Tedanske novice. Državnl proračun so nagnaK po- samezni rainistri v take višine, da že sami uvidijo, da ga ne bo mogoče — plačafi iz državne blagajne na nobe- aen naCin. Sedaj se bavijo gos|)odie ministri s tem, kako bi zmanjšali ta nepljačljivi proračun? DosedaJ so skienili, da bodo zmanjgali proračun na ta naCin, da ukinejo na ljubljan' skem vseučilišču medicinsko in teh- nično visoko šolo. Prliškrniti pa6 ho- 6ojo zopet Slovenoe! Mini&ter za so- oijalno politiko dr. Kukdvec je odvzel : invalidsko podpor<o naSim invalidom % 40% delanezmožnosti. Poliedeljski mi- nisler je zmanišal svoj proraCun, ki je bil določen za prospeb km©ti(jstva za 12 unlijonov. Ko so prišli miaistri do vprašanja: *Ali naj znižajso tudi ministrske plače in posjanskei dnevnice : pa so rekli: Ne! Mini&tri še bodo za- ; napnei vlekli mesečnjd nad 64,000 K, poslancem pa bodo zvišali dnevnice od 400 K na 600 K. ,Tako zmanjšuje i pri nag proračun vl'adar v kateri se- j dijo od Slovenoev pri njenih koritih I demokratje in samastojni,. Za pravoslavno versko upravo naSe kraljevine je postavil minisitier ! ver v državni proračun za leto 1922: ! 141,246.436 ,K; za katoliško pa: 10 mi- ; li|onov 903.993 K. Razlika med obema \ znaša 130,342.443 K. .V naši državi Je j katoliCanov 4,474.869, pravoslavuiJi; pa i 5,454122. Presneto veliko mililonov bo i šlo ve5 iz žepa davkopla6evalc«v. za I pravoslavne kot pa za kaitolike, dasi- ravno je pra\oslavnih 47%, katoljikov ; pa 39%, Tako se godi pa6 pri nas pod demokratsko samo&tojuo vlado, k. .,ni" pj^oti veri, pac pa rajši z vec mi- iijjom podpii-a pravoslavne kot pa ka- foličaue. Dobro bi bilo, da si ravno- kar navedene števtlke zapotmnijo vsi Klovenci. ki so kajtoliške veroizpove- di. Izdatld za gledališca v našem proraCunu. Za gledališče v Beogradu K 24,509.760, za gledališ5a v Novemsadu, Skopliu, Vršcu, Nišu 9,556,880 K, v Bosni K 1,876.650, v Splitu nad 2,000.000 K, v Zagrebu K 20»621.460, v Varaždinu K 200.000, v Osjeku nad 4,000.000 K, za gledališko šolo v Zagrebu K '300,000/za gledališCe v Lju bljani K 10,673.964, v Mariboru kron 1,200.000, v Celju K 100.000. skupa, K 75,038.714. Nad 75 milijonov kron se potroši na leto za gledališča. Toiiko ne izda nobena država za zabavo mestnih, bogatih slojev, Ogromno število bank, «ki imajo milijonske do biCke, bi lahko dobro polovico te svote pnevzelo, preostali milijoni pa bi so na.i uporabili za uvedenje zavarova n,ja za starost in onemoglost. Z uvedbo zavarovanja za starost in ouemog lost bi se storil velik korak v socuiai ni zakonodaji uapreji zatlovoljilo oi se j delavske sloje in bi mnogo bolj 'ljoli J valo na konsolidacijo in ureditev -»¦¦- j Žave koi — zloglasne obznane in /«- ; kon o zaščiti države. j Znani sloveno- lu krvatoljub St. Protič se je mudil zadnje dni v Zag j rebu. Razgovarjal se je z vseini poli ! tiki iz opozicije in poslušal njih' tež - J nio. ProtiCu so priredili opozicijonalci j obed, na katerega Je povabil znani i Radič vse vodje br.vatske opozicije, i Po razgovoru, katerega je imel Pro- j iiS v Zagrebu, je zopet 'dana možnost, 8fa se pod Protičevo vlado pobotajo Sr bi in Hrvatje, Protič se je vrnil iz ; Zagreba v Beograd zadovolien z us- ; ipehom, kateroga je dosegel s svojfiin obiskom pri zagrebSki opoziciji. De mokrate "in sploli vse vladinovce pa je strah pred politifino kaSo, katero jim počasi kuha Protič. V našein paradlžu . . . Na shodu Samostojue kmetijske sfranke dne H. novombra 1920 (pred volitvami) v ReBerjovi gostilni na Pernovem pri Zal cu je znani kričavi Drofenik izustil 19 le preroške besede: ,,Koro§ca in cel^ njegovo stranko bomo mi Samostojni pregnali iz vladnega para5iža in m^ borao imeli besedo tam, In tedaj bost? vi kmetje, obrtniki in delavci Cutili . da si mi sami ltrtiko UBtvapimo para- ' aiž na zemlii," Vpragajno zapeliauftvu lilce: ,,Kako pa se kaj počufite t p*radižu, ki so vam ga pripravili ;iamostojni preroki Pucelj, UrŁk, Drolfr. nik, Mrmolja, Kirbiš in dr, Vo^aiakS Silni davki, nova vojažka bremena, rastoča draginja,, milijonska razmidta^ | v.anja davčnega denarja, vedno vefip nered v državi, p_adajofia vrednoat dinarja, vedno veC dolga, prodaua samouprava Slovenije — to so znaki garadižai, ki so naai ga, pripravili ,,sa» mostojnežiM," B ¦ ¦ Hajd nazaj v mesniccl Pucelj je na žalskem shodu, bijoč se na svoje široke »krščanske« prsi, slovenski dohovščini kazal pot nazaj v cerkev. Pncelj gotovo ne hodi po nedeljah v cerkev, ker ne ve, da naša duhovščina vestno izvršuje svoje dušnopa3tirske dolžnosti. Njegova >bogaboječnosU je tolika, da se skrbno ogiba in boji cerkve. Ako pa Pucelj hoče, da duhovnik ostane samo v cerkvi ter se nič ne briga za politiko, potem Puclja vprašamo: Zakaj pa nisi ostal v svoji mesnici? Po Pucljevem modrovanju je torej povse upravičcn vsklik : Puceij, hajd nazaj v mesnico! Izstop Iz Samostojne. Zapeljanpo slaffluh besedab, ki so postalo steup aa slovensko Ijudstvo, } pmamljen po praznih obljubah laži-prerokov, ki s« izdali slovenskega kmeta za Judeževe groše, sem bil riačelnik SKS* na DDbrni. Izdajstvo kmetskib koristi in y~ nebovpijoče krivice, storjene sloveoskemu narodu na njegovi svobodi ia \i- • gledu, so mi odprle o6i, da se s sfodom obračam od straiike, kat&ri pravijo ^Slovenskega Kmeta Smrf." Z[ ve- | seljem vstopam v vrste krščanske K, i Z., katera ima na svo]em pratporu za- j pisano: Boj kor.upciji, sebiftnosti ler j slrahovladi! Enako kakor jaz zapel - ! janim pa kličem: Kateri še nist« do- j sti okusili pasjega bifia sedanjib ^az- i mer, spreglejte! No tirajte naroda S» ' globlje v prepad tužnih razmer, Za i morebitno napade na to svo]o iKjavo pa izjavljam enkrat za vselej iji vhc- kemUj da čimbolje bi se me napadafc, tembol" si bom štel v 5ast in dobca za- vest, 'da sem vstopil v straiiko odkr;- tosrčnih prijateljev in poštenib oiož . • Bog Živi KZ! — Dobrna, dne 5L ott. 1921. Janez Korenakt I Samostojni poslanec Mermolja še vedno ni pojasnil, na kak način si je mogel pridobiti v par letih kar pol milijona kron. Mermolja ! To je boj za svojo »Staro pravdo«, namreč za svoj lastni žep. Polposlanec Kirbiš in znani Lipov Tuna sta na živinskem sejmu dne 11. t. m. v Mariboru hujskala, češ: »Klerikalci so krivi, da ni Italijanovc Tako kosroato laž si dovolita generala Samostojne. Da je ukinjen izvoz, je sokriva Samostojna, ki sedi v vladi v Beogradu in se s svojim Pucljem poteguje za blagor verižnikov, izvozničarjev in mesarjev, Naša stranka ni v vladi, radi tega je ne zadene nikaka krivda. Nevarao obolel Je naš eden najbolj delavnih narodnih pos(laiiC6T g. Davorin Krajnc. Zopet novega župana je dobila Jarenina v osebi našega vrlega pristaša Franca Šparl. Prvotni župan Anton Lorber je odložil županstvo radi bolezni, nato je bil izvoljen županom enoglasno Franjo §parl. Neusmiljeiii lu-aduikl. .Vodja kr* davfinega okrajnega oblastva v L]utomeru, ueki Perne, pritiska s tako silo na naše kmetske posestnike in kmeteke obrtnike z, Sdohodnino in z voinira davkom, da temu ni para. Pred sabo imamo ta-le slučaj: V Logarovcib ima Frano Dreu domačo malo usnjarno> On izdeluje za domače ljudstvo poflplate iu usnje, ponajveč iz svinjskihi kož. Dreu je bil do preobrata v annadi Obrt je skoro docela po6ivala, Tia mož jo vdovoc. Ima malo posestvo. jPo vojski jo zaCel zopet po malem s svojo obrtjo In veste, kaj je ufiinil Per* ne s tem. ubogim Jn pridnim obrtni kom? Dne 14. septembra t. 1. mu je naknadno prodpisal 11.Wi K 91 vin* dobodnine za leto 1920 in 55^568 krofl vojnega (?! ?) davka za leto 1919! TP je vnebovpijo^a krivica! Dreu se j« tlcer pritožil proti lakemu kniviCnem« predpisu. Ce 1)0 rnoral plačati to og-1 romno svoto skupno 66.710 K 90 vin., mora povezati svoje re6i v oulioo tw iti s trebuhom za kruhoin. . . In Bj Perne še dobi nagrado . > < iTake «¦¦ fii se godijo pri ¦rias v čnsu. ko je o» krmilu liberalnorsamostojna vlatta* Zarafli kontj-oliranja kleti iu p* i j*v« pridsel&nega vfaa finanCnim <jr&smobi je med Jjudsivom veliko raz-.burjenjo. Mnogi mislijo, da, bodo mo» mli Kopot plačevati od vina trošarino, kaiere sio bi]a po zaslugi dr. Korošca pridelovalci vina doslej prosti. Drugi zop&fc oranjjo, da se vrši to poizvedora-nje o pridelaiioin vinu zaradi odmero osebue dohodnine. Na nedelj'akj&a sfaodu Zupansko zveze v Celju 80 /iipaoi iju občlnski odborniki posebno v tej zadovi mnogo popraševali, V imenu Zupanske zveze celjsksŁa okrožja se je TajniStvo Krnetsk« zveze v Gelju obrailo do ftnan&nega oIfraiaega oblastva v Coljpi in tam isT6(Jelo, dft nima kontroliranje pridelanega viua z osebno dohodnino nič opravifi. Na oterajni upravS linančne konlrole v Ce-lju pa so izjavili, da prijara prideSianega vina tudi nima namena, da bi (pridelovalci vina mora YL iroSarino plačafcl. TroSarino na viiio bo tudt odslei plačeval sauio kupec ift ire pridelovalec vina. Okrajna uprava finančne konlroie je izrečno povdarjala, da; ima prijava pridelanega vina samo namen, da dobi Knancaa koalrola evideijjoo aji pnegled pridelanega vtna. .Tudi Ge mora pridoiot&Iec vina, ako vino proda, zopet, naapravft: Knančae kontrole je izrečno jo pro&al in komu, na bo plafial trošarin® on, ampak kupec Naznaniti pa ffiora. zato, da sa kupcu odmeri troSarint. , J eeailn« komisijo za dohodnino za politifini okraj Celje (sodni okraji: C&fc, Gornjigrad, Laško, Smarje in rranako-) so bili dne 25. septembra s W)0 glasovi proti 393 saniostojnim in 61 mešanim glasovom izvoljeni slede& »aši kandidati: Kot filani: Iz sod. okraja Celje: Josip Rataj, posostnik m žapan, HruSoveo št 12, St. Jur ob južni žel., in F^ranc Jurhar, posestnik t y"rbju pri Žalcu Iz sodnega okxaja La^co: Juri' Krajho, posestnik, La korašet Marijagradec. Iz sodnega olcrftjft Smarje: Jauez Cakš, oosestnik, Koretno St 18 pri Smarju. Iz sodnega okraja Gornjigrad:, Frano Stiglic. posestoiic. Re6ica ob Savinji. Iz sodnega okraja Vransko: Jožel Kladnik, posestoik, Vransko. Kot namestniki: fz sodnega okraja Celjo: Val. Samec, posestnik. Runtolo. Sko?javas pri Ceiju, in Jakob Svent, posestnik, Klanc pri Dobrni, Iz sodnega okraia Laško: Vinko Laiiornik, posestnik in župan , Sy. Lenart nad Laškim, Iz soduega okrAJa v^marj«: Matevž Strašek, pos. in župan, Sv, Ema pri Smarju, Iz sodooga okraja Gornjigrad: Iv. Letoar, posestnik in župan, Luče (Gorn. Grafl), Iz sodnega okraja Vransko: Anton Ranfeigaj, posestnik, Kaplja pri gt. Jorju ob Taboru. — Prizadeti daTkoplačevalci ipristpjnili sodnUi okrajev se naj obračajo na Tajništvo SLS r. Celju (.Beli vol), da poda isto potreboi materijal našim zastopnikom v eeoibii komisiji. — Našim zavednirn somiSlienikom v celjskem oki'. glavarfetvu jskreno Cestitamo k lepi zraagi! Umrla ]e v. Maaigi pri Planini \ »tarosti 20 let pridna mladenka Mai1. 3azbinšek Istega dne j« umrl tudi njen dedec Mibael Oprešnik. Obekrsti so v isteui času položili v hladen grob, V cvetu svoje starosti, šele 18 let star., je djie 29. septembra umrl vrli mladenič Franc Zalokar iz Slatine pri Planini. Komaj ko so njegoto truplo odnesli na pokopališče. so položili na mrtva&ki oder n^egovo sesiro^ vrlo mladenko Kristino, staro 2:i let. Vsem svetila 'večna Iu5! Skrb za invalide. Minisirski sve; t Beogradu jb sktesnil da se odtegne invajidska rpokjojhina ^sem vdovam, ki' &» niso 40 let stare, ki uimajo otrok in so za dclo sposobue^ nadalie «e odtogno pokojnina invalidom, ki so dosedaj prejemali pokojnino v znesku 80 odstotkov, končno izgubo pokojnino tiste družin«., ki plačajo letno nacl 120 K direktnih davkov, Tako torej skrbi sedanja liberalna vlada, v kateri aedita samostojni minister Pucelj in demokratski mfLniSter dr. Kukovoc za naše invalide! Iz Dravo voziio voffo po 1 do 2 uri dalofi v. mariborsko okolico, Tako >elikega pomanjkanja vode še stari ijudjG ne pomnijo. Drava je na mnogih mestih tako nizka, da jo lahko — mirno prebrodeš. Mladeai^Hiblialec. A". nedoljo na refier so vaški fantjo krfčali r Nem*ki rasi pr.i Ribmci na Kr*>jskem . Razgrajajoče fantaliae j« posvaril 30letni fant JoSof CeSarek. ki ie bil zeIo miren mladenič.. Na to svarilo je  odgovoril lGletni trgovski pomočnik s strelom iz samokresa. Krpglja je CeSareka zadela v glavo, tako, da jo bil pri prifii mrtev. Ustreljeni so je ves cas svelovne vojske bojeval na raznili frontab, pa krogla mu je vsepovsod prizanaSala, doma je pa postal žrtev posurovielega mladeniča. Mlaideniei in mladenke raje v izobraževalna dru * štva, ne [>a v gostilne in na vasovanje! Vellka morska inina, ki je bila v vojnem času ipoložeua v Jad"ranskem morju, se je odtrgala in plavala io morju. Dne 3. t m. se je približala Ijolotoku Lopad v Dalmaciii, Mornarii, Jci so opazili to nevarnost brodov • ,;u, so to naznaniii graničarjem, kise nahajajo y Gružu. Napotila sta so z malo ladjico kaplar Ivan Vorgnik in Fcano Kuhar, spreml|a.l ju je nek pilot. Dotična sta si dobro ogledala to smrt mornaricG tor se oddaJ^,ila okoli 500 metrov. Z nekaj streli sta jo uni6ila ter potopila v globočino. Arnavtske tolpe, ki so zadnje dni napadale in vznGmirjalG naše obmejne kraje, so se pomirile, ker jo vrgla naiSa vojna oblast dovolj ČGt na albansko mojo.. Vojni ministGr je nameraval prvotno pozvati pod orožie ve? lGtnikov, fla se ubrani albanskih napadov meja, a sodaj pa ne bo treba nobene mobilizaciie, kor so Albajici kot prvi začeli, pa hidi kot prvi — nehali. Pogodil jo je. Kmet Anton Gjikovič iz Topola v Hercegovini se razutne na zdravniško umetnost s pomočjo puščenja krvi. Pred nekaj dnevi so tega domačega zdravnika poklicali h kraetu, ki je zblarnil. Tona Gjikovič se je lotil blaznosti s puščanjem krvi in je spustil bolniku tekom treh dni 16 kozarcev krvi. Boinik po tem zdravljenju ni več blaznel, ker je umrl na pomanjkanju krvi. Gjikoviča so izročili sodišču, ker je spustil bolniku preveč krvi, četudi je bila blazna.