Počastitev spomina sovjetskih borcev, ki so pokopani na tržaškem pokopališču. Spominska proslava je bila pretekli teden, priredilo pa jo je Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo. Kot je znano, so sovjetski borci padli v bojih za osvoboditev Trsta leta 1945.
NADALJUJMO
DISKUSIJO
Resolucija poslanke Marije Bernetič o slovenskem šolstvu
Nezadovoljiv odgovor ministra
Za resolucijo so glasovali samo poslanci KP1 in PSIGP
V prejšnji številki našega lista smo objavili širšo dokumentacijo s komentarji o vprašanju pravic Slovencev in o krajevnih ustanovah. Medtem, ko je bil list v prodaji je «Primorsiki dnevnik» objavil razgovor s tovarišem Pittonijem, ki se je nanašal na podobno tematiko. To naključje nam je všeč, saj nam daje priliko, da se povrnemo k vprašanju, ki je temeljnega pomena za Slovence (in za vse demokrate, ne glede na jezik ali strankarsko pripadnost). Še več: želeli bi, da bi se diskusija nadaljevala, razširila ter še bolj poglobila; da bi prišlo do primerjave stališč in gledanj in to v dostojni debati, brez predsodkov ter omejitev, saj menimo, da je diskusija pozitivno dejstvo. Naš cilj ni polemika zaradi polemike, temveč diskusija, ki naj pripelje k najbolj enotni možni akciji za odpravo osnovne ovire, v boju za popolno enakopravnost Slovencev. V tem primeru (in ne le v tem) predstavlja poglavitno oviro Krščanska demokracija.
Po teh uvodnih ugotovitvah naj povemo, da ni naš namen, da bi povzemali točko za točko vse kar je tovariš Pittoni naštel, (kot bi se hotel braniti pred ostrimi kritikami, ki prihajajo iz vrst Slovencev proti združenim socialistom).
Ne bomo se ustavljali pri objas-njevanju sporazumov med DC in PSU za sestavo odborov levega centra na pokrajini in v občini, sporazumov, ki so po besedah Pit-tonija «zadovoljivi za socialiste in edino možni, edina alternativa». Tak način govora, ki je skoraj fatalističen; tak način predstavljanja levega centra — in to prav v ča su, ko se z dneva v dan zaostruje kriza te formule in politike — je zelo čudna zadevščina. To velja tudi za tovariša Pittonija, četudi je podpisal resolucijo manjšine na zadnjem zasedanju CK PSU.
Zanima nas to, kar Pittoni pravi v zvezi z zadržanjem združenih socialistov v pokrajinskem in občinskem svetu glede pravice slovenskih svetovalcev do rabe svojega materinega jezika. Načelnik skupine svetovalcev PSU v občinskem svetu je pojasnjeval, da so se socialisti tudi leta 1965 vzdržali pri glasovanju o zadevni resoluciji komunistov. Thko v občinskem kot v pokrajinskem svetu. S tem naj bi padla obdolžitev, da so socialisti «nedosledni». Treba je torej bolj jasno govoriti o... «doslednosti socialistov», če je Pittoniju tako prav, potem je prav tudi nam. Kdor se zadovolji — uživa. Pripomniti pa želimo, da nikakor ne verjamemo, da se s tem zadovoljujejo Slovenci, ki pripadajo ali ne PSU, ki volijo zanjo ali pa tudi ne. Mnogo bolj resna se nam zdi argumentacija Pittonija, po kateri neka stranka, ki je na oblasti, ne le v krajevnem merilu temveč tudi v Rimu, ne more izvajati «deklama-torske in demagOšfce politike», da ne more podpirati «nediskrimira-
nega revendikacionizma komunistov». To je zelo resna zadeva. Mi tako stališče zavračamo, saj je zelo podobno onemu, ki ga je svoj-čas zavzel Hreščak v zvezi, z enotno akcijo za slovensko šolo. (Kot je znano je Hreščak izjavil, da ne more sodelovati z opozicijo.) Vztrajanje na takem ptališču, ki je bistveno proti enotnosti, bi pomenilo opravičevati in sprejeti vse, podrediti sleherno načelo politiki vladajoče sile v levem centru, oziroma DC zato, da se ne... zaostrijo nasprotstva, da se ne razbije levi center. Vztrajanje na takem stališču bi pomenilo sprejemati brez najmanjše kritike tudi nesramno in politično zelo hudo zadržanje DC v deželi, pokrajini in J na občini v Trstu glede vprašanja rabe slovenskega jezika, bi pomenilo odobravati tudi to, da DC glasuje tako kot liberalci in fašisti, se požvižga na Slovence, na socialiste, na sprejete obveznosti in na levi center!
V prej cmenjenem intervjuju, dolgem skoraj tri stolpiče, tovariš Pittoni ne posveča niti ene besede zadržanju svojih zaveznikov in prijateljev demokristjanov, kar je obžalovanja vredno.
Po drugi strani ni mogoče sprejeti diferenciacije, ki jo tovariš Pittoni poskuša delati med deželo, pokrajino in občino zato, da «opraviči» različna zadržanja socialistov. Vprašanje pravic Slovencev ni «platonsko» vprašanje (kot pravi Apih), ali «demagoško» (kot pravi Pittoni), tudi če se ga postavlja v pokrajini ali občini in ne glede na to, če so ti organizmi v stanju, da ga rešijo ali ne. Po drugi strani te argumentacije zelo spominjajo na teorije tistih, ki — tudi v okviru levega centra — hočejo take krajevne ustanove, ki bi se posvečale samo redni upravi in ne «politiki». In tovariš Pittoni bi moral vedeti tudi to, da so na Tržaškem in Goriškem občine, kjer slovenski svetovalec govori v svojem materinem jeziku.
Mi nismo bili — in ne bomo niti sedaj —- na pozicijah pričakovanja. Borili se bomo in vse Slovence bomo vabili, naj se borijo za svoje pravice in naj v borbi uresničijo najširšo enotnost. Prepričani smo, da ni potrebno ponavljati seznama zahtev, da ne gre za to, kaj naj se doseže danes in kaj jutri, temveč za to, da se predvsem reši temeljna vprašanja, demokracije in svobodnega razvoja sloven- [ ske narodnostne skupnosti v Italiji , ter da se odstranijo ovire, ki izha-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Opozarjamo na sestavek : «Protislovenska obrazložitev zakonskega predloga», ki ga je napisal deželni svetovalec dr. Karel šiškovič. Sestavek objavljamo ria 3. strani.
Med razpravo o letošnjem državnem proračunu je minister za šolstvo Gui v poslanski zbornici odgovoril na resolucijo, ki jo je vložila naša poslanka Marija Bernetič in ki so jo poleg nje podpisali tudi drugi poslanci KPI, med katerimi sta tudi poslanca Mario Lizzerò iz Vidma in Raffaele Franco iz goriške pokrajine. V resoluciji se ugotavlja, da po šestih letih uveljavitve zakona, ki ureja slovenske šolske ustanove v goriški pokrajini in na tržaškem ozemlju, še niso bili izdani predpisi za izvajanje. Zahteva tudi, da je treba spoštovati zakon in ustavna načela za redno delovanje šol s slovenskim učnim jezikom ter poziva vlado, da zagotovi vse učbenike, ki so potrebni za osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom.
Minister je odgovoril, da uvelja-vitvene dekrete pripravljajo, glede šolskih knjig za osnovne šole pa da je položaj normalen in da so vsi prejeli knjige. Le v srednjih šo-
V sredo 22. februarja se je začela in v sredo 1. marca se je zaključila razprava o deželnih obračunih za leti 1964 in 1965. Od 26. maja 1964 do 31. decembra 1965 je ostalo na razpolago približno 14 milijard lir, medtem ko v istem času ni bilo izplačano okrog 20 milijard ilr, kar pomeni, da je deželna vlada izplačala ali izdala na-
oooooooooooooooooooooooooooo
8. marec
Ob 8. marcu ženska zveza — UDI ponovno poudarja, da se bo zavzemala in bojevala za emancipacijo žena in za mir, ter vabi vse žene v akcije za graditev nove družbe.
Na vseh letošnjih prireditvah ob priliki 8. marca bodo na pobudo UDI sprejete resolucije, s pozivi na parlament, naj nekatere zakone, ki so ženam najbolj pri srcu sprejme še preden zapade sedanji mandat. Odobri naj zakone o družini, za zaščito delavk-mater, o otroških dnevnih zavetiščih in vrtcih, o pokojnini gospodinjskih pomočnic. V teku so priprave na razne priredit- I ve. Doslej z gotovostjo vemo, da | bodo proslave Mednarodnega dne- j va žena, v soboto, 4. marca v Bo- j ljuncu, v sredo, 8. marca na Opčinah, v Trebčah, Podlonjerju in pri Banih; v soboto, 11. marca pa v Dolini, Ricmanjih, Križu in na Proseku.
lah, tako je pripomnil minister, je stanje bolj težavno.
Resolucijo je minister kljub temu sprejel kot «priporočilo».
Poslanka Marija Bernetič, je odgovorila, da je tudi prej vlada vsako leto sprejela kot priporočilo resolucije v zvezi z vprašanji slovenske narodne manjšine, nato pa ni nič napravila in so stvari ostale nespremenjene. Naša poslanka je zanikala, da imajo osnovne šole ustrezne knjige. Še enkrat je podčrtala, da tretji, četrti in peti razred nima knjig ter da učne knjige primanjkujejo tudi na srednjih šolah. Zahtevala je, da se o resoluciji glasuje. Za resolucijo so glasovali SAMO POSLANCI K.P.I. in P.S.I.U.P..
Kako se vse to ujema z raznimi obljubami? Kaj porečejo k temu tisti, ki podpirajo levi center? Kaj poreče k temu Pittoni in kaj prvaki «Slovenske skupnosti», ki v krajevnem merilu podpirajo levi center, v katerem gospoduje DC?
log za izplačevanje za vsoto okrog 10 milijard lir.
To dejstvo so kritizirali 'komunistični svetovalci med razpravo o obeh obračunih, ker pomeni, da deželna vlada ni izpolnila niti v najmanjši meri pričakovanj prebivalstva in da je v poldrugem letu svojega obstoja do 31. decembra 1965 delovala brez večje učinkovitosti. V svojem govoru v splošni razpravi in v svoji glasovalni izjavi v imenu skupine svetovalcev KPI je tov. dr. šiškovič med drugim tudi vprašal, kako so bila razdeljena sredstva iz zakona štev. 23 od oktobra 1965, ki je skoraj edini «deloval», saj predvideva obsežno polnomočje predsedniku deželne vlade, tako da do sedaj je bilo nemogoče doseči podrobne podatke o izdatkih. Iz obračuna je razvidno, da je bilo na podlagi tega zakona že izdanih preko 750 milijonov lir in prav za tiste člene, ki predvidevajo raznovrstne podpore organizacijam, tisku, ustanovam, društvom itd. še posebej je naš svetovalec zahteval podrobno obrazložitev plačanih zneskov za podpore slovenskim organizacijam, društvom in ustanovam, čeprav je že v komisiji odbornik za finance dejal, da je v teku 1966 leta 19 slovenskih društev in organizacij prejelo okrog 10 milijonov lir (točneje 9.500.00 lir, kot je naš svetovalec zvedel po drugi pbti). Ce takšna vsota odgovarja j resnici — je poudaril tov. šiškovič j — smo priča ponovnemu škandalu
Vprašanje v zvezi z novimi razlastitvami
Pokrajinski svetovalci Mario Colli, Mirko Kapelj in Galliano Dona-del so poslali predsedniku pokrajinske uprave pismeno vprašanje v zvezi s perečim vprašanjem novih razlastitev zemljišč na območju dolinske in milj ske občine. Predsednika pokrajinske uprave vprašujejo, ali je pokrajinska uprava obveščena o predvidenih razlastitvah in ali namerava s tem vprašanjem seznaniti pokrajinski svet. Vprašujejo tudi, ali je bilo to vprašanje vzeto v pretres na sestankih s predstavniki občin, na katerih so obravnavali o regulacijskem načrtu, in kaj namerava storiti predsednik pokrajinske uprave za zaščito pravic krajevnih ustanov, kakor tudi pravic morebitnih razlaščencev.
m . diskriminaciji na škodo slovenskih organizacij.
V svojem odgovoru v sredo 1. marca se odbornik za finance ni niti dotaknil tega vprašanja, kot da bi smatral za malenkostno vsakršno razpravoo tem. Dejstvo, da je naš svetovalec zvedel iz neuradnih virov, da so leta 1965 slovenska društva in organizacije prejela le 1.800.000 lir, 1966 leta pa 9.500.000 lir je škandalozno in neopravičljivo po tolikih obljubah strank in vlade levega centra. Ta društva in te organizacije niso prejele niti 2% celotne vsote, iz katere pa so deželni veljaki črpali težke milijone za podporo nairazličnejšim organizacijam, časopisom in ustanovam med italijanskim delom prebivalstva. Poleg tega je naš svetovalec zvedel, da so od tistih 11.300.000 v letih 19654966 prejela podporo neka popolnoma neobstoječa ali fantomska društva, ki so jih za to silo v naglici ustanovili, da bi levji delež prejele organizacije in društva «katoliške usmeritve». To pa pomeni, da se ta podpora deli ne samo z nacionalno diskriminacijskimi kriterji, a tudi s politično diskriminacijskimi kriterji, ker so od tistih 19 organizacij in društev po večini obstoječa ali fantomska «katoliška» društva in organizacije, medtem ko organizacije in društva, ki že od osvoboditve delujejo na slovenskem kulturnem področju niso prejele niti pare; Lepo spričevalo za levi center
nooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Dve vrsti diskriminacij pri delitvi podpor slovenskim organizacijam
2 • DELO
3.3.1967
Stopnjevanje umazane vojne v Vietnamu
Brezobzirno uničevanje življenj in gospodarstva
Stopnjevanje ameriškega napada na Vietnam postaja vedno bolj vznemirljivo tudi zato, ker se napadi vedno bolj usmerjajo proti severu, t.j. proti ozemlju, ki pripada Demokratični vietnamski republiki.
Ameriško ladjevje, ki je zasidrano nedaleč od vietnamske obale si-sistematično obstreljuje naprave na ozemlju Demokratične vietnamske republike. Topovi na ameriških ladjah imajo, kot kaže, doseg okrog 24 km. Hitrost streljanja teh topov znaša 15 granat v minuti. Rušilci pa so opremljeni s topovi, ki lahko izstrele tudi 200 raket v minuti.
Ameriški prvaki «opravičujejo» stopnjevanje napada z «novo politiko», ki dovoljujé ameriškim vojakom tudi vstop na sevemovietnam-sko področje.
Taka je torej ta «nova politika, ki privaja vietnamsko krizo na skrajni rob in ki še bolj kot doslej grozi, da se vojni vrtinec razširi še na druga področja
Kako kritičen je položaj potrjuje med drugim tudi protest, ki ga je Severni Vietnam izročil mednarodni kontrolni komisiji in ki opominja, da so ZDA storile nov, zelo resen in nevaren - korak pri razširjanju svojega vojnega angažiranja, la akcija — tako pripominja protest — pomeni še eno kršitev ženevskih dogovorov iz leta 1954 o Vietnamu, pomeni, kršitev statuta demilitarizirane cone, kakor tudi o-snovnih načel mednarodnega prava.
Moskovski časopis «Izvestja» piše, da bombardiranje Severnega Vietnama in obstreljevanje severno-vietnamskega ozemlja pomeni nadaljnje zanikanje trditve, da ameriška vlada želi sporazumno rešitev spora. Te akcije so toliko bolj hude, ker so jih začeli izvajati potem, ko je severnovietnamska vlada postavila konkretne mirovne predloge.
Spričo novih silno vznemirljivih akcij ameriške vojske v Vietnamu in grozeče nevarnosti, da se vojni požar razširi, je ameriški odbor za mir v Vietnamu sklenil, da bo poleg drugih akcij, dne 2. aprila povzročil velike zastoje v prometu na vsej ameriški cestni mreži. Nasprotnike vojne v Vietnamu je pozval, raj 2. aprila ustavijo vozila na križiščih glavnih cest v državi.
Tudi v Italiji se množe akcije proti vojni v Vietnamu. Italijanski odbor za mir je med drugim naslovil italijanskemu parlamentu po-
sebno spomenico, v kateri je rečeno :
«Vojna, ki že dolga leta divja v Vietnamu in ža katero se ne ve, tedaj se bo končala, vzbuja v ljudeh vsega sveta vedno bolj odkrito in odločno obsodbo. V nasprotju z odmevi razumnega javnega mnenja pa ameriški vojaški stroj nadaljuje vedno večje stopnjevanje v napadu na Severni Vietnam in z brezobzirnim uničevanjem življenj in gospodarstva Južnega Vietnama.
V tem trenutku bi stališče, ki bi ga zavzele vlade ameriških zaveznikov v Evropi moglo odločilno vplivati na to, da ameriška vlada spremeni svojo skrajno škodljivo politiko. Italijanska vlada se tej odgovornosti ne more odtegniti !
Delovni ljudje in ljudje kulture, združeni v obsodbi napada na Vietnam, odločno pozivajo italijanski parlament, naj prisili vlado, da odtrga italijansko državo od slehernega «razumevanja» za ameriški poseg v vojno ter naj da pobudo za takojšnje prenehanje bombardiranja; za priznanje južnovietnamske osvobodilne fronte kot polnopravnega člana pri pogajanjih; za spoštovanje pravic vietnamskega ljudstva do svobode, neodvisnosti in ze-dinjenosti, kot je bilo določeno v ženevskih dogovorih leta 1951 »
Tudi v Trstu je občutiti povečan odpor proti vojni v Vietnamu. Potrdila ga je tudi zelo uspešna manifestacija za mir, ki jo je v nedeljo priredil Tržaški odbor za mir. Zastopnik italijanskega vsedržavnega odbora za mir je v svojem govoru na omenjeni manifestaciji, ki je bila v kinu «Alabarda», med drugim dejal, da so zgrešene trditve tistih, ki menijo, da je bil poseg ameriške vojske v Vietnamu potreben zaradi ohranitve ravnotežja v tem delu sveta. Vprašal je, od kod pravica Američanom, za njihov napad, za dvojni napad proti južno-vietnamski osvobodilni fronti in proti Severnemu Vietnamu, ki je suverena država. Poudaril je tudi, da prav sedanje stanje v Vietnamu potrjuje, da je ameriška mirovna ofenziva lažna, saj teži med drugim tudi za tem, da postavi obe vojskujoči se strani na isto raven. Povrh tega pa se Američani niso nikoli jasno izrekli kaj pravzaprav hočejo. Sokrivdo pri tem pa imajo tudi ameriški zavezniki, med katerimi je tudi italijanska vlada.
Proti koncu svojega govora je
predstavnik omenjenega odbora za mir dejal, da četudi bi Američani vojaško zmagali v Vietnamu, ne bodo nikoli mogli zmagati politično, kajti kdo bo z njimi sestavil oblast, kdo bo z njimi zmagal v Vietnamu To ni mogoče tudi za to, ker bi se Američani znašli proti 30 milijonom Vietnamcev, kajti proti njim bi bili skoraj vsi, saj je dejansko skoraj vse vietnamsko ljudstvo na strani osvobodilne f ron te.
Tudi zato se proti surovemu ameriškemu napadu postavlja ves kulturni svet in vse zdravo javno mnenje — tudi v Ameriki.
Pomen in obseg stavk
in protestov v Španiji
Tisoči delavcev v protestnem pohodu po madridskih ulicah, a-s turski delavci so ustavili delo, solidarnostne stavke po vsej Španiji, vlada je zaprla madridsko univerzo, barcelonske študente so z rektorjevim odlokom odstranili z univerze, študentje v Saragozi in Valenciji stavkajo iz solidarnosti s 36 tovariši, aretiranimi, ker so sodelovali v pripravah na prvi nacionalni kongres ilegalnih demokratičnih študentovskih sindikatov, 5 delavcev «Standard - Electric» je bilo obsojenih zaradi članstva v delavskih komisijah....
Komaj poldrugi mesec po referendumu o «organskem zakonu» izginjajo še zadnji sledovi idile o
* ;
Grozodejstva umazan 2 vojne v Vietnamu
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo uoooooooooooooooouoooooououooooooooooooooooooooooooooooooo
«Novi list» guli svojo staro lajno. Med drugim «ugotavlja», da ker so Vietnamci trmasti, nočejo pogajanj, katera naj bi hrepeneče želel Johnson. Pri vsem tem pa je — po mnenju Novega lista namreč — sokriva Sovjetska zveza, ker noče spraviti Vietnamcev k pameti.
In vendar je znana stvar, da se stvari bistveno drugače razvijajo. Prva dva meseca tega leta sta potekla v znamenju pobud za mir, ki sta jih sprožila Demokratična republika Vietanma in južnovietnam-ska osvobodilna fronta. Slednja je ob budističnem novem letu prve dni februarja, oklicala osemdnevno premirje, ki pa ga je južnovietnamska lutkovna vlada spoštovala samo štiri dni. Predsednik Demokratične republike Vietnama je izjavil, da je njegova vlada pripravljena sesti za konferenčno mizo, seveda ako Amerika preneha z bombardiranjem. Premirje, ki ga je enostransko nadaljevala južnovietnamska o-svobodilna fronta (ta je namreč u-kazala svojim silam, naj se, ako so
Zares čudno tolmačenje
napadene, samo branijo) in izjava predsednika Demokratične republike Vietnama sta v svojem bistvu odg»vor Johnsonu, ki je sicer hinavsko trdil, da bi rad sedel za konferenčno mizo «ako bi iz Ha-noia prišlo znamenje dobre volje». Še več: če je predsednik Demokratične republike Vietnama jasno odgovoril Johnsonu, je vodstvo južnovietnamske osvobodilne fronte v bistvu uresničilo predlog glavnega tajnika Združenih narodov o postopnem zmanjševanju vojaških dejavnosti. Glede znanih petih točk, ki jih je svojčas postavila osvobodilna fronta in štirih točk, ki jih je postavila Demokratična republika Vietnama, velja zopet poslušati glas predesdnika vlade Demokratične republike Vietnama in predsednika osvobodilne južnovietnamske osvobodilne fronte, ki pravita, da te točke niso predhodni pogoji,
temveč samo osnova za pogajanja. To pomeni, da je nemogoče misliti na pogajanja, ako ni osnova teh načelo ženevskega dogovora, po katerem mora biti Vietnam svoboden, nevezan, nevtralen in brez tujih vojaških oporišč. To pa niso predpogoji, temveč osnova pogajanj in to pomeni, da Vietnamci nimajo namena pogajati se, ako ZDA ne pristanejo na načelo neodvisnosti. Kdaj in kako se bodo ameriške, južnokorejske, avstralske, novozelandske in filipinske čete umaknile in pustile Vietnamcem, da sami odločajo o svoji bodočnosti, bodo določila pogajanja. Teh pogajanj se Johnson boji, ker ve, da nima o-opravičila za svoja početja!
Zakaj zahtevajo Vietnamci prekinitev bombnih (danes tudi topniških) napadov na Severni Vietnam? Zato, ker ne more konferenca po-
tekati pod bombami, pa tudi zato, ker ne more uradno priznati upravičenosti bombardiranja, torej vojne, ki bila nikoli napovedana. Nenapovedana vojna pa je piratstvo!
Kako daleč od vseh teh dejstev je «Novi list»! Zanj je vse «trma ekstremizem, kitajski vpliv... Zato res ne moremo reči, da je v dobri veri, ko izraža svoja stališča o sicer tako važnem vprašanju vojne in miru, kar danes pomeni izražanje o Vietnamu.
So mar trmasti vietnamski partizani, ko sprejemajo premirje za krščanski božič in novo leto, ki ju praznujejo Američani in le maloštevilni vietnamski katoličani in ne budisti? Kje je torej dobra volja?
Prav gotovo te volje ni v srcu predsednika Johnsona, ki je kljub pozivu papeža in prošnji glavnega tajnika Združenih narodov ter kljub pobožnim željam italijanskega zunanjega ministra, s še večjo silo in krutostjo obnovil bombne in topniške napade na Vietnam.
«enotnosti naroda okoli caudilla».
«Protireferendum» teče. V luči burnih dogodkov, ki so se odigrali konec januarja in v začetku februarja, je Španija tisto, kar je: država z izredno ostro družbeno neenakostjo in naraščajočimi razrednimi spopadi; diktatura, ki jo razjedajo notranja nasprotja.
6U0 delavcev jeklarne v Echeveri-ju (Biskaja) stavka že od začetka decembra, zahtevajoč boljše delovne in življenjske razmere ter vrnitev 24 svojih odpuščenih tovarišev. Delodajalec v začetku ni bil posebno vznemirjen in je izrabil stavko, da se znebi nakopičenih zalog blaga. Spor je prišel pred sodišče. Delavci so se spraševali, ali si bo sodišče prvikrat v francistični Španiji upalo nastopiti proti delodajalcu. Ta stavka je prerasla v simbol. Iz drugih industrijskih območij prihaja stavkarjem pomoč v denarju in drugih solidarnostnih dokazih. Simbolična veljava tega spora pa je še vedno veliko večja. Medtem ko je delavska Španija z naraščajočim zanimanjem spremljala razvoj dogodkov v biskajski jeklarni, pa se je spopadi nenadoma preseli na mestne ulice.
Delavske 'komisije, jedro novega neodvisnega sindikalizma, so pripravljale protestne stavke proti življenjskim razmeram v številnih podjetjih, in sicer za prvi februar. Policija je poskušala vnaprej izpodkopati to akcijo, pa je nekaj dni pred tem datumom začela zapirati člane delavskih komisij v večjih industrijskih središčih. Delavci so odgovorili z demonstracijami m ustavitvijo dela. 27. januarja se je (po uradnih podatkih) zbralo kakih 10.000 delavcev v madridskih predmestjih in odšlo v mirnem protestnem pohodu proti središču mesta. Več tisoč študentov pa se je zbralo pred pravno fakulteto in odšlo v isto smer kakor delavci, vzklikajoč gesla o sindikalnih svoboščinah in solidarnosti med delavci in študenti. Obojni so se spoprijeli z močnimi policijskimi odredi. Velik del madridske industrije je obstal za štiri dni položaj, na univerzi pa se še vedno ni normaliziral. Delegacija francoskih in belgijskih kovinarjev, ki je prišla v glavno mesto protestirat proti aretacijam članov delavskih komisij, je sporočila, da se je 27. januarja udeležilo demonstracij kljub policijskim grožnjam in o-bračunavanjem nad 100.000 ljudi. Še nikoli od vojne sem ni bilo v Madridu stavk in demonstracij s takim Obsegom.
Hkrati so spopadi vzplamteli v notranjosti. V pičlih nekaj dneh je začelo stavkati kakih 20.000 a-sturskih rudarjev. Razlogi za stavko so bili enaki kakor v Madridu in Biskaji : težke življenjske razmere in aretacije članov delavskih komisij. 7.000 delavcev ladjedelnice Ferol v Galileiji je demonstriralo zaradi odpusta tovarišev.
Stavkovno gibanje v Španiji ima nekatera izrazito nova obeležja. Predvsem gre za njegovo širino, kakor so to pravilno ugotovili predstavniki francoskih in belgijskih sindakatov. Stavke so postale bdlj ali manj vsakodnevni pojav. Spopadi, ki so se začeli konec januarja, so se širili kakor bengalični ogenj. Čeprav so nekateri časopisi, ki so najbližji režimu, tudi tokrat po stari navadi govorili o samo posamičnih «neredih, organiziranih iz tujine», postaja ta teza v očeh javnosti brez vsakršne osnove glede na širino stavkovnih akcij in politično raznobarvnost njihovih udeležencev.
Pravzaprav pa iz teh akcij hitro raste novo špansko sindikalno gi-< Nadaljevani e na 4. strani»



			
3.3.1967 ------------------------------------------------------------------------------------ DELO* 3
5 skupnega zasedanja SKGZ in Unije Italijanov
Sodobna država mora dokončno
ovreči preživela stališča o manjšinah
4
„Samo v okviru dogovorov med strankami se doslej vprašanja Slovencev niso rešila in tudi v bodoče ni tega pričakovati, saj obsegajo le obrobna vprašanja"
Drama s sodobno tematiko: „Ne vedno kakor lastovke"
Prejšnjo soboto in nedeljo je bilo v Gorici skupno zasedanje izvršnih odborov tukajšnje Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Unije Italijanov iz Istre in Reke.
Na skupnem zasedanju sta imela glavni poročili predsednika obeh zvez: Boris Race je govoril o vprašanjih slovenske manjšine v Italiji, prof. Borme pa o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji.
(Zaradi omejenega prostora objavljamo v izvlečkih samo tisti del obravnane problematike, ki se tiče Slovencev. Op. uredn.).
V poročilu, ki ga je podal predsednik SKGZ je med drugim rečeno :
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOuG
Nekaj ugotovitev
Na goriškem srečanju so predstavniki manjšinskih organizacij še enkrat ugotovili, da kljub nekaterim spremembam in kljub raznim «izjavam z avtoritativnega mesta iti še prodrlo spoznanje v zavest vladajočih političnih strank, da je treba manjšinsko vprašanje reševati kot sestavni del demokratične ureditve».
Prav tako so ugotovili, da «samo v okviru dogovorov med strankami se doslej vprašanja Slovencev niso rešila in da tudi v bodoče tega ni pričakovati, ker so poleg vsega dogovori med strankami občasni, časovno omejeni ter obsegajo le obrobna vprašanja».
In res, kljub nekaterim spremembam, kljub temu, da so prišli nekateri Slovenci v pokrajinski in občinski odbor v Trstu in Gorici, Slovenec ne more v nobenem pokrajinskem ali občinskem uradu spregovoriti v svoji materinščini. Niti na periferiji, v občinski izpostavi v Bazovici, ne more govoriti v slovenščini.
Tako kot v preteklosti vladajoči krogi tudi danes trmasto vztrajajo na starih šovinističnih stališčih. V tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu so demokristjani, kljub «nekaterim spremembam», še pred kratkim glasovali skupaj s fašisti in liberalci proti pravici, da slovenski izvoljeni predstavnik spregovori v svoji materinščini.
Prav tako ni še «prodrlo spoznanje v zavest vladajočih političnih strank», da Slovenci — ki bi morali po ustavnih določilih biti povsem enakopravni državljani italijanske republike — morajo imeti enake pravice kot pripadniki večinskega naroda.
Trdno smo uverjeni, da bo potrebna še dolga in odločna borba preden bomo dosegli vse pravice, ki nam pripadajo. Ta borba pa je lahko uspešna le ako bo zares enotna, ako bodo v njej sodelovali vsi Slovenci in ako bo deležna polne podpore italijanskega resnično demokratičnega gibanja. Prav tako smo trdno u-verjeni, da klečeplazenje okrog tistih, ki nam odrekajo pravice in ki so najbolj odgovorni za to, da so vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji še vedno nerešena, v nobenem primeru ne more roditi pozitivnih sadov. Z milostno dodelitvijo mest trem ali štirim Slovencem v krajevnih upravah v Trstu in Gorici se mnogoštevilna in zapletena vprašanja ne morejo rešiti.
«Ugotoviti moramo, da smo v Italiji še precej na začetku, kar se tiče osvajanja bistvenih načel, ki veljajo za odnose do manjšin na splošno. Zato smo še daleč od uveljavitve teh načel v praksi, živimo v državi, ki še danes ne rešuje manjšinskih vprašanj sistematično, ampak improvizirano in občasno. Ni še prodrlo spoznanje v zavest vladajočih strahk, da je treba manjšinsko vprašanje reševati kot sestavni del demokratične u-reditve, da je treba torej v prvi vrsti gledati na probleme manjšine kot notranje vprašanje države; da pomeni priznanje pravic manjšin in njihova zaščita zadovoljitev potreb enega dela državljanov, njihovo izenačenje z drugimi državljani tudi v tem, da se zagotove njihove narodne značilnosti. Kljub občasnim izjavam vplivnejših osebnosti večinske vladne stranke, ki ta načela poudarjajo, nas vsa povojna in tudi današnja praksa prepričuje, da se ta vprašanja še vedno rešujejo predvsem iz zunanjepolitičnega vidika. V svetu dežele l urianija - Julijska krajina smo z avtoritativnega mesta slišali govoriti o naši narodni skupnosti sko- ! ro vednov isti sapi s potrebo po sodelovanju s Slovenijo in Koroško. Tudi ta povezava zgovorno dokazuje težnjo, da se slovenska problematika še vedno obravnava kot sestavni del zunanje politike. Nič čudnega torej, če ima v Rimu ključ za reševanje manjšinskih problemov zunanje ministrstvo in ne notranje, ter ostala ministrstva, kar bi bilo po pristojnosti bolj upravičeno. Tako stanje razkriva bistvo problema, in sicer, da se še vedno sodi, da so narodne manjšine tuje telo v državi, s katerimi je treba primerno ravnati : ali ga asimilirati in tako doseči nasilno vključevanje v večinski narod, ali ga spraviti v karanteno, kar predstavlja trajen politični problem. Toda «vsaka asimilacijska politika do na-] odnih manjšin povzroča nezadovoljstvo njihovih pripadnikov. Sodobna^ demokratična država mora dokončno ovreči taka zastarela in preživela stališča».
Na goriškem zasedanju je bila sprejeta skupna izjava obeh zvez. Glede Slovencev v Italiji je v izjavi med drugim rečeno :
«Položaj v Italiji ni še tak, da bi se razkrajanje slovenske narodnostne skupnosti prenehalo. Temu je vzrok dejstvo, da slovenski jezik ne uživa nobene ali zelo omejene pravice, da slovenske organizacije ne uživajo enake podpore kakor podobne italijanske organizacije, da niso Slovenci sorazmerno zastopani v javnih službah, da niso Skratka enakopravni na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Zaradi tega veljajo še vedno v polni meri sledeče zahteve: vprašanja slovenske manjšine v Italiji je treba globalno rešiti v smislu republiške ustave, deželnega statuta in mednarodnih dogovorov po poti in na način, ki se bo izkazal za najbolj primernega. S tem v zvezi je treba še posebej poudariti pereče vprašanje beneških Slo- j vencev, ki ne uživajo še narodnostnih pravic. Treba je dosledno in v celoti izvajati posebni statut londonske spomenice, ki mora postati notranjepravno obvezna. Napovedana reforma obstoječih zakonikov mora priznati uporabo slovenskega jezika v odnosih s sodnimi oblastmi.
Poleg teh splošnih zahtev je treba nujno rešiti še naslednje: razširiti zakon o osnovnih šolah na videmsko pokrajino, izpopolniti šolsko mrežo v 'tržaški in goriški pokrajini, urediti še vsa preostala vprašanja, ki zadevajo slovensko šolo, novi deželni zakoni naj v večji meri upoštevajo koristi slovenske manjšine v deželi, prenehati z raz-zlastitvami na Tržaškem po danes veljavnih predpisih in sprejeti nov pravični razlastitveni zakon, finančno breme za Slovensko gledališče v Trstu naj v celoti prevzamejo javne ustanove, razširiti je treba delokrog slovenskim denarnim zavodom in upoštevati pravično zastopstvo Slovencev pri obnavlja- , nju osebja v javnih uradih in usta novah in pri imenovanju članov raznih odborov in komisij.
Samo v okviru dogovorov med strankami se doslej ta vprašanja niso rešila in tudi v bodoče ni tega pričakovati. Poleg tega so dogovori med strankami občasni in časovno omejeni ter obsegajo le obrobna vprašanja.»
13. oktobra preteklega leta je bil končno predložen poslanski zbornici zakonski osnutek deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine o zakonskih določilih za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin, ki ga je deželni svet odobril že spomladi istega leta. Že dejstvo, da je poteklo šest mesecev od trenutka, ko je bil ta zakonski predlog izglasovan, do trenutka, ko je bil vpisan med uradne dokumente poslanske zbornice, nas prepričuje, da pristojni organi, deželna in osrednja Vlada, niso bili prenagli. Zato se sprašujemo, ali bo ta zakonski predlog sploh prišel v razpravo v pristojni komisiji in v poslanski zbornici, še preden bo parlament razpuščen leta 1968.
Kot je običajno pri vseh zakonskih predlogih, vsebuje tudi ta obrazložitev, ki utemeljuje predlagane določbe za spremembo kazenskega zakonika. Nihče ne bi imel nič proti kakršni koli obrazložitvi, saj ima vsak pravico, da svoje predloge utemeljuje kot hoče. A ta zakonski predlog je bil predložen v imenu deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, saj so ga izglasovale vse politične skupine razen PLf in MSI. Zaradi tega se čudimo, da vsebuje obrazložitev nekaj misli, ki jih komunisti ne odobravajo in mečejo čudno luč na vso zadevo.
V drugem odstavku obrazložitve se namreč pravi : «Pričujoča pobuda noče biti niti opravičilo niti prikrivanje odgovornosti tistih, ki so zagrešili znana krvava dejanja iz leta 1945, zaradi katerih ni mogel deželni svet izraziti svoje obžalovanje in strogo obsodbo : to, čeprav ni mogoče drugače kot opomniti oboževalce fašizma, da je prav tedanja napačna politika italijanske vlade prav- | zaprav nudila razlog, da so se 1 hoteli obsodbe vredni dogodki i
Pretekli četrtek je bila v Kulturnem domu v Trstu krstna predstava drame «Ne vedno kakor lastovke», ki jo je napisal Filibert Benede-lič. Ta drama obravnava zelo aktualno problematiko slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi; boje za obstanek na rodni zemlji; boje za delo in pravico, pa tudi neuspehe teh bojev, ki cesto silijo človeka skoraj k obupu; zlom idealov, beg v tujino in ponižanja.
Avtor sam, ta mnogo obetajoči književnik, ki živi in dela v Trstu ter neposredno spremlja vse dogajanje pri nas, predstavlja svoj dramski prvenec s temi besedami:
«Kako povedati dramatičnost sedanjega življenja, kako izraziti pojem našega izrednega položaja v sodobni tako imenovani potrošniški civilizaciji?» In dalje; «Zlom idealov in tragedija krvavega narodnega davka brez katarze sta v našem človeku ohromila domorodno ljubezen nacionalne bitnosti. (Tu verjetno misli na Benečijo! Op. uredn.) Tako je za našega človeka brezup gibalo slehernega notranjega življenja; komaj hoče objeti sočloveka, že obtiči, nemočen v usodi, ki mu je po nekem naključju prisojena. Potem pridejo porazi in spet porazi, dokler se človek ne znajde pred tragično alternativo obstanka ali bega. Toda ob neizpod-
1945 zakriti s ščitom provokacije.»
Ta odstavek torej skuša postavljati na glavo vso polpreteklo in preteklo zgodovino naše dežele in se prav posebej krivdo, ki jo nosi fašizem za genocidna idejanja proti Slovencem. Ta odstavek skuša prikazati vse Slovence v Italiji koj nekakšne krivce «grozotnih zločinov», ki jih je treba obsoditi, in skuša prikazati zakonski osnutek kot nekako «visoko demokratično dejanje» kljub vsem tem «slovenskih zločinov». Ne, stokrat ne ! Mi se ne moremo strinjati s takšno obrazložitvijo, ki meče čudno luč na vso zadevo in predstavlja grobo in nespretno potvarjanje volje tistih, ki so v razpravi o tem zakonskem osnutku v deželnem svetu zastopali svoja stališča. Sestavljalec ali sestavi jalci te obrazložitve so prav gotovo iznesli svoje osebno mnenje, ki je mnenje vseh nacionalistično usmerjenih ljudi v naših krajih, so pa istočasno dejansko šli preko stališča 11 svetovalcev KPI, ki takšnih tez niso in ne bodo sprejeli, nikoli sprejeli, saj ne odgovarjajo dejanskemu stanju, potvarjajo zgodovinska dejstva in nas prepričujejo, da sestavljale! ne poznajo niti tistega, kar se je v teku zmagovite narodnoosvobodilne borbe 'dogodilo v srednji in severni Italiji, kjer so antifašisti zelo temeljito in pravično opravili s fašističnimi in nacističnimi zločinci, če so prilike to le omogočile. Vsekakor takšna obrazložitev ni obrazložitev skupine deželnih svetovalcev KPI. Čudno je pa le to, da ni bila ta obrazložitev, preden je bila odposlana v poslansko zbornico, predložena vsaj vodjem svetovalskih skupin, ker nihče, ko je glasoval za zakonski osnutek, ni podpisal menice «in bianco».
KAREL ŠIŠKOVIC
bitnem dejstvu svoje pripadnosti se mora človek odločiti za svojo bit-nost. Ko pa se za to odloči, bo moral to tudi drago plačati. V tem je največja tragika.
Kako oživiti preteklost med osamljenimi in za življenje prevaranimi ljudmi? Kje so ideali ponosa osleparjenih borcev? Kako daleč od nas so že trupla naših najboljših sinov? Zakon eksistence ne pozna ustnilje-nja in preteklosti ni več.
Drama 'Ne vedno kakor lastovke’ je drama o naših ljudeh, ki morajo zapuščati svojo zemljo, ker jim ta ne more več dati življenja; zaman jih kliče tiazaj nagon, ki lastovke sicer prikliče vsako pomlad nanovo v domov.»
Res, drama «Ne vedno kakor lastovke» je drama naših ljudi. Ne da bi se spuščali v podrobnejšo a-nalizo, v strokovno oceno, priznavamo, in to brez ovinkov, da je zamisel posrečena, še bolj pa bi bila posrečena, ako bi v njej zasledili perspektive za izhod iz sedanje tragike, vero v vedrejšo prihodnost. Navkljub vsemu nam. je vera v to neobhodno potrebna!
Režiser Jože Babič je dramo zelo posrečeno opestril in obogatil. Zlasti posrečeni so filmski vložki, ki delo kot tako spreminjajo ne le v protest proti obstoječi stvarnosti na naši zemlji, temveč tudi v protest proti vojni, zlasti v Vietnamu.
Tudi glasba Aleksandra Vodopivca ter sodelovanje «Fansov» izpopolnjujejo tako avtorjeve kot režiserjeve zamisli.
Igralci Slovenskega gledališča so tudi s tem, v mnogih pogledih nelahkim dramskih delom, še enkrat potrdili, da so pravi umetniki.
V nedeljo še ena ponovitev Benedetičeve drame
Slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo prihodnja predstava drame «Ne vedno kakor lastovke», ki jo je napisal Filibert Benedetič in režiral Jože Babič, v nedeljo,
5. marca ob 16. uri.
Srečanje absolventov trgovske akademije
Pripravljalni odbor Združenja absolventov Slovenske trgovske akademije v Trstu nam je poslal naslednje sporočilo s prošnjo, da • ga objavimo :
«Absolventi Slovenske trgovske akademije bomo, čeprav z zamudo, praznovali 20-lelnico obstoja naše šole v obliki srečanja vseh bivših dijakov in profesorjev. Ob tej priložnosti bomo tudi ustanovili združenje, čigar namen bo nuditi absolventom možnosti strokovnega izpopolnjevanja ter medsebojne pomoči.
Pobuda je naletela na velik odmev ter ugoden sprejem med velikim številom absolventov, ki so v teh dvajsetih letih dokončali 'Trgovsko' in se potem zaposlili v raznih poklicih doma Konec učenja je v mnogih primerih pomenil tudi prekinitev vezi med samimi absolventi ter med njimi in šolo, kar je bilo v škodo prizadetih in skupnosti, v kateri živimo. Zato bo naloga ustanavljajočega se združenja, da izpopolni to vrzel in v okviru strokovnega in družabnega delovanja zbere pod skupno streho vse absolvente Slovenske trgovske akademije.
Družabno srečanje bo 16. marca v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu in nanj že sedaj opozarjamo ter vabimo vse kolege.»
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooocoooooooooooooooooooooo
4 • DELO ------------------
______iz goriške pokrajine
Odložitev poobčinjenja avtobusne službe v Gorici
Deželna svetovalca KPI Bergo-mas in Jarc sta pred nedavnim predložila pristojnemu deželnemu uradu vprašanje, da bi zvedela za razlog, zaradi katerega je sredinsko-levičarska uprava v Gorici odložila poobčinjenje mestne avtobusne službe. Iz odgovora, ki sta ga pred kratkim prejela je razvidno, da je omenjena občinska uprava utemeljevala svoj sklep, meneč, da bo prejela od dežele prispevek za nakup novin vozil. Tega prispevka pa ne more prejeti — tako namreč veleva deželni zakon — dokler nima omenjene avtobusne službe v svojih rokah. Goriška občina mora torej najprej poobčiniti mestno avtobusno službo in šele nato lahko vpraša za deželni prispevek.
Kakšne bodo posledice šestmesečne odložitve poobčinjenja mestne avtobusne službe?
Prvo, kar želimo poudariti je to, da bodo te posledice občutili gori-ški davkoplačevalci, v prvi vrsti manij imoviti ljudje. Občina bo namreč morala povrniti podjetju Ribi, ki trenutno upravlja prevozno službo v mestu, ves deficit. Tako
Prešernova proslava
Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 5. marca ob 16.30 v Prosvetni dvorani v Gorici (Korzo Verdi 13), Prešernovo proslavo. Na sporedu je nagovor in pevski koncert. Nastopili bodo sledeči pevski zbori : «Srečko Kosovel», Ron-ke ; «Jezero», Doberdob ; «O-ton Župančič», štandrež; «Briški grič», Števerjan; «Kras», Dol - Poljane ; «Vesna», Križ pri Trstu in zbor iz Velikega Repna.
namreč veleva obstoječa pogodba s tem podjetjem. Skoraj gotovo je, da bo goriška občina na tak način po nepotrebnem zapravila vsaj šest milijonov lir. Ta denar bo prišel seveda iz žepov goriških občanov ! So pa še druge posledice, ki jih bodo v prvi vrsti občutili tisti, 'ki se poslužujejo mestnih prevoznih sredstev. Znana stvar je, da sedanja služba ne odgovarja zahtevam prebivalstva in da so številni mestni predeli slabo povezani z avtobusnimi progami. Zlasti so prikrajšani delavski predeli in pa tovarne. Pa tudi Pevma, Oslavje in Sovodnje, ki nimajo prave povezave z mestom, bodo še naprej prizadeti.
Taka so torej dejstva.
Ob ugotavljanju vsega tega si dovoljujemo pripomniti še to: Kaže, da sedanji občinski odbor levega centra nima prave volje za poobčinjenje mestnih prevozov ali pa ni sposoben tega storiti.
Posledice vojaških služnosti
V	«Delu» z dne 13.1.1967 smo poudarili, da se v gorišici pokrajini glede vojaških služnosti ni nič izboljšalo. Kot primer smo navedli graditev vojaških objektov na Krasu, podreditev novih področij vojaškim služnostim in protest občinskega sveta v Zagraju, ki je zahteval odpravo strelišča na območju zagrajske občine.
V	drugi polovici preteklega mese, ca so bili vojaški manevri na območju scvodenjske občine. Na «Produ» so težki vojaški oklepniki povzročili precej škode na travnikih in deteljiščih. Nekaterim domačinom pa so dobesedno uničili tudi nasade špargljev. Oklopniki so tudi
razrili nekatere odseke glavne ceste v Sovodnjah, ki je bila asfaltirana komaj pred nekaj meseci. Zato so domačini nejevoljni
Športno igrišče v Štandrežu
Občinski svet v Gorici je odobril predlog za zgraditev športnega igrišča v Štandrežu. Zgradili naj bi ga s prispevki dežele. To je prvi rezultat srečanja štandreških športnikov s predstavniki svetovalskih skupin in z odbornikom za šport.
Novo športno igrišče naj bi stalo 50 milijonov lir. Večji del te vsote bi bil porabljen za odkup zemljišča in utrditev igrišča.
Sedaj gre za to, da se obljuba, ki jo je dal na omenjenem srečanju s predstavniki svetovalskih skupin in pred igralci «Juventine» odbornik Agati, ne pozabi.
Razdeljevanje podpore šolarjem v Doberdobu
Preteklo soboto je bilo v občinski sejni dvorani v Doberdobu razdeljevanje podpor in prispevkov za prevozne stroške študentom srednjih šol in učencem osnovnih šol dober-dobske občine, na podlagi deželnega zakona št. 19. Podpore je dobilo 39 študentov srednjih šol in 13 učencev iz Poljan, Devetakov in Bonetov, ki se z avtobusom vozijo v oddaljeno osnovno šolo v Doberdob odnosno v Palkišče.
Župan Andrej Jarc se je zahvalil občinskim svetovalcem, predstavnikom oblasti in staršem za udeležbo. Poudaril je, da te podpore ne krijejo niti zdaleč vseh stroškov, ki jih imajo starši s šolanjem svojih otrok. Občinska uprava je zaprosila deželno vlado za prispevek v znesku 2. milijonov 800.000 lir. Dobila pa je samo 900.000 lir, kar je premalo posebno še zato, ker do. berdobska občina ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi. V ta namen je doberdobska občina dala za podpore učencem in dijakom 160.000 lir.
»Integracija
allogenovi(
V torek, 14. februarja je «Gazzettino» poročal o zboru socialistov PSI-PSDI iz Gorice in sicer v zvezi Z govorom pokrajinskega tajnika Tomassicha. Naslov sestavka je zvenel tako: «Zgodovinsko dejstvo — uspeh levega centra integracija tu-jerodcev» (Allogeni).
Naj tako pojasnimo nekaj: dr. Tomassich ni nikoli izjavil nič sličnega. Njegove besede so bile drugačne. A ker je «Gazzettino» neuradno glasilo DC se splača opozoriti na način, kako se še danes v nekaterih krogih govori o vprašanjih manjšine. Kdo so ti «allogeni»? Mlajšim bralcem priporočamo, naj se pozanimajo pri starejših, tistih, ki so služili v vojski za času fašizma, ko so Slovence iz naših vasi uvrščali v «truppe allogene» (kar je zanje pomenilo tudi «dvomljiv element») in pošiljali jih na Sardinijo in na Sicilijo. No, za «Gazzettino» smo Slovenci še vedno «allogeni», dvomlji- ' vi, in uspeh levega centra naj bi bil, da so nas «integrirali»! Kje pa je politika priznanja naših narodnih pravic, o katerih se tako radi razpisujejo nekateri poborniki levega centra?
Še zadnja ugotovitev: tovariši iz goriške PSU niso protestirali pri «Gazzettinu» zaradi članka. Po našem je to zgrešeno. Dokazuje namreč pomanjkanje tenkočutnosti, ki bi jo (tudi po združitvi) socialisti motali imeti!	i
S tržaškega ozemlja
Občni zbor Kmečke zveze
V nedeljo je bil v Trstu občni zbor Kmečke zveze. Na njem so proučili številna kmečka vprašanja, začrtali smernice za bodoče delo ter izvolili novo vodstvo organizacije.
Občnega zbora KZ se je udeležilo tudi zastopstvo Zveze malih posestnikov. V njenem imenu sta delegate pozdravila tovariša Dušan Kodrič v slovenščini in Scheriani v italijanščini.
Tov. Dušan Kodrič je v svojem pozdravnem nagovoru poudarjal zlasti pomen enotne dejavnosti kmečkih naprednih kmečkih organizacij in skupnih prizadevanj za reševanje vprašanj kmetijstva, pri obrambi razlaščencev, za reševanje problemov cvetličarstva in vrtnarstva. Naglasil je tudi potrebo po okrepitvi akcij za rešitev perečega vprašanja bolniške blagajne in tudi za to, da bodo kmetje v večji meri deležni državnih prispevkov. Svoj govor je tov. Dušan Kodrič zaključil rekoč : «Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov skupno delujeta, bolje pa bi bilo, ako bi imeli eno samo enotno in močno organizacijo. Prepričan sem, da izražam mnenje vsem kmetov, ko s
Opera narodnega gledališča
«IVAN ZAJC» z Reke
bo v dneh 10., 11. in 12. marca gost tržaškega Slovenskega gledališča v Kulturnem domu Izvajala bo komično opero v treh dejanjih
«ERO Z ONEGA SVETA»
Predstavi v petek 10. in v soboto 11. marca bosta ob 21. uri, predstava v nedeljo 12. marca pa bo ob 16. uri.
tega mesta izrekam željo po taki enotni organizacij.»
Glavno poročilo na občnem zboru je podal tov. Lucian Volk. Ta je med drugim podčrtal, da so razlastitve za slovenskega kmeta boleč problem in da se tega Kmečka zveza v polni meri zaveda, zato se je vselej z vso vnemo zanimala za zaščito pred krivičnimi razlastitvami in za pravično odškodnino. «Spomnimo se samo borbe za ohranitev vrtnarstva na Kolonkovcu — je dejal tov. Volk — in tamkajšnji vrtnarji so lahko priča, kako je bila dolga in nelahka ta borba; spomnimo se pomoči, ki so jo razlaščeni iskali in dobili pri nas ob vseh razlastitvah zadnjih let; nastopa organizacije ob uvedbi novega občinskega davka na porast vrednosti zazidljivih zemljišč spomnimo se posredovanj pri oblasteh.»
O perspektivah kmetijstva smo na občnem zboru KZ izvedeli nas-lenje :
Izključno s kmetijstvom se na Tržaškem bavi samo 808 družin s približno 2.000 člani. 60 odst. kmetov je že prekoračilo 50. leto starosti. Bližina mesta kmetijstvu z ene strani koristi, po drugi strani pa škoduje. Koristi zato, ker lajša prodajo pridelkov na mestnem trgu, škoduje pa zato, ker so zemljišča podvržena razlastitvam, ker mesto odtega mlado delovno silo in ker nedeljski izletniki povzročajo kmetom mnogo škode. Stanje narekuje specializacijo kultur, intenzivno obdelovanje zemlje in tudi zadružništvo. Toda vse to zahteva strokovno usposobljenost zlasti i mladine in nji je treba posredovati ustrezno strokovno znanje.
Več kot polovica kmetijskega go- | spodarstva na Tržaškem predstav- ‘
Ija živinoreja, kateri je treba dati možnost, da se obdrži in da se specializira. Ugotavlja pa se, da kljub raznim zakonom in investicijam za razvoj živinoreja nazaduje.
V	letih od 1956 do 1965 je padlo število goveje živine od 4492 na 3301. To je tudi razumljivo, saj prejemajo živinorejci za mleko 20 lir pri litru manj, kot pa jih samo stane. Zato je potrebno, da se zviša cena mleka v hlevu, da se pomaga živinorejcu, da se zmanjšajo proizvodni stroški tudi s pomočjo zadružnih oblik tako pri proizvodnji kot pri prodaji.
Sožalje
Po dolgi in mučni bolezni je pretekli teden umrl tovariš Ivan Lu-divisi-Udovič iz Plodnjerja. Pokojni je bil v svojem okolju poznan kot zaveden antifašist in kot tak je bil tudi čislan. Že mlad je vstopil v Komunitsično partijo, kateri je ostal zvest do smrti.
Sekcija KPI v Podlonjerju izraža sožalje žalujočim svojcem Sožalju se pridružuje tudi «Delo».
☆
Tovarišu Jordanu Martinisu, zvestemu raznašalcu našega tiska, njegovim bratom in sorodnikom izreka tržaška federacija KPI najgloblje sožalje od izgubi drage mame Lucije. Sožalju se pridružuje tudi «Delo».
V počastitev spomina svoje mame daruje sin Jordan 1000 lir za «Delo».
Vpršaenje
odstranjevanja smeti
Tržaški občinski svetovalec Giuseppe Muslin je poslal županu pismeno zahtevo, naj obvesti občinski svet o razvoju vprašanja odstranjevanja oziroma predelave smeti.
V	pismu pripominja, da se je o tej zadevi sicer dosti govorilo tudi med zadnjo predvolilno kampanjo, da pa je po volitvah vse utihnilo. Tov. Muslin ponovno predlaga, naj se sestavi posebna komisija, ki naj prouči zadevo, izdela ustrezne predloge ter jih predloži občinskemu svetu.
Protest iz Bazovice
Tržaški občinski svetovalec Luc-jan Padovan je poslal županu pismo, v katerem ga opozarja, da so prebivalci Bazovice zelo nezadovoljni, ker na občinski izpostavi (delegaciji) v Bazovici ni funkcionarja, ki bi obvladal slovenski jezik.
Tovariš Padovan poudarja, da je velika večina prebivalcev Bazovice slovenske narodnosti in da bi zato moral biti na tamkajšnji občinski izpostavi funkcionar, ki bi obvladal slovenski jezik.
Naš svetovalec je županu tudi sporočil, da prizadeti prebivalci v Bazovici nabirajo podpise pod spomenico, ki protestira proti krivici, ki se dogaja ter zahteva, naj mesto občinskega delegata v Bazovici prevzame človek, ki obvlada slovenski jezik.
Koncert
Slovenskega okteta
Glasbena Matica priredi v soboto, 4. marca ob 21. uri v tržaškem Kulturnem domu koncert slovitega Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki ga sestavljajo pevci: Danilo Čadež, Rudolf France, Božo Grošelj, Marij Kogoj, Tone Kozlevčar, Dragiša Ognjanovič, Marijan Stefanovič in Andrej Štrukelj.
Prodaja vstopnice v Tržaški knjigarni in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
-------------- 3.3.1967
Kulturna prireditev PD »Ivan Cankar'*
Dramska skupina prosvetnega društva «Ivan Cankar» (Sv. Jakob v Trstu) je naštudirala in z velikim uspehom uprizorila dramo «Kocke v kocki». V igri nastopajo:	Jurij
Kuferzin, Stojan Colja, Ivan Verč, Vojka Lavrenčič, Mara Rogelja, Boris Gombač, Ana Mikulus in Sergej Verč, ki je igro napisal in režiral. Krstne predstave, ki je bila preteklo soboto, se je udeležilo veliko število ljudi. Navdušeni so bili nad delom in izvajanjem. Tembolj so bili navdušeni tudi zato, ker so igro in vse, kar je z njo združeno, pripravili sami člani mladinske dramske skupine.
K velikemu uspehu jim iskreno čestitamo.
Ponovitev igre bo v dvorani prosvetnega društva «Ivan Cankar» (Ul. Montecchi 6/IV.) danes, 5. marca ob 21. uri.
Nadaljevanje
Diskusija
jajo iz politike demokristjanov. Zato vabimo in bomo vabili Slovence, naj se borijo za rešitev načelnih vprašanj, skupaj z vsemi silami, ki so sposobne boriti se na tem področju. Tovariš Pittoni bi moral dokazati, da v tem ne išče našega namišljenega «nediskriminiranega revendikacionizma». Novemberski volilni izidi so zelo poučni.
Toda za to, da bomo združeno napredovali je treba ovreči diskriminacijo, izum, ki ga je sfabriciral levi center. Drugače se stvari nc bodo spremenile, kot se v bistvu niso spremenile s tem, da so dobili socialisti enega odbornika slovenske narodnosti v tržaški občini, saj tudi tovariš Pittoni v svojem intervjuju priznava — in je morda dobro znamenje — da «Slovenci ne morejo biti zadovoljni samo s to pridobitvijo...»
Španija
banje. Zanj so državljanska vojna in protislovja, iz katerih se je porodilo, že stvar preteklosti. Novo-sindikalno gibanje teži združiti španske delavce na podlagi njihovih današn|i skupnih interesov. To je prav zanimivo nedavno ugotovil tudi katoliški časopis «Madrid: «Delavci ne verjamejo več v mit korporativističnega integracio^ nizma. Vedo, da živijo v pluralistični in «razredni» družbi.... Zato se začenjajo zavedati, da lahko rešujejo svoje probleme samo v specifični delavski množični akciji, v ustvarjanju zares delavskih gibanj. Zato ni nič čudnega, če je v taki, marsičem spremenjeni situaciji, biskalski industri jalee vzkliknil, da bi bili delavci dobri dn mirni, če bi ne bilo «tistih katoliških agitatorjev, ki jih hujskajo». Proglasiti nekega preprosto za komunista — tujega agenta, to ni zdaj nič več učinkovito, komunisti pa si skupaj s sindikalnimi borci drugačnega prepričanja, zlasti z levimi katoliki, pridobivajo velik javni ugled in vpliv v vsakodnevnem Ognju delavskih bojev.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bernetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava: Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12