pojavila kar zanimiva fotografska zbirka londonskega župana in junaka iger Borisa Johnsona. Fotogalerija prikazuje plavolasega de-belušastega možakarja, ki se med igrami pojavlja praktično povsod. S svojimi nepo-srečenimi držami pa, kot pišejo na repub-blichi.it, izgleda pravi londonski Fantozzi. Primerjava sploh ni pretirana, saj je Johnson svoje olimpijske nastope začel z nesrečnim spustom po verižni gondoli, kjer je ostal tragikomično vpet nekaj metrov nad travnato površino z dvema zastavicama v rokah. Po tem nesrečnem nastopu so ga obiskovalci olimpijskega Londona lahko videli še na namiznoteniškem turnirju, v skupni jedilnici z vojaki, na okencu infopointa s prikupnimi dekleti, na tečaju prve pomoči pri poskusu oživljanja in še marsikje. Števil ne slike je kar sam objavljal preko svojega twitter naslova, brez obzira, če so bile te posrečene ali manj. Londonski župan na tak način nikakor ni bil videti konservativen, kot bi lahko narekovalo njegovo strankarsko prepričanje, prej nasprotno. Kljub svoji vrojeni nerodnosti se je izkazal kot zelo pristen lik, ki izraža klasičen stereotip Angleža srednjih let. Živ dokaz, da je populizem vedno aktualen in priljubljen pojav, tudi zunaj našega nesrečnega škornja. (mar) Primorski LONDON 2012 Sobota, 11. avgusta 2012 9 ATLETIKA - Ženska štafeta 4x100 metrov Padel je eden najstarejših rekordov Američanke so izboljšale 26 let star rekord Nemške demokratične republike, ki je ni ansa USAIN BOLT »Legenda, legenda, legenda« LONDON - «Sem živa legenda. To povejte vsem v vaši državi. Če tega jutri ne bom videl v vašem časopisu, potem vam ne bom nikoli več na voljo za intervju,» je bil v četrtek pred novinarji samozavesten Usain Bolt. Prepričan je, da mu ni treba dokazati ničesar več. «Svetu sem pokazal, da sem legenda. Zato sem prišel sem. Zdaj sem legenda. Sem največji še živeči atlet. Sem v isti kategoriji kot Michael Johnson. Počaščen sem,» je dejal 25-letni Ja-majčan. Primerjav z drugimi športnimi legendami, kot sta boksar Mohamed Ali in košarkar Michael Jordan, ne mara. «Bila sta največja v svojem športu, jaz sem v atletiki. O tem morajo odločiti ljudje,» je dejal. O Američanu Carlu Lewisu, ki je na olimpijskih igrah leta 1984 in 1988 osvojil zlato v teku na 100 metrov, po olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008 pa je odkrito podvomil o «dopinški poštenosti» jamajških atletov, nima najboljšega mnenja. «Izgubil sem vse spoštovanje do Carla Lewisa, vse spoštovanje. To, kar govori o atletih, je ponižujoče. Mislim, da zgolj išče pozornost, ker nihče ne govori več veliko o njem,» je bil neizprosen Bolt. Danes bodo v štafeti 4 x 100 metrov združili moči in Bolt je prepričan, da lahko izboljšajo tudi svetovni rekord, ki je že zdaj v njihovi lasti. « Ali bodo olimpijske igre v Riu de Janeiru leta 2016 njegov naslednji cilj, še ne ve. »Razmislil bom, kaj je moj naslednji cilj. Rio bo težka misija. Takrat bom star 30 let, Blake in Weir pa bosta 26,« je realističen Bolt. SP štafet Mednarodna atletska zveza (Iaaf) bo uvedla novo svetovno prvenstvo štafet, ki bo prvič maja leta 2014 in nato še leta 2015 v mestu Nassau na Bahamih. Zveza želi na dvodnevno tekmovanje privabiti najboljše atlete in atletinje sveta, ki bodo nastopili na tradicionalnih tekih na 4 x 100 in 4 x 400 m, poleg tega pa še na 4 x 200, 4 x 800 in 4 x 1500 m.Iaaf bo na prvenstvo povabila vse svoje članice, obenem pa pripravila nagradni sklad v višini 1,15 milijona evrov. LONDON - Predzadnji dan atletskih nastopov na olimpijskem stadionu je bil v znamenju svetovnega rekorda. V štafeti 4x100 metrov so ga krepko izboljšale Američanke Tianna Madison, Allyson Felix, Bianca Knight in Carmelita Jeter, ki so dosegle čas s 40,82 in občutno izboljšale prejšnji dosežek (41,37), ki ga je dosegla četverica Nemške demokratične republike v Canberri 6. oktobra 1985. V teku na 5000 metrov je bila najhitrejša, zlata v Atenah in bronasta v Pekingu, 28-letna Etiopijka Meseret Defar (15:04,25), evropska prvakinja Turkinja Asli Cakir Alptekin je zmagala na 1500 metrov (4:10,23), v moški štafeti 4 x 400 metrov pa je zlato odšlo tekačem z Ba-hamov (2:56,72), ki so postavili tudi najboljši izid sezone na svetu. Zlato medaljo v metu kladiva je osvojila Rusinja Tatjana Lisenko, ki je z metom 78,18 metra postavila nov olimpijski rekord, kar je v skoku s palico uspelo tudi 25-let-nemu Francozu Renaudu Lavillenieju, ki je v svojem prvem olimpijskem nastopu preskočil 5,97 metra. Zaradi dopinga je bila Lisenkova dve leti suspendirana, tekmovati pa je znova začela aprila lani. Američanke so si zlato medaljo v štafeti pritekle prepričljivo in tekmice pustile za sabo najmanj za pet metrov ter izboljšale enega najstarejših svetovnih rekordov, ki je bil star 27 let. To je bilo prvo zlato za Američanke v tej disciplini po OI leta 1996 v Atlanti in sploh prvo odličje po bronu leta 2000 v Sydneyju. Vsi izidi na 12. strani LONDONSKI DNEVNIK Navijati za Japonko proti Angležinji. Sredi Londona ... Mario Gerjevič Že dolgo nisem nič napisal o vremenu. Bistveno se je izboljšalo. Zadnje tri dni je pretežno sončno, kar pomeni, da sploh ne dežuje več in tudi oblakov je bistveno manj. Vsako toliko prileze ena siva, težka, velika gmota kot opozorilo, da se ni treba veseliti prehitro. Tudi temperatura je nekoliko višja, okoli 23 stopinj. Čas je za ogled novega prizorišča. V želji da bi te Olimpijske igre videl iz več različnih kotov, sem kupil vstopnico za taekwondo. Popolnoma neznan šport vsaj za mene. Sicer sem ga nekajkrat gledal po televiziji, vendar premalo, da bi si zapomnil pravila in način točkovanja. To ni niti tako pomembno, glavno, da sem dobil vstopnico za novo prizorišče in to je ExCel Arena. Če je Olimpijski park za mene daleč, je Excel še dlje. Do tega cilja moram s podzemno železnico, s katero pridem do zadnje postaje, nato pa še dvakrat prestopiti v različne DLR (vlaki brez voznika). Res je čudno, ko na postaji čakaš in pride vlak z veliko sprednjo šipo in za njo ni nobenega, črna praznina. Ne zbuja preveč zaupanja. Toda pot poteka brez problemov in čez nekaj časa izstopim na pravi postaji. Cela vrsta prostovoljcev usmerja gibanje množice in se po nekaj vzponih in pa zavijanju levo, desno in spuščanju po stopnicah, znajdem na trgu, polnem manjših lokalov, kavarnic, restavracij s hitro hrano. Vse je polno Severnih Ircev, opazim jih, ker jih do sedaj na nobenem prizorišču nisem videl. Otroci se igrajo na zelenicah, starši pa sedijo v lokalih. Pretežno je pred njimi velik kozarec piva. Vsi srečni in zadovoljni. Excel je dejansko velik sejemski prostor, ki se nahaja na vzhodu Londona takoj ob reki Temzi. Mnoštvo hotelov, velikih skladišč in žerjavov opozarja na precejšnjo gospodarsko aktivnost med letom. Zdaj je vse podrejeno olimpijskim igram. V veliki dvorani, ki je razstavni prostor v času sejmov, so zdaj organizatorji naredili tri čudovita tekmovalna prizorišča. Takoj se na desni strani po vstopu nahaja dvorana za taekwondo, ki sprejme, po moji oceni, približno 68.000 ljudi. Na južni strani tega kompleksa je dvorana za boks, v katero vstopajo Severni Irci in na levi strani je dvorana za rokoborbo. Sploh nisem vedel, da so na teh olimpijskih igrah prvič uvedli rokoborbo za ženske. V naši dvorani je pred začetkom tekmovanja organiziran predstavitveni program o taekwondoju. Veliko skokov, močnih udarcev direktno, iz obrata, po preskočenih ovirah. Razbite lesene kose pobirajo po celi tekmovalni površini. Me-njuje se glasba, luči, nastopajoči švigajo gor in dol, res pustijo vtis čarovnije. Uradna napovedovalka se zahvali demonstracijski skupini in predstavi prve nastopajoče. Po informacijah, ki jih imam, bi v kategoriji do 57 kg moral navijati za Japonko proti Angležinji zato, da bi hrvaška tekmovalka imela priložnost v re-pesaži (popravna borba) za vstop v polfinale. Ni se izšlo in tudi moja podpora Japonki ni bila primerna. Navijati za Japonko sredi Londona proti Angležinji, obkrožen z nekaj tisoč glavo množico njenih navijačev....... Po končanih tekmovanjih zapustim telovadnico za taekwondo, zlijem se z množico Severnih Ircev, ki veselo pojejo in razgrajajo po kompleksu. V finalu ženskega boksa je tekmovalka s Severne Irske premagala Angležinjo in postala olimpijska zmagovalka. Za Irce - neprecenljivo. Olimpijske igre gredo proti koncu in jaz z njimi. Lep pozdrav iz Londona. NAŠ POGOVOR - Slovenska atletinja Saša Prokofijev, tačas trenerka pri Gaji »Bolt ni nadut, je radoživ« Ko bi slovenska atletinja Saša Pro-kofjev, tačas kondicijska trenerka igralk tenisa pri padriško-gropajski Gaji in trenerka atletike v osnovni šoli v Sežani, nastopala letos v Londonu, bi s svojim osebnim rekordom na 100 m osvojila 32. mesto. Morda pa bi bila celo boljša, saj meni, da ko bi nadaljevala kariero bi lahko še napredovala. Na treningih je vsekakor že tekla tudi 11,15. Olimpijskega nastopa v svoji paradni disciplini sicer Ljubljančanka, ki se je po poroki s prof. Markom Kalcem preselila v Trst, ni dočakala, na najelitnejšem športnem tekmovanju pa je naposled nastopila leta 2000 v Sydneyu v štafeti 4x400 metrov. Kako doživlja bivši olimpijec olimpijske igre? Veseliš se jih, podoživljaš evforijo in adrenalin. Letos je tako naneslo, da jih res veliko spremljam. Zakaj so olimpijske igre res nekaj tako posebnega? Že to, da so vsaka štiri leta, jim daje svoj čar. Je poseben dogodek, na katerem je važno sodelovati in ne zmagati. Tudi olimpijska vas, mesto namenjeno izključno športnikom, je nekaj posebnega. Ko si tam, potrebuejš kar nekaj časa, da dojameš, kaj se dogaja. Zvezde, ki jih navadno gledaš po TV, so tam, so tebi enaki, se s tabo pogovarjajo, te pozdravijo. Ugotovila sem, da niso bogovi - kot sem to mislila v otroštvu -ampak so normalni smrtniki. Tudi Bolt je na primer zelo preprost fant. Osovnikar (slovenski sprinter, op.a.) sploh ni verjel, da ga je Bolt zelo prijateljsko povabil na kosilo. Imel je blokado, ni se uspel sprostiti, ni mogel verjeti, da je lahko tako preprost. To, kar počne Bolt na stadionu, pa je šov; tega ne dela iz nadutosti, ampak je vse spontano, otroško, radoživo. Glede na to, da ste bila sprinterka in ste že dvajset let tudi trenerka, kako spremljate teke? Pozorna sem na start, na tehniko teka najboljših. Ali bi kakega sprinterja popravila? Vsak ima svoj način teka, sam potem izbereš svoj najljubši slog. Vam je tek Bolta všeč? Da. Dolgo sem se spraševala, kdaj bo med najboljšimi tudi visok sprinter, ki je tudi eksploziven v startu prav tako kot nižji tekači. Velja, da je nižjim pri startu namreč lažje. On pa naredi čisto tako, kot mora, čeprav je velik in dolg. Je fenomen. Ali bodo Bolta uspeli premagati? Dokler je zdrav in brez poškodb, bo nepremagljiv. Sledi pa mu Blake. Oba sta Saša Prokofjev s svojimi varovankami pri Gaji na Padričah kroma genija. Kot pravijo sprinterji, je Bolt kot da bi bil iz drugega planeta. Kako pa trenirajo sprinterji? Krepiti je treba telo, pomembna je dobra fizična priprava, vaditi je treba hitrost, eksplozivnost in moč, in to maksimalno, hitro, elastično moč ... Pomembni sta torej vadbi v fitnesu in na stadionu. Pomemben dejavnik je tudi genetika, pa regeneracija, trener in glava. Nam so vedno svetovali tudi prost dan, ko si atlet vzame čas zase, ko se spočije in dela tisto, kar med tednom ne more. To vedno svetujem tudi svojim atletom. Ali bi bil Bol uspešen tudi na daljši razdalji, morda na 400 metrov? Da, hitrost že ima, vprašljivo je, kak- šna je njegova vzdržljivost. S treningom pa lahko to osvoji. Katera pa je bistvena razlika med sprintom na 100 in 200 metrov? 100 metrov je čisti sprint, kraljevska disciplina, pri 200 m pa je pomembna hitrostna vzdržljivost. Hitrost je težje na-trenirati, lažje je izboljšati vzdržljivost. Je torej lažje uspeti na 200 metrov kot na polovični razdalji? Vse je odvisno od tvojega telesa. Odvisno je tudi, kaj treniraš. Nekateri se osredotočijo na daljšo razdaljo, ker je tam lažje dobiti kolajno. Francoz Lemaitre se je na primer odrekel 100 m, ker je po mojem mnenju vedel, da ima več možnosti na 200 metrov. Z vašim osebnim rekordom na 100 m, 11,41 bi bila letos 33. V kolikšni meri napreduje hitrost sprinterjev? Pri ženskah so sicer že nekaj let časi podobni, pri moških pa je razlika večja. Kako si razlagate, da letos v Londonu Slovenci niso nastopili na krajših tekaških preizkušnjah, čeprav je bil na prejšnjih olimpijskih igrah vedno nekdo prisoten? Trenutno je v ženskem in moškem sprintu nekaj krize. Pomladek pa je, vendar bo treba počakati še vsaj dve leti. Italijansko javnost je pretresla novica o hitrohodcu Schwazerju, ki je jemal Epo, in prekršek tudi hitro priznal. To je bilo zelo nenavadno. Kako si to razlagate? Inteligenten je, zato ni imel kaj skrivati. Sprašujem pa se, zakaj je to storil. Ali je bila to mogoče igra sponzorjev in me-nadžerjev, ki stremijo za dobičkom? Včasih so atleti kot beli sužnji. Sicer ga ne zagovarjam. Čudno se pa mi zdi, da je to storil, saj je olimpijski prvak in zato je vedel, da je pod drobnogledom. Ni mi torej jasno, zakaj je do tega prišlo. (V.S.) več... 1 G Sobota, 11. avgusta 2G12 LONDON 2012 RUSSU USPEL PREOBRAT LONDON - V pričakovanju nočnega dvoboja Cammarelle se je italijanski boksarski svet včeraj že lahko veselili uvrstitve v finale Carmi-neja Russa (na sliki), ki je v težki kategoriji (do 91 kg) po točkah s 15:13 premagal Azerbajdžanca Teymurja Mammadova. Russu, ki je bil finalist tudi v Pekingu, je uspel pravi podvig, saj je po prvih dveh krogih precej zaostajal, v zadnjem pa je svojega nasprotnika popolnoma nadigral z dvema levima kro-šejema. Vincenzo Mangiacapre pa je v superlahki kategoriji po slabem nastopu gladko podlegel pred Kubancem Sotolongom. NOVINKA IN VETERAN LONDON - Na olimpijskih prizoriščih so že oddana odličja v kolesarski olimpijski panogi BMX. V ženski konkurenci je svojo prvo zlato kolajno osvojila Kolumbijka Mariana Pajon, medtem ko je pri moških zlata kolajna šla v Latvijo. Zmagal je Maris Štrombergs, ki je tako ubranil naslov iz Pekinga. Štrombergs je v Londonu vodil od starta do cilja in ni izpustil iz rok olimpijskega naslova, čeprav se je v zadnjih letih spopadal s poškodbami. Najhujše posledice je imel po padcu novembra 2010, ko si je zlomil zapestje. RUSINJE ČETRTIČ ZAPORED LONDON - Rusija je še četrtič zapored osvojila naslov olimpijskega prvaka v ekipnem sinhronem plavanju. Rusinje so namreč na olimpijskih igrah v Londonu v finalu za svoj nastop zbrale 197,030 točke, česar ni uspelo preseči nobeni drugi ekipi. Najbližje so bile Kitajke s 194,010 točke, bron pa si je s 193,120 točke zagotovila Špani-jaJ aponska pa je prvič po vključitvi tega športa na OI ostala brez odličja v sinhronem plavanju. jadranje - Avstralca Belche in Page premočno osvojila olimpijski naslov v razredu 470 Požrešna kot morska psa jaš farneti Pogoji v Sydneyju, sistem dela v Avstraliji in inovativni materiali Nova olimpijska prvaka v razredu 470, Avstralca Belcher in Page sta tudi trikrat zaporedna svetovna prvaka in zmagovalca vseh letošnjih in lanskih preizkušenj svetovnega pokala. Zakaj sta nepremagliva? »Če bi to res vedel, bi bila tudi jaz in Simon nepremagljiva,« se šali flokist Jaš Farneti, s Simonom Sivitzem Košuto svetovni mladinski prvak tega razreda. »Onadva sta doma iz Sydneya, kjer so razmere za jadranje odlične, neprimerljivi, denimo, s Trstom. Poleg tega, ko je pri nas zima, je tam poletje, kar je prednost, saj se prvenstvene regate začnejo februarja. Ko je v Avstraliji zima pa trenirata v Evropi,« pojasnjuje Jaš, ki pripisuje uspehe Avstralcev tudi sistemu treningov. Pred regatami ju le redkodkaj srečaš na treningu. »Prideta, gresta na morje, jadrata dve uri, pospravita in gresta domov.« Jaš meni, da imajo v Avstraliji dober sistem dela, ki ga v Italiji še ni oziroma so ga šele letos poskusili uvesti. »Belc-her in Page sta najboljša avstralska posadka, z njima pa je vsa štiri leta pred olimpijado trenirala druga avstralska posadka, ki je bila vedno med najboljšimi desetimi na svetu in jima bo nasledila, ko bosta onadva odnehala. Tak sistem velja tudi v Veliki Britaniji, sicer tam z najboljšima redno trenira več posadk. V Italiji tega ni. Letos je sicer z Zandonajem trenirala še ena posadka, midva pa z olimpijsko posadko deklet.« Skrivnost Pagea in Belcherja pa je morda tudi v materialih. Jadra, kakršna imata onadva, sta drugim na razpolago šele po enem letu. Jaš je ocenil tudi olimpijski nastop italijanski posadk razreda 470. »Pričakoval in upal sem, da bosta Giulia Con-ti in Giovanna Micol osvojili kolajno. Bili sta namreč v dobri formi. Škoda, da ste v dveh plovih zasedli šele 16. in 17. mesto. Poleg tega pa je bila krmarka Giulia bolna nekaj dni,« je 5 .esto Italijank ocenil Jaš, ki je bil s Simonom celo sezono sparring partner »azzurr«. Med moškimi sta Italijo v razredu 470 zastopala Ga-brio Zandona'in Pietro Zucchetti. Glede na njuno skromno sezono, pričakovanja niso bila velika, naposled pa sta le osvojila sicer nehvaležno 4. mesto. »Pričakoval sem, da se bosta uvrstila v sklepno regato za medalje, ne pa, da se bosta do zadnjega celo borila za bron. Mislil sem pa, da jima bo naposled uspelo. To je bila za Zandonaja tretja olimpijada, izkušnje pa niso bile dovolj za kolajno. Pravijo, da je olim-pijada tehnično in psihološko težja od ostalih prvenstev, traja več dni, s pavzami, in moraš obdržati koncentracijo. To se je pokazalo pri Zandonaju,« je povedal Jaš.« Jaš in Simon bosta danes na Gardskem jezeru začela z nastopi na mladinskem EP. To bo njun poslovilni nastop na mladinski ravni. Na EP bodo nastopili tudi Avstralci in Novozelandci.Konkurenca bo tako približno enako močna kot je bila na SP na Novi Zelandiji, kjer sta Jaš in Simon premočno zmagala. »Ciljava na kolajno. Če bova jadrala dobro, jo bova dosegla,« je povedal Jaš. (and) Nepremagljiva Belcher in Page po koncu regata za kolajne ansa LONDON - Olimpijski razred 470 je letos še posebej pritegnil našo pozornost. Preprosto zato, ker je to klasa, v kateri bi lahko čez štiri leta na igrah v Rio De Janeiru nastopila tržaška Slovenca Simon Sivitz Košuta in Jaš Far-neti in zato, ker sta bila jadralca JK Čupa v zadnjem letu sparring partnerja italijanskih reprezen-tantk Giule Conti in Giovanne Micol. Naslov prvaka sta po pričakovanjih osvojila Avstralca Mat- hew Belcher in Malcolm Page, ki sta dejansko nepremagljiva. Za Avstralcema sta se uvrstila Britanca Stuart Bithell in Luke Patience, bron pa sta osvojila Argentinca Lucas Calabrese in Juan de La Fuente. Italijanska posadka Gabrio Zan-dona'/Piero Zucchetti je pristala na nehvaležnem 4. mestu, čeprav je imela v včerajšnji zadnji regati za kolajne še možnost, da osvoji bron, a je bila v tej regati le šesta. Page se je zlatega odličja veselil tudi pred štirimi leti v Pekingu, takrat pa je do olimpijskega naslova prišel v paru z Nathanom Wilmotom. Med ženskami sta zmagali novozelandski jadralki Jo Aleh in Olivia Powrie. Pred regato za medalje sta bili izenačena z Bri-tankama Hannah Mills in Saski Clark, ki sta se na koncu morali zadovoljiti s srebrom. Bron sta osvojili Nizozemki Lisa Westerhof in Lobke Berkhout., Italijanki Giulia Conti in Giovanna Micol sta končali na 5. mestu, v zadnji regati pa sta bili četrti. statistike Azija postaja vse večja celinska športna velesila LONDON - Azija ni uspešna le v gospodarstvu - mišice vse bolj krepi tudi v športu. Napredek azijskih držav je viden tudi na olimpijskih igrah v Londonu, ne le pri Kitajski, vedno bolj tudi pri Južni Koreji, Severni Koreji, Japonski in celo Kazah-stanu. Prevlada azijskih držav na OI postaja počasi že srhljiva. Po 220 od skupaj 302 končnih odločitev v Londonu je skoraj vsaka tretja zlata medalja odšla v Azijo. Z (za zdaj še nedokazanimi) očitki, da si je kdo od kitajskih junakov pri uspehu morda pomagal tudi z nedovoljenimi sredstvi, se ne obremenjujejo preveč. Disciplina, «dril» in neizčrpen bazen talentov. Če upoštevamo, da ima Kitajska več kot 1,3 milijarde prebivalcev, jim tega seveda ne gre oporeka- ti. V bran jim je stopil celo Mok, ki pravi, da je treba očitke utemeljiti na dejstvih. Sistem so dodobra izdelali tudi v Južni Koreji, kjer športnike podpirajo veliki industrijski konglomerati. Za uspehom plavalca Parka Tae-Hwana na primer stoji celotna ekipa strokovnjakov - od fi-zioterapevta do osebnega trenerja. «Glavni namen ekipe je bil, da Parka v okviru tega štiriletnega projekta razvijemo v najboljšega plavalca na 400 me-trov,» je povedal menedžer skupine Ahn Jee Hwan. Na veliko moč azijskih držav kaže tudi dejstvo, da bodo zimske olimpijske igre leta 2018 potekale v južnokorejskem Pjeongčangu, Japonska pa upa, da bo dobila organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2020. Tokio v boju s Carigradom in Madridom velja za favorita. Združena Irska L-i Irski v zadnjem i* času ni lahko. Pestijo jo h 15-odstotna brezposelnost, migracije, težave v bančnem sistemu. Za vsaj nekaj [ «olimpijskega heroina» je posh-bela Katie Taylor, ki je Irski priboksala prvo zlato kolajno v zadnjih 20 letih. Irci so njen dvoboj težko pričakovali, razumevanje za navijače pa so pokazali tudi delodajalci, ki so zaposlenim omogočili, da so iz službe odšli prej in si ogledali dvoboj za olimpijsko zlato. Še dobro, da so ženski boks uvrstili na program olimpijskih iger. V težavah zaradi desničarskega fanta Nemške oblasti so sprožile preiskavo proti Michaelu Fischerju, fantu nemške olimpijske veslačice Nadje Drygalle. Sumijo, da je član skrajno desničarske skupine, ki je napadla policista. Fischer, ki vztraja, da je pretrgal vezi s skrajno desnico, je imel do nedavnega tudi položaj v neonacistični politični stranki Nacionaldemokrat-ska stranka Nemčije (NPD). Triind-vajsetletna Drygalla je zaradi poročanja medijev o zvezi s Fischerjem minuli teden zapustila olimpijsko vas. Jezni Santos Luguelin Santos, ki je Dominikanski republiki v teku na 400 metrov pritekel srebrno medaljo, je v kvalifikacijah teka v štafeti 4 x 400 metrov izgubil živce. Njegova ekipa je bila zaradi napake pri menjavi štafete diskvalificirana, Santosa pa je to tako zelo razjezilo, da je svoje tekaške čevlje vrgel na stezo in večkrat brcnil v ograjo v mešani coni. «Ne želim govoriti,» je zavpil. Ravnotežje med spoloma se spreminja Mednarodni olimpijski komite je sporočil, da 44 odstotkov udeležencev olimpijskih iger v Londonupredstavlja ženski del populacije. Na OI 1984 v Los Angelesu je nežnejši spolpredsta-vljajo 24 odstotkov nastopajočih. Igre v Londonu pa so prve v zgodovini, na katerih je vseh 204 držav udeleženk poslalo vsaj eno žensko predstavnico. Rekordni obisk Sloviti stadion Wembley je gostil finalno tekmo med ZDA in japonsko, 80.203gledalcev so našteli na tribunah, to pa je največji obisk kakšne olimpijske tekme v ženskem nogometu. Pred tem je največ gledalcev pospremilo zmago ZDA na olimpijskem finalu leta 1996 v Atlanti, kjer je bilo 76.481 gledalcev. BAZOVICA GOSTILNA PIZZERIA GOSTILNA od ponedeljka do sobote od 11. do 15. ure in od 18. do 22.30, nedelja od 16. do 23. ure PIZZERIA od torka do nedelje od 18. do 23. ure Od 13. do 20. avgusta odprta samo gostilna Primorski ŠPELA PONOMARENKO SPET BREZ FINALA ETON - Slovenska kajakašica Špela Ponomarenko Janic na olimpijskih igrah ni izpolnila svojih ciljev, saj je tudi na 200 metrov ostala brez finala najboljših osmih, s petim mestom v svoji predtekmo-valni skupini se je uvrstila v sobotni finale B. «Z veslanjem sem zadovoljna. Skupina je bila res težka, imela sem tri svetovne prvakinje. Ni bilo lahko, a nimam si kaj očitati. Imela sem dovolj moči za to tekmo, a očitno ni bilo dovolj hitro, očitno so bile druge boljše,» je po nastopu dejala Ponomarenko Janiceva. LONDON 2012 NAVDIH ZA RUDISHO Daniel Rudisha na olimpijskih igrah 1968 ni uspel postaviti svetovnega rekorda na 400 m, je pa osvojil srebrno odličje. Njegovemu sinu Davidu je to v četrtek uspelo. Na 800 metrov je osvojil zlato kolajno in popravil lasten svetovni rekord. Po tekmi pa je bil z mislimi pri možu, ki je njegov navdih: «Preden sem začel tekmo, sem imel v mislih, kako moj oče sedi doma pred televizijo. Vem, da je ponosen name, on me je navdihnil, da sem prišel tako da-leč.» Sobota, 11. avgusta 2012 1 1 HOPE SOLO SLABO PIŠE, DOBRO BRANI Vratarka ameriške nogometne reprezentance Hope Solo je poznana ne le po dobrih obrambah, ampak tudi po neumnostih, ki se ji včasih zapišejo na svetovnem spletu in včasih pripetijo tudi med vratnicama. Slednjih pa na finalni tekmi OI med ZDA in Japonsko, ko so Američanke slavile z 2:1, ni bilo. Zaustavila je nef- i ' J - ■ i^l J kaj dih jemajočih nevarnih strelov Japonk,tudi vzaključku dvoboja. »Hope Solo je marsikaj zapisala na Twitterju, toda mislim, da je tam ni treba spremljati. Veliko boljša je v vratih, obenem pa vnaša izjemen ekipni duh v ekipo,« je dejala trenerka Pia Sundhage. olimpijski duh - Vesna Benedetič Plavanje spada h akvarelu Olimpijske igre so tesno povezane z estetskim čutom, ki je gotovo zelo zaznaven pri umetnici Vesni Benedetič, ki se sicer ukvarja s tremi likovnimi disciplinami: slikarstvom, illustratorstvom in grafičnim oblikovanjem. Obenem vodi likovne delavnice za otroke in tečaje za boljšo zaznavo barv za odrasle. V mladih letih se je nekaj sezon borila z odbojkarsko žogo, nato je športno pot zamenjal z umetniško. Nekateri vas poznajo kot ilustra-torko in slikarko, vendar se posvečate tudi grafičnemu oblikovanju. Bi lahko nekaj besed posvetili uradnemu logu oz. simbolu londonskih iger ... Sploh mi ni všeč. Preveč je oster in težko dojemljiv. Nedvomno bi lahko izbrali privlačnejšo verzijo. Verjetno se bo z vami strinjal še marsikdo. V Londonu pa je te dni razviden še neki drug grafični dejavnik: velika uporaba vijoličaste barve. Ima ta barva poseben pomen? To barvo imam zelo rada, še posebno v kombinacijah z rdečo in oranžno barvo. Vijoličasta pa naj bi izražala neko duhovnost. Hkrati je ta barva kombinacija meditativne modre barve in aktivne, zelo dinamične, rdeče barve. Mešanica teh dveh vidikov naj bi izražala neko aktivno iskanje pogrešane duhovnosti, kar verjetno opravičuje trenutni trend te barvne nianse, ne samo v Londonu, ampak tudi v drugih družbenih okoljih. Raba barv je gotovo del vašega vsakdanjika, s čim pa se trenutno ukvarjate? Trenutno se pripravljam na likovno kolonijo, ki bo v ponedeljek startala na Sinjem vrhu. Upam, da bo to teden v znamenju miru, saj me septembra že čaka nov izziv, in sicer razstava mojih del v Gorici. Ta pa se bo začela 14. septembra v Arsu. Vaše ilustracije so večinoma namenjene otrokom ... V glavnem svojo pozornost posvečam otroški publiki, pred kratkim pa sem se začela ukvarjati tudi z nekoliko starejšimi. V sklopu italijanske revije Illustrati sem ravno speljala temo Moja učiteljica. Ustvarila sem neko bolj strašno sliko, ki je bila všeč in jo bodo tudi objavili v septembrski številki, kar velja tudi za manjše osebno zadoščenje. Ste mogoče kdaj uprizorili kako športno sceno? Največ sem lahko uprizorila kako skupinsko sceno, kjer se otroci igrajo z žogo, kaj več si nisem upala ... Ko pa bi lahko izbrali neko športno disciplino za posebno ilustracijo, bi izbrali ... Verjetno bi izbrala plavanje, saj se ta panoga najbolj prilagaja akvarelu, ki spada v izbor mojih najljubših tehnik. Verjetno bi vodni prizor odlično izgledal, medtem ko bi za kakšen tekaški nastop izbrala akril ... Vas je dogajanje v Londonu, kljub vaši športni nenaklonjenosti kaj prevzelo? V glavnem se olimpijadi nisem veliko posvetila. Dnevno prelistam časopise in bežno preberem odmevnejše novice, med temi so bile v zadnjih dneh ravno podvigi Bolta in Pistoriusa. V družini pa so vsi obsedeni z olimpijskim duhom. Včasih moj mož sledi košarkarskemu turnirju pozno čez polnoč, otroci pa so se zelo navdušili na plavanje in vodne športe. Simpatični Vesni Benedetič se lepo zahvaljujemo za klepet z željo, da bi jo družina v tem zadnjem olimpijskem vikendu čim prej vključila v skupno spremljanje londonskih tekmovanj. (mar) Vesna Benedetič, slikarka, illustratorka in grafična oblikovalka naključni turisti - Moreno in Clara iz Suzzare pri Mantovi »Upam, da bo športnikom iz manj znanih panog odslej lažje« »Tudi pri nas je razsajal potres, a vsi govorijo samo o Emiliji,« pred vhodom v Miramarski park reče gospod Moreno, ki je iz Suzzare pri Mantovi prišel na počitnice v Trst z ženo Claro in psom Zarom. Mediji so poročali, da je bilo na potresnem območju veliko slavje ob zlati medalji strelke Jessice Rossi iz Emilije. Velja tudi za vas, pa čeprav ste iz Lombardije? Natančno niti ne vem, od kod je ta punca, a saj ni važno. To je bila res lepa zmaga, ki sem se je zelo razveselil. Kako ste pa na splošno zadovoljni z italijanskim izkupičkom kolajn? Sem kar zadovoljen. Mi je pa zelo žal za tole telovadko ... Mislite na Vanesso Ferrari? Da. Italija nima gimnastične tradicije, zato bi bila kolajna v tem športu res lepa stvar, a sodniki očitno menijo drugače. Kako pa doživljate Schwazerje-vo dramo? Joj! Fant se je udaril z lastnima rokama. Škoda ga je. Je pa vredno razmisleka, kar je povedal. Na kaj mislite? Na namig, da so ga pustili samega. Saj to ni samo njegova težava. Pomislite na veslaški dvojec, pa še na onega zlatega kajakaša. Daniele Molmenti? Da. Kako žalostno, da imajo nekateri cel kup pokroviteljev, ta pa je moral prodati svoj ducati, da bi bil kos stro- škom. Upam, da bo športnikom iz teh manj znanih panog odslej nekoliko lažje. Kako pa ocenjujete svoje počitnice v Trstu? Spimo v Miljah. Hotel sem našel na internetu. Ima tri zvezdice, bi si pa zaslužil eno. Drugače je tu kar lepo. (p. v.) MOJA OLIMPIJADA ro 34-letni David Cej igra košarko pri goriškem Domu v promocijski ligi, pri istem društvu bo igral tudi v prihajajoči sezoni. Goričan spremlja bolj malo olimpijske igre, saj doma nima televizorja. Kje si v času olimpijskih iger? V službi. Koliko ur dnevno spremljaš olimpijske igre? Od 0 do 2 ur dnevno, večinoma pozno popoldan ali zvečer. Preko katerih medijev? Po televiziji, če vidim, gledam po omrežju sky pri prijateljih, ker nimam televizorja. Drugače preberem novice, sporede in rezultate na uradni strani olimpijskih iger. Časopise pa berem skoraj nič. Katere panoge te najbolj zanimajo? Zame so olimpijske igre predvsem atletika. Gledal sem še dviganje uteži, lokostrelstvo in nekaj košarkarskih tekem. Katere pa najmanj? Ne bi znal, verjetno ritmična gimnastika. Za koga si ali boš najbolj navijal med športniki in med športnicami? Za nobenega. Ko mimogrede gledam kakšno tekmovanje, se zgodi, da vzljubim nekoga in potem navijam zanj, ker mi je simpatičen. Kaj pa med ekipami? V glavnem velja isto, navijam za tistega, ki mi je v tistem trenutku najbolj simpatičen. Pri moški košarki izstopajo ZDA, ampak upam, da jih bo kakšna evropska ekipa premagala, čeprav igrajo Španci pod svojim potencialom. Preverjanje znanja: kje so bile olimpijske igre leta 2000? V Sydneyju v Avstraliji. Pravilno! Andreja Farneti 12 Sobota, 11. avgusta 2012 LONDON 2012 EtlllM BW CAS BO ODLOČAL O TRIATLONU LONDON - Olimpijska ekipa Švedske se je pritožila na rezultat ženske tekme v triatlonu, kjer je Lisa Norden po fotofinišu osvojila srebrno odličje. Olimpijski naslov je z istim časom kot Švedinja osvojila Švicarka Nicola Spirig. Švedi zahtevajo zlato medaljo tudi za svojo tekmovalko, o tem pa bo odločalo Mednarodno športno razsodišče (Cas).Cas je potrdil, da so Švedi zahtevali zlato medaljo tudi za svojo predstavnico, prvo pritožbo pa je v sredo zavrnila Mednarodna triatlonska zveza (ITU). Cas bo sodbo podal danes do opoldneva. ITALIJANKE V FINALU LONDON - V kvalifikacijah ritmične gimnastike ekipno so se Italijanke uvrstile na 2. mestu za Rusinje in potrdile, da lahko v jutrišnjem finalu upravičeno merijo visoko. Elisa Blanchi, Elisa Santoni, Romina Laurito, Anzhelika Savrayuk, Marta Pa-gnini in Andreaa Stefanescu so prepričane, da bi lahko bile v finalu še boljše. Ocenjevanje je bilo korektno, imamo možnost, da se uveljavimo, je povedala kapetanka Simoni. Med posameznicami pa Julieti Canta-luppi se uvrstitev v finale ni posrečila. 1iv «v •• • • g • Včerajšnji izidi FRANKA ANIC BREZ KOLAJNE LONDON - Slovenska taekwondoistka Franka Anic je na olimpijskih igrah v Londonu v boju za bron v kategoriji do 67 kg s 3:8 izgubila proti Američanki Paige McPherson in v prvem nastopu na OI končala na končnem četrtem mestu. Korčulanka se je za Slovenijo odločila leta 2010, ko je spoznala, da se bo v hrvaški reprezentanci le stežka prebila na olimpijski turnir. Hrvati imajo namreč v njeni kategoriji bronasto iz leta 2008 v Pekingu Sandro Šarič in ker lahko vsako državo na igrah zastopa zgolj en predstavnik na kategorijo, je Aničeva raje izbrala Slovenijo, od koder je njena mati, ki izvira iz Grgurja pri Novi Gorici. Končne odločitve (16) ATLETIKA PALICA, MOŠKI Izidi: 1. R. Lavillenie (Fra) 5.97 (olimpijski rekord), 2. B. Otto (Nem) 5.91, 3. R. Holzdeppe (Nem) 5.91, 4. D. Starodubtsev (Rus) 5.75, 5. S. Lewis (VBr) 5.75 In E. Lukyanenko (Rus) 5.75, 7. K. Filippidis (Gre) 5.65, 8. J. Kudlicka (Češ) 5.65 KLADIVO, ŽENSKE Izidi: 1. T. Lisenko (Rus) 78,18; 2. A. Wlodarczyk (Pol) 77,60; 3. B. Heidler (Nem) 77,13; 4. W. Zhang (Kit) 76,34; 5. K. Klaas (Nem) 76,05; 6. Y. Moreno (Kub) 74,60; 7. A. Miankova (Blr) 74,40; 8. Z. Marg-hieva (Mol) 74,06 5000 M, ŽENSKE Izidi: 1. M. Defar (Eti) 15:04,25; 2. V. Cheruiyot (Ken) 15:04,73; 3. T. Dibaba (Eti) 15:05,15; 4. S. Ki-pyego (ken) 15:05,79; 5. G. Burka (eti) 15:10,66; 6. V. Kibiwot (Ken) 15:11,59; 7. J. Pavey (Vbr) 15:12,72; 8. J. Bleasdale (Vbr) 15:14,55 21.40 4 X 100 M, ŽENSKE Izidi: 1. ZDA 40,82, svtovni rekord; 2. Jamajka 41,41; 3. Ukrajina 42,04; 4. Nigerija 42,64; 5. Nemčija 42,67; 6. Nizozemska 42,70; 7. Brazilija 42,91 ; 8. Trinidad in Tobago diskval. 1500 M, ŽENSKE Izidi: 1. A. Cakir Alptekin (Tur) 4:10,23; 2. G. Bu-lut (Tur) 4:10,40; 3. Y. Jamal (Brn) 4:10,74; 4. T. To-mašova (Rus) 4:10,90; 5. A. Aregawi (Eti) 4:11,03; 6. S. Rowbury (ZDA) 4:11,46; 7. N. Kareiva (Blr) 4:11,58; 8. L. Kločova (Slk) 4:12,64. 4 X 400 M, MOŠKI Izidi: 1. Bahamas 2:56,72; 2. ZDA 2;57,05; 3. Trinidad in Tobago 2:59,40; 4. Velika Britanija 2:59,53; 5. Rusija 3:00,09; 6. Belgija 3:01,83; 7. Venezuela 3:02,18; 8. Južna Afrika 3:03,46 NOGOMET, MOŠKI Za 3. mesto: Južna Koreja - Japonska 2:0 HOKEJ NA TRAVI, ŽENSKE Za 11. mesto: Belgija - ZDA 2:1, za 5. mesto: Kitajska - Avstralija 2:0, za 3. mesto: Nova Zelandija - Velika Britanija 1:3, finale: Nizozemska - Argentina 2:0 BMX ŽENSKE Izidi: 1. Pajon (Kol) 37,706; 2. S. Walker (Nzl) 38,133; 3. L. Smulders (Niz) 38,231; 4. L. le Cor-guille (Fra) 38,476; 5. C. Buchanan (Nzl) 38,903; 6. S. Reade (Vbr) 39,247 MOŠKI Izidi: 1. M. Strombergas (Lat) 37,576; 2. S. Wil-loughby (Nzl) 37,929; 3. C. Oquendo Zabala (Kol) 38,251; 4. R. van der Biezen (Niz) 38,492; 5. T. van Gendt (Niz) 44;744; 6. A. Jimenez Caicedo (Kol) 53,377 ROKOBORBA, PROSTI SLOG 55 KG, MOŠKI Izidi: 1. D. Otarsultanov (Rus); 2. V. Kinčegašvili (Gru); 3. S. Jumoto (Jap) in Y. Kyong-Il (SKo) 74 KG, MOŠKI Izidi: 1. J. Burroughas (ZDA); 2. S. Goudarzi (Iran); 3. D. Čarguš (Rus) in S. Tigjev (Uzb) DALJINSKO PLAVANJE MOŠKI Izidi: 1. O. Mellouli (Tun) 1:49:55, 2. T. Lurz (Nem) 1:49:58, 3. R. Weinberger (Kan) 1:50:00, 4. S. Gian-niotis (Grč) 1:50:05.3, 5. D. Fogg (VBr) 1:50:37, 6. S. Bolshakov (Rus) 1:50:40, 7. V. Dyatchin (Rus) 1:50:42, 8. A. Waschburger (Nem) 1:50:44, 17. V. Cleri (Ita) 1:51,29. SINHRONO PLAVANJE EKIPNO, PROSTI PROGRAM Izidi: 1. Rusija 197,030; 2. Kitajska 194,010; 3 Španija 193,120; 4. Kanada 189,630; 5. Japonska 187,630; 6. Velika Britanija 175,440; 7. Egipt 155,960; 8. Avstralija 154,930 BIS Moški nogomet: kateri bo izid tekme Brazilja - Mehika? Ženksa odbojka: kateri bo izid tekme Brazilja - ZDA? Ženska košarka: kdo bo zmagovalec tekme Avstralija - Rusija in s kolikšno razliko? Pravilnik: pravilna napoved izida velja 3 točke; pri košarkarskem turnirju velja 3 točke pravilna napoved zmagovalca in intervala izida (možni intervali: od 1 do 5 točk, od5 do 10 točk, od 10 do 20 točk, 20 točk ali več). Pri vseh ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko. IFVir.AR.li SANDI ŠUC »Želel bi, da bi služba« 24-letni Sandi Šuc iz Briščikov se je popolnoma usmeril v jadranje. Poskusil je veliko športov, a mu je najbolj všeč jadrati. »Želel bi, da bi nekoč jadranje postalo moja služba,« pravi Sandi, ki jadra na kajutnih jadrnicah in je član posadke jadrarne Ullman Sails. Najbolj so mu všeč dolge regate, kot na primer regata 500 milj. Z desno roko lahko samo strelja, z lokom, puško ali pištolo. Politično se raje ne opredeljuje. Na olimpijskih igrah je seveda spremljal jadranje. Največ pozornosti je posvetil italijanski ženski posadki 470 Conti/Micol, saj ju osebno pozna. »Lepo je gledati prijatelje, ki tekmujejo na tako visokem nivoju.« Napoved Sandija Šuca Nogomet: Brazilja - Mehika 3:2 Odbojka: Brazilja- ZDA 2:3 Košarka: Avstralija za 10 SKUPNO 36 Včeraj (Tanja Barbieri) Košarka: Španija za 4 Odbojka: Bolgarija - Rusija 1:3 Vaterpolo: Italija - Srbija 5:10 4 TOČKE desničarji NIKA NADLIŠEK Popolna premoč ZDA Bivša košarkarica Nika Nadlišek lahko z levo roko igra samo košarko. »Desna roka je bila vedno dominantna, ampak lahko mečem na koš in vodim žogo tudi z levo roko, ko je treba. Ostalo lahko delam samo z desno,« pravi 22-lertnica s Katinare, ki je zaradi študija fizioterapije na ljubljanski univerzi igrala pri Ježici. Po prvem letniku univerze pa je igranje opustila. »Postalo je naporno, ker sem imela lekcije zgodaj zjutraj in so bili treningi ob 21.00.« Na olimpijskih igrah spremlja na splošno vse ekipne športe, atletiko in plavanje. Meni, da v ženski košarki Francozinje nimajo možnosti premagati Američank, pri moški pa se bosta po njenem mnenju v finalu pomerila ZDA in Španija. Čeprav je desničarka, je Nika politično usmerjena v levo. Napoved Nike Nadlišek Nogomet: Brazilja - Mehika 2:1 Odbojka: Brazilja - ZDA 3:1 Košarka: Avstralija za 10 SKUPNO 35 Včeraj (Daniel Milano): Košarka: Rusija za 10 Odbojka: Bolgarija - Rusija 1:3 Vaterpolo: Italija - Srbija 13:9 4 TOČKE JADRANJE 470, ŽENSKE Izidi: 1. Aleh/Powrie (NZL), 35 točk (2, 6, 2, 5, 10, 4, 1, 1, 2, 18, 2), 2. Clark 0 Mills (VBr) 6, 1, 4, 6, 1, 6, 5, 2, 8, 2, 18), 3. Berkhout/Westerhof (Niz) 64 (1, 8, 6, 4, 2, 18, 4, 3, 20, 6, 12), 4. Lecointre/Ge-ron (Fra) 65, 5. Conti/Micol (Ita) 73 (8, 10, 18, 2, 3, 1, 16, 16, 6, 7, 4), 6. Barbachan / Oliveira (Bra) 75, 7. Stowell / Rechichi (Avs) 83, 8. Belcher / Ka-delbach (Nem) 83, 9. Lihan / Clark (ZDA) 98, 10. Betanzos / Pacheco (Špa) 101, 18. Cerne / Mrak (Slo) 127 (12, 9, 12, 14, 17, 17, 17, 14, 16, 16, -) 470, MOŠKI Izidi: 1. Belcher / Page (Avs) 22 točk (3, 9, 2, 1, 1, 1, 3, 5, 1, 1, 4), 2. Bithell/Patience (VBr) 30 (2, 1, 4, 2, 3, 4, 1, 6, 3, 2, 8), 3. Calabrese / De La Fuente (Arg) 5, 24, 3, 9, 17, 8, 2, 2, 5, 6, 6), 4. Zandona' / Zucchetti (72 (6, 26, 1, 8, 6, 13, 8, 4, 11, 3, 12), 5, Saunders / Snow-Hansen (NZL) 86, 6. Fantela / Marenic (Hrv) 87, 7. Leboucher / Garos (Fra( 90, 8. Marinho / Nunes (Por) 93, 9. Reichstardter / Schmid (Avt) 107, 10. Ostling/Dahlberg (Sve) 123 TAEKWONDO 67 KG, ŽENSKE Izidi: 1. K. Hwang (Jko); 2. N. Tatar (Tur); 3. P. McPherson (ZDA) in H. Fromm (Nem); 5. F. Anic (Slo) 80 KG, MOŠKI Izidi: 1.S. Crsismanich (Arg); 2. N. Garcia Hemme (Spa); 3. L. Muhammed (VBr) in Maruo Sarmiento (Ita). OSTALA TEKMOVANJA BOKS, POLFINALE POLMUŠJA -49 KG Izidi: BANTAMSKA -56 KG Izidi: Zou (Kit) - Paddy (Irs) 15:15, K. Pongprayo-on (Taj) - D. Ayrapetjan (Rus) - 13:12 POLVELTERSKA -64 KG Izidi: R. Iglesias (Kub) - V Mangiacapre (Ita) 15:8, D. Berinčik (Ukr) - M. Uranchimeg 29:21 SREDNJA -75 KG Izidi: E. Falcao Florentino (Bra) - A. Ogogo (Vbr) 16:9, R. Murata (Jap) - A. Atojev (Rus) 13:12 TEŽKA -91 KG Izidi: C. Russo (Ita) - T. Mammadov (Ažer) 15:13, A. Usik (Ukr) - T. Pulev (Bol) 21:5 MUŠJA (-52) Izidi: T. Nyambayar (Mon) - M. Aloian Rus) 15:11, R. Ramirez Carrazana (Kub) - M. Colna (Irs) 20:10. LAHKA -60 KG Izidi: V. Lomančenko (Ukr) - Y. Toledo Lopez 14:11, S. Han (JKo) - E. Petrauskas (Lit) 18:13 VELTERSKA -69 KG Izidi: F. Evans (Vbr) - T. Šelestujk (Ukr) 11:10, S. Sa-pijev (Kaz) - A. Zamkovoj (Rus) 18:12 POLTEŽKA -81 KG Izidi:E. Mehončev (Rus) - Y. Falcao (Bra) 23:11, A. Niyazymbetov (Kaz) - A. Gvozdyk (Ukr) SUPERTEŽKA +91 KG Izidi: R. Cammarella (Ita) - M. Medžidov (Ažer), 13:12;. Dičko (Kaz) - A. Joshua (Vbr) nočni dvoboj ROKOMET, MOŠKI Polfinale: Madžarska - Švedska 26:27, Francija -Hrvaška 25:22 ODBOJKA, MOŠKI Polfinale: Bolgarija - Rusija 1:3 (21:25, 15:25, 25:23, 23:25), Italija - Brazilija 0:3 (21:25, 12:25, 21:25) KOŠARKA, MOŠKI Polfinale: Španija - Rusija 67:59, Argentina - ZDA nočna tekma VATERPOLO, MOŠKI Polfinale: Hrvaška - Črna gora 7:5, Italija - Srbija 9:7 Poletni fotoutrip 12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši po-tovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! »nešportna« država Indija je v 65 letih osvojila manj kolajn kot Michael Phelps sam LONDON - Indija je neodvisna 65 let, a se tamkajšnji olimpijski komite lahko pohvali z manj medaljami, kot jih je v svoji karieri osvojil najuspešnejši olimpi-jec vseh časov, ameriški plavalec Michael Phelps. Vedno znova se svet sprašuje, kako da Indija glede na veliko populacijo ne uspe sestaviti res uspešne olimpijske eki-pe.Tokrat so Indijci postavili nov rekord, saj so osvojili že štiri medalje, enako kot Slovenija, in domači tisk je obširno praznoval rekord, ob katerem se navijači večjih športnih nacij le nasmehnejo. Doslej je bila rekordna bera medalj v Pekingu, kjer so indijski športniki osvojili tri medalje. Skupaj so indijski športniki v 65 letih osvojili vsega 19 kolajn. Športniki države z 1,2 milijarde prebivalcev so tri dni pred koncem iger v spodnjem delu razpredelnice držav z odličji, v družbi Mongolije in Armenije ter denimo za Dominikansko republiko. Kitajska, s katero se Indijci pogosto radi primerjajo, ima ob približno enakim številu prebivalcev 20-krat več medalj in se z ZDA vnovič bori za najuspešnejšo državo na igrah. Nazadnje so se Indijci zlata veselili v Pekingu, pred tem v Moskvi 1980. V Atenah (2004) in Sydneyju (2000) so Indijci osvojili vsega po eno medaljo. In prav vsaka štiri leta se pojavijo ugibanja o indijskem športnem neuspehu. Pred štirimi leti je New York Times pisal o «uganki nešportne nacije». Tudi indijske razlage včasih na obraze privabijo nasmeške. Sicer ugledni časnik Times of India je denimo po igrah v Atenah 2004 objavil prispevek strokovnjaka za presnovo, ki je ugotovil, da so Indijci enostavno predebeli za velike športne dosežke. Strokovnjak je ugotovil, da gre za genetsko pogojen večji odstotek maščob v telesih Indijcev, ki je kriv za slabe dosežke. Druge razlage so bolj sprejemljive. Strokovnjaki ugotavljajo, da ima Indija bistveno slabše pogoje za vadbo, kot to svojim atletom ponujajo zahodne države in Kitajska. Po podatkih svetovne banke več ansa kot 400 milijonov Indijcev živi pod pragom revščine, otroci so podhranjeni ... Tiskovna agencija IANS je lani poročala o tem, da so nekateri indijski plavalci pred državnim prvenstvom trenirali na suhem, ker nimajo bazena, da strelci vadijo brez pravih nabojev. Težava je tudi ustroj indijskih pa-nožnih športnih zvez. Namesto strokovnjakov so pogosto na položajih politiki, ki izkoristijo brezplačna potovanja po svetu. Finančna podpora za šport je ek-stremno majhna, drugače je le v kriketu, kjer Indijci sodijo v svetovni vrh, a šport ne sodi v olimpijski program. Velik problem Indije in tudi indijskega športa je tudi korupcija, kar se je nazadnje pokazalo leta 2010 ob igrah Commonwealtha. Postopek na sodišču še vedno teče, glavni osumljenec, Suresh Kalmadi, ki je tudi predsednik indijskega olimpijskega komiteja, pa je na prostosti po plačilu varščine. A številni Indijci so prepričani, da se počasi razvija tudi šport. Večji napredek država že dosega v badmintonu in boksu, a bo za večje olimpijske uspehe potrebno še kakšno desetletje. Metalec diska Vikas Gowda, ki je v Londonu osvojil osmo mesto, pa trdi, da se bo z gospodarskim razvojem razvil tudi šport. DanaSnji spored Končne odločitve (32) Wi Boks - 21.30 polmušja -49, bantam-ska -56, polvelterska -64, srednja -75, težka -91 kg (ITA: CARMINE RUSSO) 4T T Nogomet - moški 16.00 London: finale Brazilija - Mehika Rokomet - ženske 18.00 za 3. mesto Južna Koreja - Španija, 21.30 finale Norveška - Črna gora Hokej na travi - 16.30 tekma za 3. mesto Avstralija - Velika Britanija, 21.00 finale Nemčija - Nizozemska Kajak kanu - 10.30 200 m, moški: K1, 10.47 C1, 11.14 K1 200 m, ženske, 11.41 K2 moški Atletika - 10.00 50 km hitra hoja, moški (ITA: MARCO DE LUCA); 18.00 20 km hitra hoja, ženske (ITA: ELISA RIGAUDO in ELEONORA ANNA GIORGI); 20.00 višina, ženske; 20.20 kopje, moški; 20.30 5000 m, moški; 21.00 800 m, ženske; 21.25 4 x 400 m, ženske; 22.00 4 x 100 m, moški Moderni peteroboj - 10.00 moški (ITA: RICCARDO DE LUCA, NICOLA BE-NEDETTI) Gorsko kolesarstvo - 13.30 olimpijski kros, ženske (SLO: BLAŽA KLE-MENČIČ, TANJA ŽAKELJ, ITA: EVA LECHNER) i Rokoborba - prosti slog 18.45 - 60 kg, moški - repasaži, tekma za 3. mesto, finale - 84 kg, moški - repasaži, tekma za 3. mesto, finale - 120 kg, moški - repasaži, tekma za 3. mesto, finale Plavanje - skoki v vodo 21.30 stolp 10 m, moški Jadranje - 13.00 dvobojevanje, ženske, 470 moški Ritmična gimnastika - 16.10 finale mnogoboja Odbojka - ženske 12.30 za 3. mesto Japonska - Južna Koreja, 19.30 finale Brazilija - ZDA Ostala tekmovanja Rokoborba - prosti slog 14.00 - 60 kg, - 84 kg, - 120 kg, moški - kvalifikacije, osmina finala, četrt-, polfinale Plavanje - skoki v vodo 11.00 stolp 10 m, moški - polfinale Taekwondo - + 67 kg, ženske (NUŠA RAJHER); + 80 kg, moški (IVAN TRAJ-KOVIČ) 10.00 predtekmovanje 16.00 četrt-, polfinale (ITA: CARLO MOL-FETTA) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 14. avgusta 2012 1 1 GROSSETO IN LECCE IZKLJUČENA, CONTE 10 MESECEV DISKVALIFIKACIJE RIM - Disciplinska komisija je zaradi afere v zvezi s prirejanem izidov izključila Lecce in Grosseto iz B-lige, trener Juventusa Antonio Conte pa je bil diskvalificiran za dobo 10 let, ker je vedel za goljufijo, a krivcev ni prijavil športnim oblastem. Nova bo začela prvenstvo B-lige z dvema kazenskima točkama, Bologno je doletelo 30.000 evrov globe, Ancono pa 10.000. Mnogi so bili tudi oproščeni, med temi tudi videm-ski Udinese in reprezentanta Bonucci in Pepe. Obsojenci so napovedali priziv. UDINESE Z BRAGO, TUDI MURA - LAZIO NYON - Nogometaši Maribora se bodo v zadnjem krogu kvalifikacij lige prvakov pomerili z zagrebškim Dinamom. Prva tekma bo v Zagrebu, povratna pa v Mariboru. V tej fazi lige vstopa tudi Udinese, njen nasprotnik pa bo portugalska Braga. Žreb je bil tako za Mariborčane kot Videmčane še kar ugoden, saj so v konkurenci tudi takšna moštva, kot so Spartak Moskva, Malaga, Panat-hanaikos, Borussia Moenchengladbach, Dinamo Kijev in Lille. Nogometaši Mure 05 pa se bodo v zadnjem predkrogu kvalifikacij za evropsko ligo pomerili z Laziom. Prva tekma bo 23. avgusta v Rimu, povratna pa 30. avgusta v Sloveniji. Inter je za nasprotnika dobil romunski Vaslui. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik ROSSI SPET ZA YAMAHO RIM - Valentino Rossi bo po sezoni zapustil ekipo Ducatija in se vrnil k svoji nekdanji ekipi Yamahi, odprto pa ostaja vprašanje, kdo bo ob Američanu Nickyju Haydnu drugi voznik Ducatija v naslednji sezoni. Poznavalci omenja Britanca Cala Crutch-lova. Rossi se je pred dvema sezonama preselil k Ducatiju, kjer so od tekmovalca veliko pričakovali, a slednji ni dobil konkurenčnega motorja. Ostal je celo brez zmage, zadnjič se je tega veselil na yamahi oktobra 2010 v Maleziji. trst - Novinar Gigi Garanzini o razstavi o Roccu in o športu zdaj in nekoč »Družba je degenerirala« Neizpodbitno je dejstvo, da je sodobni nogomet precej različen od tistega izpred dvajset ali več let. Razlikujejo se sicer ocene o tem, kateri je lepši. Športni novinar Gigi Garanzini je romantična duša, ki se spominja lepih preteklih trenutkov in je vse te spomine združil v razstavo v spomin na Nerea Rocca, ki se je 31. julija zaključila v tržaškem starem pristanišču. Kljub nostalgičnemu pogledu na preteklost pa ne trdi, da je bil nogomet nekoč lepši. Razstavo o Roccu si je ogledalo več kot 8000 obiskovalcev. Sama pohvalna mnenja so bila, po našem mnenju, povsem zaslužena, saj je s to razstavo Gigi Garan-zini dosegel svoj cilj: približati Nerea Roc-ca mlajšim generacijam in ga zares predstaviti za to, kar je Paron bil: preprosta oseba in vrhunski komunikator. Garanzini je najprej podal obračun o razstavi: »Gotovo je obračun same razstave pozitiven, saj mislim, da v vseh teh mesecih ni bilo ene same negativne kritike na njen račun. Pozitivno so se o njej izrekli tako preprosti obiskovalci, kot razni, imenujmo jih tako, vip gostje. Odkrito povedano sem pričakoval večji priliv občinstva. Zlasti Tržačanov je bilo premalo. Morda je največja pohvala ob ogledu razstave ravno ta, da bi »ugajala samemu Roccu«. Je bil to eden izmed ciljev razstave? Glavni cilj je bil, da bi prišlo do ponovnega odkritja te osebnosti s strani tistih, ki so Rocca že poznali ter da bi ga nove generacije prvič odkrile. To sem tudi dosegel. Paolo Rossi je na primer v sporočilu, ki ga je prilepil na pano, napisal, da mu je razstava omogočila spoznati osebo, o kateri je prej le slišal govoriti. Roccu ste posvetili dve knjigi. Katera plat tega vrhunskega nogometnega trenerja vas je najbolj približala Pa-ronu? Rocca sem spoznal kot mlad novinar, ki je spremljal nogometne dogodivščine. Spoznal sem veliko osebnost. Sicer sem ga spoznal v zadnjih letih življenja, ko se je obdobje največje slave že zaključilo, prvič leta 1974. Kot trener je bil gotovo v fazi padanja popularnosti - spominjam se, da je leta 1977 prevzel vodenje Milana, da bi se izognil izpadu, potem ko je Marchioro v prvem delu zbral bore malo točk - a kot človek je bil Rocco takrat morda celo na višku. Spoznal sem ga in sem se v trenut- ku zaljubil v njegovo osebnost. Dobesedno očaral me je in mislim, da gre za edint-veno in neponovljivo osebnost. Gotovo sodi Nereo Rocco v nogometni svet, ki že zdavnaj ne obstaja več. Se vam po takem nogometu toži? Ne bi rekel, da se mi po njem toži. Zdaj sem približno enako star kot Rocco, ko je umrl. Jaz ne bi govoril o sedanjem in takratnem nogometu. Primerjal bi raje takratne ljudi s sedanjimi. Nogometne tekme rad gledam tudi zdaj, razlika pa je očitna s človeškega vidika. Rocco je bil neverjeten človek. Pravi človek. Takih je bilo takrat precej, zdaj pa jih ni več. Večkrat ste kritično govorili o Ba-lotelliju. Obstaja morda zdaj nogometaš, ki bi lahko s človeškega vidika sodil v tisti svet? Ne bi vedel. Svet se je zelo spremenil. Spremenila so se tudi pravila igre. In ne mislim na pravila na igrišču. Takrat so bili ljudje bolj spontani, pravi. Niso bili umetni, brez duše. Kar ne velja zgolj za nogomet. Spominjam se Novelle Calligaris, izvrstne plavalke, za katero sem strastno navijal in jo primerjam s Federico Pellegrini, za katero ne bi navijal niti, če bi me nekdo v to prisilil s pištolo. Naj bo jasno. Nogomet rad spremljam, rad ga gledam kot šport, gledam, kar se dogaja na igrišču. A to je zdaj tudi vse. Vse, kar se dogaja zunaj igrišča, me od nogometa samo odvrača. Kar velja za nogomet, velja za celotno življenje. Takrat je bil na oblasti De Gasperi, zdaj živimo v Berlusconijevem obdobju. Gre za neverjeten padec v kakovosti ljudi in med takratnim in sedanjim svetom. Družba je popolnoma degenerirala; nogomet je pomemben del te družbe, tako da se tudi v njem odraža razlika v kakovosti ljudi. Razstava o Roccu noče biti v znamenju nostalgičnosti. Hoče biti le oris tega, kar sta bila nogomet in družba pred petdesetimi leti. Se bo zdaj razstava selila v katero drugo mesto? Načrtov je veliko, odvisno, če so v sozvočju z interesi nekaterih mestnih uprav. Občina Trst in dežela FJK sta podpirali to razstavo, kar je bilo tudi pričakovano, glede na to, kaj Rocco pomeni za to mesto. Zdaj bi želel naleteti na enak odziv tudi v Milanu in Padovi, kjer je Rocco prav tako pustil neizbrisno sled. (Iztok Furlanič) košarka - Reprezentančni zbor mladih Sameul Zidarič med 32 iz cele Italije Košarkar Jadrana Sameul Zidarič (1998) se bo od 26. avgusta do 4. septembra udeležil zbirnega treninga državne reprezentance v kraju Rocca-poreno pri Perugi. Samuel, ki je v prejšnji sezoni nastopal v deželnem prvenstvu U15, je bil vpoklican v izbor 32 košarkarjev letnika 1998 iz cele Italije, ki bodo deset dni intenzivno trenirali. Pred tem se je pred reprezentančnim strokovnim štabom predstavil že konec aprila, ko se je udeležil treninga, na katerem je sodelovalo 48 mladih košarkarjev. Kaže, da je s svojim nastopom prepričal trenerje in si torej priboril mesto v ožjem izboru. Zgoraj Gigi Garanzini, desno z multimedijske razstave v Trstu, posvečene Roccu kroma košarka - Euro Gotovi Koper, Stožice in Jesenice LJUBLJANA - Do začetka evropskega prvenstva je še dobro leto dni, najbolj pereče vprašanje, v katerih dvoranah bodo potekali pred-tekmovalni boji, pa še vedno ostaja odprto. Po odpovedih Novega mesta in Ptuja je jasno, da sta sigurni prizorišče Koper in Jesenice - ob Stoži-cah, kjer bo potekal drugi del EP in zaključni del, za preostali dve mesti pa so v igri trije kandidati. To so Maribor, Celje in Ljubljana z dvorano Tivoli. Najkasnejši datum za prijavo prizorišč na Fiba Europe je 18. november, ko bo v Sloveniji potekal žreb predtekmovalnih skupin. Kot pravi direktor reprezentanc Matej Avanzo, pa si seveda vsi, ki sodelujejo pri organizaciji evropskega prvenstva, želijo to vedeti že prej. »Upajmo, da bomo lahko čim prej objavili imena mest, ki bodo gostila skupine. Ekipa eurobasketa in Košarkarske zveze Slovenije je opravila že večino dela in je eno leto pred EP praktično že pripravljena nanj. Seveda pa bi tudi mi radi čim prej izvedeli, kje bo potekalo evropsko prvenstvo.« PROSEK - Tekma v žogobrcu med poročenimi in neporočenimi Mladi ugnali Stare Tesna zmaga s 3:2 - Tekmo odigrali na obnovljenem igrišču na Veliki Rouni Levo Mladi, desno stari; prvi levo sodnik Fadžin Stari - Mladi 2:3 (2:1) Strelci: Duejc (S), Prinči (S), Brkin (M), Činhka (M), Muco (M). Stari: Gudla, Diki, Seljetov, Gudlca, ŽŽk, Bosanček, Uelka t'mali, Škrtuc, Uribe, Prinči, Fntinc, Džoni, Tino, Gud-la t'stari, Larva, Duejc, Ura, Duejček, Ljubica, Macola, Pi-neka. Mladi: Kntun, Škrtuček, Dežo, Muco Lizetinjo, M'ti-cov, Poker, Kavalo, Čibčev, Krančou, Oliver, Srdačev, Brkin, Vaca, Brkinček, Uvoženi škrtuček, Lizeta, Minigudlca, Džo-vanin. Sodnik: Fadžin. Tradicionalna nogometna tekma med Starimi in Mladimi, proseškimi poročenimi in neporočenimi, se je preteklo nedeljo - po nekaj letih »izgnanstva« na bližnjem igrišču Ervatti - vrnila v svoj »naravni« domicil, na Veliko Rou-no, prizorišče, na katerem je zaživela v petdesetih letih preteklega stoletja. Rouna je sprejela nogometaše s svojim novim, sodobnim obrazom: mehko zeleno umetno travo, ki je zamenjala nekdanje trdo rjavkasto zemljišče. To je bila sploh kroma prva nogometna tekma, odigrana na prenovljenem igrišču, saj so se pred tem na njem preizkusili le v ragbiju. Stari lisjaki so v prvem polčasu suvereno povedli z 2:0. Na krilih izkušenosti ŽŽka, Škrtuca in t'starega Gudle (letnik 1947) so prevzeli vajeti igre v svoje noge in povedli z goloma Duejca in Prinčija, medtem ko je vratar Gudla z akrobatskimi poleti ubranil vse strele, z izjemo zadnjega, prav ob izteku polčasa, s katerim ga je Brkin z zvrhano mero sreče premagal. V drugem delu je prišla na dan utrujenost Starih. Mladi so zaigrali bolj poletavno in najprej izenačili s Činko. Prav slednji je malo pred koncem tekme z udarcem, vrednim olimpijskega taekwondoja, s kolenom knokautiral levo uho vratarja Gudle, ki je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče. Neporočeni so prav nič gentelmansko izkoristili priložnost in v zadnji minuti sodegli z Mucom zmagoviti gol, ki jih je ponesel na voz zmagovalcev. Na njem so se zmagoslavno pripeljali v vas ob zvokih proseškega filharmoničnega orkestra, medtem ko so morali Stari svoje poslednje energije vložiti v porivanje voza. 1 4 Sobota, 11. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu RONKE - V občini niti kilometer varnih prog Kolesarji v vsakodnevnem boju za preživetje na cesti Zaskrbljeni zlasti starši - Pot v Tržič je pravi podvig - Uprava napoveduje izboljšave Edina v celoti ronška kolesarska pot je speljana po Ulici Brechi (levo), medtem ko morajo kolesarji pri podvozu za Tržič prečkati nevarno in prometno cesto (desno) bonaventura Včeraj smo zapisali, da se Tržič ponaša s štirinajstimi kilometri kolesarskih poti. Večkrat smo tudi že poročali o tem, da kolesarjem poskuša večjo prijaznost izkazovati Gorica, čeprav je sožitje pešcev, kolesarjev in kavarn na korzih problematično, prava goljufija pa so ponekod le par deset metrov dolgi odseki kolesarske poti brez repa ne glave (na primer ob Kulturnem centru Lojze Bratuž). Še najhuje se kolesarjem godi v občini Ronke. Edine kolesarske poti so tam speljane vzdolž Ulice Brechi, le nekaj sto metrov ob kanalu De Dottori, dalje kratka trasa, ki iz Ulice Aquileia vodi na parkirišče letališča (a je treba prečkati peš nevarno prometnico med letališčem in avtocesto), in še trasa, ki so jo uresničili vzdolž hitre ceste med letališčem in pokrajinsko cesto št. 19 v smeri Gradeža in katere le krajši odsek je speljan po ozemlju ronške občine. Če k temu prištejemo še kolesarsko potko med ulicama San Lorenzo, izpred istoimenske cerkve, in DAnnunzio (ta bi sicer takoj izginila, če bo uveden dvosmerni promet), kolesarji v Ronkah nimajo na voljo niti kilometra njim namenjenih varnih prog. Takšno nezavidljivo stanje še najbolj skrbi starše, ki bi radi otroke uvedli v okolju in žepom prijaznejše kolesarjenje. Zaskrbljenost doseže vrhunec, ko se sinovi ali hčere odpravijo s kolesom v Tržič. Iz središča Ronk - s trgov Oberdan ali Unita - ni varne kolesarske poti v smeri Tržiča z izjemo proge v Ulici Brechi, ki pa je uporabna le za tiste, ki startajo iz severnega dela Ronk. Po državni cesti št. 14 ni niti centimetra kolesarske poti. Alternativa je zato nekoliko manj prometna in nevarna Ulica XXIV Maggio, kjer pa morajo kolesarji iskati sožitje z vsemi ostalimi udeleženci v prometu. Če se kolesar odloči za državno cesto 305, ima na voljo kolesarsko stezo, ki je povezana s podvozom železniške proge Trst-Benetke, ki pa je speljana po ozemlju tržiške občine in se začenja pri piceriji Gambero, dosegel pa jo bo, ko bo cesto prečkal na različnih nevarnih mestih. Kolesarska steza se nato zaključi v Ulici San Vito, od koder morajo kolesarji pot nadaljevati po državni cesti ali pa ubrati bolj varno pot, ki od Emisfera vodi proti bolnišnici. Tam je sicer še odsek kolesarske steze, ki se pa konča na parkirišču bolnišnice. Za nadaljnjo pot v smeri Tržiča ima kolesar dve izbiri, ki ne blestita po varnosti: lahko se odpravi po poti, kjer sta vhod za bolnike in gost mimohod ljudi in vozil, ali pa po robu parkirišča, toda v nasprotni smeri vožnje, kjer je izpostavljen tveganju zaradi manevriranja avtomobilov. Če se mu posreči brez večjih težav, ga bo pričakala kolesarska pot, ki je speljana ob kanalu De Dottori in ga bo pripeljala do centra v Tržiču. Položaj je porazen, a načrt prometne ureditve, ki je povezan z novim regulacijskim načrtom, obljublja izboljšave. V njem je poudarek na večji pozornosti in varnosti za pešce, kolesarje in motocikliste. S tem v zvezi sta predvideni vsaj dve novi kolesarski poti: prva naj bi bila speljana po Ulici Redipu-glia, druga ob kanalu De Dettori, kjer je bila sicer že zarisana, a neuresničena. Doda- li bi jim lahko še dve: vzdolž železniške proge med južno ronško postajo v smeri ladjedelnice v Pancanu in po Ulici Aquileia. Na dan je prišel tudi predlog o uresničitvi poti za pešce in kolesarje v okviru prekvalifikacije drevoredov Serenissima in Garibaldi. Toda denar - dobro vedo tudi na občini - ne raste na drevesih. GORICA SAP nad Gherghetto Policijski sindikat SAP, ki je pred nedavnim opozoril javnost, da je stanje v stavbi goriške kvesture nevzdržno, je zavrnil izjave predsednika pokrajine En-rica Ghergette, ki je dejal, da pokrajina - lastnica poslopja - tolerira prisotnost kvesture v prestižnih prostorih nekdanjega sedeža deželnih stanov iz spoštovanja do institucije in pripravljenosti na sodelovanje, da pa korenite posege onemogočajo omejitve zaradi zgodovinske vrednosti palače. Gherghetta je izrazil prepričanje, da je poslopje neprimerno za kvesturo, in dodal podatek, da je pokrajina odštela 150 tisoč evrov za obnovitev električnih napeljav. »Kvestura ima tam svoje pisarne, za katere je država sklenila najemno pogodbo s pokrajino. Obnovitev električnih napeljav je bila izvedena le delno, to pa zato, ker jih je bilo treba prilagoditi zakonodaji iz leta 1990. Kljub temu del napeljav ni še prilagojenih normam. Lep primer zakonitosti! Je morda pretirana želja po dostojanstvenih prostorih, v katere ne bo vdiral dež in kjer se omet ne bo krušil?« se sprašuje pokrajinski tajnik sindikata Angelo Obit in zaključuje, da »predsednik pokrajine očitno ne pozna potreb kvesture«. GORICA - Policija Beg čez mejo jima ni uspel Vrtojbenca na krožišču zbila motor Med rednim nadziranjem goriških cest sta policista preprečila, da bi voznik in sopotnica po povzročitvi prometne nesreče pobegnila čez državno mejo. Agenta letečega oddelka goriške kvestu-re sta bila priči nezgode, ki se je pripetila v četrtek v jutranjem času na krožiš-ču v Tržaški ulici. Avtomobil tipa Opel astra sive barve in s slovensko registracijo je med vožnjo po krožišču naenkrat zavil levo,čeprav je bela črta takšen manever prepovedovala. Tako je slovenski avtomobil povzročil padec motorista in potnika - 46-letnega očeta in 13-letnega sina -, ki sta se peljala na motorju znamke Aprilia. Poskusila sta se sicer izogniti nesrečnemu manevru slovenskega voznika, vendar zaman. Trk k sreči ni bil silovit, oče in sin pa sta vsekakor padla po vozišču. Tedaj je voznik avtomobila pritisnil na plin; v hipu je pomislil, da se bo sitnostim v tuji državi izognil le, če se bo zatekel na slovensko stran. Za Oplom pa se je pognala patrulja goriške kvesture, ki je preprečila, da bi prečkal državno mejo. Policista sta identificirala voznika in njegovo ženo - oba imata 79 let in živita v Vrtojbi - ter njune podatke posredovala mestnim redarjem, ki so na kraju nesreče opravili obvezne meritve; zoper slovenska državljana bodo vodili postopek zaradi povzročitve nesreče in pobega, ne da bi pomagala ponesrečencema, ki so ju odpeljali v goriško bolnišnico. K sreči sta le laže poškodovana. GORICA - Pasti prostega trga Goljufi ne počivajo Pri podjetju Isogas prejemajo pogoste klice prelisičenih ljudi - Policija svetuje, naj se neznancem ne dovoli vstop v stanovanje Moška sta potrkala, komaj so bila vrata odprta, sta silila noter in stanovalca(-ko) prepričevala, da zastopata družbo, ki dobavlja plin na dom, da morata pregledat dosedanje račune za dobavo ... Bila sta preveč vztrajna, da ne bi stanovalec posumil, da nista ravno to, kar trdita. Zato so se pred njima vrata zaprla. Po vsej verjetnosti sta prišla ponujat alternativno pogodbo za dobavo plina, kar je sicer na prostem trgu povsem zakonito, v mnogih primerih pa se izkaže za goljufijo. Dogaja se namreč, da ponujene tarife niso bile resnične, da so se prevarani znašli z novo pogodbo za dobavo plina (ali električnega toka), ne da bi jo podpisali. Storili so edino napako, da so ponudnikom odprli vrata in da pokazali račun. »Iz računa lahko poberejo podatke, ki so potrebni za sklenitev pogodbe, ne da bi stanovalec v to privolil. Če niso na kateri koli način iztržili podpisa, ga pa ponaredijo,« pojasnjuje Stefano Russo iz goriškega podjetja Isogas, kjer neprestano, domala vsak dan, prejemajo klice Goričanov, ki so bili prelisičeni ali pa so se izognili goljufiji in sprašujejo pojasnila. V največ primerih gre za dobavo plina, včasih tu- di za dobavo električnega toka. Najpogostejše žrtve pa so starejše osebe, ki jih gostobesedni ponudniki zlahka speljejo na led. Če in ko se zavejo goljufije - na primer tako, da prejmejo na dom račun novega distributerja plina ali elektrike ali pa tako, da je strošek z novim dobaviteljem poskočil -, naj se takoj obrnejo na prejšnjega dobavitelja, kjer jim bodo pomagali iz zagate. Problem seveda ni samo goriški, temveč državni, zato je pristojna oblast izdala pravila, ki novemu dobavitelju nalagajo, da preveri, če je oseba zavestno podpisala pogodbo. Kontrole pa žal niso obvezne. Zato edini nasvet je v dvomu ničesar ne podpisovati in v nobenem primeru ne izročati neznancem računov. »Tistim, ki posumijo goljufijo, svetujemo tudi, da se obrnejo na policijo ali na karabinjerje,« dodaja Russo. Na goriški kvesturi so nam potrdili, da so že prejeli tovrstne klice ogoljufanih ljudi, in opozarjajo, da neznancem - naj bodo na videz še tako resni in prijazni - ne gre v nobenem primeru dovoliti vstop v stanovanje, saj odpiramo vrata potencialnim goljufom, morda pa tudi tatovom. Žrtve so pogosto starejši ljudje bijmbaca SOVODNJE - Naravno okolje kot divje odlagališče Na južnem koncu letališča za dva tovornjaka odpadnega materiala V naravo odvrženi odpadki Tik ob živi meji, ki ograjuje južni rob letališča na Rojah, in par deset metrov od zemljišča, kjer bo po napovedih nastala Pipistrelova proizvodna hala, je našo pozornost pritegnilo razredčeno zelenje. Rast onemogoča divje odlagališče. Neznanci so namreč tja navozili vsaj dva tovornjaka odpadnega materiala; čudi, da nihče ni opazil, ko so to počenjali, pred vhodom v letališče stoji celo kasarna finančne straže ... Po grobi oceni bi lahko trdili, da je odlagališče tam že štiri do pet let. Večinoma gre za odpadke z gradbišča - cement, kamni, črepinje strešnikov in opeke, pa še plastika, steklo, zarjaveli železni predmeti in posode, kosi motor- ja ... Na eni strani je kup še višji, na njem pa odvržena mrežasta ograja, čez katero je bilo odloženih nekaj vej. Morda da bi jo prikrili očem ... Površje je nekoliko zaraščeno, vendar ne tako na gosto, da ne bi zaslutili, da se pod njim skriva še marsikaj. Od sto do sto petdeset kubičnih metrov odpadkov, ocenjuje opozicijski svetnik Vlado Klemše, ki je odkritje prijavil na sovodenjski občini. Ne samo azbest še nepojasnjenega izvora in neeksplodirane granate torej, letališče na Rojah ponuja še druga nespodobna presenečenja, vse dokler, seveda, ne bo usmiljena roka poverjenih služb poskrbela za njihovo odstranitev in sanacijo. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 12. avgusta 2012 1 "J SOLKAN - Najstnika sta se v Sočo pognala za utapljajočim Rešila življenje, postala junaka Reko dobro poznata, vsak dan se v njej kopata - Oba bi še enkrat ravnala enako Brzice na Soči (levo), zgoraj Miha Figar (na desni) in Loris Humar fotok.m. Miha Figar iz Nove Gorice in Loris Humar iz Solkana, 15- in 14-letna fanta, si bosta letošnje počitnice zapomnila za vse življenje. Čez noč sta namreč z dejanjem, katerega marsikdo ne bi pripisal nekomu njune starosti, postala junaka. 35-letnemu moškemu, ki se je v ponedeljek popoldan utapljal v soških brzicah blizu solkanskega Kajak centra, sta rešila življenje. Morda se fanta v tem trenutku niti še ne zavedata veličine svojega dejanja. »Skoraj vsak dan se tam kopava. Tudi v ponedeljek je PEVMA - Neznan leteči predmet? Na nebu žarela ognjena krogla Odborniki kulturnega in športnega društva Naš prapor so se pred dnevi zbrali na sedežu večnamenskega središča v Pevmi. Večer je bil topel, zato je kakih petnajst udeležencev »sejalo« kar na dvorišču. Bilo je nekaj minut po 21.30, ko je eden izmed navzočih na nebu zagledal žarečo kroglo, ki se je od Sabotina pomikala proti zahodu. Prizor je nemalo razburil vse prisotne, ki so ugibali, kaj naj bi žareča krogla bila. Letalo ni bilo, ker je bil predmet prevelik, pa tudi prepočasen. Poleg tega je bilo s prostim očesom opaziti, da krogla oddaja plamene. Iz žepov so takoj potegnili mobilne telefone in poskušali posneti prizor na nebu, zaradi teme in oddaljenosti pa rezultati niso bili zadovoljivi. Nekdo je imel v avtomobilu daljnogled, ki je le približal žarečo kroglo, ni pa razkril njenih skrivnosti. Svetleči predmeti se je počasi pomikal v smeri Števerjana, nad briško vasjo pa je začel naglo ugašati; nekaj sekund kasneje ni ga bilo več. Se Marsovci potepajo nad nami? Odgovor gre morda iskati v drugačni smeri. Še najbolj je prepričala ugotovitev, ki jo je izrekel eden izmed prisotnih. Spomnil se je, da je v svetovnem spletu bral opis posebnih svetilk, ki jim pravijo »japonske leteče lanterne«. Gre za manjše zračne balone iz papirja, ki jih od spodaj napaja topel zrak, ki ga proizvaja plamen. Topli zrak napolni balon, da se let-ta dvigne in ga veter ali zračni tokovi odnesejo visoko in tako daleč, dokler pod njim gori plamen. V pevmskem primeru (če je šlo za balon), je moral biti kar velik, saj je bil ogenj pod njim lepo viden tudi z razdalje. Kdo in zakaj je v zrak spustil takšen predmet, nam seveda ni znano, dobro pa vemo, da je zaradi suše takšna naprava skrajno nevarna. Še goreča lahko pade v gozd, robido ali na suho travo, pa bi zagorelo. Preverili smo na spletu in odkrili, da lahko vsakdo nabavi takšno na prvi pogled nenevarno lan-terno za majhen denar. Gašenje požara pa bo seveda stalo nepregledno več, pa še življenja bodo ogrožena. (vip) bilo tako. Takrat sva ravno počivala zunaj, na bregu, ko sva videla, da se nekdo utaplja. Moški je bil večinoma pod vodo, le za kaki dve sekundi je prišel na površje, pa se spet potopil,« se spominja Miha. Loris se je za utopljencem pognal prvi. Miha je skočil takoj za njim. »Če bi bil Loris sam, bi mu lahko ne uspelo. Moški je bil težek, zato sem šel še jaz pomagat,« pojasnjuje prijatelj. Soča je tam globoka kake tri metre, ocenjujeta fanta. Zato sta ga skupaj potegnila do plitve vode ob desnem bregu Soče in ga nato odvlekla na varno. K sreči sta vedela, kako v vodi pravilno prijeti utopljenca, sicer bi bilo reševanje nevarno tudi zanju. Znanje, ki sta ga v šoli pridobila pri pouku prve pomoči, se je tokrat dragoceno obrestovalo. Ko sta moškega spravila na suho, so jima reševalci z drugega brega zaklicali, naj ga obrneta na bok. Tako sta tudi naredila, moški se je zbudil. Kot sta kasneje izvedela, naj bi se moški od dogodka ne spominjal drugega razen padca v vodo in potem gasilcev, ki so ga prišli z raftom iskat in ga prepeljali na drugi breg. Očitno mu je zdrsnilo v vodo s kake skale na bregu. »Tisti trenutek se nisva zavedala, da sva nekomu rešila življenje. Nisem si niti predstavljal, da si upam skočiti za njim ...,« skromno pojasnjuje Miha, ki bo jeseni začel obiskovati tehnično gimnazijo v Novi Gorici. Tudi Loris, ki bo septembra stopil v deveti razred osnovne šole Solkan, skoraj v zadregi pove, da se tudi sedaj ne počuti nič drugače kot prej, le nenadne medijske pozornosti nista navajena, pa tudi ljudje ju sedaj gledajo drugače kot prej. Seveda so jima starši, pa prijatelji in znanci vsi po vrsti čestitali za njuno hrabrost. Tudi moški, ki sta ga rešila, je Lorisa poklical po telefonu iz bolnišnice in se mu zahvalil. Fantoma se bo oddolžil s piknikom pri Soči. »Ko sva skočila za njim, nisva pomislila, da lahko ogrožava tudi sebe. Sicer pa tisto območje dobro poznava, vsak dan se tam kopava,« pojasnjujeta. Na vprašanje, ali bi še enkrat ravnala enako, oba prijatelja v en glas odgovorita pritrdilno. Katja Munih GORIŠKA - Pokrajinski svetniki Ukinitev pokrajin napaka, rešitev ali demagogija? Vesna Tomsič Mario Lavrenčič V razpravo o usodi oziroma napovedani ukinitvi goriške pokrajine vstopajo trije sedanji slovenski člani goriškega pokrajinskega sveta, Mario Lavrenčič (Svoboda ekologija in levica) ter Vesna Tomsič in Aljoša Sosol (oba iz vrst Demokratske stranke). »Naj navedem nekaj zgovornih podatkov. Štiri pokrajine iz dežele FJK stanejo vsakega občana 2 evra letno, v zameno pa ima od tega koristi in pomembne storitve. Po vrhu vse pokrajine gospodarno upravljajo. Goriška pokrajinska uprava je med drugim prejela državnega "oskarja za bilanco": dosegla je drugo mesto v letih 2010 in 2011, letos pa še čakamo na končni rezultat. Če ukinemo vse štiri pokrajine, bi stroški na občana narasli na 18 evrov letno, ker bi pokrajinske uslužbence zaposlili v deželnih ali državnih pisarnah, kar seveda stane. Ukinitev pokrajine pa odpira še druga vprašanja. Kakšna bo usoda prefekture, poveljstev policije in ka-rabinjerjev? Kdo bo prevzel skrb za pokrajinske ceste, dežela ali občina? Občine seveda ne, ker zanje ne bi imele denarja. Kaj pa s Pokrajinskimi muzeji, z nepremičninskim premoženjem, ambicioznimi evropskimi projekti?« se sprašuje Vesna Tomsič in izpostavlja tudi zasluge, ki jih pokrajina ima za zagotavljanje varnosti šolskih poslopij. »Če že morajo nekaj ukiniti, naj ukinejo druge pokrajine in zaradi njenih spe-cifik ohranijo goriško pokrajino, ki bo zaob-jela tudi del Videmske do Rezije, pa še Oglej in Červinjan ter tržaško ozemlje. Tako bomo vse Slovence združili pod isto streho. Če pa lahko tudi sanjamo, potem bi rada videla združitev obeh Goric. To bi bila prava evropska prestolnica,« dodaja Tomsiče-va, ki meni, da »Goričani združujemo marljivost in delavnost Furlanov ter lahkotnost in ustvarjalnost Tržačanov«. »Furlanska avtonomistična gibanja že dalj časa strežejo po goriškem teritoriju, češ da je to sestavni del Furlanije in mora zaradi tega pod videmsko pokrajino. Po drugi strani je nekaj indicev, ki dajo misliti na to, da bo Goriška priključena tržaški pokrajini. Nanašam se na zdravstveno problematiko, na sodelovanje bolnišnic ter na spojitev goriškega in tržaškega zdravstvenega podjetja pa še na združitev goriške in tržaške zveze industrialcev. Tudi pristanišča imajo svojo težo pri teh izbirah,« ugotavlja Mario Lavrenčič: »Problem nima lahkih rešitev. Najmanj tvegaš, če braniš status quo, vendar brez sprememb ne bomo Aljoša Sosol prišli do prepotrebne racionalizacije državne in deželne upravne arhitekture. Strinjam se z idejo o združitvi goriške in tržaške pokrajine. Ker pa vemo, da vsi tako ne mislijo, sem za to, da se izvede referendum. Ljudje naj se izrečejo. Tudi v razbitju pokrajine na dva dela ne vidim velikega zla. Demokratične izbire so vedno sprejemljive. Bistvenega pomena pa je to, da se z reorganizacijo pokrajin ne zniža raven storitev za občane: da za to, kar danes lahko opravimo v Gorici ali Tržiču, jutri ne bomo morali v Trst ali Videm. Pomembno bi bilo ojačiti pristojnosti pokrajin, kar dežela s svojo avtonomijo lahko naredi. Te ustanove pa bodo izgubile na pomenu in bomo nanje kmalu pozabili, če bo ustavno sodišče, ki se bo izreklo 6. novembra, zavrnilo priziv nekaterih dežel, med katerimi tudi naše, glede zakona 214, s katerim je parlament lani že spremenil pokrajine v drugorazredne krajevne ustanove, pri katerih imajo aktivno in pasivno volilno pravico le občinski svetniki in župani: to pomeni, da niso več predvidene volitve za neposredno izvolitev predsednika in svetnikov.« Za Aljošo Sosola je razprava o usodi pokrajin »le demagogija v trenutku, ko vodilni kader ne obvladuje ne gospodarskega ne političnega položaja v državi. Če bi res hoteli znižati državne stroške, bi zadostovalo ukiniti na tisoče agencij ter posebnih družb in ustanov, katerih predstavniki niso izvoljeni, a so imenovani, in v mnogih primerih zapravljajo denar brez nadzora javnih uprav. Če bi hoteli učinkovito reorganizirati državo, bi bilo dovolj prenesti na pokrajine vse storitve, ki jih omenjene ustanove (ne)izvajajo, in tudi večji del deželnih storitev. Dežele so bile ustanovljene kot zakonodajno telo, ne pa kot storitveni organ. Da so storitve učinkovite, morajo biti dostopne na teritoriju. To lahko zagotovijo le občine in pokrajine,« meni Sosol, za katerega Goriška nima perspektive ne v navezi s Trstom ne z Vidmom: »Zavedati se moramo, da živimo v Evropi, kjer nastajajo ma-kroregije, kjer se uprave združujejo čez mejo in nad državami za nudenje čim boljših storitev. Združitev s Trstom ali Vidmom pa bi pomenila ustvarjanje občanov prvega in drugega razreda. Vsi bi plačevali enake davke, občani prvega razreda bi storitve koristili doma (z manjšimi stroški in manjšo potrato časa), občani drugega razreda (Gori-čani) pa bi morali romati za storitve v Videm ali Trst. Morda bi lahko bil EZTS deus ex machina, ki bi prevzel naloge goriške pokrajine v čezmejni razsežnosti. Pristopile bi lahko tudi občine iz drugih pokrajin, od tega pa bi veliko korist imeli Slovenci, ki živimo danes v goriški, videmski in tržaški pokrajini. Skupaj bi zaživeli v čezmejnem prostoru.« GORICA - Skuterist se je ponesrečil v Ulici Diaz Z glavo ob tla NOVA GORICA - Pirotehniki danes na Sveti Gori K ■ V • V V • v v • Na požarišcu iščejo neeksplodirane bombe Izognil se je avtomobilu, izgubil nadzor nad skuterjem in padel po vozišču, pri čemer je dobil udarec v glavo. Nesreča se je pripetila včeraj okrog 10.30 v Gorici, v Ulici Diaz, ki je - kot znano - zaradi razritega cestišča in nedokončanih del podobna bojnemu polju. 60-letni Goričan je na svojem skuterju privo-zil s Korza in bil namenjen proti Oširku Culiat. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal avtomobil tipa Ford fucus; voznica je opazila drug avto, Fiat 600, ki je pravkar našel parkirni prostor in začel manever za parkiranje. Da bi se mu izognila, ga je prehitela, pri čemer je zasedla nasprotni vozni pas. 60-letnik na skuterju jo je opazil prepozno oz. ni pravočasno spoznal njenega namena. Ko se je naenkrat znašel pred avtomobilom, se mu je z naglim gibom poskusil izogniti. Manever mu ni uspel. Skuterja ni več obvladal, izgubil je ravnotežje, padel po vozišču in z glavo udaril ob tla. Priskočili so mu na pomoč mimoidoči ljudje, vznemirjeni zaradi rane na glavi. Pripeljali so se patrulja karabinjerjev in reševalci službe 118, ki so moškega odpeljali na zdravljenje v goriško bolnišnico. Šestnajst pirotehnikov s severne Primorske, Postojne, Ljubljane in Celja danes od 6. ure zjutraj pregleduje požarišče na pobočju Svete Gore. »Gre za preventivni pregled stanja, da ugotovimo, ali so še kakšna vidna neeksplodirana ubojna sredstva. Na podlagi tega, kar najdemo, se bomo odločili, kaj bomo naredili z njimi,« je včeraj pojasnil Darko Zonjič, poveljnik državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Del območja bodo pregledali tudi z detektorji kovin. A le površinsko. Delo s temi napravami ne bo lahko, saj se na tistem območju v zemlji nahajajo velike količine raznih železnih predmetov, ne le ubojnih sredstev. »Tudi če bi zaznali granato v globini metra in pol, ne bomo šli v to, da bi jo odkopali. Bistvo je, da preventivno pregledamo območje, sedaj ko je podrast zgorela, če morda še dobimo kakšno neeksplodirano ubojno sredstvo na površju. Osebno ne pričakujem, da bomo dobili kaj velikega, saj sem v minulih dneh prehodil veliko in ni bilo videti česa takega,« dodaja sogovornik. Glede na to, kakšna neeksplodirana ubojna sredstva bodo našli in predvsem v kakšnem stanju bodo, se bodo nato strokovnjaki odločili ali so primerna za skladiščenje ali jih je treba razstreliti na kraju samem, saj bi bilo njihovo prenašanje preveč nevarno. V primeru, da se bo izkazalo, da je treba uničenje izvesti v bližini kraja najdbe, bodo prostor ustrezno zavarovali in ravnali tako, kot je predpisano v takih primerih: na kraj dogodka bodo poklicali še gasilce in reševalno vozilo. (km) Prizorišče včerajšnje nesreče bumbaca 16 Sobota, 11. avgusta 2012_GORIŠKI PROSTOR / gorica - Občina Prijave za udeležbo na Okusih Na občinski spletni strani (http://www3.comune.gorizia.it/it/eIe nco-comunicazioni) so na voljo navodila in obrazci za prijavo teh, ki bi radi z lastnim kioskom sodelovali na štiridnevni poulični prireditvi Okusi z meje. Letošnja, po vrsti deveta izvedba bo potekala od 27. do 30. septembra. Rok za vložitev dokumentacije bo zapadel v nedeljo, 26. avgusta; interesenti Iahko to opravijo preko eIek-tronske pošte v formatu pdf na naslov gusti.frontiera@comune.gorizia.it ali pa preko faksa na številki (+39)0481-3834567 in (+39)0481-3834352. Vabi-Io k udeIežbi je namenjeno gostincem, trgovcem s področja prehrane in pijač, kmetom, umetnikom, obrtnikom, ne-profitnim društvom, stanovskim organizacijam, konzorcijem in ustanovam itd.; v navodilih je pojasnjen tudi strošek za udeIežbo. doberdob - Likovna kolonija Na Gradini se bodo družili slovenski otroci iz petih držav Zveza slovenskih kulturnih društev organizira od 19. do 25. avgusta 42. Mednarodno likovno kolonijo v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu. Mednarodna likovna kolonija je nastala leta 1970 v Vu-zenici z namenom, da združi slovenske otroke, ki živijo v matični državi in onkraj meje, torej v Avstriji, Madžarski, Italiji, Sloveniji in letos prvič tudi na Hrvaškem. Od leta 1990 dalje poteka kolonija izmenično v eni izmed omenjenih držav. Na letošnji koloniji sodeluje 32 otrok oz. najstnikov od 11. do 15. leta starosti, ki imajo radi likovno ustvarjanje v različnih tehnikah; ob sebi bodo imeli tri spremljevalce. Kolonijo bo vodil Štefan Turk, delavnice pa bodo zaupane umetnikom Jasni Merku, Luisi Tomasetig, Robertu Soaveju in Ani Tretjak. Poleg ustvarjanja v delavnicah si bodo udeleženci Iahko ogIedaIi naravne Iepote naravnega rezervata, kar pomeni promocijo Iepot goriškega Krasa. Ob koncu bodo na Gradini nastaIe umetnine razstavIjene. Mednarodno kolonijo so omogočili Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, dežela FJK, Javni sklad RS za kuIturne dejavnosti, revija GaIeb, Zadružna kraška banka ter Zadružna banka Doberdob in Sovodnje; potekaIa bo pod pokroviteIjstvom goriške pokrajine in občine Doberdob. DANES IN JUTRI V KANALU Tradicionalni skoki z mostu Program letošnjih tradicionalnih skokov z mostu v Kanalu se začenja že nocoj ob 20.30 s koncertom dalmatinske kIape Kumpanji; za vstopnino bo treba odšteti 10 evrov. Osrednja prireditev bo potekala jutri. Ob 8. ure daIje bo boIšji sejem s prodajo domačih iz-deIkov in prideIkov na tržnici KanaI. Uro kasneje je predviden prihod starodobnih voziI na parkirišče ob tržnici. Obenem bodo potekaIe deIavnice za mIadi-no, na katerih bodo mlade skakalce pripravljali za skoke s skal. Ob 11. uri se bodo starodobna vozila pred-staviIa pred občino KanaI. Ob 15.30 bo revija mIa-dih skakaIcev s skakaInice, ob 16. uri pa se začenja osrednji dogodek: skoki z mostu na višini 17 metrov. Program se bo ob 18.30 nadaljeval na igrišču pred osnovno šolo Kanal z nastopom folklorne skupine Kal nad Kanalom in plesom s skupino Malibu. Podelitev priznanj in razglasitev rezultatov skokov v vodo in skokov mladincev s skakalnice bo ob 19. uri, program bodo zaokrožili z izborom Miss Soče ob 21. uri. Med spremljevalnimi pobudami bo tudi odprtje razstave v tamkajšnji galeriji Rika Debenjaka. Svoja dela bodo ponudili na ogled likovni ustvarjalci, ki so se v mesecu juniju udeležili čezmejnega ex-temporeja v Kanalu. To so Giorgio Gallottini, Emilja Mask, Edes Frattalone, Mariagrazia Persolja, Gianna Salateo, Mariadolores Simone, Vanda Colja, Alda Grudina, Zorana Berdon, Bernarda Skrt, Helena Stanic in Lidja Jerancic; ogled njihovih del bo možen do 19. avgusta. (km) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), UI. XXIV Maggio 70, teI. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', UI. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, UI. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 16. avgusta. H Šolske vesti SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.sIovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. SCGV EMIL KOMEL organizira dva po-Ietna gIasbena kampusa za gojence in novovpisane otroke od 6. do 12. Ieta starosti: od 27. do 31. avgusta bo med 9. in 13. uro na sedežu šoIe v Gorici pi-haIni in trobiIni kampus (informacije pri prof. Fabiu Devetaku, fa-bio2410gm@gmaiI.com), od 3. do 7. septembra pa še kampus vseh inštrumentov na podružnici na PIešivem (vpisovanje do 20. avgusta); informacije na info@emiIkomeI.eu. GLASBENA MATICA IN KD SOVOD-NJE prirejata gIasbeno ustvarjaIno de-Iavnico za otroke od 4. do 11. Ieta sta- O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina IP - Ul. Trieste 22 ESSO - Ul. Aquileia 40 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 rosti pod vodstvom Jane Drassich in Martine ŠoIc. DeIavnica bo potekaIa v jutranjih urah v KuIturnem domu v So-vodnjah od 20. do 24. avgusta; informacije in vpisovanje po teI. 3337044780 (Jana). MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šoIo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošoIce) in tečaje sIovenskega, itaIijanskega in angIe-škega jezika, ponavIjanje matematike in gIavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješoI-ce); informacije in vpisovanje po teI. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 aIi po eIektronski pošti mIadinskidom@Iibero.it. fl Razstave GINO DE FINETTI - IZ ZASEBNIH ZBIRK: deIa bodo razstavIjena na ra-zIičnih prizoriščih Goriške. Danes, 11. avgusta, ob 19. uri v Gradišču odprtje treh razstav: »La beIIezza dise-gnata« v gaIeriji La Fortezza v UI. Ciotti 25; »Arte moda pubbIicita« v gaIeriji Spazzapan v paIači Torriani, UI. Ciotti 51; »IIIustrazione e grafica pubbIicitaria« v vinoteki Serenissima v UI. Battisti. V gaIeriji ustanove GIT v Gradežu je na ogIed razstava »Ca-vaIIi, moda e pubbIicita«; do 10. septembra ob deIavnikih 18.00-23.00, ob praznikih 10.30-13.00 in 18.00-23.00; vstop prost. ~M Koncerti FESTIVAL GLASBE SVETA 2012: na odru pred gradom Kromberk bo v torek, 14. avgusta, istrsko Ijudska gIasba skupine Vruja in Tminski madrigaIisti; v torek, 21. avgusta, nastop hrvaške gIasbene veIemojstrice Tamare Obro-vac; v torek, 28. avgusta, zakIjučni večer s triom Dovč&Gombač&Krmac. V okviru festivaIa bo od 19. ure tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo Io-kaIni vinarji, sirarji, čebeIarji, zeIiščar-ji, oIjarji in drugi predstavIjaIi svoje pri-deIke in izdeIke. & Izleti KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTI- NA« s sedežem v UI. V. Veneto 173 v Gorici - posIopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po teI. 0481-592883 ob ponedeIjkih 13.0014.00 ter ob torkih in četrtkih 13.3015.00 aIi po teI. 340-2496142. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izIet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaIjuje neprekIicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo čIane in prijateIje, naj se čim prej prijavijo po teI. 3494042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (EmiI D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števiIa udeIežencev bo izIet odpadeI. SPDG prireja 2. septembra izIet na Koroško z obiskom soteske Krnice (Gar-nitzenkIamm). Skupaj od 4 do 5 ur hoje; prijave do 20. avgusta po teI. 0481882079 (VIado). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izIet z avtobusom 8. in 9. septembra do biserov Toska-ne; 1. dan: Siena, MontepuIciano, Chianciano Terme; 2. dan: San Gi-mignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po teI. 048120678 (Božo) aIi 347-9748704 (Vanja). Danes na Vrhu praznujeta Delka in 'Dominik 50 let skupnega življenja. Čestitamo jima iz srca Vojko, Amanda, Martin in Patrik Čestitke JARI, za tvoj 25. rojstni dan ti iz srca želimo mnogo sreče in zdravja, radosti, uspehov in veselja, smeha, glasbe in petja... Skratka, vse kar te veseli, naj te spremlja vse dni. Vsi, ki te imamo radi. □ Obvestila PRAZNOVANJE SV. LOVRENCA na Vrhu sv. Mihaela bo v nedeljo, 12. augusta, ob 10. uri s slovesno mašo in procesijo. Sledila bo družabnost pred cerkvijo. SKD HRAST iz Doberdoba prireja tradicionalni Hrast kamp v koči sv. Jožefa v Zabnicah od petka, 17., do torka, 21. avgusta letos. Vabljeni so srednješolci in višješolci od 11. do 17. leta starosti; podrobnejše informacije na tel. 347-4433151 (Klaudio). ZSKD ZA GORIŠKO obvešča, da bo urad v KB centru v Gorici zaprt od 13. do 17. avgusta. AŠD SOVODNJE IN ZSŠDI organizirata mladinski nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 27. do vključno petka, 31. avgusta, od 8.30 do 12.30 na nogometnem igrišču v Sovodnjah. Prijave do ponedeljka 20. avgusta; več informacij po tel. 328-3674301 (Rudi Devetak), 335-312083 (Aleksij Soban), 328-0680499 (Simon Feri), 3272354383 (Luka Cijan) in na asdso-vodnje@libero.it. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka 20. do vključno sobote 25. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Med tednom bo izlet v ža-baviščni vodni park Aquasplash v Li-gnanu; vpisovanje in informacije po teI. 339-3853924 aIi erimic65@tisca-Ii.it (EmanueIa). AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo med 13. in 31. avgustom uradi v Gorici (Korzo ItaIia 157) in v Tržiču (UI. Ceresina 1) odprti samo od po-nedeIjka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veIjavi tudi popoIdanski urniki odprtja in sicer ob ponedeIjkih in sredah med 15. in 17. uro. DRŽAVNA KNJIŽNICA v UIici Mame-Ii 12 v Gorici bo od 13. do 25. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 10.30 in 12.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da bodo pisarne na njenem sedežu v UIici Carducci v Gorici zaprte za javnost do 19. avgusta; spet bodo redno odprte od ponedeIjka, 20. avgusta. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo med 13. in 17. avgustom predhodno zapiraIi bIagaj-ne CUP v boInišnicah v Gorici in Tržiču ob 15. uri. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici sporoča, da bo zaprta zaradi dopusta do 17. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoIdanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. OBČI NA SOVODNJE obvešča prebivaI-ce, da bodo predvidoma od torka, 21. avgusta, za pribIižno mesec dni, pote-kaIa popraviIa podpornega zidu na Bazoviški uIici v Rupi pri hišnih števiIkah 13. in 15. Za deIa je dodeIjeno podjetje s strani dežeIne civiIne zaščite. Bazoviška uIica bo v tem obdobju zaprta za promet v višini hišnih števiIk 13. in 15. Za katerekoIi informacijo se Iahko obrnete na občinski tehnični urad aIi pa direktno na podjetje, ki opravIja deIa. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto do 1. septembra bo povezovaI Gorico in Tržič s SesIjanom. Urniki: v Gorici s pIošča-di pri Rdeči hiši ob 21.30, ustaviI bo v Gradišču, FoIjanu, Tržiču in SesIjanu; v Tržiču iz UI. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz SesIjana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Rojcah: rok za vIožitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci so na razpoIago na spIe-tni strani www.3.comune.gorizia.it/pa-Iabrumatti in v uradu za upravIjanje športnih objektov goriške občine, kjer nudijo tudi vse potrebne informacije. SKGZ obvešča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 18. avgusta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi poIetnega dopusta do 24. avgusta. KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta do 20. avgusta. ODHOD NA POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE NA LIVKU: udeIeženci bodo z avtobusom odpotovaIi z žeIez-niške postaje v Sežani v ponedeIjek, 27. avgusta, ob 8. uri, s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni doIini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Ude- leženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri; več na www.zskd.eu. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU na Sveti Gori bodo vsako nedeljo do 23. septembra ob 17. uri maševali v italijanskem jeziku. H Prireditve FILMSKI VEČERI KULTURNEGA ZDRUŽENJA PAR MORAR na turistični kmetiji Al Diaul v Moraru: danes, 11. avgusta, ob 21. uri »J. Edgar« (Clint Eastwood); v ponedeljek, 13. avgusta, ob 21. uri »La grande illusione« (Jean Renoir); v torek, 14. avgusta, ob 21. uri »L'ultima risata« (Friedrich Wilhelm Murnau) in »Il Codardo« (Reginald Barker in Thomas H. Ince); vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na gledališko predstavo »Deliri u dvjeh« v četrtek, 16. avgusta, ob 20.30 v amfiteatru na gradu Kromberk; v petek, 17. avgusta in v soboto, 18. avgusta, ob 20.30 na Kontradi v Kanalu; nastopajo Marjuta Slamič, Miro Bolčina in Radoš Bolčina (režiser); vstop prost. POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici do 31. avgusta; danes, 11. avgusta, ob 21. uri »Stand up«, nastopajo Jonas Znidaršič, Tin Vodopi-vec in Dušan Tomič, vstopnina znaša 5 evrov, za študente 3 evre, ob 23. uri Dj Nikki; v nedeljo, 12. avgusta, ob 20. uri dobrodelna tržnica, ob 21. uri dobrodelni koncert, nastopajo Gal Gju-rin, David Grom, Alex Volasko & band in pevska šola Raay & Marjetka, dobrodelni prispevek znaša 7 evrov; več na www.poletje.net. S Poslovni oglasi IŠČEMO VZGOJITELJE, materni jezik slovenščina, diploma v skladu z D.Z. 20/2005, po možnosti z izkušnjami, delovno področje Gorica in pokrajina. Dostava curriculuma izključno na mail e.furlan@consorzioilmosaico.org 0 Mali oglasi OPREMLJENO STANOVANJE V ŠTAN-DREŽU dajemo v najem: kuhinja, dnevna soba, kopaInica, dve spaIni sobi in garaža; teI. 320-6003853. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; teI. 320-1817913. PRODAM KTM 125, opravIjen tehnični pregIed veIjaven do juIija 2014; teI. 3485856977 (Marko). Pogrebi DANES V TRŽIČU: 10.00, Caterina Mai-nardis vd. Fuart (ob 9.30 iz goriške spIošne boInišnice) v cerkvi Sv. Odre-šenika in na pokopaIišču; 11.00, Bruna Cozzi (iz boInišnice) v cerkvi Sv. Ni-koIaja, sIediIa bo upepeIitev. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 11. avgusta 2012 17 SLOVENIJA TA TEDEN Neuničljivo veselje z oblastjo Vojko Flegar Sklepna misel teh pogovorov je bila, je v sredo dejal generalni direktor slovenske policije Janko Goršek, da je v odnosu z ministrom za notranje zadeve prišlo do razhajanj v zaupanju in do različnih pogledov, kako bi bilo policijo treba voditi v prihodnje: »Na podlagi teh razlogov sem ministru podal odstopno izjavo.« Prvi slovenski policist je to izjavil na skupni tiskovni konferenci z notranjim ministrom Vinkom Gorenakom, podrobnosti o razlogih za »razhajanja v zaupanju« in različnih pogledih na vodenje policije pa so ostale skrivnost. Toliko večja in toliko bolj žgečkljiva, kolikor je Gor-šek le dober mesec dni nazaj, konec junija izjavil, da z ministrom nimata »bistvenih razlik v pogledih glede dela policije. Najino sodelovanje poteka korektno in dobro.« Javnost tako zdaj podolgem in počez ugiba, kaj vse bi lahko v pičlem mesecu dni tolikanj skazilo odnose med prvim človekom policije in pristojnim ministrom, da je sodelovanje med njima postalo nemogoče. Med »prvoosumljenimi« je primer priprtja posrednega lastnika in sploh glavnega človeka manjše komercialne televizijske postaje, naklonjene vladi in še posebej njenemu predsedniku in predsedniku največje koalicijske stranke Janezu Janši. Tega medijskega »mogotca« so policisti pred mesecem aretirali, ko bi menda moral prejeti prvi obrok zahtevane »odkupnine«, natančneje denarja za (domnevno) izsiljevanje. Za Janšo nerodna okoliščina te aretacije, ki jo je sodišče podaljšalo v enomesečni pripor (odpravljen dan po napovedanem odstopu Gorška), je bi- la, da je bil premier večer pred njo gost pogovorne oddaje prav na tej televiziji in da so se zato takoj razširile doslej nepotrjene govorice, da je policija med prisluškovanjem novinarju ujela tudi njegove pogovore s predsednikom vlade. O čem sta se aretirani in Janša pogovarjala, če sta se sploh, kajpak ni znano, toda za nastanek »legende« o tem, da je premier besno oštel svojega notranjega ministra, češ da nima pojma, kaj počne policija, je časovno sosledje zadostovalo. Drugi primer, ki je menda skrhal zaupanje med notranjim ministrom in direktorjem policije, je bila objava amaterskih posnetkov daleč prehitre vožnje ljubljanske župana Zorana Jan-kovica, več kot samo Janševega političnega tekmeca oziroma nasprotnika. Menda anonimnež je namreč na avtocesti v kamero svojega mobilnega telefona ujel Jankovica pri vožnji s približno 200 kilometri na uro, policija pa je neposredno po objavi posnetkov na enem izmed spletnih portalov sporočila, da nima dovolj podlage za ukrepanje. Ko je to v delu javnosti sprožilo val nezadovoljstva in ogorčenja, so se na policijski upravi rahlo popravili, češ da bodo zadevo raziskali, toda utegne držati, da prepozno. A četudi morda ena ali druga ali obe ugibanji držita, je šlo prej za povoda kot razloga Gorškovega odstopa. Odstop prvega slovenskega policista, ki ga je pred tremi leti in pol imenovala vlada Boruta Pahorja, je bil namreč od konca letošnjega januarja le vprašanje časa. Goršek je bil ves čas svojega mandata tako ali drugače tarča kritik in podtikanj današnje prve vladne stranke, še posebej izdatno pa je zaposloval prav sedanjega ministra Gorenaka, njega dni prav tako policista. Janševa stranka je tako kar dvakrat vložila interpelacijo zoper Katarino Kresal, notranjo ministrico Pahorjeve vlade, eden od glavnih očitkov pa je bilo domnevno politično podrejanje represivnega aparata države, saj je imela liberalna demokracija, stranka Kresalove, v rokah tako notranje kot pravosodno ministrstvo. Seveda pa Gorenakove oziroma Janševe stranke to ni motilo, da ne bi po prevzemu oblasti z reorganizacijo pristojnosti še bolj neposredno prevzela vajeti policije in tožilstva, slednjega s prenosom izpod strehe pravosodnega pod notranje ministrstvo. Odstop Gorška, za katerega pravzaprav nihče ne dvomi, da je bil izsiljen (razlika je le glede tega, da nekateri menijo »utemeljeno«, drugi, zdi se da večina, pa, da je šlo za tipično politično odstranitev) bi znal ta proces še pospešiti, saj bo novi direktor policije najverjetneje človek, ki ga je Janševa vlada šele pred kratkim imenovala za namestnika generalnega direktorja policije in velja za dolgoletnega zaupnika ministra Gorenaka. V dneh, ko so bonitetne agencije zbile ocene Slovenije, njenih bank ter nekaterih zavarovalnic in velikih državnih podjetij na raven špekula-tivnih naložb, ko je vlada še brez proračunskih izhodišč za naslednje leto, ko začenja v pokojninski in zdravstveni blagajni zmanjkovati denarja za pokrivanje sprotnih izdatkov, v javnem sektorju pa za plače, odstop Gorška ponazarja očitno neuničljivo veselje vladajočih strank z igračo, ki jo imajo v rokah - oblastjo. DUTOVLJE - Danes in jutri Že 42. praznik terana in pršuta DUTOVLJE - Letošnji tradicionalni Praznik terana in pršuta, ki se bo odvijal že 42. leto zapored, bo imel svoj višek jutri, ko bodo pripravili povorko okrašenih kmečkih vozov in razglasili najboljše vinogradnike in vinarje Krasa, že danes pa bo na vrsti več zanimivih pobud. Na letošnjem natečaju za organizacijo dutovskega praznika je Občina Sežana, ki je za izpeljavo praznika namenila 20 tisoč evrov, izbrala domačina Petra Geca, ki se ukvarja s trgovino in servisom. »Čeprav nas gospodarska kriza udarja po žepih, so tudi glede iskanja sponzorjev težki časi. Ob prispevku sežanske občine bomo praznik izpeljali tudi s pomočjo donatorjev, kot so Zadružna kraška banka z Opčin, pršutarni Kras Šepulje in Lokev, Vi-nakras Sežana, Radio 1 idr. Vsakoletno sobotno kolesarjenje - pričakujemo približno 600 kolesarjev - in nedeljski pohod smo prepustili sežanskemu Zavodu za šport, turizem in prosti čas, ki se je že večkrat izkazal z dobro organizacijo. Sicer pa smo pripravili gostinsko ponudbo kraških jedi po spremenljivih cenah,« pove organizator Peter Gec in dodaja, da bo na tem največjem kraškem turističnem, etnološkem, športnem, kulturnem in zabavnem prazniku porcija (10 dag) kraškega pršuta stala 5 evrov, prav toliko liter kvalitetnega terana. Za mlade so pripravili Rock na Krasu, ki je bil že sinoči, predstavili pa so se Low peak charlie, Pop design in Tabu. Med novosti praznika sodijo današnji turnir v briškoli, prihod kraških konjenikov in predstavitev projekta Boruta Benedejčiča Pepina zgodba, ki jo bodo predstavili ob 20.30 na Bunčetovi domačiji. Zal le- tos Konzorcij pridelovalcev kraškega terana ne bo sodeloval z degustaci-jo, bo pa ob 19.uri vodena degusta-cija kraškega pršuta in vin sežanskega Vinakrasa. Nedeljski program prinaša tudi otroške delavnice in animacije ob sodelovanju sežanskega MDPM, ŠD Poskokec, jahanaje ponijev lipiške kobilarne idr. Oba dneva si bo na OŠ možno ogledati pestro razstavo Kraški mozaik, v krajevni skupnosti Dutovlje bo odprtih sedem domačij, na voljo bo tudi lunapark za najmlajše. Novost je tudi nedeljski program Kraške vasi s tržnico domačih pridelkov in izdelkov, zelišči in sladkimi dobrotami.Na željo mnogih obiskovalcev - praznik obišče od 10 do 15 tisoč ljudi - bo zapela tudi dalmatinska klapa Nevera. Povorka, v kateri pričakujejo približno 10 vozov, se bo pričela ob 16. uri pri bencinski črpalki in se bo v spremstvu mažoretk, kraške pihalne godbe in lipiških kočij vila na prireditveni prostor v borov gozdiček pri šoli, kjer bo slavnostna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najlepše okrašenim vozovom in najboljšim desetim vinarjem. Na ocenjevanje v okviru letošnjega praznika je prišlo 39 vzorcev, najboljše pa bodo nagradili jutri. Poudariti pa velja, da so bili lanski terani nadvse izjemne kvalitete. Jutri bo na prireditveni prostor vozil brezplačni avtobusni prevoz iz Sežane od 14. do 1. ure naslednjega dne (na vsako uro). Organizatorji so poskrbeli tudi za zabavni program: danes bo igrala Zvita feltna in Rok'n Band, v nedeljo pa klapa Nevera, ansambel Saša Avsenika in Prizma. Program povezuje Meta Erženičnik. Vstopnine ni. Olga Knez FESTIVAL Guča in Bregovic dobitnika nagrade Muzeja glasb sveta Muzej glasb sveta (World Music Museum) je sabor trobentačev v Guči razglasil za največji festival glasb sveta v letu 2012, Gorana Bregovica pa za najbolj tipičnega predstavnika te t.i. world music. Kot je povedal predsednik Srbskega svetovnega kongresa Zoran Jovičic, ki je povezan z delovanjem muzeja, je sabor v Guči največji festival glasb sveta. Srbska diaspora s svojimi prijatelji po svetu se ga udeležuje že vrsto let in ga razume kot nekakšno romanje. Muzej je po njegovih besedah predlagal, da bi ga uvrstili na Unescov seznam nematerialne dediščine. Po njegovi oceni je sabor v Guči največji festival glasb sveta zato, ker nanj poleg srbskih vse pogosteje prihajajo trobentači z vsega sveta, ki prepoznajo, da je glasba na festivalu zmes izvirne srbske glasbe in glasbe drugih narodov. "Ta glasba postaja ena najbolj priljubljenih zvrsti, predstavlja spoj vzhodne in zahodne, tradicionalne in sodobne glasbe. To so pokazali Emir Kusturica s svojim orkestrom in Goran Bre-govic, kateremu gre največja zasluga, da je balkanska glasba na svetovni glasbeni sceni postala enakopravna azijski in afriški," je ocenil Jovičic. Muzeji glasb sveta so pred nekaj leti začeli nastajati po vsem svetu, lani pa je direktorica muzeja Stefanie Kropf iz Švice odprla tudi beograjski oddelek muzeja kot priznanje za srbski prispevek h glasbam sveta. Sabor v Guči letos 52. zapored poteka od 6. do 12. avgusta. SKLAD MITJA CUK SVETUJE V skupini Otrok izkusi zelo hitro življenje v skupini, zlasti ko zaradi službenih zahtev svojih staršev obiskuje že jasli. To pa ni le zahteva organiziranosti, pač pa spada tudi k socialnemu razvoju. Mnogih stvari se namreč otroci laže naučijo v skupini. Za to, da bi otrok lahko z veseljem doživel pustolovščino „skupnosti" pa mora biti dovolj samozavesten in imeti občutek neke notranje moči. Ko otrok v skupini doživlja druge, izkusi način sožitja in se igraje navzema znanja hkrati odkriva družbeno sprejemljivo obnašanje in se ga navzema. Vsak otrok to izvaja na svoj način. Pri tem mu veliko pomagata popolno zaupanje osebam, ki zanj skrbijo in občutek, da se nanje lahko popolnoma zanese. Tako dobi pravo oporo in vsakokratno potrditev za svoje izbire. Včasih se negotovi starši bojijo, da njihov otrok nečemu ne bo kos in sploh niso dovzetni za dejstvo, da sama raznolikost skupine lahko ugodno in pozitivno učinkuje na posameznega otroka. Zlasti je to vidno pri pridobivanju socialnih veščin: mnogih dejavnosti, ki jih sicer v družini in ob starših odklanja, se v skupini loti in jih opravljal z navdušenjem. To lastnost lahko zelo dobro izkoristijo npr. pri neješčem otroku, ki se pri obrokih v skupini obnaša popolnoma drugače kot doma. V skupini je in poizkuša razno novo hrano, tudi otrok, ki doma hrano odklanja in sitnari. Ali pa otroci, ki doma npr. nočejo hoditi, ko so na sprehodu, se pri sprehodu skupine največkrat obnašajo popolnoma drugače in bolj navdušeno. Prvič se znajdejo otroci v skupini v jaslih, največkrat pa v otroškem vrtcu, ko jih razporedijo po vrstniških skupinah. Te skupine so v vrtcih nujnost, da bi lahko primerno skrbeli za številne otroke. Vzgajati otroka posamično pa bi bilo po drugi strani za otrokov socialni razvoj popolnoma neprimerno. Otrok, ki so ga na novo vključili v skupino se lahko vsaj na začetku počuti tuje. To je popolnoma normalno: ni vedno lahko vključiti se v skupino čisto tujih otrok in se takoj znajti v njej, se znebiti strahu zaradi ločenosti od staršev, zavesti, da je sam med tujci in žalosti, ker so ga starši zapustili. Običajno pa otrok sam odkrije prvi stik z drugimi na svojo lastno pobudo ali pa s pomočjo vzgojiteljice. Po tem prvem koraku se košček za koščkom prebija začetni led. Otrok doživi prve socialne izkušnje. V skupini se uči. To velja za vse življenjske učne faze. Skozi skupno raziskovanje lahko odkrije smisel in cilj, znanje in povezanost z ostalimi. Ta povezanost je pri malčkih lahko le skupno slikanje ali risanje ter sestavljanje ročnih del. V šolskem obdobju pa otroške skupine odkrijejo še druge vsebine: pisanje skupne zgodbe ali opravljanje skupnega preizkusa pri fiziki, naravoslovju itd., ko gre za pridobivanje konkretnega znanja. Hkrati pa gradijo tudi pridobivanje sposobnosti z vrstniki razpravljati o neki temi in konkretno sodelovati pri nekem delu, da bi dosegli skupni cilj. Ko so otroci razdeljeni po skupinah in je vsaki zaupana neka naloga, se v skupini kaj kmalu vzpostavi hierarhija. Otroci, ki so samozavestnejši prevzamejo vodstvo, bolj plahi otroci pa so velikokrat izločeni ali pa, če ostanejo v skupni, ne odprejo ust. Konec koncev je tudi to normalne proces. Skrbniki in vzgojitelji morajo v tem primeru le paziti, da dosežejo neko primerno ravnotežje. Samostojnejše otroke morajo brzdati, plašljive pa spodbujati k osebnim pobudam. Na tak način bodo kmalu tudi sami otroci spoznali, da je lahko skupina uspešna v svojih prizadevanjih le na način, da vsi sodelujejo. Socialne veščine se oblikujejo tako. Vsak otrok lahko doživlja v skupini srečne, kakor tudi nesrečne dni. Otrok je v skupini nesrečen, ko ga skupina „pohodi", ko torej ne more nikakor sodelovati, ker si ne upa ničesar reči ali se boji, da ga bodo kregali. Tudi samozavestni otrok močnejšega značaja, ki ima vedno glavno besedo, je lahko v skupini nesrečen, če ga preveč obrzdajo. Tako medsebojno vplivanje popolnoma različnih otrok lahko prinaša vedno na novo kreganje in jok, dokler tudi sami ne dojamejo, čeprav so še zelo majhni, da je v skupini lažje živeti, če imajo vsi njeni člani enake pravice. Tako veliko laže opravijo nalogo, ki jim je bila določena, hkrati pa se navzamejo vsak zase nekih veščin za primerno družbeno sožitje. Bodisi navzemanje znanja kot sposobnost družbenega sožitja pa sta pomembna dejavnika tudi v kasnejšem življenju odraslega človeka. Poznamo pa tudi težavne otroke, katerih integracija v skupino ni lahka. Načinov, kako takemu otroku olajšati sožitje z drugimi, je veliko. V otroškem vrtcu na primer otrok prvič spozna, kaj pomeni sožitje z drugimi ljudmi in se mora tega navaditi. Ko je bil še doma, so mu starši, nonoti in drugi odrasli posvečali svojo popolno pozornost, v vrtcu pa si mora to pozornost šele pridobiti. Vendar za to niso vsi otroci enako sposobni. Upoštevati je treba, da se tu pa tam pojavi tudi kakšen „outsider", ki se tako doma kot v šoli ne navzame pravih socialnih veščin in kaže zato v skupini neprilagojeno in izstopajoče obnašanje, na najrazličnejše načine. Nekateri problematični otroci so izredno vidni. Vzgojitelji s številnimi izkušnjami se takoj zavedo, kdaj imajo opravka z enim izmed takih otrok. Vsakega otroka je treba prej ali slej pokarati, tisti pa, ki kažejo neprilagojeno vedenje, vedno na novo ponavljajo svoje izpade, ki so moteči za ostale člane skupine. Tak otrok je zelo zaverovan vase in ni sposoben iskati stika z vrstniki; ko pride do konfliktov začne takoj jokati, kričati ali se celo postavlja proti s pestmi; sam ne pozna svojih meja in ga zato vsaka igri, pri kateri ne zmaga, spravi v bes ali pa v popolno apatijo. Ostali otroci se navadno takega otroka začnejo izogibati, izolacija pa dela njegov položaj še težji. Potrebno je, da se za takega otroka posebej potrudijo starši s pomočjo vzgojiteljice. Velikokrat pomaga nasvet, naj bodo odrasli, zlasti v družini, otroku vzor za primerno obnašanje v skupini. Pri tem ni mesta za napadalnost, izbruhe jeze in nebrzdano obnašanje. Pomembno je tudi utrjevati otrokovo samozavest tako, da so poudarjene njegove sposobnosti, da se ne počuti samo kot „ne-kdo, ki tega ne zmore", „ki, za ono ni sposoben" ... že po besedah staršev. Otroku je treba dati priložnost. Tudi skupino je treba včasih pohvaliti, kako lepo sodeluje. Pozornost naj bo usmerjena v to, kar je uspelo in manj v napake. In nenazadnje je treba otrokom v skupini posredovati na njim primeren način vrednote kot so pozornost, spoštovanje, strpnost in obzir. Tega se otrok ne more naučiti skozi abstraktne pojme, pač pa le vsak dan sproti na podlagi tistega, kar vidi in kar doživlja. Tudi težavni otroci bodo s potrpežljivostjo odraslih, ki imajo z njimi opravka, laže dosegli integracijo v skupino, če bodo ti odrasli primerno postopali bodisi nasproti posamezniku kot nasproti skupini, ki mora dojeti, da izolacija „poredneža" skupine ne pripelje nikamor. (jec) 18 Sobota, 11. avgusta 2012 KULTURA / KNJIŽEVNOST - Novost pri Cankarjevi založbi Knjiga o Radi prinaša nove dnevniške zapise Borisa Pahorja Obsežna knjiga posvečena ženi Radoslavi Premrl - Jutri predstavitev v Nabrežini Skoraj petsto strani obsežna Knjiga o Radi je najnovejši knjižni izdelek Borisa Pahorja, ki je v teh dneh izšel pri Cankarjevi založbi. Knjigo bodo uradno predstavili 28. avgusta v ljubljanski knjigarni Konzorcij in tako počastili tudi avtorjev visok življenjski jubilej; v nedeljo, 26. avgusta, bo namreč Boris Pahor slavil 99. rojstni dan! »Predpre-mierno« pa bo o knjigi tekla beseda že jutri na nabrežinskem dvorišču pri Štropovih, kjer se bo (ob 19. uri) pisatelj pogovarjal s Tatjano Rojc. Knjiga o Radi, s katero je Pahor postavil literarni spomenik svoji življenjski sopotnici Radislavi Premrl, je nastajala dobre dve leti, med letoma 2009 do 2011. »Ko je žena zbolela, sem jo v bolnici obiskoval dopoldne in popoldne, po kosilu pa sem bil prost: sedel sem za pisalni stroj in pisal,« pravi Boris Pahor. »Pisal sem tudi, ko je umrla, in tudi potem, ko sem pregledoval njeno in svojo pošto. Nastala je tako knjiga, skozi katero se Radina zgodba vije kot rdeča nit: to je pregled mojega življenja z Rado, s katero sem preživel več kotpetde-set let. Kot ostali moji dnevniški zapiski, pa tudi ta knjiga prinaša veliko drugih vsebin in dokumentov: opisujem pač dogajanje okrog sebe, sedanje in preteklo. Vsebinsko se mi zdi knjiga zelo bogata, kako je napisana, pa naj sodijo drugi. Dnevniške zapiske najraje pišem tako, kot govorim.« V knjigi je na primer objavljeno tudi pismo, ki ga je Pahor poslal pisatelju Francetu Bevku, ko so Rado odslovili iz podjetja Adriaimpex. Pahor je začel takrat izdajati revijo Sidro in med drugim zapisal, da rešitve narodnostnega vprašanja ne sme pogojevati ideologija. »Mene niso mogli od-poslati, ker sem bil zaposlen v šoli, zato so pa njo vrgli iz službe. Rada je bila vedno solidarna z mano, brez njenega doprinosa bi kasneje tudi težko izdajali revijo Zaliv.« V najnovejši Pahorjevi knjigi najde mesto tudi tragična usoda ženinega brata, narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. »Veliko sva se pogovarjala o njenem bratu, o tem, ali bi ga bili lahko rešili. Po nekaterih pričevanjih so ga pustili izkrva-veti, po drugih ga je ustrelil soborec. Ta pri- TOMIZZEV DUH Sreča je vroča pištola Milan Rakovac »Svi smo mi armija!«, taj patetični i retorični usklik, pretvorio se u jezivu istinu za Balkanskih ratova 1991-1999. Koliko ima danas oružja u ex-Jugi? Koliko diljem svijeta? Uz vojske i policije, tu je i balkanski novitet s kraja 20. stoljeca - naoružah sto baraba i proglasiš ih roodljubima i - pljačkaš i ubijaš i još si narodni heroj ... I ta balkanska zaraza stvorila je diljem svijeta ne više diskretne bodyguard koji čuvaju bankare i rocker-ske zvijezde; nego cijele para-vojske raznih zaštitara zakonski naoružane »čuvaju« banke, ustanove i mocnike, restorane i plaže... U Iraku, privatne »vojske« (uglavnom iz ex-Juge i ostatka Balkana!) čak čuvaju ame-ričke trupe u Iraku, naftna polja i konvoje s naftom. I sad, preko noci: Cijela suvremena kultura 21. stolje-ca je u znaku oružja - filmovi, serije, video-igre, reklame, stripovi, romani - i zato je gradanin 21. stoljeca, na-ročito američki i evropski gradanin - naoružani slobodni strijelac. Koji lako potegne pištolj. Zašto? Zato što živi u strahu, veli Michael Moore. U Hrvatskoj, lani je završena akcija »"Manje oružja - manje tragedija" koja je trajala pune četiri godine. Cilj je bio potaknuti gradane da iz svojih domova izbace oružje koje život njihovih obitelji može zaviti u crno. Vec nakon prvih par mjeseci rezultati su bili impresivni, a akcija je prepoznata kao najuspješnija kampanja u regiji te najučinkovitija kampanja u pri-kupljanja oružja u povijesti UN-a. Ti-jekom četiri godine gradani su se dra-govoljno razoružali te su policiji predali preko dvije tone eksploziva, 57 196 komada raznih minsko-ek-splozivnih sredstava te 6.312 komada raznog oružja i 2.178.363 komada streljiva raznog kalibra«... Ali, unatoč tom uspjehu, državljani i Hrvatske, i ostalih susjednih država, imaju doma milijune komada oružja, tone eksploziva, i svega ostaloga iz arsenala, uključiv tu pro-tuzračne i protuoklopne rakete... Tu smo negdje gdje i SAD, samo još ne-mamo toliko gradana koji ce ušetati u kino ili školu i pobiti sve koji se nadu na putu... U SAD, več je »serijska praksa« da netko pomahnita i po-bije sve oko sebe, ali imali smo i u Eu-ropi slučajeve u Njemačkoj, Norve-škoj, Francuskoj... Zašto gradanin, demokrata, tako voli oružje, pa, tre-bao bi se preplašiti, nakon ubojice iz Colorada? Da, i jest prestravljen, ali onda baš ZATO kupuje još oružja: Javljaju agencije na omrežju: »Kljub nedavnemu pokolu v Koloradu, v katerem je umrlo 12 ljudi, 58 pa je poškodovanih, se mnenje Američanov glede posesti orožja ni spremenilo, je pokazala najnovejša anketa. 47 odstotkov anketirancev sicer meni, da je pomembno omejiti nadzor nad posedovanjem orožja, a kar 46 odstotkov ljudi je prepričanih, da je bolj pomembno zaščititi pravico Američanov do nošenja orožja. Številke se niso kaj dosti spremenile od aprila, ko je 45 odstotkov prioritetno zagovarjalo omejitev nadzora, 49 pa pravico do nošenja orožja... Pokolj u kinu? »67 odstotkov anketirancev je menilo, da je bil to izoliran primer problematičnega posameznika, le 24 odstotkov pa jih je menilo, da tovrstni incidenti odsevajo širše težave ameriške družbe. TO je največi problem!!! Nov dokaz, da je razprava o problemu razširjenosti orožja v ZDA po petkovem pokolu na premieri Bat-manovega filma v Aurori pri Den-verju odveč, je pisanje ameriškega časnika Denver Post, da se je prodaja orožja v državi Kolorado po dogodku povečala za 41 odstotkov... Spomenuti režiser i troublemaker Michael Moore ušetao je, na-kon oglasa, u jednu banku u Michi-ganu, otvorio račun, i na dar dobio - pušku! »Ne mislite li da je malo opasno u banci darivati puške?«, pi-tao je Moore službenika, uz obo-strani smijeh. OK, novi svijet je tu, svi kupuju oružje, kao Amerikanci, ali problem je u tome što seriju serijskih ludaka koji barem jednom godišnje po SAD pucaju na sve oko sebe, GRADANI SMATRAJU POJEDI-NAČNOM POJAVOM, A NE PO- JAVOM KOLEKTIVNE PSIHOLOGIJE. Dobro, to je Amerika, ter ča, ma ben smo mi Europei gente civile, verooo (by Frassica)? No, kaj ja znam; recimo, ušla mlada maskirana žena v Zagreb v banku i pobrala lovu, i kaj je za medije bitno? To kaj je istu banku več dvaput opljčkala ženska, kužite? I tak je faca več heorina, niko ne bi htel da ju vlove! In kaj? Ja, samo to da gre danes za patološko, psihotično družbo, v kateremu so kriminalci - junaki! Moore u jednom od svojih fil-mova kojima demontira američke so-cijalne bolesti, ima muzičku ilustra-ciju; pjesmu Beatlesa »Happiness is a warm gun« - SREČA JE VROČA PIŠTOLA. Naravo da onda nitko na svijetu ne može ama baš ništa, kako prenose slovenski mediji: »Pogajanja 0 prvi mednarodni pogodbi o trans-ferjih konvencionalnega orožja so v New Yorku neslavno propadla, ker je nekaj držav nasprotovalo končnemu osnutku... ZDA, Rusija, Kitajska, Sirija, Severna Koreja, Iran, Egipt, Alžirija in druge. Te države so bile proti, ker je osnutek preveč posegal v pravice držav in posameznikov glede trgovine z orožjem. Države Zahodne Afrike pa so bile medtem proti, ker je bil dokument prešibak... ZDA so največji izvoznik konvencionalnega orožja na svetu. Na leto ga izvozijo za 29 milijard dolarjev, celotna svetovna trgovina pa je vredna med 60 do 70 milijard«... Dakle, ako imaš problem, kupiš pištolj, pobiješ barem dvadeset ljudi, ako ubiješ jed-nog ideš na doživotnu roviju; ovako ideš na psihijatriju, snimaju te, imaš procente, slavan si. Magari mi drugi to uzdavna znamo, ter smo kantali: »Mi tegno una pistola, co'i oci bianc-hi e neri, mi tegno una pistola cari-cada, va la va la macaco co'i oci bianchi e neri, va la va la macaco che te sparo«... Mi je reka barba Vicko »Sputnik« u San Diego Kalafonja: »Vi u Jurop ne znate ča je democracy, OK? Jerbo democracy je samo u Amerike, you see? Moreš ubiti kega ti voja, samo da te ne uvate«. Ma sad 1 mi u Jurop to znamo, OK?! čevanja je Rada objavila tudi v svoji knjigi Moj brat Janko-Vojko. Knjiga je zdaj prevedena v italijanščino: ponudil jo bom kaki založbi, upam, da bo kmalu izšla.« Še en načrt neutrudnega tržaškega pisatelja, ki bo čez dva tedna stopil v stoto leto življenja ... Poljanka Dolhar Film presenečenja festivala v Benetkah je "The Master" BENETKE - Film presenečenja 69. mednarodnega filmskega festivala v Benetkah je "The Master" (Gospodar) ameriškega režiserja Paula Thomasa Andersona, so v teh dneh sporočili organizatorji. Andersonov film, ki ga bodo v prisotnosti režiserja prikazali 1. septembra, je 18. film, ki je uvrščen v tekmovalni program festivala. V filmu so v glavnih vlogah zaigrali Philip Seymour Hoffman, Joaquin Phoenix, Amy Adams in Jesse Ple-mons. Za zlatega leva se bodo sicer potegovala tudi priznana režijska imena, kot so Terrence Malick, Brian De Palma, Takeši Kitano in Marco Bellochio. Žiriji festivala bo predsedoval ameriški režiser in producent Michael Mann, v njej pa bodo še francoska igralka Laetitia Casta, francosko-švi-carska režiserka Ursula Meier, vsestranski filmski ustvarjalci Matteo Garrone, Ari Folman in Pablo Trapero ter producent Peter Ho-Sun Chan. Poleg tega so v torek predstavili še tri filme, ki bodo prikazani izven konkurence. To so dokumentarna filma italijanskih režiserjev Maurizia Zaccara in Pasqualeja Scimeca ter srhljivka nemške režiserke Alex Schmidt. Festival bo 29. avgusta odprla indijska režiserka Mira Nair s političnim tri-lerjem "The Reluctant Fundamentalist" (Ugovor vesti nekega fundamentali-sta), nastalim po romanu Mohsina Ha-mida. Zlatega leva za življenjsko delo bo letos prejel italijanski režiser Francesco Rosi. Festival se bo sklenil 8. septembra. (STA) KNJIGA - Zadnje delo Bruna Volpija Lisjaka V Radovednem galebu zanimivi življenjski usodi Kriško vaško skupnost, oziroma njeno »galerijo slavnih«, sta obogatila kar dva nova subjekta. Tržaški raziskovalec na področju ribištva in pomorstva Bruno Volpi Lisjak je namreč tokrat »zašel« v zanj nekoliko neobičajno zvrst in v svoji najnovejši knjigi Radovedni galeb opisal dva zanimiva lika. Najprej se v knjigi, ki je izšla pri koprski založbi Libris, pojavi zgodba Lenke Šestak. Pod tem imenom se skriva Joža Sedmak, kriško dekle, ki se je pogumno in brez predsodkov podalo v širni svet in si ustvarilo novo življenje. V resnici je zaživela kot drug človek, saj je v Egiptu postala »kraljica bombaža«. V kriškem hramu kulture je na tlrmii: "i i111 i l.nj iIl g