Edini slovenski dnevnik
▼ Zedinjenih državah. ■ ■ ■
Velja za vse leto... $3.00 -s Ima 10.000 naročnikovQj
GLAS NARODA

list slovenskih delavcev ? Ameriki
Q} The only Slovenian daily
in the United States ■ ■ ■
Issued every day except |jj -: Sundays and Holidays :«
TELEFON PISARNE: 4687 COR TLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T,
NO. 69. — ŠTEV. 69.
NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 24, 1915. — SREDA, 24. MARCA, 1915.
toltfto XX11I. — lbthtk xxin,
SEDAJ JE GLAVNI CILJ RUSKE ARMADE OGRSKA NIŽINA.
PRECEJŠEN DEL POSADKE NI HOTEL VPRIZORITI IZPADA. ZADNJEARMADNO POVELJE PODMARŠALA PL. KUSMANEKA.
RUSOM SE JE UDALO DEVET GENERALOV, NAD TRITISOČ ČASTNIKOV IN 117,000 MOŽ. ZADNJI DAN PRED IZPADOM SO DOBILI AVSTRIJSKI VO JAKI VEČJE PORCIJE HRA-IN NOVO OBLEKO. AVSTRIJSKI ČASTNIKI BODO SMELI NOSITI V JETNIŠTVU SAB-LJE. ZADNJI ČAS SO PO MES TU GROZNO GOSPODARILE NA LEZLJIVE BOLEZNI. NEMŠKI ČASOPISI PRIPOZNAVAJO, DA JE IZGUBA PRZEMYSLA TEŽAK UDAREC ZA NEMČIJO IN AVSTRIJO. RUSI BODO SEDAJ SKORAJGOTOVO UDARILI PREKO KARPATOV V OGRSKO NIŽINO. MESTO PRZEMYSL JE LE MALO POŠKODOVANO.
Z zapadnih bojišč. Odbiti naskoki Francozov.
Glasom nemških poročil se je odbilo vse francoske naskoke pri Beausejour in Badonvillers.
DELOVANJE LETALCEV.
Pri Verdunu se je ustrelilo iz zraka nekega francoskega letalca. Kritika zrakoplovstva.
Priprave Avstrije.
j Vihar v Dardanelah. Brodovje izven akcije.
Avstrija se hoji naskoka na Trst Brodovje zaveznikov mora ležati od strani Italije. Koncentracija j zasidrano, ker je nemogoča vsa-
bavarskih čet.
MIROVNI POGOJI?
ka uspešna akcija.
FORTI NEPOŠKODOVANI.
Protest Holandske.
—it—
Obrara se zelo ostro proti blokovnim odredbam Anglije. Re«.tio ogrožanje prekmurske trgovinr.
Haag, Holaitdska. 'J.:, marca. — 1 jlandska protestna nota nst Anglijo miti Mokailnih odrfdli. nhriijeuili pr>.ti Wn>-čiji. jo sestavljena v /.«•!<» energičnem itniiu. Vlada izjavlja lire* rs:ikeg:i vm-
Vojni jetniki.
Petrograd, Rusija. '21. marea. |zahtevata, da se ne predamo so lusko vojno ministrstvo nazna-1 vražniku. pač pa. ee ž,- ni dru-
Berlin, Nemeija. 23. marca. —
V	današnjem ofieijelnein poročilu glede položaja na zapadneni bojišču se glasi: "Odbilo se je dva francoska naskoka pri Ca-renev. severozapadno od Arras.
V	Champagne so nemške čete z uspehom razstrelile mine ter od-
Krenz-Zeitnng" piše: Cera v- bile neki nočni naskok severno
Avstrija je baje nrinravljena od- Neka turška armada, ki je dosne-	,|a lliki,k"r »'' Iuor'* Uovi.nn. «ia
stopiti del Poljske za katoliški i la do E1 Kubri, se nahaja v bli- l'1 ^ h",a'",*kil» iwr-kim i.ar.,ik..»u del iste dežele.	žini Sueškega prekopa. |^"	n.-n^ke pmlukt,. v
Rim, Italija.

marca.
žini Sueškega prekopa.
Berlin, Nemčija, 2:?. marea.
p
iN.slaniei se navaja, da l»i bila stem resno ogrožena holainlska trgovina in 'bi M s.' jo naravnost uničilo. I Islandska vlada pravi koiieeno. il.-i je l.rez j vsake primere, a ko -kušu Anglija k..n-lijanski meji. Na Ooriško se je 2000 mož in pet bojnih ladij. To- jtroiirati trgovino Hoiamlske y. \Vn:« i-odposlalo ojačenja. hroječa 40 zadevno poročilo je objavila '->"• ,M* da i>i hila v -rami izvesti pravil-
Nadaljuje se. z velikansko kon-jPri obstreljevanju Dardauel dne eentraeijo avstrijskih čet na ita-^18. marca so izgubili zavezniki
Jboj. Cast naše dežele in vasa čast
no pravi avstrijsko vojno mini-'od Beausejour. Manjši francoski strstvo. da zavzetje Przemvsla ni-'naskoki pri <'ombres. Apremont [ja . — \/ listin, ki jih je izdelal ' ga«"'*.	m» udarno po vročem | ,lia posebnega vpliva na splošni in Flirey so ostali brezupešni. Ne-
loveljnik trdnjave Przemysl. boju.
tisoč mož. v katerih se nahaja več prektnorska agentura ter se iviva-
bavarskih polkov.
Poroča se, da je pripravljena
ja kot vir neki list v Atenah, ki je prinesel podrobno poročilo o
no l>loka«lo.
podmaršal pl. Kusmanek. je razvidno. da se j*- Rusom ndalo i) generalov. f».{ častnikov generalnega štaba. 2."i00 drugih častnikov in 117.000 mož.
Koliko vojnega materijala je padlo dosedaj Rusom v roke. se še tii moglo dognati.
Poveljnik trdnjave podmaršal Kiismanek. je bil ugodil vsem na-
Bodite hrabri, vojščaki! — I.e s hrabrostjo si boste priborili prosto pot!
Položaj v Przemyslu.
London, Anglija. marca. — Neki ruski vojni poročevalec, ki je bil za časa kapitulacije Przemvsla v Lvovu. ie takoj odpotoval v zavzeto trdnjavo. Poročilo.
položaj, moramo vseeno pripozua-J ki naskok na nemške pozicije sf ti. da je zadan našemit desnemu veroiztoeno od Radonviilers se je
širn zahtevam in se brez ugovora katerega je. posla! svojemu listu
udal. Ruski častniki sestavljajo natančno listo jetnikov.
Zadnje dni pred kapitulacijo. Petrograd, Rusija. 23. marca. .Včeraj zvečer je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
v Petrograd. se glasi: — Najprej sem prišel v Šelibin. do kjer so bili prodrli avstrijski vojaki. To mesto leži komaj tri milje
popolnoma izjalovil ter so imeli Francozi velike izgube.
Sovražni letalci so zopet vrgli več bomb na Ostende. Vojaštvo
krilu hud udarec.
Lakota in bolezni.
Petrograd, Rusija, 23. marca.—
Natančnih poročil o padcu Prze-' in vojaške naprave niso trpele
mv si a ni mogoče tako hitro do- nobene škode, pač na je bilo ubi-
biti. ker je brzojavna zveza vsled tih več Belgijcev.
velikanskih snežnih zatnetov na'. Severozapadno od Verduna se
več krajih prekinjena. Iz gotove- ^ izstrelilo iz zraka nekega fran-
ga vira je znano, da je četrtina e<>skega letalca. Neki francoski
trdnjavske posadke bolna na ti- aeroplan z dvema podeastniko-
fusu in skrobotu.	I ma lla krovn-	v bliži,,i
Ceravno so se zaloge živil iz- ^nrfa	K Postal. —
van redno hitro manjšale, ni kon-! Podrastn,ka nfIlajatii *"laj v
vojnem jetnistvn.
terih častnikov, nikdo vedel, da'**** _F.ranei	marca- -
, . .	. •• . i v današnjem oficijelnem popol-
so
Zaplenjen je hulamUkih paru i kov. Avstrija skleniti mir z Rusijo ter j franeosko-angleških izgubah. Raz- Amsterdam. lloUmdsko. j:: marci.
odstopiti slednji nravoslavni del ven pet potopljenih bojnih ladij ~ ^o-i-njenj«. ii..ian.Nkih umikov Galicije v zameno za kos katoli- so bile štiri zavezniške ladije I .J™	-i
1-1 t» li i « n •	t-	-	-	-11	■. ■ * t "elusklh lM«iiu.«r~klh i-ollio\ OI r;|\U*-|| .«
I e Poljske. Pnpravljena	pa je močno poškodovane Poveljnik	v neke.n elanku • Kn.nkfuri.-r Li.nn -celo na se verje žrtve.	(bojne ladije -Inflexible * je na-	y članku s.-	.,„-.1 .ini-.-im: Ker j Avstrijska cenzura je	zopet svojo smrt in del posadke te	označujeta nn^le^ka in frjni.-..^ka visela I prepovedala vse. razprave	glede [ladije je presenetila voda. ki je	živila k«it vojni kontraitam t< r -kiisiia ; italijanskega problema in listi j vdrla v prostore, ter jih je mno-	preprečiti m ,,/, živil \ \etj . ij,.. j,-,izhajajo s praznimi prvimi	stran- «0 utonilo. Francoska bojna lami.	jdija Suffren ' je bil« istotako
Vpoklicanje črnovojnikov v mofno poškodovana, zadnjem tednu je pokazalo, ka-' Pariz, Francija. 23. marca. — ko malo je zmož stopiti proti se<
vsem opravieljivo. ako >kn-a Nerm'ija pr»M'r<V-iti ilo\4.z živil v Anglijo"" N";»-• bi i je se ^lasi. <la je bilo ima^-iu pi;.-
vi I in». ak" se je odstranilo f: teli parnikov. Anglija
ijee
1-------------------at -	\ • i- • i ~	P!'rt'»Kov. Anglija j.- «.-l>. vze.a
na Avstrija na-jMocan vihar je divjal veera., v Xen„,. pi,.k(1 V((J||fiki| <(liv,.zit(. ^^ ila nji situaciji. *'«rdanelali m bojne ladije zavez- z nevtralnih parnikov t. r ih ii.pn.i-IVčeraj je bilo izdano povelje, naj »'kov so ostale raditega zasidra- 'rahi. se javijo vsi. ki so bili spoznani 1,f> 11 svojih mestih. To porodilo
vzhodno od zavzete trdnjave. Ko cem inPseoa januarja, razen neka-sem prišel tja. je bila vsa okoli-
MJ s'edeče uradno poroeiio: — pokrita s trupli. Ranjence so preti vojakom lakota. Avstrijci so! ; .......-J"" —
Zadnje dni pred izpadom so odvažali ruski sanitejci. V dalja- ;s<i posIuževali za<lnjih sredstev.'v"" • po^o,•, n Be1.8,a",» da s
dobivali vojaki večje porcije hra- v. sem opazil velik steber dima. !z d ~	u , zrako-l^^'	. obstrejeval, mest,
- —	* „	Kheims. Aeki nemški letalec ie
ployci donasat, konserve.	| vr?0, ])0mho ^ ^^
°Jastvo	postajalo vedno SQ bi]e ubitp trj Qsebp y Cha_
nesposobnim pri zadnjih naborih in vsi do ")2. leta. i Xadaljni krušni nemiri so se za vršil i na Dunaju.
Rim, Italija. 2:i. marca. — Kljub odporu socijalistov. ki so 'nasprotovali Oilg^-denju parla-
je poslala Ilavas agentura iz Aten. Razpoloženje posadke na brodovjn je izvrstno in kljub velikim izgubam si zopet žele stopiti v akcijo.
Fort i Kanak Kalessi. Hamidieh
Konlrabant na parniku "Finlatul".
Napolj. Italija.	niar.-a. (;la-
som |NirtM"iia. oi»javljene^a \ tukajšnjih
listih, našli »-sirin^ki unnlniki mniii-«-ij<» mi iiarniku "Kiiilainl". «; 1:is»». da lio š,-s| eariuskib uradnikov spremilo parnik v »ienovo. kjer bo vršila natam'-iui tm-i-knva. I •••nuieva <la
ne. Vsak vojak je dobil za pet Gorele so zunanje, utrdbe Prze-dni suhorja. novo gorko obleko »nvsla. katere so Avstrijci po po-in nove čevlje. Po naročilu vr-
nesrečenem izpadu zažgali. Ste-.,	j	- i	---- ------ —• x,..«...-
vilo porabnih topov v trdnjavi ^olj nezadovoljno. Skoraj vsako pa?ne so Fran,ozi npkoliko naje malenkostno. Izvedel sem da!"0t* P^egnilo nekaj vojakov k predovali ter se je odbilo pri Raso .lovolili Rusi nositi avstrijskim	k/'* so vedeli, da bi mo-gatelle. v Argon i b vse nemške častnikom v ujetništvu sablje. InU v trdnJavi lakote umreti, ee protinaskoke.
navadne vojake bodo pa poslali ®® ne	Je tudi zdravni-j V oficijelnem večernem poro-
v Sibirijo. Avstrijci so razdejali kov primanjkovalo, je vsak dan eilu se glasi, da je francoska ar-vse mostove; civilno prebivalstvo ,,n,rl° ne«teto oseb. Zdravniki, tilerija pri Xieuport razdejala je že zapustilo mesto. V okolici!kar ibll°- so se v vrsti! več nemških opazovalnih točk. ri izpad v Jsmeri proti vzhodu, i Przemysl a so vse vasi v plame- j brigali za vojake, za civilno pre- Severozapadno od Arras so raz-ram je bila ruska bojna Črta naj-1nih- Avstrije! so postre'ili vse bivalstvo se pa niso veliko menili/dejali Francozi neki nemški za-dabsa. poleg tega sc se pa naha- konJe in razdejali važnejše utrd- Meseca februarja sta umrla dva'kop ter ujeli veliko Nemcev. V
in Kilid Bar so baje še v dobrem menta za dalj časa. se je ^anes |stanj« tPr Stl lahko nstavljajo ZZZ^l* urniku še nadaljni ko,,.
odgodilo parlament do dne 21.	zav™,kov- Ve<*^ Ntev,1°
turških poljskih baterij je razpostavljenih ob morski ožini iu
hovtiega poveljstva so naznanili častniki vojakom, da se morajo boriti do zadnjecra in na vsak način prodreti ruske bojne črte. Rekli so jim. da jih bo zadela britka usoda, če bo izpad brezuspešen.
j maja in sicer na za htevo ministrskega predsednika Salandre, ki i hoče biti prost vezi ljudskega za-•stopstva, vsled česar bi imela vla-ula prosto roko. Pred odgode-jla,lk0 takoJ transportna njem pa je prišlo do viharnih pri- ?rozena mesta. Iz tega sf Izorov. povzročenih od kov, ki so z velikanskim
nemške havbice so montirane na ;železniških vozovih, da se jih
na <>-skuša
trabant. "Finland" ji' <«lplul <lue l'T. fe!»ruarja iz New Yorka proti <;il.ral-tarju. Napol ju in Cenovr.
Nikakega protesta. Washington. 1». r.. s.:, marca.
poleg tega sr se pa jala v oni smeri tudi velikanska j }>p-	samo na sebi je nepo-
ruska skladišča munieije in voj- j^kodovano. samo okolica je zelo nega materijala. Več kot dvajset itrP*1'8-
tisoč mož je dobilo povelje, da | Avstrijski vojaki so mi pripojim j se udeleži izpada. Zadnjo mi- typd°v»li, da so častniki še prej-inuto so se pa xačdi vojaki tji-i^ Vt' '»a^nanili prebivalstvu, 'rati, Češ, da ne gredo nikamor. I<la se bo mesto nai,,rž	i"
ker so preuričani, da ne bodo ni- 1/n kh	zahvalo za nji-
desar dosegli. Povelju se je po-, ° loja,no P^opanje. ^korila samo 23. Honved-divizija, leli 85. domobranskega, polka in [četrti buzarski polk. Ti vojaki so
>raj priredili izpad, na so bili | pobiti.
Avstrijsko vojno ministrstvo »ravi. <la se je morala garnizija hmakniti v trdnjavo, ker je nalezla na silen odpor od strani Ru->v.
je armadno povelje podmar-šala Kusmaneka.
Rusija. 23. marca, larca. dan pre-1 zadnjim iz-. je izdal poveljnik trdnja-Kusmanek. sledeče armad-^e! je:
Lki! Že pol 1» ta se bojujejo I vse h narodnosti avstrn-lonarhije proti sovražni-ri domovini čakajo mi-iz Przemvsla. Vi ste lovo upanje. To. junake zadnje armadno po-vaae dežele je postavke k o. Ja' vas bom vo-priean s» in. da se nam prodreti železni o-lika.
»j! — Prodrite so-Je in prodirajte ved-lalje! Vikar ne ob-»redno »e ne zdru-|armado, ki namhi-laj je predvečer ižnik se ne bo tako d eilju. na kate-peseee in meseee. janaaki branilci vsak izmed in edino misel: [naprej! Pobijte pot!
Izjava vrhovnega poveljnika avstrijske armade.
Dunaj, Avstrija. 23. marca. — Maršal nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik avstrijske armade, je v posebnem armadnem povelju sporočil Četam, da se je trdnjava Przemysl ndala. Armadno povelje se končuje z besedami: "Pozdrav in hvala nepremagljivim junakom Przemvsla! Narava
najboljša avstrijska generala za Champagne so obstreljevali Xem-tifusom. Od tistega časa tudi po-'°i francoske pozicije, a niso pri-veljnik trdnjave ni imel nikakega'^f^ili nikakega naskoka. Na vi-upatija več, da bi se mogla posad-1s,na^ Pr' Maas. pri Les Eparges. ka Še dalje ustavljati sovražniku.jso uprizorili Nemr-i brezuspešne Koncem februarja je zavladala-naskoke. V Vogezih. pri Hart-
1 mannsweillerkopf. so napravili Francozi nove utrdbe.
1 11 a rodil ja-1najt* razlago za to. da se je. iz Pre<lse«liiik Wilson j,- danes namignil, -jm	(nekaterih fortov. o katerih se je j«la intslale Zilružene «lr2ave Jai».n-
Ivanjem sprejeli "vsako opombo. .Poročalo da so razstreljeni. pri j>ki	vpra>a.,jen. *b,le zahtev,
ki se ie tikala vd dežbe Italije ^adnjem obstreljevanju še vedno	- J- "tavlb. Kitajski. Nota ne
: ........	„	Streljalo na zavezniške la«liie	»sebuje protesta kot se je jtoroealo ..-i
pri vojni. Socijalisti so predlaga-, J " ,ia	latuje. -ot«.ve <traui
| li od godite v do 15. aprila in po-1 nekem poročilu iz Mitilen se
lakota. Konserv je zmanjkalo, go veje živine ni bilo več mogoče dobiti.
Kritika obrambe v zraku. Pariz, Francija. 23. marea. — Georges Olemeneeau in drugi znani možje kritizirajo v listih pomanjkljivo obrambo Pariza proti
Mnenje ruskega časopisa. Petrograd, Rusija, 23. marca.— Najuglednejši ruski časopis 11 Xo-voje Vremja"' piše: Padec Przemvsla se da primerjati s padcem'napadom iz zraka. Izjavljajo d i Met za v francosko-nemški vojni bi sploh ne. bi smelo hiti možno in s padcem Port Arthurja v ru j da bi prišli Zeppelini v jasni no-sko-japonski vojni. Edino Prze- či prav do Pariza. V zvezi s tem mvsl je oviral Ruse na njihovem se izvaja, kako nevarno bi bilo. pohodu v ogrsko nižino.	,ako bi se v Parizu samem izstre-
Fsoda Avstrije in njene zavez- lilo iz zraka kak nemški Zeppe-
jih je premagala, ne pa sovražnik.! ^^	zapečatena^,lin, ki ima na krovu veliko zalo-
v* i •	- 1 , ... . Nobena sila na svetu ne more vec go eksplozivnih tvar n
\ polni meri so izpolnili svojo' .	,	i i r»i i j	.
dolžnost. Popis obrambe Pmm\-.\T	** prod,ran)a P«ko Gle^ drug^a posk-aenega na-
«1« ho avz-Ll v kovini našo1^Karpatov.	'pada o,,^tram Zpppel
| Ruski vojaški krogi so dobilr tekli noei se ne navaja nikakih
posameznosti, vendar pa se domneva. da so se Zeppelini radi viharnega in deževnega vremena obrnili kakih 25 milj pred Pari-
. aprila m po
slanee Turati je utemeljeval pred- g'asi. da leži neko brodovj«
. Turati se je ostro obrnil pro. , veznikov ob zalivu pri Smirni na j ti vladi ter izjavil, da je v teh težkih časih neobhodno potreb-1
na kontrola parlamenta, ker gro- Razpoloženje na Balkanu z ozi-zi deželi lakota ter se je bati ne-j	rom na Dardanele.
mirov, ako se takoj ne odpomore I London, Anglija. 2:1. marca. _
situaciji. Turati je konečno za- y zadnjih avtentičnih poročilih liteval. naj vstraja dežela prijiz Dardanel se ugotavlja, da so nevtralnosti.	.bile pri obstreljevanju poškodo-
V svojem odgovoru je zatrje- vane le manj važne utrdbe v mor-val ministrski predsednik Salan-.ski ožini ter da so na najožjem dra, da je treba parlament od- mestu kanala nahajajoči se for-
goditi. ker je cela pozornost vlade obrnjena na situacijo ter hoče
ti popolnoma nepoškodovani. To dejstvo je najbrž tudi upli-
^god<
armade najbolj častno mesto."
Nemško časopisje.
Berlin, Nemčija. marca. — Vse časopisje slavi junaške branilec Przemvsla in je mnenja, da jih je lakota uklonila in ne sovražnik.
' Lokal Anzeiger" piše: Mi ne bomo poskušali podcenjevati izgube. ki je zadela našega zaveznika. Trdnjava Przemysl je bila najmočnejša trdnjava v Evropi. Z vsem srcem sočustvujemo z zaveznico. ki je izgubila to trdnjavo. junaškega poveljnika in gar-nizijo. Posadka si je priborila la-vorjev venec, ki tudi v jetništvu ne bo obledel.
Vossisehe Zeitung*' pravi: Izguba Przemvsla je težak udarec za Avstrijo. Upati je, da vrhovno poveljstvo avstrijske armade natančno ve. kje bodo Rusi uporabili armado. katera je oblegala Przemvsl. Naj brie bo odšla proti Krakov«. Avstrija mora v prvi vrsti poskrbeti, da dobi posadka n« ojačenja.
poročilo, da se kljub štirimeseč-nemu obleganju nahajajo pnze-mvslske utrdbe v zelo dobrem stanju. V mestu so dobili Rusi 600 topov najnovejšega siste-ma. zom S<1 vrnili k osnovni po-
jstojanki.
Rusi so se umaknili.	Celi Pariz je prečni noč brez
Berlin, Nemčija, 23. marca. —| spanja, dokler ni dala požarna Oni Rusi, ki so bili prekoračili' bramba ob tretji tiri zjutraj za-vzhodno-prusko mejo in zavzeli j zelj**no znamenje, da je nevar-mesto Memel. so se morali zopet !nost P" kraju, umakniti. Nemci so jih zasledovali do vasi Kottringen, kjer so. Zaplenjen je "Dacie" je bilo po-
imeti vlada popolnoma prosto ro-jvalo na diplomatično situacijo na ko. Poročila o lakoti je označil Balkanu. Poročila od tam pravi-kot pretirana ter izjavil, da de-|j0, da so balkanske države da-žela rada doprinese potrebne žr-jnes prav tako malo vnete za voj-
| no kot so bile takrat, ko se je j fiovor Salandre se je sprejelo (prikazalo zavezniško brodovje |Z živahnim odobravanjem in pred Dardanelaini. Kljub navdu-; predlog za odgoditev se je takoj šenemu tonu v grškem časopisju 'sprejelo.	|se tukaj domneva, da imajo za-
Danes se je tukaj zaznalo o vezniki kaj majhen upliv na nn-; vladni odredbi, clasom katere se ,vo grško ministrstvo, dočim po-• bo spravilo iz Benetk vse umet- staJa na Grškem z vsakim dnem ,nine ter jih prevedlo na varno v | večja skrb. da ho morebiti Bu'-' druge kraje. Nadalje je objavila carska izrabila situacijo ter prevzela vodstvo zadev na Balkanu.
Nasproti poročilom iz Berlina.
kraje. Nadalje je obja I vlada danes odredbo glede ino-zeracev. ki se nahajajo v Ttaliji
oprostili :J00 jetnikov, katere so bili Rusi vzeli seboj.
Ob reki Orzvc na Rusko-Polj-skem so se vršili vroči artilerijski spopadi.
Boji v Karpatih. Dunaj, Avstrija. 23. marca. — Vodstvo avstrijskega generalnega štaba naznanja: V Karpatih se ; boji ie vedno nadaljujejo. Vroča bitka se vrši ob Užok prelazu, ki je pa d o sedaj še neodločilna. '
Zadnje dni smo vjeli v Karpatih ve« kot 3000 Ruaov in zaplenili *4iko vojnega materiala.
stavno.
Paril, Francija. 23. marca. — Komisija, ki je preiskala slučaj parnika "'Dacia". katerega je zaplenila neka francoska križar-ka. je izjavila, da je bilo zaple-
njenje ameriškega parnika z bombažem na krovu, povsem postavno. Zadevo se bo sedaj izročilo franeoskerau priznemu sodišču, ki ima dva meseca Časa za odločbo.
1
Kitajska se Je Kitajska. 23. marea. — Kitaj-«ka je privolila r kontrolo Japonske
nad MandSorija
MOHORJEVE KNJIGE za leto 1915
so vendar enkrat dospele. Danes smo jih pričeli razpošiljati naročnikom. Kdor želi dobiti 6 knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1915; 2. Mesija, 1 zvezek; 3.	sr-
cem, 2.. zvezek; 4. Zgodovina slovenskega naroda, 4. zvezek; 5. Slovenske večermce, 68. svesek;
6. Duhovni boj (molitvenih), naj nam dopoelje
vr i d o lab.
Knjige odpošljemo, ali po polti, ali
na potovanju. Pričelo se je tudi v katerih se grlasi. da m opaziti 7. gibanjem, naj bi se v industri-jv Carigradu nikakega razburje-ji zaposlilo ženske, kojih može se nja, se v brzojavkah iz Aten na je poklicalo k vojakom.	(londonske liste najodločnejše za-
gotavlja. da je od pričetka obstreljevanja Dardanel kakih 100 tisoč Turkov pobegnilo iz glavnega mesta v notranjost dežfle.
London, Anglija. 23. marea. — Iz Kaj ire je dospelo sledeče ofi-cijelno poročilo: "Nekatere naše patrule so zapazile v bližini El Kubri. nasproti .Sueškemu prekopu. večje Ktevilo Turkov. Izmenjalo se je tudi par strelov. Nasi letalci eenijo število Turkov na kakih 1000 mož infanterije, ar-tilerije in tudi nekaj ka Valerije. Baterije v El Kubri so otvorile ogenj ter prizadejale Turkom nekaj izgub. Slednji so se nato u-maknili ter utaborili 8 milj iztočno od Kanala."
V torek smo napadli Turke, ki se nahajajo sedaj na begu.
Wow. TMUUmg 00.
Ruska vest.
Petrograd, Rusija. 23. marca. Preko vzhodno-pruske meje je vdrlo nekaj naših poizvedovalnih, oddelkov, ki so nato zasedli mesto Memel. Ker se je približala mestu močna nemška posadka, so se morali umakniti.
Xemei še vedno oblegajo Oso-vee, toda dosedaj nimajo še nikakega uspeha.
Nižje cene za denarje v staro domovino.
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali, da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov«
Vojakom se ne more sedaj denar pošiljeti, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, in nam skoraj vsako pošiljatev za vojake c. kr. poštni urad vrne.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order'*! ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izpla*
{ati.			
	dene;		i
K	s	K	%
5____	.90	120 ...»	
10____	1.80 1	130....	22.1C
15----	2.65	140....	2.1.80
20....	3.50	150....	25.50
25____	4.SS	IGO...«	27.20
30...	5.20	170....	28.90
35....	r. 05	180....	30.60
40____	fi.flo	190____	32.30
45...	7.75	2« K)....	34 00
BO____	8.50	250...	42.50
55...	9.35	300....	51.00
60 ...	10.20	350....	5» 50
65 ...	11.05	400....	6S.00
70 ...	11,90		76.50
75 ...	12.75	500-...	84.00
80....	13,60	600....	m 80
85 ...	14 45	700....	117.60
90,...	15.30	800....	134.40
...	16 15	900....	151.20
109 ...	17 00	1000....	168.00
110	18 70		
Ker se	cene sedaj j ako spreminjaj«		
aai rojaki redno		riedaje nm na	iA eelM«
..-•IšlaL"'-"^ ■
. ~ t
TVMDKA niNK BAK8KB* n Oortlanit St. *•» Tort; 1,1



GLAS NAHODA, 24. MARCA, 1 91h.
S NAHODA"
tfao
Publishing Co.
^•capontioD.)
8AK5ER, President. ' O t? IS BKNED1K. Trcwrer. *
f of Biwioeu of the corporation and
■ddiwiw of above officers : it ^»ftivndt Street, Bonmgh of Manhattan. New York City, N. Y.
£m c* I o leto velja Mat za Ameriko In
Cutdo........................$3.00
" p* leU....................... 1.60
" U tota mesto New York........4.00
' po* leta ta met to New York ... 2.00
'* f vror<o ztk vse ieto...........4.60
■	" pol leta.............2.56
" " Set
•trtleta..
... 1-70
'tUuAS NARODA" izhaja vsak dan iavaemAi nedelj in praznikov.
'GLAS NARODA" i' Voice of the People'*) t.*o*l rmy day except Sundays and
Holiday*. Sabecriptian yearly $3.00.
Dopu bret podpisa in oaobnosti se ne
prioWnjejo. m* *t aa' otagoroli pošiljati po —
M>>ney Order, »nrecieoub. kr«Ja naročnikov pro-iitc«, da se nam tudi prcjinj* naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
L1 t >mmb in poiiljatvam naredite ta naslov: *GLAS NARODA"
ft Cortland t St., New York City.
T«kC« 4€ 87 Cortland t
MS
smuk
nt
Przemysl.
Z zavzetjem Przemysl* so izvo-jfvali Rusi največji uspeh na strani zaveznikov, odkar se je pričela vojna. Ta uspeh bo morda izzval eno resnično odločilnih zmag celega konflikta in ta zmaga bo prišla v trenutku, ko hitro pada moč Avstrije ter si njeni so-ne<lj« že dele njeno ozemlje.
Kol pri padcu Antwerpena, u-trjuje tudi predaja Przemvsla pozicijo nasprotnika, ki je bil u-<lrl V deželo. Proti 10.000 kvadratnim miljam osvojenega ozemlja v l tel gi j i je treba postaviti sedaj več kot dvakrat tako veliko ozemlje v Cialiciji. Nemške zmage v Itelgiji pa so bile vspričo trdo-vr;itia»-ga odpora liel^ijeev skoro li e pomembne, dočiin bo imel ta u iM'h ruskega orožja dalekoseine posledice.
K i-kim armadam je bil Przemysl veliko bolj nevaren kot pa je bil nemškim Antwerpen. Belgijska trdnjava je stala ob krilu in ii kih komunikacij ter se jo je lahko držalo zaposleno z majhnim številom vojaštva. Przemvsl pa leži skoro na glavni železniški progi, med Lvovom in Krakovom ter je središče različnih stranskih prog ter večjih cest.
Dočiin se je torej trdnjava bra nila, so se morale ruske armade v Galiciji deliti, z neosvojeno trdnjavo za hrbtom in zvezne ko munikaeijske črte so bile med te mi armadami pretrgane, ker je avstrijska posadka nadvladala ce sti in železniške proge, ki so živ 1 j - liskega pomena za Ruse.
A ko se ozremo nazaj na potek obleganja, zapazimo takoj, kako veliko važnost se je z obeh strani pripisovalo Przemvslu. V septem bin. ko so začeli Rusi prodirati ob železnici Lvov—Krakov, se je pričelo z obleganjem. Več kot me sec dni se je obupno naskakovalo trdnjavo ter žrtvovalo zastonj na tisoče ljudi.
Ta neuspeh je ogrožal celo m sko situacijo v Galiciji, in ko so Nemci prvič prodirali proti Varšavi, so se morale ruske armade zapadno od reke San in severno od Karpatov umakniti, ker bi si cer prišle med dva ognja. Na ta način se je oprostilo trdnjavo in celo Galicijo zapadno od reke San so zopet zasedle avstrijske čete.
Poraz Avstrijcev pri Sandomi-ru dne 10. novembra je imel za posledico, da se je zopet pričelo z obleganjem Przemvsla. Pred 1. decembrom je bil sklenjen železni obroč krog trdnjave in obleganje se je vršilo naprej. Pozneje v decembru, ko je zavzel Hindenburg mesto I odz ter se bližal Varaavi, se je pričelo z novo avstrijsko ofenzivo iz Kraftova in iz Ogrske z namenom, da se oprosti Prze-Ta ofenziva se je izjalovila je bila usoda trdnjave
pa so napeli NemeL na pomoč,
vse sile, da oproste PrzemysL Ar made so prihajale od iztoka in severa v Bukovino, od Krakova, čez Karpate ter skušale vdreti v Galicijo in oprostiti Przemysl. To je bil zadnji in najobupnejši poskus.
Prva teh ofenziv, prihajajoča od Krakova, je bila ustavljena krog Tarnova, ob Dunajeu. Druga, prihajajoča iz Bukovine, iz katere so bili pregnani vsi Rusi, se je ustavila ob reki Prut, v bližini Haliča in Stanislava. Tretja, preko prelazov v Karpatih, se je izjalovila že v gorovju, po naj-obupnejših bojih, kar jih pomni ta svetovna vojna. Sedaj je cela Galicija, iztočno od Dunajea in severno od reke Prut v ruskih rokah.
To pa pomeni popolno izjalovi-tev ne le avstrijske, temveč tudi nemške zimske kampanje na iztočnem vojnem pozoriščn. Od časa obleganja Liega pa do poraza ob Yseri je bil glavni namen nemške strategije v Franciji, da se zdrobi slednjo ter se obrne s prostimi rokami proti ruski fronti.
Po neuspehih v Flandriji je morala Nemčija nastopiti proti Rusiji. Vremenske razmere, ki so delale velike operacije v Franciji in Belgiji nemogoče, so navidez olajševale take poskuse na iztočnem bojišču. Zamrzle reke, utrjene ceste: vse to je bilo tako, da se je lahko pričakovalo odločitve na Poljskem.
V slučaju, da bi nemške armade prodrle preko Vistule, Njeme-na in Nareva. bi bili Nemci gospodarji cele Poljske in Rusija bi eventuelno sklenila mir. Gotovo pa bi se ji onemogočilo vse na-daljne operacije za sedanji čas in spomladi bi se lahko vrgla Nemčija z vso silo zopet na Francijo.
Nemško armaduo vodstvo je novembra in decembra gotovo pričakovalo, da bo nemško prodiranje na Poljskem omogočilo Avstrijcem zopetno zaseden je Galicije. S tem bi bil oproščen Przemvsl, bi se poneslo vojno v južno Poljsko ter odstranilo nevarnost rumunske intervencije radi ruskih uspehov ob reki Prut.
Vreme pa Nemcem ni bilo ugodno. Napoleona I. je pogubila zgodnja ruska zima, Nemce pa iz-vanredno mila, ki je izpremenila celo pokrajino krog Varšave v močvirje ter onemogočila v velikanskem obsegu zasnovano kampanjo. Pri ]»dzu bi bila ruska armada skoro uničena. Poraz ob Mazurskih jezerih je odprl Nemcem celo severno Poljsko. Močvirje in blato pa je onemogočilo najboljše načrte nemških poveljnikov.
Tako se je zgodilo, da sta ostali dve največji krajevni zmagi Nemcev, pri Lodzu in Mazurskih jezerih, brez resnih posledic. Ob Bzu-ri, Ravi in ob Nidi se je ustavilo avstro-nemško prodiranje proti Varšavi.
Pri celi stvari pa je najbolj znamenito to, da niso mogli vsi velikanski in strašni napori Nemcev na Poljskem in Iztočni Prusiji odstraniti strašnega pritiska na Avstrijce. Kljub vsem neuspehom, delnim porazom so vzdržali Rusi njihove pozicije ob Karpatih, držali nepretrgan železni obroč krog Przemvsla ter ga sedaj zavzeli. S tem zavzetjem je zapečatena usoda nemške zimske kampanje na iztočnem bojišču.
Z zavzetjem Antwerpena je postala prosta nemška armada, ki se je nato hitro pomikala naprej proti belgijskim in francoskim pristaniškim mestom ob angleškem Kanalu. Zavzetje Przemvsla pa oprošča še veliko večjo rusko armado. Na katero stran se jo bo poslalo, se ne ve ter se izreka le domnevanja. Ako se jo prevede naravnost zapadno proti Krakovu, lahko požene ta armada Avstrijce zapadno od Dunajea in proti Krakovu ter ogroža fronto cele avstro-nemške sile na Poljskem, od Nide pa do Bzure. Ta načrt se bo najbrž tudi izvedlo in v slučaju uspeha bi morali Nemci in Avstrijci izprazniti Poljsko.
Na drugi strani pa bi se to armado, broječo najmanj 100,000 mož, lahko poslalo v južni smeri, proti Karpatom. Ako bi dospela tjakaj, bi se morali Avstrijci u-makniti preko gorovja in ruske armade bi zopet preplavile ogrsko nižino, a sedaj s prostim hrbtom.
Konečno bi se lahko to armado poslalo v Bukovino, zopet osvojilo slednjo ter s tem pregovorilo Rumtmsko, da se priklopi zaveznikom.
Naj se izvede ta ali oni načrt, posledice bodo za Avstrijo in Nemčijo zelo težke.
Neglede na vojaške posledice, pa tudi ni podcenjevati moralič-nega efekta tega zavzetja. Narodu, ki je bil poražen pri Lodzu in Mazurskih jezerih, daje tolažbe. Grmenju francosko - angleškega brodovja pred Dardanelami daje novega povdarka. Na Dunaju in v Berlinu vzbuja nekoliko neprijetne občutke ter bo tudi vplivalo na razpoloženje v Rimu, Bukarešti in Atenah.
Pred par tedni je naznanil nemški tiskovni urad. da se je prisililo Rusijo na kolena, da je njena sila izčrpana in da je pripravljena na mir. Odgovor Rusije prihaja kot silna demonstracija gluposti takih govorie. Przemvsl bo tvoril v zgodovini ruskega naroda lepo protiutež proti Port Ar-thurju ter največji ruski uspeh v Evropi izza Plevue.
Pri oceni zmage se le prerado pozabi na branilca. Malo, kar se ve o dogodkih v trdnjavi, kaže junaštvo, udanost in zaupanje, ki bo istotako prešlo v zgodovino. Pred tedni je poslala posadka ob-legovalcu ponosni odgovor: ' Jedli bomo svoje čevlje." Šest mesecev odpora v sedanjih časih mora vzbuditi splošno občudovanje. Antwerpen je padel v dvakrat tolikih dneh. Izgubilo se je mesto in deželo, a pogum ni zapustil branilcev niti do zadnjega.
Zavzetje Przemvsla je nad vse važen dogodek. Poletna kampanja se je končala s porazom ob rekah Marne in Yseri, zimska pa se je izjalovila s padcem Przemvsla.
Little Falls, N. Y. — V sled mnogih napadov in groženj od strani treh gotovih oseb sem pri siljen odgovoriti sledeče; Kaj mislite, da sem jaz edini Slovenec v tej naselbini, ki ne mara trobiti v vaš rog in ki ve, kaj pomeni beseda "nemčur"? So še tudi drugi zavedni rojaki, ki znajo pobrskati sršenovo gnezdo in poslati kak dopis v G. N., ne samo jaz. Svetujem tebi, bivšemu izdeloval cu loncev in ponev, kakor tudi vama gotovima jezičnicama, da me nehate napadati s svojimi strupenimi jeziki in mi napovedovati boj. S svojim imenom si še vedno bolj upam v javnost kakor vi. Ne bojim se vas tudi nič, ampak se vam le smejim, ker se ta ko repenčite. Toliko vam v pojas nilo, če ne bo, se drugič več oglasim. — A. Fedran.
Little Falls, N. Y. — Dolgo sem opazoval in kritiziral dopise iz naše naselbine, prišel pa sem do prepričanja, da je boj po časopisih popolnoma brezuspešen. Rojaki. s psovkami, ki jih dajete eden drugemu, ne boste dosegli ničesar v teh kritičnih Časih, ako se ne združimo vsi v en tabor. Tudi jaz sein bil nasprotnik Slovenske lige, dokler niso dopisniki začeli bolj zmerno pisati. Sklep, ki so ga sklenili sedaj, je posnemanja vreden, kajti zadovoljni smo tudi z avstrijsko vlado, samo da nam da vse to, kar imajo Nemci in Ogri. Pomislite, rojaki, ki ste proti ligi, kake razmere so na slovenskem Stajerju! V Celju se na-primer po ulieah slovensko skoro govoriti ne sme. Spominjate se še tudi ptujske druhali leta 1908. 20. septembra, ko so bile nemeurski bandi še premalo slovenske šipe, da so še začeli pobijati mirno ido-če Slovence. Kaj pa je storila avstrijska vlada zoper to cigansko drulial! Mirno je gledala pobijati Slovence, kakor jih že danes prve pošilja pred žrela topov. Sicer je to že stara stvar, ali zato vam še enkrat kličem v spomin, da boste sami sodili o kruti mačehi. Rojaki, na dan za Slovensko ligo, dokler je še čas, zahtevajte pravice in ne poslušajte zatiraleev Slova nov! S pozdravom —X—
(Tudi nam bi bilo zelo všeč, če bi že enkrat prenehalo to brezplodno prepiranje radi malenkosti, ki so za splošen blagor brez vsakega pomena. V tako številni in napredni naselbini, kakor je ravno Little Falls, N. Y., bi po našem mnenju pač ne bilo težko priti do edinstva. Res je, da koli kor glav, toliko misli, a v zadevah, ki so vsem skupne, je gotovo tudi skupno delo mogoče. — Op uredn.)
ffiddletown, Pa. — Razven mene in moje rodbine ni nobenega Slovenca tukaj, čeprav je Steel-ton, Pa., oddaljen samo 9 milj od tukaj. Z delom gre prav počasi. Tukajšnja Middle town Car Company je zgradila velikanske to- kakor da bi bili
varne za izdelovanje železniških vozov, ki stanejo dva milijona dolarjev. Tukajšnja Car Shop Company je dobila naročilo od srbske vlade za 90 železniških vozov (Box Car), ki morajo biti do-gotovljeni v najkrajšem času. Srbija menda ne pojde za Belgijo in Avstrija ji ni kos. S Slovensko ligo se strinjam popolnoma in postanem v kratkem njen član. — George Matvasich.
Akta.
Zgodovinski roman iz Neronovih časov.
Spisal Aleksander Dumas.
(Nadaljevanje.)
Ko so tekmovalci premerili dirkališče že četrtič, je vzbudil neki dogodek splošno pozornost. Oči vseh so se uprle v Lucija. Bič, narejen iz nosorogove kože in bogato pozlačen, se mu je izmuznil iz rok in je padel na arenska tla. Njegov četverovprežni voz je takoj postal, Lucij je skočil z njega, pobral bič, ki ga doslej sploh ni rabil, ter zopet skočil na voz; toda zapazil je, da je zaostal najmanj trideset korakov za svojimi nasprotniki. Dasi se je bil ta dogodek odigral bliskoma, so s tem zadobili interesi in nade zelene stranke strašen udarec. Toda stranka se je zopet pomirila: Lu cij se je nagnil h konjem in ne da bi se bil poslužil biča, ne da bi jih bil podžigal niti z najmanjšo kretnjo, se je iz njegovih ust z: čul čuden žvižg. Nato so oddirjaii kakor na Pegazovih perutih, in predno je bilo treba petič obkrožiti dirkališče, je dosegel med vzklikanjem in odobravanjem svoje prejšnje mesto. Atenec kmalu ni mogel več obvladovati svojih konj, ki so dirjali z divjo hitrostjo.
Njegov tekmec je zaostajal daleč za njim, toda ta dozdevna prednost ni premotila nikogar in tudi ni mogla nikogar premotiti. Vsakotoliko se je oziral in videti je bilo. kako je poskušal vsa sredstva in vse pripomočke; mesto da bi zadrževal deloma že upehane konje, jih je z bičem še bolj poganjal, upajoč, da prehiti druge
Le še dvakrat je bilo treba pre-dirjati dirkališče; na razburjenju, ki se je polastila gledalcev in dirkačev, je Lilo poznati, da se bliža odločitev. Stranka modrih, ki jo je zastopal Atenec, se je zdela vznemirjena vsled njegove začasne zmage. Klicali so mu, naj brzda svoje konje; toda živali so smatrale te klice za podžiganje in so še podvojile svojo hitrost, dokler jih ni oblil znoj — znamenje, da bodo njihove moči kmalu izčrpane.
V tem hipu je Sirec svojim vrancem popustil vajeti in sinovi puščave, prepuščeni sebi, so jeli druge dohitevati. Tesalea je za hip presenetila hitrost, ki jih je gnala naprej. Toda pognal je tudi on svoje konje in dirjal kakor blisk. Lucij se je zadovoljil s tem, da je žvižgal konjem do ušesa, s čemer jih je bil že prej podžigal, in dasiravno niso še razvili vseh svojih sil, je vendarle vztrajal v vrsti.
Medtem je Atence opazil, kako
sta njegova tekmeca dirjala mimo njega kakor veter. Spoznal je, da je izgubljen, če se ne približa kolikor mogoče zidu, ki je stal sredi cirkusa. Približal se je še pravo Časno, tako da je Sircu preprečil, da ni on vozil ob zidu. Ta se je umaknil na desno in je skušal u bežati med Atencem in Tesalcem, toda prostor je bil preozek. Spoznal je, da je Tesalčev voz lažji in da nima toliko odporne sile kakor njegov; takoj se mu je porodil sklep. Zavozil je v poševni smeri proti Tesalcu, kolesa obeh vozov so trčila, os se je razbila, voz se je prevrnil in dirkač je zle-tel v areno.
Čeravno je bil ta gib izvršen zelo spretno in dasi je trajal sunek le trenutek, je Sirec vsled tega zaostal za nekoliko hipov. Toda kmalu je zopet popravil, kar je zamudil, tako da je Atenec o-pazil svoja tekmeca pri šestem obkroženju, kako sta se istočasno bližala. Kmalu sta ga dohitela in ga prekosila. Odločitev je visela samo še med belim in zelenim dirkačem, med Sircem in Lucijem.
Nudil se je gledalcem krasen prizor; osmero konj je dirjalo tako hitro in tako enakomerno, vpreženi
enim vozom; zakrival jih je oblak kakor nevihta. Kolesa so ropotala kakor da bi grmelo in kakor da bi strele sekale oblake; živali so sopihale kakor v ognju.
Vsi gledalci so vstali s sedežev; oni, ki so stavili, so mahali z zelenimi in belimi pajčolani in po-grinjali, vpili na nasprotnike in jih dražili z odobravanjem in vzklikanjem. Slednjič se je zdelo, da si pribori lovoriko Sirec, kajti njegovi konji so bili za glavo pred onimi njegovih nasprotnikov; toda, kakor da bi bil Lucij to pričakoval, je v tem hipu zavihtel svoj bič in zarisal na hrbet svojih konj krvavo sled. Plemenite živali so glasno zarezgetale od bolečin in začudenja; nato so napele vse svoje moči in kakor orel. kakor blisk, kakor pšica so dirjale k cilju, ko je bil Lucij že sedmič obkrožil dirkališče in pu stil Sirca petdeset korakov za seboj.
Izbruhnilo je radostno vzklika nje, čuli so se klici, izražajoče največje, občudovanje. Ta neznani mladi Rimljan, ki si je bil pribo ril že včeraj zmago in ki je bil danes že zopet odnesel lovoriko, je moral biti sam Teze j. Kast or ali Apol, ki so zopet enkrat stopili na zemljo. In on, kakor vajen takega zmagoslavja, se je lahno zavihtel z voza in stopil na zid sredi cirkusa, da so ga lahko videli vsi gledalei. Takoj nato so glasniki razglasili njegovo ime in zmago, prokonzul Lentul je zapustil sedež, stopil k Luciju, mu izročil zmagovalsko palmo in mu postavil na glavo krono iz zlatih in srebrnih peres, ki so bila prepletena s škrlatnimi trakovi. Nagrado v zlatem denarju, ki so mu gf. ponudili v bronasti posodi, je Lucij vrnil prokonzulu, da ga razdeli med uboge, starce in sirote.
(Pride še.)
Molk glede (laponske in Kitajske.
Washington, It. (*..	mana. —
Predsednik Wilson ni hotel »lati •lam-nikake Informacije slede visečih jiajaiij med Združenimi državami in Japonsko glede žalitev, katere je stavila Ja]x»nska Kitajski, tikajoeih >» trgovinskih iu drugih koueesij.
VABILO
na
PLESNO VESELICO,
katero priredi dr. Večernica št. S. D. P. Z| v Baggalev, Pa., v soboto 10. aprila 1915
Ihines se je v državnem <te|»artmentu v prostorih rojaka Ant. Mauserj
na Hostetter, Pa.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop-] nina za moške £1, dame so vstopnine proste; pijača prosta.
Teni potom vljudno vabimo vse [rojake in rojakinje, posebno pa j člane društva sv. Alojzija št. 13 J. S. K. J. in društva sv. Barbare
Izbiranje smodk v trafikah prepovedano.
Avstrijsko finančno ministrstvo je z odlokom z dne 30. januarja 1015. odredilo, <3a trafikanti, dokler se ne vrnejo normalne razmere, odjemalcem ne smejo več dovoljevati, da bi si iz zabojčkov ali škatelj sami izbirali smodke in sv al č ice, marveč morajo želj ene izdelke kupovalcem sami vročiti. Prepovedano je, da bi odjemalci pretipavali smodke in svalčice in kar je kdo enkrat vzel v roko. mora brezpogojno kupiti.
Rodoljubna oporoka češkega častnika.
"Ostravsky Dennik" poroča: Rezervni poročnik in uradnik, davčnega refenta v Moravski O-stravi Josip Hajny je pisal pred svojo smrtjo, ki ga je zadela na bojišču, svojemu očetu pismo, v katerem ga prosi, da naj od skromnega premoženja, ki bi ga bil enkrat po starših podedoval, daruje v njegovem imenu češki "Matici Školski". Oče, priprost kmetic iz Zlive na Moravskem jc izpolnil zadnjo željo svojega ljubljenega sina ter je pred kratkim poslal Matici" 1000 K kot "zapuščino rezerv, poročnika ITaj-nega."
Nemška moška moda.
V	Frankobrodu so zborovali več dni zastopniki moške in ženske mode. Določili so načela moški nemški modi. Izkušati nameravajo tudi uvesti žensko nemško modo.
Slon v nemški armadi.
V	francoskem arrondissemen-tu Ayesnes izvršujejo Nemci obširna gozdna dela. Pri tem rabijo za spravljanje dreves in drugih tovorov mnogo močne živine. Znani lastnik največjega svetovnega zverinjaka Hagenbeck je zato ponudil nemški armadi nekaj svojih slonov. Njegova po nudba je bila v principu sprejeta in nedavno je prispel prvi Hagen-benckov slon v Valenciennes, odkoder so ga spravili v gozdo ve. Kakor poročajo je slon silno priden in spreten ter dela več kakor 20 konj. Ako se bo pokazalo. da prenaša tudi vremenske neprilike, mu bodo pač sledili tudi še drugi tovariši iz Hagenbceko-. vi h hlevov.
dementiralo poroC-iia. da je ]>rUlo v kabinetu do sjtora radi iH.litike m<<!ka. katero opazuje adiiiinistraeija gled * ki ta jsk« >-ja i ton <ke sit uaeije.
I>anes [«>[►,.I<]ne s.' je vršilo dol^o
posvetovanje med državnim tajnikom Brvanom in j:i]M»nskim poslanikom, vendar i>a s«« nt ničesar izvedelo o v-*-Mni je konferenc«-.
.. A ,	postaja št. 7*2, da se te naše vese-
l ovratek ameriškega vojaškega ata- i;^ i	-i	i i - r,
. . J ^	lice polnostevilno udeleže. Za do-
..... ^	* *	bro zabavo, fino postrežbo in sve-i
Washington. 1». <\. -j-j. mami — i-	- . ,,	,
ri..... . .....	zo pijaeo bo dobro preskrbljeno
Jtaues se je vrml semkaj uiajur George. . , .	1 . J
T. Lansrhorne. prejšni ameriški vojaški!™^ Ant°n Mauser ho	naJ"
ataše j v Berlinu. V njegovem spremsl- j	komade, da se bo vsak
vu se j«* nahajal ireneralni major W.*«!. veseljem vrtil.
ki se je sestal z njim v ,\Vw Vorku. Zajedno pa naznanjam članotnl
Oha častnika sta s«* takoj i«Klala v našega društva, da smo pri zad-1
vojno ministrstvo in nato v državni i nji seji sklenili, da pla,,;l
depat t men t. Olasi >e. da je l.il I.anjr-1	, , ..	. ,
borne odpokli.-un na zahtevo analeške P° T J1™^*"0 blagajno, ce sej
vlade, ker je (Mišiljal državnemu de-is<!J<i nih']i /l	oddaljeni člaj
part men t n preveč Nemčiji prijazna po 1,1 plačajo le .jOc, ako SC ne udty
ročila.
Ogorčena Hotendska. Haag. Holaiulska. 22. marea. — IIo-landska vlada je odredila danes olwir-no preiskavo glede vesti, da so Nemei zaplenili dva bolandska pa nitka in da je neki nemški aeroplan napadel holandric! parnik "Zevenliergen".
V Berlin se bo powlalo oster protest gleile poročanega zapleti jen ja pa mika -Batavkr V." «n "Zaerstroom". ki sta ae nahajala na poti v Anglijo a provi-pred Tijsit na kravn.
NA PRODAJ.
Fin pokrit voz se proda poceni. Vprašajte pri:
Anton Plut h, 3144 Prospect St.. (24-25—3) N. S. Pittsburgh, Pa.
leze.
Na svidenje 10. aprila!
Ivan Arh. I. tajnik. __(23-25—3)_
Iščem M TKE BUTALA. Doma je]
iz Tanče gore št. 52 pri Črnomlju. V juliju leta 1903 je bil vj Butte, Mont., na 110 E. P: St. Prosim cenjene rojake, kdo ve kaj o njem in kje se daj nahaja, da mi poroča. K< mi more poročati natančne drobnosti, dobi $25 nagrade. Joseph Stukelj, 205 — 8th St., Calumet, Mich. (:j.:j_3-4)
VADILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo sv. Petra št. J. S. K. J.
v Thomas, W. Va., na velikonočni ponedeljek 5. apr.
v .Mike Buličevi dvorani na 2. St.
Tem potom vljudno vabimo vsa i _
sosedna društva i/. Dodson. M,j	POZOR, SLOVENKE!
Davis, Benbush in roketou, W. Iščem Slovenko v starosti 30— Va., ter posamezne rojake in ro-|35 let; ludi vdova brez otrok ni jakinje iz thomaške okolice, d;i izključena. Iščem jo v sv-rho, da se naše veselice polnoštevilno u- bi mojim par mladoletnim otro-deleže. Vstopnina za moške j«' 50 kom nadomeščala mater. Tista, ki centov, ženske so vstopnine pro-jse razume na šivanje, ima pred-ste. Tiket za veselieo je veljaven | nost. Kraj je zelo prijazen. Torej tudi za žrebanje ure. vredne $10.'lepa prilika za pravo osebo. Na Začetek točno ob 3. popoldan. i zahtevo pošljem tudi stroške za
Zajedno naznanjamo članom o- vožnjo, menjenega društva, da mora vsak [	John Dol t ar.
v okolici stanujoči član biti pri.so- Box 3^4. ten pri veselici in ako kdo izostane, mora plačati 50 centov v ko-1 rist društvene blagajne.
Torej na svidenje dne 5. aprila!; Za dobro postrežbo in fino zabavo bode preskrbljeno. Na veselici bo igrala premogarska godba.
Odbor. '
Vali«
3)
Za ameriške Slovenke.
KAJ MORA VEDETI VSAKA OI> RASLA ŽENSKA?
Pravkar je izšla knjiga velezanlmi- i ve vsebine z naslovom:
Kažipot ameriškim Slovenkam.!
Toduk za odrasla dekleta in žene. — Po raznih virih spisala Zora Vitomir. j Dolgo časa smo pogrešali Slovene!! slično knjigo, ki bi razmotrivala in da- j jala navodila v tako važnih in skriv-, □ostnih vprašanj Človeštva, kakor je ravno zakon in materinstvo, o čemur! mora biti poučeno vsako dekle, predno j stopi v zakon. Knjiga obsega nad 100! strani in je primerno vezana. — Knjiga ima namen boriti se proti številnim napačnim nazorom med našim ženst-vom ter pokazati pot do prave sreče Cena knjifrf je $1.00. Nobena Slovenka ne sme biti brez te knjige. Naroča se pri:
PODUČNA BIBLIOTEKA, Dept. 2, P. O. Box 808,	Milwaukee, Wis.
Hi vam zaupamo!
Puhtite si dcpoblati od nan VIKTOR ali COLUMBIA fono^raf z 12 naj novejšimi »lovenukimi »pevi in plačajte za to malenkost.
centov
na teden
Ne bo«te pogrešali t**a denarja in predno boste vedeli, bo »troj vaš. Mi jamčimo vsaki etroj za 15 let. Pišite takoj za naš veliki iluctro-vani cenik, ki je zastonj.
SAUL BIRXS 117 2mi Are., Dept. 133 N. T.
Trftriii i* tjprta »cicf ■ * ml^i.
^ ^ ^ ^ ^	^	srffe
i Zadri ja novost,
pr Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kako] * tudi razne likerje, naredi labko vsak brez vsake priprave, brez ku « hanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsaki £ steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, CistejSe, bofl
_	Vj^uk0t polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete
^
%
1
salonerjih
F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijai Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je rea tako blago kor ste vi pisali. Pošljite Se itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno blago v resnici hvale vredno. Pifiitena:
"Z,. JAKSHE *
Box 366 North Diamond Statioo,	PITTSBUR(
V V V V	C^pjt
ZASTONJ
deset (10) HASSANS kupi
(1ZREŽITE TA KUPON)
a
Katil. Jedneta
=B
nrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
(»LAVNI URADNIKI;
laednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa.
»odpredsednik: ALOIS BAI ANT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, EL
NADZORNIKI: MIKE ZUNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ft PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan* JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN' Al'SEC, .'»427 Ilomer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN Jt'STTN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. POR EXT A, Iiox 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od dr-iitva sv. Cirila in Metoda, štv. 1, Ely, Minn.
LOUTS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od druitva Slovenec, itv. 114, Ely, Minn.
Vii dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne po$i-Ijatve naj «e pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osel/na ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oziralo.
Dmitveno glasilo: "GLAS NARODA".
GLAS NARODA, 24. MARCA, 1915.
no II. razreda. Čin, s katerim sol kuj lahko nudil, ne oziraje se ua
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
VOJAŠKE ZADEVE.
Imenovanja. — Za asist«
avnike
E. Jan« Pinta
an
•ne
v rezervi so imenovani /. pri 47. pe»polku. dr. r pri trdnjav&kem top-ničarnkeia bat. št. ."». za poročuika-jKirunovmljo je imenovan narednik p^ipolka it. ."jO Ivan Ambrož. Za vojaška oskrbovalna otieijala sta imenovanji Jurij Ileii«" in Roman Valent inrie, sedaj akeesista pri oskrb. skladišču v <rra«lcii. Za artilerijskega »»fieijala je itiieno-\f n ake« sist Karol Gaber&Vk, daj j»ri
ij. artil. j). At. 4. Za
nadporočnika avdit«»rja. za rez. praporST-ake kadetje: dr. L. Jelu->i<\ J. Nepokoj. J. Sorn. F. Kure, .M. Peterlin. F. Ptihar in Iv. Gagarin. dom. p. >t. 27. in K. Xa-m**stuik. dom. p. št. 26. — Iz do-inobranstva je kot invaliden izpušen o>krb. ofieijal Ednuuul Kav-.'i»\ 1'mirovljen je stotnik doni. polka st. 1.1 Martin Majeen. — Po smrti je bil odlikovan z redom železne krone III. vrste major 16. p>-špoIka .1 ulij Tambornino. iz /liane ljubljanske rodbine. Sodnik Ivan Kerč. rez. nadporočnik
stotnika sta imenovana nad po roe-j pri 2't. pfspolku. ki je padel na i»ika Edvard Vavpotie dom. p. >t. I bojišču, je bil po smrti odlikovan l!ti m Anton Ruard dom. i». št. 27. z vojaškim zaslužnim križcem III. Za nadporočnika so imenovani: I razreda z vojno dekoracijo.. Vest •l<»s. Ravniiiar, pwtW-nik dotn. pp.jo njegovi smrti je došla v trenut-it. 37, Fran t epuder, poročnik v kii. k<> mu je soproga povila r* z. dom. pp. št. ;», in Fran Ko- hčerko, žuh. poročnik v rez. dom. pp. št.l
26. Za poroeiiike so imenovani praporščaki: Josip Pritteie d«nn. pp. št. 4, Karol l ezenj, dom. pp. št. 27, Ivan Miku* dom. pp. št. 2-V Anton Koaovel doin. pp. št. 26, Josip Os« na dom. pp. št. ."». Ivan Zgur dm. pp. št. 4. Za poročnika v rezervi je imenovan praporščak v rez. Adolf Dakič dom. havbic, divizije št. 13. Za uadporočnike v evidenci so imenovani poročniki: J or i p Hočevar, Anton Senčar in dr. Vinko Zevnik. Za uadporočnike izven službe so imenovani poročniki: Oton Grebene, dr. R. Krasnik in Tomo Krasnik. Za čr-novojniške nadporočnike so imenovani poročniki: Makso Jeler. Ivan Legat, J. Mravljak. dr. J. Podpeenik in Josip Rubii«". Za ladporočnika - računov od j o je lenovan poročnik - računovodja >m. pp. št. 8 Karol Mencinger, domobranska evidenčna ofici-sta imenovana domobr. akee-Ivan Mostečnik in Fr. Sra-
»j*. Signuin laudis na lečeni traku sta dobila: nad-tik Mihael Podlogar, ha vb. ilu, ni poročnik Josip IVte-p. št. 9. — Nadporočnik . p. Zitterer, doma iz »e, je odlikovan z voja-riužnim križcem III. raz-fojno dekoracijo. — Sre-ibrostno medaljo I. raz-[obili: straž mojster Josip I četo vod j a Josip Jezer-p. št. 5, rez. kadet Al-lun, desetnik Hubert »redmojster Jakob Do-[top. p. št. 9; ognjerii-topničar Avgust ha vb. d i v. štev. 3. oroi. po v. št. 6 Ma->an.
KRANJSKO.
Pczdrav iz Przemysla. Vojna poitna karta, pisaua iz Przemvsla dne 11. februarja, ki jo je pre jela gospa Marija Rihar, se glasi: "I>raga ženka! Sporočam Ti. da hvala Bogu še živ in zdrav. V* naslednjem navedem tudi imena onih mojih vojakov-tovarišev. ki s«' nahajajo pri meni na utrdbi in prosi uredništva ljubljanskih slovenskih časopisov, naj to priobčijo, ker vsaki posameznik ne more domov pisati- Prosi tudi. naj m4 v časopisu pripomni, da se prosi za ponatis v goriških in drugih slovenskih časopisih. Zdravi smo vsi in tudi ne trpimo preveč vsled zime. Je precej ugodno vreme. Poljubi mi otročice v mojem imenu, pozdravi vse moje domače in vse znance, prejmi pa tudi Ti največ poljubov in pozdravov iz tujine od Tvojega Ivana. — Tu smo naslednji vojaki: Ivan Rihar, računski podčastnik I. razreda iz Spodnje Šiške 111 pri Ljubljani; četovodja Sak&ida Silvester iz Fr-v a čine; desetnik Bratkovie Mihael iz Renč; desetnik Samsa Anton iz Trnovega pri Ilirski Bistrici; topničar Saksida Franc iz Prvači-
ne: topničar liatistič Vineenc iz je dr> janko gernec odlično o-Mirna; topničar Cermelj Franc iz pravljal Svojo službo ne samo na-Dobra vel j; topničar Cernič Franc pram bolnikom in ranjencem na-1Z Mirna; topničar Dovžan Ga-j^^ bataljona in naših čet, mar-špar iz Mojstrane; topničar Flaj- več kot človek z izrazito plemeni-nik Matija i/. Vinice; topničar(tun znanjem tudi napram ra-Fonuasari Anton iz Luchinica; njencem našega sovražnika. Dasi topničar Kunstelj Franc iz Polj- bil dober pešec, je med vojno šie-Gorja; topničar Humar Andr.	enkrat ali dvakrat zasedel
m Gorice; topničar Jagodnik Pa- konja, a še takrat samo za nekaj vel iz Trnovega pri Ilirski Bi- trenutkov. Prošnje svojih tovari-strie!*	' še v, naj na posebno težavnih po-
Vrli gorenjski topničar ji. Og- tih vendar zasede svojega konja, njičar Ilinko Ločniškar, rojak iz je vedno z zahvalo odklonil, po-Sore i riri Medvodah, ter formaj- udarjajoč, da se kot zdravnik ču-
si ti lMamega.'da se podvrže enakim
Ukor
si zaslužili tri trije vrli goreujski fantje svoje odlikovanje, bo gotovo zapisan v zlato knjigo avstrij
ske armade. Bilo je 25. decembra, na sveti dan ponoči, ko je dobil 25. topničarski polk nujno pove lje. da zavzame bližje sovražniko vih vrst nove pozicije ter skuša zadržati nevaren sunek sovražnikovih črt. Naglo in v vzornem re tlu je oddrdrala baterija za baterijo po sneženi cesti. Toda situa eija je bila postala medtem še kri-tičnejša. Nekaterim sovražnim oddelkom se je bilo posrečilo pre dreti črto avstrijske infanterije in na zadnje vrste odhajajočega top-ničarstva je začel padati jekleni dež. Topovi so zaostajali. Z nad človeškim naporom so hitele baterije naprej, le en top je obležal, ker se strojne puške pobile konje. To je bilo pri nekem mostu, na katerega se je osredotočeval sovražnikov ogenj. Onkraj mostu so se nahajali avstrijski topničar-kmalu na varnem. Ogničarja Ločniškarja pa je peklo, da bi baterija izgubila top. In odločno je stopil pred svojega poveljnika: 4"Gospod stotnik, dovolite mi. da grem po top?" Stotnik ga je opozoril na veliko nevarnost, vendar pa mu j<» rad dal dovoljenje. Dva druga slovenska fanta, "forraaj-ster" Pire in topničar Koritnik. sta se priglasila, da spremljata svojega ognjičarja. Skoraj pol ure je bilo do mostu, kjer je ležal top, globoko vdrt v blato. Ne meneč s** za sovražni ogenj, so iz vlekli naši junaki top ter ga korak /.a korakom, v neprestani smrtni nevarnosti, obsipani od sovražnih krogelj. rinili čez most do ižnje vame zasede. Junaško delo se j»* posrečilo: rešili so top in sami so ostali nepoškodovani. Ve-elje pri bateriji je bilo veliko in tolnik je pohvalil svoje junake r vzn«-šenih besedah. Takoj je vložil predlog za odlikovanje. — 25. topu. polk je češki polk. pri katerem pa služi preeej naših slovenskih fantov.
Z bojišča se je vrnil stotnik 20. lovskega bataljona Adolf Jeršino-vič. ker j«1 obolel. Nahaja se v bolnišnici v "Mladiki" v Ljubljani.
V ruskem vjetništvn v Novem Nikolajevsku v Sibiriji se nahaja odvetniški kandidat dr. Alojzij Vertačnik, iz znane rodbine na Viču. Kakor piše. se mu godi dobro. Novi Nikolajevsk je moderno mesto, ki je dvakrat tako veliko kakor Ljubljana. •— Major Teodor l"nar. ki so ga ranjenega vjeli Rusi. je že toliko okreval, da -o ga transport i ra I i v Omsk v Sibirijo.
Pogreša se Mihael Pujzdar, 27. lomobr. polka, 1. bat.. 3. stotnija. Zadnjič je pisal 12. dee. Po njem poizveduje njegova sestra Ana Susteršič v Ljubljani. — Pogrešil se Fran Puntar, desetnik 6. stot-nije 27. domobr. polka. Meseca avgusta je zadnjikrat pi?al s severnega bojišča. Po njem poizveduje njegova žena .Josipina Puntar. Unec pri Rakeku. — Pogreša se Štefan Bartol. kadet 20. lov-*keira bataljona. 3. stotnija. V se-znamku izgub je bil sicer naveden kot vjetnik, a ne dobi se od njega nikakega poročila. Po njem poizveduje njegova mati Ivana Bartol v Ribnici na Dolenjskem.
Radi dragega zelja se pritožuje občinstvo v graških listih. Tudi v Ljubljani je cena zelja neverjetno visoka — 40 vin. kilogram, ako se uvaznje, da je bilo lani zelo mnogo zelja in da je odpadel ves izvoz. Jajca še vedno stanejo komad 12 vin., "kakor sredi zime, dasi jih je sedaj v obilici.
J
ŠTAJERSKO.
0 pokojnem dr. Janku Sernecu
pišejo z vojaške strani graški "Tagesposti": "Tako v bojih na bosanskih, kakor tudi brez izjeme v vseh bojih na srbskih tleh,
neprestano mu grozečo nevarnost, ranjencem prvo pomoč. Neumorno, z občudovanja vredno hladnokrvnostjo, skrbnostjo in vestnostjo je ta junaški zdravnik, ki je vzbujal s svojo inarkantiio postavo splošno pozornost, izpolnjeval svojo dolžnost. Kako je bodril s solznimi očmi bolnike, zlasti pa težko ranjene, k pogumu in vztrajnosti, to ostane njegovim tovarišem, ki smo ga preživeli, v neizbrisnem Spominu. V zadnjih bojih, ko se je vedno bolj izražala številna nadmoč srbske .triuade. je prosil naš prav tako junaški, kakor tudi plemeniti bataljonski poveljnik major Kosami vrlega doktorja, ki je, dasi izmučen, vendarle korakal zaeno z rojuo črto, naj se zakloni v varno zavetišče. Dr. Sernee tega ni storil, dasi je nekaj ur kasneje sovražna kroglja zadela celo njegovega konja. Prav v trenutku, ko je obvezoval svojega ranjenega tovariša, so ga vjeli Srbi. V vjetništvn je deloval požrtvovalno, kakor je samo on znal, v srbski epidemij-ski bolnišnici v Čačku, dokler ni pred kratkim sam padel kot žrtev kolere (legarja). Železna zavest dolžnosti in navdušena požrtvovalnost sta bili najodličnejši lastnosti tega junaka, katerega ohranijo njegovi preživeči tovariši vedno v častnem spominu."
V vjetništvn. Seznamek izgub št. 131 z dne 22. februarja beleži, da je bil vjet poročnik domobr. pešpolka št. 5, Artur Win disc h, doma iz Velikega Ukiča pri Ptuju.
Spodnještajerski pešpolk št. 87
se je — kakor poročajo iz Maribora — zopet izredno odlikoval in si pridobil nevenljivih lavorik. Dne 17. in iS. februarja so vrli slovenski fantje z nedosežnim pogumom jurišali ruske pozicije. Kusi ko imeli velike izgube in so se morali iz svojih trdnih pozicij umakniti v slabše. Naši so vzeli Rusom tri strojne puške in mnogo navadnih pušk.
KOROŠKO.
Pogreb. Dne 16. febr. so se v Grebinju opravila pogrebna opravila za rajnega župnika Florijana Kramer, ki je v 20. letu svojega mašništva in v 46. letu svoje starosti podlegel neozdravljivi jeti-ki. Prišlo je 13 duhovnikov. Sprevod je vodil dekan Čemer iz Ve-likovea. Župnik iz Grebinskega Kloštra Jakob Kindclman je v pridigi podal kratek popis življenja in delovanja rajnega svojega soseda. Kramer je deloval kot duhovnik v Št. Janžu nad Mostičem, v Otmanjah. v Pliberku, v Črneča h. v Velikoveu in celih deset let kot župnik v Grebinju. Tukaj je posebno skrbel za lepoto hiše božje. Prenovljena podružna cerkev, dva nova oltarja v župnijski cerkvi, nove kamenite stopnice na cerkveni trg, razne naprave pri pokopališčni cerkvi ter obilo novih cerkvenih oblačil, vse to je delo umrlega župnika.. Vse njegovo delovanje je bilo vestno in vzorno. Bil je vesel družabnik, a tudi strog mož molitve. Grebinj-ska župnija je izgubila vestnega dušnega pastirja, modrega svetovalca in gorečega pridigarja. Gre-binjski trg je pokazal z žalnimi zastavami in s častno obilno ude-ležko, kako so tudi tržani ljubili in spoštovali svojega župnika. Pevci so zapeli ganljive slovenske žalostinke. Ranjki je pokopan v rodbinskem grobu v Škofičah ob Vrbskem jezeru.
Častni meščan. Baron Fries-Skenc, novi tržaški namestnik, je bil izvoljen za častnega meščana mesta Celovec.
PRIMORSKO.
Nasilnež z revolverjem. V Tržiču (Monfaleone) je poslovodja Spaeapan naročil delavcu Fusar-ju, naj na parniku, ki je v delu, izvrši neke posle. Fusar ni hotel tega naročila izpolniti in je bil vsled tega odpuščen. Ko se je Spaeapan peljal s kolesom od dela domov, je Fusar izza nekih vrat dvakrat nanj ustrelil in ga poškodoval. Fusar je pobegnil.
Kje se nahajata moj brat JOSIP NUČIČ in teta JERICA LU-LEK ? Brat je bil pred 7. leti v državi Michigan in teta pa pred 9. leti nekje v Chieagu. III. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njima, naj blagovoli poročati, ali naj se sama javita sestri oz. nečakinji: Helen Nucich. 1927 Main St., Vancouver. 11. C., Canada.
(22-24—3)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDim.
kateri je poobla&cem pobirati naročnino ca "Glae Naroda" in i* davati pravo veljavna potrdila i» ga rojakom toplo priporočam«. Sedaj je v Chicago, HL S spoštovanjem
Upravni!tvo Glaa Naroda.
HARMONIKE
mU uddi)M 1»
••IJIto. V KPnn nn ■UtVtt TMkdo poSUe, kar len i« n*a u ••t takaf ▼ tia poslu le seda] loan. V pormtk
rmm tfruft po del« kakorta« ki« m
1G1T
JOHN WENZEL
K. ti. Cleveland. Ohio.
ladar je kako draStvo namenjeno kopiti bandero, imUto, rej«lje god bene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebnjete uro, verižico, priveeke prit*a itd., ne kupite prej nikjer, da tadi mene itccct vprašat«. Upraltnj« Vat stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pilite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ienake in otroCje. 841 Eaat Okie St., [All.ffhcny] N. S. Pittsbarc. Pa.
Kasarotl "Hotela PavUnca — Kar iter. 1. 2. t In 4 vozijo naravno do moje hiš«.
Največ denarja iz Amerike se nalaga v
MESTNI HRANILNICI
LJUBLJANSKI
v Ljubljani v Prešernovi ulici št 3, Kranjsko.
Denarni promet koncem leta 1914 je znašal nad - 740 milijonov kfOn, Hranilnih vlog nad
44*5 milijonov kron.
Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po
4%°o
brez odbitka.
Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knj žice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna obci ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je ne mogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po
c. kr. deželni vladi
Rezervnega zaklada nad
1,330.000 kron.
i
Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev župnišča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarj v to hranilnico.
Naš dopisnik v Zjed. državah je že več let
N.
\
82 Cortlandt Sfc, NEW YORK.
6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, 0.
Rad bi zvedel za naslov svojega strica AXTOXA REAIŽGAR. Doma je iz Loga, fara Brezovica pri Ljubljani, podomače Mežnarjev. Pred 10. leti je pri-1 šel semkaj in sedaj ne vem, kje se nahaja. Pred 5. leti je bil ba-| je v Waukegan, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi javi, ali naj sam oglasi, poročati ran nekaj važnega. — John
»vz
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega |sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo> roke naslovnikom; razlika'je le ta, da] potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za ^pošiljanje denarjev [sorodnikom in znancem v staro domovino;
100 K velja j^aj $17.00 s poštnino vred.
w York, N. Y. Ohio.

-T' •
GLAS NARODA. 24. MARCA. 1 !>15.
Podoba izza mladosti.
. (Nadaljevanje).
Prenočil je nekje ztiuaj na sla-, kje, ne ve niti sam. Nikomur i žugnil besedice. Otroka, ki mu i i. postelje ponujal v dobro ju-kar obe ročki, ni niti pogrle-al. Oblečen se je vrgel na leži-e in zadremal. Stresal ga
z in kmalu se je prebudil. Z edeno besedo je zahteval žganja. vina. čaja. kašljal je in se Jtopet inotil kakor v nezavesti.
Minka bi mu bila vsega doue-*la iz srea rada, da j«* le prišel brez posebne nesreče, toda d«*-| narja ni. tlela ni. zaslužka ni. in na upanje nočejo dati nikjer, i *'Ko bi bili vsaj domačini in ne Rezijani". >o rekli oni dan v gostilni. kjer so m-kot"* stanovali in kjer so radi pobirali novce tudi od uedomaeinov. A Minka j»* izprosila s.uiio |k>žir«-k vina za mater fn obljubila j>oplaeati ga ali zaslužiti o najbližji priliki, toda sedaj so bili Rezijani.
Petru je kuhala ka milice, pre-žganko iti tavžentrcže, a mož je le kašljiil. se prijemal za prsi. hropel kakor bi nosil m »-h. klel in ostal tretji dan zjutraj popolnoma nezavesten, kri se mu je ndrla sko'z] u>ta. V nagliei poklicani duhovnik je mazilil žr skoro mrzlega s svetim poslednjim oljem.
Se tisto dopoldni' je bila Minka vdova.

rv.
"Mati. mati. povejte no., kako je v nasi domovini, v nasi Reziji. Povejte, mati! Ž. tolikrat ste obljubili, da mi poveste!''
.Minka je vpila na ves plas pol-glubi materi v uho. mati j«- pa le nemo zrl« predse v žerjavico na ognjišču, dočitn je zimaj dihala mrzla zima strupeno sapo.
Otroka sta mirno spala pod klopjo pole* o$rnja in le semter-tja sta zaječala bolestna, kakor da ju preganja sovražno oko.
"Jiifni ata. n bože a ! *' ponavlja sama zas«> mlada uvela mamica. dobro vedo-"a. da mati ne ču-je nje in ne otroških vzdihov. Zato pa sili tem glasneje v mater, naj ji pove. k;>ko i«* v njeni pravi domovini, v Reziji, ki je
makemn Rezijanu — pravcati anaan, kjer se cedi med in tnV oB
'1. ljudje so tukaj kakor Tam', as n i slednjič stariea; 4isaj jih pozmiš naš«- ljudi! Hm! Ljudje! Opravljivi. zavistni, zlobni — takšni kakor jih vidiš tukaj."
'*.\!i tn«li 7. vdovami in sirotami nimajo ustoiljenjja, mati?"
"Vsakdo najprej sam do s»*b«>. potem za svojce, potem —"
Potem za nikogar več. ftaz-Lurnem. mati. Saj nikomur tudi e o>tan»- potoni v-v nikakoršu«--» usmiljenja, kako? Prav ktkor tara Blaiičevka, ne. mati! Taki it a luli prijateljiei. a s,-daj — po | nov i mm rt i — s« n.- /in.-ni več tljejrove otroke; sama skrbi ima dovolj žganke. Kako pa bitnimi nesrečnik i. nesrerni-unif Ali tudi s takšnimi nima-
usmiljenja ?" "Nič. Saini trde. da so vsi o-
|lni gn-šniki. "
["Pa povsod je tako v Reziji in drugače, mati*" Ce samo v Reziji — po vsem i.''
ito je st.irka pogodrnjala. r mraz, da jo zebe in da bi treba kaj ve-Vrjati. pa je lila tesneje k s»bi obleko, po-ila. da treba še dati drv na o-in glasno smrče zadremala večje gorkot'\ brez drv in Večerje. Minka je pa sirine-ngašujočo žrjavico kakor v sadno bodočnost. Saj ji ni rnje prav "nič prizanašalo z obzirnimi, težkimi udarci. |*oraoČi od nikodu*. Otroka ho-jesti in piti. obleke in gor-Mati je tožila, da se ji ta-»bo ni godilo niti v Reziji. Še mlada ho lila bosa pozi-praga do praga, proseča >v za bolne starše. Zara-jkanja je oslabela zad-čaae tako, da ni mogla niti mesljivo vi: rova t i svojih ko <bi Minka lehko kaj z delom pri premožnih pflflju.
je režala nkozi po-niso bila zama-imi in suho mr-; je polnil dol-pakota mu beda vodnic, tehle dv bilo
p>il na vse strani v delo! Danes * ni nikogar.
Ali je ni vabil tudi Karel, ko je bila mlajša, naj pride stalno k njemu, tisti ostudni Karel, ki jo je pozneje izda! tako nesramno in jo še preganjal z grožnjami. Sedaj seveda jc ne bavi več. " ako neki? Dva otroka ima, o-abelo mater in tudi ona sama i več tako čvrsta in brhka kot nekdaj. O. tem moškim je samo zato, da se naslajajo, da uživajo, ženska jim povsod in vselej itrjnj. molči, trpi. Ali je ne bi daj-le lehko povabil k sebi in privoščil malo podporo? Saj prej govoril vedno, da se mu sinih, ker je vzela sirovega IV-a. Toda njemu je bilo samo za <la doseže svoj namen, a njo pusti v sramoti. 1'žitek in le uži-k mu je nadvse. Tega ]>a ne doze. Tudi njegove podpore ne mara, dasi jt- v najskrajnejši sili. ega n«'. da bi v.- »>n baltal sled-ijič: zmagal sem!
(.Vsa se ima še nadejati osamela. zapuščena vdoviea /. dvema o-rokoma, z golimi rokami in z nadložno materjo? Beda, trpljenje. brezupnost s-) jo strle poginoma. Že IH'kaj tednov se ku-la dvakrat na dan — prav kot nekdaj — samo tenak sok v prav pičli meri in z malimi drvi. Siro-a je' otopela za vse boljše na vetu. Ako je prej ^trepetala samo ob misli, da bi jo zadel pogled iz Karlovih oči. bi sedaj ni i ne zardela, ki bi jo psoval in zmerjal. Spomnivš;- se nocoj o-tish krasnih oči. se. ji j». vendar tresla roka. da je nehote dregnila v ogenj z železno kljuko ter io takoj /op t izpustila na ka-menito ploščo, da je zazvenčala.
vedno so imele nanjo neodo-Ijivo moč njegove krasne oči: zato se ji je stresla roka. da je za-zvenela kljuka l>o ognjišču. < >-rok v zibelki se je zdramil in Ivignil na koleni: "Mama. la-•en, Minira. klu-ha. ma-ma-a-a!"
Naglušni Zabredovki je z rokami podprta br;M?a zlezla na kolena, da je bila v mračnem pol-vitu vi«b-ti kot srrrsilo iz starih unj. Minka vstat-e in jrre tešit
zbujeno ilete, ne s kruhom — to-sra ni imela že nekaj mesecev pod streho — pač pa z vse oblju-bujočimi besedami, ki je vetlela. la se ne morejo uresničiti niko-'i. Z obljubami ni l»ila preveč izbirčna in ne varen*: obljubovala vse od kraja : kruha in igrač — obleke in *rorfeote — mleka n sladkorja, solnea in zvezdie. nebo in zemljo. Šele erez dolgo je ^inko začel verjeti premnogim obljubam, pogledal mirno po kuhinji. kjer je n;\ mizi Minka pravkar pr4žgala privito svetil-vO. Kar vzklikne deček, stisni vsi se k mami: "Mož. a. mama. mož.
mož!"
Minka ni sliiala. k<laj je n<k-■ lo odprl flut i in se prikradel v kuhinjo. Hotela se je ozreti, a te-laj jo je hladna reka objela čez pas. a druga ji je pritisnila k listom steklenico močnega vina. ki ji je skoro vzelo sapo. "Dušica, pij! Pokrepčaj se! Tudi jedil sem prinesel, sirotiea mala. In otrok tudi nisem pozabil. Na! Mala. Malemu kričaču je stresel Karel na ležišče cel kup žemelj. ki jih »e začel Peterček takoj obdelovati. strmec od krrja v zarastle-moža. Hal se je sicer, da mu ne ugrabi mamice, a dokler sla ol»a tukaj, so zemlje vendar lobro. Kako je pa lačen! In jabolka so biln tudi vmes.
Ko bi mož ugrabil mamo. se je zdelo dečku potrebno, naj bi tudi njega, da l»i se mu vedno godilo takole kakor nocoj.
Stara Zabredovka je smrčala in sanjala težke sanje o neveseli mladosti, d oči m je njena hčerka krepčala svojo sestradano notranjost z dvomljivimi darili dvomljivega darovalca. Niti mislila n? več. da bi se jib branila. Ali j** mogla drugače T
f « ■
Razmere se niso njej zasukale pozneje nič dmgaee, nego tako. kakor se je najbolj bala, da se zasučejo. Nada v boljšo bodočnost je balzam trpeč^^ sr cu. ohupnost st da te nada in nost ne prev nje samo.
krat? Toda to nado ji je podrla oni večer mati. ko jo je vprašala, kako se godi vdovam iu sirotam v rezijanski obljubljeni deželi.
Držala se je pa še druge rešilne deske na obupnem valovju življenja, kamor jo je pogreznila beda in neodoljivi spomin na podobo izza mladik dni. Deska je bila sicer dvomljiva in malo trdna. A človek upa vedno, kakor pravi pesnik:
Človek ne boji se strupa, ako se strupom pije up.
Karel pozna moje trpljenje, sramoto in muke — zavoljo sebe. Moj položaj je zares tužen. pre-tužen; pa Karel ne dopusti, da osramočena nadalje trpim bedo in zaničevanje; že preskrbi, da se preselim v miren kotiček, kjer bom z njegovo pomočjo skrbela za — otroke. Tudi materi ne sine biti zraven mene krivice.
«lar Palčič.
Irwin. P*. tU.
(Konec prihodnjič).

Kaj pravijo pisatelji, neenjakl in »lržavniki o knjigi Berte pL Suttner
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi? Tolstoj je pisal: Knjijro sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo
vjiliva na človeka in obsega nel»roj lepih misli____
Friderik pL Bodenstedt: < nikar je umrla nuulaina Stael ni
bilo na svetu tako slavne pisateljk-e kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. K«» človek prečita to knjigo, mora nehote i»omisliti, da se bližajo človeštvu Itoliši r-asi. Kratkomalo: zelo ilobra knjiga.
Dr. I.ud. Jakobovski: To knjigo bi človek uajrajše i»«»ljubil. V dno srea me je pretreslo, ko Sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Kriegiaeh in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da Ik> je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Xa svetu so družite, ki razširjajo Sveto PiMuo. Ali bi se ue moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to
knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih
kdaj- bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki m- borijo za svetovni mir....
Hans I^nd (na sh<»du. katerega je imel leta 1800 v Berlinu) : Ne Imuii slavil knjige, samo imenoval jo lnmi. Vsakemu jo Iw»m i»o-nadil. Naj bi tudi ta knjiga naš!a svoje ai*»stolje, ki bi šli žnjo
križemsvet in učili vse narode____
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslan-ki zborniei: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal nolteii vojaški strokovnjak, noln-n državnik, pač pa priprosta ženska Rerta pi. Suttnerjera. Prosim Vas. posvetite i«ar ur temu delu.'Mislim, •la se ne 1h> ni kdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV.
Naročajte jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih država
Velikost Jo 21 pri 28 palcih. Cena 15 centoT.

Frank Dem-
Pi.: Frank Oabrenjn. Mariannm. Pa. In akolicn: Frank
Gottlieher.
Meadow lands, Pa.: Georg Sehnlt« Moon Bun. Pa. in okolica: Frank
[Maček.
Pittabnrgfc, Pa.: Ignacij Podvaanik. Ignaz Magister. Z. Jakče in U. B. Ja koblch.
Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ. Steeitoo. P«.: Anton M. Papie. West Newton. Pa. in okolica: Joalp Jovan.
Willock, Pa.: Frank Seme In Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton PalSUL Winterquartera, Utah: Louis Bla-steh.
Black Diamond. Wash.: fir. Porenta Ravensdale, Wash.: Jakob Kom-
ŠH^JM
m
Davis, W. Va. in okolica: John Bro-sich.
Thomas, W. Va. In okolica: Frank
Koeijan.
Grafton, Wis.: John Stampfel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Yodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Starlch In Frank Sepieb.
West Allis, Wis.: Frank Skok In Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich.
Kemmerer, Wyo.: Jos!p Motoh.
NAZNANILO IN PRIPOEO-
ClLO.
Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj nas zastopnik
g. JAKOB RESNIX, 3599 E. 81. St., Cleveland, O., kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled cesar ga rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo Glas Naroda.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom t zapadni Pennsvlvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naa posebni zastopnik
g. VENCESLAV PALČIČ,
ki je pooblaščen pobirati naroč nino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsled česar ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo Glaa Naroda.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij 1.1 d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cent ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Knsije, NeMtjje, Fraaelje, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortiandt Street,	New York, N. Y.

' ipjpjHJiifimjijiifim'jgjnji! n»f? mi? fffflTPJFJimu?^^
ROJAKI. NAROČAJTE SE XA' "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
iraiMieiimfisign^
veekrat ii na pride^ tak«
NAJSI ZASTOPNIKI,
kateri bo pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" In knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle:
Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, CaL: Jakob LorSla Denver, Cola.: John Debevc In A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, .Colo.: Peter Culig, J. M Roj t z. Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon).
Walsenborg, Cola.: Ant. Saftlch In Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar.
Ind.: Alois Rndman. HL: Jernej B. Verbič. 638 Aurora Ave. Orlesby, I1L: Math. HHbernlk. Depoe, I1L: Dan. Badurtnac. Chicago, I1L: Frank Jurjorec. La Salle, I1L: Mat. Kump. Miet, HL: Frank Laurtch, John Zaletel In Frank Bambich.
ana.: John Stale, m.: Frank Petkovfek In
Ogrln.
Chicago, HL: Frank Germ In FaCek.
HL: Matija Barborlt ana. in akolica: Frank
n. in ahattca: Martin
F. Kobe.
Chisholm. Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich in Frank Žagar.
Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, h okolica: Ivan Gouže, M. L. Kapsch, Joe. J. Peshel in Louis M. PeruSek.
Breleth, Min.: Jurij Kotze. Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PonSe. Nasbtrauk, Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mint.: Gregor Zobec. Great Falls, Mant.: Math. Urtch, 3409 N. 5th Ave.
Broaklyn, N. 1: Alojzij ČeSarek In Leo Štrukelj. Little Falls. N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J Marinčič, Chaa. KarUnger In Jakob Beanik.
Barberton, O. in akolicn: Alois Ba-iant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O : Math. Slapnlk. Larain, Ohio in okolica: John Kum-
■a 1735 E. 33. St.
Tooncston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. fea akolicn: M. Kla rich.
Pa.: Louis Hribar. Pa.: Ivan Germ. Bridge«ilia. Pa.: Rudolf PleterSek. Bnrdine, Pa. 1m akolicn: John Ker-tUnlk
■nnngh. fk: Ivan Pajk. Pavel uerldge. Pa.: Anton Jerina.
John Kokllch. to okoBca: A.
•ar.
Pa.: Oiagntfn
Sum pri mcai m dobe pttntinm la ■■(utirana Bladefa zdravila: za raat in proti apadanjo ienskih in moških la«. kakor tudi u rut moških
brk in brade: za revmatisem ko« ti bolj ali trganj«
v nogah, rokah in križu, u rane. opekline, bul«.
ture in kraste i. t. d.. xa kurje očeaa. bradovice. potne noge, ozebline i. t. d.; vsakemu jamčim S500 kateri bi zdravila brez uspeha rabil. Pišite takoj po cenik. "Koledar" in žepno knjigo poSiljam zastonj: knjižica velja za vsakega 5 dolarjev ki jo Dreiita.
JACOB WAH&& Itn K. <4lh St, Ctevelaai, OMa.
Za, en dolar
dobila dnovnik "Olaa Maroda" ■KOZE trm miioi.
"Glaa Naroda" izhaja t ieotik dneh na 30 straneh. V njem najdete raaneje Testi raakega dna, veati ia stare domovine m aani-
mivo povesti, ▼ss osobjs Usta ja orfanisiraaa
Prosti nasvet in informacije
TISKARN
"GLAS NARODA'*
Izrrioje vsakovrstne tiskovine po nizkih
Mi okasao. knisje prevode ? in$t jmŠtk UnQsko organizirali^ PosebMst ss drvitreti prarila, okrniika.>s«iefi;crfd ltt
Vsa naročila poSljiUT^
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New torkf ,N. Y.


i
Veliki vojni atlas f
vojskujočih se evropskih držav in'pa kolonij-skih posestev vseh yelesil'
Obsega 11 raznili zemljevidov.!
na'20tih straneh, in vsaka Btran je 10i pri 131 palca velika. Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
ohaagiCclOTat raznih^zemlj*Tldor
SS 8 atraneh, vsaka etran 8 pri 14 palcev.
Cena tamo IS cento v J
Vs£semljevidi!so?nare;eni v raznih barvah, da se vsak Ishko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi^označen obsegfpovršine, katero! zavzemajojposamezns države.
Pošljite 25c, aliipa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo Jzaželjeni atlas, Pri večjesi odjema damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
(wpapie fieneraie TraosatiaDilonei
I
Dlnktna irti do Hairi, Pariza, Slice, laomasta Ii L|abl|aisaj
paniki saj
"Thi Bureau of Industries and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči; prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v naturali-zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)
i ^

\ uLt Tenant", Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW Y\
corner Pearl »», Ohssehrongh Building. Fsitel parnikl odpluje jo vsdno oh srsdak is itrlitsniHSj
■7. V. B.
® ® ® 9
NAJBOLJŠA
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLI
~ ' Prirejena za slovenski narod, g j
GLAS NAHODA, 12. APRILA, 1915.


ir
.1
SF
Jogaslovanska


Katol. Jednoti
s
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVHI URADNIKI;
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, O,
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Avenue, X. E. Cleveland, Ohio. JOHN KRŽIŠNEK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs, Wyo. G. J. POREXTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, it*. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Milili,
JOHN GRAHEK, st, od druitva Slovene«, štv. 114, Ely, Kinn,
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli-ijatre naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bode oalralo.
Druitveno glaaflo: "GLAS NARODA".
posoda raz sklednike in se razbi-(vsem povdarkom in na ves glas, la. Konji so preplašeno vstali in da človek na deželi, in niti napol se niso celo noč vlegli. Ljudje so'odraseen otrok, pri 240 gramih 'prižigali luči. — lz Podgraje pri moke na dan ne more živeti. V [Ilirski Bistrici se poroča: mestih, kjer je glavna Urana pre-Dne 15. marca ob 30. uri 55 minut'bivalstva meso. morejo ljudje pri zvečer je bil pri nas tako močan J nekolikem zadržanju izhajati s tako množino moke na dan; a na deželi, kjer ljudje po veliki ve-
1 potres, da se je križ v sobi prevrnil in je ura zaigrala. Vseh sun-
I kov je bilo šest do 1. ure popol-
noči. ali prvi je bil najmočnejši. -Iz Koritnic pišejo: Najmočnejši
Kje je VINKO SIMONČIČf Doma je iz Radeč na Kranjskem. Za njegov naslov bi rad izvedel njegov stari prijatelj, zato ga prosim, da se mi zglasi, ali pa če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, da ga mi naznani. Louis Lužar, 3760 E. 77. St., Cleveland, O.	(10-14—i)
čini živijo samo od močnatih jedi in poznajo mei?o samo ob nedeljah in praznikih in kvečjemu tu-
junak ''Potres" nas je v Korit-'patam tudi v četrtkih in še tedaj
nieali zbudil iz sladkega trudnega ne brez moke, je za smrt preveč,
Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče fcjednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
VOJAŠKE ZADEVE.
Odlikovani Slovenci. Vojaški! zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil stotnik 53. pešpolka j Evgen Pa vie. — Novo najvišjo! polivalo je dobil nadporočnik brzojavnega polka Ivan Skere. — S igli um laudis na traku hrabrost-ne svetinje je -dobil poročnik v rezervi brzojavnega polka Artur
Zmrzlikar.--Novo najvišjo po-j
hvalo sta dobila nadporočnik 17. pešpolka Rudolf Knez in nadporočnik 4. tirolskega lovskega bataljona Oton Mikuš. — Siginim laudis na belo-rdečem traku so dobili stotnik bos.-herceg. pešpolka št. 1 Anton Vidie, poročnika v rezervi pešpolka Št. 56 Vladimir Černovšek in Leopolk lvožuš-nik ter poročnik pešpolka št. bi Ivan Cvenkelj. — Srebrni zaslužni križec s krono na belo-rdečem traku je dobil ognjičar poljskega ^to|Tniča!*s»kega polka Št. 6 Franc slikanic. — Srebrno hrabrost no ^etinjo 1. ravreda so dobili četo-ja Alojzij Cerne pešpolka št.
četovodja Franc Ahac iu t>ral Ivan Mravlje 5. dragon-polka. — Srebrno hrabrost-ftinjo 2. razbila so dobili: Franc Pistotnik. d«>set-Zupan, infanterist Ivan iLojzij Peternel in Franc ii pešpolka št. 17; eeto-rrenc Furlan, korporal »ei in drago ne i Frane kiton K ih". Fr. Kant, Frane Vengust, -lain Simon Zupančič, dragonskega polka št. 5.
KRANJSKO.
UrnrU so vojaki v Ljubljani: Korenič, ftruovojuik 97. peš-- Fran "Jkratič, črno vojni k 17. pešpolka. — Andrej črn ovoj nik $7. pešpol-Virgilij Topi i kar, črnovoj-t pe#|>oLka.
j« na menita bojišču poročnik 11. pešpolka la, ki je bil «e aeptembra ran z veliko srebrno
»o.,
se je o-Zjfornjih »abaja se JL
in da upa, da še prkle do-inov. V pismu sta podpisana tudi Ivan Krilie iz Jakelnovega in Fran Rebolj iz llraš. Pismo je bilo oddano v Bijsku 20. novembra, dospelo je pa na svoj cilj 4. marca.
Poročil se je e. kr. poštni asistent (sedaj e. in kr. praporščak) I? ob ert Olitcič z gdč. Ivanko M.i<l-locliovo.
Utonil je v pijanosti dne 4. suš-ca v Sotli 171etni posestnikov sin Jožef Kovačič, ki je odšel z Brezja na neko ženitovanje v Gregor-ce. Utopljenca so izvlekli 9. sušca iz ISotle.
Sumljiv individij. Ko je 14. marea zvečer gostilničar Anton Kovač v Kolodvorski ulici v Ljubljani zaprl svojo gostilno, je opazil, da se na vrtu za hišo skriva nek možki. katerega je Kovač o-govoril, kdo je in česa tam išče. Ker ni dobil nobenega odgovora, je šel v stanovanje po samokres in s«* potem vrnil zopet na vrt ter nočno prikazen ponovno pozval na odgovor. Ker nočni posetuik tudi sedaj ni hotel ničesar odgovoriti, je Kovač ustrelil s samokresom za strah. To je na indivi-dija tako pretreslo, da je planil čez vrtno ograjo in zbežal, kar so ga nesle pete. Potres. 15. sušca ponoči je bil potres. ki se je v višje ležečih krajih v Ljubljani prav dobro čutil. Ta potres so čutili tudi v drugih krajih. V Trnovem pri Ilirski Bistri-ei so čutili potres ob 11. uri 5 minut. Čutilo in slišalo se je nekako podzemsko drdranje in bobnanje. Večina ljudi se je zbudila in v •-trahu pričakovala hujšega. Smer severozahod proti jugovzhodu. Za prvim sunkom, fcri je trajal kakih lo sekund, je prišel kratek drugi Min. k. Temu poročilu dostavlja dopis: Vreme je v naši Reški dolini precej toplo, ker piha skoro vedno jug. Ljudje že pridno orjejo. le delavcev in živali primanjkuje. Za spomin imamo še nekaj Poljakov kz Podgore. — Iz Št. Jerneja na Dolenjskem pišejo: V noči 15. marca ob 10. uri 55 minut se je čutil precej močan polmer: zahod prc-ti vzhodu, in vršita
spanja ob 11. uri 5 minut pred polnočjo dne 15. marca. Manjši njegovi glasovi so se še do pol 2. po polnoči slišali. — Potres je segal tudi na Štajersko, j Smrtna kosa. Na Rupi pri Kranju je umrla 26 let stara učiteljica Angela Kuralt. — V Novem mestu je umrl petošolec gimnazi-jjec Ervin Dolenc, sin fotografa Dolenca. — V Celovcu je na jeti-ki umrl vojak domobranskega polka št. 4 Alojzfj Čamernik iz Ljubljane, star 25 let.
Umrli so v Ljubljani: Fran Novak. sin čevljarskega mojstra, 6 mesecev. — Ivana Cerrnan, bivši kuharica. 78 let. — Ana Ambro-žič. zasebniea, 58 let. — Helena Podboršek, hiralka, 52 let. — Iv. Zorčič, gostilničarjev sin, 2 in pol leta. — Po dolgi bolezni je umrla učiteljica gdč. Hedvika Sehott, liči vodje zemljiške knjige Josipa Schotta. — Po kratki bolezni je umrl veletržec in rezervni nadporočnik 27. domobranskega pešpolka Gustav Kastner, solastnik stare tvrdke Mihael Kastner.
Fran Tratnikovo sliko "Delo na polju", za katero študije so bile reprodueirane v "Dom in Svetu", je kupil ljubljanski magistrat za mestno galerijo.
ŠTAJERSKO.
Potres. Iz Št. Vida-Grobelna se poroča: V ponedeljek 15. marea smo čutili pri nas prav močan potres ob 11. ponoči. Malemu sunku in podzemeljskemu bobnenju je sledil več sekund trajajoč potres. Smer od juga proti severu. Tudi dne 2. marca je bil ob -3. uri zjutraj mal sunek. — Iz Polzele poročajo: Dne 15. marca ob 10. uri 56 minut zvečer je bilo v Polzeli slišati močan potresni sunek, katerega je čutilo skoro vse prebivalstvo ; sunek je bil v smeri se-vero-vzhodnji.
Premogar — dezerter. 321etni premogar M. Novak v Trbovljah je bil kot črnovojniški delavec zaposlen v trboveljskem premogo-kopu, pa je samolastno zapustil delo. To se je spoznalo kot dezer-tiranje, Novak je prišel pred vojaško sodišče in je bil obsojen na pet mesecev težke ječe.
Draginja moke in kruha je letos posebno hudo zadela Haloze. Večina lialoškega prebivalstva je navezana glede moke na dovoz od drugod in mu že v navadnih razmerah trda gre za kruh. Letos so se te razmere še poostrile in treba je bilo energične pomoči od vlade. Vodja ptujskega okrajnega glavarstva dr. Evgen pl. Netoliczka se je za Haložane toplo zavzel. O-brnil se je na lastnika edinega večjega paromlina v ptujskem političnem okraju Jakoba Zadravca v Središču in posrečilo se je še dobiti na Ogrskem 11 vagonov kcruze. katero bodo dobivali Ha-ložani iz Ptuja za v sedanjih razmerah zelo zmerno ceno po 18 K metrski stot.
Poskusen o ras trupi j en je. Matija Maier, knjigovez v Gradcu, u-živajoe zjutraj svojo kavo. je začutil. da ima nenavaden okus. Dognalo se je, da je bil kavi primešan formalin. Prijeli so 161etnega vajenca, da je on poskusil svojega gospodarja zastrupiti, fant pa dolži gospodarjevo ženo, da je ona to storila.
Nepoštena kuharica. Kuharica Ivana Lešnik je v Radgoni nekemu gostilničarju ukradla 1200 K in šla v Maribor, kjer pa so jo kmalu zasačili in zaprli.
KO&OftKO.
Tako se ne more aa deželi živeti! Celovški '"Mir" je prejel z dežele in priobčil sledeče vrstice, da se izve. kakšno razpoloženje da je med kmeti. Krušno žito in moka sta po uradnih komisijah cenjena. Namen te cenitve ni popolnoma jasen. Nekateri trdijo, da bo oboje prevzela država za vojaštvo; drugi so zfcpet mnenja, da velja ta cenitev za preskrbo civilnega prebivalstva na podlagi izobilja in pomanjkanja, kminega žita pri posameznih slojih in vr A bolim to
za življenje premalo, za lakoto pa ravno dosti. Večina ljudi na deželi niti ne ve, kakšna množina moke da je 240 gramov, ker družinske tehtnice so pri kmetih še zelo redka prikazen. Za junaka, ki je zlezel a- prve hlače in je napravil z dobrim uspehom prvo orožno vajo z žlieo, zadostuje 240 gramov moke na dan; in tudi pri kriminalistih je mogoče ta račun pravilen. A pošten, delaven kmet, obrtnik in delavec na deželi potrebuje vsak štirikrat toliko moke na dan, ako hoče ostati kos svojim opravkom. Tako pa, kakor določa zakon, ne moremo na deželi živeti. Od živine preskrbljeni so pri popisu žita samo konji z ovsom; ti nam bodo pa pri obde lovanju našega polja zelo manjkali. ker jih bo v vigredi še manj kot jih je danes. Za drugo živino govejo, svinje, perutnino, ovce in koze — močnata krmila niso dovoljena, oziroma zanje ni preskrbljeno. Ta krmila so tudi neznosno draga, ker stanejo navadni otrobi n. pr. na Dunaju 31 do •52 K, ječmenovi celo 37 K sto kil. Tudi način, po katerem so cenile komisije in popisovale žito, ne odgovarja razmeram, ker ena in ista vrsta žita ne tehta v vsakem kraju enako veliko. Komisijam .je bila predpisana kot podlaga teža žita ; mi kmeti pa imamo za podla-:o v domači rabi le množino žita. To nasprotje povzroči lahko med ljudstvom še hujše pomanjkanje žita in moke, ako vlada po svojem računu in svojih določilih žito in moko zapleni ali rekvirira. Samo seno in. slama pa nikakor He zadostujeta za uspešno živinorejo.
Nakupovanje mcke. Privatne osebe, ki stanujejo izven Celovca, pa kupujejo moko v Celovcu, dobivajo pri celovškem magistratu izvozni listek, za celovško okolico pa daje take listke okrajno gla-varstvo Celovec. Brez takega izvoznega listka ne sme prodati moke noben trgovec, ne v mestu, ne zunaj mesta.
C. kr. državno železniško ravnateljstvo v Beljaku. "Arbeiter wille" piše: V "Freie Stiinmen' in "Villacher Zeitung" se vedno iščejo železniški delavci. Pogoj za sprejem je, da morajo biti delavci nemške narodnosti. Vprašamo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku, kaj je s tem posredovanjem dela? Ali je c. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku pri sprejemanju delavcev odvisno od nemške delavske stranke? Ce je, kako se to strinja s toliko poudarjano objektivnostjo c. kr. državne železnice v Beljaku ?
Odklonjen rekurz. V seji občinskega odbora v Vernbergu dne 24 januarja lanskega leta je bilo imenovanih dvanajst oseb za častne člane vernberške občine. To ni bilo po volji Leopoldu Sehillerju in tovarišem, ki so se proti temu imenovanju pritožili na koroški deželni odbor, češ, da so bili za podelitev častnega ob-čanstva merodajni Ie politični razlogi, ne pa zasluge dotičnih o seb. Toda deželni odbor je pritožbo zavrnil, ker nima oblasti, presojati zasluge častnih občanov. L Schiller in tovariši so napravili priziv na upraivno sodišče, ki je pa njihov priziv tudi zavrnilo.
VABILO na
PLESNO IN ZABAVNO VESELICO,
katero priredi društvo sv. Jerneja št. 81 JSKJ. v Aurora, 111., v nedeljo dne 2. maja 1915 v svoji dvorani. Vstopnina 25^ za možke, dame so ostopnine proste.
Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Aurora, 111., in okolice, da se te naše veselice polnostevilno udeleže. Zabava bo izvrstna, godba najboljša in tudi dobra postrežb«. Za vse to bode skrbel odbor.
Cenjenim rojakom t državah Illinois, Indiana in Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal nai potnik
Mr. OTTO FKED9B»
kateri je pooblaščen pobirati naročnino aa "Glas Naroda" in ls-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočane. Sedaj je v Chicago, HL S spoštovanjem
Upravniitvo Glas Naroda.
i 5

Vojska uniči vse,
ne uniči pa kakovosti in dobrote Tina
izdelanega is pristnega, ohijskega grozdja po vinarski tvrdki
Louis Knaus
3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O.
največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen:
Delaware...........$1.00 galon I Iwes............66—70c. galon
Katawba........75—80c. galon | Rudeče..........55—€0c. galon
Navedene cene veljajo za naročila od >5 galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že u računan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim.
V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načina žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC.
Naročila se izvrše samo proti predplačilu.
| Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj.
i i t f t f
tVVVVTVVVV
w * v w w
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.

Zanesljivo pride sedaj
denar v [staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo^? roke naslovnikom; razlika je le{ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 |dni.
Torej ni nobenega dvoma'za pošiljanje denarjev jsorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $17.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
IZ ITALIJE.
Izjava duhovnika.
Rev. J. B. Devoto iz Borzonasea, Italija, priznava v naslednjem pismu dobre učinke Triner-jevega Ameriškega Elixir grenkega vina.	j j
v.
II vino amaro Triner e non solo % tonico, ma come lo provai molte, volte, di bronto effetto neilo nel calmare i disturbi dello storoaco ed agevolare la | digestione.
(Prevod) ^ Trinerjevo Ameriško Elixir grenko vino ni le tonika, temveč, kot sem opetova-no zapazil sam pri se-J bi, učinkuje pomirjevalno pri želodčnih nerodnostih ter po-^ spešuje normalno prebavo. Že več lef*Ue pijem vina ter sem proti vsem pijačam, a našel
E sebbene io sia da mol- Jiji
9
ti anni astemio del vino ed avverso - a qualsiasi;^ liquore, pure 1 trovo che il suddetto vino amaro e gus-
tevole al palato,'lasciando la bocca soave- sem, da ima imenova-
" . . .	ni Elixir prijeten o-
mente aromatizzata.	1
kus ter da pušča v u-
B0RZ0NASCA rfP ^ /b C/ ,_-
(Prov. di GENOVA) P7*r- /J ,	stili aromatičen duh.
ITALIA	£/
Splošno znano dejstvo je, da je pri želodčnih in boleznih v obistih, pri katerih je treba temeljitega izčiščenja brez bolečin in brez oslabijenja organov,
Triner-jevo Ameriško Elixir grenko vino
najbolj prikladno sredstvo, ki prinese ponavadi hitro in uspešno uteho. Poskusijo naj ga blede in slabotne osebe. Kot prva pomoč pri obolelosti bo popolnoma uspešno učinkovalo.
Cena 50 centbv.	__V lekaniali.
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.,	Chicago, UL
Pri okorenelbsti in ošlabljenju mišic in sklepov bo dal Triner^ev Lini-menTlntroj^|o^ * ^	_Cena„23 in 50c., po pošti "" ' ™
rJm

jjp]

GLASNARODA, 12. APRILA, 1 915.


BEDAK

. ROMAN.
Bernhmrd Kellennann. — Za "G. N.** priredil J. T.
(Nadaljevanje.)
—	Kje je pa tista klnp. o kateri ste mi toliko pisali? — Imenovali >»te j«> "m<»j* klop". Povejte mi malo.
Suzana m j«' z jezikom moeik* ustnice in začela pripovedovati:
( e se jrr«> okoli hiše. preko potoka in iia hribček, se pri<le do tiste klopi. — Tam sem že sedela, ko sem bila stara dvanajst let. — Vsak veeer sem sedela tam. ko j«* zahajalo soliurv. — Od tam se vidi d» l m.-sta. ravin* oui del. kjer so hiše najbolj na kupu. — Tudi eesta se vi<li. ki p<-lj<- po dolini, testa in IfjfiM. Oh. kako rada bi mt peljala po železniei.
V veži se je ojrlasil Eisenhut.
Ah. kiij. uik.ir ne pripovedujte — se je prepiral z Mamico. — Bolnike mora obiskovati. To j«* vendar njegov poklic.
To j. rek' 1 zaraditepa tako plašno, da sta pa slišala Suzana in (> rau.
Nato s.> je oglasila Mamica: — Pst! Pst! — Eisenhut sc je zu-krohotal.
Su/a i m in (»rau sta mahoma utihnila.	%	/
Suzana j<* zardela in zaprla oči.	'	f
Slednji«' se je oglasil Oran :
-	Pijan je /.«*. Že |>o govorjenju se pozna, da je pijail. — Pokličite MillllirO.
—	Saj ne ho hotela priti.	;	'
—	Pozvonite ji.
Suzana je pozvonila in na prajru se je prikazala Mamiea. — V rokah j«' imrla s prstieem pre{*nijeno taso.
—	i čtsopis! Časopis! — Ne pozabite časopisa! je kričal Ki-heiihut in vr«r. I Mamici na taso zmečkan časopis. — Zanj je. za «*o-spoda (iraii-a.
Suzana je š«- Im>1 j zardela. <i«><"im se Mamiea ni upala pogledati i«rau v oči.
Kaj j>a hoče s tem ? Kaj pa hoče s časopisom? — jo jc vprašal in vzel list v roke.
Na prvi strani je bila debelo podčrtana notica:
Mesarski pomočnik Anton llainmerbaeher je pred sodiščem pripoznal. da je oče otroka pokojne dekle Margarete Sani met.
Na rob je bil zapisal Eisenhut:
Njejrova i/.java je popolnoma vrjetna.
—	Kje je jta Vaša notica? — je vprašala Suzana.
(irau je skomipnil z rameni.
—	Človek se lahko moti. — Toda pustiva to. — Vi še niste povedali do konca.
Kako čudno mor imate v sebi, pospod Grau. — Ce rečete, da moram povedati do konca, pa moram. Adela mi je tudi pripovedovala. da ste bili pri nekem bolnem krojaču, ki od samih bolečin lil mogel zaspati. — Vi ste samo stopili k njemu rekoč: — Zaspite! — pa je takoj zaspal.
Grau je odkimal.
Nikar vendar ne tajite, saj celo mesto govori o tem. — Vsa zdravniška sredstva niso pomagala .Vi ste ga pa s samo z eno besedo ozdravili.
—	Saj je že skoraj spal. gospodična Suzana, ko sem prišel k njemu. — -laz sem mu samo roko položil na čelo in ga vprašal: — Ali spite? In on je že spal.
Suzana se je smehljala in kašljala. — Kako čuden človek ste Vi. Samo k meni ste prišli, pa sem Vam že morala začeti pripovedovati. Povedala sem Vam stvari, o katerih nisem nikomur niti besedice o-menila. — Vse Vam moram povedati. — Čakajte, kje sva že ostala. Pri sanjah, kaj ne?
—	Da, pri sanjah. Vi ste toraj sanjarili, ko ste sedeli na klopici?
—Da. sanjala sem in čakala —
—	Sanjali ste in čakali, pa niste vedeli, česa pričakujete. — Dve leti ste čakali j—
Vi pa res vse veste in vse opazite. —Vakala sem. in dnevi so minevali drug za drugim, šla je spomlad, poletje, jesen. — Vse je šlo. jaz sem pa čakala. — Vsak večer sem sedela na klopi in čakala, ne da hi vedela kaj. — Razpredala sem svoje sanje in jih razpredla v neskončnost. — Toda sanje mi najzadnje že niso več zadostovale.
—	Velika praznina je bila v meni, moje prsi so bile prazne, moje srce. Z vedno večjim hrepenenjem sem pričakovala nekaj, nepotr-pežljiva nisem bila nikdar. — Jn slednjič sem vedela, kaj pričakujem.
Suzana je utihnila in pogledala (Jrau-a. Njene oči so bile velike in žareče.
Vedela sem. da se mora prigoditi nekaj velikega, nekaj posebnega. Kaj. tepa še nisem vedela, samo zdelo se mi je.
Njen glas je hil podoben komaj slišnemu šepetanju. Sklonila je fflavo. na ustnicah se ji je pojavil blažen nasmeh. Nadaljevala je s
pojočim šepetanjem j — In sanjala sem — ----kako bi bilo---
če hi me navdalo tisto čudno---če bi me obvladalo s svojo
sladko težo---in me sklonilo kakor sklone rosa siiežnobel zvonček ---Ko napoči <lan .. ..
Suzana ni Več govorila, samo njene ustnice so se še pregibale.
—	Smehljala se je in gledala v ogenj. — Dolgo, dolgo. časa. — Naenkrat si je pa z rokami pokrila obraz in se popolnoma sključila. _
Sklonila je glavo in položila glavo na koleno. — To se je tako hitro zgodilo, to se je zgodilo v taki bolestni strasti da je Grau planil prestrašen pokoneu. — Ramena so se ji začela tresti in kmalo zatem se je treslo vse njeno šibko telo. — Potem je pa začela kašljati. strašno kašljati. — Z roko je namignila Grau. da naj odide.
Grau je odšel v vežo. V glavi se mu je vrtelo, srce mu je silno ^ utripalo.
Ko je prišel v sobo. se je Suzana že zopet smehljala. — Ponudila mu je roko rekoč:
—	Pozabite, kar je bilo. — Saj ni več tako. že dolgo časa ni več.
—	Pripovedujte dalje!
In Suzana je nadaljevala: — Prešlo je leto in zopet leto. Šlo
je leto za letom. Ne ni bilo. — Naenkrat se je pa porodila v meni mi sel: — Kdaj bo prišlo? In tedaj sem zatrepetala v hrepenenju, vese lju m pričakovanju. In sedaj? Sedaj vem. da so bile sanje, sanje mladega dekleta, kakoršue sanja vsako dekle. — Včasih sem pa vendarle nehote pomislila: — Mogoče bo pa le. mogoče bo. ko se ne bom nič nadala?
—	Zakaj bi pa ne bilo mogoče? — jo je vprašal Grau.
Suzana je odkimala in ni odgovorila. — Slednjič je rekla s tihim
glasom: — Ne. ne vrjamem. — Prej sem upala, da bo prišlo, sedaj lie upam več. — Pri vsem tem pa nisem nesrečna. — Mogoče je to od bolezni.... Eno željo imam pa kljub temu. Ali veste katero? —
—	Se predno je zamogel Grau odgovoriti, je pristavila: — Še enkrat bi rada videla cvetlice in spomlad.
Grau je planil pokoneu in se začel izprehajati po sobi.
—	Vse bo še dobro, gospodična Suzana. Vse, popolnoma vse. Ozdraveli boste, ko bo prišla spomlad.
Suzana pa je gledala in njene oči so se napolnile s solzami.
—	Kakorhitro bo spomlad, boste mislili drugače.
Potem nista več povorila. V sobi je nastala skoraj popolna tema.
—	Grau je stopil k njej. — Bilo je tako temno, da je videl samo njene bele roke, njen mrtvaško bled obraz in blesk njenih oči. _ Položil ji je roko na ramo in jo dolgo pledal v oči.
Ali niste sanjali tam gori na klopi tudi o ljubezni T
Njen pogled je osteklenel, obraz je postal temnejši---zardela je .— Niti ganila se ni.
Grau je stopil k oknu. Tam je stal dolgo, nato se je pa hitro poslovil — Pozdravite Mamico, Suzana — je rekel— nasvidenje.
Ko je prišel do vrtnih vrat, se je obrnil, vprl pogled v okno in čakal.
Tedaj se je pa prikazal na temni šipi majhen, mrtvaško-bled obraz____
Grau je hitro zaprl vrtna vrata in izginil v noči.
ZASTONJ
deset (10) HASSAN* kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
M
Pb. ta okolica: Venca
»lav Palčič.
Irwin, Pa. In okolica: Frank Delator.
Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja.
Marianna, Pa. In okolica: Frank
Gottlicher.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schulta
Moon Ron. Pa. in okolica: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Tgnas Magister, Z. JakSe In U. R. Ja-kobich.
Unity Sta* Pa.: Joseph SkerlJ.
Steelton, Pa.: Anton M. Paplfi. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan.
Willock. Pa.: Frank Seme In Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Louis Bla-slch.
Black Diamond, Wash.: Gr. Po renta. Ravensdale. Wash.: Jakob Kom-ftak.
Davis, W. Va. in okolica: John Bro-•lch.
Thomas. W. Va. In okolica: Frank
Koeijan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank JSepu-h iu Herouim Svetlin.
West Allis, Wis.: Frank Skok tn Louls Lončar i č.
Rodi Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich.
Kemmerer. Wye.: Josip Motoh.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cenj. naročnikom in ostalim rojakom v Newburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj nas zastopnik
g. JAKOB &ESNIK, 3599 E. 81. St., Cleveland, 0, kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo Glai Narodi.
je kako društvo namenjeno knpiti bandero, zastava, rsgalj« codbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, vsriiico, privseke
t ritma itd., n* kupit« prej nikjer, d* tudi mene aaccna vprašata. Upralanjt as stana 1« 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Conike, reč vrit pošiljam brezplačno. Pilita pomj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
V
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih država
Velikost le 21 pri 28 palci H.
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Italkanskifa držav. Vsi so vezani v platno in v^ak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
NASI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" ln knjige, kakor tudi za vse druge v Lašo stroko spadajoče posle:
Jenny Land, Ark. ln okolica: Michael Olrar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovgln. Denver, Colo.: John Debevc In A. J. Terbovc.
Lead vilic, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz. Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co-stello (The Bank Saloon).
Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftlch ln Frank Blutnik. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, I1L: Jernej B. Verbič. 635 Aurora Ave.
Oglesby, I1L: >Iath. Hribernlk. Depue, I1L: Dan. Badovinac. Chicago, HL: Frank .Turjovec. La Salle. 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich, John Zaletel In Frank Bambieh. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, I1L: Frank PetkovSek ln Math. O grin.
So. Chicago, HL: Frank Černe ln Rudolf Požek.
Springfield. I1L: Matija Barborlč. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne.	,
Mulbery, Kans. in ekoiiea: Martin Kos.
CalmaeC, Mich.. In okolica: Pavel Shalti In M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Joseph
Glaslč.
Manistique, Mich. In ekoiiea: B. Kotxian.
So. Range, Mich. In okolice: M. D. Llkovlč.
; Josip
Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petric-h in Frank Žagar.
Duluth, Minn.: Joseph Sharabon.
Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, M. L. Kapsch, Jos. J. Peshel in Louls M. Perušek.
Eveleth, Min.: Jurij Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. VeaeL
Hibbing, Minn.: Ivan PouSe.
Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln.
Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec.
Great Falls, Mont.: Math. Urlch, 3409 N. 5th Ave.
Brooklyn, N. ¥.: Alojzij CeSarek ln Leo Štrukelj.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka.
Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marlnčič, Chas. Karlinger ln Jakob Resni k.
Barberton, O. in okolica: Alois Ba-iant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar.
Collin wood, O.: Math. Slapnlk.
Lorain, Ohio in okolica: John Kum-8e 1735 E. 33. St.
Tonngston, O.: Ant. KlkelJ.
Oregon City, Oreg.: M. Justin.
Allegheny, Pa. in okolica: M. Kla-rich.
Bessemer. Pa.: Louis Hribar.
Braddock, Pa.: Ivan Germ.
Bridgeville, Pa.: Rudolf PieterSek.
Burdine, Pa. in okolica: John Ker-tlfinlk.
Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk.
Claridge, Pa.: Anton Jerina.
Canonsburg, Pa.: John Koklich.
Broughton, Pa. in okolica: A. Dem-■ar.
Darragh, Pa.: Dragu tin Slavic.
Export, Pa. je okolica: Joh. Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar In Fr. Lebee.
Pe.i Aatoe Valoetie«*,
■■ '
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v capadni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal ui posebni zastopnik
g. VENCESLAV PALČIČ,
ki je pooblaščen pobirati naročnino na nas list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, viled eesar ga rojakom toplo priporočamo.
Upravništvo Glae Naroda.
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"Thi Bureau of Industrie« and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali i katerimi ge je slabo ravnalo.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v naturalizacij skih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali a priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor)' BUREAU OF INDUSTRIES
AND IMMIGRATION. _ Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjntraj do 5. popoldne in I x mdo sreče* od 8, do lfl* M
____
■ Tr-
15
TISKARNA
"GLAS NARODA'*
izrrioje vsakovrstne tiskovine po nlzkih csaa^
Delo okMfto. lirršije prerode jr dnfe Ungiko organlrirania Posebiost m dnžtTCM prarilt, okrabW
V«a naročfla poSljitejug
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, NewiYorkt N. Y.
r
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesiLl
Obsega 11 raznih zemlfevidov. ns 20tin itraneh in vsaka stran je 10ž pri 13i palca velika,
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obaega d«vet raznih zemUcvidov
»a 8 straneh, vsaka Btran 8 pri 14 palcev.	^
Cena samo 15 centov.
Vsi semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko Bpozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen ofcssg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 26c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas.' Pri večj odjemu damo popust.	<
Slovenic Publishing Company,
Samo pri meni s« dobe patentirana (a garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadanja ženskih in moških las. kakor tudi za rut moškib brk in brade: za revmatizem koetibolj ali trganja t nofcah. rokah in križu, za rane. opekline, bule. ture in kraste i. t. d.. 3-a kurje očesa, bradovice. potne nojre. ozebline i. t. d.: vsakemu jamčim $500 kateri bi zdravila brez uspeha rabil. PiSite takoj po cenik. "Koledar" in žepno knjigo pošiljam zastonj: knjižica velja za vsakega 5 dolarjev ki jo prečita.
JACOB WAHClC, llWRMthSt, Cleveland, Okla.
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne nnije.
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y,
fiqmpagnlB Generale Tnllanilpi
(Francoska parobrodna družba.)
OlriktDi irli do Havre, Pariza, Slice, Inomosta Id Ljubljani!
Ml
tAnOVEMI"
wm4wm vijaka
TA lAVOIS" ■a *ra rtiaka
"IA ntANC MKUMMil
titll
fUl&t M]
Ujeuo", "U Tomme", "Rochtmbeti" ia Glavna a^eacija: 19 STATE STREET, NEW
corner Pearl Bi, ChSMkrongh Bnlldlnf.x FoStnl parniki odplujejo vedno ob iredaJi is prlstamltito
•7. IT. B.
® & e»
NAJBOLJŠA
® 42)
'SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNII
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street* New York, N. Y;
Cena v platin TczaniJ$1.00. Rojaki v Oevehad, 0. isto ? podružnici Fr. Sakser, 1604 St Oak Ave., E