SLOVENSKI *i>«s tisk« izdaja Ca-4oi>!sno-zulu/ni$kc pudjeljt *5/1 ji Radi Janhaba • Odgovorni oredn.k; Sergej Vo&njak Ut rektori „ ___ i Tiska tiskarna »Slo», porore» lca« Uredništvo: Ljubljana. lotnsičeva ulica 5. telefon 2-1-5Ž2 do 23-524 / Uprava: Ljubljana. Tomšičeva l/IL, telefon 23-522 do 23-524 • Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva alien 6, telefon 21-896, ca ljubljanske naročnike 20-463, ca zunanje 21-832 / Poštni predal 29 \ Tekoč» račon Narodne banke M1»T«-U3 Mesern» naročnina 200 din DRUGI DAN BERLINSKE KONFERENCE Bitka za dnevni red je odpadla Ameriški zunanji minister Dulles je sprejel dnevni red, ki ga je predlagal Molotov, vendar le kot osnovo za diskusijo in s prjti-obtožbami zavračal sovjetske obtožbe proti Evropski obrambni skupnosti tsr politiki ED k do Kitajske BERLIN, 2'. jan. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Dragi setanek štirih ministrov za zunanje zadeve se je začel danes ob 15. uri Na tem sestanku, ki mu je predsedoval francoski zastopnik Georges Bidault, je imel ameriški minister Dulles »voj nastopni govor. Dulles bi bil moral govoriti že na vče-rajšnjeme sestanku, kot zadnji, pa je svoj govor odložil na danes. Po njegovem govoru bodo ministri verjetno začeli diskusijo o postopku na konferenci. Berlin, 26. jan. (AFP) V govoru, ki ga je imel na začetku današnje seje konference štirih, je ameriški minister za zunanje zadeve Dulles izjavil, da sprejema sovjetski predlog dnevnega reda kot temelj za diskusijo, da pa to ne pomeni, da sprejema tudi ta dnevni red ali pa idejo o konferenci petih, vključno Kitajsko. Glavni del Dullesovega govora, ki je trajal skupno 17 minut, je bil posvečen odgovoru na Molotovo- izjavo. Dulles je točko za točko odgovarjal na sovjetske obtožbe proti zahodnoevropski obrambni skupnosti, proti ameriški politiki v Evro- jo trajne enotnosti in združevanja s tistimi, ki so bili v preteklosti žrtve njenih agresij«. Ko je nato izrazil obžalovanje, ker je Molotov spomnil na konferenco na Jalti, kjer jš po njegovi sodbi izvor razdelitve Nemčije, je Dulles dejal, da se sedaj ni treba vračati na napake versajske pogodbe. Ameriški minister je nato izrazil priznanje Franciji za zbliževanje šestih zahodnoevropskih dežel, ki je bilo ustvarjeno v zahodnoevropski skupnosti za premog in jeklo, kakor tudi za idejo o obrambni in politični skupnosti Zahodne Evrope. Glede sovjetskih pripomb proti obrambni skupnosti pa je Dulles dejal: »Molotov trdi, da se boji, da bi z obrambno skupnostjo dominiral nemški militarizem. Dejansko pa je cilj te skupnosti prav to, da prepreči nemški militarizem.« Dulles je dodal, da zamisel o obrambni skupnosti ne predvideva nobene nemške nacionalne vojske niti popolnoma nemškega generalnega štaba ter da je popolnoma obrambnega značaja. »Ni rešitve, ki bi lahko zamenjala obrambno skupnost — je dodal Dulles. V ostalem Sovjetska zveza ne predlaga ničesar. To, kar predlaga, bi bila vrnitev na zastareli versajski sistem, ki je propadel, ali na druge pogodbe »o miru«, ki so izzivaie vojne.« Dulles je nato obsodil Sov-jetsko zvezo, keT hoče po njegovih besedah na svetu obnoviti >xna] hujše požare«. Pojasnjujoč to svojo trditev je Dulles dejal, da je žalostno, ker skušajo sovjetski voditelji danes razplamteti nemško-franco-ska nasprotja in preprečiti zbliževanje in enotnost, ki bi predstavljalo »neobhodmo osnovo trajnega miru«. Ameriški zunanji minister je nato govoril o vprašanju Kitajske im njenega sodelovanja pri razgovorih velikih sil. Ko je pekinško vlado označil kot »podaljšek sovjetskega komunizma« je Dulles poudaril, da je Kitajska izvršila agresijo na Koreji in da so jo OZN zaradi tega uradno obsodile. Kitajska prav tako podpira »agresijo proti Vietnamu, Kambodži in Laosu«. Dulles je nato odločno izjavil, da hoče »iskreno in brez dvoumnosti« poudariti »to, kar Molotov že ve«, in sicer, da »ZDA odklanjajo sodelovanje na konferenci petih velesil skupno s kitajskimi komunističnimi agresorji, na konferenci, katere cilj bi bil razpravljanje o miru na svetu sploh«. Dulles je dodal, da ZDA prav tako ne sprejemajo sovjetskega stališča, po katerem bi imela katera koli od takoimenovanih »petih velesil« pravico gospodariti na svetu in odločati o usodi drugih narodov, kajti na osnovi Ustanovne listine OZN, ki jo ZDA spoštujejo, imajo vse države, velike in male, enako suverenost. Glede Molotovega predloga dnevnega reda Je Dulles dejal, da nj tak, kakršnega bi predložile ZDA. da pa ga sprejema zato, da bi takoj pričeli z delom. Za Dullesom je govoril francoski zunanji minister Bidault, ki je predsedoval današnji seji. Bidault je izjavil, da s svoje strani sprejema sovjetski predlog dnevnega reda, s katerim pa se ne strinja niti po vsebini niti po obliki. Sprejema predlog zaradi harmonije, noče, da bi se pričela, kakor pišejo nekateri časopisi, med zunanjimi ministri »bitka za dnevni red«. Berlin, 26. jan. (r) . Današnja seja ministrov štirih velesil je trajala tri ure. Sovjetski zunanji minister Molotov je kratko odgovoril na izvajanja zunanjega ministra ZDA Dullesa. Vsebina odgovora Molotova ob času poročila še ni znana. Zvečer se je francoski zunanji minister Bidault sestal z zunanjim ministrom Molotovom v prostorih sovjetske komanda-ture. Izredni avstrijski poslanik dr. Schöner pa je imel razgovore z drugimi člani sovjetske delegacij«. Izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN najbrž ne bo John roster Dalles pi in proti odklanjanju ZDA, da bi bila Kitajska sprejeta v Organizacijo združenih narodov. Dulles je nato poudaril konstruktivni značaj včerajšnjih razgovorov zunanjih ministrov Francije in Velike Britanije, medtem ko je hkrati izrazil obžalovanje zaradi besed sovjetskega ministra Molotova. Po Dullesovi izjavi so bile to iste besede, kakor so bile Izgovorjene tudi že preje. Izrazil je obžalovanje, ker se je Molotov zadovoljil s tem, da v trenutku, ko se odpira novo poglavje v zgodovini, »ponavlja stare obtožbe in napačne protiobtožbe«. Dulles je podprl bistvo Ede-novega in Bidaultovega govora in ju primerjal s »praznino« Molotovega govora. Po njegovih besedah sta Bidault in Eden predlagala združeno Nemčijo pod vlado, ki bi jo sama izbrala, ki bi za vedno odstranila nesodobne nacionalistične in militaristične ambicije s pomoč- New York, 26. jan. (Tanjug) Do konca tega tedna se morajo članice Združenih narodov izjaviti glede predloga indijske vlade, da bi bil drugi del 8. zasedanja Generalne skupščine 9. februarja. Na tem zasedanju naj bi proučevali korejsko vprašanje. Dosedaj je odgovorilo na indijski predlog pritrdilno 16 delegacij, proti pa so samo zastopniki kuomintanške Kitajske, Islanda in Hondurasa. Čeprav se ZDA niso izjavile za sklicanje in ne proti njemu, so bile proti temu, da bi se obnovila diskusija o Koreji že na prvem delu 8. zasedanja, ko je šlo za postopek glede sklicanja drugega dela zasedanja. Ameriška delgacija skuša z diplomatskimi sredstvi doseči, da bi tudi druge države zavzele njeno stališče. Nekaj delegacij se je tega oprijelo in navajajo za vzrok prekratek rok za odgovor. Še vedno ni jasno, če bodo le-te samo proti temu, da se začne zasedanje 9. februarja, ali pa so sploh proti temu, da bi se zbrala Generalna skupščina. Nasprotnikom zasedanja se je posrečilo, da so odgodili rok, do katerega je treba odgovoriti na indijski predlog. Od 22. januarja je rok podaljšan do 29. januarja. Sedaj širijo gla- sove, da v Združenih narodih tako in tako ne bi mogli ničesar doseči pred aprilom in da je treba počakati, kaj bo prinesla berlinska konferenca. Delegacije držav Latinske Amerike pa opozarjajo, da bo marca v Venezueli konferenca ameriških diplomatov in da zato Generalna skupščina ne bo mogla istočasno zasedati. Ameriška delegacija navaja še en ugovor, da bi namreč Kitajska in Severna Koreja utegnili odkloniti sporazumevanje v Pan Mun Jomu, če bi vedeli, da bo razprava o tem v Združenih narodih. Še en vzrok vpliva verjetno na stališče ZDA v tem vprašanju: Indijski zastopnik v komisiji za nadzorstvo nad premirjem v Koreji je opozoril, da bo veljala izpustitev ujetnikov za kršitev sporazuma o premirju. To stališče bi Indija utegnila predložiti zasedanju. Ameriški zastopniki izražajo v zasebnih razgovorih prepričanje, da indijski predlog za sklicanje Generalne skupščine ne bo dobil potrebne večine in mu že naprej napovedujejo diplomatski poraz. Trst, 26. jan. (po tel.). Iredentistični tisk že dlje časa piše o pripravah za proslavo obletnice brigade »Sassari«, to je brigade tržaških infante-ristov. Da bi dali tej proslavi velik poudarek, so povabili na proslavo tudi italijanskega senatorja Aldo Rossinija, predsednika združenja italijanskih infanteristov. Da je smisel te proslave protijugoslovanska provokacija, je razvidno iz pisanja iredentističnega tiska, ki pravi, da je združenje in- Preurejeni Idrijski trg s spomenikom borcem narodnoosvobodilne vojne. (Na četrti strani objavljamo članek o Idrijskem rudniku pod naslovom »Tiha, toda bogata dolina«). Pred sestankom zvezne ljudske skupščine Po izvolitvi novega predsednika skupščine in odobritvi poslovnika bodo volitve predsednika republike, izvršnega sveta in stalnih skupščinskih odborov, nakar se bo začelo redno delo s poročilom zveznega izvršnega sveta Beograd, 26. jan. Kakor smo že poročali, se bo zvezna ljudska skupščina sešla 28. januarja ob 16. uri. V nadaljevanju skupne seje, ki je bila prekinjena konec decembra, bo skupščina imela na dnevnem redu ostavko dosedanjega predsednika skupščine Milovana Djilasa in izvolitev novega predsednika. Ko bo sprejela poslonik, bo skupščina na skupni seji poslušala poročilo zveznega izvršnega sveta o dosedanjem delu, o katerem bo verjetno diskusija. Nato bo skupščina volila zvezni izvršni svet. Skupščini bo predložen predlog za spremembo dveh členov ustavnega zakona, ki govorita o številu članov izvršnega sveta. Po tem predlogu naj bi zvezni izvršni svet v prihodnje imel manj članov kot doslej oz. manj kot določa ustavni zakon. Glede na to, da bo s to sejo skupščine dokončno izvedena organizacija, ki ja predpisuje novi ustavni zakon, bo skupščina sklepala tudi o zakonu o razveljavljenju zakona o izvajanju ustavnega zakona. Na skupni seji bedo izvolili tudi stalne skupščinske odbore, na ločenih sejah pa stalne odbore obeh domov. Skupščini bodo predložene v odobritev uredbe, ki jih je izdal zvezni izvršni svet na podlagi pooblastila skupščine. Novo izvoljenim skupščinskim odborom bodo verjetno takoj predloženi v obravnavo predlog zakona o proračunu in predlog zakona o družbenem planu ter predlog družbenega plana in proračuna za 1954 in predlog zakona o zaključnem računu za 1953. Ti predlogi bodo nato poslani zvezni ljudski skupščini, ki mora o njih sklepati do 1. aprila. Do tega dne namreč veljajo začasni sk!epi o izvajanju družbenih planov in finansiranju. Napoved novega iredentističnega izzivanja Predlog zakona o proračunu FLRJ Po predlogu zakona o proračunu naj bi imeli 262 milijard in 37 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov - Nad 65 milijard din za potrebe gospodarstva, 164 milijard din za narodno obrambo, nad 6 milijard din za dotacije LR Makedoniji in Črni Gori organov in nstanov 1 milijar- jev, za narodno obrambo 164 Zvezni izvršni svet je pred- do, ,?4° milijonov dinarjev, ložil ljudski skupščini predlog zakona o proračunu FLRJ za Vilni odloki Izvršnega svota LES Ljubljana, 26 jan. Danes se je bila seja izvršnega sveta ljudske skupščine LRS pod predsedstvom tovariša Borisa Kraigherja. Izvršni svet je sprejel odlok o uporabi planskih instrumentov za leto 1954, in sicer za prvo tromesečje, dokler ne bo ljudska skupščina LRS ob sprejetju družbenega plana teh instrumentov dokončno sprejela. S tem odlokom je izvršni svet določil, da se obdavči dobiček podjetij na ozemlju LR Slovenije 20% v korist republiških dohodkov; nadalje, da plačajo ljudski odbori okrajev in mest z razvitim gospodarstvom prispevek za pomoč gospodarsko nerazvitim področjem LR Slovenije, in sicer od 20 do 60% z ozirom na čisti dohodek, ki pride na glavo enega prebivalca v teh razvitih okrajih. Mesta plačujejo ta davek v višini 10 do 15%; od 5 »/o participacije prometnega davka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije na njihovem teritoriju, pripada okrajem 1»/» od prometnega davka, ki ga plačujejo zaseb- niki pa 50%. Državna kmetijska posestva bodo v letu 1954 plačevala le 40°/o določene amortizacije. Od 45% prispevka za socialno zavarovanje pripada Republiškemu zavodu za socialno zavarovanje 35°/e, okrajnim oziroma mestnim zavodom pa 10%. Z istim odlokom je izvršni svet tudi določil progresiven način odmerjanja dopolnilne dohodnine, ki ga odrejajo okrajni in mestni ljudski odbori na podlagi katastra. Ta dopolnilna dohodnina se bo odmerjala v okviru minimalnih in maksimalnih stopenj, ki se gibljejo do 55% in ki so določene v lestvici tega odloka. Ljudski odbori okrajev bodo s svojimi družbenimi plani določili del dobička, ki gre občinam s posebnimi pravicami na njihovem območju. Na podlagi predloga republiškega proračuna za leto 1954, ki ga je predložil državni sekretar za splošno upravo in proračun je izdal izvršni odlok O vršni «vet ynTtaniHi" skih izdatkov LR Slovenije za prvo tromesečje 1954. Na osnovi zveznih predpisov je izvršni svet nadalje sprejel odlok o vplačilu prve akontacije dohodnine za leto 1954. Prva akontacija znaša 23e/o dohodnine, ki je bila odmerjena kmečkim gospodarstvom na osnovi katastra. Tista kmečka gospodarstva, ki dohodnine še nimajo odmerjene po katastra, bodo plačevala 23% dohodnine za leto 1954 na osnovi lanskoletne odmere. Rok vplačila je do 1. marca 1954. Od vplačane akontacije se bo knjižilo 30% na temeljno dohodnino, 70*/e pa na dopolnilno dohodnino kot dohodek okrajev in mest. Prav tako je Izvršni svet izdal odlok za vplačilo pozitivnega salda pri deviznih tečajih. Industrijska in trgovinska podjetja, ki so ustvarila neposredno ali posredeno v zunanjetrgovinskem poslovanju pozitivne razlike v dobi od L januarja do 5. maja 1953, vplačajo te razlike v republiški sklad za kreditiranje investicij s tem, da zadržijo trgovinska podjetja 7“/«, industrijska podjetja pa 15*/» v korist svojih skladov za prosto raspolaganje. fanteristov »čuvar domovinskih spominov, ki vežejo dušo naše pokrajine od Trsta do Reke in od Pulja do Zadra z italijanskimi infanteristi.« Nadalje pišejo, da se bodo ob tej obletnici spominjali časov, ko je prišlo do izraza »vzvišeno^ herojstvo borcev te brigade«. Naši ljudje v Jugoslaviji pa še niso pozabili na »vzvišena herojstva« te divizije, ki je v drugi svetovni vojni klala in požigala v Jugoslaviji Proslavljanje vojnih zločinov pomeni poveličevati duh imperializma italijanske vojske, ki je jugoslovanskemu ljudstvu prinesla toliko gorja in trpljenja. Hkrati pa je to izzivanje proti Jugoslaviji. Poveličevanje zločinov, ki jih je divizija Sassari izvršila v Jugoslaviji, pomeni, da se rimski imperialisti še niso odrekli načrtom proti Jugoslaviji. S. L. Komisije Osvobodilne Fronte v Trstu Trst, 26. jan. (Tanjug). Izvršni odbor tržaške Osvobodilne fronte je imenoval na včerajšnji seji še tri komisije — za gospodarstvo in socialna vprašanja, za tisk in propagando in za komunalna vprašanja. Komisije bodo delovale kot pomožni organi izvršnega odbora in imele bodo posvetovalni značaj. Montgomery bo prišel v Italijo Rim, 26. jan. (AFP). Zvedelo se je, da bo feldmaršal Montgomery, namestnik vrhovnega poveljnika sil Atlantskega pakta, 28. januarja prispel v Italijo, kjer bo ostal tri dni. Sestal se bo z generalom Na-rassom, načelnikom generalnega štaba italijanskih oboroženih sil, in z italijanskima ministroma za obrambo in zunanja zadev«. leto 1954 in predlog zakona o zaključnem računu FLRJ za leto 1952. Predlog proračuna FLRJ za letošnje leto predvideva dohodke v zvezni proračun v znesku 262 milijard in 37 milijonov dinarjev ter prav toliko izdatkov. Kakor je znano, so znašali proračunski dohodki, po zakonu o proračunu FLRJ za minulo leto 178 milijard in 425 milijonov dinarjev, izdatki pa 229 milijard in 100 milijonov dinarjev. Po predloga proračuna FLRJ za letošnje leto, naj bi dobili skupne dohodke iz naslednjih virov: iz gospodarstva 158 milijard in 886 milijonov dinarjev, od zveznih 7 milijard 296 milijonov dinarjev, iz posojil 53 miljard 315 milijonov dinarjev, iz de- milijard, za administracijo (investicije v administraciji, prosveta in kultura, socialno skrbstvo, zdravstvena zaščita, državna uprava, sodstvo in to- Ieža tujih sredstev in razlike žilstvo, ustanove s samostoj-V cenah blaga pri prometu s nim finansiranjem, gopodar-tujino pa 40 milijard in 800 ske in družbene organizacije, milijonov dinarjev. Predlog zveznega proračuna predvideva naslednje izdatke: za potrebe gospodarstva 65 milijard 207 milijonov dinar- Za 10 milijard dinarjev elektroopreme iz tovarne »Rade Končar« Zagreb, 26. jan. Lani je znašala v tovarni »Rade Končar« vrednost bruto proizvodnje 10 milijard 42 milijonov 700.000 dinarjev in je bil plan presežen za 8.5%. Lani je tovarna pro-izvedla 6.626 ton izdelkov oz. Letna skupščina učiteljev 17.S38 elektromotorjev in nekaj Srbije proti napačnim večjih generatorjev od 12.5 do 30.000 kilo voltov. Velik uspeh je dosegla tovarna v izvozu v Turčijo, Pakistan, Sirijo, Grčijo, Libanon, Paragvaj, Egipt, Indijo in Abesinijo. V te države je izvozila 1500 elektromotorjev, 735 večjih sestavnih električnih naprav, 11 velikih transformatorjev in eno celo električno centralo. Uspela pojmovanjem v prosveti Beograd, 26. jan. V Kolarče-vi univerzi v Beogradu se je danes začela letna skupščina Združenja učiteljev Srbije. Predsednik združenja Mihajlo Patrovič je v svojem poročilu zlasti poudaril, da bi se morali učitelji resneje lotiti samoizo-braievanja, in sicer tembolj za- je tudi na licitaciji, tako da bo to, ker je odstotek nekvalifici- gradila tovarna v Turčiji 5, v obveznosti po proračunu iz prejšnjih let, proračunski rezervni sklad in dotacije LR Makedonije ter Črni gori), — skupno 32 milijard 830 milijonov dinarjev. Od te vsote naj bi znašale dotacije LR Makedonije 2 milijardi 660 milijonov din, Črni gori pa 3 milijarde 683 milijonov dinarjev. Potemtakem- predvideva predlog letošnjega proračuna skupne izdatke v znesku 262 milijard in 37 milijonov dinarjev. Predlagani proračunski dohodki in izdatki predstavljajo dohodke in izdatke vse države in bodo v celoti vsebovani v družbenih planih za leto 1954. Pričakujejo, da bo zvezni izvršni svet v kratkem izročil ljudski skupščini predlog zveznega družbenega plana za letošnje leto. Predloga proračuna in zaključnega računa bodo najprej obravnavali pristojni skupščinski odbori. Ljudska skupščina pa bo o teh zakonskih predlogih razpravljala verjetno šele marca. (Tanjug). ranih učiteljev precej visok (10 odstotkov). Poročilo opozarja na napačna stremljenja posameznih učiteljskih združenj na terenu in napačno pojmovanje bistva in vloge sveta za prosveto in kulturo kot državno-družbenega organa. Ta stremljenja imajo pri nekaterih združenjih namen, pridobiti si nekak monopo- Pakistanu pa dve električni centrali. Zaradi pomanjkanja električne energije in surovin je lani odpadlo 180.000 delovnih ur ali cela dva meseca. M, B. Baker in železo pri Samoboru? Te dni so začeli v starih rud- listični položaj pri reševanju niških rovih pri vasi Ruda v kulturnoprosvetnih problemov, okolici Samobora ponovno iska-s čimer zanemarjajo svojo druž- ti nahajališča bakrene in želez-beno vlogo in dejavnost na ši- ne rude. Ta kraj in njegova rokem kulturnopolitičnem pod- okolica sta bila že v rimskih ročju. Na skupščini so ugotovili, časih znana po nahajališčih žele- stalni odbori. Zasedanje narodnega sobranja Makedonije Skoplje, 26. jan. Pod predsedstvom Dimče Zografskega ia Borka Temelkovskega sta bili danes ločeni seji republiškega zbora in zbora proizvajalcev narodnega sobranja Makedonije, na katerih so razpravljali o načrtu poslovnika obeh domov. Vi obeh zborih sta bila poslovnika soglasno sprejeta z neznatnimi spremembami, nato pa izvoljeni da bo treba v Srbiji zgraditi za, bakra in srebra. Železno več šolskih poslopij ter pravil- rudo iščejo po nalogu železarne no nagraditi nadurno delo uči- v Sisku. Glavni geolog zavoda teljev. za geološka raziskovanja Hrvat- Republiškl odbor združenja ske, profesor Ogulinac, trdi, da učiteljev bo organiziral letos je za starimi zasutimi jamami sejah so se odbori konstituirali, obisk naših učiteljev prijatelj- okoli 3 do 4 mili jone ton želez- nakar je bila skupna seja obeh ski Grčiji in Turčiji, n« rude. =2 siderita. domov. Na koncu druge seje republiškega zbora so sprejeli predlog komisije o nagradah, odškodninah in dnevnicah ljudskih poslancev. Po končanih 2. str. 7 Slovenslii poročevalec / sT. n = rr. januarja 1954 O osnovnih organizacijah Zveze komunistov Besede VI. Bokoriča na plenumu CK ZKH Preteklo soboto ln nedeljo je bil v Zagrebu plenum ZKH. Izvlečke iz referata Zvonka Brkiča smo že objavili v naši nedeljski številki. V razpravi je med drugim sodeloval tudi sekretar CK ZKH Vladimir Bakarič. Največji del svojih izvajanj je posvetil analizi nekaterih porivov v predvolilnih pripravah na Hrvatskem. Prav tako se je delj časa zadržal na pisanju tednika »Naprijed«. Iz ostalega dela njegovega govora posnemamo nekatere misli: »Mnogi pravijo, da naši sestanki osnovnih organizacij niso nič vredni, da se na sestankih samo govoriči itd. Res je tako: mnogi sestanki niso nič vredni. Zaključek je takoj »gotov« — »tako organizacija res nima smisla«. Ce organizacija ostane, se bodo ljudje prepirali okrog vprašanj, ki niso važna, ki vodijo k nadaljnji zaostritvi osebnih odnosov in prepirov. Lahko bi organizirali predavanja, toda tudi to ne gre, kajti en član je kuhar, drugi doktor filozofije in ne moremo jih vskladiti. Tako organizacijo je treba takoj razpustiti. Toda razpustiti tako organizacijo pomeni priznati, da je situacija tam, kjer ta organizacija dela, ravno taka, kakršna mora biti. To pomeni, da je življenje v tej ulici, ki se mora šele vključiti v komuno, ali življenje v neki «stanovi že točno tako, kakršno mora biti in da (kot komunist) nimamo tu ničesar več delati. To pomeni, da smo dosegli skrajni nivo in da ni nobene borbe več. S tem nočem trditi, da je vsaka naša organizacijska oblika pravilna in da o njej ni treba razpravljati, toda prav razpravljati je treba in to prvič o tem, kaj je treba tam spremeniti in drugič ali je ta organizacijska oblika za take spremembe pravilna. Zame je izven vsakega suma, da je treba naše mestno življenje spremeniti, če hočemo, da postanejo ljudje zavestni graditelji komun in socializma. Tako kot živimo mi je daleč od tega, da je praktično že dosežen vrhunec in so že oblikovane sile, ki bodo same potiskale naprej mehanizem družbene organizacije. Ni slučajno, da celo osnovne organizacije ZK na mnogih mestih ne morejo premakniti stvari naprej. Zato je treba borbe in zavesti. Ce bi ostali brez osnovnih organizacij, bodo izumrle najprej tiste prve celice javnega življenja, to so zbori volivcev, občine itd. in krepil se bo birokratizem. S tem razumljivo ne mislim reči, da je oblika uličnih organizacij dovršenost in da je ne bomo morda menjali in to prav zaradi tega. ker ta oblika še ne more obvladati problemov ,ki stoje pred nami. Toda zanikati potrebo Zveze komunistov, pomeni priznati, da smo dosegli Kongres sindikatov Srbije Beograd, 26. jan. Dopoldne je kongres sindikatov Srbije nadaljeval delo v komisijah. Zasedale so štiri komisije: komisija o splošnih nalogah sindikatov in organizacijskih probi ornih, ki jo vodi Dragi Stamenkovič, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Srbije, komisija za tarifno politiko pod vodstvom predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Vojvodine Dušana Sekiča, komisija za socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito pod vodstvom člana republiškega sveta sindikatov Srbije Save Lukiča in komisija za delovne odnose m higiensko tehnično zaščito pri delu. Popoldne so redakcijski odbori teh komisij sestavljali predloge posameznih resolucij. Na popoldanskih sejah bodo komisije sprejele končno besedilo resolucij, ki jih bodo jutri predložile kongresu v odobritev. Jutri bo kongres zasedal v plenumu. Verjetno bo končano zasedanje in bo kongres sprejel končne sklepe in resolucije o nadaljnjih splošnih in praktičnih nalogah sindikalnih organizacij. Beograd, 26. jan. Upravni odbor Društva novinarjev Srbije je predpisal pravilnik o skladu za nagrajevanje novinarskih del, ki bo imel ime narodnega heroja Veselina Masleše, člana Društva novinarjev Srbije, ki je padel v narodnoosvobodilni vojni. Iz tega sklada bodo nagrajevali vsako leto najboljša časnikarska dela. Pravilnik določa, da bodo nagrajena tista dela, ki se bodo zlasti odlikovala po vsebini in načinu obdelave. Pri ocenjevanju bodo upoštevali domiselnost, iznajdljivost in hitrico, s katero je bil članek napisan. Osnovna sredstva sklada bodo sestavljali stalni in občasni prispevki časopisnih podjetij, uredništev časopisov, agencij in radijskih postaj ter prispevki družbenih organizacij in posameznikov. Iz sklada »Veselin Masleša« bodo nagrajevali naslednje zvrsti novinarskega dela: vesti, poročila, intervjuje, član- tisto, po čemer ni več potrebno borbe. To pa je, naravno, zmotno. Na vseh naših družbenih področjih, kjer delamo kot Centralni komite in oblast, povsod naletimo na nekaj, kar ni dobro in vidimo, da je treba na mnogih naših področjih menjati družbene odnose in mi jih tudi menjamo.« »Ni treba reči, da smo spremenili ime partije v Zvezo komunistov, da bi menjali samo ime, da pa je vse ostalo isto. Titograd, 26. jan. Na VI. razširjenem plenumu CK ZK Črne gore so v razpravi po izvajanju sklepov III. plenuma CK ZKJ govorili Veljko Mičunovič, Krsto Popivoda, Vlado Stijepo-vič, Lekič, Simonovič in Koronen Cerovič. Plenum je ugotovil, da je članstvo ZK Črne gore v zadevi Milovana Djilasa ponovno dokazalo svojo enotnost in neomajno privrženost CK ZKJ in tovarišu Titu ter vnovič potrdilo, da je pripravljeno storiti vse za bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Ob zaključku razprave je spregovoril Blaže Jovanovič, ki je med drugim poudaril, da je razprava na plenumu enako kot poročila s terena pokazala enotno gledanje članov Zveze komunistov in da ni bilo nika-kih posebnih primerov, da bi bili posamezniki zavzeli nasprotno stališče. V kolikor pa se je tu ali tam pojavil kakšen osamljen primer, gre v glavnem za malomeščanske elemente, ki so poskušali dvigniti glavo spričo člankov Milovana Djilasa, ki so izraz tipično malomeščanstva socialdemokracije in anarhizma. Poudaril je potrebo smotrnejšega dela za ideološki dvig članstva, ki mora biti v bodoče še bolj budno proti slehernemu poskusu razbijanja Zveze komunistov ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Na koncu je bilo sklenjeno, da bo sklican kongres ZK Crne gore za 15. maj v Titogradu, na vsakih 100 članov bo izvoljen po en delegat. Enodušno odobravanje sklepov III. plenuma CK ZKJ v Beogradu Beograd, 26. jan. Odločitev in diskusija III. plenuma CK ZKJ je izzvala živo aktivnost v vrstah članov Zveze komunistov in Socialistične zveze delovnih ljudi v vseh osnovnih organizacijah v Beogradu. N aveč sestankih, ki jih imajo člani organizacij te dni, razpravljajo Priprave za v— lanovitev zvezne trgovinske zbcrnice Beograd, 26. jan. — Na včerajšnjem sestanku iniciativnega odbora za ustanovitev zvezne trgovinske zbornice so razpravljali o spremenjenem načrtu statuta in o nekaterih drugih vprašanjih v zvezi z ustanovitvijo zbornice. Statut predvideva, da se bo zvezna trgovinska zbornica bavila s pospeševanjem industrijske proizvodnje in nekaterimi problemi trgovine, ki se tičejo prometa z industrijskimi izdelki. Ustanovna skupščina zvezne trgovinske zbornice bo v drugi polovici februarja. ke, komentarje, reportaže, kramljanja ali humoreske, karikature, novinarske fotografije in radiomontažo ter strokovna ali zgodovinska dela s področja novinarstva. Vsoto nagrad določi vsako leto upravni odbor skladno s sredstvi, ki jih ima sklad. V načelu je določenih 11 nagrad: 1 prva nagrada 50.000 din, 2 drugi po 30.000, 3 tretje po 20.000, 2 nagradi za karikaturo po 25.000 oz. 15.000 din, 2 nagradi za novinarsko fotografijo in radijsko montažo po 10.000 in 1 nagrada za strokovno ali zgodovinsko delo s področja novinarstva po 20.000 din. Za ocenjevanje najboljših novinarskih del v letu 1953 bodo imenovali komisijo, katere sestava bo naknadno objavljena. Komisija bo sprejemala dela do 20. februarja. Nagrade bodo razdelili na letni skupščini Društva novinarjev, ki bo v prvi polovici aprila. Ni ostalo. Samo to, ux jn strokovnjak za sovjetska vprašanja pri francoski vladi Jean Laloy. To vljudnostno gesto na začetku konference takoj pc Molotovem govoru, v katerem se je posebno prizanesljivo izražal o Franciji, razlagajo kot nov dokaz, da hoče Sovjetska zveza ostati do Francije v posebnem odnosu-Berlin, 26. jan. (AFP). V Berlinu je vzbudilo veliko pozornost večerja, ki jo prireja sovjetski zunanji minister Molotov nocoj na čast francoskemu zu- Razprava o programu se bo začela šele Jutri popoldne, do-čim glasovanja o zaupnici ne pričakujejo pred začetkom prihodnjega tedna. renči. Velika Britanija — piše Express«. brez Kitajske, zaključuje »Daily namjernu ministru Bidaultu in njegovim najbližjim sodeiav- časopis — bi moraila uporabiti ves svoj vpliv, da bi spravila Kitajsko za konferenčno mizo. Čeprav bi se lahko reklo, da bi povabilo Kitajske na konferenco pomenilo diplomatsko zmago te države, je po mnenju časopisa mnogo važnejše imeti pred očmi, da Sovjetska zveza, k- ima dolgo mejo v Aziji, ne bo pomagala utrdit; miru v Evropi tako dolgo, dokler ne bo Berlin, 26 jan. (DPA). Glav- cem, predvsem tudi zato, ker je ni nemški opazovalec v Berlinu Herbert Blankenhom je seznanil davi ostal* zahodnonem. ške predstavnike z razgovori, ki jih je imel z britanskim ministrom za zunanje zadeve Ede. nom. Nemški krogi so razočarani nad izidom prve seje, izražajo pa upanje, da se bodo gle-diši a med debato v posameznih točkah med seboj približala. pred dvemi dnevi britanski zunanji minister Anthony Eden povabil Molotova na večerjo prav za danes. Ko je najprej naglo sprejel vabilo, ga je Molotov kasneje odpovedal, tako da bo ta veierja šele v sredo-Verjetno želi Molotov na ta način izraiziti svoje posebne simpatije do francoskega zunanjega ministra. Pismo iz N Opis 25-letnega gospodarskega, političnega in narodnostnega zatiranja Trst, 26. jan. (Tanjug) Prebivalci slovenske vasi Nabrežina, kjer živi okrog 2500 ljudi, so sestavili pismo, ki ga bodo poslali predsedniku FLRJ Titu. V pismu sporočajo: «Hvaležni smo Vam, tovariš maršal, in hrabri jugoslovanski vojski za odločen nastop proti nezaslišano krivičnemu sklepu od 8. oktobra. Prepričani smo, da ti naši slovenski kraji po naravnih zakonih sodijo k naši matični socialistični domovini.* V pismu, ki kroži te dni od ene nabrežinske hiše do druge in ga prebivalci podpisujejo, navajajo, da je bilo iz te vasi v partizanskih enotah 47 ljudi, čezmorskih brigadah 23, da je sovražnik ubil 4 aktiviste Osvobodilne fronte in da je bilo v nemških taboriščih 120 prebivalcev. Za narodnoosvobodilno borbo je dala ta slovenska vas 27 žrtev. Ko opisuje nato podrobno zgodovino svoje vasi med fašistično vladavino, poudarjajo prebivalci Nabrežine v pismu, da je bilo pred prvo svetovno vojno tu 98% slovenskih prebivalcev, da je bil slovenski jezik povsod uradni jezik in da je bilo v kamnolomih v vasi zaposlenih okrog 3000 ljudi. Vas je imela tri prosvetna društva z dramskimi skupinami, zbori in mladinskimi orkestri in tri gospodarska združenja. Vse to je fašizem uničil. Samostojna uprava je bila ukinjena, slovenski jezik so pregnali iz javnega življenja in šol, raba pa je bila strogo prepovedana. Slovenske učitelje in železničarje so premeščali v južno Italijo, nekaterim pa se je posrečilo zbežati v Jugoslavijo, Zemljepisna in rodbinska imena so z zakoni italijanizirali, slovenske pa odstranili celo z nagrobnih spomenikov. Politične organizacije so bile razpuščene, gospodarskim in kulturnim organizacijam pa so prepovedali delovanje. Zažgali so okrog 3000 knjig vaške knjižnice. V pismu pravijo dalje prebivalci Nabrežine: »Mislili smo, da bodo naši bivši zavezniki odstranili fašistične zakone o nasilnem preimenovanju rodbinskih imen, prepovedi rabe našega Jezika itd. Toda vsi fašistični zakoni veljajo še danes. Naša občina je izobesila povsod dvojezične napise v naših vaseh, pa jih je policija spet odstranila, sklicujoč se na faši- stične zakone. Najnovejše zgodovine Slovencev ln vseh jugoslovanskih narodov učitelji v šoli niti omeniti ne smejo našim otrokom. Občinski svetovalci so popolnoma odvisni od predsedstva cone, tako imenovane »prefekture«, v kateri ni niti enega slovenskega zastopnika. Po 25 letih gospodarskega, političnega in narodnostnega zatiranja, zaključuje pismo na predsednika Tita, nas hočejo po sklepu 8. oktobra že spet izročiti Italiji, ki sploh ne zna ravnati z narodnimi manjšinami. Z gotovostjo lahko napišemo, da nabrežinski domačini in tudi resnično demokratični Italijani ne žele, da bi se Italija vrnila v naše kraje. Prav zato so Nabrežinci tako hvaležni voditeljem jugoslovanskih narodov, ki so preprečili, da bi se bil ta peklenski načrt uresničil. Fanfaul je govoril o odnosih Italije do Atlantskega pakta in poudaril zvestobo temu paktu ter napovedal skorajšnjo ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Notranjepolitična koncepcija Fanfanijevega programa pa stremi .k združevanju meščanskih strank pod parolo enotnosti proti komunističnemu napredovanju. Fanfani je dejal, da brezposelnost, pomanjkanje socialne pravičnosti in pravičnosti v davčnem sistemu predstavljajo osnovne slabosti, zaradi katerih napreduje komunizem in da se morajo zato vse parlamentarne skupine odločiti, če bo Italija raje branila demokracijo in svobodo, ali pa privolila na razredno diktaturo. V okviru borbe proti vplivu Proslave indijskega državnega praznika New Delhi, 26. jan. (Tanjug). Davi se je začela z mimohodom moderno opremljenih enot indijskih oboroženih sil proslava indijskega državnega praznika — Dneva republike. Slovesni mimohod so si ogledali poleg predsednika republike mnogi gosti, vlada in diplomatski zbor ter skoraj vsi prebivalci New Delhija. Imenovan je perzijski veleposlanik v Londonu Teheran, 26. jan. (AFP). — V Teheranu se je zvedelo, da je britanska vlada dala privolitev za novega perzijskega veleposlanika v Londonu. Za vodjo perzijskega diplomatskega predstavništva v Veliki Britaniji je bil imenovan Ali Seili, ki jg-bil na tem mestu tudi pred prekinitvijo diplomatskih stikov med Perzijo in Veliko Britanijo. Nov načrt ZDA za obrambo Srednjega vzhoda Beirut, 26. jan. (AFP). Predmet včerajšnjega razgovora med kraljem Saudske Arabije Ibn Saudom in jordanskim kraljem Huseinom je bila morebitna sklenitev zveze med Saudovo Arabijo in ZDA. To podrobnost je objavil danes časopis »Al Nahar« navajajoč, da je kralj Ibn Saud pri tem izrazil odločen odpor proti predlagani arabski konfederaciji. — Ameriško - saudska zveza bi bila nov načrt ZDA za obrambo Srednjega vzhoda. ZDA bi pozvale države Arabske lige, naj se pridružijo temu paktu, ki bi se povezal z Atlantskim paktom ter z Irakom, Perzijo in Pakistanom. Uvod v tesnejše trgovinske zveze Velike Britanije z ZSSR London, 26. jam. (Tanjug). Dames je odpotovala iz L od dona v Moskvo skupina britanskih poslovnih ljudi, kj se bo z zastopniki sovjetskega ministrstva za trgovine pogajala za sklenitev več individualnih trgovinskih sporazumov. V skupini je 33 članov najmočnejše britanske trgovine. V britanskih poslovnih krogih so spiošno prepričani, da bo ta obisk koristi.] za razširitev trgovine med Vzhodom in Zahodom, zlasti pa Veli.k-o Britanijo in ZSSR, ki si jo žele tako Rusi kot Angleži. Na seznamu izdelkov, ki jih bedo Britanci ponudili, baje ni strateških potrebščin, pač pa razne električne naprave, stroji. kapitalne dobrine, orodni stroji, stroj; za gozdno industrijo in graditev cest, televizijski aparati, telekomunikacijske naprave jn drugo. V Moskvi bo ostala britanska delegacija 15 dni. Ko se bo vračala domov, se bo ustavila tudi na Poljskem in se tudi s to državo pogovorila o trgovini. Madrid, 26. j>sn. (r). — Med Španijo in Portugalsko so se pričeli razgovori za sklenitev obrambne pogodbe. Vlado ZDA bodo o razgovorih sproti obveščali. ». . . Slabosti francoske diplomacija so — strah pred oboroiitoijo \eni-čije, naklonjenost francosko-soojelski zvezi in utrujenost od predolge trojne o Indokini Vsi ti činitelji dozdeo-no dajejo možnost soojetskemu ministru Molotovu, da jih spretno izkoristi. Sa srečo pa je Bidault preizkušen diplomat in je zato malo verjetnosti, da bi mogel Molotov omajati enotnost Zahoda. Francija ja ob strani ZDA in Velike Britanija in z iskrenostjo ter dobro ooljo bodo mogle tri zahodne države preizkusiti prave namene Sopjetske zveze. . .* IJork ». . . Izjavljajoč, da ni nobene zoe-ze med Avstrijo in Korejo in. ludi ne med Nemčijo in Kitajsko, je Bidault izključil vsako možnost, da bi mogli vprašanje Evropske obrambne skupnosti povezati z vprašanjem In-dokiiajske S a ta način je Bidault v kali zadušil vsak morebitni poskus Sovjetske meze, da bi napeljala Francijo, da bi se o zamenjavo za mir v Indokini odrekla Evropski obrambni skupnosti. Če bo Francija vztrajala na tem odločnem stališču in če bo Zahod izšel iz te konference prav tako enoten, kakor je bil, ko se je začela, potem bi ta pogajanja poslužila nekemu smotru tudi v primeru, če ne bi pripeljana do sporazuma . . .< LES RgPONSES DE U SftlE V K3 DU CONCOURS LE FIGARO gLLE >. . . Začetek konference ne obeta veliko. Vtis, ki ga daje prva seja, je prej slab kakor dober. Trije zahodni ministri so se v svojih govorih vešče izognili vsakim napadom. Molotov pa se ni ravnal po njihovem primeru, temr>eč je ponovil tradicionalne napaae sovjetske propagande na ZDA ter odklonil, da bi pristopil k proučevanju nemškega problema v konstruktivnem duhu . . < čfraB8cTir«?sap ? >. . . Dullesova zahteva, da bi zaradi nemškega problema prevzel Bidault vodstvo operacij zahodnih držav, je dobiia veliko publiciteto o LuA in naletela na širok odmev v nemfkem tisku. Vse to pa je preveč prozorno m zaradi tega se nekateri opazovalci sprašujejo, če ne gre morda za kakšno ponudbo Bidaultu, da bi kot prvi govornik imel govor, ki bi bil bolj angloameriški kakor pa francoski . .< jIt >. . . Vsi oni, ki so pričakovali, da bodo obnovo razgovorov med čeivo-vico spremljal pomembna popuščanja, so razočarani. Kljub temu pa se ne sme dovoliti, da bi prevladala utrujenost pri iskanju poti za sporazum med Vzhodom in Zahodom, temveč je treba hladno in vztrajno proučevati, do česa bo dovedel sovjetski predlog. Zaradi tega je nevarno Sovjetski zvezi postavljati^ kot predhodni pogoj za vsako zbližanje sprejem koncepcij, ki so zanjo prav tako nesprejemljive, kakor so nesprejemljive za Zahod tiste, ki jih je včeraj predložil Molotov . . .< novice v SLIKI PO PRVIH AKORDIH: — Saj se ne Izplača začenjati, gospoda, če mislite spet ono staro iz SL leta Karikatura: M. Bregar Zakon o amnestiji v coni A Tret» 26. jan. (Tanjug). Po vesteh iz krajevnih časopisov angloameriška vojaška uprava ni hotela dovoliti, da bi se veljavnost zakona o pomilostitvi razširila na cono A v obliki, kot velja ta zakon za Italijo. Po istih vesteh pa bo izdaia poseben zakon o amnestiji, ki bo zajel večje število obsojencev kot italijanski, za katerega meni, da je za posebne razmere v coni A STO nepopoln. Ni še znano, v čem se bo zakon o pomilostitvi v coni A razlikoval od italijanskega. Stockholm, 26. jan. (Tanjug). Kakor piše finski časopis »Hu-fudstadsbladet«, ki izhaja v švedskem jeziku, je norveški parlamentarni odbor za svobodni promet poslal priporočilo vsem nordijskim državam, naj uvedejo enotno področje potnih listov za Skandinavijo. Osebe vseh narodnosti bi lahko svobodno potovale iz ene nordijske države v drugo brez postopka, ki je v navadi za potne liste. Edino nadzorstvo bi meli obmejni organi nordijskih držav. Kartum, 26. jan. (AFP). Major Šalah Salem, minister za nacionalno usmeritev, ki upravlja v vladi generala Nagiba hkrati tudi sudanske zadeve, ter vrhovni poveljnik egiptovskih oboroženih sil general Abdel Hakim Amer sta prispela danes v Kartum. Major Salem bo ostal še nekaj časa v Sudanu. V Kartumu se bo udeležil otvoritve egiptovske Industrijske razstavo. HANOI, 26, jan. (AFP). V fr hovih sil na utrjen položaj glavnega štaba fracosko - Bao rala Giapa vedno bolj zožuje onemogočen ln francoske sile In Dien Bien Fujem. V voja Bien Fuja lahko nadaljeval v Na sliki: francosko - Bao Da ancosklh vojaških krogih v Indo kini pričaikujejo napad Ho Sl Mln-prl Dien Bien Fuju v pokrajini Tal. Po izjavah predstavnika dajevlh sil se obroč Ho Sl Minho vih divizij pod poveljstvom gene-okrog Dien Bien Fuja tako, da bo pristop k letališču kmalu ne bodo mogle več vzdrževati »zračnega mostu* med Hanoiem ških krogih sicer menijo, da bi se tudi v tem primeru odpor Dien eč dni, ker Ima tamkajšnja garal zija za teden dni hrane ln streliva, jeve enote na položajih pri Dien Bien Fuju. V Al G K A J VRSTAH LONDON, 26. Jan. (Tanjng). V London je vnovič prispel svetovalec ameriške vlade za petrolejska vprašanja Herbert Hoover miajši, da bo nadaljeval razgovore z britanskim ministrstvom za zunanje zadeve in z anglo-perzijsko petrolejsko družbo o petrolejskem sporazumu. Dvakrat je bil že v Teheranu, kjer je ugladil pot za pogajanja med Veliko Britanijo in Perzijo. Perzijska vlada je Imenovala komisijo za petrolej, ki naj Izdela predlog za razgovore. LONDON, 26. Jan. (AFP). Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil danes, da prodaja Britanija Španiji orožje iz čisto trgovskih nagibov. Ko so ga vprašali za načela, po katerih prodaja Britanija orožje drugim državam, Je dejal, da so merila drugačna do držav Atlantskega pakta in drugačna do Španije. LONDON. 26. jan. (Tanjng). Kakih 7.000 londonskih pristaniških delavcev ln prav toliko wallečkih livarjev Je sklenilo, da ne bodo več delali čez uro» prvi od danes naprej, drugi pa od IS. februarja dalje. LONDON, 26. jan. (Tanjng). Na današnji seji britanske vlade so proučili Izjavo ministra za vojsko Heada, ki jo bo p Vprašan j a in odgovori«. O tem je bilo pisano tudi v Ljudski pravici št. 8 z dne 11. januarja t. 1. (II. izdaja). Dimnikarstvo ni zgolj obrtna dejavnost, temveč je hkrati tudi služba v javnem interesu. Zato je bila izdana uredba o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe, ki je bila objavljena v 21. številki Uradnega lista LRS iz leta 1950. Koristnik zgradbe cz. prostorov mora dopustiti dimnikarju ometanje dimnih odvodov in kurilnih ^naprav in mu ometanje plačati. Prav zaradi tega pa se mora dimnikar ravnati po odobreni tarifi, ki jo predpiše okrajni (mestni) ljudski odbor. Umrl je naš France! f Za vedno Tias je zapustil naš dragi in požrtvovalni tovariš France Lukežič. Rojen je bil 2. oktobra 1894 v preprosti družinici idrijskega rudarja in že v rani mladosti vzgajan^ v proletarskem duhu. Po konča-ni šoli'* je bil nameščen, v fi-načni stroki 32 let. Ob vestnem in požrtvovalnem delu si je zaslužil pokojnino, vendar tudi še po tem ni miroval. Zanemarjal tudi ni dela na terenu in v raznih organizacijah. Kot referent za razdeljevanje. kart je opravljal svoje delo z največjo natančnostjo. Pri prostovoljnem - delu je bil France med prvimi, ki se ni ustrašil lopate in krampa. V socialističnem duhu je vzgojil tudi svojih pet otrok in jim preskrbel kruh. Ko bi pa moral uživati srečo in uspeh svo-jeaa dela, se je umaknil za vedno. Pogreb nepozabnega tovariša bo 27. januarja ob 15. uri z Žal. Tone Prekoračenje odobrene tarife po dimnikarju pa predstavlja kaznivo dejanje po 227. čl* kazenskega zakonika. J. K., Šoštanj. VPRAŠANJE: V letu 1953 ste bili primorani obnoviti fasado in streho svoje dvostanovanjske hiše, v kateri so tudi poslovni prostori. Plačali ste v gotovini skoraj 200.000 din. Stanovanjskemu fondu ste prenehali plačevati, ker so Vam izjavili, da bi Vam posodili Vaš del že vplačanega zneska, ako bi imeli vse račune plačane po banki. Sedaj Vam grozijo s kaznijo, ako ne plačate vse za nazaj. Prej ste plačevali po 3500 din mesečno. Kako naj se ubranite plačila? ODGOVOR: Po čl. 4. Uredbe o zvišanju najemnin za stanovanjske in poslovne prostore (Ur. 1. FLRJ št. 54-52) so prispevka v Sklad za vzdrževanje hiš bili oproščeni lastniki zasebnih hiš za tiste stanovanjske in poslovne prostore v svoji hiši, v katerih sami stanujejo, ali pa jih uporabljajo za izvrševanje svoje poslovne dejavnosti. Ce ste obnovili fasado in streho svoje hiše in če ni dan primer, ki smo ga navedli zgoraj, niste oproščeni prispevka v Sklad in se ne morete ubraniti plačila. Računali Vam bodo 12V» obresti, če ne boste redno plačevali. Plačilo v sklad za vzdrževanje hiš ni prepuščeno volji lastnikov, temveč je določeno z zakonito uredbo, ki sama določa, kdo je oproščen prispevka. M. S., P. . VPRAŠANJE: Kakšne so minimalne tarifne postavke uslužbencev po uredbi o delitvi sklada za plače in o zaslužkih delavcev in uslužbencev gospodarskih podjetij in v katerem uradnem listu je ta uredba objavljena? ODGOVOR: V 61. 15 navedene Uredbe, ki je bila objavljena v Uradnem listu FLRJ št. 11-53, je predpisano, da tarifne postavke za ugotavljanje zaslužkov, ki jih določa tarifni pravilnik podjetja, ne smejo biti za uslužbence nižje od tehle minimalnih zneskov: za uslužbence, ki opravljajo:, dela, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba 239.— din dnevno ali 6.000.— din mesečno, dela, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba 192.— din dnevno ali 5.000.— din mesečno, dela, za katera se zahteva nižja strokovna izobrazba 165.— din dnevno ali 4.2000.— din mesečno, pomožna dela 146.— din dnevno ali 3.800.— din mesečno. Se nekaj... 66. Prav v tem trenutku je prišel Miki na nesrečno misel, da bi še enkrat poskusil srečo pri NeeWu. S prijaznim renčanjem je iztegnil svojo nerodno tačico in dregnil medvedka v smrček. Nato je poskusil še z drugo — in zadel Neewa v oko. To je bilo preveč. Neewa je planil in se zagnal v psa. Tedaj pa se je tudi v temu prebudil hudiček in objestno se je spustil v boj. Ođ danes dalje bodo v prodaji vstopnice za uprizoritev »Seviljskega brivca« v nedeljo 3L t. m. ob 19.30, ki bo kot jubilejna predstava V proslavo 50-letnice umet-' niškega delovanja mojstra Julija Betetta. Slavljenec bo nastopil v vlogi učitelja glasbe Don Bazilija. Spored I. večera gostovanja prvakov pariškega baleta Janine Char rat obsega naslednje točke: Brahms: Pas de trois royal, Chopin: Ballade, Čajkovski: Oiseau bleu, Thiriet: Heracles — pas de deux, Čajkovski: Cygne noir, Weber: Soectre de la rose, Grieg: Concerto. II. večer ima naslednji spored: Berlioz: Marche hongroise, Pug-ny: Pas de auatre, Čajkovski: Casse noisette, Glazunov: Flocons de neige, Weber: Spectre de la rose, Minkus: Don Quichotte. Adam: Giselle. — Nastopajo: Janine Charrat, Jean Bernard Leomine, Rene Bon, Xenia Palley, Peter Van Dijk. Helene Trailine. Maria Friš. Koreografi so: Janine Charrat, Dolin, Aleks Volinin, Fokin, Petipa in Coralli. Spremlja operni orkester SNG. Dirigent Daniel Štirn. V umetniškem programu bo na sobotnem Novinarskem plesu nastopil tudi Ladko Korošec, priljubljeni basist ljubljanske Opere. Dnevne Smrtna nesreča v rudniku Trbovlje V petek, 22. t. m. ob 7. url 30 minut se je smrtno ponesrečil rudar Rudolf Sotenšek, stari 52 let, zaposlen v rudniku Trbovlje — zahodni obrat. Imenovani je zjutraj prišel na delo in z razstrelitvijo pripravil odkop. Ko pa je po razstrelitvi zapustil delovišče po 28 metrov dolgi lestvi, je z lestve omahnil v globino in se ubil. Požar v Dobrovniku Na gospodarskem poslopju L. F. iz Dobrovnika v murskosoboškem okraju je pretekli ponedeljek izbruhnil požar* ki se je razširil na sosednje poslopje. Skupna škoda znaša 800.000 dinarjev. Komisija je mnenja, da je bil ogenj podtaknjen. IZ BELE KRÄJINE Mladina v Lokvah pri Črnomlju je v zimskih mesecih zelo razgibala kulturno-prosvetno življenje. Mladinci in mladinke so naštudirali in upri-, zorili za Novo leto Nuši če vo dramo »Pokojnik«. Igra je bila v osnovni šoli na Lokvah. Vsi igralci so se dobro vživeli v svoje vloge, čeprav so nekateri stopili prvič na oder. Dramo so uprizorila tudi v osnovni šoli \ Dragatušu tn v poslopju sc* miške gimnazije. Predstav se je udeležilo mnogo ljudi, tako da so bili prireditveni prostori nabito polni. Mladi igralci ?o sklenili, da bodo igro uprizorili tudi na drugih šolah v Beli krajini. * Dmštvo za domačo obrt v Črnomlju bo ob zaključku tečajev priredilo v osnovni šoli razstavo. Razstavljali bodo vezenine, pletenine in podobne predmete, ki so jih izdelale tečajnice. Razstava bo od 28. do 51. januarja. Ne pozabite si ogledati lepih izdelkov pridnih Crnomaljkl J. K. KOLEDAR Sreda, 27. januarja: Janez, Sava. Četrtek, 28. januarja: Drago, Julijan. • Danes je obletnica rojstva genialnega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta. Rodil se je 27. L 1756. Mozart tvori s Hayd-nom in Beethovnom trojico najslavnejših komponistov »dunajske klasične šole«. Ustvarjal je vsestransko in napisal vsega 226 del. Ljubitelji glasbe prav gotovo poznate Mozartove opere »Figarova svatba«, »Don Juan«, »Beg iz Se-raja« in »Čarobna piščal«. Za življenja Mozart ni bil priznan in. je umrl v veliki revščini. Njegova dela so šele kasneje zaživela po vsem svetu. • 27. I. 1826 se je rodil ruski naturalistični pisatelj — satirik Mihail Saltikov — Ščedrin. v svojih satiričnih romanih in povestih je bičal gnile ruske socialne in politične razmere sredi 19. stoletja. Njegovo najbolj obsežno In najbolj znano delo je družinski roman »Gospoda Golovljovi«. * Na današnji dan leta 1901 je umrl v Milanu skladatelj Giuseppe Verdi. 2e v zgodnji mladosti je kazal nenavadno nadarjenost i,a glasbo. Zložil je 27 oper, ki dokazujejo izredne melodijske iznajdljivosti, dramatsko moč in svobodomiselnost. Svetoven sloves je dosegel z operami starega stila »Rigoletto«, »Trovatore« ln »Tra-viata«. Z »Don Carlosom« ln »Aido« pa je zapustil stari stil in ustvaril nov tip opere, kot so »Otelio«, »Falstaff«, »Ernani« in »Moč usode«. Znamenit je tudi Verdijev »Requiem«. * 23. I. 1943 so brigade Toneta Tomšiča, Matije Gubca in Ivana Cankarja prešle na hrvatsko ozemlje z namenom, da bi vpadle v hrbet nemšlJm in ustaškim enotam, ki so v januarju začele veliko četrto ofenzivo proti osrednji jugoslovanski partizanski vojski. * Zahvala kirurgični kliniki Splošne bolnice Ljubljana. Zahvaljujem se vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju. — Posebna zahvala dr. Benediku Martinu za uspešno operacijo in dr. Breskvarju. — Blatnik Fani, Ljubljana. Vse diplomirane ekonomiste vabimo, da se udeleže prijateljskega razgovora v sredo, ob 17. uri na Ekonomski fakulteti. PUTNIKOV motorni vlak vozi v nedeljo. 31. Januarja v Planico Nabavite vozne karte samo pri PUTNIK-U! Posavski akademski klub (okraj Krško) ima v četrtek, 28. jan. ob 20. uri na Univerzi 77-1 obvezen sestanek. Bodite točni! — Odbor. Biološka sekcija Prirodoslovnega društva sklicuje sestanek svojih članov v petek 29. jan. ob 18. uri v balkonski dvorani Univerze. Pomenili se bomo o bodočem delu in , izvolili nov upravni odbor. Pridite vsi! Zveza rezervnih oficirjev tere^ na Rožna dolina Vabi svoje člane na sestanek, ki bo danes 27. jan. ob 19. uri v prostorih Glavnega odbora Ljudske tehnike. Lepi pot številka 6. . ESPERANTO, mednarodni jezik modernega človeka se lahko in hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako nam pošljete znamko za poštnino, Vam pošljemo brezplačno na ogled prvo lekcijo. — Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 7/1. Občni zbor pd Univerza bo danes ob 19.30 v predavalnici na Grabnu. Vabljeni! Gospodinjske pomočnice* Dne 28. januarja ob 20. uri se vrši občni zbor v Križevniški 2. isti dan se vpisuje za popust na železnici. — Odbor. »SODOBNO GOSPODINJSTVO« Je mesečnik, ki ga bo začel izdajati Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani. — List bo obravnaval vsa vprašanja iz področja družinskih in skupnih gospodinjstev, prav posebej pa napredek gospodinjstev v kmečkih predelih. — Prijave za list pošiljajte na naslov: Zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Erjavčeva c. 12. Naš telefon 20-540. Osebne prijave možne dnevno istotam od 7. do 18. ure. Pohitite s prijavami, da boste upoštevani že pri prvi številki. Letna naročnina clin 300.—.« GOSPODINJE, TOLE VELJA VAM: Kranjski tovarni mila je uspelo zagotoviti za celotno produkcijo OVEN mila zadostne koli-,čme maščob, katere že prihajajo direktno iz prekomorskih dežel, t. j. kokosovo dlje iz Singapurs na Daljnjem vzhodu, loj pa iz velikih ameriških klavnic. Te direktno importirane maščobe so najboljše jamstvo za izborno kvaliteto OVEN mila,* katerega že uporabljajo tisoči slovenskih gospodinj, ki ga kar ne morejo prehvaliti. Kot je znano. Je OVEN milo izdelano prav nalašč tako, da pere brez posebnega truda in s svojo obilno, nežno peno varuje perilo pred trganjem. Te odlike OVEN mila bood gotovo zadovoljile tudi Vas, saj že dolga Iščete milo, s katerim bi bile v vsakem oziru zadovoljne, ali ne? Za navadno pranje vzemite OVEN pralno milo, za finejše perilo pa terpentinovo OVEN milo. Prt Vašem trgovcu pa zahtevajte izrecno znamko OVEN! Planinski ples 'priredi planinsko društvo Ljubljana—matica v soboto, 30. januarja. Vstopnice v društveni pisarni, Miklošičeva 17. Knjigo HIPNOTIZEM — SUGESTIJA dobite v vsaki knjigarni in kiosku Po britju zaščiti vašo kožo najbolje krema »POUR VOUS«. Dobite jo povsod. Pozor! Najboljše pedikirajo v kopališču, Miklošičeva 20. Obiščite nas! GTTin AtlSČE OPERA Sreda, 27. jan.: Zaprto. Četrtek, 28. jan. ob 19.30: Massenet: »Werther«. Gostovanje Rudolfa Francla. Red A. Petek,- 29. jan.: Zaprto. Sobota, 30. jan. ob 19.30: Gounod: »Faust«. Izven in za podeželje. Nedelja, 31. jan. ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Proslava 50-letnice umetniškega delovanja Julija Betetta. Izven. DRAMA Sreda, 27. jan. ob 20: Huxley. »Giocondin nasmeh«. Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS. Četrtek, 28. jan. ob 20: Huxley: »Giocondin nasmeh«. Red B. Petek, 29. jan. ob 20: Hochwälder: »Javni tožilec«. Red T dramski. Sobota, 30. jan. ob 20: Kuxiey: »Giocondin nasmeh«. Red H. Nedelja, 31. jan. ob 15: Shaw: »Pygmalion«, izven in za podeželje. (Eiizo igra Duša Počkajeva, Higginsa Stane Potokar.). Ob 20: Huxley: »Giocondin nasmeh«. izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 27. jan ob 20: J. B. Priestley, »Cas in Conwayevi«. Izven. (Alan — Saša Miklavc). Četrtek, 28. Jan. ob 20: Vilharjeve šaloigre — Večer v čitalnici. Izven. Slovensko narodno gledališče iz Trsta bo gostovalo v Mestnem gledališču od sobote 6. do petka 12. februarja, v teh dneh bo deset uprizoritev Cankarjeve farse »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Prve tri predstaye bodo izven abonmaja, naslednje pa so namenjene našim abonentom, vendar bo tudi pri teh del vstopnic v prodaji. To predstavo, katere premiera je bila nedavno v tržaškem Avditoriju, je pripravil Jože Babič. Sodelujejo Štefka Drolčeva (Jacinta). Miha Baloh (Peter), Rado Nakerst (Zlodej), v ostalih vlogah pa skoraj vsi vidnejši člani tržaškega ansambla. Vstopnice bodo v prodaji od ponedeljka 1. februarja dalje pri blagajni v Gledališki pasaži. Šentjakobsko GLEDALIŠČE Ljubljana Mestni dom Petek, 29. jan. ob 16: Škufca: »Trnuljčica«. Pravljična igra z godbo petjem in plesom. Popoldanska predstava. Vstopnice so v prodaji od četrtka dalje pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje vstopnic teL št. 20-923. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (šentjakobski) trg Sreda, 27. jan. ob 17: Pocci »Čarobne gosli«.’ Petek, 29. jan. ob 17: Kuret: »Obuti maček«. Sobota, 30. jan. ob 17: Malik »2o-gica Marogica« (dvestotič). Ob 20.30: Kuret »Obuti maček«. Za odrasle. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Četrtek, 28. jan. ob 17: Stemnile: Čarovni klobuk«. Nedelja, 31. jan. ob 17: Karsch: »Težave Peteršiljčkove mame«. Prodaja vstopnic za vse predstave od 11. do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah. MALA GALERIJA 100 let razvoja industrijskega »Stola« ob 50-letnici obstoja tovarne »Stol«, Kamnik. Razstava je odprta od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. /‘KFD 11'AX.I A Rezervne oficirje — intendante — Zgornje in Spodnje šiške vabimo, da se udeležijo predavanja ki bo v Gasilski ul. št. 5 (Sp. Šiška) 28. t. m. ob 18. uri. — Pododbor Sp. in Zg. Šiška. Rez. oficirji »Oskar Kovačič« (Stara Ljubljana, Pnile, Krim)! V četrtek 23. t. m. ob 17. uri na Starem trgu 34 obvezno preda- Slovenyka akademija znanosti in umetnosti . vabi na javno znanstveno predavanje, ki je namenjeno širšim krogom. 28. januarja t. 1. ob 18. uri bo predaval v dvorani SAZU prof. dr. Mihajlo Rostohar, predstojnik Psihološkega inštituta univerze. Tema: Razvoj predstavljivosti pri otrocih, odraslih in umetnikih. Otološka sekcija bo Imela redni sekcijski sestanek 29. Januarja ob 19 .uri v predavalnici Interne klinike Ljubljana. — Teme: dr. Hribar: »Nenadna oglušitev«: dr. Var-šek: »Kongenitalna stenoza poži-ralnika-kazuistika«; dr. Podreber-šek: »Disfagia v zvezi s skleroder-mio«: dr. Vidmar: »Ezofagus in alergija«. — Prikazana bosta tudi dva barvna filma: Rehabilitacija govora pri laringektomiranih. — Obolenja ušesa, nosa in grla. — Člani sekcije in ostali kolegi vabljeni. RADIO Dnevni spored za sredo. dne 27. januarja 1954 Poročila: 5.35, 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 In 22.00. 7.00 Odgovori gospodinjam: 12.00 Opoldanski koncert; 13.00 z obiskov pri pionirjih; 13.15 Za zabavo ln oddih igrajo zabavni ansambli: 14.20 Kulturni pregled — Obzornik in Socialistična misel: 14.30 Radijske reklame: 14.40 Umetne in narodne pesmi poje moški zbor »France Prešern» iz Kranja p. v. Petra Liparja: 15.30 Mount Everest — reportaža: 16.00 Inozemski solisti: Ginther Radhuber. Blaiso Calame, Luctor Ponse in Tatjana Orloff v Raidiu Ljubljana: 17.10 Ljubljanski komorni' zbor. narodni solisti in ansambli bodo peli in igrali slovenske narodne pesmi; 17.50 Zdravstveni nasveti: 18.00 Nekaj' vedrih zabavnih skladb; 18.30 Zunanje politični feljton: Per- spektive malega kmečkega gospodarstva v Franciji: 18.45 Stare in nove melodije na klavirju igra Mojmir Sepe: 19.00 Radijski dnevnik in objave: 20.00 Radijska igra e- Aleksander Marodič: Bedniki; 21.00 Večerni orkestralni spored: 22.15 Igra Ferry Souvan s svojim kvintetom, pole Ivo Robič; 22.35 »Modemi plesni orkestri« — Woody Herman; 23.00 do 24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m Dnevni spored za četrtek, dne 28. januarja 1954 5.35 do 5.45 Poročila; 6.15 Kam bomo šli na izlet?; 6.30 do 6.40 Poročila: 7.00 Za gospodinje; 7.25 do 7.30 Poročila; 12:30 Poročila; 13.00 Govorna oddaja; 13.50 Športno predavanje — Nevarnosti visokogorskega smučanja: 14.00 Pesmi jugoslovanskih narodov; 15.00 Poročila; 15.30 Cicibanom — dober dan!; 15.45 Glasba za cicibane: 17.00 Poročila: 17.30 do 17.40 Oddaj a. za žene: 18.20 Novosti v literaturi — Koča Racin: v kamnolomu: 13.40 Koncert violinista Petra Toškova pri klavirju Marjan Lipovšek: 20.00 Domače aktualnosti: 22.10 Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi v izvedbi naših najboljših zborov: 21.00 Ciklus Beethovnovih simfonij — Simfonija št. 4 v B-duru op. 60 (z razlago): 22.09 Poročila; 22.35 Operetne melodije: 23.00 do 24.09 Oddaja Radia Jugoslavija za .tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). — Kje sem bil tako dolgo? Delal sem pač nadurel DRUGI PRIMER Dva pravkar nastavljena angleška sodnika sta se peljala v avtomobilu prehitro po mestnih ulicah Singapur .»«.»M», m 6. sfr. 7 SlovensK? poročevalec / sr. sa = n. januarja 1954 Ptujska gimnazija v luči polletnih uspehov Profesorski zbor Je na polletni konferenci odstranil zaradi nediscipline 3 dijake prvih razredov. Zaradi neuspeha pa 3 dijake iz nižje gimnazije, ki so že dovršili svojo šolsko obveznost in iz višje gimnazije prav tako S. To 'je eden izmed zakonitih ukrepov, ki Jih Je bilo treba Izvesti, da bi tako vzgojno vpli- Občinski praznik v Ivanjkovcih 26. januarja 1945 so nemSkl Oku patOTji na cesti Ljutomer—Ormož ubili 9 Slovencev-talcev, ki so jih pripeljali sem iz celjskih zaporov, kot represalije za nekaj dni prej ubitega nemškega nasilnika. V spomin na te žrtve je občinski ljudski odbor v Ivanjkovcih pro- vali tudi na ostale malomarne glasil 26. januar za svoj občinski dijake. Dejstvo pa Je, da Je ob praznik. Letos so se občani ivanj- vsem ostalem nekaj objektivnih težav, ki občutno vplivajo na nivo šole kot take, a jih je ne- kovske občine sešit prvič pred spomenikom, ki Je postavljen na mestu, kjer so padle žrtve. Pio- mogoče odpraviti kljub dobri vo- nlrjl m člani domačega kultumo- lji prof. zbora ln vseh onih, ki čutijo odgovornost za bodočnost častitev žrtev gimnazijske mlacRae. um. program. umetniškega društva pa so v poizvedi! kulturni Med popolnimi gimnazijami v ljudski republiki Sloveniji zavzema vidno mesto gimnazija v Ptuju. Ta zajema v nižjih razredih šoloobvezne otroke iz Ptuja, dveh bližnjih osnovnih šol ter nekaj Otrok iz oddaljenejše okolice, medtem ko se šola v višjih razredih mladina iz velikega dela Slovenskih "goric. Dravskega polja in Haloz. Gimnazija v Ptuju Je ena od naših precej močnih popolnih gimnazij, saj ima nižja gimnazija 17, višja pa 6 oddelkov. Skupaj ima torej ptujska gimnazija kar 23 oddelkov. Ko pregledujemo DOlletne uspehe in neuspehe ptujske gimnazije, se moramo vsi tisti, ki to mladino vzgajamo in se z njo Ukvarjamo, zamisiiti ob marsičem. Uspeh te gimnazije je za v Celju (o poteku te seje smo leta našla tudi revizijska komi- udeležen. Poleg ravnatelja, bi saji€j^8 zd^?^!ak-!ü°Sufni uspeh.3 Brez°dvoma na katerih ni bilo razvidno, kaj kor v veliki večini! Ta odlok je tožbo, čim prejme odlok o pri-so na tak uspeh delovali še dru- je stranka kupila, oziroma so med drugim prizadel ravnatelja silni upravi, gi faktorji, je pa nedvomno eden bili razvidni napačni seštevki, podjetja, ki je v podjetju ko- M. B. pSdanski^ls^pouk. PraV ^ napačni i za podjetje i za stran- maj dobrih 14 dni in ki pri ce- Danes jih je pa 873. Vsi prostori so zasedeni, 5 oddelkov Je na 15 minut oddaljeni osnovni šoli, IZ VCEJBAJŠR»JE PBCfiE IZPAJE PRVA SEJA V BERLINU Dnevoi red Molotova Sovjetski zunanji minister je obširno govoril o nevarnostih nemške remi litarizacije, napadel ZDA, poudaril potrebo po sprejemu Kitajske v OZN in sklicanju konference p etih, ob koncu pa na kratko omenil tudi vprašanje avstrijske pogodbe. Berlin, 27. jam. (Reuter). Sovjetski minister za zunanje zadeve Vjačeslsv Molotov je na današnjem sestanku štirih ministrov v Berlinu predložil dnevni red, ki vsebuje tri točke. Po njegovem predlogu naj bi na konferenci najprej razpravljali o zmanjševanju mednarodne napetosti v mednarodndh odnošajih in sklicanju sestanka ministrov za zunanje zadeve petih velikih držav, vključno Kitajsko. Nadalje naj hi razpravljali o nemškem vprašanju in o problemih za zagotovitev evropske varnosti, na koncu pa o vprašanju avstrijske državne pogodbe. Molotov te opozoril tri zahodne države, da bo Sovjetska zveza organizirala vzhodno obrambni blok, če bo Zahod še naprej vztrajal na ratifikaciji pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Molotov je nadalje dejal, da Je prvi pogoj za rešitev nemškega vprašanja v «izključitvi vsake možnosti novih poskusov nemškega militarizma, da bi izzval tretjo svetovno vojno.« Ko je opozoril na določila jaltskega in potsdam- cilju zagotovitve njihove var« nosti. Ko Je govoril o vprašanju Kitajske, je Molotov dejal, da je Kitajska skupnost z velikimi drugimi državami na temelju Ustanovne listine Združenih narodov odgovorna za onranitev miru v svetu in da je zaradi tega potrebno sprejeti Kitajsko v OZN, da bi tako mogla sodelovati pri naporih za ohranitev miru v svetu. Iz teh razlogov Je potrebno tudi sklicanje konference petih velikih držav ob sodelovanju Kitajske, ker bi takšna konferenca lahko doprinsla popuščanju mednarodne napetosti. Sklicanje konference petih Je Molotov povezal z vprašanjem razorožitve. Odklonil Je oborožitev kot metodo v mednarodnih odnošajih, ker akcija ene strani izziva reakcijo druge strani. Ustvarjanje ameriških oporišč v Evropi. Severni Afriki, na Bližnjem in Srednjem vzhodu, Pred mladinsko konferenco v Šoštanja Minule du! je bil v Šoštanju plenum okrajnega komiteja LMS. Plenum je razpravljal predvsem o pri- Eravah za okrajno konferenco, ki o 14. februarja v Šoštanju. Ugotovljeno je bik>, da priprave zadovoljivo potekajo. Hkrati pa so Siam plenuma ugotovili Še to, da se po javljajo na terenu težave zaradi sla' be ali nezadostne razgledanosti nekaterih članov občinskih komitejev in tudi članov okrajnega komiteja. Zaradi tesa so, sklenili, da bo po okrajni konferenpi enotedenski seminar za vse člane okrarne^a komi teia rn vse predsednike občinskih ko-uritejev. (—mb—) MARIBOR DE2URNA LEKARNA Sreda, 27. jan.: Lekarna »Center«, Gosposka 12. Četrtek, 26. Jan.: Lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 27. jan. ob 19.30: Huxley »Strup«. (Giooondin smehljaj). Red C. Četrtek, 28. jan. ob 19.30: Bizet: »Carmen«. — Gostovanje prvaka bivše atenske Opere, tenorista . De Costa. RADIO MARIBOR Sreda: Od 5.30 do 7.25 Prenos PRVENSTVO LRS V SMUČANJU V Kočevju-teki in skoki... Kočevju, zgodovinsko mesto is om- še narodnoosvobodilne vojne, bo ▼ soboto in nedeljo prizorišče letošnjega republiškega prvenstva v smučarskih tekih in skokih. Prireditveni odbor; fci mu predseduje agilni predsednik TVD Partizan Tine Lah iz Kočevja, je prevzel nase dobršen del 'organizacije, prav tako pa poskrbel tudi za številne goste, med katerimi bo nastopilo tur di precej naših najboljših v teh dveh smučarskih disciplin ah. Razen teh bodo prišli v Kočevje tudi tekači in skakalci L, II. in III. zveznega razreda ter prvaki vseh slovenskih smučarskih pod z rez. Proge, ki so zdaj tik pred dovršit vi jo, bodo izpeljane v dolžini 2* 5, 10 in 15 km po Mestnem logu, mimo Mozlja, po partizanskih kurirskih poteh in ob vznožju Fridrih-štajua do cilja v Kočevju. Z udeležbo naših najboljših skakalcev bo v soboto, 29. jan., pb 19.30 uri slavnostno odprta tudi kočevska smučarska skakalnica s kritično točko okrog 45 metrov, ki je zgrajena po načrtih našega graditelja inž. Bloudka Kakor prebivalstvo Loškega potoka, ki leži blizu Blok. in kjer je tekla zibelka slovenskega smučarstva, bo tudi Kočevje sprejelo tekmovalce nadvse prisrčno in z odprtimi rokami. Ta pomembna priredite^ ki bo prvič v zgodovini' našega snjilarstva na- Kočevskem, naj pokaže nove poti za razvoj te športne panoge tudi v tem delu Slovenije, obenem pa uaj zaneti v mladem rodu naših smučarjev še ogenj vztrajnosti in poguma, la »ta prvi pogoj za dosego uspehov tudi na belih poljanah. Po vseh pripravah sodeč bo kočevska priredite* na. snegu vredna drugih z enakim naslovom po bolj znanih in s organizacijo bodj udomačenih smučarskih postojankah. ... v Idriji in nad Kranjem pa smuk in slalom Poleg tekmovanja v Kočevju bodo v okviru prvenstva Slovenije tudi tekme v Idriji in na smučiščih Jošta pn Kranju. Spored je razporejen takole; • KOCEV JE — sobota, 30. t. m. — ob 9.30 teki, ob 14 skoki za mladince; nedelja. 31. t. m. — ob 9.30 štafeta 4X10 km člani in 3X5 km mladinci; ob 10 skoka za kombinacijo, ob 13 skoki za člane. IDRIJA — alpsko prvenstvo mladincev in mladink. V soboto ob 13 veleslalom, v nedeljo oh 10.3© slalom. KRANJ — aJpsko prvenstvo za člane in članice. V soboto ob 11 smuk, v nedeljo ob 10.30 slalom. $e nekaj v premislek Kot Je razvidno iz sporeda, bo letošnje tekmovanje za prvenstvo Slovenije aa treh krajih, kjer se bo zbrala domala vsa naša smučarska elita. V Kočevju bodo nastopili najboljši tekači Ln skakalci, kočevski športnik; m funkcionarji so se resno lotili vseh priprav, tako da bo prireditev prav gotova uspela. ŽENSKE? Na Joštu bodo zbrani vsi alpski smučarji, razen poškodovanega Muleja, medtem ko nas posebej zanima, koliko se bo tamkaj zbralo žensk. Znano je namreč, da’ na dosedanjih tekmovanjih ženskega naraščaja ni bilo dosti, pri čemer se ne moremo otresti misli, da le-tem smučarska klubi ne posvečajo dovolj pozornosti in sploh zapostavljajo ženski smučarski šport. NARAŠČAJ? Posebnega pomena pa bo nedvomno mladinsko tekmovanje v Idriji, kamor bi morali odpotovati naši alpski strokovnjaki in trenerji, da bi na kraju samem ugotovili, kakšno je pravzaprav stanje med mladinci. Kaže, da so naši najmlajši prepuščeni samim sebi in da smučarske ped-zveze (in tudi zveza) nimajo kdo ve kakšnega pregleda nad njimi. Tokrat se smučarskim stroko vu fakom ponuja priložnost, da v množici tekmovalcev sami izberejo najbolj na- darjene tekmovalce, ki saj jim nato omogočijo nadaljnjo redno vadbo Treba je namreč vedeti, da naši alpski vozači s mednarodnim slovesom ne bodo mogla večno uspešno tekmovati do^M in v tujini in aa jim je prav , tega treba pri- skrbeti vsaj hhaškozaedne naslednike. Kakor smo zvedeli, smo dobffi zb mladinska tekmovanja v inozemstvu že nekaj povabil, toda kako naj sestavimo dovolj dobro ekipo, če pa niti ne vemo, kakšne moči imamo. Vsekakor je to boleča točka v našem smučarskem športu in ji bo *re> ba čim prej usmerili vso skrb, da ne bo morda nekoč treba slišati brid-ko _ resnico, da so nas prehiteli še bližnji sosedi, kar nazadnje ne bi bilo nič ču-dnega, če ne bomo začeli resneje misliti na naraščaj. Vsekakor bo ta nedelja dala zgovoren odgovor, kako so posamezne podzveze delale do sedaj ... Odhod udeležencev republiškega prvenstva v Idriji bo v petek z avtobusom izpred avtobusne postaje ob 9.30 uri. MT v mm Seja tehničnega odbora SK Enotnosti bo drevi ob 20 v klubskih prostorih. Obvezno za člane, učitelje in tehnično osebje. — V četrtek, 28. t. ra., ob 18 pa bo sestanek vseh tekmovalcev republiškega prvenstva. Hokejisti >Zagreba< so premagali v Grazu istoimenski klub 8:1. V nedeljo bo va Bledu konjski skikjöring in moto-skikjör;ns.. prihodnjo nedeljo pa bo moto-skikföring na zamrznjenem jezeru. Za ob-» prireditvi je že zdaj veliko zanimanje. Blejski kegljači na ledu se pripravljajo. V dneh od 5. do 7. februarja bo v GA-PA evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu, za katerega se pripravljajo tudi blejski keeljači. Prijateljska nogometna tekma med ligaškim moštvom Odreda in ekipo ljubljanske garnizije bo jutri ob 15 na stadionu Odreda. Planinstvo med študenti zelo razvito 55 v uperjen proti drugim evropskim Molotov Je preciziral, da mora UlIh]“v‘" „A ,« državam konferenca petih priznati nujnost w , J °? 16 Skladbe (lrzavam . ............ ............ e____“ - ____......___ W. Rusta igra orkester Radia Ma- Molotov je dalje dejal, da bi ustvaritev evropske obrambne skega sporazuma, ki prepoveduj«; skupnosti ne samo onemogočila remilitarizacijo Nemčije, in ki za- združitev Nemčije, ampak tudi gotavljajo mimo obnovo Nemčije, povećala nevarnost pred novo je Molotov poudaril, da »morajo sovjetski, francoski, britanski in ameriški narodi sprejeti sklep o nemškem vprašanju v skladu z evropsko vojno- Potem ko je dejal, da se porajajo iluzije o možnosti omejitve nemškega žitve, predvsem pa oborožitve ve- "č *US^L “f spIoSne omejitve vseh vrst oboro- dogodkov domačih likih držav, potrebo ukrepov, ka- 2°S^^°_V’ “l?,.1®'45 slas~ terih smoter je prepoved atom- 013 17 pr®nos skega, vodikovega in drugega oro- ^etrtek^Od s^o^do*7MdRrraK zja, namenjenega množičnemu Al 5i3? A? 7'f* uničevanju ter potrebo, da vlade ^adla, Ljubljana, od 7.25 prepovedo uporabo atomskega 8'1 spored Radia Maor oži a. nbor. Od 12 do 16 prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes ob 13 od-Na koincu se je Molotov do- daja v madžarščini, ob 16 pogo- najbolj izbranih likerjev ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač je za »Atomsko kabino« na Novinarskem plesu — 30. januarja pripravil »F K. O K E S- — sadnolikerski kombinat Šempeter pri Gorici — destilerija Ajdovščina. ntafm^b^lausko^ZeVilko!11^ militarizma, je Molotov dodal, tafcnil tudj avstrijskega vpraša- 3“* ■ ^slušalcl;ob 1610 Igrajo nfcni med britansko, ameriško, sovjetsko in francosko vlado.« da bi mogla ustanovitev tako Po besedah Molotova je vpraša- imenovane evropske armade, nje upostavitve nemške enotnosti in sestave vlade združene Nemčije neločljivo povezano z vpra- .. . »Štirje fiosarji«, ob 16.30 pregled nja ter izrazil mnenje, da bi domačih dogodkov, ob 16 45 zabilo oziroma, bolje rečeno formiranje aarnade nekaterih evrop- KENO MARIBOR »PARTIZAN«: franc, film »Go- spod Hulot na počitnicah«. j j - »UDARNIK«: franc, film Volpone«. sporazuma med štirimi drza/va- »POBREŽJE«: amer. film »Njeno tudi izhaja, da Je nemogoče, da teri bi bila glavna sila, pri-pe- mi in na način, da rAvstrija ne življenje«. šanjem ,če bo združena Nemčija skih držav, v kateri bi imela demokratična in miroljubna dr- zahodmonemška vojska agresiv-žava, ali če bo ponovno postala .. ... . . , militaristična in agresivna. Iz tega r.e revanzaticne cilje in v ka- oportuno razpravljati o avstrijskem vprašanju na sedanji konferenvi. Poudaril je, da bi bilo treba to vprašanje rešiti na temelju že coseženega bavna glasba, vmes objave, ob 17 Prenos sporeda Radia Ljubljane. bi bila celotna Nemčija ali pa ka- Hati do ustanovitve defenzivne zveze drugih evropskih držav v bo več mogla postati instrument nemškega imperializma.« »STUDENCI«: slov. film »Vesna«. »MESTNI KINO PTUJ«: ameriški film »Skrivnostna cesta«. VREME V Jugoslaviji je bilo 26. Jan. ob 10. uri delno do menjajoče oblačno vreme z rahlim sneženjem v Vojvodini. Temperature so büe v notranjosti v mejah od —13 do —200 c, ob Jadranu pa od —2 do +40 c. Napoved za sredo, dne 27. ja* nuarja 1954; Se nadalje suho, pretežno lepo vreme z delno oblačnostjo. Temperatura se bistveno ne bo spremenila. Snežne razmere 2«. I. ob 7. nri: Stara Fužina 60 cm, jasno, temp. —250 C, Ortnek 5 cm pršiča na 30 cm podlage, oblačno, temp. —100 c, Crni vrh na Idrijo 35 cm sren, Planica 34 cm, Jezersko 20-cm, Novo mesto 16 cm, Maribor 17 cm, Slovenj Gradec 15 cm, Murska Sobota 12 cm, Ljubljana 7 cm, povsod sren. Snežne razreme 25. I.: Kum-Tr-bovlje 40 cm, Dom na Veliki Planini 30 cm, Velika Planina 40 cm sren. Peščica metih štndentov-planinoer je pred leti položila temelj temu sedaj najmočnejšemu društvu na univerzi, kd je v času svojega obstoja doseglo vidrae uspehe in vzgojilo vrsto priznanih plaiumeev-alpinistov. Lani je društvo priredilo ciklus predavanj o smučajiju in zimski alpinisti ki. Z uspehom je bil prirejen smučarski tečaj pri Triglavskih jezerih, kjer so tečajnike seznanjaii z visokogorskim smučanjem. Poleg vadbe v zimski alpindstiki in reševanja ponesrečenca, so tečajniki opravili več vzponov na vrhove v Julijskih Alpah. Na prvem meduniverzi-tetnem orientacijskem tekmovanju v Beogradu, so ljubljanski študenti zasedli drugo mesto in ob tej priložnosti so %e povezali z ostalimi planinskimi društvi v državi. Društvo pripravlja za Beograjčane zimsko-alpinistični tečaj, poleti pa bodo prirejena skupna taboreuja . V okviru društva deluje tudi aJ-piiaističnd odsek, čigar člani so opravda številne vzpone v domačih in tujih gorah Organizirali so plezalno šolo, na kateri so. navdušili in pridobili še nove člaae. Letošnje državno prvenstvo v odbojtki bo odigrano v okviru zvezne lige z 8 čiani, tako je odločila lema skupščina Odbojkarske zveze Jugoslavije, v tej ligi bodo sodelovale po tri prvoplasi-rane ejcipe iz.lanskega prvenstva v vzhodni in zahodni skupini, razen tega pa še dve najboljši vrsti, ki ju bo dalo kvalifikacijsko tekmovanje med lanskima četrtima in petima ekipama iz tabel obeh skupin. Glede tekmovanja za enake naslove med ženskimi vrstami še ni bil sprejet dokončen sklep, vendar je piretdadovalo mnenje, da ga bo kabalo lsvesti po conah —. zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. 153 let od smrti enega prvih zmagovalcev nad Triglavom. Danes pred 153 leti (27. januarja 1801) je umrl L«ovrenc Wülomitzer, priseljenec iz Erdeljskega, ki je bil kot »padar« nameščen v starodavnih Zoisovih fužinah v Logu pri Stari fužini in čigar ime je neločljivo povezano z osvojitvijo Triglava. Willomitzer je v družbi še treh domačinov, po domače »Kosa«, »velikega Jurjovca« in »Rožiča«, pristopil na deviško tene Velikega Triglava. To je bilo 26. avgusta 1778 v jasnem vremenu in brez vetra z znosnim mrazom; na vrhu so ostali dve uri. Poklicno ime Willomitzer j a se je oprijelo tudi njegove hiše, kjer zdaj gospodari eden njegovih prapravnukov. Tudi letos misli društvo posvetiti svojo pozornost krepitvi planinstva med studenu, zboljšati njegovo kvaliteto in vključiti v svoje vrste š« nove člane. O tem in še o vrsti drugih problemov in nalog se bodo pogovorili na občnem zboru, ki bo ▼ sredo, 27. t. m. ob 19.30 na Grabnu. Ali se res oe izolača? Ni vsak človek gospodarski strokovnjak, toda malo jih je, ki to notorično skregani z zdraoo logiko. V Ljubljani imamo Inštitut za Športno medicino, le nekaj let orje nesebično in požrtvovalno ta institucija trdo ledino in vse boli se uveljavlja med športniki mišljenje, da je prepotrebna za zdrav razvoj našega športa. Inštitut za športno medicino je o času soojega obstoja navezal široke stike z inozemstvom, tako da je njegovo delo res strokovno in moderno. Inštitut prireja Dsako leto seminarje, ki jih obišče kakih sto naših in inozemskih zdravnikov. Na teh seminarjih se izmenjavajo misli, metode dela, začrtaoajo se programi za bodoče delo itd. Do tu je vse prav in v redu. Za seminar je treba najti primerno mesto. Po zdravi logiki ne gre take stvari prirejati v sosedovem seniku ali pod vedrim nebom (posebno pozimi je to teže) in tako je inštitut zaprosil upravo doma >Janeza Porente< v Kranjski gori, če bi bil pripravljen sprejeti za čas od 12. do 14. marca pod svojo streho sto zdravnikov, od tega 20 inozemcev. Namen je jasen. Dom je reprezentančen, ima tako obširno obednico, da ne bo stiske za predavanja, je blizu Planice, kjer bo takrat proslava 20-letnice, skratka ima vse pogo-je zs izvedbo tega seminarja. Tu pa se zdrava logika neha im prične se >gospodarstvo<. Uprava hotela je namreč odgovorila inštitutu nekako takole: >Dragi zdravniki, da bi se nastanili tri dni pri nas, se nam nikakor NE IZPLAČA. Trebo je prati rjuhe, tu je postrežba in Še sto in sto vzrokov, skratka ne izplača se nam.< (Menda bi, če bi imel hotel psa čuvaja, zaračunali v stroške tudi obrabo njegovih glasilk, kadar bi oblajal goste.) Začudeno se sprašujejo osi tistih ki ne vedo, kako se takemu gospo» darjenju služi, kje je tu zdrava logika, da o pospeševanju tujskega prometa ne govorimo. Na vse to bi menda vedela dati odgovor samo uprava doma >Janeza Porente< o Kranjski gori. Na koncu pa Še nekaj. Tudi zavod za socialno zavaroi anje je spoznal potrebo, da se izvede tak seminarf ter je inštitutu obljubil, da v teh dneh ne bo poslal tja svojih zav*». rov an cev. Ali se torej res ne izplača? If. H. Samo še nekaj sedežev za sobotni Novinarski ples je reflektantom na razpolago v pisarni Novinarskega društva Slovenije, Ljubljana, Gosposka 12. Zglasite se med 3. in 6. uro popoldne po vabila in vstopnice! QlI KUPCIDA 5 5MRT3D Sunkovito je dvignil glavo. »Hotel sem vas vprašati, gospa,« je dejal oprezno, »ali ste v zadnjem časa morda kaj čuk o svojem možu?« Ana ga je strme pogleda:!#. Spet se je polastila groza. »Moj mož?« je zajecljala. »Kaj hočete Teči? AH —? Ne razumem vas prav.« Bdel se je zmedel. Ana Mastoekova se je obnašala, kakor da še ničesar ne ve. Prešinila ga je grozna misel. Morda Mastock še sploh ni dospel do svoje hiše? Ali se mn je kaj zgodilo? Potem je bil zdaj skrajni čas, da Ani Mastockovd vse pojasni! »Mislim, da vam moram to podrobneje razložiti —« je začel. Še preden je izgovoril do kraja, je nenadoma nekaj zaropotalo naa — ste tudi vi kaj slišali?« Biel se je delal, kot da ne razume: »Kaj? — Kaj naj bi bil slišal?« Ajm Mastoekova si je s slabotno, ganljivo kretnjo pritisnila roko na prsi »Trkanje —,« je dejala s skoraj neslišnim glasom. »Trkanje?« je ponovil Biel s ponarejenim začudenjem. Odločno je stresel z glavo. »Nikakršnega trkanja nisem slišal.« Ničesar ni-odgovorila. Biel je bil zadovoljen, da ga ni vprašala, čemu je sploh prišel» Izkoristil priliko in se poslovil. • XIII. Ko je Ana ostala sama, je sedla k poči. Bielovo nerazumljiv^ vedenje jo je spet pomirilo. Biel ni ničesar slišal! Torej sploh ni trkalo. Biel ni bil udeležen pri zadevi. Ce bi bil kaj slišal, bi ji gotovo pritrdil. Torej se je motila, in si samo nekaj domišlja. To je pomenilo, da so bili vsi prejšnji dogodki le plod njene domišljije in da je bal njen strah preteklih dni in noči brez vsake osnove,