Poštnina plaMna ▼ gotovini. Leto LXVL, št. 194 LJubljana, sobota 26. avgusta 1933 Cena Din 1.- Jahaj* vsak dan popoldne, isvsemfli nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.60, od 100 do 300 vrst & Din 8.—, večji Inserati petit Vrata Din 4.—» Popust po dogovoru, Lase ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo« UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUeva nilca it. 5 Telefon st. 8122, 3128, 3124, 8126 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska centa, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: StroasmayerJeva ulica 1, telefon ŠL 66, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon fit. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani ŠL 10.351. Hišni posestniki zahtevajo zaščito po zakonu o zaščiti kmetov S posebno uredbo na| se jim prizna zaščita pred dražbami in pred-časnim izterjevasijem hipotek, kakor tudi olajša odplačevanje Beograd, 26. avgusta r. Zadnja šte* vilka glasila Osrednje zveze hišnih in zemljiških posestnikov kraljevine Jugoslavije »Svojina« poroča, da je or* ganizacija hišnih posestnikov na pri* stojnem mestu zaprosila za uvedbo za* ščite hišnih posestnikov v smislu zakona o zaščiti kmetov analogno zaščit ti, ki jo uživajo rudi denarni zavodi. List navaja med drugim: Nove zgradbe so po večini obre* menjene s posojili, najetimi za zgradb bo odnosno za popravilo stanovanjskih poslopij. Poleg tega so znatno poveča* na javna bremena, zlasti davki in dru* ge dajatve na dohodke stanovanjskih hiš. Razumljivo je, da se je vsled tega znatno zmanjšala plačilna sposobnost hišnih posestnikov, zaradi Česar tudi davki vedno bolj zaostajajo. Znano je dejstvo, da so mnogi denarni zavodi prišli v težave ter bili zaradi tega pri* siljeni zahtevati zaščito v smislu člena 5. odnosno 6. zakona o zaščiti kmetov. Ti zavodi si sedaj prizadevajo, da za vsako ceno dosežejo zopet mobilnost svojih plačilnih sredstev in to v svrho med drugim odpovedujejo tud; liSnim posestnikom dovoljena hipotekama po* sojila ali pa zahtevajo tako velika od* plačila, da jih hišni posestniki pri zmanjšani plačilni sposobnosti nikakor ne zmorejo. Zato se vedno češče do* gaja, da se taka posojila odpoveduje* jo, menice in obveznice iztožijo, kar dovede naposled do sodne dražbe. Za* radi splošnega pomanjkanja gotovine take dražbe navadno končujejo s tem, da se hiše prodajo izpod cene, tako da izkupiček ne zadostuje nit: za pn* kritje toženih terjatev, dočim izgube hišni posestniki vse svoje imetje. V zadnjem času se je pojavilo tudi mnogo brezvestnih zasebnikov, ki dajejo posojila za horendne obresti in pod najtežjimi pogoji, kar pospešuje ode* ruštvo. Zaradi tega je Zveza hišnih posestnikov zaprosila za uvedbo po? sebne zaščite hišnih posetnikov. V to svrho naj bi se v smislu zakona o za* ščiti kmetov izdala naslednja a tdba: § 1. Denarni zavodi ne smejo odpovedati posojil na hišno posest, ako se obresti in dogovorjene anuitete redno plačujejo To velja tako za one denar* ne zavode, ki so pod zaščito § 5. odnos* no § 6. zakona o zaščiti kmetov, kakor tudi za one, ki niso zaščiteni. Prav tako velja to tudi za one zasebnike, ki so zadnja 3 leta dali posojila na hišno posest. § 2. Omenjeni denarni zavodi ne smejo računati za taka posojila na račun stroškov itd. večje obrestne mere, kakor dvakratni iznos obrestne mere. ov japonski manever Po včerajšnji ultimativni demarši v Washingtonu je ponudila sedaj sklenitev varnostnega pakta London, 26. avgusta r. Dočim je na eni strani razburila ameriško in ostalo svetovno javnost japonska demarša v Washingtonu, ki izdaja imperialistične težnje Japonske, je Japonska na drugi strani presenetila svet z miroljubnim predlogom, ki naj bi preprečil vsako možnost oboroženega konflikta v Ti* hem oceanu. Na zasedanju mednarod* nega instituta za mednarodne odnošaje je japonska delegacija predložila svoj načrt za pomirjenje Pacifika. Načrt so sestavili profesorji tokijske univerze Jazaki, Takaki in Kizaburo. Japonski predlog gre za tem, da bi se sestala mednarodna konferenca zastopnikov vseh držav ob Pacifiku. Na konferenci naj bi proučili vse ukrepe, ki bi slu* žili dosegi trajnega miru. Na tej kon* ferenci naj bi proučili celokupen po/o* žaj na Pacifiku ter sklenili varnostni pakt, ki bi zainteresiranim državam medsebojno jamčil varnost in mir. Pri tem paktu naj bi sodelovala poleg J a* ponske in Amerike tudi Francija, An* glija, Kitajska, Rusija ter še druge za* interesirane države. V ameriških, pa tudi londonskih krogih je ta predlog Japonske zelo presenetil, ker je docela v nasprotju z dosedanjo osvajalno politiko Japonske. V ameriških krogih sodijo, da se hoče Japonska na ta način samo zavarovati pred očitkom, da ona izziva konflikte, ne izključujejo pa tudi možnosti, da je bila sporedna demarša samo manever, ki naj bi napotil Ameriko, da čim prej sklene tak pakt z Japonsko, ki bi ime* la v tem primeru proste roke za svoj že dolgo napovedani obračun z Rusijo. Vsekakor pa so zaenkrat sprejeli j a* ponski predlog z veliko rezervo. Odgovor Amerike na japonsko demaršo VVashington, 26. avgusta, r. V odgovor na japonsko demaršo, s katero je zahtevala takojšnjo ustavitev ameriškega gradbenega programa za povečanje vojne mornarice, je sinoči mornariški minister podpisal odlok, s katerim odreja, da se takoj prične z zgradbo 2 lažjih križark in dveh matičnih ladij za letala. Gradnja križark je proračunana za vsako na 11.5 milijonov, gradnja matičnih ladij pa vsaka na 19 milijonov dolarjev. Prav tako se bo v najkrajšem času začela graditi največja vojna kri-žarka ter deset torpedovk in podmornic. »Naslednica Anglije44 BeHUi, 26. avgnista. M. >Vossische Zel-tmng« piše, da bo Japonska odslej igrala na Daljnem vahodju vlogo, kakršno je imela pred vojno Velika Britanija. V to svrho bo zgradila predvsem svojo vojno mornarico. Japonska bo šJa v svojih prizadevanjih tudi preko določil Društva narodov. Bdina sila, ki bi utegnila nasprotovati v tem razvoju Japonski, Je Kitajska. Toda Kitajsko drži Japonska čvrsto na tleh in ne bo dopustila, da hi se razvila v močno silo. Nemška nenasitnost Hitler bi hotel okupirati ne samo Avstrijo, marveč „toliko dežel, kolikor jih je Nemcem potrebnih44 Berlin, 26. avgusta. Po zakonu o odvzemu državljanstva je državni notranji minister razveljavil nemško državljanstvo Številnim v inozemstvu bivajočim Nemcem, med drugimi pisateljem Henriku Mannu, Ernestu Tolleru, komunističnim voditeljem Maksu Holzlj in Ruthu Fischerju, znanim pacifistom dr. Viljemu Fsrsteriu in dr. Gerlacbu, bivšemu ministru Filipu Schei-demannu. elavnenru uredniku >Vorwarisa« Frideriku Stamoferju, bi vsem j predsedniku socialistične strank* Otonu Weleu, bivšemu predsedniku socialno demokratske državnozborske frakcije Breitscheidu, bivšemu berlinskemu policijskemu predsedniku Gre«^nekemu. policijskemj podpredsedniku Hermanu Weissu. številnim odvetnikom in raznim drugim znanim int*lek- !Cew York. 26. avgusta. AA. »New York Herald Tribuna komentira zahteve nemške narodne socialistične stranke po razve-Ijavijenju vereailteske in saintejermainske mirovne pogodbe in priključitvi ozemelj, ki so >nemškemu ljudstva potrebna za življenje*. List nravi, da zahteva Hitlerjeva Nemčija aneksijo dežel, kjer živi izvoljena rasa v znatni manjšini. To pa pomeni, da zahteva domala vse dežele Vzhodne Evrope in toliko zemlje, kolikor se bo zahotelo izvoljeni rasi usrrabiti slovanskemu, finskemu, poljskemu, litovskemu, letonskemu. estonskemu, ruskemu itd. prebivalstvu. Toda na srečo, zaključuje list si Hitler lomi zobe že ob Dollfussu. ki si ie s tem, da se ji uprl rasistični poplavi v Avstriji, pridobil simpatije vsega svete, Če pa bo hotel Hitler ie dedje, bo naietei na ie ve$i odpj* ki jo ti zavodi plačujejo za svoje vlo: ge. § 3. Taki zavodi so brezpogojno dolžni sprejemati na račun odplačila in obresti lastne vložne knjižice od svo* jih dolžnikov, ki so hišni posestniki. § 4. Na zahtevo dolžnika hišnega posestnika morajo denarni zavodi brezpogojno dovoliti, da se dovoljena krat* koročna posojila (na menice, obvezni* ce, tekoče račune itd.) pretvorijo v dol* goročna večletna odplačila. § 5. Če dolžniki hišni posestniki za* radi zmanjšanih dohodkov svojih po* slopij ne morejo zadostiti svojim ob* veznostim v pogledu dogovorjenih anuitet, morajo denarni zavodi na nji* hovo zihtevo dovoliti znižanje dogovorjenih odplačilnih obrokov in pri* mer o podaljšanju amortizacijske dobe sorazmerno z dejanskimi dohodki iz obremenjenih hiš. pri čemer se sme v to svrho računati največ ena tretjina čistega dohodka. § 6. Predčasno se sme posojilo izterjati samo, če dolžnik hišni posest-nik zaostane s plačilom dolžnih anui* tet in obresti za najmanj dve leti. Zveza hišnih posetnikov bo o tem svojem predlogu obvestila tudi vse na--rodne \ oslance in senatorje še prr*d prihodnjim sestankom Narod, predstavništva. Metliški sreski načelnik umrl Metlika, 26. avgTista. Po Metliki in bli-žnji okolici se je danes naglo razširila vest o nenadni smrti sreskega načelnik:. g. Ernesta Karla-v a r i s a. Zadela ga je možganska kap in izdihnil je danes dopoldne oh 11.15. Pokojni je bil rojen leta 1881 v Ka-stvu v Istri. Bil je nečak pokojnega poslanca Vekoslava Spinčića in prvi sreski načelnik v Metliki. Prebivalstvo ga je imelo zelo rado, saj je bil izredno Ijubez. njiv in strogo objektiven. Kdaj bo pogreb, še ni določeno. Redni zračni promet med Evropo in Ameriko Pariz, 26. avgusta, AA. Po mnenju »Dailv Telegrapha, bodo ameriška in angleška letalska oblastva te dni proučila Lindberghove predloge o rednem letalskem prometu čez Atlantik, Ce se ti Lind-berghovi predlogi sprejmejo, bo šel ta promet čez severni Atlantski ocean in sicer čez Groenlandijo, Islandijo, otoke Faroe in Shetlan diske otoke. V Berlinu se pripravljajo na novo vojno Pariz, 26. avgusta, AA. Iz Berlina poročajo, da so tajmika; včeraj dovršili prvo zatočišče pred letalskimi napadi. Zatočišče ima dva prostorna oddelka. Prvi je namenjen prebivalcem zaitočišča, drugi pa fpasantom. Vrata in okna so zgrajena tako, da plini ne morejo prodreti v notranjost. Razen tega je zidovje obloženo z vrečami, naTX)In:eni,mi s peskom. Spodnji prostori so še posebej podprti za primer, da bi se gornja nadstropja sesula. Na pročelju zatočišča sta naslikani dve streli, ki naj p a sam te opozori, da se tu nahaja zatočišče pred zračnimi napadi. Zatočišče bodo svečano otvorili 29. t. m. v prisotnosti zastopnikov orrilnin in vojaških oblastev. Francoski letateki minister poseli Moskvo Parii, 26. avgusta. AA- Letalskega ministra Cota. ki bo v prvi polovici septembra odletel v Moskvo, bodo po vsej priliki spremljali člani njecoveaa kabineta Hague-naa, Joxe in Dekevser, dalje polkovnik Jauneaud, poročnik Noel in kapetan Ala-mdcheL Velik požar v Braili Bukarešta. 26. avgusta. AA. Včeraj je izbruhnil v brailskem pristanišču hud požar. Hotel in 10 bližnjih hiš je pogorelo do tal. Potnike, ki so prenočili v hotelu, so rešili. Navzlic temu pa je 10 potnikov zadobilo hude opekline. INOZEMSKE BORZE. C u rib: Pariz 20.225, London 16.57, Newyork 356, Bruselj 72.06, Milan 27.35. Madrid 43.10, Amsterdam 208.45, Berlin 123, Dunaj 72.80—57.20, Prasa 15.30. Varšava 67.76, Bukarešta tSA. Kaj je Miissolini obljubil Dollfussu in Gombosu Avstrija dobi tržaško luko in svojo mornarico, Madžarom pa bo odkupil vse žito ter dal tudi razne druge ugodnosti London, 26. avgusta, r. »Dailv Mail« doznava, da je Mnssolini v razgovorih z avstrijskim kancelar jem dr. Dollfus-som in madžarskim ministrskim predsednikom Gombosem obljubil Avstriji in Madžarski, oe sprejmeta njegove politične načrte v pogledu Podunavja, naslednjo podporo: 1. Avstrija dobi svobodno cono v tržaški Inki. 2. Avstrija naj si s podporo Italije ustanovi trgovinsko mornarico, ki bo imela svoj sedež v Trstu. 3. Avstrija koncentrira svojo zunanjo trgovino v tržaški luld. 4. Zato dovoli Italija avstrijskemu uvozu posebne ugodnosti. 5. Vsa italijanska podjetja, ki so pod državno kontrolo ali ki delajo za državo, morajo svoje potrebščine uvažati v prvi vrsti iz Avstrije. 6. Madžarski se priznajo posebne ugodnosti za uvoz v Italijo. 7. Italija se obvezuje, pokupiti ves presežek madžarskega žita, ki bi ga Madžarska ne mogla drugod prodati. Mussolini upa, da mu bo uspelo pod Pravoslavni metropolit v Sloveniji Ljubljana, 26. avgusta. Te dni je posetil Slovenijo pravoslavni mitropolit iz Zagreba g. Dositej, ki se je dva dni mudil med pravoslavnimi verniki. V Ljubljani so ga na kolodvoru sprejeli člani tukajšnje pravoslavne cerkvene občine s proto Budimirom in podpredsednikom Djinovskim na čelu. Iz Ljubljane se je mitropolit odpel>al na Bled, nato pa v Bohinj, bil je pa tudi na Vršiču, kjer je daroval zadušnico za vladiko Mihajlom iz Sabca ter za nesrečne ruske ujetnike, ki so tam med vojno umirali. Včeraj je bil mitropolit v Begunjah, kjer je obiskal tamošnje pravoslavne kaznenke, nato se je pa odpeljal na Golnik, kjer je bral mašo. S noči je mitropolit odpotoval v Zagreb. Slovenija mu je zelo ugajala in je obljubil, da se v oktobru vrne k nam. K Trem Saram Ljubljana, 26. avgusta Predlanskim so bili le redki izletniki pri Treh farah čez Gorjance na najbolj obiskanem belokranjskem žegnanju, lani jih je bilo več, ker je takrat po zaslugi ljubljanskega društva »Beia Krajina« vozil v dolenjske in belokranjske kraje že izletniški vlak, letos pa bo gotovo prav mnogo Izletnikov šlo v nedeljo" k Trem faram, da zopet ožive nebroj onih lepih, pestrih vtisov, ki so jih dobili udeleženci spomladanskega fotoamaterskega : leta. Tudi v nedeljo bo vozil izletniški vlak čez Gorjance; od Metlike do Treh fara pa ni da-leČ. Janjcke bodo pekli in točili pristno, prav nič krščeno b->kraujsko vino, da bo duša vsakega zidane volje. Žegnanje pri Treh farah najznamenitejša belokranjaka božja pot, katere se poleg sarom Belokraojcev udeležujejo tudi Hrvati iz krajev onstran Kolpe. Narodnih noš, večinoma bslihs bo zopet mnogo, da bo vsaka, Se tako izbirčna fotokamera lahko zadovoljna. In potem izleti v nrelope vinske gorice, ki jih j« poki a vsa okolica, tja med zorečo trto, so enako lepi kakor so bile spomladi te naše gorice pome cvetočih trt Ponekod grozdje že danes zori in bodo prve bobice izletniki že lahko pozobali. Pa tudi ziJanice niso še prazne ln si bo vsak izletnik lahko dušo pošteno privezal, da mu bo lažja pot nazaj do Ljubljane. Popoldne bo Kolpa privabila gotovo mnogo kopalcev v svoje tople valove. Začudili se bodo izletniki, ker je tam, kjer je bil prej pust travnik in neroden dostop do Kolpe pa je tudi zelo lepo urejen. Metki ga pa bo metliško Tujsko prometno društvo postopno še razširjalo, sam dostop do Kalpe pa je tudi zelo lepo urejen. Metlicam so tiči in skrbijo, da so njihovi gosti vedno zadovoljni in dobro postreženi, o čemer so se pa že itak vsi Ljubljančani prepričali. Namestu na planine, pohitite enkrat zopet tja čez Gorjance med zoreče vinske gorice, da si ogledate poštenega našega Be-lokranjca v njegovem veselju, pesmih, vriskih in r?' nju. Gorice so vsak dan vse lepše, pr ^a oktobra pa priredi društvo »Bela Krajina« zopet velik izlet na trga tev v belokranjske vinske gorice ko bo že grozdje vseh vrst na izbiro in ko bodo Metličani priredili tudi grozdni velesejem, na katerem bodo vsakega izletnika brezplačno obdarovali s 5 kg najlepšega grozd- takimj pogoji pridobiti za svojo politiko tudi še kako drugo podunavsko državo (mišljena je predvsem CSB). Pariz, 26. avgusta, r. Vlada je imela včeraj pod predsedstvom miiiistrakega predsednika Daladiera sejo, na kateri so razpravljali med drugim o tem, kako bd se Francija udeležila nameravane pomožne akcije za Avstrijo. O sprejetih sklepih se je izvedelo le toliko, da bo vlada pozvala senat, naj takoj po sestanku zbornice ugodno reši njemu predloženi zakonski osnutek o uvozu avstrijskega lesa v Francijo. Pariz, 26. avgusta, g. S poučene strani se je izvedelo, da so iz Rima izvirajoče govorice, češ, da se bo vrM v Rimu sestanek zunanjih ministrov sdgna-tarnih držav četvorne ga pakta zaradi nove ureditve srednje Evrope, brez prave podlage. Dasi je dana možnost takšnega sestanka, gre v tem primeru vendarle za načrt daljnje bodočnosti. Prav tako pa takšen sestanek ne bo uvod, temveč zaključek skorajšnjih pogajanj, ki se bodo vršila v Rimu z Madžarsko in Malo antanto. XX. Zagrebški zbor Z.—H* septembra 1933« Splošni mednarodni vzorčni velesejem wy in k*m<*>j« — Te**t*aj© ki mm — Narodna doauč« obrt im Itspk* — JoOn atrij* *trwn*k:& ootrebMin — Uot*i _ BŠU _ KuiiMjj* — Ri4> 9. in 10. Ix. afc« fino« (£00 koci, 700 govedi, jx> 20oVWmi MM in bos). — Z t naprej n»h*Tl>eoo |S> :jnACV» Z*#r*bike«a Zbora 50 % popast r» ;u£o**>TWMki£ iei«Biiio«h (t>rcapi*a«i j>»tt»-t«k), t »oaedMh dri*,Taii pa 25-^» % po«u-*t*. Na jadranakih parobrodih t* p!*£« nagega za Tišji ranred. _ L*^ uianaoi <** *e tohijo t Tt**h v«6joh krajih pri ►Pate';-ku<, a*eo*raih zarodih aH zaafcopaikifc Z»-ffrebfik««* Zbora. g^g Še ena Bobkova žena Kočevje, 154. av^u^la. V >Slovenakem Narodu« sem ćitaLa v ponedeljek, da je praška policija aretirala nekega Jugoalovena, ki se je izdajal za inženjer ja Frana Bobka; policija je ugotovila, da jd bil mož na Češkoslovaškem trikrat ožrnjen. Oblasti ee pa zanimajo Se za druge njegove ženitve. Najbol; ee pa »animam za to jaz, ker sem ostala braz moia, ki ga pogrešam že 12 let. Dovolita, da ga kratko opišem: Leta 1918 po »vetovni vojni je praeel v Kočevji. Po poklica je rudar. Takrat aem &i seznanila z njim; ime mu je bilo Anton. Ko sva se pa cerkveno poročila, m i je bilo ime Štefan. Pravil mi ie, da jd imel prvotno listine svojega starejšega brata. Kno leto sva živela skupaj, potem je pa hres vsakega povoda neznano kam izginil. lA»ma >* iz Konjjc pri Celju. Imel ji mlajšega brata, ki mu je bilo ime Franjo- Moj mož j* star zdaj 36 let. Njegove elike nimam. Njegovemu mlajšemu bratu ji zdaj dZ let. Po mojem mnenju gre za mojega moža, ker nosi pn sebi listine svojega mlajšega brata Fra-nja. Iskala eem ga leta potom sodni- je, pa je bilo vse zaman. Ce bi videla sliio v Pragi aretiranega pustolovca, bi takoj ugotovila, ah gre za mojega moža Štefana ali za njegovega mlajšega brata. Marija Bebek, Salka va* 67 p. Keeevje. Nemški emigranti v Franciji Pariz, 26. avg. ć. Tednik »Grengoire je objavil statistične podatke o nemški emigraciji v Franciji. Podatki se nanašajo zlasti na Pariz, seinaki departement ln obmejne pokrajine. Last pripominja, da je število Nemcev, ki so v zadnjem času pribe-žali na francoska tla, mnogo manjše, nego se je prvotno menilo. V Pariz ln seinski departement je pribežalo v zadnjem času 5300 nemških emigrantov. Med njimi je 160 odvetnikov, 90 gledaliških in filmskih igralcev, 10 bančnikov, 150 zdravnikov, 30 zobozdravnikov, 370 dijakov, 140 novinarjev, 30 industrijcev, nad tisoč trgovcev ter okrog 240 privatnih nameščencev. V Al-zaciji in Loreni je okrog 10.000 nemških emigrantov. V vsej Franciji je število nemških priseljencev narasti o v zadnjem času za 17.000 do 18.000 oseb. Pristopajte k „Jadranski straži"! Strma X »SLOVENSKI NAROD«, dna ML sv^osta 19S8 stev »Q4 Položaj v rudarskih revirjih 2e zda] je treba misliti na zimo, ki ni ve« dale« in Id bo straina, če ne bo pomoči LJubljani, 26. avgusta. Letošnje poletje je pomenilo sa delavstvo v rudarskih revirjih najhujšo preizkušnjo, kar jih je kdaj doživelo. Pomanjkanje |3 doseglo višek meseca junija, ko je delavstvo d3lalo komaj 11 dni, praznovalo pa 19 dni. Spričo tako skrčenih zaslužkov in negotove bodočnosti se je pričel delavstva v vseh revirjih TPD polagati obup. ki ie najbolj prišel do izraza v obupnem poskusu rudarskih žen, da naši javnosti pokažejo neznosno bedo in pomanjkanja rudarskih trpinov in njih družin. Rudarske žene so s svojim resnim nastopom doseči? znaten uspeh, ki j3 vsaj trenutno najbednejšim olajšal Življenje- Odločnost rudarskih trpink. ki so zahtevale le dela za svoje može in sirrove t*r kruha za svojo lačno deco. je naši javnosti zelo imponirala. Obupni klic in prošnja bednih rudarskih žen in mater, da se presfcrbi dela-željnim možem in sinovom delo, lačnim otrokom pa kruha, so mnoga dobra srca širom nase ožje domovine ganili. Započete nabiralne akcije raznih nacionalnih in humanih društev so rodile zadovoljive uFpe-he — vsaj v trenutnem lajšanju bede. To da tjdi drugi merodajni činilMii, osobito banska uprava, so hvalevredno uvideli. d;i je revščina v rudarskih revirjih TPD pri-kipela do vrhunca in da je treba nujn* pomoči. Na nujno priporočilo banske uprav? fe ministrski svet odobril večje zneske za javna dela v območju rudarskih r?virjev, ki jih opravljajo najpotrebnejši brezposelni rudarji. — Iz svojih sredstev pa je banska uprava nakazala že nekaj vaucnov moke. tako ravno pred dn^vi zopet en vagon pšenične in en vacon koruzne moke, ki bosta prihodnje dni razdeljena med najrevnejše rudarje. Dobrosrčnost na§? javnosti in skrb me-rodajnih činiteljv je vse hvale vredna, posebno ker vzb.ifa med našimi težko preizkušenimi rudarskimi trpini vtis. da v najtežjih urah svojega življenja niso zapuščeni- Toda eno je, na kar set pri vseh teh akcijah ne bi smelo pozabiti; da trka zima na vrata in bodo naši rudarski revčki prav tako nujno, kakor hrane potrebovali na slino tudi toplejše oblek? in obuval, saj orno ie lani nešteto bednih rudarskih otrok videli, ko so hodili v snežni brozgi z raztrgano obutvijo in v najhujšem mrazu v tankih raztrganih oblekah v šolo. Tudi *a bo trena organizirane pomoči, če nočemo, da naša sestradana rudarska mladina izbira *e po mrazu in prehladu- Mnoga druš-tva v rudar skih revirjih so ee zadnja leta sicer združila v akciio za obdaritev najpotrebnejših ■ rudarskih otrok s toplo obleko in obutvijo, j toda gmotni položaj teh človekoljubnih nacionalnih udruženi je spričo vedno kritif-nejšeea položaja v radarskih revirjih vedno obupnejši. zato bo v bodoče težko misliti na tako uspešno akcijo, kakor je bila organizirana v preteklih zimah. Sicer pa menimo, da je sveta dolžnost pomagati nesrečnim rudarjem tudi tam, kamor ee že dolga 1 eta stekaio milijoni iz rudarskih žuljev. Letos bi bilo, kakor je >Slov. Narod« že nekajkrat oriporočal, nujno potrebno, da se organizira v rudarskih revirjih enotna pomožna akciia za odpomoč gladujočim. Za uspešnejšo izvedbo pomožne akcije naj bi se združili vsi planovi od delavcev in nameščencev, na do obrtnikov, trgovcev in kmetov, skratka ustanoviti bi ee moral nekak avtoritativen akcijski odbor, ki bi si nadel nalogo, da v imenu celokupnega prebivalstva rudarskih revirjev rešuje vse pereče socialne in gosnodarske probleme, da na merodajnih mescih z vso 'energijo in odločnostjo posreduje za zboljšanje fn pomoč rudarskim revirjem in da vodi sistematično pomožno akcijo za trpeče rudarje in njih lačne družine. Uverjeni smo, da bi edinole tak avtoritativen akci'ski odbor lahko dosegel zaže-lieno izbolišanje v revirjih. Zato ponovno nujno priporočamo, da se ustanovi še pred nastopom zime. ki ni več daleč. Slovenski biografski leksikon Novi zvezek }e 5. zvezek vsega dela In 1. zvezek druge knjige, M JI bo sledil še dodatek Ljubljana, 26. avgusta. Preden je izšel lanski zvezek tega im-pozantnega dela, smo se že bali, da naš bio-gratski leksikon ostane nepopolen, zato smo pa tem bolj veselo presenečeni, ko smo po primeroma kratkem presledku te dni dobili spet nov zvezek dela, ki zasluži ime monumentalnega, kakor le redko katero delo naše književnosti in našega napredka sploh. Za vsak narod je tako delo veliko, zato smo pa upravičeno ponosni, da smo tudi maloštevilni in revni Slovenci kos tako velik in težki nalogi- Slov. beografski leksikon je v teh obupnih časih dokaz, da navzlic vsem neprilikam napredujemo in rastemo ter tudi mnogo znamo, saj knjiga ni samo zbirka suhoparnih življenjepisov, temveč je najpopolnejša slika našega razvitka na vseh poljih od najstarejših časov naie zgodovine do današnjega dne. Naši najboljši strokovnjaki vseh strok so nam zložili to mogočno 6liko iz pravih kratkih monografij o posameznih osebah, kjer poleg življenskih podatkov in njihovih del opisujejo njih dobo in okolje, njih vpliv in zasluge za nas razvitek. Nad 60 naših najuglednejših znanstvenikov je zbralo in obdelalo ogromno gradivo, ki brez njega nikdo biti ne more, kdor hoče biti poučen o slovenski kulturi. Novi zvezek je 5. zvezek vsega dela in 1. zvezek druge knjige, njej bo pa sledil še dodatek z dopolnili in izpremembami ter popravki. Na 120 straneh so obdelane osebe z imeni z začetnico M, vendar pa v vsem zvezku niti ta črka še ni izčrpana, ker segajo imena le od Maasa Franca do Mrkuna Antona Sotrudniki so izkopali polno doslej neznanih imen in oseb. da leksikon v celoti dokazuje, kako veliko število oseb je sodelovalo pri izoblikovanju naše kulture, razen tega pa tudi, kako mnogo Slovencev je bogatilo tuje kulture. Se celo kuriozni Markawitsch Thomas Car-niolanus. ki v samih superlativih poveličuje gledališke razmere v Ljubljani in Iliriji v 1. polovici 18. stoletja, je med njimi, čeprav nikdar ni živeli Zato naj pa nikdo ne godrnja, če morda v leksikonu ne najde kakega odličnega sodobnika, saj bodo vse te osebe opisane v dodatku, da bo njih delo opisano čim popolneje. Za Joška Man-diča, uglednega tržaškega prvoboritelja in voditelja slov. narodnih socijalistov ter komponista, se pa čudim, da ga ni, ko je opisan tudi njegov stric, politik Mandič Marko. Po rodu sta sicer oba Hrvata, a tudi Joško je mnogo storil in še dela za Slovence, zlasti pa ne smemo prezreti, da je bila premiera njegove opere *Petar Sva-čič* v Ljubljani, če že ne mislimo na njegove zasluge za napredek Slovencev v Trstu. Prav obširno so v leksikonu obdelani možje iz literarne zgodovine, zlasti pa iz protestantske dobe, saj se natanko seznanimo celo z našimi prvimi tiskarji. Najiz-črpnejse so monografije, ki jih je napisal univ. prof. dr. Kidrič, vendar so pa prav tako nazorni tudi življenjepisi oseb. ki so jih obdelali drugi avtorji. Tako so morda malo prekratke biografije nekaterih umetnikov v primeri z življenjepisi mož, ki so pomenljivi za literarno zgodovino, čeprav so marsikateri umetniki važnejši za Tazvoj kulture kakor književniki z dolgimi biografijami. Prav obširno so obdelani maršal Marmont, Metelko, Miklošič, kardinal Missia, zelo pohvalno je pa tudi, da nas je dr. Alma Sodnikova tako podrobno se-znanila z doslej le najredkejšim zmuiim slovenskim filozofom Mislejem- Vsi avtorji so se potrudili, da so prikazali posamezne osebe čim objektivneje, a za zgled naj velja neolepšana tragedij« pesnika Antona Medveda, kjer je pa premalo o njegovih nenatisnjenih delib, saj manjka celo zanj prav značilna tragedija >Ane Osvrieczimov-na«. Ne smemo pa misliti, da so v leksikonu le književniki in učenjaki, ker so v njem tudi vsi pomembnejši politiki, narodni gospodarji, organizatorji, celo posamezni vojaki in spkm vse osebe, domačini in tujci, ki so delovali pri nas, poleg njih pa tudi vsi naši rojaki, ki so delali na tujem ali »a tujino. Slovenski biografski leksikon je tsfae popoten, da J» iMimrv in poučen prav za vsakogar, zato naj ga pa tudi vsakdo čita, zlasti pa brez njega ne sme biti najmanjša naša knjižnica. Na Slov. Biografski leksikon smo lahko ponosni vsi, saj taka monumentalna dela izhajajo tudi pri največjih narodih le v razmakih večih desetletij in celo stoletij — pomislimo n .pr. na Valvazorja ali Wol-fove slovarje — še bolj smo pa lahko ponosni na ta veličastni spomenik našega duha. da se je v časih največje gospodarske krize našel požrtvovalen mecen, ki je delo izdal. ZVOČNI KEVO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Danes ob \'z7, ^9 v nedeljo ob 5, 7. in v ponedeljek ob 1^9 uri Kathe von Naj^v in Wllly Fritsch •Jaz podne vis Ti ponoči! Prelepa opereta pesmi, ljubezni in veselja! V nedeljo: Jutri! Velika k omar jeva veselica! Pride! »ŽENA BREZ PIŽAME« Pride! Kmetski praznik na Bledu Bled, 25. avgusta. Na Mali Šmaren 8. septembra bo na Bledu velik kmetski praznik in udeleženci bodo imeli na železnicah polovično vozni-no. Po prihodu vlakov in sprejemu gostov se otvori ob 9. na prireditvenem prostoru v Zaki razstava gorenjske (pincgavake) živine. Na razstavo pride prvovrstna plemenska živina., ki jo bo ocenjevala posebna komisija strokovnjakov ter razdelila nagTade v denarju in orodju. Nagrade eo prispevali banska uprava, Kmetijska družba in prireditveni odbor. Popoldne ob 13. se zbero udeleženci v narodnih nošah ter okrašenih vozovih in konjeniki na cesti pred Blejskim domom s čelom proti hotelu Jekler po sledečem redu: Godba, vodja sprevoda na konju z zastavo, kolesarji, konjeniki, narodne noše peš, posamezne in v skupinah ter vozovi. Vsak udeleženec v narodni noši, vsak voz in konjenik dobi posebno številko, ki naj si jo pritrdi na vidnem mestu, da bo olajšano delo ocenjevalni komisiji, ki bosta sodelovala v nji iz prijaznosti g. prof. Sič in akad. slikar Gaspari Slavnostni sprevod krene potem po cesti okrog jezera skozi Mlino mimo kraljevega dvorca Suvobora v Zako na prireditveni prostor, kjer bo kratek obhod pred ocenjevalno komisijo in občinstvom ter morebiti tudi pred filmskim aparatom, potem se pa narodne noše, vozovi in konjeniki razvrate t slikovite skupine po navodilih prirediteljev na posebnem prostoru. Sledilo bo javno zborovanje, Id bodo na njem poročali o političnem ln gospodarskem položaju gg. ministra dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj, ban dr. Marusic in »reski poslanec Ivan Mohorič. Govorilo bo tudi več senatorjev in poslancev is naše in drugih banovin. Govore bodo prenašali zvočniki, da Jih bodo lahko vsi slišan. Ob 16. bodo vettce konjske dirke, ki bomo njihov podrobni spored is objavili. Po dirki bo velika ljudska veselica na prostem v zeleni Zaki, kjer bo dobro poskrbljeno za jedačo in pijačo. Kakor vsako leto bo kmetski praznik na Bledu tudi letos lepa manifestacija našega kmeta za narodno edinstvo in napredek kmečkega stanu. PROFESORSKA Profesor vstopi ponoči v svojo spal* nico in zakHče: Kdo je tam pod po* steljo? Glas izpod postelje: Nikogar ni Profesor: To je pa res čudno. Saj se mi je vendar zdelo, da se pod po« steljo nekaj premika. Pasja tragedija med veselimi šiskarji Zgodba o vdovi In njenem starem psu, ki ga je povozil tramvaj LJubljana, 26. avgusta. Včeraj so fiiškarji hlastali po našem listu, ker so mislili, da bo v njem poročilo o nenavadni tragediji, ki je pa sicer — a samo navidez — vsakdanja. Razumljivo je, da se uboga pasja para ni zastrupila z lizolom in ne obesila. Sploh ne smeta misliti, da je kuža izvršil samomor. O mrtvih je treba govoriti le dobro in tudi pri psih bi ne smeli delati izjeme. O ubogem psu pa tudi ne vemo povedati nič slabega, čeprav pri fiiškarjih ni užival posebnega spoštovanja. Ni bil pač plemenite pasme in je težko reči, kakšne pasme je sploh bil. Imel je namreč od vsake pasme kakšno odliko. In kdo bi mu zameril, da je bil že star! Bil je pravi očak med psi in bi še zaradi tega zaslužil, da bi mu kdo napisal nekrolog. Na stara leta je revež skoraj povsem oslepel ln se je orijen-tiral predvsem s pomočjo nosa, vohajoč hišne vogale, če bi končno resigniral nad pasjim življenjem, bi res ne bilo nič čudnega. Vendar se mu ni godilo Še tako slabo, kot kakšnemu brezposelnemu, ker je imel dobro gospodarico. O nji bi pa morali začeti novo poglavje, ker je tudi zelo popularna v Šiški. Vsi jo poznajo in ji dolgujejo več, kot ji lahko poplačajo. Baje skrbi za dobro prebavo šiškarjev ter se žrtvuje na ta način za javni blagor, žrtvuje se pa v pravem pomenu besede. Ko se pajdaši z ljubimi vinskimi duhovi, ter jim poje slavo, so Siškar-ji vedno na nogah in jo občudujejo. Toda, kaj hoče, saj nima razen občinstva nikogar. Vdova je, a omožiti se noče, ker pravi, da je ni nihče vreden. Razen občinstva je pa imela še psa, ki ji je bil idealen tovariš, čeprav se ni znal družiti z vinskimi duhovi. Kot zamišljen je hodil vedno zvesto za njo ter delil z njo sloves. Tu se pa začne komedija za Šiška rje in tragedija za našo žensko ln one, ki čutijo z ubogim psom. V četrtek popoldne se je pes nenadno znašel pri Keršiču pod tramvajem, žalostno je zacvilil, tramvaj pa zaškripal in senzacija je bila tu. Tramvaj se je naglo ustavil in ob njem se je takoj zbralo cenjeno Spori Plavalni dvoboj Gradec : Ljubljana Športni stiki z Gradcem postajajo zadnja leta vedno tesnejši in prisrčnejši. Uočim so se prej naši športniki srečevali z graškim samo na zelenem polju, so se pa letos srečali tudi že ljubljanski in graški lahkoatleti in zdaj pride na vrsto tudi plavalni dvoboj Gradec : Ljubljana, ki se bo vršil 9. septembra v Gradcu kot večerna prireditev v kopališču »Zur Sonne«. To srečanje je za nas važnega pomena, saj bo zopet večja revija naših plavalnih moči in obenem tudi merilo našega letošnjega napredka, _ , Tekmovalo se bo na 50 m 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, v štafetah 3 X 100 m mešano, 4X30 m in 4X200 m prosto. Poleg tega se srečata tudi obe vaterpolo reprezentanci, tekmovanje bo pa tudi izpopolnjeno s skoki. Po dogovoru bo prvo mesto klasificirano s 7, drugo s 5, tret)e s 3 in četrto z 1 točko. Zmagovalna štafeta si pribori 10. druga 5 točk. Prav tako se klasificira tudi waterpolo. Za vsako progo postavi vsako mesto po dva tekmovalca, za štafete pa ekipo. , . , Kakor poročajo graški hsti, bo lahko Gradec postavil svojo kompletno g*rdo plavačev na start Med graškimi nlavaci najdemo znamenite tekmovalce, tako dr. Rodigerja, enega najboljših avstrijskih sprinterjev, Parika, Karfa in druge- Grad-čani celo računajo, da bodo v štafeti 4X 200 m ter mogoče tudi 3X100 m mešano postavili nove rekorde. Tudi Ljubljana, ki jo bosta zastopala Ilirija in Primorje, se za ta tekmovanja temeljito pripravlja. Po dosedanjih rezultatih sode bodo za barve Ljubljane startali na 50 in *00 m prosto Wilfan in Fritsch, na 100 m prsno Hribar, drugi tekmovalec še ni določen, 100 m prosto Wilfan vn Zi-rovnik, štafeta 3^100 m Hribar, Wilfan in Fritsch. za štafeto 4X50 m pa pridejo ▼ poštev Wilfan. Fritsch, Lavrenčič, Petrovič. Ziherl ln Fux. za štafeto 4X200 m zopet Wilfan, Fritsch. Jesih in Mihalek. To je seveda samo kombinacija po trenot-ni moči in sposobnosti naših tekmovalcev, vsekakor pa bo treba tekmovalce drugače razporediti, ker ni verjetno, da bi mogla Wilfan in Fritsch startati kar v 6 disciplinah. Izgledi sa Ljubljano so prav dobri tako v plavanju, zlasti pa v vaterpolu, kjer je računati s zmago Ljubljane. m _ Športni dan v Kamniku. Zanimanje za Jutrišnji Športni dan v Kamniku je velike bi •« obeta dober obisk na vseh prireditvah, Hlrljanskl plavačl pridejo v Kamnik »sle opoldne, teniski igralci pa ie zjutraj s turistom. I Mrljan i bodo prl*li polno*tevilno • Trudnom na čelu In Je v tenisu pričakovati zanimivih Iger. Igrale ee bo —- prvič v Kamniku po Izločilnem štetemu ter bo v slnolu gospodov Igralo okrog 20 Igralcev kar Je za Kamnik kar lepo število. Nastopile bodo tudi dame. Zanimanje Je tudi za double gospodov. Plavalne prireditve bodo popoldne, prav tako tudi nogometne. Tenlike finalne lore Se bodo vršile ob ca 5. url. Kamnlčant podprtte Spor« Mub Is pridite na prlre-dltve J — Tekma ▼ korist trboveljske dece. — Stmznik: : mitničarji. Drevi ob 20. se bodo na igrišču Ilirije srečah na zelenem polju stmteiki in mitničarji ki odigrajo nogometno tekmo v korist bedni trboveljski ded Za to tekmo vlada v naši javnosti precejšnje zanimanje in je verjetno, da bo poeet prav lep, zlasti ker se porabi čisti dobiček za plemenite namene. Obe moštvi sta 14 dni pridno trenirali in bosta prav resno zaigraH. (Pokroviteljstvo prireditve sta prevzela policijski upravnik g. Keršo-vsn in ravnatelj mestnega doho dar s tve nege usada g. Zupan. Tekma te bo pričela ob Si, se eno uro poprej bo pa na igrišču igrala godba Sokola s Tabora. — SK Bratstvo. Jesenic«, izreka tem potom nafl^pSo zahvalo vsem, ki so sodelovali na njegovih prii^rtvah ob priliki športnega dneva. Posebna zahvala pa gre predvsem eanjsntm fesaniSkim damam, ki s>> velikodušno podprle nato akcije z darovi oz. s potrt1 wvaraim delom ter s tem v liki meri pripomogle k topemu uspeha. občinstvo in veseli tiskarji Mnogi so pridi rjali s kolesi, ob pozorisču so se pa tudi ustavljali drugi vozniki, celo avtomobili-sti so bili radovedni ter so ustavljali vozila. Nekdo je tekel na stražnico, drugi pa v Jernej evo ulico k vdovi, da jo obvesti o nesreči, giškarji so namreč takoj spoznali psa. Ubogi kuža je bil že na koncu, ko je prišla vdova. Pokleknila je sredi množice k živali, ki ji Ja mahedrala od trupa napol odtrgana noga. In vzkliknila: — O ti, moj predragi Himl! Občinstvo se pa ni vedlo ob tem žalostnem trenutku bas dostojno. Smejalo se je kot v cirku ter ie celo zbadaJo vdovo. Nekdo jo je vprašal, zakaj ni kupila Himlu očal. Vdova si je sočutno naložila psa v naročje. Glava mu je že začela omahovati, zdaj na desno, zdaj na levo. Občinstvo je krenilo v procesiji za vdovo, ki je nesla psa domov. Med potjo se je pes preselil v pasja nebesa. Nad vse grobo kršenje pi-jetetnega čuta je pa bilo vdovi že preveč. Pasje truplo je morala položiti na tla ter poseči po kamenju. Vendar ni mogla odgnati nadležnežev. Niti doma je niso pustili pri miru z njeno žalostjo. Baje so bili najbolj nadležni otroci, toda tudi odrasli niso bili nič manj radovedni, kaj bo storila nesrečna vdova. Pošiljali «o otroke v ospredje, ker si sami niso upali preveč blizu. Otroci so pa prihajali jih obveščat zaprepaščeni. Vdova je ves čas govorila kot z živim človekom. Kot v južnih krajih Je »naricala«. Ni pa izgubila povsem glave in Je hotela Izkazati mrtvemu Štirinogatemu tovarišu zadnjo čast kot človeku. Začela je pripravljati mrtvaški oder. Lepo je postlala svojo posteljo in jo pokrila s svežim perilom. Potem je položila psa na sredo postelje. Toda to bi bilo za mrtvega psa še premalo. Na vsaki strani postelje je postavila ob pasji glavi svečnika in prižgala sveči. Ko je bilo opravljeno to žalostno delo, se Je vdova zatopila v globoko žalost. Bila Je gluha in slepa za ves svet. Ali ni to pretresljiva tra-gegdija, čeprav je pasja?! Toda Siškarji se smejejo. Elitni kino Matica Telefon 2124 Samo še danes v soboto ob 4, 148 in V410 zvečer Vesela burka duhovitih dovtipov, komičnih zapletljajev, pikantne vsebine Liane Haid, Georg Aleksander, Szoke Szakall V nedeljo premiera vsebinsko napetega velefilma herojstva, tovarištva, zmage in propasti V SVITU ZORE Epopeja onim nepozabnim Ju-nakom-mornarjem, Id so med svetovno vojno padli za domovino! PODMORNICA V ARTILJERIJSKIM OGNJU. POGREZNJENA NA DNO MORJA. ZADNJIKRAT V MISLIH PRI SVOJCIH. SLOVO OD ŽIVLJENJA. PRIPRAVA NA SMRT! V GLAVNI VLOGI KOT POVELJNIK POTOPLJENE PODMORNICE Rudolf Forster Predstave v nedeljo ob S, 6, Vi 8 in »410 zvečer. Kot dopolnilo NAJNOVEJŠI PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK! Iz policijske kronike Ljubljana, 26. avgusta-Nedavno pri vlomu t občinsko blagajno v Litiji zasačene vlomilca Franc Leban in Josip BoŠtjančič sta bila prepeljana v Ljubljano. Policija je oba svedrovca, ki sta doma iz Grgarja blizu Sv. Lucije na Primorskem, temeljito zaslišala in razširila f>reiskavo. V Litijo se je odpeljal tudi ljub-janski daktiloskop. Na podlagi opisa ljubljanske poKcije je te dni poslala orožniška stanica v Novem mestu dopis, v katerem sporoča, da sta bila Leban m Rostjančič nekaj dni pred vlomom v Kmetijsko šolo na Grmu opažena v tamošnji okolici. Po vseh znakih sodeč sta tudi vlomila na Grmu, kjer je znašal plen okrog 20.000 dinarjev. Za to govori tudi dejstvo, da yt bila blagajna navrtana na enak način, kakor v Litiji. Oblasti domnevajo, da sta Leban in BoŠtjančič tudi navrtala blagajno pri poslancu Klincu, kjer sta odnesla 500 Din, dalj« železniško blagajno na postaji Stražs-Toplice in blagajno na parni zagi Leona PavKna v Gornji Straži, kjer je bilo ukradenih 1337 Din. Preiskava bo pokazala, če so oblasti na pravi poti. Davi sta bila pa tudi v mestu pri poslu zesečena dva mlada vlomilca. Okrog polnoči je nočni čuvaj Alojzij Mohar čul sumljiv ropot iz skladišča Železničarske na-bavljslne zadruge. Takoj je zalotil dva mlada vlomilca, ki sta jo hotela baš pobrisati iz skladišča. Mohar ju je ustavil in med njimi se je vnela huda borba. Enemu vlomilcu se je posrečilo pobegniti, drugega j« pa Mohar obvladal ter zadržal. Telefoniral je as policijo, nakar sta mu priSia ns pomoč stražnik in detektiv. Mladega vlomilca so odpeljali na policijo, kjer so ugotovili, da gre sa loletnega Stanka B. iz Ljubljane. Povedal je, da sta s tova- rišem prišla po Meservkovi cesti in splezala na dvorišče Ranzingerjeve špedicije, od tod pa čez zid 2ele»ni6arske nabavlja; ne zadruge, kjer sta odtrgala več desk in zlezla v skladišče. Tam sta si pripravila zaboj masti in ga skrila, da ga naslednjega dne odnesete, pri poslu ju je pa aalotil čuvaj* Policija je mladega vlomilca izročile sodišču, njegovega tovariša pa zasleduje. KOLEDAR Dane«: Sobota, 26. avgruata, Icatoličanl: čeferin I., Perunika; pravoslavni 13. avaru-sta. Jutri: Nedelja, 27. avjjusta, katoličani: Josip K., Ljubidraff; pravoslavni: 14. avgusta. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Noč pred poroko. Kino šlAka: Jaz podnevi, ti ponoči. Sport: Ob 20. na igrrisču Uirij*- teV-ma stražniki :mitničarji. PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Ob svitu zore. Kino Šiška: Jaz podnevi ti ponoči. Plavalna tekma SK Ilirije na Ljubljanici ob S. popoldne. DEŽURNE LEKARNE Dane« m jutri: Mr. Bahovec, Kongresni trg: 12; mr. Hočevar, Ljubljana VTJ. Celovška cesta 34; mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78. 0xf>od sita Smo mislili, da bo viharna vožnja javnega mnenja po zraku iz Zagreba v Ljubljano brez hujših posledic, pa smo se zmotili. Oglasilo se je namreč tudi javno mnenje iz Viinje gore in pravi, da sta dva grešnika v trebuhu modreg.i ptiča ogrožata viš-njegorska meščanska življenja. Kakor da bi se ta življenja sploh dala ogrožati! ln Matičkov Janez da je ie s srebotom privezal svojo slamnato streho na štiri močne kole, da mu je hudinam ne bo odnesel. Javno mnenje je pa prineslo Višnji gori iz zražnih nilav tudi hudo nesrečo ali srečo, kakor se vzame. Nismo še vedeli, da trna višnjegorski polž tudi boljšo polovico — menda stanujeta v teh hudih časih kar v skupni hišici. Za to odkritje smo prijatelju Nacetu od srca hvaleint. Zdaj vsaj vemo, da višnjegorski poli ni evnuh. No in ta preljuba polžexa soproga se je pripravljala ie dolga leta na materinstvo, pa ni in ni Slo. Kriv je bil baje zrak, ne moi. In glej čuda/ V torek zvečer se je tako ustrašila brnečega modrega ptiča nad mirnim domačim ognjiščem, da je nenadoma povila. Viinjegorsko prebivalstvo se je torej v teh težkih časih pomnožilo za ena usta. Novorojence bo imelo za krstnega botra javno mnenje. Tako nam sporočajo iz Višnje gore. Prav nič ne dvomimo o resničnosti veselega dogodka v polževi rodbini, niti o veselju Vli-njanov nad prirastkom prebivalstva; radi bi le vedeli, katera stranka reklamira zase nova usta in če je polže meščanske pravice prineslo ie na svet. In pa malo čudno se nam zdi, da v višnjegorskem poliu ni toliko kavalir ja, da bi bil on povil od strahu namestu nje. Na jubilejno proslavo v Ptuj Sokolska supa LJubljana poziva vse bratske edmuce, da se v čim večjem številu udeleže jubilejne proslave 25-Iefnlce Sokolskoga društva v Ptuju, zdruiene e proslavo Ciril - Metodove družbe. Vee bratske edinioe pozivamo, da najkasneje do 1. septembra Javijo znipni upravi število udeleAencev, zlasti ker eahtera akcijski od/bor za proslavo v Ptuju t*>*no ste_ vilo udeležencev, da zmore organizirati ev. poseben vlak, ki bo vozil v nedeljo 10. septembra ob .30 1» LJubljane v Ptuj Ker Je omenjena proslava *e. k^gi nacionalnega pomena, vabimo vse župne edtntoe, da ob-veste o tem tvoje članstvo ki se naj proslave udeleži v čim večjem številu. Vosne ugodnosti bodo najbrž še ugodnejšo, kot je ie bilo Javljeno v Ustih, tako, de bo marsikomu omogočena udeležb«, na proslavi Vse bratske edinioe pozivamo, da razvijejo čim večjo propagando ptujsko proslavo mod svu. i m članetvjm ter s svojo ude sabo pokažejo, da se zavedajo veii. kib borb, ki jLh je vodilo narodno zavedno ptujeko prebivalstvo za obraaltev slovenskega življa v Ptuju ln okolici. Obenem pa pokažimo priznanje ptujskemu Sokolu, ki j« četrt stoletja vod U borbo sa evoj obstanek mod •'ojim* nacJoua nimi nasprotniki, ki se danes v svobodni državi oholo ivigajc glave kn se nočejo prilagoditi razmeram, v katerih žive. Prosimo torej, da ▼se edimloe store svojo Jo'žnost ter do določenega termina Javijo število udeležencev. Morebitna navodila bomo se objavili Zdravo! _ Prosvetna konferenca Sokolske župe Ljubljana, Prosvetni odibor Sokolake »ujpe Ljubljana akUouje jutri v nedeLio ti. trn. prosvetno konferenco društvenih preeve-tariev v mali dvorani na Taboru. Začetek točno ob 9. dopoldne. Prosvetne konference se udeležita podstarosta Saveza SKJ brat Gamg] in župni starosta br. dr. Pl-penbaoher. Ker bo na konferenci določen delovni program sa zimo, naj se konference zanesljivo udeležijo vsi društveni ln četni prosvetarji. Dnevni red je naslednji: 1. Otvorrtsv ln pozdravi, t. referat brata G-angla: O »okoletvu t Slovanstvu. 3. poročilo predsednika EPO o dosedanjem delu ln o doseženln uspehLh, 4. Referati poedinlh referentov 2.PO, 6. delovni program za zimo in vprašanje prosvetnih okrožij, 6. eamostojnl predlogi delegatov m alučajnoeti. ŽPO pričakuje polcostevil. no udeležbo. Zdravo. _ Sokol II. priredi v nedeljo S. septembra društven pesizlet v pogorje Rasice prj Črnučah. Zbirališče ob pol 6, url na dvorišču realke, Vegova ulloa. od koder odikocakamo točno ob 6. url. Na cilju priredimo zabavo na zeleni trati. Prehrano za. cel dan Je vzeti e seboj. Povratek zvečer pes ali z avtobusom Iz Jezice. Izlet je namenjen vsem telovadeclm, predvsem pa našemu starejšemu članstvu z družinami ln anjm, ki pridejo premalo v stik t dru-fttvenim življenjem. Sestre in bratje, ude. ležite se i«leta v čim večjem Številu. :Wravo< Stev 194 >8LOVENSKI NAROD«, dne M. MHte M88 Kako je, če postaneš ptica Kakšne občutke Ina človek- če se dvigne z letalom v zračne tiša ve Ljubljana, 26. avgusta — Ja, kako pa jc v zraku, kakšne občutna imaš, ko letM nad zemljo, in kako se vi di iz zračnih višav nehanje ljudi pod teboj? — te vprašujejo ljudje, ki še nikoli niso sedeli v letalu Kako bi jim odgovoril? Dvignite se sami v zrak. pa boste vedeli, — to bi bil naj krajši in najlažji odgovor. Nekam čudo ti je pri srcu, ko se prvič pripravlja« na polet. Z večjim ali manjšim nezaupanjem, morda celo s strahom se bližaš orjaškemu ptiču in čakaš, da ti vele sesti v njegov trebuh. Stoj, prijatelj! Kako je pa mogoče, da sede ljudje v letalu, ko je pa njegov trup tako majhen? In ali sploh morejo sedeti? Ali jim ni treba čepeti? In kakšno je sploh letalo znotraj? Da, tudi to zanima ljudi pri nas, kjer je zračni promet šele v povojih, in še kako jih zanima. Torej. Končno stojiš pri potniškem letalu, na levi strani se odpro vratca, malo se skloniš in že si v udobni, dokaj prostorni kabini, kjer je pet mehkih sedežev, na vsakem jermen, če se hočeš pripeti, kar pa sploh ni potrebno, zadaj pa vrečica »proti zračni bolezni«. Ce ti postane med poletom nenadoma slabo, da moraš bljuvati, vzameš iz torbice zadaj na sedežu pred seboj vrečico in opraviš to neprijetno zadevo, potem pa odpreš okence in osrečiš zemljane pod seboj z darilom svojega slabega Želodca. Okence se odpira tako, kakor pri avtomobilu. Ni pa priporočljivo odpirati ga med poletom, ker ti preveč uda ri na ušesa brnenje motorja. Nevarnost, da ti postane v letalu slabo, je pa neprimerno manjša kakor na parniku, v vtomobilu ali vlaku. Za sedeži imaš na razpolago stranišče. Torej si v zraku kakor doma le da nimaš postelj in žene, kar pa itak ni huda nesreča. Ko že sediš lepo na mehkem, te seveda najbolj zanima, kaj bo zdaj. Pilot in mehanik že sedita spredaj, ločena od potniške kabine po steni. Motor že poje. propeler pometa daleč za letalom prah ali pri-pogiba travo. Vratca za potniki se zapro, motor zabrni močneje, Izpod koles potegnejo zagvozde, srce ti začne utripati hitreje. In že čutiš, da drsi letalo po ravnini. Đfcsi vedno hitreje, motor trna strašno moč, vleče težko letalo s posadko vred igraje. In ko se zaeuče propeler dovolj hitro, pritisne pilot na višinsko krmilo, pa imaš prvič v življenju pod seboj samo zrak — ločil si se od matere zemlje, ptica si postal, letiš, ploveš po zračnem morju. Ta občutek visoko odtehta morebitno nezaupanje in strah pred letanjem. Letalo se lahno zaziblje nad letališčem, komaj utegneš pomisliti, da si človek-pti-ca, da poješ s propelerjem visoko pesem zmagoslavja človeškega genija, že so postale hiše hišice, drevje grmičevje, živina na pašnikih mačice, ljudje pod teboj palčki. In čudno! Prav nič ne čutiš, da nimaš pod seboj trdne podlage. Zdi se ti, da sediš v kočiji, ki ji drve kolesa neslišno po gladki asfaltirani cesti. Neslišno, brez najmanjšega tresenja Oči te pa varajo, da drsiš zelo počasi nad zemljo naprej. Le če zagledaš pod seboj avto ali vlak, ti postane jasno, da reže letalo zrak z mnogo večjo hitrostjo. Sicer pa razlika v hitrosti mied našim potniškim letalom in avtomobilom ni posebno velika. Razlikujeta se tako močno le v tem, da letanj ni treba prema- govati razen zračnega odpora nobenih ovir. ki jih ima avtomobil na cesti vse polno. Kako je v zraku? Odgovoriti izčrpno na to vprašanje je težko, človek mora poskusiti sam. Prijetno je in lepo, o tem ni dvoma. In nobenega občutka nesigurnosti ali nevarnosti. Sediš lepo na svojem sedežu, naslonjen s komolci in gledaš zdaj na eno. zdaj na drugo stran. Naprej in nazaj ne vidiš, Ie mehanika vidiš spredaj skozi majhno okence. Zato pa vidiš tem lepše na obe strani, se pravi doli na zemljo, seveda pa tudi ob straneh pred letalom in za njim. Brzine ne čutiš nobene, kakor v avtomobilu. Le če odpreš okence in pomoliš roko iz kabine, ti zrak pove, da letiš hitro. Ce te mika, lahko tudi vstaneš in stopiš na drugo stran kabine, kjer je morda še lepši razgled. Bati se ti ni treba, da bi padel, ker te v letalu ne premetava kakor v brzovlaku, niti ne trese, kakor v avtomobilu. Za prevažanje bolnikov mora biti letalo idealno. Občutek bojazni ali nesigurnosti, če ga sploh imaš ob startu, preide takoj v prijeten občutek novega, zanimivega doživljanja. Samo če gledaš letalo z zemlje, se ti zdi, da mora biti letanje nevarno, strašno. Čim si se pa ločil od tal, se čudiš, kako si sploh mogel z nezaupanjem gledati na to najmodernejše in najhitrejše prometno sredstvo. Ce primerjaš vožnjo z avtomobilom 90— 100 km na uro z letanjem po zraku, moraš priznati, da se počutiš v letalu mnogo bolj varnega in tudi sicer je v zraku mnogo prijetneje kakor na cesti, posebno na naših kotanjastih in prašnih. Pogled iz zračnih višav na zemljo je edinstven. Če gledaš naravnost doli, teče pod teboj čaroben pas prekrasnih reliefov na samem stoječih hišic, cerkvic na hribčkih, gradov sredi bujnega zelenja, vasic, trgov in mest. Takih reliefov niti naš Se-lan ne zna delati. A gozdovi, travniki, vinske gorice in pašniki so kakor pravljična preproga, ki se vije pod teboj iz nedo-glednosti v neskončnost. Ljudi in živino komaj opaziš, če leti letalo nekoliko više. Sploh se ti zdi na zemlji vse majhno, le o letalu misliš, da je tako veliko, da bi pokrilo vso vasico, če bi sedlo na njo. Varajo te oči. Pri nas smo z zračnim prometom šele začeli. Drugod po svetu je potovanje po zraku še nekaj vsakdanjega. A tudi naši ljudje ne vidijo več v letalu nadnaravne prikazni. Če letiš nad vasicami, se lahko prepričaš o tem. Le redki so, ki stopijo iz hiše ali prenehajo v delu, da si ogledajo čudnega ptiča nad vasjo. Začudenih, nezaupljivih in plašnih bo tudi pri nas vedno manj, zato bo pa vedno več radovednih, pogumnih in navdušenih, ki se bodo dvigali z letalom v zračne višave in vračali na zemljo z občutkom ponolne varnosti in s trdnim prepričanjem, da je zrak naše bodoče morje in letalo prometno sredstvo bodočnosti. Promet na ljubljanskih trotoarjih 2§ letnica pevskega društva „Sava na Jesenicah Svečana proslava srebrnega jubileja jeseniških pevcev bo 2. ki 3. septembra Jesenice, 25. avgusta. Pred 25 leti se je zbrala v znani gostilni lepa družba mož in fantov- Zadonela je lepa narodna pesem, (k je v srcih vseh pevcev vzklila r"isel ustanovitve pevskega društva. Besede >o rodile dejanja. Ob rojstvu društva so kumovali: Božič Jože, Tro-Wir France, Ulčar Janko. Ambrožič Vinko, Drenšek Jože, Ravhekar Urban. Kleč Jaka, Iskra Jenko, Ravnik Jože. Ravnik Matevž, Entar Albin. Čop Lojze, 2nidar Tone. Beguš Jože. Sifrer Ejzidij. Pongrac Anton, Smre-kar Franc in Thaler Tone. Zadnje tri že krije goreniska zemlja. Na Svečnico 1. 1908. so ustanovili pevsko delavsko in izobraževalno društvo »Sava« imenovano po naši reki, ki naj od svojega izvira nosi našo pesem na naš ju-goslovenski jug in potrjuje, da so Jesenice, ležeče med visokimi skalami, slovenske. Za predsednika ie bil izvoljen France Smreka r. za tainika France Tro jar. blagajnik Urban Ravhekar, pouk petja na je prevzel znani goriški povec in skladatelj Stanislav Volarič. Jeseni istega leta je pod Volan č evo taktirko mogočno zadonela: »Buči. buči morje Adrijansko ...« Leta I^O0*. so »Savani« priredili izlet v Kobarid, kier ie bila odkrita spominska plošča skladatelju Hrabroslavu \olariču, očetu zborovodje. Zbor »Save« je nod sinovo taktirko zapel očetovo skladbo. Pel je tudi pesem v slovo Stanetu, ko se _ie poslavljal pred odhodom v Amenko. Po odhodu pevovodie Volariča so vezbali pevski zbor pevovodie Novak. Bervar. \mko Ambrožič. Davorin Pancar in Srečko Listič »Sava* ie priredil* nešteto koncertov doma in v drutfih krajih. Njene koncerte je prenašal tudi radio v svet. Sprejemali r»a so opetovano na kolodvoru \vesttalske Slovence ter roiake z onstran oceana in sodelovali pri neštetih prireditvah in slavnosten drugih društev. Pole<* petia je društvo intenzivno gojilo dramatiko. Uprizorilo je »Diviega lovca«. Wr Liubliano jo rlaimo«. »Rokovmače«. »Martina Smolo«. »Brata Martina«, »Legio-nnrje«. »Bučka v strahu«, »Zrinjskega«. ^Kontrolorja spalnih voz«. »Hlapce«. »Sad greha«, »Noč na Hmeljniku«. »Dnevnik«, »Milnico«, »Požar strasti«, »R. U- R.«, »Spavaj moja detiica«, »fVi belem ko- njičku«, »Moč uniforme« ter mnogo drugih oderskih del. predavanj in zabavnih večerov. Ob izbruhu svetovne vojne je bila večina Članov vpoklicana v vojaško službo. Slovenska pekem ni smela priti v vojnih letih do izreza. Ustanovil se je tamburaški zbor, ki ga je vodil Janko Ravnik Dne 29. oktobra, ko se je povrnila večina članstva z bojnih poljan, se je društvo korporativno udeležilo velikega manifestacijskega obhoda in manifestiralo za narodno osvobojenje. Kasneje se je društvo pridružilo delavskemu društvu »Svobodi« in ji prepustilo odrsko delovanje, »Sava« pa je intenzivno začela gojiti petje. Pozneje pa se je »Sava« zopet osamosvojila ter priredila celo vrsto lepih narodnih iger. Leta 1929. je društvo praznovalo 201 et-nioo svojega obstoja na zelo srečen način. Od tega časa pevski zbor pod vodstvom sedanjega pevovodie g. Srečka Gostiča stalno napreduje. Pridobil si je lepo število mladih in nadepolnih moči. ki tvorijo močan, ubran in lepo izvežban zbor, na katerega smo lahko ponosni. V 25 letih so društvo vodili naslednji predsedniki: Smrekar France, Ambrožič Vinko. Uštele Anton. Ulčar Lojze. Jereb Tanko, Bernard Nikoli i, Ktmčič Rudolf, Božič Jože in Kleč Jakob. Ob svojem 2^-letnem jubileju ie društvo v polni moški dobi. VeČina nekdanjih idealnih mladeni-čev in mož pa je osivela pri delu za društvo, v borbi za oh*toi in pri širieniu na-rodn;h pesmi med ljudstvo v nekdanjih za slovenstvo nevarnih časih. Svoj 251etni jubilej bo drušvo proslavilo v dneh 2. in 3. septembra na najbolj slovesen način s tem, da bo razvilo svoj društveni prapor in bo na ta svoj veliki pevski praznik povabilo v«a pevska in narodna društva od blizu in daleč. V SOLI Mihec: Povej nam, katere življenj* ske potrebščine dobivamo iz Indije? — Ne vem, gospod učitelj. — No. kar pomisli. Iz Indije dobi* varno sJadkor. — Ne, sladkor si izposojamo od Vprašanje kolesarjenja po Ljubljana, 26. avgusta. Da pri nas nimamo hodnikov ob se ne more nihče pritoževati, drugo vprašanje je pa, kakšni so ti hodniki. Geste In hodniki menda ne bodo pri nas (v splošnem, ne le v Ljubljani) nikdar dobri. Toda o tem je bilo spregovorjenih že dovolj praznih besed. Potrebno je prav tako spregovoriti tudi o tistih, ki trotoarje uporabljajo, kot o onih. ki skrbe za nje bolj ali manj. Pri nas je prešlo že zdavnaj v navado zabavljanje nad kolesarji, nad »kolesarsko nadlego«. »ko^sarskimi brezobzirneži«, »suroveži« itd. Nekaj časa so se pešci pritoževali, da kolesarji vozijo prehitro po cestah, zadnje čase so pa pešci pokrenili posebno akcijo — ali če hočete gonjo — proti kolesarjem, ki se vozijo po hodnikih. Sploh pa gledamo pri nas na kolesarje kot na nekaj manj vrednega, kot na nepotrebno zlo — niti ne na potrebno. Pešci se čutijo vedno prikrajšani, ali s tem, da kolesarji vozijo tudi po hodnikih, da Je njihova varnost ogrožena na cestah, ali da so hodniki slabi, če ni drugega. Nasprotno pa kolesarji sploh ne pridejo do besede in se ne smejo sklicevati na nobene pravice. Glede uporabljanja cest za promet je lahko rešiti spor, kdo ima prednost, pešci ali vozniki; razumljivo je, da so ceste določene za vozni promet, čeprav je vedno odgovoren voznik za prometno nezgodo na cestah, čeprav se pripeti po krivdi pešca. Bolj zamotana je zadeva z uporabo hodnikov. Razumljivo je, da so pločniki sredi mesta, kot n. pr. na Aleksandrovi cesti, določeni izključno za pešce in seveda tudi za otroške vozičke. (Voznice teh vozil imajo še posebne predpravice.) V mestu Je pa tudi nekaj hodnikov, ki so izredno široki ter so tu in tam ob hišah tlakovani, a ob tlakovanem delu je še netlakovan pas. Takšen hodnik vidimo na Tvrševi in Gosposvetski cesti. Tlakovani pas je dovolj širok za pešce, vsaj tako bi človek mislil, ki ne pozna naših meščanov. Toda nekaterim pešcem so preozki še tako široki hodniki in se sprehajajo po cestah. Povedati je treba, da so naši pešci nedisciplinirani, ne sicer vsi, a jih je toliko, da je promet na naših trotoarjih nekaj posebnega. Moramo se seveda potegniti za pešce in jim priznati, da so hodniki določeni za nje. Toda moramo biti povsem objektivni in povedati, da bi morali tudi pešci poznati prometno disciplino. Ne smemo tudi pozabiti, ds imajo kolesarji v večjih mestih določene posebne pasove samo za svoj promet. Pri nas so si začeli kolesarji sami lastiti podobne pasove na hodnikih, kakršni so omenjeni na Tvrševi bo treba rešiti bofl zadovoljivo in Gosposvetski cesti. Ker imajo pešci dovolj prostora na tlakovanem delu hodnika, niso bih nič prizadeti, ker so delili kolesarji z njimi Urok hodnik, ki Je tako širok, da bi lahko vozili na njem avtomobili. Lahko je reči, da vsa vozila spadajo samo na cesto, toda pomisliti je treba, da so naše ceste zelo ozke. tu in tam celo ožje od trotoarjev, razen tega so pa še neprimerne za kolesarjenje, ker je cestišče prehrapavo ali celo razrvano. Kolesarji na cestah tudi ovirajo avtomobilski promet in so vedno v nevarnosti pred avtomobili, ki jih neprestano ogrožajo, tako da morajo voziti v obcestnih jarkih. Zdaj so se pa začeli za kolesarje še posebno črni dnevi. Začeli so jim stopati na prste še bolj strogo prometni redarji. Ker so se vrstile neprestano pritožbe. da kolesarji ogrožajo pešce na trotoarjih. je začela policija strogo paziti na kolesarje in jih ne pusti kolesariti niti po tako širokih trotoarjih, kakršen je na Tvrševi cesti, čeprav je tam takšen pas hodnika kot nalašč za kolesarje in so se po njem vozili nemoteno več let. Vsekakor bo treba vprašanje kolesarjenja rešiti bolj zadovoljivo. Pomisliti moramo, da je pri nas izredno mnogo kolesarjev ln da njihovo število še vedno narašča. Kolesarjenje pri nas ni luksus. Stotine delavcev se vozi na delo v Ljubljano s kolesi, pa tudi mnogi uradniki so kolesarji, ki se vozijo v službo s periferije, kajti ne moremo stanovati vsi v centru in tudi avtomobilov nimamo vsi. Kolesarji so torej činitelj, ki ga je treba na vsak način uva-ževati. Doslej so le delali vsemogoče težave ubogim kolesarjem in obsojali vse. če se je pregrešil eden. Stvar bi bila lahko zadovoljivo rešena brez posebnih stroškov in težkoč. Kjer je dovolj prostora ln kjer so hodniki preširoki ob živahnih cestah, bi bilo treba določiti za kolesarje ozek pas hodnika, ki itak ni izrabljen. Da bi pa kolesarji ne zahajali med pešce in nasprotno in da bi ne bilo sporov glede »teritorija«, bi bilo treba ostro ločiti oba pasova. Ne bilo bi treba drugega kot položiti robnike med pasovoma ter pas za ok-lesarje znižati za stopnico. Stroški bi bili edino s tem malenkostnim delom. Tako bi bil končno rešen večen spor med kolesarji in pešci. Redarji bi imeli postej mnogo manj dela, no, lahko bi se pa še ukvarjali s pešci in jih učili prometne discipline. Vse priznanje našim prometnim redarjem, ki skrbe tako skrbno za red zadnje čase. Takorekoč nevenljivih zaslug bi si pa pridobili, če bi še naučili naše svobodoljubne meščane prometne discipline. Razstava jadralnega letala v Kranju Letalo je izdelal mizarski pomočnik Franc Pretnar. -- Delal je polni dve leti Kranj, 26. avgusta. Te dni je bila zaključena razstava velikega jadralnega letala v gimnazijski telovadnici. Lefcalo, ki je (popolnoma slično letalu, ki so ga napravili učenci asistenta g. inž. Kjuhlja v LJubljani, je Izdelal 20-letnl mizarski pomočnik g. Franc Pretnar ia čirčič pri Kranju. Dooia je z Bleda, k^er se je izučil za mizarja in čolnarja že kot otrok je imel veliko veselje z r>a je raze ta v 11 letalo, so ga pregovorili njegovi tovariši, ki so vedeli za njegovo ti'ho delo. Tako je zvedela tudi širša Javnost za tega nadarjenega fanta, ki je žrtvoval ves svoj prosti čas in denar, da je lahko uresničil svoje sanje. Gimnazijski direktor g. dr. Dolar mu je dal na razpolago gimnazijsko telovadnico, kjer je razstavil letalo. G. Pretnar je z uspehom razstave zelo zadovoljen Z vstop- letečnni zmaji; njegov zmaj je vedno letel najvišje. Blizu domače hiše je mal hribček, s katerega so se spuščali otroci z razkriljenimi rokami v ravnino; rekli so, da se gredo >aeroplanov<. Leta 1927 je bil g. Pretnar v Mariboru. Tu ee je vršil istega leta letalski miting, ki je še bolj razgibal njegovo fantazijo in sanjarjenje o letalu. V neki papirnici sta zagledala z braitom papirnat model malega letala, ki sta ga izrezala in prilepila na lepenko. To je bilo prvo Pretnarjevo letalo. Potem je začel delati modele z gumijevim peresom, z raketo in z motorjem na stisnjen zrak. Napravil :e tudi načrt za letalo z motorjem na bencin, ki ga pa ni izvršil. Mnogo ie poizkušal in delal. Napravil je celo krila, ki bi jih pritrdil na roke, da bi se dvignil •v zraik. Naredil je tudi padalo s premerom 2 in pol metra. Nabavil si je mnogo strokovnih knjig in dosti Študiral. Ko je prišel 1. 1930. v Kranj, je dozorela v njem misel, da bi začel sam graditi veliko jadralno letalo. Naslednjega leta meseca julija ;'e res pričel z delom. Premišljal je dolgo ali je vredno ali ne. Potem se je opogumil in zaoel graditi kos za kosom. Tu ni u pošle, val samo tujin vzorcev in načrtov; mnogo stvari je popolnoma njegovih. Originalno je zboljšal več fines. Letalo je gradil celi dve leti. Nihče mu ni pomagal niti z denarjem, niti z nasvetom. S prihranki od svojega zasluž-ka si je nabavil ves potrebni materijal. Delal je svoje brezni <- ce.o obsojal (tudti taksni tJU so med nami), ker si drzneimo govoriti v takšnem tonu o Hitlerju. Na to se žal ne moretno ozirati. Prosimo, sledite nam! Pride torej Anglež v Ljubljano v tivolski park in zaide v Trubarjevem parku na stranpot Seveda mu ne bo prišlo miti na ma^el, da se paviljoni žalostnega imena v miilog'lasni slovenščini lahko imenujejo tudi samostani. Toda v tem »samostanu« bo opazil na vsefh stenah svete Hitlerjeve križe. Clm jdh bo zagledal, se mora spomndti na benediktinski samostan, o katerem je pisal an^te-šlci Ust Čudil se ne bo ob misli, da so vzgajali Funrerja v taksnem samostan« Takoj mu bo tudi razumljivo, zakaj mu niso hotel j me&čani povedati, kfe ie v Ljubliani benediktinski samostan. Nesreča ne bo tudi, če bo vedel, da je napravil angleški Ust usodno zamenjavo in ne bo obžaloval, da je postal kljukasti križ popularen celo v straniščih v »Leibachu«. Velike ideje pač zmagovito napredujejo ter sd-lilo celo v takšna SloveSka sve*H5a. Ne smete pa misliti, da smo pisaH tamo na čast Angležem. Tudi Hitlerjevi pristaši so nam toliko pri srcu ,da smo jim mora!i povedati, da je prodrl pri nas kfciitoasti križ zmagoslavno cei o na strandsce, ki pa ni benediktinski samostan. Brat zaklal brata Kranj, 25. avgusta. V noči od srede na četrtek okrog polnoči je Jakob Ca tor, 261etni poročeni tovarniški delavec iz Drulovke pri Kranju, malo vinjen med prepirom težko telesno po škodoval svojega brata Ivana, ki stanuje v Kokriflkem predmestju v Kranju. Ranil ga je z odprtim žepnim nožem. Poškodbe so po izjavi zdravnika g. dr. Novoselskega smrtnonevarne; zato so ga odpeljali Se ponoči z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnico. Brata sta popivala v sredo po raznih gostilnah. Zvečer je Ivan odšel domov, Jakob pa se je pridružil Andreju TrSkanu, zidarskemu pomočniku s Primskovega pri Kranju, s katerim sta Se naprej popivala. Okrog 23. sta odšla pijana k Ivanu Ca-torju, da bi se pogovorili, kako bodo 811 naslednjega dne v Ljubljano po skupnih opravkih. Tedaj pa sta se začela brata prepirati, Jakob je izzival in zmerjal Ivana. Med prepirom je Jakob segel v žep po nož in začel suvati z njim brata Ivana. Ranil ga je na vratu, na desni roki in na hrbtu. Ranjeni je kakih sto metrov stekel za bratom, potem pa se je v bližini MarijaniSča nezavesten zgrudil. Nato sta ga Andrej Trškan in žena odpeljala k zatravniku g. dr. Novoselskemu. Orožniki so Jakoba aretirali. Zagovarja se. da ga Je brat prvi z nožem napadel, on da se je samo branil. Oba brata se Že precej časa ne razumeta in živita v starem sovraštvu. Ko se je Jakob na praznik sv. Petra in Pavla poročil, je Ivan baje grozil nevesti s bodalom. Btrmn 4. »SLOVENSKI NAROD<9 dne M. at|wta 10» Stav ]g j POMNITE! o* . HC fi..... Q • • • • • • ^ • • • fff • • • • i avgusta Tisti, ki pravilno rosi ta inae- rat, dobi od uprave našega lista nagrado. Pogoji so našteti v članku »Nagradna uganka« v današnji številki lista. Dnevne vesti — Z nase univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani razpisuje mesto asistenta pripravnika pri institutu za ceste in železnice. Prošnje je treba vložiti do 10. oktobra. — Poljski parlamentarci posetijo Jugoslavijo. Takoj po nedavnem posetu jugo-slovenskih poslancev in senatorjev v Varšavi je bilo sklenjeno, da vrnejo poljski parlamentarci Jugoslavij" ta oficijelni obisk. Obenem je bila izražena želja, naj bi odpotovali poljski parlamentarci čim prej v Jugoslavijo. Njihovo potovanje po Jugoslaviji bo trajalo od 10. do 24. sept V delegaciji bo okrog 30 poslancev in senatorjev, večinoma članov vladnega bloka. Udeležba opozicije še ni zagotovljena. Poljski parlamentarci posetijo vsa večja mesta Jugoslavije, tako Beograd, Zagreb, Sarajevo, Ljubljano, Split Dubrovnik, Plitvička iezera, Kotor Bled. itd. — Prvi kongres pravnikov slovanskih držav. Jugoslovenski in bolgarski udeleženci prvega kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi, okrog 200 po številu, se odpeljejo iz Beograda s parnikom »Aleksander I« 5. septembra. Po kongresu odpotujejo na Dunaj na proslavo 2501etnice obleganja Dunaja po Turkih, z Dunaja pa odpotujejo 12. septembra v Prago. Pozneje posetijo še Plzen, Marianske Lažne, Karlove Varv in Brno, 15. septembra se pa vrnejo s parnikom iz Bratislave v Beograd. _ Razpust društev. Na podlagi § 11. zakona o društvih, shodili in posvetih so razpuščena naslednja društva in je njih razpust postal piavomočen; Katoliška prosvetna druživa v Braslovčah, Cerkljah ob Krki, Dobu, Dobrni, Homcu, Jezici, Koroški Beli, Kropi, v Loškem potoku, Mavčičah, Polzeli, Ribnici, Rovah, Selih pri Kamniku, pri Sv. Gregoriju, pri Sv. Jurju ob Taboru, v Skocijanu pri Mokronogu, Trbovljah, v Turjaku, na Vranskem, v Vrhpolju, Prevaljah, v Lomu pri Tržiču, v Smledniku, St Danijelu in v Zgornji Ponikvi; nadalje Slovensko katoliško prosvetno društvo v črrni, Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Kostanjevici na Krki, Katoliška slovenska izobraževalna društva v Nevljah, v Podbrezju, Smarjeti in Vodicah, Katoliško prosvetno in podporno društvo Sv. Jožefa v Tržiču, Bralna društva v Gomilsxem, pri Sv. Jerneju in pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Izobraževalni društvi v Braznici in Laškem, Izobraževalno pevsko društvo »Glas« v S od raž i ci, Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah., Prosvetna društva v Ptuju, Radovljici, gmartnem pri Kranju, Veliki Laščah, Dolenji vasi pri Ribnici in št. Janžu na Dolenjskem. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Leskovcu pri Krškem In Slovensko katoliško prosvetno društvo v Ovslšah _ Kongres mladih intelektualcev- Jutri teden bo v Ljubljani T. kongres Zveze mladih intelektualcev. Konsrr 3S se bo vršil v ma-gistratni dvorani, v slučaju večje udeležbe v dvorani Mestnega doma in sicer pod pokroviteljstvom rektorja ljubljanske univerze in predsednika Zveze duševnih delavcev g. dr. M. Slaviča. Pripravljalni odbor je 6 pripravami na delu in j 3 določil kongresu naslednji dnevni red: Dopoldne ob 9 otvoritev kongresa s pozdravi zastopnikov, nato slede referati: Sodobno stanje in naloge mlade inteligence — cand. prof. Boje Etbin, Maribor — Ročni in umski delavec, dipl. učit Šegula Pavli, Maribor — "Brezposelnost mlade inteligence (teoretičen referat), književnik Grahor Ivo, Ljubljana — praktičen referat, učitelj Pakl Jos. Ljubljana — Pomen narodne vzgoje v narodni šoli, priv. docent dr. Gogala Stanko. — Dihata. — Popoldne ob pol 3- pnčetek popoldanskecra dela: Referat o organizaciji ZMI — prof. Kuret Niko, Kranj. Nato elede referati zastopnikov posameznih stanov in krožkov ter debate o resolucijah I. kongresa i. dT. Za kongres smo zaprosili četrtin-sko voznino. Vse. ki se nameravajo kongresa udeležiti, prosimo, da to eporoče po dopisnici na naslov pisarne Pripravljalnega odbora za I. kongres mladih intelekbialcev, Pražakova ulica 8/11, Ljubljana. Osebno se lahko priglasi vsak večer od 7. do 8. v ist^m lokalu. Pripravljalni odbor. — Znamenite in dragocene slike bodo razstavljene na letošnji veterinarski razstavi v Ljubljani. V VII. oddelku za anatomijo in fiziologijo bo naša veterinarska fakulteta zagrebške visoke šole razstavila celo vTSto v to znanstveno stroko spadajoč i h slik. ki so vse izvirne in umetniško izdelane, njihovo vrednost se ceni danes nad 1 milijon dinarjev, zato jih bo spremljal nosebni odposlanec te visoke šole do Ljubljane in jih bo tuka i uredil in pritrdil po posebnih navodilih- Ta zbirka slik bo prav privlačna sila cele razstave v okvirju Ljubljanskega velesejma od 2. do 11. sept. _ Kongres veterinarjev v Ljubljani. 2. septembra se prične v Ljubljani kongres Ju e oslov enskega vetrinarskega udruženja, ki ee udeleže deteg. in strokovnaki iz vse države. Kongres bo otvorjen ob 8.8q v dvorani >Zvezde<, ob 10. pa bo v zve*i z njim svečana otvoritev veterinareke razstave na ljubljanskem veelseimru. Zborovanje se bo nadaljevalo popoldne in 3. sept dopoldne in popoldne, 4. septembra dor>oldne bo pa zaklnjč-k. Po kongresu prirede udeleženci izlete v Kamniško Bistrico, rta Blid v Logarsko dolino in Rogaško Slatino. V okviru občnega zbora se bo vršil rudi tečaj o čebelarstVJ, ki bo otvorjen 4. septembra popoldne ter se bo nadaljeval 5. septembra. — Konferenca o izpremembah voznega reda V generalni direkciji državnih železnic se je vršila dva dni trajajoča konferenca o izpremembah voznega reda. Sklenjeno je bilo izposlovati ns merodajnem mestu gotove korekture v sedanjem voznem redu, kolikor so neobhodno potrebne in možne, vse druge pritožbe se bodo pa upoštevale pri sestavljanju novega vozne- j — Zdravniški kongres v Crikvenici. Od 3. do 5. septembra bodo zborovali v Crikvenici naši zdravniki na svojem XV. rednem kongresu. Crikvenica proslavi letos 40-letnico svojega kopališča in zdravilišča. — Mnogi zdravniki ostanejo po kongresu v Crikvenici na počitnicah. Za zdravnike je pripravljenih nad 1000 postelj. Za udeležence kongresa in člane njihovih rodbin so določene pavšalne cene za bivanje v Crikvenici, ki bodo veljale ves september. Polna penzija bo stala 60 do 75 Din dnevno. — Razstava poljedelskih strojev in orodja. Letošnja razstava strojev ob priliki jesenskega Ljubljanskega velesejma od 2. do 11- sept. bo prav bogata. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali pribL 1.000 kv. metrov razstavnega prostora bo v obratu. Razstave se udeležijo domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Vsak imetnik ve-lesejmske legitimacije ima pravico do polovične vožnje po železnici Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Legitimacija stane Din 30.—; pri nakupu se plača Din 3.—, ostanek Din 27.— pa pri blagajni ob vhodu na velese- jem. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po Din 10.—. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še gasilsko orodje, jer-menarske izdelke, verige, različne vozove, bicikle, obleke, perilo, blago, čevlje, si-rarske izdelke, plemenske ovce in koze itd. Shampoo „LA TO J A" Lccion al limon „LA TO JA" Za dame in gospode idealni sredstvi za negovanje las. Zahtevajte preparata pri Vasem trgovcu! — Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 69, z dne 26. t. m. objavlja zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o zdravnikih specialistih za bolezni ust in zob in o zobnih tehnikih, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933, razne objave iz »Službenih no vin« in kazalo za prvo polletje 1933. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 1. do 7. t. m. je bilo v dravski banovini 86 primerov tifuznih bolezni (smrtnih 4), 61 škrlatinke, 83 d-avice, 32 šena, 5 krčevite odrevenelosti, 4 griže, 2 otročnične vročice ter po eden nalezljivega vnetja možganov, ošpic, vraničnega prisada, o trpljenj a tilnika in vnetja priušesne slinovke. — Slovensko planinsko društvo opozarja naročnike društvenega glasila, da izide prihodnja trojna številka Planinske-.sa Vesteiika koncem septembra. Vsebovala bo poleg nekaterih člankov poročila, o zgodovini in razvoju posameznih podružnic in bo obsegala okrog 100 strani. — Zadnji dan nagradne uganke _ 50 nagrad razpisanih. V današnji Številki našega lista objavljamo inserat >Pomnlte 31. avgueta I. t d.c za pravilno rešitev pomanjkljivega besedila razpisuje uprava našega tista 50 nagrad. Pravilno dopolnjeno besedilo inserata Je poslati ali osebno prinesti v upravo našega lista do vključno nedelje 27. t m. v zaprti kuverti. Na naslovno stran Je napisati >lnseratna uganka«. Rešitvi je priložiti Izrezek Inserata in točen naslov pošiljatelja V primeru, da bo pravilnih rešitev več kot je razpisanih nagrad, bo glede podeljevanja odločal žreb. V ponedeljkovi številki našega lista bomo priobčili pravilno rešitev inserata In obenem poročali koliko pravilnih rešitev smo prejeli. Tisti, ki bode inseratno uganko pravilno rešili In deležni nagrade bodo i*to prejeli dopoelano po pošti. — Nov grob. Ugledno rodbino železniškega svetnika g. Adolfa Hllrnmvrja je zadel težak udarec. Neizprosna smrt jim je iztrgala včeraj popoldne hčerko edinko Silvico, ki jo polože k večnemu počitku jutri ob 14.30 Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremensko poročilo pravi, da bo vreme lepo. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Zagrebu, drugod je bilo pa večinoma lepo. Najvišja temperatura jc znašala v Splitu 29, v Skoplju 27, v Zagrebu 25, Ljubljani 23.2, v Beogradu 23, v Sarajevu 22, v Mariboru 21 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.3, temperatura je znašala 10 stopinj. — Obup živčno bolne žene. V Zagrebu se je hotela včeraj zastrupiti s plinom 26-letna Štefanija Frank. BHa je že oncsvesče-na. ko so jo domači našli in jo prepeljali v bolnico. Zdravniki pa nimajo upanja, da bi ji rešili življenje. Pri utrujenosti, razdraženoetl, tesnobnosti, nespamju, srčam nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Frani Jose-fova« grenčlca trajno obtok krv! v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. _ Nesereče. Klice Korevec, 2-letna hčerka posestnika is Mačkove, občina Velika Loka, je doma padla pod peč v žerjavico m se opekla po vsem telesa. Otroka so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Strojevodja Anton Korošec jc na lokomotivi tako nesrečno padel, da je dobil resne notranje poškodbe. _ Tretja žrtev nesreče je postal 59-letnl delavec Janez Ježek, ki ga Je na Tvrševi cesti nekdo podrl in povozil Korošec in Ji sta morala v hoJoioa Iz Ljubljane —U Jubilant Fran Kavčič nas naproša, da sporočimo zahvalo vsem, ki so se ga spomnili ob njegovi ćOletnicd. ko je od svojih prijateljev in častilcev 12 obrtniških pa tudi iz vseh drugih krogov dobil toliko prisrčnih voščil in čestitk, da se nikakor ne more zahvaliti vsakemu posebej. Čestitke mu bodo v vzpodbudo in bodrilo k nadaljnjemu delu za prospe h gostilničarskega stanu in za koristi Ljubljane ter vse naše banovine ter države. —lj V Gregorčičevi ulici so zgradili v kratkim času več modernih, visokih biS razen stanovanj sike hiše Hranilnice dravske banovina in poslopja Trgovske akademije, Id ga ometa vajo že nekaj časa zunaj in znotraj. K novim hišam pa spadajo tudi pošteni trotoarji, ki jih tlakujejo te dni. Ob treh stanovanjskih hišah je že zbetoniran tlak in ga zdaj asfaltirajo. —1] V naših ljudskih kopaliških ni več tako živahno in takšne gniače- Na >Spici< in na Nabrežju (na trnovski strani) je zlasti pracej manj nadebudne mladine, ker se bodo začele csz teden dni zopet odpirati šole in marsikdo ne more spati zaradi popravljalnih izpitov. Zdaj tadi ni več ljudem tako vroče in jim ni V3Č mnogo do kopanja. —lj Šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije (Atena) javlja dijaštvu, ki se vozi z vlakom v Šolo in reflektira na prehrano v šolski kuhinji, da mora vložiti tozadevno prošnjo osebno do 7. septembra na drž. Šolski polikliniki v Ljubljani, Rešljiva cesta št. 10. Nekolekovani prošnji morajo bili priloženi točni overovljeni podatki o imovinskim stanju, družinskih prilikah in naveden uspeh v šoli- Letos se bodo snrrujemali tudi učenci, ki stanujejo v Ljubljani, na celodnevno prehrano, a le proti polnemu plačilu. Pojasnila daje vodstvo drž. šolske poliklinike. —lj Kolo jugoslovenski h sester v Ljub. Ijani vabi k jesenski koloniji za odrasle v svoj krasni >Decji dom Franje Tavčarjeve v Kraljevici«. Dom bo otvorjen v septembru in oktobru, dokler bo trajalo lepo vreme. Na razpolago so lepe sobe, jedilnika, krasne terase, ki nudijo diven razgled daleč naokrog, morsko kopališče doma za >Domom<. Vsa oskrba, hrana in stanovanje je 35 I>in dnevno; za otroke pa 25 Din. Pismene prijave na naslov: »Kolo j ugaslo v. sester v Ljubljanu. Rimska cesta 9, pritličje desno. Ustno ob ponedeljkih in četrtkih od 17__IS. istotam! —lj V glasbeno šolo »Sloge« 93 vrši vpisovanje gojencev v dnevih od 4. do 9. septembra t L dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. v šolskih prostorih v Ljubljanskem dvoru, Pražakova jlica. Dne 11. septembra razdelitev učnih ur in 12. septembra priČe-tek rednega šolskega pouka. —lj Banovinska šola za glasbila v Ljubljani. Vpisovanje na Banovinsko šolo za glasbila pri Tehniški srednji šoli v Ljubliani se bo vršilo prav tako, kakor na V6e ostale oddelke Tehniške srednje Šole. Podrobna navodila so objavljena na šolski deski. —lj Obiščite vsi v nedeljo znano gostilno pri »Tičku na Gričku«, kjer se bo pekla jagnjetina na ražnju, dobili se bodo domači štruklji in dobra pijača. Za razvedrilo radio-koncert. 441-n —lj Katja Delakova otvarja z odobrenjem ministrstva prosvete šolo za ritmično gimnastiko m umetniški ples v novi, vsem higijenskim prepisom odgovarjajoči, veliki in svetli dvorani v Dukičevem bloku. Udobna garderoba, tople ln mrzle prhe. Tečaji ie za dame in otroke. Ritmična gimnastika, umjetnički pies, gledališki, ljudski, stilni in nacijonaLni ples, baletni eocercice. Vpis dnevno od 10. do 18. ure. —H Privatni učni tečaji v Delavski ibor-nici. Vpisovanje v tečaje nemščine v torek, sredo in četrtek 29., 30. in 31. avgusta od pol 7. do 8. zvečer v pritličju, glavni vllxi, desno. Začetniški, imdaljavalui in konverzacijski tečaji bodo zvečer za odrasle, popoldne za mladino. Učnina 40 Din mesečno. —lj Sočani! Na splošno željo in prošnjo naših članov in vabljenih gostov ponovimo prihodnjo nedeljo 27. L m. celodnevni piknik, in sicer takrat na lepo prirejenem prostoru zs Rožnikom na Večni poti v tako zvanem — Mostecu (W6reshofnu) — kot zaključek letošnjih poletnih izletov in družabnih sestankov na prostem. Glede pribora in posode velja isto kakor prej tudi za nedeljski piktnik. Za tečno jed in fino pijačo bo tudi sedaj v polnem obsegu skrbno pripravljeno. Pridite! Za malo denarja dosti zabave in izborne postrežbe. Zbirališče ob pol 9. pri Evropi — odhod ob 9. dop. — Prireditveni odsek »Soče«. 442-n —lj Za žegnanjsko nedeljo se priporoča gostilna Keršič v Šiški. 440-n —lj Prosvetno izobraževalno društvo »Zora« priredi na »Komarjevo«, 27. t. naveliko vrstno veselico v restavraciji »Fran-kopanski dvor« Šiška z pestrim sporedom. Cenjeno občinstvo se vabi k obilni udeležb L Vstop prost. 439-n _ Chriatofov učni zavod, privatna tr govska šola, Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekt —IJ Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska 8. Iz Novega mesta Proda se trgovina papirnate stroke dobro vpeljana, kompletno založena, na najprometnejšem krajo v Novem mestu na Glavnem trgu. Reflektanti kupijo lahko celo zalogo ali pa posamezne skupine blaga z inventarjem. Posebno ugodna prilika za začetnike, ki se hočejo vpeljati v tej stroki, ker je na razpolago tudi lokal. — Vse informacije daje advokatska pisarna g. Stanka Pečarja v Novem mesto. RS 95 DVE POLOVICI Trgovec: S tole patentno svetilko si prihranite polovico petroleja. Meščan: pa mi dajte kar dve petro* lejki, da petroleja sploh ne bom rabil. GOSPOD IN SLUGA — Miha, kaj pomenijo vse te prazne steklenice v moji kleti? — Nimam pojma, gospod, še nikoli nisam kupil prazna steklenice. Grozna tragedija v Zagrebu Dnievao bolna Žena odsekala s sekiro glavico svoji 6 letni vnukinji V Zagrebu se je odigrala včeraj dopoldne tragedija, kakršnih je na svetu malo. V nišo št &6 t Radičevi ulici Je privedla Ana Benkovlč 6-letno vnukinjo Venoo Premus ta sicer v predsobo stanovanja Mihajla Sterka. Ker nikogar ni bilo doma, vrata predsobe so bila pa odprta, je nemoteno vstopila. Naenkrat so pa zaslišali stanovalci obupne klice na pomoč. Prihitela je soseda, ki je zagledala v Sterko. vem stanovanju, črno oblečeno žensko, kako s sekiro kolje deklico. Vsa prestrašena Je začela soseda kričati, da so prihiteli vsi stanovalci hiše. Ta čas je črno oblečena ženska pobegnila na 11II00, kjer so jo ljudje prijeli ta rzročili stražnika. O grozovitem dogodku se je takoj raznesla vest po vsem mestu ln vse :e govorilo o pretresljivi tragediji. Prvi hip seveda ljudje niso vedeli, za kaj prav za prav gre, vendar je bilo pa takoj jasno, da mora biti ženska, ki je tako kruto zakla a obogo deklico, duševno bolna, čim so morilko aretirali, je poslala policija v Ribičevo ulico močno stražo, ki Je obkolila dotično hišo in zadrževala množico radovednežev. Ljudje so pritiskali na redarje, vsi so hoteli v hifšo, kjer Je bil izvršen grozen umor. Morilka je imela Se okrvavljena lica, ko so jo pri-vedli na policijo. Stražniki so Jo komaj obvarovali linoanja, tako so bili ljudje ogorčeni. Deklica ie bila zaklana v predsobi Sterkovega stanovanja Na tleh pod vodovodom Je ležala na hrbtu zaklana deklica, pokrita z belim platnom, ko so pri-Sli v stanovanje novinarji. Na platnu je ležala slika Sv. Antona 'Izpod platna je molela ročica, ki je krčevito stiskala kitico belih nageUčkov. Malo dalje je ie-žala v mlaki krvi odrezana dekličina glava. Zid je bil ves oskropljen s krvjo, ki ie tekla po stopnicah. Kmalu Je prispela policijska komisija in policijski zlr*vn.k je ugotovil, da je bila deklici odsekana glava z ostro sekirico, ki so Jo pozneje tudi našli. Nesrečni deklici so bili zadani trije udarci, dva sta jo zadela v vra* in tako Je bila presekana tudi verižica, ki jo je imela deklica okrog vratu. Tretji udarec Je pa za-del ključnico. Morilka Je pokrila svojo žrtev % belim platnom, v roko Ji Je stisnila svetlnjico, na trupelce je pa položila sliko Sv. Antona Potem je pa zbežala na ulico, kjer so Jo kot rečeno prijeli ln izročili stražniku. Iz Celja —c Avtobusni promet v Logarsko dolino. Ker vozi iz Celja v Logarsko dolino po sedanjem voznem redu poleg običajne popoldanske vožnje ob 16.40 vsak dan mestni avtobus tudi ob 11.15. odpade ob nedeljah n praznikih avtobus, ki je odhajal iz Celja ob 4.30 zjutraj. _ —c Zavarovalna dela na Savinji, trn tehničnem razdelku sreskega načelstva ▼ Celju se bo oddala izvršitev zavarovalnih del na Savinji pri Preseki in Rojah. Ponudbe je treba vložiti do 10. septembra pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju, kjer se dobijo tudi obrazci za ponudbe ter informacije glede dražbenih in gradbenih pogojev. —c Umrla je v četrtek. 24. t m. v celjski bolnici 411etna posestni kova žena Ana Divjakova iz Dolnjega Leskovca pri Blan-ci. _c Tri nogometne tekme v Celjn. V nedeljo, 27. t. m- ob pol 9. dopoldne se bo pričela na Glaziji trening-tekma med kombiniranim moštvom SK Celja in SK itora-mi ob 9. bo na igrišču pri »Skalni kleti« vesela nogometna tekma med kibici in »starini« SK Atletike, ob 17. pa bo na istem igrišču revanžna tekma med vojaškim teamom 39. p. p. in celjskimi Atletiku —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 1. septembra lekarna »Pri križu* na Kralja Petra cesti. —c Mestni narodni Soli v Celju. Naknadno vpisovanje novincev in novink za prve razrede bo še v petek. 1. septembra od 9,—12. ter od 15.—18. v obeh šolskih pisarnah. Sprejemajo se v solo otroci, ki bodo do 31. decembra 1933 dopolnili 7. leto starosti; ker je bilo nekaj otrok pri zadnjem vpisovanju zaradi bolehnosti zavrnjenih, naj bi se ti otroci, če so se v teh počitnicah zdravstveno popravili, Se enkrat privedli k vpisovanju. Ce je bil otrok rojen izven celjske župnije, je prinesti s seboj tudi rojstni izpisek od dotičnega župnijskega urada. V soboto. 2- septembra bo šolska masa. Mladina (tudi novinci »novinke) naj se zbere na šolskem dvorišču ob pol osmih zjutraj in gre potem zopet domov. Učiteljski konferenci za obe Sob bosta tudi tega dne ob 10. V ponedeljek 4. septembra ob 8. zjutraj se bo pričel redni pouk. — Upravi tel jstvi obeh mestnih Sol. Iz Črnomlja — Služba banovinskega zdravnika za združene zdravstvene občine Stari trg pri Črnomlju je razpisana- Rok za vlaganje prošenj je 31. avgust — Učiteljske premestitve. Pri zadnjih velikih premestitvah, ki so bile te dni podpisane v Beogradu, je bilo tudi več sprememb v Beli Krajini. V našem srezu so premeščeni učitelj Alojzij Carlij iz Sv. Jerneja nad Muto sreza prevaljskega v Talčii vrh našega sreza in učitelj Vladimir Martelanc iz Za gozda ca našega sreza, učiteljica Hermenegilda Martelanc-Ferfolj pa iz vasi Ceplje našega sreza, oba v Črnomelj. — Tujsko prometnemu društvu je ban dravske banovine še spomladi odobril društvena pravila in tako omogočil ustanovitev društva. Kljub temu pa še ni bilo ustanovnega občnega zbora, dasi je društvo potrebno in bi imelo obilo dela, pa lahko tudi obilo uspehov, kakor vsa druga tujsko prometna društva. Upamo, da ga dobimo vsaj v jeseni m da se bo tako spomladi pričelo novo delo za povzdigo našega mesta in zgraditev najnujnejših objektov, ker sicer ne bo mogoče msiliti na izletništvo in letoviščaTstvo v večjem obsegu. — Avtobusni izlet na Vinico priredi za časa velesejma v Ljubljani Zveza za tujski promet tako, da bo pot ob 4. zjutraj vodila čez Žužemberk in Crmosnjice v Črnomelj in od tu v 18 km oddaljeno W Prva je opazila grozen zločin hišnica Ju lika BoroSak. Zaslišala je obupne klice na pomoč in odhitela je v stanovanje, odkoder se je razlegal otroški glas. Zagle. dala Je strahoten prizor. Pod vodovodom Je ležala deklica, nad njo je bila sklonjena črno oblečena ženska, ki ;e tisti hip baš ponovno zamahnila s sekiro ta udarila nesrečno deklico Po vratu tako, da Ji je brizgnila kri ia globoke rane. >Kaj pa počenjate. nesrečnica!< je krlknila hišnica, ko si ie nekoliko opomogla od strahu. Toda odgovora ni bilo. Hišnica je hitela nazaj v svoje stanovanje in klicala na pomoč. Prihiteli sta dve sosedi, toda vrata Sterkovega stanovanja so bila že zaklenjena, a ključ ie bU v ključavnici. Odprli eta vrata in zagledali na tleh mrtvo deklico. Morilke pa ni bilo več v stanovanju. Hiteli sta na cesto kjer sta zagledali črno oblečeno žensko ln začeli kričati, naj jo primejo, čeć, da je umorila otroka. Aretirano morilko so takoj odvedli na policijo in Jo zaslišali. Izjavila je, da so piše Anka Benkovlč in da je prišla v ponedeljek v Zapreb k svoji hčeri, poročeni z uradnikom Praštediane Petram Premu-šem. Deklica, ki jo je umorila. Je Premu-ševa hči, torej njena vnukinja Zasliševanje je pokazalo, da ie Benkovičeva res duševno bolna ln da za svoje dejanje ni odgovorna. Izjavila je, da je morala umoriti svojo vnukinjo, čes, da Je bog tako hotel. Pripovedovala je, da je bila mala Verica zla/to dete, pa Jo Je morala ubiti, ker Jo je hotela rešiti. IPbogo dete po njenem prepričanju ni Imelo srca Ln zato Je bilo bolje, da Je umrlo. Neerečmica se ni zavedla, kaj počenja To se ie videlo tudi is njenega srečanja z zetom, ki so ga takoj poklicali na policijo. Padla mu Je okrog vratu ta zaklicala: >Prepoxno si prišel, vse Je ie končarto<. Nesrečni oče Je bil seveda ves iz sebe, ko Je zvedel, da je njegova edinka mrtva. Klical je svoje zlato dete, ki ga pa ni več slišalo. Mala Verica je bila že mrtva Njena kodrasta glavica Je ležala ta čas ob trupelcu na mizi prosekture v mrtvašnici. Dekličina mati se ie onesveSčena zgrudila, ko so Ji povedali, kaj se Je zgodilo. Benkorlčevo so po zaslišanju prepeljali v bolnico na oddelek za živčne bolesni, kjer jo bodo preiskali psihijatri. ni00. Iz Vinice bo odhod preko Črnomlja v Metliko in nato čez Gorjance in skozi Novo mesto nazaj v Ljubljano. Krajši postanki bodo v Črnomlju, kjer bo okrepčiio v hotelu Lackner, nato v Vinici obed pri županu Maliču in v Metliki. Ker so kraji tod izredno zanimivi in polni zgodovinskih vrednot, bo obisk gotovo zadovoljiv. — Cene živini se ne popra v I jaja Na zadnji karlovškj sejem «0 tudi iz Bele Krajine odgnali precej živine, pe je bU dogon zelo moćan, vendar pa se cene kljub večjemu povpraševanju iz inozemstva niso prav nič popravile. Po Kolpi so odplavili tudi 15 hvatov zelo dobrih hrastovih, bukovih in gabrovih drv, ki pa so bila sorazmerno še zadovoljivo prodana, namreč 220 do 240 Din za hvat — Gimnazijski izpiti v Karlovcu, kamor zahaja tudi mnogo naših dijakov, so se vršili v četrtek, vpisovanje pa bo od 1. do 5. septembra« Pri vpisu je treba oddati prijavo in lansko izpričevalo. Popravni izpiti iz enega predmeta za višji in nižji tečajni izpit bodo 28. t. m. Dijake opozarjajo, da brez ministrskega dovoljenja ne sme biti v 5. razred sprejet dijak čez 17 let star. še volitev trnovske miss Ljubljana, 26. avjrusta. Ker vem, da ni vsak čitatelj pravilno razumel članka v trnovski miss, si štejem v dolžnost da kot član volilne komisije pojasnim zadevo z našimi volitvami dne 15. t m. Da je bila volitev že teden dni prej razglašena, to ve vsak kopalec »Nabrežja« ter ni bila tajno razglašena, kot je rečeno v članku. Volitve so bile svobodne ter je vsak lahko volil, kogar je hotel. Tako bi bil lahko izvoljen 1 mesec star dojenček ali 100 let stara korenina. Morda to ni po svetovnih pravilih, a morate upoštevati, da smo Trnovčani nekaj posebnega zato so tudi naša pravila pri volitvah nekaj posebnega. S tem dajemo možnost da je lahko vsaka izvoljena za miss. Kdo pa misli, da taka volitev ni pravilna, naj drugo leto, ko bomo zopet volili, kupi vse glasovnice ter naj pripelje vso svojo »žlehto* in naj vsem članom razdeli »šarže«: ti boš miss, ti misster itd. in naj popiše glasovnice za nje; videl bo. da bo tisti, kogar bo on določil, naj si bo stric ali teta, stara mama ali oče, sin ali hčerka itd., izvoljen za mistra ali misa Gotovo bo potem, ko bo njegova rodbina tako povišana, bolj zadovoljen z izidom volitev. Da pa je naša letošnja miss res »luSt-kana« in simpatična in ne narobe, kot mislijo nekateri, se lahko vsak prepriča. Vedel pa bi rad. kje si je pisec članka »izposodil« novico, da je naša miss poročena Naj se kar potolaži; dosedaj še ni. Glede mistra ste lahko tudi vsi brez skrbi. Sicer je res šele 1 leto star, a je tako srčkan, da je povsem zaslužil čast najlepšega Imel je tudi sam več glasov kot vsi drugi kandidati skupaj. Najbolj črna miss in misster sta res najbolj črna na »Nabrežju«, kar je ugotovila sama. Izmed najbolj črnih otrok, te smo tudi volili, dasiravno to ni bilo na programu, smo lahko čestitali samo deklici, dečko nam je ušel. ker ga ie bilo sram. In pisec članka je v zmoti, če misli, da nam je ušel Črni mister. H koncu Se to: čeprav ni bil članek pisan tako kot je mislila večina, si je vendar pisec dovolil nekoliko norčevati se iz Tr-novčanov, česar mu pa še ne dovolimo. Smo pač Trnovčani. Postani in ostani član Vodnikove družbe1 Ster. 104 Birmo 5 (Besed Bodeče žične ograje Mastno načelstvo )e letos v maju objavilo razglas, po katerem se v področju mesta Ljubljane spadajoča zemljišča in vrtovi, kj sedajo tik do javnih potov in voznih cest, ce smejo ogTaditi z ograjami iz bodeče žici, ker so iste nevarne oas-intjm. zlasti pa otrokom in starejšim ljudem, saj se labko občutno ranijo in se raztrgajo obleko. Obstoječe žične ograje pa je do avgusta odstraniti, sicsr bodo to storili mestni organi na lastnikove stroške. Kako malo se nekale.-j prizadeli zmenijo za ta razglas, se posebno vidi, ako prestopiš ob koncu Ljudskega oziroma Dečje-ga doma v Streliški ulici na desno na Strmo pot, kjer je od koncu zidu tega doma zemljišče na aesni strani v vsej dolžini tik do rove poti na Grad, ki se odcepi od Sinne poti prav posebno pa še po tej naravnost gori do 7rlu»e ceste na Grad, napeljana bodeča žica v šestih do osmih vrstah na starih in novih kolih tik do roba poti, tako da ima lahko m»-'manjši nepreviden korak pa-9Hota r.ep?i:etne posledice. Ker ima mestno načelstvo pravico in moč po zakonu opozoriti in zahtevati od lastnikov tega zemljišča da oostranijo čimprej to neokusno ograjo iz bodeče žice, ki je v nevarnost pa-santorii ter ic nadomestijo z drugo ali pa premaknejo najmanj za 1 meter uazaj, kjer ni nob.me revarnošti več, naj se to tudi zgodi. Ljubi ianfan. o imajo ve v«, - faa nasi čitatelj* Mestna in rožnodolin- ska Večna pot NTaše ulice in ceste niso le lepe in poetične, temveč imajo tudi poetična imena. To je dobro in prav ter se ne bo nihče spodtikal nad tem. Povedati hočemo le, kako je zapletena zadeva s poetičnim imenom ceste, ki drži iz mesta proti Rožniku- Ta cesta je Ljubljančanom zelo ljuba in draga, saj imajo velik smisel za poezijo 'n lepoto narave. Nihče jim seveda ne sme šteti v 2I0. če uživajo lepoto narave v okrilju dobrih gostiln pod zračnim in lepim Rožnikom ali če mlajši plašijo zajce v temnih rožniških gozdovih. Tem je vseeno, kako se imenuje cesta, ki drži iz mesta naravi naproti- Onim pa, ki jim ni le do poetičnega imena ceste, nego predvsem za njeno točno označbo, da se lahko orijentira jo po hišnih številkah, ni všeč, da sta pod Rožnikom dve Večni poti. Ena je mestna, druga pa rožnodolinska. Na koncu Erjavčeve ceste se začne ob železniškem prelazu Cesta na Rožnik. Ze ime samo na sebi pove, da drži cesta proti Rožniku. Človek bi mislil, da se imenuje vsa cesta do Rožnika tako, kot pri začetku. Toda cesta dobi drugo, poetično ime približno na polovici svoje dolžine. Ob Hribarjevi vili se od ceste odcepi na desno stranska cesta, ki drži proti gozdu in velikih ovinkih proti Čadu. Ta cesta nosi ime Cesta na Rožnik, ona pa, ki drži naprej proti Rožniku, naravnost pod hrib, ki na njem stoji rožniška cerkev, je od tu naprej Večna pot To bi seveda ne bila takšna nesreča, ko bi ta del ceste ne bil dolg samo nekaj korakov. Do mestne meje je ob Večni poti samo 7 hišnih številk. Ob meji se odcepi na levo Cesta I Rožna do-Kna. Tam se začenja Večna pot ki jo moramo imenovati številko II. Ker se torej začenja tu teritorij druge občine, cesta pa ima enako ime tudi naprej, se začenjajo hišne številke znova od začetka. Na ta način je na Večni poti po dvoje enakih hišnih številk do številke 7. Da je zadeva še bolj zabavna, so hišne številke v Rožni dolini enake barve in oblike kot ljubljanske. Pismonoša, ki dostavlja pošiljke na obe Večni poti do Herzmanskega, do zadnje hiše od Večni poti, mora biti pravi mojster, da dobro razdeli pošto. Le redki namreč vedo, kje se konča mesto in kje začenja Rožna dolina, zato navadno nihče ne piše na naslov Rožne doline, čeprav je naslovnik onkraj meje, zlasti še, ker dostavlja ljubljanska pošta pošiljke tudi na rožno-dolinsko Večno pot Pa tudi iz drugih razlogov je ta posebnost s hišnimi številkami neprimerna in bi ;o bilo treba odpraviti. V Ljubljani so tudi druge ceste, ki prav tako leže še izven mestne meje, n- pr. Tržaška cesta, ki ima zaporedne številke, ne da bi se ponavljale. Prej ali slej bo Rožna dolina priključena Ljubljani, zato bi stvar lahko uredili že zdaj. Hišne številke bi se torej naj štele zapovrstjo in ne da se ponavljajo. Ce pa to ni mogoče, bi pa naj spremenili ime enega dela Večne poti, mestnega ali rožno-dolinskega. Najbolje bi bilo. da bi se cesta do meje imenovala Cesta na Rožnik, kar bi bilo tudi pravilno po smislu imena. Stranska cesta, ki jo imenujejo zdaj Ceste na Rožnik, bi pa tudi naj dobila primernejše ime. S tem bi nedvomno tudi soglašali hišni posestniki, čeprav bi bilo zaradi preimenovanja nekaj stroškov. Menda nima nihče od tega posebnih koristi, da imamo kot nekakšno znamenitost dve cesti enakega imena, zato smo potrkali in morda se nam bo odprlo ... Prid les se Kranjc učit Ko smo v torkovem »Slov. Narodu« čitali Članek o »Skladovnicah drv pred hišami«, smo bili prepričani, da se je končno našel domoljuben meščan, ki bo po zaslugi ožigosal to ljubljansko specijaliteto. Toda začudili smo se na vso moč, ko beremo, da sc zaradi tega razburjajo v — Višnji gori in ne v Ljubljani! Pa je končno zadeva ta, da prav za prav res nimamo povoda razburjati se čez ukoreninjene tradicije in navade. V Ljubljani imamo nebotičnik, mi imamo aerodrom, imamo krožne proge in dvojni tir, imamo tromostje — in še nič koliko drugih velemestnih reči. Zato nam je naravnost v razvedrilo, če v naš velemestni vrvež in promet pride nekaj vaške idile. Ali ni prijazno gledati, kako cepijo drva na sv. Jakoba trgu? Ali se ne počutiš, meščan, kakor da si spet doma nekje na kmetih? In ob motornih žagah, ki pojo od ranega jutra do trdega mraka po vseh — tudi asfaltiranih — ljubljanskih ulicah, se zbirajo gruče lj'ubljanskih »firbcev«, ki z vestnim zanimanjem slede produkciji Žagarjev in podajačev. Le škoda, da so ročne žage prišle že povsem iz mode. Kaj zato, če brni motor, kakor trimotorno letalo, če tuli cirkularka, kakor tovarniška sirena! Nič zato, če razpiha veter žaganje, saj lahko zapremo okna in vrata. Kadar pa je trotoar zametan s poleni in okrog mo-torke tucat ljudi, pa se ognemo na sredo ali na drugo stran ceste- Kdo bi neki bil tako občutljiv in »cimperlih«. kakor so Višnjegorci? Sicer pa imamo v Ljubljani tudi cestno-policijski red, ki je resda že precej star, pa vendar urejuje tudi to vprašanje zlasti v tem pogledu, da prepoveduje zabijati kolce v trotoar odnosno v cesto. V ostalem pa bo najbolje, da ostanemo kar pri dosedanji praksi, posebno še glede na tujski promet in tujce, ki kaj takega drugod — razen še v Višnji gori — res ne vidijo. Meščan. Važna policijska odredba Gotovo je marsikaterega iznenadilo opozorilo uprave drž. policije, da se s kolesi in vozički ne sme voziti po mestnih pešpotih ter da je prepovedano jemati na kolo še druge osebe. Ta prepoved ni samo umestna, marveč tudi jako potrebna, m želeti bi bilo, da ne ostane kot vse druge enake, le na papirju marveč da se strogo izvaja, da nastane za uboge pešce, ki ne premorejo niti kolesa, sigurna in neovirana hoja vsaj po pe§po-tln. Mnoge pritožbe so vendar nekaj izdale, kajti v Ljubljani vlada, kar se reda in miru tiče, že par let sem prava anarhija Vsak, posebno pa prenapeta ln brezobzirna mladina, dela kar hoče. Pri tem si usojamo opozoriti policijsko uprasvto še na nekatere druge nedostatke, ki se Cesto dogajajo v sredini mesta in ki spravljajo v skrajno nevoljo toliko domačina, kot tujca. Po najobljudenejšin ulicah, n. pr. po Miklošičevi cesti, ki je najlepša in najdaljša, se producirajo kolesarji ln tudi motocikMsti z dirjanjem po tej cesti, ne da bj držali za guvernal s čimer seveda jako ogrožajo varnost pešcev, zlasti otrok Stražnik! jih mirno gledajo ln nič ne reče-jo, kaj šele, da bi se drznil take vozače miren pešec na to divjanje opozoriti. Miklošičeva cesta je sploh prava dirkalni a cesta tud! za avtomobile. Ropot ie na tej cesti že neznosen, ki ga posebno poveča še popraviJalnica motorjev na ce- Športni uspehi v Črnomlju SK Betokrajlna je eden naših n Črnomelj, 25. avgusta. Kakor srno ta poročali, je bila zadnjo nedeljo v Črnomlju lepa športna manifestacija, kar je doznaci SK Bala Krajina organiziral poleg nogometnih tekem tudi plavalne in kolesarske in tek skozi mesto. Rezultate kolesarskih tekem in teka skozi mesto smo že objavili ln so bili doseženi uspehi prav lepi. Tudi rezultati plavalnih tekem istega kluba so bili zelo zadovoljivi Pri tekmi subjuniorjev na 50 metrov je zmagal prvi Stefanič Jože v 52 eelc, drugi pa Kussel Smiljan v M. Pri ajagilnejših podeželskih klubov Danes prlobčujemo fotografijo debelih in suhih črnomaljskih nogometašev, ki so v nedeljo 13. t. m. igraii nogometno tekmo v prid trboveljskih revčkov. Na sliki stoje od desne na levo gg. Debeljak Franc, Maric Lojze, Fabjan P epe, Skubic Jože, * Kožar Albert, Kune Franc, Polanc Franc, Gaz voda Ivan, dr. Malerič Boris, Marte-lanc Just, Vizlsk dni, Pavletič Ivo in Krisper Leo; sede od desne na levo Tan-car Vinko, Košuta Emil, Kvas Vojko, Ja-nezič Leo, Mr. spiro Vrankovtč, svaiger Janko, Daneu Danilo. Peršak Joako, Stei- Mihail Zoščenko: Majhna zvijača Ne vem, kako je v tem pogledu v Moskvi, toda pri nas v Petrogradu prodajajo samo velike žarnice. Tako od 150 do 200 ali pa celo po 400 sveč. Človek, ki hoče kupiti deset- ali pet-najstsvečno žarnico, se po brezplodnem tavanju po mestu prepriča, da se njegove sanje ne dajo uresničiti. Majhnih žarnic sploh ne prodajajo. — Hm, menda pošiljajo majhne žarnice samo na periferijo mesta in na kmete, — sem pomislil in se sprijaznil s to mislijo. Nekega dne pa opazim, da so mi žarnice pregorele. Grem kupit nove. Dobim pa samo žarnice po 400 sveč. Kaj hočemo! Kupim tri, da bo nekaj še za rezervo, za vsak slučaj. Pritrdim eno v sobi, drugo pa v stranišču — oprostite, prosim. Z močno lučjo sem seveda prvi hip zadovoljen, kmalu pa opazim, da je luč še premočna. Tako nespametno morje luči, da človeku kar vid jemlje. Toda kaj hočemo, če pa ne gre drugače! Ob koncu meseca pride tovariš od elektrarne izračunat porabo toka. Ali sem ga porabil mnogo? — Oho! — mi pravi, — pri vas pa ta reč nekam narašča, tovariš. Vsak mesec porabite več toka. Pa vendar ne pečete krompirja na elektriki? *— Nikakor ne, tovariš, — mu odgovorim — pač pa imam nemara prevelike žarnice. Kaj hočem? Pravijo, da drugih nimajo. Tak brezupen položaj. Beseda je dala besedo, pa sva se raz-govorila s tovarišem števcem. Govoriva o tem in onem. Ponudim mu skodelico čaja. Popil ga je in tudi rogljiČek je pojedel. Potem mi pa pravi: — Ali pa veste, tovariš, zakaj ne morete dobiti v vsem Petrogradu slabe žarnice? Ali naj vam povem, seveda strogo zaupno? — Povejte, čeprav mi s tem menda ne bo nič pomagano. — Gre za majhno zvijačo v proizvodnji — mi pravi tovariš števec in pome-žikne z enim očesom — toda prvotna krivda je v površnem načrtu, v pretiranem kabinetnem proračunu. — To se pravi... kako naj vas razumem? — Vsaka tovarna je namreč dobila določen produkcijski načrt, kakor vam utegne biti znano. In ta načrt mor«, izpolniti. No torej, tovarna električnih žarnic si tudi prizadeva izpolniti načrt.. • To je vse... In zasmejal se je. Oprostite, tovariš števec, — mu pravim — morda so mi možgani tako opešali, odkar imam tako močno luč v stanovanju ... Ne razumem vas ... — Zakaj bi me ne razumeli? Saj je vse tako enostavno... Recimo, da mora izdelati tovarna v enem letu žarnic s svetlobno kapaciteto 1 milijona sveč. In mislite si, da začne izpolnjevati določeni načrt z izdelovanjem slabih majhnih žarnic... Za vraga, saj jih niti v dveh letih ne izdela toliko!... Posledica so pa sitnosti, klicanje na odgovor. Kaj torej početi, da bo vsem ustreženo? Izdelujejo same močne žarnice po 200, še raje pa po 400 sveč. Izdelati majhno ali veliko žar- stnean dvoriacu atev. 15. Tn Je od Jutra do večera močno ropotanje a motorji« kl traje, večkrat do 8. ta tudi do 9. ura »večer. Kako prijetno ja to večamo ropotanje osobito sa bolnega olovaka, si labko vsak misli. Ni dovolj, da neznosno ropotajo venomer motorji v popravila na dvoriMn. marveč drdrajo s popolnoma odprtim izpuhom ie po Miklošičevi cesti tja te sem. Menimo, da take popravljalalce spadajo izven mesta, vsaj v notranje zaprte prostore, kot so temu nasproti pri c MiMiou. Zato je tn le malo ropota. Poka se s taksnimi motorji, pa tudi s avtomobili po mestu večkrat nalašč in brez vsake potrebe agold iz prevzetnosti. Take prevzetaeie bi morala policija na mestu kaznovati, kot se to dogaja v Italija. Kdor se tam kakorkoli pregreši zoper policijske predpise, gs na mesta kaznujejo s občutno globo. Zato pa vlada v »Italiji nekaj let sem lep red. Se Javno vpiti, preMlnđati, nočni nur kakorkoli kaliti in pljančevati, ee tam nihče več ne upa, ker Je takoj sa-pisan In kam ovan, pa naj bo še tako imeni tem goepod. In pri nas? 80 sicer tudi prepovedi, a todo jih upošteva? Le poslušajte ranu »dano mladino in razne raajgraiače, kako tulijo ponoču po mesta ki se zmerjajo ■ najtršimi psovkami in kfietvaml. Morda bi ne bilo napačno uveljaviti tudi ipci nas enaka drakonične odredlbe ln globe. Živilski trg Llubrlena. 26. avcusia. Na živilskem rreru Je bil danes taksen naval, da Je zmanjkalo tržnih miz. Ker je prav za prav že Jesen, le zdaj sezona na vi-Rru. Najh-ijSi naval je bil na zelsnjadnem trsu. Pa tudi sadia Je bilo zalo mnc~V v^nv^o lahko zahteva bnđl ustmeno ali pismeno pojasnilo o predpisa zemljarine. Knjiiloe za vpla davka Je prinesti s seboj. — Javen nastop sokolskega dru*tvs v št, Lovrencu na Dolenjskem, bo 3. septembra pri br. Bre«rarjn. Pri nastopu sodelujejo vrste mlrenskega sokolske ga okrožja. Po telovad-bi narodna veeellca. Zveze vlakov v vseh smereh Jako usodne. Z izletniškim vlakom polovična cena _ Poslovanje evidenčnega urada xenv Ijarlnskega katastra bo na Račjem selu pri Novakovih 14. septembra, t Lukovku pri Mlkliču 16. septecnbra, ln na Pondrvah pri Grmovfifcu 15. kn 20. septertnbra Pozivajo se vsi posestniki, pri katerln se je izvršila sprememba pri zemljišču, da se navedene dni zglaee, kakor Je to odrejeno, da podajo z listinami ta us-tno potretma pojasnila v nastalih spremembah. _ Kmetijska podružnica Ima jutri po prvi maci v prostorih 5. Pavlina v Trefo-njeen občni sbor. Ker Je stopilo v ospredje vprašanje »družitve podru*nioe Treibnje ln Sevnica, je za to obo rovan Je med ljudstvom veliko zanimanje. Mnogi so za »družitev, drugi zopet ne. Odločitev Se ne bo padla na tem zborovamju, ker bo ta točka le informativnega značaja, is razgovorov samih, bo pa posneti, kaj nam prinese tozadevna bodočnost. _ Krajevni odbor >Krke< naproša vse Člane, da poravnajo članarino pri tovarifln blagajniku Semlci FramJ-u. _ Vsi za enega, eden za vae je bil klic pretepafikih fantov fcz okolice 5amper k a, ki so združeni navalili na vasovalca Iz sosedne vasi ln ga tako obdelali, da je moral iskati pomoči pri zdarvniifca. Vel za enega bodo za svoje Junaštvo nagrajeni pri sodisou, vasovalec F. L, pa J« srečen, da je uAel hujšemu, _ Novo letališče v LJubljani je našlo odmev tudi na dezelL Mnogo Jih pristopa k našemu Aero-klubu ln Je zanimanje sa zračml promet prav živahno. Avijoni, ki so bili se nedavno nad Dolenjsko prava redkost, se uveljavljajo bolj in bolj saj Ja n! akoro ure, da bi nad nami ne brnel motor. _ Pristopajte k Jadranski etrail. Ob. Čina vabi vse narodno zavedno občinstvo, da se prijavi k JS. Ker Je osnovan v Trebnjem krajevni odbor, sprejema isti člane ln želi čim Širšega odziva V NEDELJO VSI v Šiško na Komarfevo Velika narodna veselica na Sokolski rn letnem telovadisča. 8812 Iz Trbovelj — Hmeljarji ta brezposelne radarje* Na priporočilo sreskeea načelstva v Celju in hmeljarske zadruge bodo kmetjs v Savinjski dolini tudi letos zaposlili pri obiranja hmelja večje število brezposelnih rudarjev iz rudarskih ravirjev. Brezposelni rudarji naj se Čim prej zglase pri svojih občinah, ki jih bodo prijavile hmeljarrtri zadnuzn odnosno posameznim hmeljarjem v svrho zaposlitve. — V oonedeljik so pričeli hmeljarji s splošnim obiranjem hmelja, vendar pa je obiranje nekoliko laatalo zaradi močnega deževja zadnjih dni. Ce bo zdaj vreme lepo. ns bo trpela kakovost letošnjega izredno lepega pridelka. PRISTOPAJTE K AEROKLUBV Kokoši sta „panala" po kurnicah Orožniki v Št. Vidu pri Stični so zasačili dva fanta, ki sta pokradla v treh tednih 70 kokoši 8tran €L »SLOVENSKI N A It O D«, dne M. avguata 1933 Tajne in dolge roke Bazilija Zaharova Presenetljiva karijera moža, ki je postal iz razcapanega fantaHna milijarder V Bukarešti se je te dni zaključila obravnava proti zastopniku Skodovih zavodov v Rum uniji Seletzkemu, ki je omogočila vsaj delni vpogled v ljut konkurenčni boj med velikimi tovarnami orožja in streliva. In baš v svojem zaključnem govoru je zagovornik Seletzkega omenil, da so posegle v ta proces dolge in skrivnostne roke največjega orožarnega magnata na svetu sira Bazilija Zaharova, šefa največje angleške tovarne orožja Vickers, ki so bili njeni inženjerji nedavno v Moskvi obsojeni. Bazilij Zaharov je prototip najmogočnejšega finančnika naše dobe, ki računajo z njim vlade mnogih držav in ki je njegovo življenje samo napet roman. Zaharov je bil rojen leta 1849. v nekem mestecu v Anatoliji, kamor so bili njegovi starši pobegnili iz Carigrada iz strahu pred preganjanjam Grkov. Njegov oče mu je dal ponosno ime veljakov stare Helade — Basileos. Po povratku v Carigrad, kjer se je njegov oče pečal s trgovino na drobno, je živel mali Zacharia v grškem okraju Tatavlia. Tu v grškem ghetu, kjer je teklo življenje v karakterističnem orijentalskem direndaju, neposredno na blatnih ulicah, in kjer so si Grki prizadevali pretentati Armence, Armenci pa Grke, je doraščal razcapani, umazani in skuštrani Basileos. 2e kot 16 letni deček si je služil denar. Vodil je turiste, prosjačil po ulicah, izkazoval ljudem razne usluge in zabaval otročad v uličnem prahu. Pozneje je služil za konjskega hlapca pri gasilcih, a potem je menjaval po ulicah denar, dokler ga bogati Grk Ifestidi ni poslal v angleško šolo kot izredno nadarjenega in bistroumnega dečka, Basileos se je navdušeno lotil študij in čez dve leti je že gladko govoril francosko in angleško. Iz šole je prišel že malo otesan in z velikim navdušenjem prebiti se skozi življenje do lepo oblečenih, bogatih in z razkošjem obdanih gentlemanov. Dobil je službo v pisarni izobraženega sorodnika, bogatega trgovca Sevastopula. Evropsko opremljena pisarna je bila za Basilea nova šola. Kmalu je postal duša Seva-stopulovega podjetja. Dobival je procente od dobička in gospodar mu je obljubil, da postane njegov družabnik, če se bo dobro držal. Sevastopulo pa čez dve leti ni izpolnil obljube. Zato je vzel Basileos nekega dne iz blagajne toliko, kolikor mu je pripadalo po njegovih računih, in pobegnil je v London. Sevastopulo ga je ovadil zaradi tatvine. In londonski listi so poročali pikantne podrobnosti o procesu. Ko je sodnik pozval Sevastopula, naj priseže, je Basileos kriknil: »Slavno sodišče, nikar ne zahtevajte od njega prisege. Nočem, da bi postal krivoprisežnik!« Sodišče je Basilea oprostilo, ker je bil na podlagi dokumentov dokazal, da je vzel iz blagajne samo toliko, kolikor mu je po pravici šlo. Basileos Zacharia se je potem prekrstil v Basila Zaharova in postal je znan med trgovci, ki so imeli poslovne zveze z Balkanom. Kot trgovski agent je odpotoval v Atene, kjer je navezal intimne stike s poznejšim ministrom Skuludisom. Z njegovo pomočjo je dobil zastopništvo angleške tvrdke Nordenfeld za Grčijo in pozneje tudi za ves Balkan. Zaharov je kazal veliko inicijativo in pridobiti je znal ne samo ves Balkan, temveč tudi nova tržišča. Bilo mu je 28 let, ko je med ru-sko-turško vojno prodajal orožje Rusiji in Turčiji. S pomočjo svojih političnih zvez je izposloval zakon o povečanju grške armade in oborožitve, seveda z njegovim orožjem. Kadar pa gre za kupčije, vrže grški patriot narodno zavednost med staro šaro in prodaja boljše orožje Turkom, zakletim so vragom Grčije. Ko je začela angleška tvrdka Nordenseld graditi podmornice, je prodal Zaharov prve podmornice Grčiji, čez nekaj tednov jih je pa že dobavljal tudi Turčiji. Leta 1892. je potoval ameriški inženjer Hiram Maksim s svojim izumom strojne puške po Evropi, da bi prodal patent. Čim je Zaharov zvedel zanj, je pustil vse drugo in odpotoval za njim na Dunaj. Vojaški strokovnjaki in sam cesar Franc Jožef so kar strmeli nad izumom. Naslednjega dne je bil pa izumitelj sprejet v vojnem ministrstvu zelo hladno. Do milijonskega naročila ni prišlo. Temperamentni inženjer se je razjokal in zahteval pojasnila. In dobil ga je. Zastopnik angleške tvrdke Nordenfeld se je izumu rogal in kazal nekakšne risbe, češ da bo čez nekaj tednov na trgu orožje, proti kateremu so Maksimove strojne puške otroške igrače. Maksim je hotel Zaharova ubiti. Zadeva je prišla pred sodišče, a po obravnavi se je tvrdka Maksim združila s tvrd-ko Nordenfeld in Zaharov je postal eden njenih ravnateljev. Čez nekaj let je presedlal s kapitalom 1,300.000 funtov šter-lingov k tvrdki Vickers, toda postal je z veliko investicijo ravnatelj in imel je velik vpliv na podjetje, ki je iztrebljalo vsa nova in manjša podjetja. Začel je izdelovati orožje vseh vrst, tudi strojne puške, strelivo in orjaške bojne ladje. Med ravnatelji in administratorji podjetja so bili lordi in bodoči ministri, toda Zaharov je bil prava glava in duša podjetja. Šel je neprestano naprej. Pru-sko-japonska vojna mu je vrgla 100 milijonov funtov šterlingov. Z milijoni, ki so mu prave drobtine, je kupoval javno mnenje. Postal je mecen, daroval je težke milijone za univerze in kulturne ustanove Londona, Pariza, Petrograda in Grčije. Z njim so računali evropski dvori in vojna ministrstva. Vlade so dajale Zaha-rovu nasvete in prizadevale so si pridobiti njegovo naklonjenost. V začetku svetovne vojne je bil že mogočen mož. Pogosto je zahajal v Buckinghamsko palačo. Bil je svetovalec Llovda Georga, osebno se je posvetoval z Joffrom, Fo-chem in Clemenceauem. Iz sence je vlekel za nitke politike. Njegovi milijoni so potegnili Grčijo v vihro svetovne vojne, strmoglavili so s prestola Konstantina in organizirali zastrupljenje nemških emi sarjev. Zaharov je bil nevidna sila. Med mirovno konferenco, ko je bilo Zaharovu že 70 let, je zopet posegel v usodo narodov. Na versailleski konferenci je poslal Llovd Georgu dolgo šifrirano brzojavko. Edina njegova želja je bila razbiti Turčijo, izbrisati jo z zemljevida. Morda naj bi bila to pokora za grehe mladosti, morda višek uspehov, njegovo življenjsko delo. Morda je hotel nadomestiti izgubljeno rodbinsko srečo z bedo na smrt obsojenega naroda Zaharov, ki cenijo njegovo premoženje na več sto milijonov funtov šterlingov, mož, ki je postal iz razcapanega grškega fantalina angleški baron in kavalir Častne legije, je v lovu za funti pozabil oženiti se. Sele, ko mu je bilo 75 let, ko je zc stal z eno nogo v grobu, se je oženil s svojo ljubico iz mladih let, tedaj že sivo vdovo po španskem plemiču, ki je imela že vnuke. Stara zakonca sta živela v razkošnem gradu na rivijeri, ki ga je belgijski kralj Leopold II. nekoč podaril svoji morganatični ženi. Toda spomladi leta 1926. je Zaharovu žena umrla in tako je ostalv zopet sam s svojimi milijardami. Mleko je zdravo So ljudje, ki pravijo, da ne morejo piti mleka, ker ga ne preneso, ker jim je zoperno, ali pa ker jim ne stori dobro. V večini teh primerov gre za posledice slabega mleka, ki so ga ljudje pili, pa jim je postalo slabo. Tako ljudje redko pomislijo, da je bil kriv takrat želodec, od nosno premalo sveže, ali pretopio mleko ali pa kaj drugega, kar so jedli, predno so mleko pili. Razmeroma zelo malo ljudi mleka riima rado zato, ker jim je po njem slabo, ker ga želodec ne prenese. Vendar pa pijo mleko v kavi, kakau, čokoladi ali sodavici skoraj vsi ljudje, ki trdijo, da mleka ne preneso. Najboljše je seveda čisto mleko, pa tudi v raznih napitkih mleko ne izgubi svoje zdravilne in redilne moči. Redilnost mleka tudi ne trpi, če ga pijemo v kaKau ali čokoladi. Mleko samo po sebi je zelo redilno, ker ima v sebi mnogo maščobe in vitaminov. Vsak človek bi ga moral popiti vsaj eno skodelico na dan. Kdor ne more piti mleka samega, naj je vsaj mlečne jedi. Triki londonskih tolovajev Londonska policija je izdala pro* glas, ki bi se zdel površnemu opazo* valcu zelo čuden. Policija svari dekle* ta, naj ne bodo premehkega srca in preveč radodarna, če srečajo v mestu berača. Večkrat se je že pripetilo, da je srečalo dekle na poti v službo drugega dekleta, ki je vodilo slepca. Dru* go dekle jo je ustavilo in naprosilo, naj odvede slepca v bližnjo ulico, češ, da sama nima več časa, ker se ji mudi v službo. Dekli ji je ustreglo, odvedlo je slepca. Naenkrat je pa začutilo bo* lečine v rokah. Kriknilo je, toda dozdevni slepe jo je že krepko držal za roke in v naslednjem hipu se je opotekla. To je opazil mimoidoči gospod, pristopil je, rekoč: Gospodična, zdi se mi, da vam postaja slabo; če dovolite, vas odpeljem v avtomobilu domov. In z dozdevnim slepem sta jo brž odvedla k avtomobilu. Toda dekle je slutilo, da nekaj ni v redu, in začelo je klicati na pomoč. Slučajno so slišali njene klice v bližini stoječi redar in dva mimoidoča, ki sta videla, kako ho* četa spraviti dva moška dekleta v av* to. Dozdevni slepec je opozoril svoje* ga pajdaša na nevarnost, dekleta sta pustila na cesti, sama sta jo pa urno odkurila z avtomobilom. V bolnici so ugotovili, da je imel napadalec pri sebi injekcijsko iglo s strupom, ki naj bi dekleta omamil. Dekle je bilo pa krep* ko in se ni tako hitro onesvestilo, ka* kor sta napadalca pričakovala. In to jo je rešilo. Policija nadzoruje zdaj vse slepce in pohabljence, ker so se za» čeli taki primeri množiti. Obenem o po* zarja mlada dekleta, naj se varujejo slepcev in pohabljencev. Cerkev brez vrat V Berlinu imajo cerkev, ki nima vrat. Vhod v cerkev iz druge ulice Zdravniška pomeč in samomorilci V nekem nemškem strokovnem listu obravnava višji svetnik deželnega so* dišča Schafer zanimiv primer iz svoje prakse. Šlo je za samomorilca in zdrav* niški honorar. Samomorilec je bil obupal nad življenjem in se je obesil, pa so ga pravočasno opazili, prerezali vrv in poklicali zdravnika. Zdravnik se je trudil več ur, preden je spravil ob* upanega moža zopet k življenju. Ker je bil samomorilni kandidat zelo bogat, mu je predložil zdravnik račun za svoj trud. Mož pa je račun gladko odklonil, češ, da zdravnika ni klical in da ga tu= di plačal ne bo. Pred sodiščem pa je izjavil, da zdravnik ne samo, da ni pri* šel na njegovo zahtevo, temveč je rav= nal celo proti njegovi volji, ko ga je obujal k življenju. Če človek 1 pač jasno pokaže, da noče več živeti in da rudi zdravnikov ne rabi. Čemu torej silijo zdravniki tja, kamor jih nihče ne kliče. Navzlic potrebni vsilji* osti pa z_htevajo še honorar, kakor bi jih človek res klical. Zdravnik je pa ugovarjal, da ni ni* kjer rečeno, da bi moral biti obešenec samomorilec, ker bi ga lahko obesil tudi kdo drugi, recimo sorodnik, ki bi se ga hotel odkrižati. In baš zato, ker se na obešencu ne pozna samomorilni namen, ga je moral obuditi k življenju. Zdravniku se pa tako n ti ni bilo treba zagovarjati, ker je bil obtoženec obsojen, da mu je moral plačati honorar Schafer piše o pravi pMlagi tega pri; mera in pravi, da se zdravniku ni tre* ba ozirati na samomorilčeve proteste, če ga je rešil. Zdravnikova moi 'n dolžnost je, obuditi samomorilca k življenju, ker nasprotuje uničenje živ* ljenja interesom države in družbe Po zakonu zdravnik ni do'San rešLi sa* momorilca, vendar pa iahko v takem primeru zahteva za svoj trud honorar Vohunstvo s poštnini? znamkami Med svetovno vojno je bila Švica središče vohunske službe, ki so v nji zelo važno vlogo igrale tudi poštne znamke. Švica je bila prej znana kot sedež mednarodne trgovine z znan; ka-r..i in zato tudi ni bilo nič čudnega, da je me.! vojno naraščalo v nji ste? vilo trgovcev z zn-jmkami. in sicer raz* nih narodov. Za to trgovino niso ;>e^ trebni veliki trgovski lokali, niti skla* dišča, in ker gre to blago v promet ve* činoma po pošti, ni vzbudilo nobenega suma, ko so trgovci s poštnimi znamkami dopisovali na vse strani s svojimi odjemalci. In vendar je tičalo sa to na videz nedolžno trgovino premeteno vohunstvo. S pomočjo znamk, nalepljenih na posebne pole ali v zvezke, so pošilpli vohuni po svetu važna poročila, bo hsi na ta način, da so znamke nalepija':. po določenih barvah, ali pa razporejali po vrednosti odnosno po začetnih e-» kah dotičnih držav itd. Da bi jim ne prišli na sled. so si pomagali še s tajnimi šiframi, dogovorjenimi besed-inr in raznimi drugimi pripomočki. Edin način razkrinkati vohuna, delujočega s pomočjo poštnih znamk, je bil, zasačiti ga neposredno pri zbiranju važnih vesti. Nasprotno je bilo pa skoraj izkrju* čeno dokazati mu oošiljanje vesti dru* gim vohunom. V Ameriki So krc.aiu spoznali nevarnost od te strani h* zato so bili med vojno trgovci s poš nuni znamkami pod najstrožjo kontrole PRESELJEVANJE DUŠ — Jaz trdno verujem v preseljeva* nje duš. Nekoč sem bil osel. — Kdaj pa? — Takrat, ko sem ti posodil 500 dinarjev. Kitajci so zelo uljudili V družabni uglajenosti prekašajo Kitajci mnoge druge narode Kitajsko ljudstvo ima izredno mnogo pravil družabne uglajenosti, kar priča o visoki kulturi te stare, ogromne države. Pravila uljudnosti so Kitajcu draga dedščina po prednikih, brez njih bi noben Kitajec ne mogel živeti. In vendar, dočim se ljudstvo po kmetih in stari učenjaki krčevito drže teh tradicij, jih mlada Kitajska počasi zavrača, Kitajska uljudnost se kaže najlepše v mnogih načinih pozdravljanja, ki v njih prijaznih besed kar mrgoli. Kitajca je sama uljudnost in za uljudnega hoče tudi veljati. Za neotesanost velja ne odgovoriti na pozdrav, pa naj te pozdravi še tako raztrgan berač. Ker je zelo težko naučiti se načinov pozdravljanja, stori tujec najbolje ,če v začetku naprej ne pozdravlja. Prejšnje čase so pozdravljali uradniki in vojaki tako, da so pripognili desno koleno skoraj do tal, desnica jim je pa visela pri tem ob strani. Ta način pozdravljanja se je pa preživel. Trgovci in izobraženi Kitajci drže pred seboj roke sklenjene, počasi se priklonijo tako, da pridejo roke do kolen, potem jih pa zopet dvignejo do obraza. Pri slovesu odpade poklon. Če se srečata na cesti dva izobraženca, se napol obrneta drug k drugemu, povesita roke, se lahno poklonita in gresta molče svojo pot. Pri vsakem pozdravu se morata pozdravljajoča obrniti z obrazom drug k drugemu. Na Kitajskem se pozdravlja, ne da bi se človek odkril. Pač se pa odkrivajo in si podajajo roke vojaki, mnogi uradniki in mnogi zagovorniki modernizacije Kitajske. Kmetje se vprašujejo po dnevnem delu namestu pozdrava: »Kaj si že vstal?«, »Kaj si že jedel?«, »Si pravkar prišel?«. Sama vprašanja, tako sama ob sebi umevna in odveč, da se zde tujcu nesmiselna. Najpogosteje se pa glasi pozdrav preprostega Kitajca: »Se ti godi dobro?« Pri slovesu se reče uljudno odhajajočemu: »Ne bom te spremljal«, na kar mora gost odgovoriti: »Ne trudite se!« Potem pa še poželiš odhajajočemu srečno pot, zlasti pa, da bi ne srečal tolovajev. Mimoidočemu se reče: »Počij se!« To je pa le gola uljudnost, ker se od nikogar ne pričakuje ,da bi pozivu sledil. Isto velja o pozivu: »Prisedi in jej z nami« ali poleti: »Prosim, popij skodelico čaja«, ali pozimi: »Prosim, pogrej se!« Za vsako prijaznost se mora gost zahvaliti z besedami : »Nadlegoval sem vas« ali pa kakor pri nas »Hvala lepa!«. Če ne ve gost za pot, se mora najprej vprašanemu prikupiti z uljudnirni jDesedami, sicer ne dobi odgovora, ali pa bi bil odgovor napačen. Kitajci se navadno med seboj tikajo. Nasprotno so pa napram višje stoječim izredno uljudni. Z njimi govore vedno v tretji osebi in nikoli ne pozabijo titulirati jih. Mestne uradnike ogovarjajo ljudje z besedami: »Veliki častiti oče!« Katoliški duhovniki so »šen-fu«, kar se pravi duhovni oče, druge veljake pa ogovarjajo s »sien-čang«, kar pomeni »zgodaj rojeni gospod«. 2enske se nihče ne upa ogovoriti ali vprašati, kam vodi pot. Sicer bi pa tudi odgovora ne dobil, ker Kitajke nobene poti ne poznajo, saj sede neprestano bodisi doma na glinasti klopi ci ali na dvorišču na preprogi. Na obiskih se najprej odda vizitka, ki jo nosi vsak Kitajec seboj. Če je po-setnik sprejet, pride sluga z vizijo v roki in zakliče: »Tsing«, kar pomeni »Vstopite«, če pa pride gost nenapovedan in ne more biti sprejet, mu je treba to takoj povedati ,da mu ni treba dolgo čakati pred vrati Gospodar sprejme gosta pred vrati sprejemnice, kjer se komaj vidno prikloni in povabi gosta, naj sede na častno mesto. To mesto je na Kitajskem na levi strani štirioglate mize, pristavi jene k steni, a gost sedi z obrazom proti vratom. Nato nastane živahen odpor, ki spominja včasih na prepir, predno gost stopi na označeni kraj. Potem ga gospodar še enkrat povabi, naj sede, gost se brani in sede šele, ko gospodar že sedi. Tujcu pripada vedno častno mesto. Če pride pozneje nov gost, se mu mora prvi takoj umakniti. Na obisku mora sedeti gost lepo vzravnano. Treba se je izogibati kratkih rokavov, nedostojno je držati noge križem, sedeti prekrižanih rok, gladiti Bi brado, ali držati roke na hrbtu. Noge je treba držati pri sedenju v pravem kotu, roke pa čim. bolj skrivati. Najbolje je, če počivajo iztegnjene na kolenih, kajti sedeči nima mize pred seboj, temveč na desni strani kraj sebe. Na obiskih se moški ne sme odkriti. Nedostojno je nasloniti se, tudi če ima stol naslanjalo. Kdor nosi očala, jih mora vsaj za hip odložiti, ko pride v goste. Pri vsakem odgovoru se mora človek nekoliko prikloniti govorečemu. Med pogovorom rabi Kitajec o sebi izraze »nedostojen« ali »neznaten«, o svojem znancu ali gostu pa »veliki mož«. Poseti morajo biti kratki. Ob novem letu zadostuje izročiti vizitko. Če je človek namenjen na daljše potovanje, je tudi običaj, da izroči vizitko. Kdaj je človek pijan? Jtaj;otM.o£ram Londonska policija si beli glavo z vprašanjem, kdaj je človek pijan. Prej se je zadovoljevala s tem, da je pro* glasala za pijanega človeka, ki je smr* del po alkoholu in se ni mogel držati na nogah. Zdaj pa hoče imeti točnejšo in zanesljivejšo ugotovitev in posledi* ca je, da ne more nikomur točno do* kazati pijanosti. To vprašanje je važ* no zlasti glede na vedno večji razvoj avtomobilizma, kajti pijani šoferji so zakrivili že mnogo nesreč. Kdor je zda i v Londonu osumljen pijanosti, ga od* vedejo na policijo in tam moru hoditi po ravni črti, zatisniti mora oči in se z enim prstom dotakniti svojega nosu, zatisniti mora oči, iztegniti roke in se postaviti na eno nogo, končno mora na ponoviti več besed in stavkov, ki ?th je težko izgovoriti. Mnoge pijanosti osumljene preišče* jo tudi zdravniki. Potipljejo jim žilo, pregledajo reflekse oči in preizkusijo njihov spomin. Smrad po alkoholu za indleška sodišča še ni dokaz pijanosti Angleški advokati so pa omajali tudi druge dokaze tako, da jih mnogi sod* niki nočejo več priznati. Tako se ie iz* kazalo, da mnogi ljudje ne znajo ho* diti po ravni črti, niti stati na eni no* gi, če imajo zatisnjene oči. Če ugotovi zdravnik odsotnost nekaterih refle* ksov. to še ni dokaz, da je dotični čio* vek pijan. Nedavno so aretirali v Lon* donu nekega zdravnika, ker so mislili, da je pijan. Izkazalo se je pa, da je le* čil svojo sladkorno bolezen z insulinom. Nasprotno so pa aretirali mla* dega gospoda, ki je bil osumljen, da je v pijanosti šofiral. Strah ga je pa takoj iztreznil, da so odrekli vsi poizkusi ugotoviti njegovo pijanost. Čim ie pa zapustil policijo, je nastala reakcija in mož je bil še bolj pijan kakor pred preiskavo. Zdaj iščejo novo preiskovalno me* todo, pri kateri naj bi ugotavljali vse* bino alkohola v krvi. Toda tudi proti tej metodi se čujejo ugovori, ker je jasno, da preneso nekateri ljudje več alkohola kakor drugi, ne da bi se na* pili. Vse pa kaže, da pride pomoč od druge strani. Stroge kazni za pijanost so tako močno znižale število nesreč, da v Angliji kmalu ne bo več piianih avtomobilistov. Nedelja, 27. avgusta. 8.15: Poročila; 8.30: Gimnastika (M. Do-bovšek); 9: Versko predavanje (dr. Rant); 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz iranc. cerkve; 10: Veterinarska razstava (dr. Kune); 10.30: Pasivizem in aktivizem v življenju (Boje); 11: Radio orkester; 12: Čas, plofiče; 15: Kmetijska ura (Jamnik); 15.30: Operetna ura. Izvajata ga. španova in g. Povhe; 16.30: Radio orkester; 20: Pevski koncert g. Grbe; 20.45: Sramel kvartet Pilih; 21.30: čas, poročila; 21.45: Radio orkester; 23: Konec. Ponedeljek, 28. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: čas, plošče, borza; 19: Radio orkester; 20: O kužnih boleznih prašičev (dr. Hribar); 20.30: Mladinske skladbe na klavirju, izvaja dr. švara; 21: Slovenski vokalni kvintet; 21.45: čas, poročila; 22: Radio orkester; 23: Konec. Torek, 29. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 19: Radio orkester; 20: No-semi — kužna bolezen čebel (dr. Hribar); 20.30: Prenos iz Zagreba, vmes čas in poročila; 22.30: Plošče; 23: Konec. Sreda, 30. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 19: Otroški kotiček (Koma-nova); 19.30: Plošče; 20: O kontroli mleka (dr. Kocjan); 20.30: Samospevi gdč. Megle in g. Dermote; 21.30: Cas, poročila; 21.45: Radio orkester; 22.30: Angleške plošče; 23: Kcnec. Četrtek, 31. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: čas, plošče, borza; 19: Radio orkester; 19.30: Gospodinjska ura (ga. Bartolova); 20: O kugi Čebelne zalege (dr. Kocjan); 20.30: Operne arije poje g. Ado Darian; 21.15: Večer operetnih pesmi in šlagerjev, poje gdč. An ta Kovačič; 22: Radio orkester; 23: Konec. Petek, 1. septembra. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Caa, plošče, borza; 19: Radio orkester; 20: O klanju živali na domu (dr. Kune); 20.30: Prenos iz Beograda, vmes čas in poročila; 22.30: Plošče; 23: Konec. Sobota, 2. septembra. 10: Prenos otvoritve jesenskega velesej-ma; 12.15: Plošče; 12.45: PoročUa; 13: Cas, plošče; 19: Radio orkester; 20: Pregled zunanjih političnih dogodkov (dr. Jug); 20.30: Tamburaški sekstet; 21.30: Cas, poročila; 21.45: Plošče; 22.15: Havajske kitare (trio), prenos z velesajma, ŽENSKA LOGIKA Mož: Prepovedujem ti ostrici si lase brez mojega dovoljenja. Žena: Kaj si me ti vprašal za dovo» ljenje, da smeš imeti plešo? *ev, 194 /SLOVENSKI NAROD«. r^r*»lje nameravali vprizoriti na gostilniškem vrtu pri P*tr<5ku drevi in jutri zveečr. Je preložena na prihodnio soboto in nedeljo ob pol 21. V pri zori ter Je preložena radi prireditve v Stražišču. — Razvitje sokolskeata prapora w Stra-žisru. Sokolsko društvo v Stražišču razvite v nsdeljo 3. ee»ptembra svoj prapor. Spored: Jutri 27. avsrusta ob 16. popoldne vpri-zoritev Finžgarjevega >Divjega krveac Igra se na prostem v Sem pet rj pod Suiarjateo goro; v soboto 2. septembra ob pol 21. zvečer bo slavnostna akademija na letnem ter lovadišČu, v nedeljo 3- septembra ob 15. pa razvitje prapora, povorka, lavni nastop m velika ljudsfka zabava. — Vprašanje prorituberkulosnega dispanzerja v Kranja. Na zadnji občinski seji v sredo popoldne Je stavil obči maki odbornik g. dr. Stanko Sajovic v imenu zdravstvenega odseka predlog o ustanovitvi proti tuberkuloznega dispanzerja v Kranju. Stal bi približno 900.000 Din. Razen tega bo treba misliti na vzdrževalne stroške, na stalnega zdravnika in bolniško sestro. Sueski načelnik g. dr. Franc Ogrin je omenil, da se Je obravnavalo vprašanje bolnice za Gorenjsko oz. protituberkjloznega diopan-zerija na sestankih županov v našem sreru. Zbranega je že polovico denarja. Drugo poli *ieo bodo prispevale P roti tuberkulozne lina. OUZD in domaČa industrija. V kratkem bo sklican sestanek teh dveh faktorjev, kjer 93 bo vprašanje proti tuberkuloznega dispanzerja končno rešilo. VIŠEK SLABOSTI — Gospod plačilni, ta čaj j« zelo slab. — Pustke ga stati. — Saj je tako slab, da niti stari ne more. PREPOZNO — Kdaj si spoznala svojega moža? — Sele po poroki, žal, Šele po po* roki SREČA — Ta ženska me je veljala celo premoženje, — Mene pa mojo pamet. — Ti vedno dobro zadeneš. Ljubljana, 26. avgusta. Od letošnje nove filmske s ozone upravičeno pričakujemo celo vrsto najlepših filmskih del. Gospodarska kriza., ki je občutno vplivala tudi na film in kinematografe, je producentom matematično dokazala, da se nikakor ne izplača več producirati malih in manjvrednih filmov, ker si takih filmov občinstvo v pretežni večini ne ogleda in je tedaj v take filme investiran kapital izgubljen. Izplača se edinole produkcija velikih filmov, v katere je treba seveda investirati večje vsote. Filmska publika si v dobi gospodarske stiske prav dobro premisli, predno izda svoj pičlo odmerjeni denar za ooisk kinematografov in se zajiima le za velika, zanimiva filmska dela. Zato so šli letos producenti z vso potrebno pažnjo na delo in ustvarili mnogo velikih filmskih del. Tudi Američani niso stedili i investicijami in ustvarili letos celo vrsto velefilmov, ki jih prineso na naš trg v nemških verzijah. Tako bomo videli letos velefilme: >V znamenju križa«, »Mata Hari«, >Tarzan«, >Kavalkada< itd. Lilian Harvev v otvoritvenem filma »Oaričina podveza« Ker veČino naše kinopublike že danes zanima, kakšne filme bomo videli v Ljubljani v septembru, smo se informirali pri upravi Elitnega kina Matice in zvedeli: Sezona se otvori v četrtek SI. t. m, z TJfinim velefilmom „Caričina podveza" »Oaričina podveza« je zadnji evropski film z Lilian Harvev, ki je odšla v Ameriko, kjer dela pri družbi Fox-film; s svojim poslednjim, pri Ufi Izdelanim filmom, nam je pa ostavila nepozabno delo, v katerem je umetnica še enkrat kakor za slovo pokazala vse svoje znanje in vso svojo umetniško silo. FIlm je ljubavna drama male dražestne caric ine služabnice in bogatega francoskega markija, ki ga igra Oonrad Veldt. Marquis de Pontignac najde nekoč na lovu žensko podvezo ter jo spravi; malo kasneje pade s konja in vojaki ga odneso v vojašnico, kjer leži težko ranjen. Mala Juliette. « ^lčina služabnica (Lilian Harvev) išče svojo izgubljeno podvezo, pride končno tudi v vojašnico, najde v roki ranjenega ^nezavestnega markija svojo podvezo in zapoje v vročici ležečemu ranjencu lepo pesem. Markij ozdravi in išče povsod nepoznano pevko, v katero se je zaljubil; končno jo najde in film se konča z zvezo obeh zaljubljencev. Zasedba filma je odlična in vsak igralec je na svojem mestu. Režiser filma, Friedrich Hollander, je znal spretno premostiti marsikatero pomanjkljivost rokopisa. Lepi so zlasti naravni posnetki in dekoracije; tudi situa-cijske komike in zabave je dovolj. Omam-Ijiva je glasba, zlesti >šlager< ki ga poje Lilian Harvev z neprimernim občutkom. DrugI velefilm septemberakega. sporeda je »Pesem zate44 V tem prekrasnem filmskem veledelu poje sloviti poljski tenorist Jan Kiepura. Poleg opernih arij is >Aide«, »Trubadurja« in drugih opernih del bo zapel Kiepura še celo vrsto krasnih popevk in znamenito Gounodovo pesem »Ave Marija«. »Pesem zate« je dosedaj največji filmski triumf odkar obstojata film in kinematograf. Po cele mesece so bile predstave tega filma razprodane in ljudje so po 5 in 6krat zaporedoma drli v kino poslušat Kie-purov biserno bleščeči glas. V filmu nastopijo poleg Kiepure še Jenny Jugo, Paul Horbiger, Ida \Vust in Paul Kemp. Po uspehu, ki ga je imel film »Pesem sate«, je bil Kiepura takoj angažiran v Ameriko in za svoj prihodnji film, ki ga izdelajo v HoUywoodu, je dobil 3 milijone dinarjev. Vsi dosedanji uspehi Kiepurovih filmov »Zbogom ljubezen« in »Pesem noči« ne pomenijo napram filmu »Pesem sate« prav nič, tako ogromen je bil uspeh tega zadnjega njegovega filmskega dela. Nedvomno bo tudi v Ljubljani zmaga slovitega Poljaka Jana Kiepure zasenčila vse dosedanje triumfe filmskih del. Tretji film septemberskega sporeda Elitnega kina Matice je slovita opereta znamenitega skladatelja Paula Abrahama »Havajska roža44 Kot opereta sama s svojimi popularnimi popevkami bo dosegel tudi film nedvomno velik uspeh. Režiser Richard Oa-wald je dal glavno vlogo male Suzane, ki je kot prodajalka cigaret zaposlena v nekem pariškem kabaretu, dražestni Marti EggerthovL V popevkah »Havajska roža«, >Na divanu je lutka«, »Ob morskem bregu divni raj«, »Brez ljubezni ne poljubljam«, »Oj zlata Baby«, v vseh teh krasnih popevkah, prepolnih čuvstveno mehkih melodij, prihaja vsa toplina Martinega glasu do dovršenega izraza. Poleg tega napaja v filmu tenorist Hans Fldesser z razkošjem svojega glasu slehernega gledalca. Poleg že imenovanih bomo videli v filmski opereti še našega rojaka Svetislava Petroviča, Hansa Junkermaaa In Ernesta Ve-rebesa. Odlična zasedba »Havajske rože« bo poleg čarobno melodične muzike mnogo pripomogla k uspehu filma. »Havajski roži« bo sledil kot četrti film prekrasni filmski ep „Ekstaza" Delo praškega režiserja in umetnika Gustava Machategga, ki je kljub demonstracijam izvestnega dela dunajske publike doživelo triumfe po vsem svetu. V tem filmu se nam bo predstavil v silno težki filmski vlogi naš znanec Zvonimir Rogoz in v glavni vlogi umetnica klasične lepote Hedy KiesJer. V »Ekstazi« nam podaja režiser na prav poseben način vsakdanjo tragedijo zakonskega nesporazuma, beg žene iz konvencijonalnega suženjstva v romantično svobcdo, izbruh ukročenih strasti in prebujenje silne ljubezni. Skoro brez dialoga, le v krasnih umetniško izdelanih slikah je predočena vsa tragedija treh junakov: starikavega pedanta-moža (Rogoza), njegove mlade žene in mladega ?""*e-njerja. „Pozdrav in poljub, Veronika44 je peti film in v tej lepi, nadvse veseli opereti bomo zopet lahko pozdravili našo znanko iz filma »Paprika« nepozabno Frančiško Gaai. Mirno 'ahko rečemo, da oo ta umetnica postala po tem filmu ena najbolj priljubljenih filmskih igralk v Ljubljani, kajti kot Veronika je še mnogo mikavnejša in dražestnejša kot v svojem filmskem prvenci i v »Papriki«. Tudi v tej opereti je njen partner Paol H6rbiger, poleg katerega bomo v filmu videli še debelega komika in humorista Oto VValburga, Zadnji septembarski film bo Fritz Lan-gov monumentalni velefilm »Oporoka dr. Matrasa44 To je doslej najdražji nemški zvočni film, čigar izdelava je stala nad 25 milijonov dinarjev. V možganih norca se porajajo demonske ideje. V svoji bolni glavi snuje satanske načrte za zločinska dejanja, ki naj bi vznemirila ves svet. Hrepeni po moči, ždi za krvjo, zahoče se mu vlade. In ta norec začne svoje načrte uresničevati. Strah Jn groza! Vse zasleduje zločinca, toda nihče mu ne pride na sled. Končno se slučajno posreči mlademu de- tektivu odkriti nevarnega blazneža. Ogromen, senzacij onaien je ta film in svetovna, kritika priznava, da je to najboljše filmsko dalo mojstra Frtts* Umam. To so torej ▼ kratkih črticah filmi septemberskega sporeda v Elitnem kinu Matici. Na repertoarju so, kot vidite le izbrana filmska dela, ki bodo vsbudua v naši publiki novo zanimanje In veselje de filma. Rešitev iz potapljajoče se podmornice Ena najnapetejših epizod v velikem podmorniškem filmu »V svitu zore«-. Zanimivi podatki o delu tega filma fspod peresa producenta G. Aapenhorsta. Ze dolgo sem se bavil z mislijo, izdelati zanimiv film o podmornicah. Nisem mislil na pomorski vojni film, temveč na . napete trenutke, ki jih je moštvo na pod- \ mornicah doživljalo med vojno dan za j dne. Za idejo filma sem našel veliko za- ; nimanje, ker pe Nemčija sama ni imela i po vojni nobenih podmornic več, sem se » moral pobrigati, da mi jo posodi druga dr- j žava. Res mi je bila sreča mila in dobil f sem na razpolago štiri podmornice naj m o- j dernejšega tipa seveda v zgolj filmsk** svrhe. Ko so bile končane priprave za fibnanje, tem odplul s svojo posadko, ki je štela 30 mož, na širno morje. Lani 2. oktobra smo se odpeljali in s seboj sem imel poleg moštva še svoj igralski kader, na čelu mu Rudolf Forster kot poveljnik pomornice, tehnični štab, režiserja Ucickega in oficirje, ki so mi kot strokovnjaki v pomorskih zadevah svetovali in stali ob strani. Nekaj dni po našem križarjenju po morju smo pričeli a filmskim delom. Filmali emo vsakdanje prizore iz mornariškega življenja med svetovno vojno, pogrezanje podmornice, torpediranje velike vojne Udje in ljut artiljerijski ogenj na visokem morju. Delo je bilo zelo naporno, brez prestanka, skoraj brez odmora, niti za obed nismo imeli časa Dan in noč smo delali z največjo marljivostjo. Igralci kakor tudi moštvo, oficirji in tehnični štab. vsi sj kazali izredno zanimanje za delo. Najnapetejši je bil prizor, ko smo snemali pogrezanje nas taljene podmornice in rešitev moštv^ iz objema smrti. Vsi prizori so bili izdelani z neverjetno naravnostjo, tako da smo že mislili, da je iz šale postala resnica. Celih 6 ur smo ležali na dnu morja. Rešitev posadke pa je bil prizor, ki ga svoj živ dan ne bom pozabil. Po enomesečnem trudapolnem delu smo končno dogotovili film. Naš trud se je pošteno izplačal, o čemer se boste tudi sami prepričali, ko boste alm videli. Poleg zanimive in napete tehnične strani ima film »V svitu zore« krasno, pretresljivo in globoko vsebin-. Adele Sand-rock, ki nam predstavlja eno onih junaških ...ater, ki so med svetovno vojno žrtvovale svoje najdražje - svoje sinove — za čast domovine, ima v filmu preti eel j ivo vlogo. Film je prelet pacifističnega duha in propoveduje mir in spravo med narodi, da se enaki težki dnevi, kot jih film predstavlja, ne bi več ponovili. Prem'era velikega filma »V svitu zore« bo v nedeljo v Elitnem kin Matici. Pri številnih nadlogah ženskega spol . povzroči y>t ranz Josefova« g renči ca najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da ae poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefovec vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. DOMAČA UNIVERZA — Moric, :akšen lobiček je, če k u pi trgo*Cw - 100 in proda za 110? — Normalen, krščanski dobiček. — Kaj pa, če proda za 150? — Je zločinec. — A če proda za tisoč? — Je trgovski fenomen. NIMA TAKEGA OČETA Šofer: Tako malo napitnine? Od va* šega sina dobim vedno več. Potnik: Že prav, toda jaz nimam ta* ko bogatega očeta kakor on. ODKRITOSRČNA SLUŽKINJA — Marička, ali ste osnažili vse, kar imamo steklenega? — Da, gospa ra ^n vašega nakita svojega aasprornika, ki >e nehote iztegnil roko. da bi odbil udarec. Krik groze se je izvrl iz prs Henriki, ki je prva opazila kri na Petrovi srajci. — Ranjen je! — je vzkliknila. Toda ta čas sta se nasprotnika že zopet spoprijela; srdito sta mahala z noži drug proti drugemu, Jakob je odbijal udarce spretno, Peter pa po-gumno. — Nisem ranjen! — je odgovoril Peter na Henr&m krik Toda laž ni zacelila njetove rane. Kri mu je curljala iz nje. — Tako, zdaj si dobil, kar ti gre, pev kveka! — je dejaJ Jakob. — Lopov! — je vzkliknil Peter, — razrezi me na drobne ko&čke. Dokler bo Luiza v nevarnosti, ne bom ničesar čutil. — 2e dobro . . koočajva to! Lopov ie planil na Petra, boj se je začel znova, Še srditejši nego prej. Na silovit udarec, ki rmi ga je bil nameni Jakob, je odgovoril Peter s tem, da je zamahnH z nožem kar na slepo srečo. Toda nož se je zasadil do ročaja v prsa nesrečnega Jakoba, ki je bolestno zahronel fn se zgrudil. Frochardka je skočila vsa i« sebe k zabodenemu sfnu. — Jakob! . . . Jafeob! — je zaklicala. Peter Je pa stopil ves okrvavljen k dekletoma, ki sta bili zdaj svobodni. In z drhtečim glasom Je dejal LasM: — Zdaj pa bežite . . . bežite! Ni imel poguma dotakniti se z roko, obrizgano z bratovo krvjo, njene nežne ročice. — A vi, Peter? — je vpraSala s strahom za usodo dobrega fanta, ki je bil ubil svojega brata, da reši njo. — Kaj pa storite? — je vprašala Henrika in potegnila obotavljajočo se Luizo za seboj k vratom. Peter je povesil glavo. Potem se je ozrl na okrvavljeni nož, ki ga je še vedno držal v roki, in odgovoril: , wi — Počakati hočem kazni za Z;OČm. xm. Henrika je bila še vsa trda od groze. Lutza, ki ni videla strašnega prizora, je vprašala sestro, kaj bosta sto-rhM. — Pojdi, — ie dejala Henrika grajeno. — Beživa iz te hiše. Pojdi. Luiza. — Zakaj se tako treseš, sestra? . . . Mar nisva še svobodni? — Pojdi, ti pravim . . . Smrt je v tej hiši. — Kaj? ... Ta mož je torej . . . — Mrtev! . . . Mrtev je! — In Peter ga je ubil . . . zavoljo mene je ubil brata. Zavoljo mene je bilo njegovo življenje v nevarnosti, zavoljo mene je gotovo težko ranjen, zavolio mene je ubijal . . . Da, da. spo-anala sem to dobro iz njegovega glasu, ki ae je tresel od jeze. iz strašnih groženj, k so letele nan in ki se Jih ni prav nič bal . . ♦ Raaumela sem dobro, da ga žene obuo naprei ... in da je pripravljen dati svoje življenje, da reši moje . . . — To je zJata duša, — je prloorn-ntla Henrika, — prejel je prvi udarec, ne da bi kliknil . . . Videla sem njegovo kri ... Ni se umaknil. Nastavil je prsa svojemu nasprotniku, da bi naju rešil. • . m rešil je naju. — O, bože moj! — je vzkliknila Luiza ihteč. — Dolžni sva mu zahvalo in priznanje, Luiza. Pripravljen je bil žrtvovati svoje življenje, da naju reši . . . Maha! je z nožem kar na slepo srečo in usoda je hotela, da je bila rana smrtna. Gotovo je sam bog vodil njegovo roko . . . Ne joči, ne tarnaj . .. Ce bi morala priseči pred sodiščern. ki bi sodilo Petra . . . — Peter . . . Peter sojen . . . obsojen! — Dvignila bi roko pred Kristom in prisegla na svojo dušo in na svojo vest, da je nedolžen, da je branil samo svoje življenje, ogroženo tem bolj, ker je bil ranjen, oslabljen, ker je tekla njegova kri in ker ie v trenutku obupa zamahnil z nožem na sle*rrjVTCWF«irT rTT *6T5*, 9m 5*. av^u^Ta . 194 Deci za šolo - čevlje Mednarodni velesejem 3. do 10. septembra 1933 v Pragi SVETOVNI VELESEJEM NA KATEREM SO ZASTOPANI NARODI Di DRŽAVE ZNIŽANA VOŽNJA ZA BRZO VLAKE IN NAVADNE VLAKE Jugoslavija 25 — č eho slovaška 50 — Avstrija 25 — Madžarska 25 odstotkov Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Cehoslovaški prej 33 %, sedaj 50 % popusta. Pojasnila in legitimacije daje: ALOMA COMTANT, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2 — CEHOSLOVAŠKI KONZULAT — PUTNIK. Gajeva ulica (za nebotičnikom) in njegovi podružnici »Hotel Metropol«. Najnovejši modeli dvokoles. otroških in Igračnih vozičkov prevoznih tricikijev. motorjev in šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ce^VJ franko. »TRIBUNA« b. Jti. L~, tovarna dvokoles. in otroških vozičkov, * UBIJANA Karlovska centa it 4. Specijelni entel oblek ažuriranje, pred tisk, najhitrejša postrežba najfinejše deJo pri Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogTamov. perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — -»ainižle cena Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof. Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lah- 1 ka, precizna mehanika.) Pro- j daja jih izključno le sodni iz- j vedenec in bivši učitelj Glas- | bene Matice I i Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov in strun KLAVIRJI, PLANTNI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000.- naprej. — >MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 9/L V neizrazni bridkosti javljamo, da nam je danes ob %2. uri popoldne za večno ugasnilo naše solnčece, miljena edinka, lučka našega življenja Silvi tca Pogreb bo krenil iz bolniške mrtvašnice na Zaloški cesti v nedeljo ob ^3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. avgusta 1933. Železniški svetnik ADOLF HILLMAYR, oče; HEDVTKA roj. 8 VI-GELJ, mati in ostalo sorodstvo. 8823 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega dragega odeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Frania Mulačka se veem najpriarčneje salifiSTjU^amo. Ljubljana, dne 26. avgusta 1938. Cenjenim damam vljudno sporočam, da sem preselila svojo že nad 25 let obstoječo trgovino iz židovske ulice štev. 3 v šelenburgovo ulico 6 £ ter zagotavljam vsako damo, da bom vedno postregla najsolidneje v kvaliteti in ceni. Se priporoča modni salon vi $%al(ki veCe&ejem Od 16.—24* septembra 1933 Razstava pincgavske in Mariahofer goveje pasme od 16.—19. septembra. — Razstava malih in kožu-hastih živali od 21.—24. septembra. Velesejmske izkaznice se dobe pri glavnem razpošiljat el ju: Banka Bezjak, Maribor, Gosposka ulica št. 25 in pri avstrijskem poslaništvu, Beograd, Knez Mihajlov cenac 16. >mMa1i og1asi< Vsaka beseda ftO psur. Plača me lahko auU w znamkah, ta odgovor znamko! - Na vprašanja brc* znamk* ms ndčniHirictma Najmanji* o$lns Wn PR0DMK1 BELA VINA pristen lasten pridelek — večjo množino proda veleposestvo — Ed. Suppanz, Pristava. 3334 PEKI, POZOR! Prodam pekovski stroj za zemlje poceni! — Resman, Zgornja Slovenska Bistrica. 3355 ŽGANEGA APNA več vagonov prodam. — De-bevc, apnenica, Tržič 3361 KUPIM LIMUZINO 4- ali 6 sedežno kupim. — Ponudbe: ceh, Sv. Lenart v Slovenskih goricah. 3343 BRIVSKI POMOČNIK išče službo. — Skelac, Ivanovci, pošta Valpovo, Slavonija. 3379 ESPERANTO Kdor se želi priučiti temu Jeziku, naj se obrne na Esperant-sko dopisno šolo, Jesenice-Fu-žine (Gorenjsko). — Priložite znamko za odgovor! 3382 ESPERANTO Hitro in poceni se naučite esperanto, ako se vpišete v Espe-rantako dopisno šolo, Jesenice-Fužine (Gorenjsko). Priložite znamko za odgovor! 3382 NEMŠČINA Samo Din 15.- mesečno vas stane nemški dopisovalni tečaj. — Obrnite se na Jezikovno dopisno šolo, Jesenice-Fužine (Gorenjsko). Priložite znamko za odgovor! 3382 UČENKA s primerno šolsko izobrazbo, ki je zdrava in ima veselje do trgovine, se sprejme na deželo. Biti mora mirna in poštena. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe pod šifro > Poštena 3381« na upravo »Slovenskega Naroda«. UČENCA spremem. — Hodnik, ključavničar, Dolnji Logatec. 3362 TEČAJI NEMŠČINE v Delavski zbornici, zaćetniški, nadaljevalni in konverzacijski. Zvečer za odrasle, popoldne za mladino. Vpisovanje v pritličju, glavni vhod, desno, v torek, sredo in četrtek od i/27 do 8. ure zvečer. — Mesečno 40 Din. MLADEGA PAPAGAJA kupi restavracija pri »Otetu« v škof ji Loki. 3378 HIŠO V PERASTU v Boki Kotorski, prodam za 60 tisoč dinarjev. — Radulovič, Beograd, Teodosijeva 12. — Telefon 24.166. 3377 OBRTNIKI POZOR! Prodam ali zamenjam novo hišo v vrednosti 90.000 Din. — Lovko, Krška vas pri Brežicah. 3376 PEKARNO prodam ali oddam v najem. — Verje 85, Medvode. 3354 TRGOVSKO HIŠO 7 km od Maribora, prodam ah oddam v najem. — Vprašati: Guzelj, Maribor. 3345 NOVOZIDANO HIŠO prodam za Din 46.000.— Po-b rež je pri Mariboru, Delavska ulica št. 11. 3363 Hato! Jutri VSi Halo! v novo preurejeno gostilno V KERSNIKOVO ULICO BT. 5 (Nova ulica), kjer se bo peklo jagnje na ražnju. — Pristna sirova šunka ter druge dalmatinske, kakor tudi domače specialitete, katere boste zalili s prvovrstnim dalmatinskim vinom. — Vstop prost. — Za obilen obisk se cen j. gostom priporoča Milan Priji*. SIANOVM TRISOBNO STANOVANJE v II. nadstropju, Slomškova ulica se takoj odda. — Več pri kamnoseku A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. 5S/L ENOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami se odda s 1. septembrom. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 8875 STANOVANJE pod Rožnikom pri Viču, Cesta XXI, št. 10, novo, oddam. 3886 OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu. — Ljubljana VIL Gasilska cesta 9. 8385 250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 3364 TRISOBNO STANOVANJE v centru mesta oddam za no-vemberski termin. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 8887 RAZNO NOVOST! Potrošači škroba morejo na pol ceneje proizvajati krompirjev škrob z napravo »Express«. — Cena iste se izplača v enem dnevu. — Pojasnila brezplačno. _ Proizvaja Kazmer Nagy, Subotica IV, Palmatičeva ulica št. 89. 3374 PREPRODAJALCEM dobavlja najceneje velike zimske volnene ruta, izdelane na okvirju — Garaj, Subotica Pal-motičeva 27. 3356 Modna konfekcija Najboljši nakup A PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T DVE DIJAKINJI sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanah. Dobra domaČa hrana, zdravo in zračno stanovanje ter strogo nadzorstvo. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 8393 KAM NA KOMABJEVO? Vsi k Lasanu na dobro črnino in pečenega prašička. — Vrtna zabava. — Vino preko ulice Din 8,—. Laaan. 3394 VTNO CEZ ULICO: Štajersko belo Namizno belo Bizeljsko rdeče Cviček Portugalka štaj. Rizling Ia Burgundec beli Jabolčnik sladki 2 g a n j e: Tropinovec pristni Slivovka pristna, stara Rum, fini, čajni Brinjevec l Din 1 > 1 1 ] 1 1 1 6, - 7. -8- 8, - 9. -9.- 10.-4.- 1 Din 20.- 1 > 24.- 1 » 24.- 1 > 32.- ćfta$pi&ujemo mesto napovedovalca ženskega spola s prijetnim uit giomom. Pismene oferte s priloženimi dokazili o državljanstvu, o šolski izobrazbi in neoporečnosti (naravstveni izkaz) ter z navedbo višine zahtevka mesečnih prejemkov sprejemamo do vštetega 31. avgusta 1983 v studiju, Bleivveisova cesta 54. Radiofonska oddajna postaja v Ljubljani. kakor tudi razna desertna vina, prvovrstne likerje po konkurenčni ceni nudi ter se priporoča — »Buffet« pri Je raju, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38. 3394 ZNAJTI SE JE TREBA VTEM TE2KEM ČASU Mi nudimo vsakomur priliko, da zasluži — kdor hoče delati. Uredite si domačo pletarno, ker mi damo vsakomur posla, a xikupimo gotovo pleteno blago. Prejo za pletenje dobavljamo in pose Dej honoriramo pletenje. Kar dokazujejo mnoge zahvalnice ljudij, ki ar na ta način našli zaposlenja in zaslužka. Z zaupanjem zahtevajte brezplačne prospekte od tt Domače pletarske industrije Josip Tomažič, Maribor, Krekova 16. 55-L jgr^jtr Josip Zupančič Za »Navodno tiskarno«: Fran Jezereek — Za upravo in insaratni dal lista: Oton Chriatof Val v Ljubljani GK 99999999999925