LOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo
Cene: Letno 38 din, polletno 20 din, četrtletno 11 din; inozemstvo 76 din Poštno-čekovni račun številka 10.603 Reklamacije niso poštnine proste
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon 21-18
Cene lnseratom: Cela stran 3000 din, pol strani 1500 din, četrt strani 750 din, osminka strani 400 din — Mali oglasi posamezna beseda za naročnika 1 din, za nenaročnlka 2 din
Hudi boji za vzhodno Afriko
Položaj y Eritreji
Priprave za zavzetje Kerena
V	najstarejši italijanski koloniji v vzhodni Afriki v Eritreji so osredotočeni vsi napadi angleških čet na zavzetje močne gorske trdnjave Keren, katero branijo Italijani hrabro, c'a bi zavrli pohod Angležev proti prestol-nemu eritrejskemu mestu Asmara, odkoder vodi moderna avtomobilska cesta v Addis Abebo.
V	Eritreji so se pridružile angleški koloni, ki prodira s severa proti Kerenu, čete svobodnih Francozov.
Dne 23. februarja je bilo objavljeno, da so prispele v vzhodno Afriko francoske kolonialne čete s področja Čadskega jezera, ki so v zadnjih tednih dosegle zlasti uspehe v bor-
bah okrog zelenic (oaz) Kufre in Mursuka v južni Libiji. Čete so motorizirane in oborožene z možnarji, strojnicami in strelivom. Krenile so iz Fort L'Ami in prepotovale vso osrednjo Afriko in prispele pred dnevi v Sudan, kjer so jih oborožili še z angleškimi topovi. Dne 22. februarja so se ti oddelki vkr cali na ladje v bližini Port Sudana ter z njimi prodrli po Rdečem morju do Mersa Teklaiax v Eritreji. V bližini te luke so se francoske čete izkrcale na italijanskih tleh, ne da bi naletele na kakršen koli odpor. Čete bodo sedaj sodelovale pri angleški ofenzivi v Eritreji. Njihova naloga je, da prodro od severovzhoda proti Kerenu in prispevajo k zavzetju te italijanske vojaško izredno važne trdnjave.
Vojna y Abesiniji
Italijanska obramba krog Addis Abebe
V Addis Abebi, ki je prestolno mesto Abe-sinije, prebiva italijanski vojvoda Aosta, ki ima naslov abesinskega podkralja in je najvišja osebnost od Italijanov zasedene Abesi-nije. V Addis Abebi ima tudi svoj sedež poveljnik italijanske vojske v Abesiniji. Ta je izjavil, da bo zbral svoje čete krog abesinskega glavnega mesta, kjer namerava pripraviti v Abesiniji prodirajočim abesinskim vsta-šem ter Angležem ofenzivno obrambo.
Iz treh kolonij na Addis Abebo osredotočen napad
Kakor smo že večkrat naglasili v našem listu, gre pri bojih v vzhodni Afriki za tri tamošnje italijanske kolonije: Eritrejo na severu, za Abesinijo v osredju in pa italijansko Somalijo na jugu ob Indijskem oceanu. Prodiranja angleških, abesinskih in južnoafriških čet v imenovanih treh kolonijah imajo končni cilj — zasedbo Addis Abebe.
Zasedba važnih postojank
Vdor Angležev in Abesincev pod vodstvom bivšega cesarja Hajle Selasija je usmerjen v kraje krog velikega Tana jezera, iz katerega priteka Modri Nil, ki namaka angleški Sudan. V goratih krajih krog tega jezera prebiva največ svojemu pregnanemu cesarju zvestih abesinskih plemen, iz katerih se rekrutira abesinska četaška vojska.
Angleži in Abesinci so zasedli doslej severno in južno od Tana jezera važne postojanke, iz katerih vodijo karavanske poti ter ceste proti Addis Abebi.
Med temi postojankami je južno od Tana jezera ležeče mesto Dangila, ki je središče abesinske pokrajine Godžam. Skozi Dangilo pelje starodavna karavanska pot iz sudan-skega Galabata proti abesinski prestolnici. Italijani so mesto znatno povečali, popravili cesto in ga povzdignili v tržno središče Godžama.
Napad na Dangilo je vodil osebno bivši abesinski cesar, kateremu je dodeljen en angleški častnik. Iz Dangile se bližajo abesinski vstaši zelo važnemu italijanskemu oporišču Debra-Marcos, ki tvori vzohdna vrata v Addis Abebo s severa.
Z juga pa prodirajo abesinske čete vzhodno od Rudolfovega jezera in so zasedle mesto Mega, skozi katerega pelje pot v Addis Abebo
Italijanska Somalija
V našem zadnjem vojnem poročilu iz vzhodne Afrike smo omenili vdor južnoafri-
Angleška ofenziva v italijanski Somaliji
1	(bela ploskev) = italijanska vzhodna Afrika.
2	(črna ploskev) — Kenija (angleška).
3	= Indski ocean.
4	— zelenice.
5	= črta, ki so jo Italijani imeli v Keniji zase-
deno do konca januarja 1941.
6	= angleška fronta sredi februarja 1941.
7	= smer angleškega napada.
I ških čet v italijansko Somalijo ob Indijskem oceanu, in sicer v pokrajino Prekžuba. Tam so zasedli južni Afrikanci pokrajinsko središče Afmadu in pristanišče Kismaju.
Prekžuba, italijansko Oltregiuba, je ime, ki se je rodilo, ko je odstopila Anglija leta 1925. prostovoljno del svoje kolonije Kenije do reke Žube Italiji. Italija je priključila ta del svoji koloniji Somaliji. Ker pa leži onkraj velike reke Žube, so ji dali Italijani ime Prekžuba. Ta dežela leži izključno v ravnini, katero namaka plovna reka Žuba in jo dela z vsakoletnimi poplavami na ozkem pasu rodovitno, do-čim je drugod napol puščava s trnastim gr-mičjem ali ostro travo.
Poizkusi kultiviranja so pokazali, da bi se dala cela Prekžuba spremeniti v rodovitno deželo, ki bi dajala kavo, bombaž, sladkorni trs, riž, koruzo in banane.
Podnebje v Prekžubi je izredno vroče, zato spada pokrajina med najbolj vroče dele Afrike.
Južnoafriške čete, ki so zavzele pristanišče Kismaju, so na pohodu v pravo italijansko Somalijo, ki je podobna Prekžubi, a ni tako zapuščena ter zanemarjena.
Italijani so investirali v tej svoji koloniji velike vsote in dosegli zlasti zadnja leta znatne uspehe. Z osvojitvijo Abesinije kot naravnega zaledja, je italijanska Somalija le še pridobila na gospodarski, posebno še prometni vrednosti. To je tudi povzročilo, da se je pričelo veliko pristaniško mesto Makdišu, italijansko Mogadiscio, naglo razvijati in šteje sedaj že okoli 40.000 prebivalcev. Od tam vodita v notranjost tudi dve železniški progi, od katerih veže daljša Makdišu z Bai-doo, od tam pa vodijo poti v Lug, Dolo in dalje v Addis Abebo. Vendar znaša dolžina obeh železnic komaj 113 km. — Vojna se tako razvija tu na ogromnih prostorih.
Prodiranje v italijansko Somalijo
Pri prodiranju preko reke Žube v italijansko Somalijo so zasedle južne afriške čete po zasedbi pristanišča Kismaju važni postojanki Margerito in Dželib ob Žubi. Južni Afrikanci so izvedli uspešen napad na italijanske utrdbe z boka, nakar so bili Italijani prisiljeni k umiku. Z zasedbo mest Margerita in Dželib so južne afriške čete že 50 km daleč od izliva reke Žube proti severu.
Pri kretanjih in napredovanju južnoafriške vojske preko reke Žube v italijanski Somaliji so bile zaplenjene znatne količine italijanskih topov in vojnega materiala. Ujet je bil ves brigadni štab, en polkovnik ter precej evropskih in kolonialnih italijanskih vojakov.
V boje ob reki Žubi uspešno posegata angleško in južnoafriško letalstvo, ki vršita tudi izvidniške polete nad celotno italijansko Somalijo.
Prosvefa v Sloveniji
šole in prosvetne organizacije »o najvažnejša in najučinkovitejša vrelišča ljudske pro-svete. O obeh se je vršila '' Širna razprava na zasedanju banskega sveta v Ljubljani preteklo sredo. Uradno poročilo je podalo sliko o stanju šolstva v Sloveniji. Koncem 1. 1940 je bilo v naši banovini 958 ljudskih šol, otroških vrtcev in zavetišč s 4236 oddelki, učencev je bilo 183.182 (92.165 dečkov in 91.017 deklic), učiteljev pa 4384 (moških 1527, žensk 2857). Na šolah še vedno manjka okoli 250 učnih moči. Šolskih poslopij za ljudske šole je 875, ki imajo 2991 učilnic. Meščanskih šol v banovini je 51 s 313 oddelki, učiteljev je 539, učencev pa 10.817 (5056 učencev in 5761 učenk). Srednjih šol je 20 s 327 oddelki, 521 profesorji in 13.820 dijakov (8865 učencev in 4955 učenk). Državnih učiteljišč je dvoje (v Ljubljani in Mariboru) s 370 učenci in 333 učenkami, zasebnih pa 3 z 207 učenkami.
Prav zanimivo sliko je podalo uradno poročilo o zasebnem prizadevanju za pospeševanje ljudske prosvete med našim narodom. Glavna sredstva so časniki in listi, knjižnice in društva. V banovini izhaja sedaj 231 listov, od tega 6 dnevnikov, 22 tednikov, 1 list izhaja dvakrat tedensko, 3 pa trikrat tedensko; mesečnikov imamo 123, 3 krat mesečno izhajata 2 lista, 2 krat mesečno 20, 10 krat letno 8, 8 krat letno 3, 6 krat letno 11, 4 krat letno 19, 3 krat letno 3, 1 krat letno 4 in po potrebi 6. Po vsebini imamo 30 političnih, 8 znanstvenih, 16 literarnokulturnih, 34 strokovnih, 38 stanovskih, 14 mladinskih, 39 nabožnih, 2 glasbena, 15 propagandnih in 25 raznih neopredeljenih listov. Število listov se je od lanskega leta zvišalo za 5. To so listi, ki izhajajo v Sloveniji, izven banovine in v tujini pa izhaja še 21 listov (od teh večina v Ameriki).
Od 31. avgusta 1939 do 31. avgusta 1940 je število knjižnic v naši banovini naraslo za 10 na 2802, število knjig v knjižnicah za 155.326 na 2 milijona 227.384, število izposojenih knjig pa je padlo za 9650 na 1,516.461. V nobeni drugi banovini ni društveno delovanje tako živahno kot pri nas. Od 31. avgusta 1939 do 31. avgusta 1940 se je število društev povečalo za 301 na 6363, število odsekov pa za 76 na 2558. Raznih domov je 1356, gradijo jih pa še 45. Številke o ljudski prosveti pojejo našemu ljudstvu slavo ter ga dvigajo v prve vrste ne samo v Jugoslaviji in
na vsem južnovzhodnem delu Evrope, marveč tudi med velikimi kulturnimi narodi. Toda število izraža količino, ni pa hkrati izraz kakovosti. In prav za kakovost gre pri prosveti. Prava prosveta mora biti vzgojiteljska. Če ni vzgojiteljska v pravem pomenu besede, je boljše, da se poslužimo besede nesmrtnega slovenskega škofa Slomšeka, da je ni. To sodbo je veliki vzgojitelj slovenskega ljudstva prvenstveno izrekel o šoli. Velja pa v isti meri o vsaki izobraževalni ustanovi, vsakem izobraževalnem sredstvu in vsakem izobraževalnem prizadevanju, ki ima kot predmet samo glavo, ne pa tudi srca, ki hoče množiti znanje, ne pa v isti meri poštenje.
Nesreča Francije in njenega ljudstva je živ dokaz, kam vodi izobraževanje duha brez oplemenitenja srca. Francija je imela listov in časnikov v izobilju, šol na izbiro, mladinskih organizacij nad potrebo. Pravo bagastvo izobraževalnih sredstev, poleg tega pa največje siromaštvo duha. Kakšne duhovne vrednote more ustvarjati framasonstvo, marksistični socializem in komunizem? In ta revna duhovna trojica je obvladovala vse duhovno in javno življenje Francije, je vsiljevala svojega siromašnega duha francoskemu tisku, francoski šoli in mladinski vzgoji. Ali se moremo čuditi, da je vzrasel v Franciji nevzgojen rod, mladina brez idealov, brez smisla za samozatajevanje, za žrtvovanje, pa z izrazitim smislom za uživanje in veseljače-nje. Ta mladina, sama žrtev krive izobrazbe brez pravilne vzgoje, je pahnila svojo domovino v katastrofo.
Pri izobrazbi ne gre za število, za količino. Za kakovost gre, in to kakovost daje izobrazbi vzgoja po krščanskih načelih. Na zasedanju banskega sveta naše banovine je bila ta misel krepko poudarjena. Soglasno je bila izražena zahteva slovenskega ljudstva: krščanska vzgoja nad vse! In ker je krščanska vzgoja nemogoča brez krščanskih vzgojiteljev, dobiva zahteva slovenskega ljudstva to le praktično obliko: V šole samo učitelje krščanskega mišljenja in krščanskega življenja! Tak učitelj bo ljudstvu blizu ne samo po telesu (in to je vsak, ki med njim biva), marveč kar je važnejše, tudi po duhu. Takšnega učitelja ali učiteljico ne bo ljudstvo čutilo kot tuj element, marveč kot svojega. Takšnemu bo z veseljem izročalo svoje otroke v šoli in doraščaj.očo mladino v krščanskih prosvetnih in mladinskih organizacijah.
Naši banski svefaiild za naše pogrebe
Na zasedanju banskega sveta dravske banovine, ki je trajalo od 17. do 22. februarja, so banski svetniki nastopali kot vestni tolmači potreb, želja in zahtev našega ljudstva. V razpravo o občnem in upravnem oddelku so posegli: Ivan Tovšak, dr. Ferdo Miler, Josip Kolman, Ivan Deželak, Ferdo Hartner, Ivan Šerbinek, Alojz Zorenč, Ludvik Kuder, Josip Klekl, ki so pokazali na žalostno finančno stanje naših občin, ki ne vedo od kod in s čim bi naj krile svoje potrebe in plačale Bvoje izdatke. Urediti bo treba plače občinskih uslužbencev, organistom, ki so prav slabo plačani, bo treba zvišati dohodke. Zupani imajo velike težave, kar se tiče podpor družinam k vojakom poklicanih. Bolje naj se tudi poskrbi za duhovnike v bolnišnicah. Občine pa naj tudi bolj kot doslej sodelujejo pri pobijanju alkoholizma.
Obširna je bila razprava o pospeševanju kmetijstva, katere so se udeležili: Alojz štu-hec, Martin Steblovnik (predsednik Kmetijske zbornice), Franc Prelog, Ignac Pevec, Alojz Zorenč, Kržišnik Ludvik, Kugovnik Jurij, Peter Zadravec, Ivan Deželak, dr. Josip Leskovar, Franc Slavič, Ludvik Kuder, Ivan Šerbinek, Josip Kolman, Peter Rozman, Ivan
Tovšak, Marko Novak. V svojih izvajanjih so poudarjali, da kmečko nadaljevalno šolstvo ne izpolnjuje svojih nalog, ker manjka primernega učiteljstva; sedanje učne moči, zlasti ženske, nimajo potrebnega stika z zemljo. Zvišanje poljedelske produkcije bo mogoče doseči le z umetnimi gnojili. Odpravi naj se trošarina na cement za gnojnične jame. Za zatiranje sadnih škodljivcev naj se za večje okoliše organizirajo leteče skupine, ki bodo škropile. Cene modre galice so previsoke in skačejo, potrebno je, da se znižajo. Kmetijskemu podružništvu, osobito blagovnemu, naj se posveča večja skrb in podpora. Omogočijo se naj dolgoročni krediti. Kmečki referenti naj se zaposlijo ne toliko v pisarnah, marveč na terenu. Lov naj se smatra za luksus in šport. Kmečki posli naj bi bili zavarovani. Pomagati bi bilo treba tudi viničarjem, ki naj bi dobili koruzo po polovični ceni. S krepkimi potezami so banski svetniki začrtali slab položaj vinogradnikov in zadnji čas zlasti tudi hmeljarjev, ki so računali, da bodo hmeljski pridelek prodali za okrog 150 milijonov din, pa so ga doslej prodali komaj za 25 do 27 milijonov din.
V razpravi o prosveti so govorili: Josip
Klekl, Zadravec, Tovšak, Rozman, Deželak, Novak, dr. Leskovar, Franc Račič, Prelog, Kržišnik, Zorenč, Šerbinek, Kugovnik, Hartner. Opozorili so na posledice napačnega šolanja, ki ne ume kmečkim otrokom vliti spoštovanja in veselja do kmečkega dela. Več podpore naj bi bilo v šoli deležno treznostno gibanje. Vsi govorniki so soglašali v nujni potrebi verske in narodne vzgoje. Njihova zahteva se je glasila, kakor izvajamo v prvem članku. »Dajte nam krščanskih učiteljev!« Razprava o tehničnem oddelku je dala priliko g. banskim svetnikom: Prelogu, Tovšaku, Novaku, Deželaku, Zadravcu, Kudru, Lesarju, dr. Leskovarju, Zorenču, Šerbineku, Hartnerju, Šelihu, Jesihu, Kol-manu, Štuhecu, Slaviču, Stermeckemu, Ku-govniku, da raztolmačijo želje in zahteve našega ljudstva, kar se tiče cest, mostov, regulacije rek in potokov, ureditve hudournikov, zgraditve vodovodov, elektrifikacije okrajev, ki so v tem oziru še zelo zanemarjeni, kakor so n. pr. Slovenske gorice, Šmarje pri Jelšah in obsotelska dolina.
Pri razpravi o socialni politiki in ljudskem zdravju so gospodje Rozman, Jesih, Tovšak, Prelog, Zadravec, Klekl, Deželak, Kugovnik, šerbinek, Hartner naglasili tele zahteve: zanemarjenim otrokom naj se posveča več skrbi, kakor tudi vprašanju o starostnem zavarovanju ; brezposelnim naj se onemogoči potepanje po deželi; družine s številnimi otroci naj dobijo podpore; vprašanju izseljen-stva naj se naklanja večja pažnja, sezonsko izseljevanje naj se omeji; premalo imamo bolnišnic, sirotišnic, hiralnic in otroških zavetišč; obstoječe bolnišnice ne zadoščajo več svojim nalogam, ker nimajo dovolj gmotnih sredstev; delavstvu naj se priznajo plačani dopusti, kolektivne pogodbe naj bodo obvezne, brezpogojno naj se upošteva nedelisk' no-čitek; za viničarje naj se ustanovi sklad, iz katerega naj bi se zanje nakupovala ze. ..ja; soc? f inega varstva naj bodo deležni tudi tisti sloji delavstva, ki so bili v tem oziru doslej i zapostavljeni.
Vsaka panoga našega narodnega gospodarstva ima v življenju naroda svojo važnost. To velja zlasti tudi za obrt, trgovino in in-dn 'i^o. 7p to mora naša samouprava tem važnim gospodarskim panogam posvečati svojo pozornost in podporo. G. banski svetniki so pozdravili ustanovitev obrtne zbornice. Peter Zadravec je zahteval, naj obrtna banka zniža obrestno mero za kredite. V pogledu obrti, trgovine in industrije so izrazili bodisi stanovske potrebe bodisi ljudske zahteve g. banski svetniki: Marko Novak, Peter Rozman, Ivan Deželak, Ludvik Kuder, Alojz Zorenč, Rudolf Stermecki, Konrad Gologranc, Franc Račič, Martin Steblovnik.
Iz navedenega nastopa naših banskih svetnikov v razpravi o proračunu naše banovine se vidi, da g. banski svetniki nimajo sood-ločujočega vpliva pri delu banovinske samouprave, da pa so vendar nastopali kot skrbniki in vešči tolmači želja, zahtev in potreb našega ljudstva.
Kniiievnosrf
Junaki naroda In domovine. Mohorjeva družba je izdala izpod peresa g. Marka Kranjca knjigo »Junaki naroda in domovine«, katero je dobiti v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariloru za 28 din broširan komad.
Kmečka zveza je izdala v svoji knjižnici kot VI. zvezek brošuro »Pridelujmo več dobre zele-njadi« po priredbi strokovnjaka ing. Jegliča Cirila. Tovrstnega priročnika je manjkalo na našem trgu, posebna potreba pa se je občutila, ko je začela banska uprava propagirati vrtnarstvo kot najpotrebnejšo kmetijsko panogo za malega človeka. S to knjižico je Kmečka zveza izpolnila veliko vrzel in je prepričana, da bo z njo izdatno pripomogla do razvoja našega vrtnarstva. Knjižica stane 15 din izvod in se dobi v Tiskarni sv. Cirila Maribor, Ptuj, Trbovlje.
Strokovna tekmovanja Mladinske kmečke
zveze
Prvi predpogoj za dvig kmetijstva je v tem, da so kmečki ljudje strokovno čim naj-.bolj usposobljeni, navdahnjeni z ljubeznijo do svojega poklica in z željo po napredku.
Poleg kmetijskih šol in kmetijsko strokovnega časopisja se trudi za strokovno vzgojo kmečke mladine Mladinska kmečka zveza. Njeni odseki v posameznih župnijah imajo nalogo, da pripravljajo bodoče kmečke gospodarje in gospodinje za njihov poklic.
V to svrho se uprizarjajo strokovna tekmovanja Mladinske kmečke zveze.
Učna snov, ki jo morajo vsako zimo vsi odseki Mladinske kmečke zveze obvezno predelati na svojih sestankih — »Kmečki večeri« nazvanih — vsebuje poleg vsega drugega tudi vsako leto temeljito razpravo o strokovno pravilnem gojenju enega izmed najvažnejših pridelkov našega kmetijstva, ki bo naslednje leto predmet tekmovanja.
Tako je bilo n. pr. v letu 1939. izvedeno tekmovanje v strokovno pravilnem gojenju krompirja, v letu 1940. v gojenju koruze.
Najvažnejši pogoji so v tem, da se tekmovalec zaveže, da bo na posebni poskusni parceli določene izmere sam oskrboval poskusno rastlino po navodilih tekmovalnega vodstva.
Vsi tekmovalci morajo voditi točne zapiske o času, kdaj so izvršili posamezna dela na poskusni parceli, ter sploh o vseh podrobnostih, tičočih se poizkusa.
Vsega skupaj more posamezni tekmovalec doseči pri tekmovanju največ 50 točk. Glede na težke tekmovalne pogoje pa je določeno, da je vsak tekmovalec, ki doseže vsaj 35 točk, uspešno izvedel tekmovanje in zaslužil nagrado.
Vsem, ki so dosegli 35 ali več točk, sodniška komisija dodeli nagrade v različni vrednosti, sorazmerno številu doseženih točk.
Za letošnje leto je pripravljeno tekmovanje v vzgoji oljnatih rastlin buč in sončnic, kar je glede na sedanje razmere zelo primerno. Obenem pa bodo dosedanji tekmovalci nadaljevali preizkušnje tekmovalnih rastlin prejšnjih let.
Po [
o s I a v i j i
Dr. Fran Kulovec med banskimi svetniki in na seji širšega mestnega vodstva ljubljanske JRZ. Zadnjo soboto je zaključil banski svet en teden trajajoče razprave glede banovin-skega proračuna. Med člane banskega sveta je prišel predsednik JPZ g. dr. Fran Kulovec, ki je bil navdušeno pozdravljen in se je mudil dalje časa med banskimi svetniki v prijateljskem razgovorou. Isti večer je posetil g. predsednik sejo mestnega vodstva ljubljanske JRZ, na kateri je bil izvoljen z vzklikom za predsednika ljubljanske organizacije JRZ namesto umrlega dr. Antona Korošca.
Prazne nade. V naši javnosti se zadnji čas vrši razprava o vprašanju pomirjenja med strankami, ki ga je načel predsednik slovenske JRZ dr. Kulovec. Kako to vprašanje pojmuje naša stranka, je dr. Kulovec pojasnil v svojem govoru v Mariboru 15. februarja. S tem kajpada ni zadovoljna JNS, ki stoji na stališču, da bo v Sloveniji pravi mir med strankami še le takrat, ko bodo zastopniki JNS zopet sedeli na ministrskih stolcih v Beogradu. JNS bi bila delno pomirjena že tudi v primeru, da bi se za njo pripravljali ministrski stolci. To upanje pa je brezobzirno razdrlo glavno glasilo JRZ, beogradsko »Vre-
me«, v posebnem članku, v katerem ugotavlja, da o kakšni koncentraciji ni govora. Vprašanje o tem, ali bi naj vstopile v vlado narodnega sporazuma tudi takšne stranke, ki so s svojim delovanjem same sebe izključile od sodelovanja pri izvrševanju sporazuma sploh ni bilo postavljeno. Saj pa tudi ni nobenega razloga za to. Sedaj sploh ni čas za takšna strankarska podvzetja, ki naj bi posameznikom pomagala do oblasti in mest.
je
Aspirin
originačen
zajamčuje vtisnjeni „Bayer"-jev križ. Aspirin je učinkovit, neškodljiv in se dobi v vseh le* karnah.
Ofliu r®9. pod & 6f. T16 7 o« 23. rarta '..iifc
Vlada vodi v najtežjih gospodarskih in političnih razmerah z uspehom zunanjo in notra njo politiko naše države. Niti govora ne mor biti o kakih strankarskih sporazumih gled razdelitve oblasti. Pač pa zahtevajo resni časi. v katerih živimo, mobilizacijo in koncentra cijo vseh narodnih sil pri splošnem skupnen. delu, da ohranimo mir in obvladamo vse gospodarske težkoče. Beogradski odgovor je jasen in v svoji določnosti hud poper za JNS.
Hovice iz domicil* ¡crajjjev
Odlikovanje. Katehet p. Rupert Suhač v Mariboru je bil odlikovan z redom sv. Save. Naše čestitke!
Nesreča s cirkularko. Prste na levi roki je odrezala cirkularka 26 letnemu Alojzu Šuper iz Pesjega pri Velenju.
Obstreljen zaradi prenagljenja. V 2aben-bergu pri Rogatcu so zasledovali orožniki tata. Sumili so, da skriva tat plen v hlevu posestnika Mohorka. V hlevu pa je spal po-
sestnikov 33 letni sin Anton Mohorko. Ko j: stopil orožnik v hlev in je tam opazil Ar, tona Mohorka, je bil prepričan, da ima pre seboj iskanega tatu. Pomeril je s puško te. zadel s kroglo Mohorka v ramo. Radi pre nagi jen ja obstreljenega so oddali v celjsk bolnišnico.
Ukradeno kravo povozil vlak. V Rajher burgu je ukradel neznanec v noči Kraveljnr vim kravo iz hleva. Domači so opazili tatvin šele zjutraj in ugotovili, da je bila odgnana \ smeri proti Vidmu. Pri Švajgarjevem kamno
Mokri čevlji. Kdor je moral obuti čevlje, ki so bili mokri, pa so se potem posušili, je na svojih nogah občutil, kako neprijetna je taka reč. Zato ne bo odveč, ako navedemo nekoliko navodil nekega izkušenega gospodarja. On pravi: Ko si mokre čevlje sezul, jih napolni takoj s suhim ovsem in jih položi na topel prostor. Ta sadež ima namreč lastnost, da vlago močno nase vleče, zato v kratkem času vlago iz usnja posrka. Pri tej proceduri se oves napne in zabrani, da se usnje ne skrči in ne razpoka. Oves ostane čez noč v obutvi. Drugo jutro pa se lahko izsuje v žakljič, ki se obesi za sušenje in za novo uporabo v bilžino gorke pečL čim bolj se oves posuši, tem boljši bo učinek. Ako je posušena obutev postala
Podkrajški judež
Povest iz domačih hribov
8
Medtem pa je tičal Judež v nekem samotnem seniku na Ojstriški planini. Ko ga je njegova teta sredi noči samega pustila, ni mogel obstati v postelji, taka vročina ga je kuhala. Ves čas se mu je zdelo, da je v bajti in po vsem grabnu zrak tako težek in gost, da ga bo zadušilo; rekel si je, gor v planini mu bo takoj bolje. Skočil je iz postelje, oblekel se je in napol v sanjah je hitel v hrib. Ker je ponoči sneg spet zamrznil, mu je šla pot kar naglo izpod nog. Res mu je gorski zrak dobro del. Više ko je prišel, laže mu je bilo. Ko je dospel na planino, je v dolini zazvonilo jutrnico. Čez vrhove je potegnil oster, mrzel veter. Tedaj ga je spet obšla trudnost. S težavo si je odprl uto, kjer je bilo nekaj sena, in je zlezel v njo. Tu se je zaril v dišeče planinsko seno in se je kmalu za-grel; oči so se mu zaprle in zaspal je trdno in globoko.
Dva dni in dve noči je spal, ne da bi se bil ta Čas le enkrat prebudil. Tretji dan se je pred jutrom prebudil, pa dolgo ni vedel, kaj se z njim godi in kje je. Vse okoli njega je bilo temno, hladen vetrič mu je pihal okoli senc, vonj sena ga je šegetal v nosu. Izkobacal se je iz sena, otipal je steno irf skozi špranjo je zagledal neskončno belo ravnino, na kateri se je lesketalo tisoč in tisoč drobnih zvezdic. Kje za božjo voljo je neki bil? Premišljal
je in s trudom se je spomnil: imel je črne koze; v tetir bajti je ležal; potem je ponoči šel v planino — in potei ni vedel nič več.
Sveti Bog, ali je že na drugem svetu? Pa ne! Saj t je senik — nekje so duri — poiskal jih je — zlezel ve in zazijal. Spoznal je Ojstrico. Ravno nad ojstriškii vrhom je čepel mesec; ni bil še o polnem, svetil pa j čudovito jasno. V njegovem mirnem siju so počiva hribi, lesi in planine naokoli. Judež je zamaknjeno strmi
v lepoto zimske mesečne noči.
Ali kaj je z njim? se je zdrznil. Ali nima več koz
Ne! Čuti se zdravega, močnega ko le kdaj.
Koliko časa neki je bil v tej uti ? En dan in eno noč Kar cel teden? Morda dva? Kdo ga je zdravil? Nih( drug ko sam Jezus Kristus.
Zazdelo se mu je, da je bil Jezus še pravkar p njem, da je pravkar šele odšel in izginil za ojstriški' vrhom. Navdala ga je taka pobožna ganjenost, da _ sklenil roke:
»Jezus, ti si me ozdravil!«
Poln zdravja in življenja je bil, kar kipelo Je v njen zagnal se je po zasneženi planini dol in proti tetini bai v Kot.
Ko je prišel do bajte, je zagledal za okencem luč. J rulja je bila že pokonci in je opravljala jutrno molite pred Marijino podobo. Močno je potrkal po oknui
»Teta, odprite!«
»Sveta Marija!« je zavpila ženkica in se je potuhnila. Ko pa je Judež le trkal in klical, je vsa v strahu prilezla in odprla:
»Tonč. ali si res ti ali je tvoj duh?«
»Jaz sem, jaz — živ,« je odgovoril; »dajte mi jesti; neznansko sem lačen.«
»Kje si pa bil za božjo voljo?«
»Na planini.«
»Ježeš! Ali nimaš črnih k6z?«
»Ne, ne več. Bog me je ozdravil.«
»Bodi Bogu hvala!«
Sedel je za mizo in se lotil kruha in mleka in je pojedel ves hleb in polizal vse mleko, kar ga je bilo pri hiši. Vmes je spraševal:
»Kateri dan pa je danes?«
»Sobota je, Marijin dan,« mu je rekla teta.
»Kdaj sem bil zadnjič pri vas?«
»V sredo na večer si prišel, ponoči pa si šel.«
»To ni mogoče. To je moralo biti že prej.«
»Gotovo ne. Bil si čisto pri kraju in se ti je že mešalo. Menda ja nimaš več črnih koz?«
»Ne, Bog me je ozdravil, zdrav sem ko veverica.«
»Marija je pomagala. Toliko sem jo prosila in sem se ji zaobljubila, da pojdem na Brezje. Še danes bom šla. Moram se ji zahvaliti.«
»Jaz pojdem pa spet v Dobjo ves na delo. Zdaj sem dober.«
Vedno še je mislil, da je ime' črne koze in da je čudežno ozdravel. V resnici pa koz sploh ni imel; od prevelikega in prenapornega dela in od premalega spanja se ga je lotila vročica, in ko se je na čistem gorskem zraku naspal, je bil spet dober. Njega pa je ta doživljaj navdal z otroško pobožnostjo in bil je odslej še bolj trden v dobrem.
V Dobji vesi so ga veselo pozdravili in brez konca in kraja spraševali. Ko jim je pripovedoval, kako je zbolel in čudežno ozdravel, so ga spoštljivo občudovali in mu še bolj zaupali.
Naslednje dni pa so vedeli po Podkraju vse mogoče o Judežu in so govorili o njem kakor o človeku, ki je umrl in od smrti vstal.
7.
Proti koncu maja so črne koze čisto izginile. Tisti, ki so jih preboleli, so bili že spet pokonci; kakor so zdravniki rekli, ni bilo nobene nevarnosti več.
Judež je bil že štirinajst dni spet pridno na delu v Končnikovem lesu. Sredi junija se je zglasil na občini in se je za grobarsko službo zahvalil. Od občinskih mož mu ne eden ni rekel pohvalne besede, župan pa je naštel osem tisočakov na mizo in dejal hladno:
»Tu imaš, kar smo ti dolžni.«
»Samo šest tisoč je po pogodbi; od aprila sem nisem
trda, jo zopet zmehčamo, ako jo namažemo s petrolejem. Da čevlji prezgodaj ne razpokajo, jih je dobro namazati vsakih 14 dni, ko odstranimo prej voščilo, z ricinu-sovim oljem. Mazati čevlje z vazelino ni priporočljivo, ker vazelina usnje pač mehča, pa ga obenem razjeda in pospešuje pokanje. Podplati postanejo trpežni, če jih dobro posušene od časa do časa napojimo z vročim kuhanim lanenim oljem. — Zdaj, ko je usnje drago, je pač zelo umestno, da uvažujemo navedene nasvete.
Kaj bo z Društvom narodov ? Novi proračuni nekaterih držav, ki so bile doslej zveste članice Društva narodov, za naprej nimajo več predvidene članarine za Društvo narodov. Med temi državami sta tudi Angli-
lomu se je krava iztrgala tatu in odbezljala po železniškem tiru proti Vidmu. Na tiru je kravo zalotil tovorni vlak in jo je tako raz-mesaril, da so našli posamezne kose mesa na Rožnem, 4 km oddaljeno od mesta nesreče.
Tisočak splaval po Savi. v Jrežicah je iztrgal veter živinskemu mešetarju tisočak iz rok in ga je zanesel v Savo, ki ga je odnesla bogznaj kam.
Padel v potok in utonil. Rudarski otroci iz Zagorja ob Savi so se igrali ob potoku Medija poleg rudniške opekarne v Toplicah. Naenkrat so opazili v vodi neznanega utopljenca, v katerem so prepoznali orožniki hlapca Antona Murka, rojenega v Cerkljah ob Krki. Zaposlen je bil na Lokah in je prejel 400 din plače, nakar je popival tri dni. Pri njem so še našli 58 din ter delavsko knjižico. Murko je padel po nesreči v vinjenosti v potok in utonil.
-m.
Protituberkulozna liga. V Soboti imamo tako ligo, ki ima rentgenaparat, s katerim pregledujejo jetične ali tiste, ki se bojijo te bolezni in bi se radi prepričali, da so zdravi. Preje je stal pregled 20 din, kar je še naše ljudstvo lahko zmoglo, sedaj pa računajo 50 din, kar je na vsak način preveč. Namen lige je vendar, da ljudem pomaga. Za 50 din na3 pregleda na rentgenu vsak zdravnik in to specialisti za notranje bolezni. Če liga ne
ore ceneje izvršiti pregleda, pa naj da kak fond banovina ali naše občine. Če hočemo zatreti jetiko pri nas, moramo delati drugače, ' saj za siromake bi moral biti pregled cenejši, če že ne zastonj.
Nc* r-ren cestni ovinek bodo odstranili. Od Sv. Križa pri Rog. Slatini poročajo: Komisija, zastopana od občine, sreza, banovine in direkcije državnih železnic, je dne 13. t. m. odredila, da se na banovinski cesti ovinek pri 3v. Križu (»na Tkalcah), ki vodi preko že-.fezniškega križišča, odstrani. Ta ovinek je seda nepregleden na železniško križišče. Prišlo je na tem mestu že večkrat do železniške nesreče, ki je zahtevala že človeške žrtve. Tako je med drugim prišlo do nesreče dne 6. julija 1936, ko sta trčila skupaj avto in vlak. Avto je bil popolnoma zdrobljen, dva /ožeča se potnika na avtu sta bila pri priči mrtva, tretji pa je pozneje umrl v celjski bolnišnici. Nov ovinek bo urejen tako, da bo pregled na železniški tir popolnoma viden. Cesta »na Takalcah« bo urejena tako, da se bo cesta nadaljevala iz Teržišča ravno proti iugozahodu preko železniškega tira. Nov pre-;ne> v>o preko železniškega tira na Župniškem pašniku. Tako bodo sedaj preprečena mestu, ki so ogrožale cestni promet že mnogo let. Z delom se prične spomladi.
Taborišč« italijanskih čet na visoki planoti pri Asmari v Eritreji. Slika je posneta z vojaškega
letala
Darlan, francoski admiral, predsednik vlade ln naslednik maršala Petaina
Velikodušen dar. Ožji rojak in prijatelj blagopokojnega voditelja našega naroda, predsednika senata kralj. Jugoslavije in prosvetnega ministra dr. Antona Korošca je poklonil namesto venca na njegov grob za reveže občine Sv. Jurij ob Ščavnici 500 din, za dijaško kuhinjo v Mariboru 200 din, za dijaško semenišče v Mariboru tudi 200 din. Plemenitemu darovalcu se obdarovanci toplo zahvaljujejo. Z dobrimi deli je spomin dragih rajnih najlepše počaščen!
Požari
V Dobriši vasi pri Žalcu, v neposredni bližini umobolnice v Novem Celju, je najbrž podtaknjen ogenj v eni uri uničil posestniku Vinku Žagarju
kozolec, v katerem je bilo 150 stotov sena, mnogo stelje ter koleselj. škoda znaša 100.000 din. Gasilci so obvarovali sosedna poslopja.
V Rovišah pri Sevnici je nastal krog devete ure zvečer iz neznanih vzrokov ogenj pod kozolcem Matije Mlakarja. Ker je kozolec zvezan s sosednjim, sta bili poslopji takoj v objemu plamenov. Gasilci so zaščitili sosedna s slamo krita poslopja. S skednjem je zgorela tudi vsa krma. škoda znaša 40.000 din. Obstoja domneva, da je bil ogenj podtaknjen.
Bridka posledica šale. V mariborski mestni klavnici so se obmetavali mesarski pomočniki z volovskim očesom. Ko je pa priletelo oko v zaposlenega pomočnika, je ta pognal nož tovarišu Jožefu Primožiču in ga je nevarno zadel ter ranil v hrbet.
Pobeg tolovajev iz zaporov. Iz zaporov v Murski Soboti je pobegnilo pet nevarnih tolovajev. Eden je izdrl od postelje drog in je napravil z njim skozi zid toliko luknjo, da so mogli zločinci skozi v svobodo. V celici je bilo 10 zaprtih, a le pet je pobegnilo. Med begunci je Pavel Dvoršak, član Bratkove razbojniške družbe, zločinec Canjkar Ciril, ki je bil obsojend na 5 let, Jožef Belec, ki je zapleten v mariborsko pona-rejevalsko zadevo in obsojen na 1 leto, Avgust Koler in Peter Križanič. Do pobega je prišlo, ker sodni zapori v Soboti niso dovolj zavarovani. Tolovaji so pobegnili proti 14 km oddaljeni meji.
V pretepu zaboden. V Laškem so se stepli fantje v gostilni. Nekdo je zabodel v pretepu 26 letnega Friderika Blagotinšeka z nožem v prsa pod srce. Zabodeni se je koj onesvestil in začel hudo krvaveti. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer so storili vse, da mu rešijo življenje.
Za furež zrejen prašič ukraden. V Senovem pri Rajhenburgu so zredili Bitenčevi težkega prašiča in vse pripravili za furež. Ko so zjutraj pred do-
mačlm praznikom odprli svinjak, je bil prazen. Drzni nočni tatovi so prašiča v noči zaklali In odnesli.
Izsledena vlomilska družba. Od Sv. Barbare v
Halozah poročajo: Orožniki so zopet imeli sijajen uspeh, ki jim je dal v roke celo tatinsko druhal, ki je kradla in vlamljala po Halozah in kradla vse, kar ji je v roke prišlo. V Pristavi so pri znani družini naložili kar voz nakradenih predmetov, ki so bili prepeljani na tuk. orožniško postajo. To je sedaj v kratkem času, v teku enega meseca odkrita že druga, dolgo iskana tolpa samih poštenjakovičev, ki je delala po komunističnem geslu: Kar je tvoje, je moje, kar pa je enkrat moje (ukradeno), nikomur nič mar. Zgodilo pa se je tako tem poštenjakom, kakor pravi haloški pregovor: Vrč hodi tako dolgo k studencu, da se zdrobi in tudi teh tatvin je enkrat Bogu zadosti. Nič ni pred Njim tako skrito, da bi ne bilo enkrat odkrito. Hvala Bogu, da je.
Ponarejevalci in razpečevale! 500 dinarskih bankovcev pred sodiščem. V minulem tednu se je vršila pred senatom mariborskega okrožnega sodišča tri dni trajajoča obravnava proti ponarejevalcem in razpečevalcem 500 dinarskih bankovcev. Obtožencev je bilo 28, prič pa 220. Ponarejevalci so izgotovili 1200 komadov 500 dinarskih bankovcev, kar predstavlja vrednost 600.000 din. V promet je bilo predanih 150 komadov. Nad 100 so jih oblasti že zaplenile, nekaj pa jih še gotovo kroži okrog. Glavni krivci so 44 letni Franc Majcen, čevljarski mojster s Pobrežja pri Mariboru; Mohor Vabič, 37 letni bivši učitelj in zasebni uradnik v Mariboru; Anton Grašič, 42 letni gostilničar v Mariboru. Ostali obtoženci pa so prikrivalci glavnih krivcev in razpečevale!. Ponarejevalci so se zadrževali najprej na Vrho-vem pri Radečah pri posestniku Jožefu Maj-hencu. Ko so bili od tam pregnani zaradi spora z Majhencem in izsledeno njihovo skrivališče od oblasti, so se preselili v Zagorje ob Savi k nekemu gostilničarju. Tudi v Zagorju je prišlo med ponarejevalci in prikrivalci do prepirov, ki so rodili pobeg Majcena in Grašiča, ki sta se zatekla k posestniku Jakobu Tomaniču v Skorbo pri Ptuju. Majcena so prijeli detektivi pri Tomaniču, Grašič se je nekaj časa še skrival, ker je pa bil preveč zasledovan od oblasti, se je sam javil sodišču. Ponarejevalski mojster je bil Vabič in ta je naučil ponarejanja bankovcev Majcena ter Grašiča. Vabič se je prvi ločil od ponarejevalcev, ker je bil od sodišča pozvan, da odsluži staro kazen. Po Vabičevem odhodu sta sklenila Majcen in Grašič, da bosta nadaljevala na svojo roko ponarejanje, kar sta tudi storila, dokler ju ni prijela roka pravice in sta morala dajati sredi minulega tedna s številnimi pomagači ter sokrivci odgovor pred sodiščem. Sodba je bila razglašena 20. februarja in se glasi glede glavnih krivcev: Franc Majcen 6 let robije; Anton Grašič na 3 leta; Mohor Vabič na 3 leta; Jožef Maj-henc na 1 leto in 6 mesecev. Pretežna večina ostalih obtožencev je prejela manjše zaporne ter denarne kazni. Vsem obsojencem so všteli preiskovalni zapor.
Po
S V
e t u
Združeni ameriški Slovenci so se poklonili spominu dr. Ant. Korošca in podali izjavo vdanosti Združenim državam. V mestu Cle-veland, kjer je največja slovenska kolonija, se je zbralo več sto Slovencev na žalnem shodu v spomin blagopokojnega dr. A. Korošca. Ob tej priliki so naši rojaki v Ameriki izrazili sožalje nam Slovencem v domovini radi izgube voditelja slovenskega naroda in so slovesno obljubili, da hočejo ostati zvesti vzorom dragega pokojnika in skupno z rojaki v rojstni domovini delovati za združenje vseh Slovencev. Istočasno z izrazom sožalja radi izgube dr. Korošca je bila na istem shodu podana izjava vdanosti Združenim državam, ki krepko držijo zastavo svobode in resnične demokracije.
Pred zasedbo Bolgarije. V Londonu pričakujejo, da bodo vkorakali Nemci še ta teden
CROtlTIa BATERIJE
žepne anodne-ogrevače. izdeluje samo domača tvornic»
CROATIA
tovarna baterij JOSIP PASPA, Zagreb, Koturaška 69.
v Bolgarijo. Kakih 10 nemških divizij bo prekoračilo Donavo, 5 pa Dobrudžo in bi se ta vojska v dveh velikih pahljačah, sledeč dolinam rek Struma in Mesta, približala grški meji pri Kuli. Omenjena zasedba bi ne pomenila velike nemške ofenzive na Bližnjem vzhodu, ampak naj bi samo prisilila Grčijo k sklenitvi miru z Italijo. Glavna nemška akcija pri Angliji bi naj bila povsem v drugi smeri in najbrž proti Gibraltarju.
Spominiapnio se v moliKah rapik!
Vrli kmet umrl v visoki starosti pri Sv. Barbari pri Mariboru. Tužno so zapeli zvonovi zadnjo pesem našemu vrlemu kmetu Leopoldu Žugmanu iz Viničke vasi. V visoki starosti 84 let je zapustil to dolino solz. Bil je mož značaja, tudi bivši župan ter dolgoletni naročnik »Slov. gospodarja«. Da je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo občinstva od blizu in daleč. Na sedmini se je na pobudo g. Štuberja iz Voličine nabralo med sorodniki pokojnika za novo bogoslovje 145 din, za kar vsem darovalcem iskreni Bog plačaj!
Smrt je pobrala pravega krščanskega moža pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Benediški zvonovi so nam oznanili žalostno vest, da nas je za vedno zapustil dober družinski oče in posestnik Janez R a j š p , po domače Poličov Anza, ki je dočakal lepo starost 75 let. Rajni je bi! oče 11 otrok, od katerih jih še živi 9. Najstarejša hči je umrla v rani mladosti, najstarejši sin je padel v svetovni vojni. Rajni je s svojo dobro ženo vzorno gospodaril in si v teku let pripravil lepo domačijo. Od njegove hiše ni šel noben siromak praznih rok. bil je svojčas tudi občinski odbornik bivše občine Drvanje. V njegovo hišo so prihajali samo dobri krščanski časopisi in predvsem »Slov. gospodar«, katerega naročnik je bil mnoga leta. Kako je bil rajni priljubljen, je pokazal njegov pogreb v sredo, 12. februarja. Lepo so mu zapeli na domu in na grobu domači pevci. Prav lepo se je poslovil od dobrega očeta ob odprtem grobu g. dekan. Počivaj v miru in nad zvezdami na svidenje!
Smrt fanta pri Sv. Juriju ob ščavnici. žalostno so zapeli naši zvonovi v torek, 18. t. m., ko smo spremljali k večnemu počitku fanta v najlepših
letih Lovrenca Košar, po domače Ne-mešjakovega Lovrenca iz B i s e r j a n. Postal je žrtev zavratne bolezni jetike v starosti 34 let, V dveh letih je shiralo prej tako zdravo in krepko telo. Na zadnji poti so ga spremljali gasilci z godbo in mnogo prijateljev od blizu in daleč. Umrl je mirno in vdano, spreviden s tolažili sv. vere. Njegovi materi, bratu in sestram izrekamo iskreno sožalje. Tebi, dragi tovariš, pa naj bo lahka zemlja'
Zavedna Slovenka je umrla v Lešanah pri Apačah. V starosti 70 let je umrla tukajšnja po-sestnica Ana Tropenauer. Njena naročila, ki jih je dala svoj! družini glede lastnega pogreba, pričajo, kako je 'jubila svoj materni jezik in kako je bila ponosna na svojo slovensko narodnost. Lepo število ljudi se je udeležilo njenega pogreba, godba pod vodstvom g. Volfa ji je na njeni zadnji poti igrala ganljive žalostinke. Rajnici svetila večna luč, žalujočim pa naše sožalje.
Profesorjev oče umrl. Prejšnji teden, dne 13. t. m., je na Tišini v Prekmurju umrl oče madžarskega profesorja Pucko Matija. Na zadnji poti ga je spremilo mnogo njegovih in g. profesorjevih prijateljev. Naj počiva v miru!
Spomin na dve ženi trpinki v Šmartnem ob Paki. Zadnje čase nam žena smrt nekam prizanaša. V razdobju 2 mesecev smo imeli samo 3 mrliče. Naša dolžnost je, da se na tem mestu spomnimo smrti dveh umrlih mater-trpink. Prva je umrla Lenošek Antonija, mati 14 otrok, od katerih še živi 13 otrok. Druga, P r a -protnik Helena, pa je umrla dne 2. t. m. Bil! sta ženi in materi-trpinki. Pot njunih življenj je bila posuta s trnjem in osatom. Pogreba obeh se je udeležilo mnogo ljudi, kar je pač do-
ja in Švica. Ta odsotnost Anglije je važna že zato, ker je bila glavni steber Društva narodov in je tudi v denarnem pogledu za Društvo narodov največ doprinašala, odsotnost Švice pa zato, ker ima Društvo narodov sedež v ženevi, torej v Švici. Res je, da je v sedanji vojni Društvo narodov zgubilo svoj glavni pomen, vendar nekateri odseki še sedaj delujejo in bi jih bilo težko pogrešati; to so zlasti Mednarodni urad za delo, več statističnih uradov, mednarodni Rdeči križ (ki je sicer samostojen), Urad za mednarodna izplačila itd. že leta 1939., ko ni bilo več v Društvu narodov Nemčije, Italije, Japonske, Madžarske in še nekaterih drugih držav, so znašali izdatki Društva narodov 21 milijonov frankov, dohodki pa
imel več dela,« je rekel Judež; »vzamem pa nobenega dinarja ne. Obdržite si svoj denar!«
»Kaj praviš?« je vzrojil župan in stopil pred njega.
»Zaradi denarja nisem sprejel službe in se tudi ne dam plačati zato. Nihče naj ne reče, da sem zdravje in življenje za denar prodajal.«
»Ne kvasa j neumnosti! Denar je tvoj.«
»Darujem ga občini.«
»Občina ne vzame nič od ... od takega —.«
»Dajte ga potem revežem, ki jim je bolj potreben kakor meni! V Dob ji vesi je dovolj takih, ki so potrebni pomoči.«
S temi besedami je odprl duri in je odšel visoko vzravnan. Župan je robantil za njim, občinski možje pa so začudeno zijali in se spogledovali.
V kratkem se je po vsej fari razvedelo, da Judež ni hotel ne pare vzeti, ko so mu na občini hoteli plačati, kar so mu bili dolžni. Tistim, ki na Judežu niso ne trohice dobrega videli, je bila ta novica kakor udarec v obraz. Dvakrat mu je župan še poslal denar, enkrat ga je dal občinskemu redarju, drugič Jerulji; obakrat ga je Judež prinesel nazaj in drugič je pristavil, da ga bo, če mu ga še enkrat pošljejo, nesel na sodnijo, naj si ga gre občina na sodnijo iskat.
Župan je bil zdaj še bolj hud. Če so berači prevzetni, je rekel, mu je to čez vse zoprno. Julka pa, njegova hči, ga je poslušala s škodoželjnim in zmagovitim pogledom.
Konec junija sta se Julka in Judež po dolgem spet s jčala. Tokrat pa ni šel on zanjo, temveč ona za njim. Ko je bila na očetovi planini, je ^ dela, da dela Judež dvajset minut od tod v lesu. Zavila je tja in ga je grede srečala. Njemu je udarila kri v glavo, ko jo je tako nenadoma zagledal pred seboj.
»Dober dan!« je pozdravila. »Si zmeraj koj v lesu?«
»Da. Dosti dela imam; do košnje moram opraviti,« je odgovoril.
Nekaj časa sta molčala, potem je začela spet ona:
»Čuj, povej, zakaj ne vzameš denarja, ki ti ga je občina dolžna?«
»Ker ga nočem,« je odvrnil; »kar sem storil, tega mi z denarjem ne morejo poplačati.«
»Torej ti je premalo, kar ti dajejo?«
»Ne; več ko dovolj! Pa nočem biti sam pred seboj kakor Judež.«
Zmajala je z glavo.
»Zakaj pa si prav za prav prevzel to nevarno službo ?«
»Ker je drug nihče ni. Hotel sem pokazati, da ni30 vsi moški strahopetci.«
»Ali se nisi bal črnih koz? Saj bi se jih bil lahko nalezel.«
»Aa! Kopriva ne pozebe.«
»Taka beseda je pregrešna, kadar gre za življenja in smrt.«
kaz, kako sta bili rajnki priljubljeni. Naj jima «veti večna luč, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje!
Brat našega prevzvišenega škofa umrl. V žicah pri Konjicah je umrl v noči od zadnje sobote na nedeljo v starosti 77 let pri svojem sinu g. Anton Tomažič, brat prevzvišenega našega škofa in oče žičkega g. župniki rtajni je bil prvotno cerkovnik v domači župnl cerkvi pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, pozneje pa v Ljutomeru. Na obeh župnijah je bil priljubljen ter spoštovan kot odličen katoliški mož ter zvest pristaš politike rajnega voditelja dr. Antona Korošca. Ko je postal sin župnik v Žičah, se je preselil k njemu : preživel jesen svojega življenja v zasluže--. Fokopan je bil v žičah 25. februarja. Dobremu rajnemu bodi Vsemogočni večni plač-.Ivišenemu bratu in sinu naše iskreno
sožalje!
Družinski oče umrl v Litmerku pri Ormožu.
Tužno je zapel zvonček v litmerški kapelici ter nam naznanil, da je umrl blagi družinski oče Potočnik Anton. Rajni je dolgo bolehal za neozdravljivo boleznijo, katera ga je spravila v prerani grob. Bil j« blagega značaja, vedno vesel in šaljiv. Svoji družini skrben oče in sosedom dober sosed. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke.
Zlatega naročnika našega lista poklical Gospod k sebi pri Sv. Vidu pri Grobelnem. Dne 22. februarja 1941 smo pokopali uglednega posestnika ter kovača Franca Gajšek. Dočakal je 84. leto. Mož posebne vrste. Pravi kmetski modrijan. Za kmetski stan zelo izobražen. Leta 1935. je obhajal s svojo blago ženo zlato poroko. Naročnik »Slov. gospodarja« je bil nad 50 let. Mož klenega značaja. Globoko veren ter je v tem duhu vzgojil tudi vse svoje otroke. Za dobro stvar ter za vero je nastopil proti vsakomur, ni se bal in njegova premišljena beseda je mnogo zalegla. Bil je dolga leta član načel-stva ter nadzorstva tukajšnje hranilnice. Pogreb je pokazal, kako spoštovan in priljubljen je bil. Domač župnik, ki sta si bila posebna prijatelja, mu je pri grobu spregovoril poslovilne besede. Bog mu bodi plačnik!
Dolgoletni naročnik »Slov. gospodarja« umrl v Sv. Pavlu pri Preboldu. Vzoren krščanski mož, upokojen rudar Kos Egidij je umri 12. februarja. Rajni je delal več let v rudniku na Nemškem. Udeležil se je svetovne vojne ter bil 5 let v ruskem ujetništvu. Prijateljem in znancem je vedel mnogo povedati. Po vrnitvi v svojo domovino je bil zaposlen v Trbovljah, pozneje pa v Zabukovci. Pred par leti je obnemogel in v pokoju lepo vodil majhno kmetijo. Kot vnet sadjar in vrtnar se je pri gradnji sadjarske sušilnice tudi pri kuluku dobro odrezal. Bil je dobrotnik cerkve. Zahajal je ob nedeljah redno k službi božji, tudi popoldanski, ter se je pogosto okrepčal z angelskim kruhom. Zapušča ženo in dve že preskrbljeni hčerki. Naj v Bogu počiva. Ostalim naše sožalje!
Smrt deklice in starega naročnika našega lista pri Sv. Miklavžu nad Laškim. V sredo, dne 13. februarja, smo imeli pogreb 12 letne šolske učenke Cecilije Zavšek iz Brodnic. Na nogi se je rana, ki je nastala zaradi žulja od čevlja, zastrupila in ni bilo več rešitve. Bila je zelo
pridna in marljiva učenka, kar je posebno poka-*8/ jI	. s	i
zal pogreb, katerega se je udeležila šolska mla-*Stfilliie iCOCOSKe ROVICC
dina. Pri poslovilnem govoru č. g. župnika menda*
ni ostalo suho nobeno oko. Rajnki, kateri so že* Naš zunanji minister dr. Cincar Markovič bo poprej umrli starši, naj sveti večna luč. — V so-¿obiskal 25. februarja Budimpešto, kjer bo ostal boto, 15. februarja, pa smo pokopali dolgoletnega *2 dni uradno in 2 dni zasebno.
naročnika »Slov. gospodarja«, 77letnega Antona Gaberšek, bivšega posestnika iz Z a -b r e ž a. Rajnki je bil bolj tihega in mirnega značaja, ki se ni nikdar silil v ospredje, vendar je bil v prejšnjih letih občinski odbornik in član krajevnega šolskega sveta. Bil je dober oče svo-f
Madžarski prosvetni minister Human je obiskal 22. februarja Beograd in je bil gost na kosilu, katerega je priredil njemu na čast naš minister za prosveto g. dr. M. Krek.
Na zboru fašistične organizacije v Rimu 23. fe-
jim otrokom, kateri so vsi ugledni kmetski go-fhruarja v gledališki dvorani je govoril Mussolini. spodarji in gospodinje, vsi naročniki našega lista.'V svojem govoru je napovedal nemško-italijan-
Svetila mu večna luč, sorodnikom pa iskreno so žal je!
Več smrtnih slučajev na Pilštauju. Po dolgem
času bi se s Pilštanja malo oglasili. Zadnji čas so naši zvonovi skoro celi teden zvonili. V kratkem smo spremili k večnemu počitku pet naših faranov. Pred nedavnim smo pokopali tri. Dobro? mater Ano Leskošekovo je Bog poklical? v večnost v 56. letu. Trpljenje, ki je bilo delež' celega njenega življenja, jo je uklonilo. Bolezen ■ jo je priklenila na posteljo, ležala je več kot eno leto. Za njo so skrbeli njeni otroci. Bila je dobra in pobožna mati, v trpljenju preizkušena, dobro je vzgojila svoje otroke. Imela jih je osem. Mož in otroci jo bodo pogrešali, saj je znala posebno v trpljenju najti pravo besedo. Na pogreb je prišel tudi svak g. Miloš Turk, župnik v Ljubnem. — Nikolaj Pustišek je bil mož, ki se je vedno zavedal svojih krščanskih dolžnosti. Bog mu je naložil nekaj več kot sedem križev. —
sko ofenzivo na spomlad. Italija bo nadaljevala borbo do zmage, četudi bo dolgotrajna. Mussolini veruje trdno v zmago z nemško pomočjo.
Amerikanci in Angleži napovedujejo, da bodo nemške čete iz Romunije kmalu prekoračile Donavo in vkorakale v Bolgarijo, kamor so že prispeli nemški generalštabni častniki v civilni preobleki.
Romunska vlada je poklicala za sredo marca 1 milijon rezervistov, ki bodo zamenjali Nemce ob sovjetski meji.
Angleški vojni minister Eden in načelnik glavnega generalnega štaba suhozemske vojske general Dill sta imela v minulem tednu v egiptski prestolnici Kairi z vrhovnim poveljnikom afriških čet Wawellom posvetovanja o nadaljnjih ukrepih in o pomoči za Grčijo.
Zaradi nerazčiščenega položaja na Bolgarskem
Starček Prane Sluga je bil po poklicu zidar..je angleška ofenziva proti italijanskemu Tripo-Pri ljudeh je bil priljubljen. Posebno je bil vesel, ,lisu y severni Afriki z^™ opuščena.
če je v prejšnjih letih mogel delati pri cerkvi.j ~___ ...___... . . . ,, , _____,
Na stara leta e samotaril v skromni hišici. Ce-J	marf' Peta,n	^ '
prav je imel že 88 let za seboj, je hodil še vednoJvaT13e diktatorja Španije generala Franca, da bi k sv. maši, vsako prvo nedeljo pa je bil pri sv.idovolila Francija italijanski vojski umik iz Tri-zakramentih. še za božič je sam prišel v cerkev; J polisa v francoski Tunis, če bi bilo potrebno, rekel je, Bog ve, če bom še kdaj prišel na Pil- Švica se pripravlja na proslavo 650 letnice svo-štanj. — Jugov a družina na Vrheh je izgubila« jega obstoja.
skrbnega očeta. Od četrtka ga krije gomila. Bil > 72 letni monakovski škof in kardinal Faulha-je zgleden gospodar, z veseljem je delal na svojih' ^ je po^j«, sv. ^^ v Rim da si v pa-
Saj nav^a dihoma j^h^vl!	«f* "T* • i
preskrbel. Vsem je bil zgled v delu, posebno pa i Ameriški zakon o pomoči Angliji bo sprejet v spolnjevanju verskih dolžnosti. Svojo družino t končnoveljavno proti koncu tedna, ker so bile je posvetil božjemu Srcu in jo vsak mesec peljal t razprave o njem v senatu zaključene 25. fe-k mizi Gospodovi. Bil je mož na mestu, nikoli ni'bruarja.
skrival svojega katoliškega prepričanja. — Tudi' Anglija je naročila v ameriških letalskih to-iz trga Pilštanja smo izgubili dobro mater M a Varnah 28 letečih trdnjav s 4 motorji. Eden od rijo Bahovo. Najprej sta z rajnim možem*teh mnih ^^^ je u prispel v Kanado, gospodarila v Dragomenčah, pridno sta delala, f . . .	. ... ,
Ker sta bila daleč od cerkve je rajna vedno že-^koder * odpremljen v Anglijo. V kratkem lela, da bi prišla bliže cerkve. Kupila sta hišo v$°°do sledile prvi še ostale leteče trdnjave, ki trgu. Tako je bila, bliže cerkve, kamor je še čez*hodo uvrščene v napadalne polete na velike oddan večkrat prihajala. Delala je vedno rada, še J daljenosti.
z osmimi križi je hodila s košem na polje, šef Bivši abesinski cesar Hajle Selasije je imeno-pred nekaj časa je rekla: Nikoli ne morem bitif Val svojo začasno vlado, ki posluje v Abesiniji. brez dela. Večkrat jo je kdo srečal z rožnim ven-f RUSk0 sovjetsko vlado tvori 40 narodnih komi-cem v roki. V svoji gostilni ni nikdar trpela ne-' jev ,n ima komiaar ^ zunanje ^ Molo_ spodobnega govorjenja. Bila je neustrašena, po-T. 1Q	...
božna mati. Ohranimo njo in vse rajne v lepem «f"™ namestnutov.
spominu!	f V po požaru strašno opuetošeno špansko me-
' sto Santander so poslali Angleži 2 parnika živil, . ,	.	.	_ i Francozi Rdeči križ, Nemci 500 vojakov, ki po-
Ali si Že obnovil naročnino ifmagajo pri reševalnih delih.
»Saj zame ni škoda!«
Dekletu ni ušla zbadljiva porogljivost v njegovem glasu; zdrznila se je in vprašala:
»Kdo pravi to?«
»Ti si tako rekla.«
»Kaaaj? Jaz? To ni res. Tako govorjenje je zame greh.«
»Ali nisi ti očeta nagovorila, naj meni ponudijo gro-barsko službo — jaz da bi jo najlaže prevzel?«
Od jeze je vsa zagorela, take je še ni videl, prav za-flrla se je nad njim:
»To je grda, hudobna laž — užalil si me, ko si kaj takega mogel verjeti.«
»Saj prav verjel nisem,« je zajecal; »pa če človeku vedno trobijo, da se mi smejiš in me imaš za norca in da se ti studim, potem pa človek le začne dvomiti.«
»Kdo pa ti je take trobil? Ali moj oče?«
»Ne.«
»Moj brat?«
»Da.«
»Ali ;e ^rat tudi rekel, da sem ia7 zato nai bi ti bil za grobarja?«
».ue, tu jc /ekel Migec; on je tudi pravil, da so mu tvoj oče naročili, naj mi ponudi grobarsko službo.«
»Migec! Ali ga ne poznaš sam dovolj dobro? Tega coprnika hudobnega! In si misliš, da bi se moj oče s takim menili? Moj oče s takim še govoriti nočejo.«
Judež je pobesil glavo in je molčal; ona pa se je kregala naprej:
»Kaj takega si od tebe nisem zaslužila, da bi tako grdo mislil o meni. Nevoljna sem bila, ko si prevzel grobarsko reč.«
»Kaj praviš, Julka? Nevoljna si bila?« je silil v njo. »Zakaj pa?«
»Bala sem se, da se boš koz nalezel — pa si se mi smilil.«
»Julka, Julka, odpusti mi!« je dejal ves iz sebe. »Resnico ti bom povedal: prevzel sem to službo samo zaradi tebe.«
»Kaj? Zaradi mene?« je hlastnila, po vsem telesu je trepetala. »Zaradi mene? Ali hočeš reči, da si storil to iz jeze?«
»Ne, ne, iz jeze ne. Mislil sem si, ti imaš že prav, če meniš, da me ni škoda — in če zbDlim in če umrem, se bom vsaj malo spokoril za svoje prejšnje hudobije. Pozneje me je jela služba veseliti, ko sem lahko tolikim bolnim zapuščenim revežem pomagal. In nič se ne zlažem, če rečem, da sem to tudi Bogu na ljubo storil.«
Zdaj je ona čisto utihnila. Čez nekaj časa je dejala mehko:
»Tonč!«
»Julka!« je kriknil on; bilo je, kakor da je zavriskal. »Po imenu si me poklicala! — Bog ti povrni! Ne zaničuješ me, kajne, da ne?«	(Dalje sledi)
le 15,172.721 frankov. Tudi tisti uradi, ki še poslujejo, bodo morali prenehati z delom, če jih države ne bodo hotele več denarno podpirati.
Trda žela. Trše nego navadno jeklo je želo neke ose najezdnice, ki je zajedalka zidne čebele. Čebela prevleče svoje gnezdo s snovjo, ki sestoji deloma iz njene sline in ki se takoj strdi v železno trd beton. Ce poskusimo to maso prebo-sti z jekleno iglo, se bo igla prej zlomila, nego bi ae vdal ta čebelni »beton«. Toda želo, ki ga uporablja osa za polaganje jajc, je dovolj trdo, da predre na vsakem poljubnem mestu to maso. Tako se more želo zapi-čiti v čebelne ličinke in bube, v katerih se razvije potem novi zarod ose.
Do
P I S I
Mežiška dolina
Libeliče. Toplo vreme prihaja in % njim tudi delo. Pozimi smo sedeli za pečjo in čitali knjige. Sedaj bo pa treo«. prijeti za delo. Na Svečnico, t. j. 2. februarja 1941, je bil občni zbor Ljudske knjižnice v Libeličah. Posetilo ga je večinoma vseh 35 članov. Knjige si je izposojalo tudi 10 nečlanom. Vseh knjig je bilo izposojenih 519.
Dravska dolina
Sv. Ožbalt oi> Dravi. Malokdaj se oglasimo v našem listu, ki ga tako radi čitami, skoraj večina naše vasi, oziroma fare je naročena na »Slov. gospodarja«. Naša šolska mladina je biia bogato obdarovana. Hvaležnost smo dolžni za obdarovanje našemu učiteljstvu in g. župniku.
Ruše. Od vseh strani preti pomanjkanje in vedno pogostejši so pozivi poljedelcem, da se izkoristi slednji košček zemlje, da bi se povečali pridelki. Zato je tudi naša krajevna Kmečka zveza poživila delo ter izvedla organizacijo 2 tečajev, ki jih je priredila kraljevska banska uprava, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Udeležba je bila za naš kraj, ki ima že bolj industrijsko kot pa kmečko lice, prav zadovoljiva. Ker je nekaj predavanj na tem tečaju moralo odpasti, bomo prosili sresko načelstvo, oziroma kraljevsko bansko upravo, da nam priredi še en tečaj, želeli pa bi slišati še tudi prijazne in bodrilne besede gospoda sreskega kmetijskega referenta Supanca. — V nedeljo, 16. februarja, nam je priredila gospodarsko predavanje s skioptičnimi slikami tvrdka »Jugefa« o zatiranju sadnih škodljivcev. Tudi pri tem predavanju je bila dvorana napolnjena poslušalcev. Zavedamo se pač, da brez strokovnega pouka in znanja najboljša zemlja ne da, kar bi lahko dala. Zato si bo krajevna Kmečka zveza tudi uredila knjižico, kjer bi bile razne strokovne in poučne knjige in časopisi članom na razpolago. Naša organizacija je tudi zaprosila osebno in pismeno kraljevsko bansko upravo za spomladanska semena, če mogoče brezplačno, ker nam je lani naše pridelke uničila toča. Upamo, da bo naši prošnji po možnosti ugodeno.
Selnica ob Dravi. V nedeljo, dne 16. februarja, smo doživeli lepo mladinsko slavje. Člani Fantovskih odsekov Slomšekovega okrožja in članice Mariborskega dekliškega okrožja so prihiteli v Selnico ter v Slomšekovem domu priredili lepo uspelo telovadno akademijo. Vkljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo lepa. Zato pa tudi ni bilo nobenemu žal, kajti tako lepe prireditve, zlasti telovadne, v Selnici že dolgo nismo videli. Sodelovalo je okrog 70 fantov in deklet, mladcev in naraščaja, mladenk in gojenk Poleg lepo izvedenih točk domačih članic, mladenk in gojenk ter mladcev in članov iz Kamnice so zlasti za-divile občinstvo članice krožka Maribor I., ki so izvajale češki ples Rezanka ter po valčkovem taktu. Odličen je bil tudi nastop fantov in deklet iz št. Ilja, ki so nastopili z narodnimi plesi. Tudi mariborska orodna vrsta, katero je postavil od-
sek Maribor I., je žela splošno priznanje, ravno tako tudi gimnastična vaja br. Krečiča. Poleg simboličnih vaj »Slovenec sem« in »Nebo žari«, s katerimi so nastopili šentiljčani, so ugajali zelo fanfaristi iz št. Petra pri Mariboru, ki so pokazali velik napredek. Slavnostni govor je imel okrožni predsednik Geratič, kateri je orisal naloge slovenske mladine v službi zvišenih vzorov: Rog, narod, država. Takih prireditev si želimo še več. Selniški fantje in dekleta! Oklenite se v večjem številu svoje mladinske organizacije!
Slovenske gorice
Sv. Peter pri Mariboru. Večno zvestobo sta si obljubila pred oltarjem župnijske cerkve ženin Kunač Martin, pos. sin iz Viničke gore, in Ku-nigunda Ferlinc, najstarejša hčerka cerkv. ključarja gorske cerkve Simona Ferlinc iz Tr-čove. Nevesta je bila navdušena hčerka Marijina. Nevestin starešina je bil g. Maks Damiš, veleposestnik iz Grušove, ženinov pa njegov stric g. Ivan Polanec, posestnik v NebovL Na poziv domačega g. župnika je cerkveni ključar g. Trampuš nabral pri svatih 200 din za novo bogoslovje. Novoporočencema kličemo: Mnoga leta srečni bili!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Naša mati g. Ju-lijana Hojs od sv. Trojice v Slov. goricah je obhajala te dni v krogu svojih otrok svoj 70. rojstni dan, katerega so se vsi otroci, kakor tudi okoličani in preč. g. župnik od Sv. Trojice spomnili z večjimi in manjšimi darili in čestitkami. Kljub visoki starosti je še vedno zdrava in čvrsta vedno vesele narave, je zavedna Slovenka ter je svoje otroke odgajala v strogo krščanskem in slovenskem duhu. Dala je življenje 10 otrokom od katerih sta dva umrla že v rani mladosti, eden pa je pustil življenje na bojnih poljanah. Dolga leta Je naročena na »Slov. gospodarja«, katerega še danes prebira brez očal. Daleč naokrog je poznana kot skrbna in varčna gospodinja in ljubeča mati. Dosti Je trpela v mladosti, posebno v onih 30 letih, ko Je bila vdova, zato si je sedaj zaželela počitka ter prepustila svoje gospodarstvo najmlajši hčerki. Bog živi našo mamico ter ji daj učakati še mnogo zdravih in veselih let! Hvaležni sin Janez.
Marija Snežna, Preteklo leto je poteklo 150 let, odkar stoji na najvišjim griču Slovenskih goric naša velika pa tudi romarska cerkev v čast Mariji Snežnici. Mislili smo to obletnico slovesno obhajati, ko ne bi bili tako žalostni časi. Sedaj pa smo to storili v čast naši farni patronji le bolj na duhovni način s prejemanjem sv. za-
Vi imate les, drva, pa bi radi krompir ali žito, v drugem kraju imajo krompir in živež, potrebujejo pa drva za zimo. Kako boste na redili kupčijo, ko smo tako daleč narazen in drug za drugega ne vemo? — Oglas v »Slov. gospodarja«!
kramentov z namenom, da smo se po Mariji zahvalili Vsemogočnemu, ki nas je doslej ter prosili, da bi nas tudi v bodoče obvaroval strašne šibe vojske. Njej v čast pa smo dali tudi za to obletnico prenoviti hišo božjo. Bog naj bo plačnik vsem, ki so k temu delu kaj pripomogU ter prispevali v denarju.
Sv. Jurij ob ščavnld. Higiensko društvo je priredilo skupno z društvom »Prijateljev Slovenskih goric« pri nas higiensko razstavo, združeno s predavanji in obdarovanjem mater dojenčkov. Razstava in predavanja so bila najprej v šoli pri Sv. Juriju ob ščavnici, in sicer od 1. do 7. februarja 1941, nato pa v šoli pri podružnici Sv. Duh na Stari gori od 8. do 13. februarja 1941. Vso prireditev je vodila zaščitna sestra gospodična Helena Mastnak, ki je imela številna predavanja o negi dojenčka in o otroških boleznih in je obiskala 94 hiš, kjer imajo dojenčke. Več predavanj Je imel tudi tukajšnji banovinskl zdravnik g. dr. Peter Sokolov. Vseh predavanj se je udeležilo okrog 1750 ljudi, obe razstavi pa je obiskalo okrog 900 ljudi. To lepo število dokazuje, da se naša dekleta in matere zanimajo za taka vprašanja ter so kljub visokemu snegu redno prihajala k predavanjem tudi iz oddaljenih vasi. Ta prireditev je bila zares potrebna. Posebno ugodno pa je vplival na naše matere zaključek vsake razstave, ko je bilo obdarovanih skupaj 108 mater z lepimi darovi za svoje male. Vse številne in lepe darove, kakor plenice, srajčke, steklenice, gumijevo platno, sladkor, milo in še mnogo drugih potrebnih reči Je zbrala požrtvovalna gospa podbanova Klara Maj cenova pri članih društva »Prijateljev Slovenskih goric« v Ljubljani. Naše matere izrekajo najlepšo zahvalo vsem prirediteljem in dobrotnikom, po katerih so bile deležne tolikih duševnih in telesnih dobrin.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Domovinski dan 16. februarja je lepo uspel. Predpoldne smo v cerkvi prosili Boga za blagoslov domovini in za pravičen mir. Popoldne je bila v polni dvorani zavednega občinstva domoljubna prireditev s petjem, deklamacijami, simboličnimi vajami in govorom g. učitelja Končnika o trpljenju in bojih naših prednikov. Lepo podana igra »Naša kri« je vse to nazorno predstavljala. Sklep po prireditvi pa je: le veren in izobražen rod bo vedno narodno zaveden, zato v vsako hišo katoliški list, nobena hiša brez »Slov. gospodarja« in Mohorjevih knjig. Med tukajšnjimi fanti je veliko zanimanje za Mladinsko Kmečko zvezo in stanovsko izobrazbo. Prav tako!
Svetinje. Malokdaj se oglašamo z našega prijaznega hribčka. Sedaj pa je taka stvar, da jo moramo razglasiti tudi v »Slov. gospodarju«. Tukajšnje Prosvetno društvo je prav posrečeno odigralo veseloigro »Začarani ženin«. Občinstvo je s prireditvijo izredno ( zadovoljno, saj je odhajalo domov s solznimi očmi in z lačnimi želodci, ker so se preveč nasmejali. Tako je prav, saj je v teh težkih časih tudi dobro tu pa tam pozabiti na brige in skrbi in se primerno razveseliti. Za šolsko kuhinjo, ki bo vsak čas pričela obratovati, prinašajo šolski otroci dan za dnem razne življenjske potrebščine, šolsko upraviteljstvo je s kuhinjo odlašalo, ker bodo v pomladanskih mesecih mnogi otroci brez kruha in tople hrane,
Vuču, kitajske Benetke. Mesto, v katerem se promet razvija običajno na dobrih cestah, a se včasih spremeni tudi v »kitajske Benetke«, je glavno trgovinsko mesto kitajske pokrajine Kvan-gsi, Vuču. To je zelo moderno mesto s širokimi, asfaltiranimi cestami in visokimi poslopji. Vuču leži na levem bregu reke Kvej, in sicer na višini, tako da dospeš do njegovih hiš po stopniščih. Pred vsako hišo opaziš nenavadne, visoke kole z obroči. Tujec, ki jih vidi, se jim čudi in si ne zna razložiti njihovega pomena. Kdor pa se mudi dalj časa v Vuču ju, ve prav dobro, da spravljajo pogoste poplave reke Kvej vučujske ceste pod vodo. Zato so vsi vhodi vuču j-skih poslopij prilično visoko nad cestnim nivojem in Jih dosežeš le po
Januš Goleč:	7
Hči mariborskega mestnega sodnika
Ljudska povest iz Junaške dobe obrambe Maribora pred Turki leta 1532.
Napad so otvorili tatarski lokostrelci na konjih. Obletavali so obzidje v polkrogu in spuščali s tetiv lokov cele oblake strelic proti strelskim linam obleganih. Goste pošiljke puščic so imele namen, prikriti za strelci zbiranje napadalnih čet z mostiči za jarke ter z lestvami za ple-eanje na obzidje. Tatarskim puščicam so se branilci smejali v zavesti, da tvorijo neškodljiv uvod v krvavi ples, kateri se bo kmalu začel ob celotnem obzidju.
Pri otvoritvenem navalu Tatarjev se je posebno izkazal mestni stražmojster Kajetan Hercog s svojimi trobentači. V mirnih časih se je s trobentaško tovarišijo rad ponašal in večkrat tudi izkazal, da pogodi z železno strelico iz samostrela v črno, če je trezen. Ker se je pa udeleževal strelskih prireditev na krogle in puščice v bolj okajenem stanju, je pošiljal na največjo zabavo gledalcev izstrelke daleč mimo tarče, kaj šele v črne kroge! Veljal je za strelskega širokoustneža in radi tega so bili njegovi mojstrski zadetki ob navalu Tatarjev v
žive cilje največje presenečenje. Ko so tatarski jezdeci v nepopisno strašljivih glasovih tulili med streljanjem, je jemal Kajetan s svojo kompanijo na muho odličnike in poveljnike iz vrst pasjih sinov. Oni prerokovi sinovi, na katere so namerili in sprožili Kajetan in njegovi strelci, so zakrilili po zadetku z obema rokama, krik jim je zastal, kakor bi odrezal, popadali so s konj in odbrzeli k Alahu.
Občutne izgube tatarskih imenitnikov so pospešile priprave za odločilni napad. Tatarski beji so začeli brliz-gati na piščalke, njihove trume so se razmahnile na levo ter desno in proti jarkom so planili z mostiči saperji ter pijonirji in za temi so silili naprej lestvarji, plezalci ter požigalci z golimi meči, noži in handžarji v zobeh. Istočasno je azijska druhal porivala na valjarjih visoke lesene oblegalne stolpe, s katerih so molele cevi manjših topov in mušket.
Od Graškega predmestja, iz krčevinskih host in proti Koroškim vratom je zagomazelo napadalcev kakor mravelj. Vse divjaške množice so zagnale iz polnih grl vpitje, da bi sebe opogumile ter branilce prestrašile.
Kakor hitro je zaoril proti nebu krik k Alahu, so se oglasile z obzidja napadenega Maribora trombe, vsi zvonovi so zazvonili, obrambni topovi so zasvetili in zarigali proti napadalnim stolpom. Branilci na hodnikih za utrdbami so pripravili helebarde, sulice, muškete, kamenje, vrelo vodo in smolo, sekire in kladiva ...
kar še sedaj ni tako zelo opaziti. Darovalcem gre vsa zahvala in je razveseljivo povedati, da imajo naši ljudje odprto srce do ubogih šolo-obiskujočih otrok, zavedajoč se, da je to v teh časih potrebno in koristno za narod in državo!
Ljutomer. Preživeli smo zimo. Sneg ni bil majhen, a naglo nas je zapustil. Sonce in jug sta ga pregnala. Hvala Bogu, n vsikdo si je oddahnil, ker pričelo se je delo, česar zaradi velikega snega nismo mogli. Nezgode nas tarejo. Draginja velika, zaslužka malo, a ferl^dec si pa noče dopovedati, da je draginja. Saj bi še šlo, če bi primerno z draginjo rasle delavske mezde. Lansko leto je stal kilogram moke (bele) 6 din, a delavec je zaslužil 12 din. Letos, da o beli moki sploh ne govorim, enotna je dovolj draga, a delavec zasluži isto kot lani... Da je to težek položaj za družine s številnimi otroki, mi ni potrebno posebej navesti. Proč je zima, dolgih zimskih večerov ni več. Petrolej ne pride več toliko v poštev. Na karte smo ga dobili, kot tudi moko, da karte imamo, le denarja ne.
Dravsko polje
Hoče. Pred 40 leti sta stopila v zakonski stan in postala gospodarja na svojih lepih kmetijah I cerkvena ključarja g. Anton Vernik, župan hočke, in Jernej Frangež iz Bohove. G. Verniku je blaga, vzorna žena in mati pred 18 leti umrla, Jernej Frangež pa je do letos s svojo vrlo soprogo vzorno in uspešno gospodaril. Oba sta bila trdna narodnjaka in sta tako vzgojila tudi svoje otroke, g. Vernik je bil prvi slovenski župan v Hočah. Otroci so bili in so še požrtvovalno delavni na vseh poljih javnega življenja: gospodarskem, prosvetnem in političnem. Letos je g. Frangež Jernej izročil svoj lepi dom v mlade roke sinu Lojzeku, ki si je pripeljal na dom hčerko g. župana Vernika, gospodično Treziko. Vsa leta sta bila prvovrstna delavca pri Prosvetnem društvu kot odbornika in neumorna člana dramatskega odseka, Lojzek kot načelnik ter predsednik FO in Trezika kot načelnica DK in cerkvena pevka. Ob vstopu v novo življenjsko pot so ju pozdravili in spremljali zastopniki in zastopnice vseh organizacij. Staršem želimo, naj jim večer življenja v miru, zadovoljnosti in krepkem zdravju poteka, novoporočenca pa vedno spremljaj na novem potu božji blagoslov, poroštvo uspešnega in plodonosnega življenja. S svojim dosedanjim delom sta si dala najboljše spričevalo ter postavila trajen spomenik na svoja mlada leta!
Hoče. Na gostiji Vernik Trezike in Frangež Alojzija so udeleženci darovali za farne uboge 430 din in za novo bogoslovje 350 dinarjev. Najlepša hvala blagim darovalcem, ki jim Bog stotero povrni, novoporočencema izrekamo najiskre-nejše čestitke ter na mnoga srečna leta!
Sv. Janž na Dravskem polju. Zadnjič smo či-tali, da se iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju pritožujejo, češ da so pri njih ženini na karte, pomišljali smo in sklenili, da danes tem potom vprašamo imenovane, ali so pri njih tudi neveste na karte. Mi imamo namreč ženinov preveč, do-čim nevest premalo. Prosimo torej Sv. Lovren-čane, da nam sporočijo odgovor na naše vprašanje z dodatkom, ali bi tudi za nas šentjanžane
imeli kaj nevest, da bi ml lahko naše odvišne ženine spravili v sveti zakon. — Zadnji pust smo res dobro porabili, porok res veliko.
Haioze
Sv. Barbara v Halozah. Pred kratkim nas je obiskal banovinski zadružni referent g. Ludvik Puš, ki je imel predavanje o zadrugah in zadružništvu z ozirom na novo ustanovljeno osrednjo »Kmetijsko zadrugo« za ptujski okraj, ki je najpasivnejši in tudi zato najbolj potreben zadružne samopomoči. Gospod Puš, ki je obenem tudi voditelj Mladinske Kmečke zveze za Slovenijo, je tudi predaval o Kmečki zvezi, ki je stanovska organizacija vseh, ki se pečajo s kmečkim delom in živijo na kmetih. K temu se še doda pojasnilo, da Kmečka zveza ni organizacija samo za izrazite kmete, ki imajo vozno živino, ampak je za vse. Toliko v pojasnilo tistim, ki napačno tolmačijo Kmečko zvezo, češ da gormani in vsi mali kočarji niso kmetje in da za nje ni važno pristopiti. Po predavanju banovin-skega referenta je predaval tudi okrajni tajnik Kmečke zveze, ki je obenem tudi poslovodja Vinarske zadruge v Ptuju. Tudi on je poudarjal važnost zadružništva in Kmečke zveze. Da pa je ustanovitev zadružnih poslovalnic bila res nujna, nam pokazuje veliko število članov razumevanje, nas prepričuje pa tudi nasprotovanje kot dokaz, da smo na pravi poti. Zborovanje je vodil domači g. župnik ob velikanski udeležbi ljudstva in so še mnogi odšli cer ni bilo več prostora. Po predavanjih smo se vpisali v novo ustanovljeno Kmečko zvezo in izvolili svoj odbor. Do sedaj je to najmočnejša skupina Kmečke zveze v Halozah in še pristopajo. V zadružnem oziru pa imajo tudi ostale 3 zadruge tukaj največ članov, ker se zavedamo, da en posameznik zase ne pomeni nič, v zadružni skupnosti pa je moč, ki se je ne sme prezirati. Le tako naprej, brez bojazni.
Sfovemka Krajina
M. Sobota. Gospodarske težave so že marsikoga zapeljale v skušnjavo in med te spadajo tudi tri ženske, ki so hotele na lahek način priti do življenjskih potrebščin. Zato so v neki temni noči izrabile priliko, se preoblekle in maskirale ter odšle In si nabasale krompirja, kolikor so ga pač mogle nositi. Nesreča v sreči je zanje bila ta, da jih je pri »podjetnem« delu motil lajajoči pes, ki je zbudil gospodarja, ki je tatice pregnal. Posrečilo se mu je eno ujeti, a je zaradi maski-ranosti ni prepoznal. Upamo, da bodo kmalu prišle v roke pravice! — Letošnja zima je bila za ribe prava nesreča. Kajti poleg hude zime, ki sicer ni držala dolgo, je tudi letos Mura zamrznila, zato so bile ribe obsojene na smrt, saj jih je tudi zgubilo precej življenje s tem, da so v zamrznjeni zimi poskakale na led, kjer so postale plen kmetov, ki so jih gladko pobrali ter si privoščili protizakonito pečenko, nekatere ščuke so bile težke preko 5 kg. — Naše Muzejsko društvo je pretekli teden imelo svoj občni zbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Gumilar, a tajniške posle je prevzel namesto premeščenega prof. Liške dosedanji knjižničar. — Dr. Vu-čak Štefan, zdravnik naše zdravniške občine je napredoval v višjo skupino, čestitamo!
Rakičan. Prejšnjo nedeljo se je poročila gdč. Rajner Marika z g. Gyorek Kolomanom, uslužbencem v Benkovi tovarni. Poročil ju je nevestin brat g. kaplan Janez Rajner. Čestitamo!
Bogojina. Dramatski krožek našega FO in DK se je pred kratkim zopet postavil z znano igro v 5 dejanjih »Revček Andrejček«. Igra je vsestransko zelo dobro izpadla. Vse vloge, predvsem pa Andrejček, Hrastar in Marička so bile zelo dobro podane. Za zaključek pustnega časa pa so na dnevnem redu zopet kar tri vesele enodejanke. Prijatelji smeha in veselega razpoloženja, pridite, ne bo vam žal! Režisersko mesto pri obeh prireditvah zavzema naš znani prosvetni delavec g. Maučec, ki nam vkljub raznim neugodnostim še nikoli ni odrekel svoje pomoči. Za vse delo in žrtve naj sprejme od nas g. Maučec najtoplejšo zahvalo.
Turnišče. Pri nas smo z zadovoljstvom sprejeli na znanje, da je naš rojak Pergar Ignac, sin tukajšnjega mehaničnega mojstra, ki je bil doslej na poizkušnji, sprejet v službo pri mestni Občini pri avtobusnem podjetju v Mariboru. Želimo, da nam na takem mestu dela le čast!
Nedelica. Pretekli teden je naša občina zaplenila posestniku in mlatilničarju 50 metercentov rži in pšenice. To je storila zato, ker je nameraval žito prodajati preko maksimalne cene. Občina bo žito prodajala po maksimalni ceni.
Sv. Sebeščan. Pri nas sta bila poročena žekš Karel in Sukičeva. sestra kaplana v Beltincih. Bilo srečno!
Sirom Prekmurja. Kakor smo že svoječasno na tem mestu poročali, je še pri nas precejšnje pomanjkanje učiteljskih mest, kar na skrajni severni meji nikakor ne moremo odobravati. Sicer nam je prosvetno ministrstvo v tem oziru precej šlo na roko in nam je poslalo nekaj novih moči, kar je pa daleko premalo. V Prekmurju so namreč nastavljene na novo sledeče abiturientske učiteljske moči: Cvenkel Franc v Gaberju, Kle-menčič Vladimir v Fikšincih, Merkun Miroslav v Dobrovniku, Plevnik Rudolf v Crensovcih in Josip Vertič v Gerlincih. Prosili ln želeli bi, da se pri nas učiteljska mesta izpopolnijo, ker je to nujno potrebno iz nacionalnih in narodnostnih oztrov.
Konjiški okraj
Prihova. Kaj je novega na Prihovi, pogosto vprašajo znanci in prijatelji. Naj pa zadostim vaši radovednosti ln vam tu v najbolj razširjenem listu na štajerskem navedem nekaj novic s Prihove. Samo tri poroke so bile letošnji pred-pust. Vse tri so bile iz vasi Raskovec, kjer je bil doma en ženin in dve nevesti. Vsi trije se pišejo Pem. Prvi se je poročil ženin Pem Alojzij, p. d. Reparjev, ki je poročil vdovo Senica Tereziko, p. d. Šrebljačko, in se je tja preselil. Druga je bila poroka neveste Pem Helene, p. d. Tratni-kove, dne 17. t. m. Tja se je priženil Flis Anton, p. d. Mežnarjev s Prihove, ki je bil načelnik tukajšnjega FO in tajnik JRZ. Na prijetni gostiji pri Mežnarju so nabrali veseli svatje 170 din za novo bogoslovje v Mariboru. Hvala jim. Tretja poroka pa je bila zopet iz Reparjeve hiše. Ne-cesta Pem Francka se je poročila na Matijevo, 24. t. m., s Kobale Viktorjem iz Gornje Ložnice,
Naravnost pobesneli muslimanski masi je uspela na večih mestih premostitev jarkov in naslonitev številnih lestev na obzidje. Toda niti en Turčin se ni utegnil potegniti do vrha lestve, ker je poprej štrbunknil v vodo v jarku radi udarca s helebardo, sulico, sekiro ter kladivom, držače lestev pa so parili s kropom ter vrelo smolo, da so prostovoljno poskakali v jarke. Krogle iz topov po obrambnih stolpih so prevračale vedno bliže se pomikajoče lesene turške turne, mušketirji so redčili iz strelnih lin z vso sigurnostjo muslimanske rezerve.
Prvotna srditost splošnega naskoka je pojenjavala, ker so bili obzidni jarki prenapolnjeni z mrliči in ranjenci, ki so vpili na pomoč ter svarili rezerve pred ponovitvijo brezuspešnega ter naravnost brezglavega napada.
Iz treh turških taborov so se oglasili na umik pozi-vajoči zvoki tromb, tatarski bobni so zaropotali, razdalja med jarki in napadalci se je vedno bolj večala ...
Prvemu in glavnemu naskoku sta sledila do večera 17. septembra še dva, ki sta končala prav tako porazno za turške bojne sile.
Divjanje Turkov po mariborski okolici in Slovenskih goricah
Sultan Sulejman in njegovi glavni vojni svetovalci najbrž že ob prvem pogledu na močno utrjeni Maribor niao verjeli, da jim bo uspelo zavzetje mesta z naskokom. In turškega glavnega stana v Graškem predmestju je bilo
izdano ob prihodu 16. septembra povelje, da morajo strokovnjaki nad Mariborom poiskati mesto, na katerem bi bilo najlaže prebresti Dravo.
Močan oddelek islamskih roparjev in požigalcev se je odcepil pri Mariboru 16. septembra od glavne armade z nalogo, da poišče prehod preko Drave pod mestom. Tem tolpam je uspelo, da so zadele na najbolj plitvo mesto pri Vurbergu, kjer so reko preplavale in se razkropile z ognjem in mečem po Ptujskem polju.
Iz podanega opisa je razvidno, da se je kakih sto tisoč mož turške glavne vojske utaborilo po mariborski okolici na levem bregu Drave in so ostali tamkaj štiri dni.
Zgodovina štajerske beleži, da so se manjše ropa-željne čete Turčinov ločile od glavne armade in so razgrajale, ropale ter doprinašale strašna hudodelstva po Slovenskih goricah. Oskrunile so cerkev sv. Jakoba, sv. Jurija ter sv. Ilja. Kjer so pa neustrašeni slovenski sinovi ohranili ter obranili hiše božje, tam so ogrdili divjaki pokopališča. Tudi k Sv. Petru pri Mariboru so prihruli. Požgali so župnijsko cerkev in podružnico Device Marije na Gorci.
Pravljica iz one strašne dobe pripoveduje: Ko so vihrali Turki proti Sv. Petru, so bežali ter se poskrili stari in mladi. Gorski cerkovnik se je potuhnil v najbolj globoko luknjo v kleti mežnarije, učitelj pa je zbežal v bližnjo hosto ter si poiskal tamkaj varno skrivališče.
stopnicah. Kadar je poplava v Vučuju, pa je promet mogoč seveda le s čolni in te čolne privezujejo h kolom pred hišami.
8000 kg olja iz enega samega morskega sesalca. Iz Valparaisa v južno ameriški republiki poročajo, da so tam ulovili ogromnega kita. Potem ko je top sprožil v njegovo telo harpuno, je trajalo še tri ure, preden so ga ukrotili in potegnili v bližino ladje, kjer so mu morali še z nekoliko streli upihniti življenje. Ni bilo lahko delo, spraviti njegovo 15 ton težko truplo na krov ladje, kjer so tolščo pod njegovo kožo predelali takoj v olje. Ta tekočina je sprva zelo gosta in jo pridobe v treh različnih kakovostih, med katerimi je ena rumena, druga črna in tretja bela. Ogro-
župnija Venčesl in je tja šla za gospodinjo. Vsem trem parom Bog daj obilo sreče!
Frankolovo. Naša Gospodarska zadruga Je pod spretnim vodstvom g. Goršeka znatno napredovala in se razširila. Značilno vodilno mesto zavzema tudi g. Slapnik, ki se vedno napredno udejstvuje. Naša dolžnost je, da našo zadrugo podpiramo in pa kupujemo edino tukaj. — Pri nas imamo tudi treznostni naraščaj, ki ga vodi naš g. provizor Sunčič, ki že dolgo časa vodi akcijo za iztreznjenje naroda kot bivši škofijski vodja treznosti. Skrbimo, da bo naša mladina vzrasla v duhu treznosti, ker le taka bo zmožna za naloge v bodočnosti, ki jo bodo čakale. Bog blagoslovi vse skupne napore za našo dobrobit.
Savinjska dolina
Sv. Pavel pri Preboldu. Kmalu se bomo poslovili od električnega omrežja Sv. Pavel pri Preboldu, od katerega smo dobivali električni tok preko četrt stoletja. Sedaj napeljavajo nov vod od KDE iz Velenja, ki bo v 1 mesecu zgotovljen. Ob tej priliki opozarjamo merodajne faktorje, da nam izposlujejo enako število javnih luči. Do-sedaj je bilo v vasi toliko javnih luči, kolikor je bilo članov konzorcija za njih ugodnosti. V Dolenji vasi bi bile na mestu javne luči pri obeh kažipotih.
Šmartno ob Paki. Velika tatvina lesa pred sodiščem. Pred celjskim sodiščem so se zagovarjali radi tatvine lesa na postaji v Smartnem ob Paki Štirje lesni delavci, oziroma splavarji, ki so v treh mesecih ukradli iz lesnega skladišča v času nakladanja za okrog 6000 dinarjev lesa. Sodišče je dolgoprstneže obsodilo: Meh Antona na 4 mesece strogega zapora, Meh Franca na 3 mesece tn 10 dni, Pirtošek Franca pa na 4 mesece zapora, vse pogojno za dobo 3 let, ker so škodo poravnali; dočim Je sodišče četrtega obtoženca oprostilo.
Celjska okolica
Male dole. Kakor drugod, tako se tudi pri nas čuti občutno pomanjkanje in draginja. Toda za-
hvalimo Boga za ljubi mir in prosimo še v bodoče, da nam bodo prihranjene strašne preizkušnje, ki jih morajo prenašati vojskujoče se države. Pri nas smo imeli pretekli teden svatbo. Poročila se je vrla Marijina družbenica Pšeničnik Ema z g. Turk Francem, p. d. Skrjancem v špi-taliču. Prav mnogo sreče in božjega blagoslova želimo novoporočencema. Bog daj, da bi doživela še zlato poroko v iskreni medsebojni sporazumnosti. — Žalovali smo za našim voditeljem dr. Korošcem, a zaupajmo, da imamo pri Bogu pri-prošnjika, ki bo prosil za svoj narod v bodočnosti.
Nova cerkev. Naše »Slov. kat. bralno društvo« ima zelo obsežno knjižnico z zabavnimi, poučnimi knjigami. Vsak bi moral vstopiti kot član, ker je članarina malenkostna. Naša mladina se bo samo ob čitanju dobrih knjig vzgojila v kreni enite, dobre značaje, ki jih v tem času zelo potrebujemo.
Razgarce-Pristava. V župni cerkvi v Novi cerkvi sta bila poročena g. Brezovšek Dominik, sin bivšega župana Višnje vasi, in gdč. Pečnik Roza iz Nove cerkve. Mi vsi želimo mladima novopo-ročencema obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu. Gospodarilo bosta na novem domu v Pristavi. Bog daj, da bi doživela v pravem, vzornem zakonu še biserno poroko. — Globoko žalost smo občutili ob izgubi našega dr. Korošca, a upajmo, da bo njegov naslednik dr. Kulovee. sledil stopinjam svojega prednika za blagor naroda.
Smarski kraji
Šmarje pri Jelšah. Zadnjo nedeljo smo imeli v Šmarju ustanovni občni zbor Mladinske kmečke zveze. Razveseljivo lepo število fantov in deklet je prišlo po prvi sv. maši v Gasilni dom, kjer se je zborovanje vršilo. Iz Ljubljane je bil prišel tajnik g. Fine, ki je svoje mlade poslušalce navdušil za mogočno organizacijsko akcijo slovenskega kmečkega stanu in tako položil prve osnutke mladinskemu kmečkemu gibanju v našem okraju. Zborovanje je poteklo v najlepšem razpoloženju in polni načrtov in nad na uspehe
Pokrajina na vzhodno-afriškem ozemlju. Na sliki vidimo afriške domačine, ki se borijo na strani Italije
v prihajajočem letu smo se razšli. — Ob priliki poroke Štefana Skale in Francke šramelj so svatje na pobudo g. župana Turka nabrali za prapor pravkar ustanovljene Mladinske kmečke zveze 100 din in ob isti priliki pevci 130 din, skupaj 230 din. Lep poudarek naše krepke kmečke misli. Vsem darovalcem iskrena hvala!
Šmarje pri Jelšah. V svojem letošnjem precej dolgem kraljevanju se našim ženinom in nevestam pač ni preveč prikupil drugače veseli pust. Le malo gostij nam je privoščil in ostanemo večinoma pri starem. — Naša zimska pomoč, za kaiero so se naši kraji tako odlično izkazali, s posebno vnemo skrbi za naše ljube šolarčke iz vseh naselij in vasi, da jih izredno visoko število dnevno razveseli s toplim pokrepčilom; še celo ugledni tržani jim sami kuhajo in strežejo, kakor g g. Poglšek, Kovačič in drugi. Pač res prava krščanska ljubezen, ki le dobrote deli! — Predzadnjo nedeljo smo dobili novo mladinsko organizacijo Kmečke zveze. Kako zaželjena Je bila, je dokazala izredno velika udeležba fantov in deklet. Pevec Miha iz Prelog in Stumperger-jeva Minka iz Belega zim bosta po izvolitvi na-čelovala in Bog daj, da vselej le z najlepšim uspehom v prid našega kmetijstva!
Sv. Križ pri Rog. Slatini. Knjižnica »Slomše-kovega prosvetnega društva« šteje 708 lastnih knjig. Knjige so ločeno razdeljene na odseke raznih vsebin. Tako na primer mladinski, pripovedni, zgodovinski, nabožni itd. Mladinski šteje 116 knjig. Knjige so namenjene članom, želimo tudi, da bi vsi drugi farani pridno segali po njih. Do sedaj si knjige izposojuje okrog 60 članov. Seznam knjig je nabit v gospodinjski šoli. Knjižnica deluje vsako nedeljo in praznik dopoldne. — Sedaj se lepo pripravljamo na sv. misijon, ki se prične pri nas v nedeljo, dne 2. marca. S sv. misijonom bomo doživeli najlepše duhovno pr«-rojenje.
Laški okraj
Laško. V sredo, 19. februarja, nas je Prosvetno društvo zopet razvedrilo z uspelim skiop-tičnim predavanjem »Današnja vojna v besedi in sliki«. Se več takih predavanj naj bo v bodoče! — Naši fantje in naša dekleta, včlanjeni v Fantovskem odseku in v Dekliškem krožku, so odboru zimske pomoči priskočili na pomoč. Začeli so namreč pobirati življenjske potrebščine za šolsko kolonijo po kmečkih družinah. Njihovemu pozivu se je odzvalo že precej družin, katere pa se še niso naj to po svojih možnostih nadoknadijo in darujejo šolski kuhinji, kolikor jim je mogoče. Članom Fantovskega odseka in članicam Dekliškega krožka pa vsa hvala za njihovo človekoljubno delo. — Dolgo se že opaža, da se reveže in berače vedno preganja iz mesta in da ti gredo potem v okolico, kjer jih potem ta hrani. Zakaj ne bi tudi mesto prevzelo nekaj tega bremena nase? Saj bi bilo marsikateremu meščanu lažje preživljati 10 revežev kot kakšnemu kmetu enega. Vidi se pa jasno iz tega, kje je ljubezen do bližnjega doma. Občinsko upravo se poziva, da s svojo močjo, v kolikor se da, doseže, da se to breme enako razdeli.
Sv. Miklavž nad Laškim. V nedeljo, 16. februarja, so dekleta, organizirana v Mladinski kmetski zvezi priredila lepo igro »Lurška pasti-
mni sesalec je dal 8000 kilogramov olja. Samo iz njegovega jezika so ga pridobili 800 kg. Prav tako izdaten je bil glede drugih proizvodov, slanine, mesa itd.
Zajec s tremi nogami. V Nechaniku na Češkem je neki lovec ustrelil zajca, ki je imel samo tri noge. Poslal Je ustreljeno žival v Prago, kjer so ugotovili, da je žival, ko je prišla na svet, imela Štiri noge, vendar Je četrta noga pozneje okr-nela. Navzlic temu je zajec bil zelo uren. Ko ga je lovec ustrelil, je tehtal štiri kilograme.
Novo Italijansko pre-komorsko letalo. Štefani poroča iz Rima, da so nedavno preizkusili novo italijansko štiri-motorno letalo za prevoz potnikov in tovorov preko Oceana. Akcijski
Ko so se Turki zgubili in je postalo vse tiho, pride cerkovnik iz podzemeljskega skrivališča. Ko gleda okrog in nikogar ne vidi, si upa na prosto. Povsod najstrašnejši prizor! Kakor je po strašni toči žalostno gledati po svetu, tako je bilo tudi tokrat: vse je bilo tiho in mrtvo, žive duše ni bilo nikjer. Gost dim se je valil jproti nebu iz hiš, katere so neverniki požgali. Zdaj se spomni mežnar svojega tovariša učitelja in ga kliče, da bi zvedel, če je še živ.
V globokem deblu nekega drevesa se mu ta oglasi in oba sta bila vesela rešitve iz smrtne nevarnosti.
Prav tako si ljudstvo tudi pripoveduje, da so prišli tokrat Turki do »turške meje« — brega v Metavi, nižje Sv. Petra. Tamkaj so se jim postavili prebivalci v bran in so jih zapodili proti Sv. Lenartu. Lenarčani so bežali v cerkev, pripravljeni, da se branijo do smrti. Divji Turčini planejo za njimi in začelo se je ravno pred cerkvijo grozno klanje. Ali zdaj vržejo nekateri, v zvoniku skriti, iz visočine na sovražnika več košev čebel, ki ne-vernike hudo opikajo. Iznenadeni in prestrašeni se niso hoteli vojskovati z drobnimi živalicami in so pobegnili. Komaj so se odtegnili sitnim čebelam, začeli so streljati s kroglami iz topov na zvonik, toda kakor pravi pravljica, se krogle zvonika niso prijele in mu niso nič škodovale.
Ista usoda, kakor cerkev sv. Petra, je zadela tudi Kamnico pri Mariboru. Tamkaj so oskrunili Turki župnijsko cerkev sv. Martina s pokopališčem vred.
IV. poglavje
Turški zid in Ruše
Ako greš iz Ruš proti falskemu gradu, naletiš 4 km od Ruš na ostanke tako zvanega »Turškega zida«. Precej bogata zgodovina Turškega zida je prav tesno povezana z usodo gradu na Fali. Prvotno je bil zid zgrajen kot obramba gradu in božje poti Marije v Puščavi proti mogočnim celjskim grofom.
Turški zid začenja pri 610 m visokem Globokerjevem hribu, kateri prevladuje vso okolico za 337 m. Vrh imenovane višine je širok 20—35 korakov. Na Globokerja se naslanja umetno izkopano gradišče. V dobi turških vpadov je sklenilo prebivalstvo iz spodnje Dravske doline, da bo pozidalo na Gradišču utrjen tabor kot zatočišče in pribežališče. Prišlo pa je samo do izravnanja gradbenega prostora. Ker je spadala falska graščina pod benediktinski samostan v Št. Pavlu na Koroškem, je opat Matija Furter (1530—1550) že razpadli Turški zid skoraj na novo zgradil iz kamenja, katerega so dobili dovolj na licu mesta, in ga je močno utrdil. Zid je dobil dvojne strelne line in ena vrata, ki so bila tamkaj, kjer danes prečka ruševine zidu vozna pot ob Dravi. Utrdba je bila visoka 5—6 metrov, široka 2 metra in je segala od Globoker ja do Drave. Poleg zidu je bila drča, po kateri so spuščali na sovražnika iz Globokerjevega hriba kamenje $t\ hlodovje.
rio*«. Vse so dobro rešile svoje vloge. Hvaležni
srao šolski upraviteljici gdč. Bende, ki se je veliko žrtvovala, da je prireditev dobro izpadla. Tudi udeležba od strani občinstva je bila zelo obilna. Želimo, da se igra po Veliki noči ponovi. Kako pa je razširjeno naše čaf jisje, bomo povedali prihodnjič. Mislimo, da smo v tem ozira prvi v celem okraju.
Sv. Rupert nad Laškim. Ubogi Matija, ki sicer led razbija, ga je sicer letos že veliko razbil, a kaj, ko mu ga brezkončna zima vedno novega nareja. Navzlic vsem težavam in neprijetnostim pa ima letošnja zima za naše ceste, posebno za ono preko Zabrega na Sv. Jurij to dobroto, da nam kar sama oskrbuje cesto s snežnim gramozom. Občinska uprava je namreč kakor običajno tudi v lanski jeseni dala navozltl na raperško ce-
Hodra sodba
Ali in Hakim, revna popotnika, sta se bližala Meki. V puščavi sta srečala tujca, ki je ves onemogel ležal ob stezi.
»Prijatelja, pomagajta mi,« je zaječal, »od gladu umiram.«
»Tudi midva sva reveža,« mu je odvrnil Ali. »V svojih torbah imava samo nekaj hlebov kruha, a te bova prijateljsko s teboj delila.«
Oba sta sedla k tujcu in sta iz svojih torb vzela hlebe. Pri tem se je pokazalo, da je Ali imel še tri hlebe, Hakim pa dva.
Kruh so si razdelili tako, da je vsak dobil enak del. Nato so šli dalje.
Pri mestnih vratih se je tujec poslovil. Zahvalil se je, dal Ali ju pet srebrnikov in dejal:
»Sprejmita to za kruh, ki sta mi ga dala, in si pošteno razdelita.«
Nato se je pomešal med množico, ki je vrela skozi vrata v mesto.
Ali je bil vesel denarja in je dva srebrnika dal svojemu tovarišu z besedami:
»Tu imaš, toliko gre tebi!«
»To imaš ti za Došteno delitev?« je zagodel Hakim. »Meni gre polovica, kakor tebi.«
»Ti norec!« se je obregnil Ali. »Ali nisem dal jaz treh hlebov, ti pa samo dva? Tako gredo meni trije srebrniki, tebi pa pripadata samo dva.«
Ko sta se tako prepirala, se je zbrala okrog njiju precejšnja množica. Eden izmed zbranih je ogorčeno pripomnil:
»Ali je to prav, da se pred vrati našega svetega mesta grizeta ko šakala za truplo kamele? Ali še nista slišala o našem modrem kadi ju (sodnik), ki vsak spor zna popolnoma pravično razsoditi? Pojdita k njemu in nikar ne razdirajta svojega prijateljstva zaradi nekaj umazanih novce/!«
Ali in Hakim sta pr.Umala in rekla:
»Sva že slišala o vašem kadiju in mu bova predložila sporno zadevo.«
sto dokaj gramoza, razgrniti pa ga je zopet pozabila (tudi lani tako). Zato je bilo v jeseni naravnost grozno vozniku, ki je moral po tej razbiti in razdrapani cesti voz porivati do Sv. Jurija ali nazaj; zima pa je letos ves čas dobro cestarila po naših dolgih in strmih cestah. Spomladi pa se seveda začne stara neprilika po naših zapuščenih in neoskrbovanih občinskih cestah od začetka! — V torek, dne 18. februarja, se je zbralo lepo število debrih deklet iz laške dekanije v dekanijskem dvora na enodnevni tečaj, ki ga je priredil gospod kurat P*elog iz Hrastnika za podrobno delo Katoliške akcije v naši dekani ji; tudi iz Sv. Ruperta se je udeležilo 11 deklet prepotrebnega tečaja. Bog daj, da bi prinesel veliko sadu!
»Sicer ni dvoma, c'a imam jaz prav,« je še dodal Ali.
»Jaz imam prav!« je trdil Hakim.
Nata sta odšla v mesto.
Modri kadi je pred svojo hišo sodil in okrog njega je bila zbrana tisočglava množica, ki je občudovala njegovo modrost. Ko sta mu Ali in Hakim predložila svojo zadevo, so se mnenja množice delila. Eni so bili mnenja, da mora Ali dobiti tri srebrnike, ker je imel tri hlebe; drugi pa so rekli, da gre vsakemu polovica, ker je vsak dal vse hlebe, ki jih je imel, ter jima je tujec rekel, naj si denar pošteno razdelita.
Modri kadi pa je odmajal z glavo in dejal:
»Ali, tebi gredo štirje srebrniki, Hakim, ti pa dobiš samo enega.«
Pri tem je vzel srebrnike ter dal Aliju štiri, Hakimu pa samo enega.
In sedaj se je zgodilo nekaj neverjetnega, kar se še ni bilo primerilo, odkar je modri kadi v mestu sodil: ljudstvo je začelo mrmrati. Od vseh strani so se slišale polglasne pripombe.
Modri kadi je zapovedal mir in rekel množici:
»Prijatelji, vidim, da niste zadovoljni z mojo razsodbo. Poslušajte in videli boste, da ste bolj neumni, kakor ovce, ki se pasejo na vaših suhih pašnikih ! Ali je dal k skupni pojedini tri hlebe, ali ni tako? Hakim pa je dal dva hleba. Jedli so trije. Vzeli so vsak hleb posebej in ga razdelili na tri enake dele. Ali ni bilo tako?«
Popotnika sta prikimala.
»Dobro,« je nadaljeval kadi. »Tako je imel Ali trikrat tri dele, to ie bilo devet kosov kruha. Hakim pa je imel dvakrat tri dele, to je bilo šest kosov. Tako so imeli trije možje skupno devet in šest kosov, skupaj petnajst. Ali ni bilo tako? Koliko je dobil vsak izmed treh mož? Ali ne pet kosov?«
Ali in Hakim sta prikimala. Kadi pa je nadaljeval :
Tako je dal Ali od svojih devetih štiri kose tujcu, Hakim pa od svojih šestih samo enega.
Plačilo pa gre samo za to, kar sta dala. Tako mora dobiti Ali za svoje štiri kose, ki jih je bil dal tujcu, štiri srebrnike, Hakim pa za svojega enega samo en srebrnik.«
Množica se je sedaj zasmejala in hvalila modro razsodbo. Celo Hakim je pritrdil kadi-jevi razsodbi.
*
SMEJTE SE!
V obrambo
Sodnik: »Zakaj si prinesel s seboj tako debelo gorjačo?«
Obtoženec: »Gospod sodnik, v pozivnlci je stalo, naj prinesem s seboj vse, kar imam v svojo obrambo. Prvotno sem hotel neatl sekiro, pozneje pa sem mislil, da bo tudi gorjača zadostovala.«
Dobro ga pozna
Vlsokošolec je pisal očetu:
Dragi oče!
Sklenil sem, da osnujem zbirko denarja in Te prosim, da mi pošlješ pet sto dinarjev. Drugače sem zdrav.
Pozdravlja Te Tvoj sin Mirko.
Oče je odgovoril:
Dragi sin!
Tvoje besede toliko veljajo, kakor če bi naš Čuvaj rekel, da hoče narediti zbirko klobas, zaradi tega Ti ne bom poslal denarja. Drugače sem zdrav.
Pozdravlja Te Tvoj oče Marko.
Kdo zna bolje? Srečala sta ae dva znanca, lcl se dolgo nista bila videla. Prvi je rekel, da je bil v Parizu na svetovni razstavi in je tam videl tako veliko glavo zelja, da so morali v njo vsekati stopnice, po katerih so šli na vrh glave, s katerega so lahko gledali vso razstavo.
»To ni nič,« je dejal drugi. »Jaz sem bil na razstavi v Cikagu in sem tam videl tako veliko kastrolo, da je samo en ročaj moralo nest! osem ljudi.«
»Cemu pa so potrebovali tako veliko kastrolo?« »Veš, narejena je bila za tvojo glavo zelja.«
Profesorska Sluga: »Gospod profesor, zdravnik je prišel.« Profesor raztreseno: »Povejte mu, da ga ne morem sprejeti, ker sem bolan.«
Ne more se skloniti
Zelo debel gospod: »Fantek, tu imaš dinar. Poglej, če so moji čevlji očiščeni?«
*
UGANITE!
Kakšnih rib je v Jadranskem morju največ?
(mjfSJOj«)
Kaj je močnejše od zemlje?
(•afidon of in 'Bunoji) Živo je, črno je, ima dve nogi. Kdo?
(jwtpiujia)
Kdaj ima človek toliko oči, kolikor je dniv letu ?
("ef-renirer z 3UCP
V starih časih je bil glede prometa in obljudenosti desni breg Drave mnogo važnejši nego levi. Cesta ob levem dravskem bregu je bila dograjena šele leta 1728. Poprej je bil ob Dravi samo ozek kolovoz, kateri se je držal stare rimske ceste. Iz Ruš je vodila po desni strani Drave proti Fali in Št. Lovrencu na Pohorju udobno izpeljana vozna pot, katere se je vse posluževalo in je bila obče znana.
Ruše so bile v dobi naše povesti v cerkvenem in kulturnem oziru pomembnejše od Maribora. Vas Ruše je bila podarjena leta 1091. prvemu opatu v Št. Pavlu, Vecilu. Benediktinci so skrbeli z vso vnemo, da je starodavna in znamenita ruška Marijina cerkev postala ena najbolj znanih in obiskovanih božjih poti. Po božjo pomoč v ruško svetišče se niso zatekali samo Pohorci, prebivalstvo Dravskega in Ptujskega polja ter Slovenskih goric, ampak celo Mislinjčani so romali tjakaj dvakrat na leto. Ruše so se ponašale z eno najstarejših gimnazij, ki je bila edina v obdravskem delu štajerske dežele, in je prenehala, ko so otvorili jezuitje v Mariboru svojo gimnazijo 7. julija 1758.
Ko se je bližal sultan Sulejman leta 1532. štajerskim mejam, ni bežalo premožnejše prebivalstvo iz Središča, Ormoža in Ljutomera v Ptuj ter Maribor, ampak v Ruše, kjer se je čutil vsak čisto varnega za zavetiščem novo zgrajenega Turškega zidu.
Turški most preko Drave
Veliki vezir Ibrahim paša in njegovi strokovnjaki so se odločili, da prekorači glavna Sulejmanova sila Dravo po zasilnem mostu, katerega bodo zgradili na hitro roko v Jelovcu v župniji Kamnica pri Mariboru, med gradom Viltuš na levem in Bistrica na desnem dravskem bregu. Turška armada ni bila oskrbljena z gradbenim materialom za mostove preko tako mogočne in široke reke kakor je Drava. Čolne, trame in deske so si preskrbeli sultanovi pionirji z največjo naglico ob Dravi pri Mariboru in po okolici.
Omenjeno je že bilo, da je bila v mariborskem mestu precej razvita mlinarska obrt. Šest velikih mlinov je bilo zgrajenih na čolnih na Dravi med mestnim obzidjem na levem bregu in reko. Trije mlini so bili nad in trije pod mestom. Ker so potrebovali turški pijonirji čolne, so napadli dravske mestne mline, jih razrušili in odpeljali pontonske čolne navzgor po Dravi do Viltuša. Mariborski topničarji so sicer streljali na drzneže, jih nekaj tudi pobili, a kaj je bilo nekaj mrtvih v primeru s 100.000 mož broječo turško armado, katera je morala za vsako ceno preko Drave! Sultan se je namreč bal, da bi ga krščansko vojaštvo ne potipalo kje od zadaj, radi tega je silil na naglico z gradnjo mostu.
radij tega aeroplana znaša 5400 milj. Avijon lahko naloži 13 ton tovora, med njim 17 potnikov poleg posadke. Letalo je zgrajeno iz kovine ter leti s povprečno brzino 330 km na uro.
Tat pojedel vsak dan 40 jajc. V Esbjergu na Danskem je mlad človek vlomil v skladišče neke poljedelske zadruge in ukradel zaboj z 280 jajci. Cez teden dni je policija pri preiskavi v njegovem stanovanju našla zaboj poln — jajčnih lupin. Pred sodnikom je mladi mož Izpovedal, da je hotel jajca prodati, pa mu ni uspelo, tedaj se je odločil, da jih poje. Vsak dan je pospravil 40 jajc... In danes pravi, da mu postane slabo že samo, če jajce vidi...
Iz legije koroških borcev, organizacija v Slovenj Gradcu. Koroški borci mislinjske doline bodo zborovali dne 2. marca ob 14. uri v Narodnem domu v Slovenj Gradcu. Pri tej priliki bo tudi redni letni občni zbor z običajnim sporedom. Na zboru bodo tudi objavljena imena borcev, ki so odlikovani, odnosno katerim je priznana spominska kolajna. Zbora se naj udeleže vsi člani.
Dinarske »Knjižice«. Dinarske »Knjižice«! Kaj pa zopet to? boste rekli. Nov časopis ali kaj? Nove ravno niso, saj gredo že v osmo leto. Časopis pa so, ker izhajajo ob določenem času, vsakih 14 dni. Vendar pa »Knjižice« niso tak časopis kakor drugi časopisi, kjer v vsaki številki najdeš več različnih člankov, poročil, novic in podobnega. V »Knjižicah« je vsaka knjižica, ki obsega redno 82 strani v žepni obliki, zaključena enota in celota zase. Tako se lahko v kratkem dobro in temeljito poučiš o tem in onem vprašanju. Doslej je izšlo 172 knjižic. Vsaka razpravlja svoje posebno vprašanje (zadnja n. pr. »Ples«) ... Zaridi svoje poljudne in sodobne vsebine so se »Knjižice« priljubile povsod, kjer koli jih poznajo. Pohvalno so se o njih izrazili naj-višjt cerkveni ln svetni dostojanstveniki. »Knjižice« je dobiti v Tiskari sv. Cirila v Mariboru.
Rabim za takoj hlapca h konjem, treznega in poštenega, malo starejSega. Plača po dogovoru. Oskrba v hiši. Zupančič Ivan, posestnik, Tr-bovlje-Gabersko.	377
Pošten hlapec, ki zna vsa kmetaka dela, se sprejme. Zupnišče Ptujaka gora.	374
Vlničar s 4 osebami in svojo kravo se išče. Maribor, Gregorčičeva 8/1.	382
Sprejmem pridnega hlapca ln deklo. Plača po dogovoru. Hoče 127.	384
Iščem mlado dekle (služkinjo), katero veseli vsako delo, veselo in pošteno. Ana Fretze, gostilna, Laško.	364
Iščem majerja, 4—5 delovnih moči, dobi polovico vseh pridelkov. Pismene ponudbe dr. Kapralov, Marija Snežna.	351
Sprejme se vajenec s 1. marcem. Pavšič Valentin, vrtnarstvo, Maribor, Koroška c. 63. 382
Ofer z več delovnimi močmi, brez malih otrok, se sprejme, graščina Slivnica pri Mariboru. 363
MALA OZNANILA
Cenik m*lim oznanilom Vsaka beseda v malacii oglasu stane za naročnike »Slov. gospodarja« 1 din, za neaiaročnike 2 din. — Za Preklic, Poslano, Izjave se računa posamezna beseda 3 din. — Oglasni davek se zaračunava posebej. — Kdor oglašuje tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še 5 din. — Mali oglasi se morajo brez-izjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. — Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih oznanil, mora priložiti znamko za 2 din, sicer se ne odgovarja. — Mala oznanila se sprejemajo najpozneje do ponedeljka zvečer, če je pa v to; »k praznik, pa do ponedeljka do 9. ure dopoldne.
Viničar, 3 delovne moči, se sprejme na velepose-stvo dr. Vistalerja, Kozjak 43, Zg. Sv. Kun-gota.	386
SLU2BE
Za hčerko Iščem učno mesto špecerijske ali ma-nufakturne stroke na deželi. Rihter, gostilna, Kapla.	281
Kuharico-gospodinjo srednjih let sprejmemo v župnišče. Kuhinja v redu, posestvo majhno. Nastop ln plača po dogovora.	333
Vinogradniške delovne moči se sprejmejo na stanovanje »Grič«. Ponudbe Oset, Koroška 26. 350
Ofer se sprejme. Košaki št 66.	348
Služkinjo, ki zna tudi kmečko kuho, pridno, pošteno, se sprejme na posestvo. Vprašati Ltojak, Maribor, Glavni trg 3.	387
Vlničarja s 4 delovnimi močmi se sprejme. Vprašati pri Posch, Sicnhof, Rošpoh.	388
Vzamem hlapca, ki razume delo v vinogradu. Reiser, Maribor, Kalvarska 2.	389
Kuharica gospodinja išče mesto v župnišču. Gale Pavlina, Selnica ob Dravi.	390
Sprejmemo oferje. Posestvo Gamsenegg, Guštanj. _ __ ____391
Sprejme se sodarski vajenec z dežele. Hrana in stanovanje prosto. Zavermik Avguštin, sodar, Sv. Marjeta ob Pesnici.	392
Viničar s 4 delovnimi močmi se »prejme. Vprašati
Maribor, Goepojna 4,1.	393
POSESTVA
Posestvo za 45.000 din se takoj proda. 2 orala
najboljših njiv, mali vinograd, krasen vrt in hiša z gospodarskimi poslopji. Ponudbe na A. Ferš Sv, Boifenk v Slov. goricah.	353
Prodam lepo posestvo, hiša zidana, zelo lepa lega, 8 oralov, Froleh št. 28, Sv. Ana, Slov. gor. 355
Sprejme se vajenec. Lojčnik Rupert, slikarski mojster, Ptujska c. 44, Tezno pri Mariboru. 356
Sprejmem kolarskega vajenca poštenih staršev. Simonič Adolf. Budina 43, Ptuj.	357
Sprejmem 14 letno zdravo, Inteligentno, pošteno, brihtno deklico lepe zunanjosti za gostilno kot za svojo. Prednost imajo revne ali brez staršev iz spodnjih krajev Slovenije, nikakor pa iz okolice Maribora. Trofenik Kari, gostilna, Maribor, Gosposka ulica.	360
Sprejmem krojaškega vajenca. Vpraša se v trgovini Fidler, Gornja Radgona.	372
Ofra, 3—4 delavci, sprejme Vilkomdvor, Vukovje, Sv. Marjeta ob Pesnici.	371
Hlapec, pošten, trezen, marljiv se sprejme. Marija Mandl, Sp. Radvanje, Maribor._370
Proda«! vinograd in eadoiiosnlk na Kokolanj-ščaku. Kupci se na) oglase: Vitomarski vrh 43, pošta Sv. Andraž v Slov. goricah.	354
Proda se posestvo s hišo, gospodarskim poslopjem, 8 oralov zemlje sodno dražbenim potom dne 5. marca na sodišču. Ivan Perša v Ba-bincih pri Ljutomeru. Cenilna vrednost 79.000 din.	394
RAZNO:
Kupim 800 žlahtnine Berlandlerj Telekl. Ponudbe: »Rošpohdvor«, Kamnica, Maribor. 385
Korenjake in ključe od Rupestris Gothe 9 dobite pri Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	352
Halo mlinarji in vinogradniki! Prodam hrast, 50 cm kvadrat, stesan, 10 m dolg, primeren za gredes ali za prešpan. Štefan Sparkel, Sata-hovci 37, Murska Sobota.	349
Viničarslti vestfnilt
izprememba viničarskega reda. Ban naše banovine g. dr. M. Natlačen Je predpisal spremembo uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničar)em (viničarskem redu). Sprememba se nanaša na prvi odstavek točke g, čl. 6 uredbe, ki se po novem glasi takole: Poleg prej navedenih prejemkov dobiva viničar zase in za svoje delovne moči pogojeno dnevno mezdo za vsako delovno moč ln za vsak dejanski delovni dan, ko delajo bodisi sam, bodisi njegove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vino-gradnikovem posestvu; ta mezda mora znašati najmanj: za navadna dela v poletnih mesecih po 15 din (doslej 10), v zimskih pa po 12 (doslej 8), za kvalificirana in težja dela, našteta v tej uredbi pa v poletnih mesecih po 18.75 (doslej 12.50), v zimskih po 15 (doslej 10) din. S tem Je torej minimalna dnevna mezda zvišana za 50 %.
Maznanila
Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo ln precep-Ijanje sadnega drevja se vrši dne 5. ln 6. marca na Banov, vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in 14. do 18. ure. Za prenočišče in prehrano skrbe tečajniki sami.
Tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni ter škropljenje sadnega drevja se vrši dne 12. marca t. 1. na Banov, vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za prehrano skrbe tečajniki sami.
Za dvig kmetijske proizvodnje. G. minister dr. Kulovec ln ban g. dr. Marko Natlačen sta napisala vzpodbudne uvodne besede za marčno številko »Orača«, ki Je posvečena prehrani in dvigu kmetijske proizvodnje. Naklada te številke bo 60.000 izvodov; zato lahko računamo, da bo le malo kmečkih ljudi, ki ne bi imeli prilike brati nasvetov in navodil, ki so nakopičeni v tej številki. Marčeva številka bo izšla 28. februarja; vsak jo bo lahko dobil pri poverjeniku Krajevne kmečke zveze ali občine.
Hoče. Od 1. postne nedelje do srede bodo v Hočah duhovne vaje za dekleta, ki se začnejo v nedeljo ob 8. uri s posebno mašo in govorom za dekleta ter bodo do srede vsak dan po 2 ali 3 govori. Sklep bo v sredo zjutraj s skupnim obhajilom ob začetku večne molitve. Vodil bo duhovne vaje ter pobožnost večne molitve preč. g. misijonar Matija Contala, superior iz Ljubljane.
Sv. Lenart v Slov. gor. Člani Fantovskih odsekov in članice Dekliških krožkov v Slov. goricah se marljivo pripravljajo na telovadno akademijo Slomšekovega okrožja Zveze fantovskih odsekov, ki bo prihodnjo nedeljo, 2. marca, pri Sv. Lenartu ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. Program Je zelo pestro izbran, videli bomo nastopati člane in članice, pa tudi najmanjše skoraj iz vseh odsekov in krožkov v Slov. goricah. Opozarjamo zlasti na orodno vrsto iz Maribora ter točko Talna gimnastika. Sodelujejo tudi fanfaristi iz Št. Petra pri Mariboru. Prijatelji katoliške mladinske organizacije, pridite in s številno udeležbo podprite njena idealna stremljenja.
Cezanjevci-Ljutomer. Bralno društvo v Ce-zanjevcih priredi v nedeljo, dne 2. marca, ob 4. uri popoldne velezanimivo Anton Medvedovo dramo »Crnošolec« v dvorani Kat. doma v Ljutomeru.
Katoliško izobraževalno društvo na Rečici ob Savinji priredi v Društvenem domu v nedeljo, 2. marca t. 1., ob treh popoldne narodno igro »V goliških plazovih« v 7 slikah.
Dva tridnevna sadjarska tečaja v brežiškem »kraju bosta v dneh 3., 4. In 5. marca na Bizelj-»kem in v dneh 6., 7. in 8. marca v Artičah. Te-iaj prireja delegat Prizada za pospeševanje sadjarstva v Brežicah s sodelovanjem sreskega kmetijskega referenta. Na tečajih se bodo obdelala In praktično pokazala najvažnejša sadjarska dela kakor jih zahteva napredno sadjarstvo.
V šmarskem okraju se ista dva tečaja ponovita, in sicer: v Pilštanju 10., 11. in 12. marca, v Šmarju pri Jelšah 13., 14. in 15. marca.
Sv. Vid pri Valdeku. Dne 6. marca priredi sresko načelstvo važno predavanje o gozdarstvu v naši šoli ob dveh popoldne. Ker je to strokovno in gospodarsko predavanje o gozdarstvu za našega kmeta tudi življenjsko vprašanje, saj se večina kmetov bavi z gozdarstvom, se na to predavanje vabijo posestniki gozdov, mladina ter gozdni delavci. Za dovršeno predavanje bo poskrbel predavatelj-šumar.
Hlapca-konjarja, starejšega, pridnega, poštenega, treznega h konjem in za kmetijska dela išče za takoj Šegula, veleposestnik in trtorejec, Hlaponci p. Juršinci._368
Sprejme se majerja s 3 do 4 delovnimi močmi. Frangeš Franc. Tezno._378
Krojač dobi izkrojeno delo na dom. Sprejmem pomočnika in vajenca. Krojaštvo, Koroška ce-sta 27._379
16 do 20 letni priden, pošten fant, ki opravlja govejo živino in druga kmečka dela, dobi stalno službo pri dobri hrani in letni plači 1800 din pri Andrej Drofenig, pošta Podplat.
_375
Sprejmem poljske delavce, 4—5 delovnih moči. Cizerl Franc, Sp. Velovlak 21, p. Mcškanjci.
361
Cepljeno trsje ln korenjake prodaja Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah._358
Mnogo denarja si prihranite, ako prinesete v popravilo Vaše klobuke, kateri bodo zopet kot novi. Vsa popravila se sprejemajo od 10 din naprej. Kupujem veveričje in zajčje kože, kakor tudi ovčjo volno. Se priporoča Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5.
365
Pozor! Velika nova oljarna! Naznanjam, da .«em prenaredil svojo oljarno na novo hldralično prešo, katera stisne 12 sirov enkrat; treba samo enega človeka zraven. Dela se tudi ripsovo olje in rolajo sončnice. Plača od litra olja 1 din, za kilogram sira 50 par. Postrežba hitra,* olje prvovrstno. Za obisk se priporoča Horvat Franc, oljarna in mlin, Slaptinci, Sv. Jurij ob Ščavnici.	376
MALA OZNANILA
BAZNO:
Iščem stanovanje v bližini Maribora, prednost za odslužit. Gorenjak Aleš, Vinar" -2, Maribor.
366
Vinogradne kole, 2 metra dolge, suhe, iz smreke in jelke franko vagon 60 para Dobrajc, Maribor, Aškerčeva 16.	369
Kupim vitelj (gepelj) dobro ohranjen k mlatil-nici. Hrovat Barbara, Orehek, Šmarje pri Jelšah.	373
Lahki voziček (zapravljiček) ali koleselj kupim z navedbo cene. Petan, kavarna Astoria, Maribor.	367
Prodani podlago portalls in gete. Cizerl Franc, Sp. Velovlak 21, p. Moškanjci.	380
Prodam kovaško orodje. Žnidar Simon, Clrkovce.
381
Dolgoročna posojila dajemo članom varčevalcem vseh slojev, državnim in samoupravnim uslužbencem kakor obrtnikom in posestnikom. Informacije daje pooblaščeni bančni zastopnik, Rajčeva ul. št. 1, vrata 1. Priloga znamke 3 din
383
Priporoča se Kupčičeva drevesnica ln trsnica na Ptujski gori!	1384
Veverice, dihurje, lisice, kune, zajce in vse ostale vrste kože dlvjačin kupujem po najvišjih dnevnih cenah. Sprejemam v strojenje in barvanje. Peter Semko, Maribor, Aleksandrova 13. 1777
Pozor! Vsakovrstne rabljene stroje, orodje ln železne, lltinske ter druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino, kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustin-člč, Maribor, Kneza Koclja ul. št. 14. Telefon 21-30. Podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Telefon 24-94.	304
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, svinjsko dlako, arovco, staro železje, kovine, baker, medenino kupi ln plača najbolje: Arbeiter, Maribor, Dravska 15.	11
ZIMSKI OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, dobro uporabni in brez napake: paket serija »M« 10—12 m kretona za obleko, druka za predpasnike in svila za bluzo 200 din; paket original Kosmom »D« 10—12 m barhenta ln svile za obleke ter druk za predpasnike 250 din; paket serija »T« 4 m volnenega blaga za obleko dokler traja stara zaloga za staro ceno »T—1« 130.—, »T—2« 160.—, »T—3« 180.—, »T—4« 200,— (pri naročilu prosim sporočite serijo ln barve); paket serija »Z« 3—3.20 m štofa za moško obleko, za moški ali ženski plašč ali kostum »Z—1« 200.—, »Z—2« 250.—, »Z—3« 300.—, »Z—4« 360.—, »Z—5« gladko sukno v rjavi, modri in črni barvi 400.— din. Ne odgovarjajoče zamenjam, pri dveh ali več paketih kprimeren popust. Ker se cene blagu dnevno zvišujejo, priporočamo takojšnje naročilo! — Vzorce ne razpošiljamo, ker se isti stalno menjajo. — RazpošUjalnica »KOSMOS«, Maribor, Razlagova 24/11.
Priporoča S6 trsnica in drevcsnica Ceh Janez, Ptuj.	255
Vodne turbine, venecijanke, milne, transmisije itd. izdeluje najceneje Strojno podjetje Ing. Borštnar, Ljubljana, Sv. Jerneja c. 18. 334
Veliko izbiro
otroških oblek in čevljev
v vseh velikostih ter razno drugo blago kupite najceneje v konfekcijski trgovini
A. TKALEC
Maribor, Glavni trg 4
Vsakovrstne
ODPADKE
PAPIRJA IN CUNJ
kupuje In platu je po najvišjih dnevnih cenah
». ŽELEZNIH
trgovina vseh vrst surovin
MARIBOR—POBRE2JE Canharfeva ulica 1«
Nakupovalnica KopalISka ul Telefon 27-43
illlllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Kdor v SLOVENSKEM
GOSPODARJU
oglašuje, uspeha gotovo se raduie!
MOSTIN
Moštna esenca MOSTIN za izdelovanje prvovrstne zdrave umetne domače pijače. Cena
1	steklenici za 150 litrov 25 din, po pošti 45 din,
2	steklenici po pošti 75 din, 3 steklenice po
pošti 100 din.
J A B L I N
za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 25 din, po pošti 36 din, 2 zavitka po pošti 65 din.
Zaloga
Drogerija Kane
Maribor, Slovenska ulica
in vse podeželske trgovine.
REDILO ZA SVINJE, z ribjo moko je tisočkrat preizkušen ln od strokovnjakov priporočen prah, ki povzroča, da svinje rade žro, hitro debeljenje in naglo rast mladih prašičev. Paket 8 din, 1 kg 25 din po pošti s povzetjem do 4 pakete ali 1 kg 10 din več. »Mle-kan« redilo za krave. »Galop« prašek za konje. Lekarna pri Zamorcu, Maribor, Gosposka 12. 233
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE r
POZAR
VLOM
STEKLO
K A S K O
JAMSTVO
NEZGODE
ZVONOVE
ŽIVLJENJE
KARITAS
Vsak
slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici
• .............—1		
1		' 1
Denar naložite najbolje in najvarneje pri
gjpodnještajerski ljudski posojilnici
o Mariboru registrovana zadruga z neomejeno zavezo
i	Gosposka ulica 23 Ulica lO. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000* ~