UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne • '• : sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4-50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za ; : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—. : : Posamezne številke po 6 vin. ZARJA izhaja vsak (lan razen nedelje in praznikon .* .* .• ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v ŠeJenburgovi ulici štev. 6, H, in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ■ ■■■ Reklamacije lista so poštnine proste. - .....—-■ ■Stev. 249. V Ljubljani, v četrtek dne 4. aprila 1912. Leto II. ==~~ 1 r~..... 1-------------------------------------- ===rr:............................. — a--- Vabilo na naročbo. Zarja izhaja vsak dan ob 11. dopoldne in stane naročnina Za avstro-ogrske kraje: Celoletna.....................................K 18 — polletna ..."................................... 9 — četrtletna . . , *......................4 50 mest črta . . . •.....................150 Za Nemčijo: celoletna.....................................K 21 60 polletna.........................................10-80 četrtletna...................................... 5 40 mesečna . . . . ,...................„ 180 Za ostalo inozcm tvo celoletno 30 kron in s;cer s pošiljanjem na dom aii po pošti. Naročnino je pošiljati na prej. Posamezna številka G vin, v administraciji tobakarnah: _ ^Naročnina se pošilja pod naslove d : U pra v-n • š t v o „ Z a r j e “ v Ljubljani. Parlamentarne počitnice. Poslanska zbornica je nastopila svoje velikonočne počitnice in posianci so se razkropili v svoje volilne okraje. Preveč prevzetna in ošabna zbornica ne more biti na opravljeno delo. in človek bi zdvomil nad resničnost Malovega nauka, da je vrednost stvari enaka množini v njej nakopičenega človeškega dela, če poseda na skromno življenje avstrijskega parlamenta. Klerikalci in narodnjaški poslanci, ki so po navadi parlamentarne pavze vporabljali v ta namen, da so udarjali na veliki boben in oznanjali volileem, kakšne »sijajne uspehe« jim prinašajo ? Dunaja, so to pot sumljivo molčeči in nekam čudno redkobesedni, kakor da se pripravljajo in Uriio za trapiste. In to je tudi naravno! Volilci So se naveličali bobneče samohvale meščanskih Poslancev in prepogosto razočaranje jih je zmolilo in izučilo. Dočim so jim meščanski poslanci kakor spretni žonglerji skladali »uspeh« tik »uspeha«, je postajalo življenje najširših ljudskih mas od dne do dne trše in težavnejše. Položaj slovenskih poslancev ob velikonočen počitnicah je v resnici neprijeten. Ali naj Pripovedujejo delavcem in kmetom, ki tvorijo ogromno večino slovenskega naroda in ogrom-n° večino volilstva v slovenskih okrajih, o ki-Pecem navdušenju, ki so ga razodevali ob prvem branju vladnih predlog za pomnožitev na-s.e slavne armade, ki bo požrla težke miljone Andskega denarja? Ali naj govore o svojem Sramotnem glasovanju o socialno demokratični predlogu, ki je klical vlado na odgovornost, j* sramotn. glasovanju, ki je razločno pokaza-l0'_ da jim je dobiček sladkornih baronov sve-tejši od sklepov ljudskega parlamenta, da jim je Obrzdano kartelno oderuštvo bolj pri srcu ne-P siti želodec izmozganega ljudstva. Ali naj klerikalci državnemu uradništvu iz oči v oči zadajo, kako so hoteli utesniti njegove pravice, Kako so hoteli uradnike in uslužbence degradi-rati za državljane druge stopnje? Ali naj razodenejo slovenskemu ljudstvu, da je bila njih gla-^na skrb, da parlament opaše »feterajnerje« z bridkimisabljami, da so si belili glavo, kako bi Judnišk. vampirjem ohranili njih zaželjen plen gensko in otroško delo v rudnikih, da so si na *so nioč prizadjali, kako bi rudarjem odjedli ZOLA: Rim. (Nadaljevanje.) . »Ne, ti ne pojdeš z nami,« je dejala Bene-tiho, z nežnim smehljajem svojemu bra-|^|ncu. »Saj te nočem umoriti, moj Dano... ! 'l si dovolj ljubezniv, da si nas spremil dotod; *er me spremljata gospod abbe in gospod Ha-„e,rt. me lahko počakaš tu zunaj na tem lepem s°!ncu.« . 1 udi on se je začel smejati in je prav rad Privolil; prižgal si je smodko in se začel z ma-,‘jni koraki sprehajati, ves udobrovoljen od blagega zraka. . Pierina je urno stopila v veliki vhod. Strop e.bil na visokem oboku in je bil okrašen z lepi-.11 rozetam podobnimi ornamenti, ali v veži ,e Pravo gnojišče pokrivalo marmorne plošče 1 so bile deloma že položene. Potem je prišlo j^onumentalno kamnitno stopnjišče z izklesa-.? Pfesleglasto ograjo; stopnice so bile že raz-'te jn pokrite s tako debelo plastjo nesnage, da bile videti povsem črne. Povsod so bile ro-® zapustile mastne sledove. Nekaj resnično ^ ainotečega je puhtelo iz zidov, ki so bili še po-** surovi in so čakali na slikarije in pozla-okvirja ne podboja: I Pierina se je v prvem nadstropju ustavi-kli'?ai velikanskem odstavku stopnjišča in je za-npc,a.skozi veliko vratno odprtino, ki ni imela okvirja ne podpoja: g0 a9Še’ neka dama in dvoje gospodov bi radi °rili s teboj.« ‘ o tem se je obrnila do kontesine: vpisto na koncu, v tretji dvorani.« do| 0 ic stekla veliko hitreje nego je prišla •jo stopnjicali. k predmetu svoje strasti. sk0J ,lledcta ie šla s svojima spremljevalcema • grič'* velikanski dvorani; po tleh so ležali ste/'- .S:'tir°ve sipine, okna so bila odprta na rano aiK)sled so prišli vsi trije v manjšo dvo- • v kateri se je naselila vsa obitelj Gozzo z štirinajstdnevno izplačevanje mezde? Ali naj slovenskemu ljudstvu priznajo, da je edini tis-peh njih dela za ljudstvo: deželni glavar kranjski dr. Šušteršič? Edina stranka, ki je lahko vesela svojega dela in ki svoje veselje z mirno vestjo sporoča delavskemu ljudstvu, je socialna demokracija. Do parlamenta naša stranka nima zaupanja v preizobilju. Pameten človek ne pričakuje smo-kov od trnja in ne išče rož na osatu! Delavstvo ve, da je parlament, četudi je izvoljen po splošni volilni pravici, meščanska ustanova in da ves srd nje meščanske večine, obrača proti delavstvu. Če porodi parlament, v katerem imajo meščanski poslanci ogromno večino nad delavskimi zastopniki, v katerem praznuje kapitalistična samopašnost, agrarna samogoltnost in nacionalistična norost razuzdane orgije, le nekaj skromnih reionnic. Ni razočaranja med delavstvom, ki e obira smokev s trnjevega grma, ki ne trga rož z osata in ki ne pričakuje svoje osvoboditve od meščanskega parlamenta. Šest delavskih zakonov je v zadnjem zasedanju porodil parlament. Prvi je zakon o i z-plačevanju rudarske m e z d e. Rudarji ki so doslej po cel mesec čakali na svojo težko prisluženo in skopo odmerjeno mezdo, bodo odslej prejemali plačilo svojega dela na štirinajst dni — vzlic vsemu rogoviljenju klerikalnega dr. Benkoviča. Neznaten je ta napredek, in vendar dobrota za tisoče delavcev. Zakon so predlagali socialno-demokratični poslanci Cingr, Seliger n Reger. Gosp. zbornica se je sklepu poslanske zbornice pridružila in reforma stopi v veljavo v najkrajšem času. Drugi zakon, ki so ga predlagali naši poslanci in ki sta ga obe zborn. že sprejeli uravnava nezgodno zavarovanje v sta v-b n i o b r t i. Tesar, ki ga nezgoda ni uhitela na stavbi, temveč v delavnici, ni bil doslej deležen nezgodne rente; po novem zakonu mu je pravica do nzgodne rente zagotovljena. Vzlic temu, da so meščanski poslanci popačili in izdatno pokvarili predlog naših poslancev, prinaša zakon blagoslov mnogoštevilnim delavcem. Tretji zakon, ki so ga socialni demokratje izsilili meščanski večini, obravnava kršenje delo v n e p o g o d b e. Če podjetnk prekrši pogodbo, je zavezan, da plača odškodnino. Ce delavec prelomi pogodbo, jetakisto zavezan, da poravna odškodnino, za nameček pa ga zadene še zoprna kazen. Naši poslanci so zatorej predlagali, da sc odpravi za delavce sramotna kaz-njivost in da zadenejo delavca ,ki prekrši pogodbo. samo tiste posledice kakor podjetnika. Ta reforma je važna, ker uveljavlja načelo rav-nopravnosti in enakoveljavnosti delavca in podjetnika! Tudi p r e m e m b a § 74 obrtnega reda je napredek delavske zakonodaje. Sicer se je delavskim sovražnikom posrečilo, da so zakon pokvarili, vendar je dobro, da zakon dovoljuje vladi skrajšanje delovnega časa v posebno nevarnih obratih. Naloga naših strokovnih organizacij in poslancev bo, da prisilijo vlado do tega koraka v prid delavstvu. Na predlog socialno demokratičnega poslanca Seitza je vlada opravičena, da predpiše za določene stroje določene varnostne naprave. Zakon o pridobitnih in gospod a r-s k i h z a d r u g a h , ki ga je predložila vlada, je koristen, ker prinaša razne olajšave tudi našim konzumnim društvom in produktivnim za- | drugam delavcev. ropotijo, ki ji je služila za pohištvo.Na tleh, na nepokritih železnih traverzah, je ležalo pet ali šest umazanih, od potu razjedenih slamnic. V sredi je stala dolga, še trdna miza; tudi par starih, s pomočjo vrvi zakrpanih slamnatih stolov je bilo tukaj. Največ dela so dala okna, izmed katerih je bilo dvoje zabitih z deskami, dočim je pred tretjim in pred vrati viselo dvoje starih, potrganih iu umazanih plaht. Zidar Tommaso je bil videti presenečen; očividno ni bil vajen takih dobrosrčnih obiskov. Sedel je za mizo, na kateri sta mu slonela oba komolca; brado je podpiral z rokama in je hotel počivati, kakor je bila dejala njegova žena Giacinta. Bil je krepak mož petinštiridesetih let, bujne brade in las, velikega, podolga-stega obraza, a v svoji bedi in ob svojem postopanju je bil miren kakor rimski senator. Ko je opazil gospoda, ki je v njiju takoj zaslutil tujca, je hitro vstal z nezaupljivo kretnjo. Ali ko je spoznal Benedeto, se je nasmehnil, in ko mu je razložila, čemu so prišli in omenila Darija, ki je ostal doli, je odgovoril: (), vem, vem, kontesina ... O, prav dobro vem, kdo da ste, kajti ko je še živel Vaš oče, sem nekoč zazidaval okno v palači Bocca-nera.« Zdaj se je dal drage volje izpraševati. Odgovoril je osuplemu Pierru, da pač ni velika sreča, ali da bi sc že dalo živeti, če bi bilo le za dva dni dela na teden. Videlo se je, da si prav rad čvrsteje pritegne pas čez trebuh, če le more živeti po svoji volji brez truda. Bila je vedno enaka istorija kakor s popotnikom, ki ga je dal klicati popotnik, da mu odpre kovčeg, ker se je izgubil ključ, pa si kratkomalo ni dal motiti svoje sieste. Ker je bilo revežem odprtih toliko praznih palač, ni bilo treba plačevati stanovanja, in ljudje so bili tako trezni in skromni, da bi zadostovalo nekoliko centesimov za hrano. »O, gospod abbe, pod papežem je bilo vse veliko bolje.... Moj oče, ki je bil zidar kakor T udi zakon o dednem stavbnem p r a v u , ki sta ga obe zbornici sprejeli je soci-cialno političen napredek. Naloga občin je, da ga izkoristijo, da ž njim zajeze nezmerno špekulacijo z zemljišči in ublaže strahotno stanovanjsko mizerijo. 'lak je uspeh zadnjega parlamentarnega zasedanja! Delavstvo se ne udaja nobenim iluzijam in v teh reformah ne vidi poti, ki ga dovede do osvoboditve izpod jarma kapitalistične lastnine. Te reforme so lernajhne krpice na sedanjem družabnem redu, ki pokrivajo zijoče razpoke, žive rane na nagnitem telesu. Kakor z o-metom ne rešiš podirajoče se stavbe, prav tako te reformice ne obvarjejo sedanje družbe pred nevzdržnim propadom in niti za trenotek ne zavlečejo in zaustavijo socialističnega družabnega reda. Pač pa ublaže nekaj najekscesivnej-šega gorja delavskega razreda! Komisar Cuvai. (Telefonično poročilo). Zagreb, 3. aprila. Danes je potekel rok za razpis saborskih volitev. Današnje »Narodne Novine« bi bile po zakonu morale objaviti razpis volitev tako, da bi se sabor,, ki ga je takozvani ban Čuvaj pro-tipostavno razpustil, lahko sešel dne 27. aprila. Namesto tega je Čuvaj imenovan za kraljevskega komisarja. To se pravi: Ustava je razveljavljena na Hrvaškem in dežela je izročena absolutizmu. Stari zatiralec Hrvaške, Khuen Heder-vary izroča vso oblast kreaturi Čuvaju, tej smešni pandurski figuri, človeku brez .znanja in inteligence, ter mu daje pravico počenjati v deželi, vse, kar hoče. ne da bi bil odgovoren komu drugemu kakor njemu, grofu Khuen He-dervaryju, pravkar do kosti blamiranemu ogrskemu ministrskemu predsedniku. Naslov, ki ga je dobil Čuvaj, je pravzaprav nesramna zloraba kraljevega imena, zakaj ta po Khuenovi milosti iz zaslužene popolne brezpomembnosti povzdignjena hlapčevska kreatura bo v resnici le Khuenov komisar, marioneta, ki bo slepo izpolnjevala Khuenove ukaze in se sukala, kakor bo Khuen potegnil žico. Že v ponedeljek so se raznašali po Zagrebu glasovi o nameravanem imenovanju, ali takrat jim ni hotel nihče prav verjeti. Dasi smo se navadili, da je na Hrvaškem že skoraj vse mogoče. je to imenovanje vendar tako absurdno, da se mu je vsak razum uprl. Sedanja generacija se spominja le na eno komisarstvo; to je bilo Rambergovo iz leta 1883. Takrat so se na finančnih uradih po Hrvaškem pojavile table z madjarskim grbom in madjarskim napisani. "V Zagrebu je to protipostavno dejanje izzvalo ogorčenje. Množica je šiloma snela nezakoniti grb s finančnega ravnateljstva v Gunduličevi u-lici in ga v sprevodu odnesla v takrat še odprti »Potok«. Prišlo je do velikih demonstracij, do hudih spopadov s policijo, znanim madjaronom, med njimi tudi tedanjemu nadškofu kardinalu so pobili šipe, končno je prišlo vojaštvo na ulice, na Jelačičevem trgu se je streljalo, padle so tudi žrtve, nemiri so se razširili po vsej deželi in v kratkrn je bila situacija popolnoma revolucionarna. Od vseh strani se je pošiljalo toliko vojaštva na Hrvaško, da je bila vsa dežela iz-premenjena v vojaški tabor. Tedanji ban grof Pejačevič, oče onega Pe-jačeviča, ki je po Kiiuenovem padcu postal do jaz, je delal vse svoje življenje v Vatikanu; in jaz, če hočem za par dni dela, ga dobim še dandanes le tam ... Glejte, teh deset let, ko je bilo toliko dela, da človek ni prišel z lestve, smo se razvadili. Seveda je bilo mogoče bolje jesti, bolje se oblačiti in ni si bilo treba odrekati nobene zabave; zato je zdaj vsako pomanjkanje mnogo težje. Ali pod papežem, gospod abbe, če bi bili takrat prišli k nam! Nič davkov, vse zastonj, le živeti je bilo treba.« Ta trenutek se je začulo s slamnice v senci zabitih oken neko godrnjanje. To ie moj brat Ambrogio, je zidar nadaljeval s svojim mirnim, pokojnim obrazom. »On ni mojega mnenja... Leta 1849., ko je bil štirinajst let star, je potegnil z republikanci... Ali to nič ne de, vzeli smo ga k sebi, ko smo zvedeli, da pogiba od lakote in bolezni v kleti.« Obiskovalce je spreletela groza sočutja. Ambrogio je bil petnajst let starejši od svojega brata iu s komaj šestdesetimi leti že popolnapo-drtija; mrzlica ga je razjedala in noge so mu tako shujšale, da je prebival vse dni na slamnici, ne da bi zapuščal hišo. Bil je manjši, bolj suh in nepokojen od svojega brata; nekdaj je bil mizar. Ali kljub svojemu propadu je imel še nenavadno glavo, plemeniti in tragični obraz apo-stclna in mučenika, v okvirju belih, naježenih las in brade. »Papež, papež,« je mrmral, »nikoli nisem dejal nič slabega o papežu, ali kriv je vendar, da še vedno traja tiranstvo. Le on bi nam bil leta 49. lahko dal republiko, iu tedaj ne bi bila z nami taka, kakršna je.« Poznal je Mazzinija, in še so mu ostale nekakšne sanje o republikanskem papežu, ki bi končno imel posaditi svobodo in bratstvo na prestol. Ali pozneje mu je strast za Garibaldija zmedla te pojme; poslej se mu je zdelo pape-štvo nedostojno in nesposobno, da bi sodelovalo pri osvoboditvi človeštva. Zdaj se ni več prav spoznal in je taval med mamilom svoje mladosti in svojo trdo življensko izkušnjo. Si- konfhkta zaradi železničarske pragmatike, hrvaški ban, ni hotel izvršiti ukaza ogrske vlade, ki je zahtevala, da se po siii zopet namestijo oni grbi, pa je demisioniral. In nato je bil poveljujoči general v Zagrebu, zborni poveljnik, general kavalerije baron Rhamberg imenovan za kraljevskega komisarja z nalogom, da napravi red v deželi. Oni nemiri so bili začetkom septembra; 2. decembra je bil potem gjurski veliki župan grof Khuen Hedervary imenovan za bana. Takrat je bilo komisarstvo razumljivo, zakaj nemiri so bili tako veliki, da je prihajalo do pravih bojev z vojaštvom. Ali zakaj sedaj? Le zaradi tega, ker ne more Čuvaj dobiti večine v saboru, kakor je ni mogel dobiti Tomašič ne Rauch, in kakor je dandanes tudi Khuen ne bi dobil, če bi zopet prišel v Zagreb. Nobeno izjemno stanje, nobeno komisarstvo ne doseže več tega. kar hočejo v Budimpešti. Absolutizem, ki je v Čuvajevem imenovanju odložil krinko, bo še zadnjemu zaslepljencu odprl oči in boj proti zatiralskemu režimu se bo poostril. Izjem-ne odredbe, ki jih bo Čuvaj izdal, ne plašijo nikogar, ker živi dežela že predolgo v izjemnem stanju; nobena ustavna garancija se ne more odpraviti, katere ne bi bile naše vlade že pod ustavno krinko poteptale. S tega stališča je odkriti absolutizem boljši od onega, ki smo ga itak imeli ves čas pod odejo lažnjive ustavnosti. Čuvaj se je takoj po svojem imenovanju odpeljal v Budimpešto k svojemu gospodarju po nove ukaze. Pričakuje se, da bodo zdaj volitve sicer razpisane, ali da bo novi sabor, v katerega bo še manj madjaronov izvoljenih, kakor v Tomašičevega, takoj zopet razpuščen. To je zadnji poskus Khuenovega tiranstva. Če tudi ta izpodleti — kaj počne tedaj? In iz-podletel bo, zakaj na Hrvaškem ni več tako kakor leta 1883. Graški občinski svet pred razpustom. Načrt nemško-nacionalne večine v graškem občinskem svetu, da bi deficit v občinskem gospodarstvu pokrila s težko obremenitvijo vsega prebivalstva, s splošno podražitvijo stanovanj, se je po dokončanih bojih in pogajanjih razbil ob odločnosti socialno - demokratične opozicije. Nemško - nacionalna večina je vrgla puško v koruzo. Ker gospodje na noben način nočejo ugoditi zahtevam ljudske blaginje, na drugi strani pa ne morejo socialno-demo-kratične opozicije vreči ob tla, so boj opustili in bodo namestništvu sporočili, da je njihove modrosti konec. S tem je razpust občinskega sveta blizu, čemur bi sledil vladni komisar in pa razpis novih volitev v vseh treh razredih. Socialno demokratični klub je svoj sklep, da se najodločnejše bori proti zvišanju najemniških vinarjev od 10 na 16, storil po tehtnem prevdarku in mnogih posvetovanjih. Saj so socialni demokratje že desetletje delovali v občinskem svetu, ne da bi bili kaj drugega želi nego najstrupenejše napade in očitke nemško-nacionalne večine in njenega časopisja, ki je videlo pri njih zmerom samo »negativno delo«. Toda oprti na zaupanje prebivalstva so storili zmerom svojo dolžnost, omilili so marsikatero krivico, preprečili marsikatero korupcijo in marsikatero škodo odvrnili od prebivalstva. Kar je pa preveč, je preveč. Namen, da bi se v cer pa je delal vedno le pod pritiskom močnega razvnetja, pa je ostal pri lepih besedah, pri obsežnih in določenih željah. »Brat moj Ambrogio,« je Tommaso mirno nadaljeval, »papež je papež, in kdor je pameten, ostane na njegovi strani, zakaj on bo vedno papež, to se pravi najmočnejši. Če bi jutri prišlo do glasovanja, bi glasoval zanj.« Stari delavec ni hitel odgovarjat. Vsled premišljene previdnosti svojega plemena je ostal mirnejši. »Jaz. moj brat Tommaso, bi glasoval nasproti, vedno nasproti, vedno nasproti... In dobro veš, da bi imeli večitio.S papežem kraljem je vse pri kraju. Sam Borgo bi se uprl... Ali nikakor ne pravim, da se ni treba zediniti z njim, da bi imela vera ugled po vsem svetu.« Pierre je poslušal z živahnim zanimanjem; končno sc je ohrabril in je vprašal: »Ali je v Rimu mnogo socialistov med ljudstvom?« Topot je bilo treba dalje čakati na odgovor. »Socialistov, gospod abbe? Gotovo, nekoliko, ali mnogo manje nego po drugih mestih ... To so novotarije, katerih se udeležujejo tisti, ki so nepotrpežljivi, ne da bi mnogo razumeli o tem... Kar nas je starih, smo bili vedno za svobodo, ne pa za požiganje in ubijanje.« Bal se je pač, da bi preveč ne povedal vpričo dam in gopodov, pa je začel stokati in se zleknil po slamnici. Medtem je kontesina, ki jo je slabi duh nekoliko nadlegoval, pošepnila duhovniku, da je bolje, če izroče svojo miloščino doli ženi, pa se je poslovila. Tommaso je že zopet sedel za mizo in podprl brado z rokami; pozdravil je goste, ne da bi ga njih odhod bolj vznemirjal kakor prihod. časih najhujše draginje provzročilo tako velikansko povišanje najemnin — pri čemur sploh ni bilo gotovo, če je bilo to povišanje tudi res tako nujno — je moral pri soeialno-dernokratič-ni manjšini izzivati najhujši odpor, tembolj ker je večina preko tozadevnega predloga socialnih demokratov prešla prvotno z največjo ošabnostjo na dnevni red. Pričel se je boj, hud boj, ki ga v graški občinski hiši še niso doživeli. Nepozabni bosta prebivalstvu dve nočni seji, tekom katere so socialni demokratje vztrajali skozi 18 in 21 ur, ne da bi bili kaj spali, in v kateri so najprej čisto stvarno in humoristično, potem pa, ko je večina z nasilstvom skušala zlomiti odpor socialnih demokratov, z vsemi danimi in možnimi sredstvi zmagonosno dobojevali prvi boj proti ošabni in trdovratni nemško-nacionalni večini. Ko je večina videla, da ne gre drugače, se je vendar morala ponižati do pogajanj. Zal se ni dosegel noben uspeh. Večina je, kakor smo zadnjič poročali, ponujala socialno-demokratič-ni opoziciji, da opusti povišanje najemninskih vinarjev pri tistih stanovanjski! poslopjih, ki ne plačajo več nego letnih 300 kron najemnine. Socialni demokratje se s to neznatno koncesijo niso zadovoljili, ker bi bil na ta načn samo najmanjši del prebivalstva oproščen od povišanja najemninskega vinarja. Socialno - demokratični klub in vodstvo deželne organizacije sta sklenila, da so koncesije nezadovoljive in da se mora večina odločiti, da bo kaj več storila za manj premožne sloje prebivalstva. Tega seveda večina ni hotela in ker se ji tudi ni ljubilo, da bi nadaljevala brezupni boj z odločno in spretno socialno-demokratično opozicijo, apelira raje na državno oblast, da bi tem neznosnim razmeram storila konec. Takoj po omenjenem sklepu socialno-demo-kratičnega kluba in strankinega vodstva, je dala večina sklicati zopet izredno sejo občinskega sveta v svrho proračunske razprave. Socialni demokratje so jo seveda z obstrukcijo onemogočili. Zadnji petek je bila druga seja. ki je pa nad vse klavrno končala, ker po krivdi večine same niti sklepčna ni bila. V torek pa je bila zadnja seja, ki pomeni definitivni poraz nemško-nacionalne^ večine. Meščanska večina bi bila pač lahko lepše umrla: to čuvstvo je imel vsakdo, kdor si je ogledal to sejo. Cela inscenacija, cela režija in tista pozira-na resnost, vse to je dalo vtis komediantstva. Večina je bila v nasprotju s predzadnjo sejo pravočasno na mestu in polnoštevilno zastopana. Par minut po 4. se oglasi županski zvonec. Pri tem se dela župan, kakor da ne bi nič vedel. Z enakimi besedami kakor vedno otvori sejo: Mi smo sklepčni. Otvarjam nadaljevanje izredne seje o proračunu. Po teh besedah se dvigne dr. Gargittes, načelnik nemšk. meščanskega kluba, stopa z umerjenim korakom proti predsedništvu, potegne iz žepa bodalo, to je neki spis ter se, izročivši ga županu, vrne zopet na svoje mesto. Socialni demokratje kličejo: »Dekret za razpust!« Župan se dela, kakor da bi hotel dobro mu znani spis preleteti in pravi v slovesnem tonu: »Izročen mi je bil ravnokar name naslovljen spis.« (Klici socialnih demokratov: »Proti temu nimamo prav nič.«) Ker je spis v zvezi z razpravo o proračunu, ga bom prečital.« Spis na katerem je podpisan dr. Gar-gittter kot načelnik nemško-nacionalnega kluba pripoveduje v nemško-nacionalnem smislu o prizadevanjih večine, da bi dosegla sporazum z manjšino. Seveda je samo hudobna socialno-de-mokratična opozicija kriva, da nemški nacional-ci niso mogli izvršiti svojh za prebivalstvo nad vse blagih namenov. Zato se nemško-nacionalni občinski zastopniki na podlagi soglasnega klubskega sklepa ne bodo več udeleževali razprav v občinskem svetu, vso odgovornost za škodo, ki jo bo zaradi tega trpelo(?) prebivalstvo, pa prepuščajo seveda socialno-demokrati-čni opoziciji. (No, to odgovornost bodo naši so-drugi prav radi prevzeli! — Op. uredništva). Ko je župan ta spis prečital, se je večina dvignila, da bi pokazala »resnost«. T udi župan se je dvignil in dejal s slovesnim glasom: »Moja prizadevanja, da bi se završila razprava in glasovanje o mestnem proračunu za leto 1912. so sc izjalovila. Vzrok tega dejstva Vam je vsem znan. Smatram sedaj za svojo dolžnost o tem dejstvu in o tem nevzdržnem stanju obvestiti nadzorstveno oblast, da ta odredi vse nadaljne korake«. Socialni demokratje ploskajo; na nerazumljiv način tudi večina hajla, tako da jim socialni demokratje še za slovo zakličejo: »Prebivalstvo vam bo tudi ploskalo!« S tem je seja končala s s klavernim porazom večine; s tem pa je odbit tudi njen atentat na ljudske žepe. Sedaj bo govorilo ljudstvo in odločili bodo volilei vsh treh razredov. Socialno demokratični klub je imel takoj po seji posvetovanje, ng, katerem je zavzel stališče k novemu položaju. NOVICE. * Učiteljica detomorilka. V Kirclischlagu so prijeli 25ietno ljudskošolsko učiteljico Marijo Schneider zaradi detomora ter jo izročili on-dotnemu okrajnemu sodišču. Gdč. Schneider je 25. marca porodila deklico, ki jo je zadušila. Zavila je truplo v rjuho ter ga skrila v omaro za obleko. Obdukcija deteta je dognala. da ie prišlo živo na svet. "Socialistična demonstracija zoper vojno. V Parmi so priredile socialistične organizacie veliko manifestacjo zoper vojno. Sprevoda se je ndcležlo po uradni cenitvi nad 10.000 oseb s 200 zastavami in 4 godbami. Dasi je vojaštvo zasedlo most, ki veže staro z novim mestom, kjer so se zbrali nacionalisti, da motijo socialistično demonstracijo, so se vneli med obema strankama krvavi spopadi in je več oseb nevarno ranjenih. Tudi v Savoni so nacionalisti motili socialističen shod proti vojni in je policija vsled hudih kravalov shod razpustila. V Eorli-su se je javen ljudski shod, ki ga je sklicala socialistična stranka z vso odločnostjo izrekel zoper vojno. * Kupčija s proletarskimi kostmi. Iz Rima poročajo o sodnijski obravnavi proti univerzitetnemu profesorju Bianchiju in dvema služabnikoma anatoiničnega zavoda v Sieni, ki so bili obtoženi, da so v svojo korist prodajali dele mrtvih trupel in tudi cele okostnjake. Priče so izpovedale, da so se iz Siene razpošiljali na vse strani okostnjaki v svrho prodaje. Večina izmed prič je seveda izjavila, da profesor Bianchf sam ni imel nobenega dobička od te prodaje. Zelo obtežilno za obtožence se je izrekel univerzitetni profesor Biondi. Vzlic temu je sodišče oprostilo vse obtožence, ker je ravnatelj anatoiničnega zavoda v Pizi izjavil. da je to običajno, da se prodajajo oni defr okostnjakov, katerih ne porabijo za muzej. Vsekakor je pa pri tem za proletarce zelo tolažilno spoznanje: dokler je živ, mora delati kot črna živina, da drugi obogate; kadar je bolan in kadar se bori s smrtjo je predmet, ki služi dijakom za učenje; kadar pa umrje, prodado njegove kosti in je tako postranski zaslužek slabo plačanim služabnikom. To je vendar nad vse umna uporaba proletarcev. * Razredna justica na Angleškem. Kako se boje vladajoči razredi na Angleškem za svoj obstoj, kaže prav jasno sodnijska obravnava proti uredniku mesečnika »The Syudicalist«. V svojem listu je poživljal vojake, naj pri stavkali ne streljajo na stavkujoče delavce. Poleg njega sta bila tožena tudi lastnika tiskarne, v kateri s tiska list. Sodba se je izrekla na podlagi postave iz leta 1797. Zadnjikrat se je sodilo po tem zakonu I. 1804. Urednik Bourman je bil obsojen na devet mesecev prisilnega dela. 'la kruta obsodba za političen pogrešek ni nič drugega, nego izraz bojazni angleške buržoazije. Lastniki premogovnikov so hoteli opravičiti zavrnitev upravičenih in zmernih zahtev rudarjev s tem, da so razglasili generalno stavko Ie kot uvod za splošen upor. Kapitalistično časopisje je pričelo z veliko vnemo stikati za uporniki in je po dolgem trudu res našlo urednika Bowmana, katerega so takoj tirali k sodniji. Sodnik je v svojem govoru na porotnike pokazal v najlepši luči vso svojo zarobljenost in ves svoj strah pred organiziranimi delavsk. četami. Dejal je: »Syu-dikalist« je časopis, ki priporoča vražji sistem generalne stavke, na podlagi katere bi se ustanovila socialistična republika.« Da pa zna biti angleška justica tudi še drugačna, se je pokazalo pred nedavnim časom pri voditelju irskih unionistov, ki je z uprav besnečimi govori ščuval ljudstvo proti vladi, oka bi se ta pre-drznila podeliti Irski samoupravo, ker bi potem bila izročena protestanska manjšina prebivalstva katoličanom. Poživljal je celo k nakupu orožja, ter nasvetoval ekserciranju rekrutov. Ta hujskča pa je bil prejšnji konservativni justični minister in član tajnega kraljevskega sveta, zato je bil po nazorih buržoazije nedotakljiv. Liberalni angleški vladi pa se je zdelo popolnoma pravično, da ostro kaznuje Bovvmana. ki ima na svoji strani neznatno število somišljenikov. Takšna je torej tolikokrat hvaljena angleška svoboda. * Smrt dveh otrok vsled opija. Iz Katto-\vitza poročajo: Zeni nekega rudarja je zdravnik zapisal opij. Med njeno in nenavzočnostjo njenega moža so dobili steklenico v roke otroci, ki so jo izpili. Dva otroka sta bila takoj mrtva, dva pa umirata. * Pariški avtomobilni roparji. Pariška policija je v ponedeljek aretirala dva individua, po imenu Prevost in Conlond, ki sta prežala na blagajniškega sela neke banke, ki je imel pri sebi več nego 1 milion frankov v čekih in menicah in 50.000 frankov gotovega denarja. Imela sta namen, da bi ga ubila in oropala. Pariška policija je bila o tem naklepu pravočasno obveščena. Policija je skušala blagajniškega sela pregovoriti, da bi vkljub napovedanemu naklepu napravil svojo pot, čemur se je pa sel iz umevnih razlogov odločno uprl. Nato je policija lopova, ki sta prežala na nekem cestnem vogalu, brez daljšega prijela. * Eksplozija pri strelnih vajah. Iz Haaga poročajo: Po neki brzojavki iz Zapadite Indije je pri strelnih vajah, ki so se vršile na holandski oklopni križarki »Zeeland«, iz do-sedaj nerazjasnjenih vzrokov eksplodirala pa-trona nekega topa, pri čemur je bil en mož ubit. dva pa sta bila ranjena. * Ženska volilna pravica na Švedskem. Državnemu zboru je predložen zakonski načrt vlade o politični volilni pravici žen. Svrha zakonskega načrta je. da se podeli ženam aktivna in pasivna volilna pravica v enaki meri kakor moškim. Oženjene žene, katerih možje v poslednjih treh letih ne bi plačali nobenih davkov, pot em načrtu ne bi imele volilne pra-vice. + Smrt japonskega vojnega ministra. Vojni minister baron Išimoto je umrl. * Polet preko kanala z ženskim pasažlr- jem. V torek se je izvršil prvi polet preko Ro-kavskega kanala z ženskim pasažirjem. Avi-atik Hamel je ob 10. uri dopoldan zapustil letališče tiendon pri Londonu. Na krovu stroja se je nahajala tudi neka gospa Davies. Vkljub močnemu vetru je Hamel preletel kanal ter se izkrcal v Boulogni. Pri zelo močnem vetru se je zopet vkrcal, da bi nadaljeval svojo pot v Pariz, kamor je dospel ob 6. zvečer. + Ženski poslaniški ataše. V Bruslju fun-gira neka dama kot poslaniški ataše. Je to gdč. dr. Klotilda Luisi, ki jo je vlada^ njene domovine Uragvay poslala v Bruselj. Zdi se da je mlada dama prav za to poklicana, da igra kot zastopnica ženske diplomacije važno vlogo, kajti gdč. dr. Luisi je izredno simpatična prikazen. Velika, ne da bi bila preveč sloka. z lokavimi, živahnimi očmi in pristnim diplomatskim smehljajem. Gdč. dr. Luisi je suma cum laude promovirala na univerzi Montevideo ter se posvetila poglavitno učni stroki. Njej se je poveril tudi študij učnih razmer v Evropi. Ljubljana in Kranjsko. — Hrvaške razmere so se včeraj skrajno poostrile. Kakor poročamo na drugem mestu, je Čuvaj res imenovan za komisarja, vsled česar ni za svoje odredbe nič več odgovoren hrvaškemu saboru. Čuvaj ni več najvišji uradnik dežele, temveč zastopnik tuje oblasti, repre- zentant sile. ki nastopa proti osvojeni deželi. Če pogledamo vse dolgoletno oblastno počenjanje na Hrvaškem, nadalje kolonizatorično taktiko v Bosni in Hercegovini, pa vzporedna s tem presodimo, kar se godi po naših krajih. tedaj moramo spoznati, da to niso druga od druge ločene epizode, temveč da nastopa s te in z one strani Sotle enoten sistem z enotnimi. določenimi cilji, in da nas mora to. kar se zdaj godi na Hrvaškem, zanimati že zaradi tega, ker gre vse to tudi na naš račun. Absolutizem na Hrvaškem, v naši najbližji soseščini. obsega eminentno nevarnost tudi za naše ustavne razmere, pa je kratkomalo nemogoče, da bi pri nas kar molčali o senzacionalnem razvoju hrvaške politike. O teh rečeh je nujno treba izpregovoritt. In izpregovorilo se bo. — Konzumno društvo za Ljubljano in o-kofico priporoča delavstvu Ljubljane in okolice naj odjemljejo v zadružnih prodajalnah edino kruh iz lastne pekarije! — Izredno velika brezposelnost v tiskarstvu na Kranjskem. Ze od leta 1888. in 1889. ni bilo na Kranjskem toliko brezposelnih tiskarskih pomočnikov, kakor jih imamo sedaj. Takrat smo jih šteli osem ali devet, danes pa kar 14. Resnično je sicer, da se je tiskarstvo pri nas v zadnjih 20 letih jako razvilo; takrat smo imeli le okolo 60 pomočnikov, danes pa jih imamo že nad 190, in razentega še 9 stavnih strojev, ki nadomeščajo najmanj 20 stavcev. Iz tega je torej razvidno, kako ie napredoval tisk v času političnih in volilnih bojev, in pa v času kulturnega napredka. Vse pa kaže. da nastaja v tem živahnem boju nekakšna stagnacija, ki odjeka v tiskarski stroki s tem. da pojemajo naročila in da se logično pojavlja tudi med tiskarskimi delavci najhujša šiba — brezposelnost. Tiskarska organizacija se že od nekdaj bori z vso odločnostjo proti arezposelnosti. Zahteva skrajšanje delavnika, omejuje število vajencev in se protivi tudi delti, ki bi se opravljalo čez časnavadnega delavnika. Pri nas se boju proti delu čez čas že več let ni posvečala nobena posebna pozornost, ker je jilo vedno še premalo pomočnikov, sedaj pa, ko se pojavlja kriza v tiskarski stroki, ki tudi najbrže ne bo tako hitro minila in bo posebno občutna v zgodnji pomladi in v poletju, bo pa že treba misliti na to, kako naj se odpravi nepotrebno delo čez čas po raznih tiskarnah. Tarifna pogodba ima določbo, v kateri je jasno izrečeno, da naj se normalni delavnik podaljša le tedaj, če to nujno opravilo zahteva, sicer pa ne. Kot rtujna opravila se pa smejo smatrati le slučajna nujna dela, nikoli pa ne te-\oča dela ali časniki. Kolegialnost in interes tiskarske organizacije zahtevata posebno sedaj, da se pri nas na Kranjskem preveč navadno delo čez čas popolnoma omeji, ker imamo celo vrsto brezposelnih pomočnikov. Torej pozor! — ■ Varnostne odredbe pri ljubljanskem Gruberjevem prekopu so jako nedostatne. Sedaj popravljajo ob prekopu Grubarjevo cesto in dela v precejšnji strmini večkrat do 70 delavcev, spodaj pa teče nad meter globoka Ljubljanica, pajti ob njej itikake varnostne vrvi ne čolna. Ce bi delavec zdrčal v kanal in se morda pobil, se ne more ne sam rešiti in niti drugi ga ne bodo mogli, ker je kanal od vseh strani 'nedostopen. T udi ti trpini zaslužijo primerno varstvo. — Šiška. Naša zadružna pekarija na Celovški cesti št. 1 pridobiva čim dalje več tal. Sicer je že stara reč, da se je težko privaditi novi pekariji, no — pa že gre, še vse bolje, nego je konz. društvo za Ljubljano in okolico pričakovalo! Vendar pa ne snte biti za delavsko podjetje nikdar dovolj! Parola tnora biti - kruh iz delavske pekarije. Če pridem v gostilno imate kruh? Če ni iz naše pekarije, na delo. da dobimo novega odjemalca. Delati je treba, da se naše podjetje razvije v naš ponos. Sodrugi po Šiški: jejmo kruh iz svoje peka-rajc. — Hotel Tivoli je občinski svet skupno z lopo v Lattermannovem drevoredu oddal v najem g. Ederju za dobo 8 let; letna najemnina v prvih štirih letih znaša 3000 K, za nadaljuj dve leti po 4000 K in za zadnji dve leti j)o 5000 K. Ponudba kavarnarja g. Krapeža, ki je ponujal 24000 K več za dobo osmih let, je bila odklonjena z motivacijo, da Krapež ni zadostno izobražen v gostilniški stroki in gmotno prešibak za tako podjetje,. Zakupnina, ki jo dobi občina za dragi hotel je trajen dokument za potratno liberalno gospodarstvo na magistratu v Hribarjevi eri. — Novi najemnik otvorih hotel, kakor čujemo, še ta mesec. — Prodaja bloškega gradu. Po časopisih so nedavno krožile vesti, da je bleski grad nakupila od dosedanjega lastnika g. Julija Muhra »Anglo-banka«. Stvar je tale: Dne 23. marca t. I. se je vpisala v trgovski register družba »Graščina Bled, družba z omejeno zavezo«. Predmet podjetja je. nakup graščine Bled, do-sedaj lastnina Julija Muhra, in — 1 Meškega jezera. Nadalje naprava poljedelskih obratov. Temeljna glavnica znaša 850.000 K, ki se je vplačala v gotovini, kakor sledi: Julij Mulir, 250.000 K. Hans Redlich pl. Vezeg 105.000 K, ing. I ric Gross 90.000 K, dr. Alfred pl. Rappa-port 80.000 K, Oton pl. Redlich 60.000 K. Albrecht baron Sehey 55.000 K, stavbni svetnik Henrik pl. Kuh 55.000 K, dr. Rani grof Arzt 40.000 K, dr. Oskar Wicsingcr, lekarnar K 30.000 K, dr. Lniest pl. Lieben 25.000 K, dr. Bogomir Richter, odvetnik 20.000 K, Rihard Kola 20.000 K, dr. Ljudevit Schiiller 10.000 K, dr. Henrik Eriess 5000 K in dr. Alfred Lederer 5000 K. Za poslovodje so izbrani: Oton pl. Redlich, Erič Gross in dr. Hans Redlich pl. Vezeg, vsi na Dunaju. —Belokranjska železnica. Pred vhodom v bodoči tunel pod Grdešičovo vilo je odkopan znaten det ploščadi in je nasut že dolg, ozek nasip proti Krki. Položene so tračnice, po katerih vozijo v vozičkih zemljo na nasip. Včeraj se je pa zemlja nenadoma usedla, tračnica se je na desnem kraju ponižala in poln voziček prsti se je prevrnil in se valil po bregu proti Krki. Ponesrečil se ni nihče. —Ponarejeni novci. Neka branjevka je dobila ponarejeno krono in ponarejen lOvinarskt novec. — Deželni muzej ostane na veliko nedeljo zaprt, pač pa bo odprt na velikonočni ponedeljek. — Brivnice bodejo na veliko nedeljo dopoldne odprte, na velikonočni pondeljek pa ves dan zaprte. — Beg trgovca Jakoba Bončarja. Boncaf je baje že 21. marca t. 1. pobegnil v Ameriko-Prej' je Bončar ekskomptiral pri svoji graški banki več menic, med katerimi jih je bilo za kakih 20.000 K ponarejenih. Te menice je g°" ljufivo izstavil in z akceptom opremil Bončar na nekega posestnika in trgovca na Viru Pr» Domžalah in nekega drugega trgovca in posestnika na Viču. Trde pa. da je spravil Bončar še več ponarejenih metlic v promet. '1 o se bo takrat izkazalo, ko bodo menice dospele, če jih njihovi imejitelji prej kot take ne spoznajo. Pri polomu je udeležena predvsem ermarkische Escompte-Bank« v Gradcu, kakor se trdi, s približno 400.000 K, nadalje tudi z znatnimi svotami razni trgovci z žitom v Ljubljani in na Ogrskem. Koliko znašajo pas>' va. še ni dognano, trde pa. da presegajo cez 600.000 K. Za pobeglela sta prevzelo jamstvo deloma ali v celoti baje tudi njegov oče. hišni posestnik Pred škofijo in njegov brat, P0se* ~ nili in gostilničar na Sv. Petra cesti, tako o bodeta prišla, če ne pride do kakega izravna-nja. kar je pa jako dvomljivo, ob vse premoženje. Baje niti sama ne vesta, koliko sta P0(T pisala. Nekateri govore, da 250.000 K. čno pri tem pa je. da je oče na smrtni postelji in da mu doslej niso upali povedati bega r>Je' govega sina. Ljubljanski denarni in gosp. za-vodi niso pri tem nič udeleženi., hud udaret pa pomeni ta polom za zgoraj omenjeno Sra' ško banko. Pravijo, da je Bončar banki svoj srečni prihod v Ameriko brzojavno naznanil- — Nesreča. Prostovoljno gasil, društvo * Podpeči pri Preserju je 31. marca prireui o vajo. Ko so se odstranili gasilci iz vasi, s v tem času za vasjo na travniku pasle živ}P pastirice in zakurile. Po nesreči pride k n]H“ 5 in pol letna hčerka g. Sveteta, načelnika £a' silnega društva. Približa se ognju, vname & ji obleka in ker je bil močan veter, je bila deklica takoj vsa v plamenu. Pastirice so sicer takoj pogasile obleko, a vendar je deklica dobila take opekline, zlasti po spodnjem životu, da je moral otrokov oče jo takoj peljati v deželno bolnico. Deklica je v torek v bolnici umrla. _ j — Žepne tatvine. Zadnja dva tedna se 0 dne do dne množe slučaji žepnih tatvin ljubljanskem trgu, zlasti na Vodnikovem * Pogačarjevem trgu. Predvčerajšnjem in včeraj je bilo kar 7 žensk okradenih. Nemalo krivde pade pri teh tatvinah tudi na okraden ženske same, ker ne pazijo dovolj na denarnice^ V lastnem interesu občinstva, se jih nujno °" pozarja, naj imajo denarnice dobro shranjen in naj tudi sicer na trgu samo sebi P°sveCJ več pozornosti. Pred prazniki se sicer tatvin vsako leto množe, letos so pa, žal. po števil tako narasle, da moramo glasno klicati: 1°' zor pred žepnimi tatovi! _ . z — S trebuhom za kruhom. Včeraj se je južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko Slovencev. 20 Makedoncev in 11 Hrvatov. Heb je šlo 27. na Dolenjsko 28, v Buchs P® 40 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 90 na' lijanov. , Ročna torbica z dragocenostiini v 7 nosti 15.000 K izginila. Dne 30. marca se je avtomobilom peljal deželni poslanec dr. Hubert Senedetzkv iz Višave na Moravskem svojo gospo in nečakom baronom DobelhoW iz Trojane proti Ljubljani in od tukaj da"0 proti Trstu. Na deželni meji Pri Trojanah se ustavili in gospa Senedetzkyjeva je n vzela iz rumene 35 cm dolge in 25 cm ylS?.: ! ročne torbice iz krokodilove kože nekaj oD ža, katerega je položila rta rano na roki. *V se je družba potem pripeljala do Vrhnike- J pogrešila navedeno ročno torbico, ki je y Trojan do tu na nerazumljiv način izginila-torbici je bila zelena kaseta, v kateri je za 15.000 K raznih dragocenosti, in sicer: K lir z briljanti in rubini ter 96 biseri, zlat non. zlata zapestnica v podobi verižice. zia_ ženska ura z dvojnim pokrovom in niouog*V ; mom, denarnica s 160 K in nekaj drugih V ltili potrebščin. Lastnik je obljubil za vrni navedenih predmetov 300 K nagrade. . — Zahvala. Podpisani se svojini dobrim legom najprisrčnejše zahvaljujem za vse da ^ ve, prejete med svojo boleznjo. V Šiški, dn aprila 1912. Anton Sedeu, sprevodnik.___________ Štajersko. — Hrastnik. Pri nas obstoji narodnjak^ sko društvo, katerega člane rta kratko naz s0 ljemo: podpornike. Hočejo biti liberalci. ai> -le siromaki, ki ne razumejo naloge delavs ^ v današnji človeški družbi. Glavno ,1j'*l,.f,iali je: blatiti socialne demokrate tako v £°s: uljo kakor v »Slov. Narodu«. Gospodje Pa 111 toliko masla na glavi, da jim raztopljeno ^ 0, koma lije, če stopijo na solnee. Zadnjič s . f„ brckovali v »Narodu« sedanje delegate ru ske zadruge z »revčki!« Ko so bili 0,lj. l.iarav-milu, se niso niti upali zahtev predložiti ( nateljstvu. Sedaj pa je saj 5°/o poboljša veliko, ali dokaz je podan, da se je neka) rilo. Razni Majceni in Ajdovniki so PrC'vCi zapisani, da bi mogli med poštenimi clL' raZ-deiati zgago. Skrijte se, drugače se maSK topi! . c gli Slovenjebistriški dragonci, ki s(? ‘ pritožit v Maribor k brigadirju, bodo kaK splošna govorica, premeščeni na MoravsK • ^ Aretacija železniškega tatu. Iz i‘eZni' ročajo: 29. t. m. so prijeli glasovitega '■ Riškega tatu Svetanoviča ter ga uklonjenem vedli na okrožno sodišče v Celje. kortacija je zbujala veliko pozornost. .plinov ič je bil poglavar bande glasovitm ' . ,111 škili tatov, ki so iz izvrševali svojo t ',l progah južne železnice Zagreb Zidan ,zsC-Cclje—Trst. Zlasti so merili na hrvas^ ijence, ki so jim v vlakih in na postajah kradli njihov denar. Ostale člane te čedne družbe so že prej prijeli in jih je porotno sodišče v Celju februarja meseca obsodilo na večletno ječo. Svetanoviča so že enkrat železniški uslužbenci koncem januarja prijeli na postaji Vidmu, toda posrečilo se mu je, da je pobegnil iz kolodvorske čakalnice, kjer so ga hoteli držati do prihoda orožnikov. Zagovarjati se bo moral maja meseca pred porotnim sodiščem v Celju. — Poskušen samomor. Iz Štandreža poročajo: V nedeljo je skočil 201etni Jož. Nanut v samomorilnem namenu v Sočo. Potegnil pa ga je iz vode nek mož, ki se je tam blizu nahajal. Pravijo, da si je hotel že enkrat prej tako končati življenje, a da so ga rešili pijonirji. Revežu se je um omračil. Klatil se je po občini in prosjačil; doma pa ga niso marali. Včeraj so nesrečneža oddali v deželno umobolnico. Nadomestna državnozborska volitev v beljaškem okraju. Kdaj bo volitev? Volitev bo v torek, dne 23. aprila in sicer °b času in v lokalu kakor je navedeno v legitimaciji. Pazite na legitimacijo in glasovnico! v Brez legitimacije ne more nihče voliti. Nasi nasprotniki se bodo na vse mogoče načine trudili, kako bi socialno-demokratične volilce ogoljufali za njihove volilne dokumente. Zato se morajo vsi socialno-demokratični volilci sa-Pobrigati, da dobijo volilne papirje; vsak vo-hlec naj jih zahteva na svojem občinskem uradu. Veljavna je samo uradna glasovnica. Ne zavrzite volilne legitimacije po prvih volitvah! Eventualna ožja volitev se vrši dne 30. aprila ob istih urah in v istem lokalu kakor gia-vna volitev. Volilci naj si glasovnico shranijo za eventualno ožjo volitev. Na glasovnico napišite jasno in razločno: FLORIJAN GROGER, urednik v Celovcu. Koroško. — »Rdeči hudič«. Iz Črne nam pišejo: Zadnji lepo uspeli rudarski shod v Črni je mar-^ikateri nazadnjaški duši skalil dušni mir in P°koj. Zlasti Simon Delelut je ves nemiren, °dkar straši po Črni »rdeči hudič«; tako nam-{eč imenuje Simon Delelut človeka socialističnega mišljenja. Svetujemo Simonu Delelutu, Va miruje; zakaj prav nič ne bomo prizanašali človeku, ki se iz dobro znanih ozirov vedno sladka predpostavljenim in jih zalaga z faznimi denuncijacijami. In slednjič: socialne ^eniokracije v Črni ne ugonobi nobeno zabav-,lania čez »rdečega hudiča«; zakaj črnski de-avci so spoznali, da je rešitev njih položaja • amo v socializmu. Torej le mir, Simon Delelut! 7- Velik pcžar. V Draganju so vnele iskre iz >tunika streho iz deščic na posestvu Runde. sc je silno hitro razširil in naenkrat je \eela vas v plamenu. Gorelo je osem hiš in iihf1 ':erliev- Kljub napornemu delu več gasil-1 društev sa vse hiše in cerkev popolnoma po-j,0r?!e\ Rešili so prebivalci samo nekaj oprave 1 živine. Pogorelo pa je več goveje živine, robniee in 16 prašičev. Pri gašenju je dobil pomnik Runda težke opekline na obrazu in po °Kah. Skoda znaša nad 50.000 K in jo komaj eno tretjino krije zavarovalnina, v — Dvojčka v vlaku. Neka dekla, ki je slu-v Spitalu se je peijala včeraj tik pred porodom čez Beljak domov. V vozu ji je postalo nied vožnjo slabo in je povila dvojčka. Poklicali 1 ^ zdravnika, toda bilo je prepozno. Dvojčka bila mrtva, nesrečno mater so odpeljali v ®°*nišnico. — Pohotnik. V okolici Šervida je napadel veznan že precej prileten človek 751etno vdo-5nl-^'ar° ^c^at 'n n°siliti. Kljub vi- slf 'stl*rosti se je še vedno precej krepka žen-j a nasilnežu ubranila in ga močno opraska-> ,n ogrizla po obrazu in po rokah. Neznanec ]e Pobegnil. ? v Otroci so zažgali. V okolici Št. Vida so de£. * otroci, ki so se igrali z užgalicami ske-del /le.^ega veleposestnika. Ko so otroci vi-so napravili so pobegnili in klicali na *°c. Ogenj se je hitro razširil in je kljub Vi) ,°rnciTlu ^c*11 vt-'č okoliških požarnih hramb pr, Pe.li, skedenj, eno gospodarsko poslopje in So dClllišP- Škoda znaša nad 10.000 K. Živino <*®*ili. Zavarovalnina je malenkostna. Goriško. v p"' Jzvrševalni odbor okrajne organizacije lD !.. c* sklicuje za nedeljo dne 14. aprila ob §kj zJutrai v Delavski dom v Gorici zaupiii-«koreStanek vsc*1 zaupnikov iz Gorice in njene ^nevni red: 1. Praznovanje prvega kr-ii' •' "• Raznoterosti. Priporoča se vsem spi ,11,111 organizacijam kakor tudi zaupnikom Vilnn’ 1 -Se fega sestanka udeleže polnoštc- • Za izvrš. odbor okr. org. Štolfa. Ca„. T Tolmin. Preteklo nedeljo je bil skli-bor.. 1 od Podjetniškega pripravljalnega od-iiisk I1! llstanovitev samostojne okrajne bol-teS(i,. 0‘agajne v Tolminu javen shod. da pro->U.it a Pl?,ti ol),ast' zaradi neugodne rešitve te nečlelM' K'cr pri "as ,,avatJa. da pride ob j kjC]. 1 mnogo okoličanskih kmetov v trg, Brii)r.<>S,t.ane.i° tudi ob popoldanskih urah. je ®°Doll|' (K'*10r "alašč sklical shod ob 2. ležii-, i0, ta^° tla se večina teh ljudi ude-biial zl)orovanja. Povedati pa moramo, da je DoSc|.a s,|odti polovica tistih, ki se jih stvar ni iiajl)( i’.’0 tikala, tisti pa, ki so pri tej stvari ' $v0je 1 Pr|zadeti t. j. delavstvo pa so bili vsled I 2a.st(j|. ^»a^nosti in malobrižnosti zelo slabo dei0t| Poznamo želje in namene naših OD0zoVa)cev v Tolminu. Zategadelj moramo hiko ,| 1 Poklicano oblast, da naj ne gre kar ‘l hnianice tem kričačem ter naj ne od- trga našega kraja od okrajne bolniške blagajne v Gorici, kateri edini se imamo zahvaliti, da je po tako dolgem času prisilila naše delodajalce do vpoštevanja zavarovalnega zakona in da sedaj vsaj deloma vživamo koristi tega za delavstvo tako koristnega zakona. Seveda kadar našim delodajalcem kdo stopi na prste, je vse krivično; ampak ko so nas oni pustili čakati celih dvajset let na milost božjo, ne da bi se bili pobrigali za ustanovitev bolniške blagajne in ko so nas pustili brez zavarovanja in pomoči, takrat je bilo za nje vse to pravično iz enostavnega razloga, ker so si prihranili s tem lepe tisočake! Sedaj pat ko je njih zlata doba minila in ko nam je okr. bolniška blagajna v Gorici, pod vodstvom naših sodelavcev, prišla na pomoč in ukrenila vse potrebno glede na zdravniško pomoč, so naši delodajalci ogorčeni proti okrajni bolniški blagajni v Gorici. Temu ogorčenju so dali du-ška tudi na nedeljskem shodu, kamor so prišli z neštevilnimi pritožbami brez podlage proti sedanjemu vodstvu bolniške blagajne ter so končno sprejeli resolucijo, ki poziva poklicano oblast, da ugodi čim preje njih zahtevam. Zastonj je bilo povdarjanje sodruga Štolfa, ki je dokazal, da s pridobitvijo samostojne blagajne v Tolminu, delavstvo kakor tudi delodajalci — ako se hoče z blagajno redno poslovati -ne pridobe nikake koristi, temveč še poslabšanje. ker se bodo morali prispevki vsled malega števila članov v tako velikem kraju še celo zvišati, ako hoče bolniška blagajna res ustrezati svojemu namenu. Ker pa je naša gospoda preveč »zbrihtana«, da bi poslušala povdarjanje našega sodruga, zaradi tega je zagnala vrišč in hrup proti sodr. Štolfi, dasi niso mogli ovreči njegovih pojasnil. Tudi izposojeni poročevalec pripravljalnega odbora je bil zelo ogorčen, ne samo proti vodstvu bolniške blagajne, ampak tudi proti oblasti sami, ker ima baje premalo usmiljenja do njih. Ali g. vladni komisar dr. Premer je takoj vtola-žil g. Ziernfelda, rekoč, da oblast že sama ve, kaj dela. Tudi mi pričakujemo, da oblast ne bo sedla na limanice našim delodajalcem, katerih namen je, da utečejo dolžnosti napram zakonu. Verjamemo, da bi radi dobili v svoje roke bolniško blagajno in bi jo radi vodili po svojih srčnih željah, naj ima delavstvo kako korist ali ne. Zato se tudi zanašamo na besede vladnega komisarja g. dr. Premerja, da oblast ve, kaj mora napraviti. Omeniti še moramo. da sedita v pripravljalnem odboru dve osebi, ki nista delodajalca in torej nikakor ne spadata vanj. — Obrtna šola za zidarje v Renčah je sklenila svoje šolsko leto minolo nedeljo popoldne. Ob tej priliki so bili razstavljeni izdelki učencev. Razstavljenih je bilo do 350 risb, predstavljajočih moderno stavbo, nje notranjost, prereze, z natančno zračunano dolgostjo, višino in širino. Dalje so bili razstavljeni tudi izdelki, tičoči se zidarskega računstva, knjigovodstva in obrtnega spisja. Šolo je obiskovalo do 50 učencev. Šolski pouk je bil štirikrat na teden. Strokovno risanje je vodil prof Gvajc iz Gorice, računstvo in knjigovodstvo pa domači učitelj Vižintin. — Stavka vernikov v Brumi. Iz Gradišča ob Soči poročajo: Naši vrli Brumci so upeljali novo metodo in človeku se zdi, kakor da je našel med njimi sindikalistični pridigar Sore!, ki vidi v stavki vesoljno sredstvo ne le za dosego večjih mezd in lepih delovnih pogojev, ampak tudi za uveljavljenje vseh zahtev človeške volje, brihtne pristaše in učence. Po nadškofovem ukazu je moral duhovnik Pelka oditi iz Brume v I urjak, odkoder jc višji dušni pastir poslal v Brumo duhovnika Corsiga. Ampak nadškof je obračal, Brumci so pa obrnili. Kedar kliče zvon pobožne kristjane v Brurni na službo božjo, se noben faran razen par otrok ne pokaže v cerk- vi m Corsig opravlja svoje ceremonije med praznimi stenami. — Odbor morskega hospica v Gradežu naznanja. da sprejme v svojo oskrbo za letošnje kopališko sezono 50 revnih in škrofuloznih 0-trok od 6. do 12. leta iz goriško-gradiščanske grofije. Prošnje, opremljene s spričevali o cepljenju koz, z ubožnirn spričevalom in krstnim listom je pošiljatinaomenjeni odbor po goriškem magistratu za mestne, po okrajnih glavarstvih za druge, na deželi bivajoče otroke. — Tretji velikonočni praznik v Gorici odpravljen. V Gorici so doslej obhajali tudi velikonočni torek in je dopoldne vse delo počivalo in so bile trgovine zaprte. Letos so trgovci sklenili, da bodo trgovine ves dan odprte. — Velika avtomobilska nezgoda pri Devinu. V nedeljo je trčil blizo Devina avtomobil, v katerem so bili Tržačani Košut, lastnik kavarne Miramar Žigon, njegova soproga, 2 otroka in sestra njegove soproge v enovprežni voz princa I hurn- l’axis, v katerem je bil neki gospod iz^ Devina v spremstvu s svojo sestro. Šofer jc že od daleč videl voz in dajal znamenja. I udi voz se je umaknil kolikor sc je mogel, vendar je vsled preozke ceste zadel avtomobil ob voz, ki se je prekucnil. Potnika sta padla v cestni jarek. Moški je dobil lahko, sestra pa težje poškodbe, ker si je zlomila roko in si pretresla nevarno možgane. Vsled sunka se je obrnil avtomobil, pri čemer je zadel ob obcestni kamen. Avtomobil se jc prekucnil. Iz voza so padli vsi potniki in so bili vsi poškodovani. Iz Soče so potegnili pod železniškim mostom v Gorici truplo bivšega nočnega čuvaja Antona Zongarja, ki je bil že delj časa nekoliko slaboumen. Ne ve se ali je izvršil Zongar samomor ali se je ponesrečil. Cerkveni tat. Cerkev v Levpi je okradel 431etni Ivan .lug iz Rojana. Odnesel je kelih, nekaj drugih reči in denarja. Obtožen je bil tudi zaradi vlačugarstva. Obtoženec je pred sodnijo v Gorici rekel, da ni nič ukradel, hodil je po Kanalskem z namenom, da dobi kako delo. Razprava pred nekaj dnevi je končala z obsodbo Ivana Juga na 0 mesecev težke ječi s postom. Po prestani kazni ga postavijo pod policijsko nadzorstvo. Roparski napad? Poročali smo, da je padel po stopnicah neki 261etni Ernest Križaj, delavec iz Solkana; pri padcu si je zlomil tilnik ter je umrl v goriški bolnišnici. Padel je v neki krčmi na Pokopališki cesti v Gorici. Pozneje so začeli sumiti, da bi bil kdo napadel Križaja ter bi bil pri tem padel in se smrtno poškodoval. Policija je prijela Josipa Pavlina iz Kromberga, ki je že dobro znan policiji zaradi tatvin in sleparij. Prijeli so še drugega osumljenca, Štefana Batiča, tudi iz Kromberga. Narodna borba in nacionalistični motivi. V Trstu. 1. aprila. V nedeljskem uvodniku razpravlja »Edinost« o narodni borbi in socialni demokraciji. Članek je pisan v precej mirnem tonu in bi bil rad objektiven. Kljub temu si pa ni pridobil na objektivnosti ničesar. Miren ton se objektivnosti sicer lepo podaja, ne tvori pa njenega jedra in tudi ne izključuje nedostojnosti. O imenovanem uvodniku bi dejali najprej, da ni niti resno, niti duhovito spravljati resna vprašanja v en koš s šaljivkami, ki ne izgube na neumnosti ničesar, tudi če jim priliješ nekaj nehonetnosti. Pripovedovati, da smo socialni demokratje. ozlovoljeni kadar nas izključujejo iz naroda, je precej naivna otročarija. To bi veljalo le v slučaju, ako bi priznali narodnjakom takšno oblast nad narodom in ako bi imeli narodnjaki sami moč ustvarjati ali dekretira-ti dogme. Izključevali bi narodnjaki ljudi iz naroda lahko tedaj, ako bi bil cel narod narodna organizacija. O tem pa danes ni govora! Ako imajo dr. \Vilfan in njegovi tovariši resne misli. kadar pripovedujejo o socalističnih narodnih izdajicah in kadar prepovedujejo slovenskim pisateljem slovensko pisati, je le obžalovanja vredna donkišotarija. Ampak zato si ne smejo domišljati, da bi jih morali jemati resni ljudje (h katerim se brez ošabnosti prištevamo) resno v poštev. Na vse drugo, o čemer govori uvodnik »Edinosti«, bi dejali, da smo samostojna politična stranka s svojim programom. ki nam nalaga dolžnosti, ki niso enake dolžnostim narodnih strank. Pravimo tudi, da nismo prišli na svet zato, da posnemamo delo meščanskih strank, marveč bolj zato. ker nismo bili z njih delom zadovoljni, ker nam ni ugajal način, /po katerem hočejo meščanske in narodne stranke reševati razna vprašanja, katera gledamo mi z drugačnimi očmi, z drugih strani in jih moramo in hočemo zato tudi rešiti drugače, t. j. po načinu, ki bolj odgovarja našim idejam, ki se nam zdi bolj resen in pravičen. Kakor narodnjaki tako smo tudi mi v narodu skupina, ki si je vstvarila svoje cilje in svoje težnje. Pravica je v tem oziru enaka za nas kakor zn narodnjake. Vsak izmed nas skuša urediti življenje doma po svoje. Ako dodamo k vsemu temu še dejstvo, da je socialna demokracija sad delavske in splošne nezadovoljnosti. ki vidi rešitev vseh vprašanj le v popolnem družabnem preobratu, v socializiranju družbe, ki onemogoči vsake privilegije, ki odstrani možnost krivice in ustvari podlago splošnemu gospodarskemu, socialnemu in moralnemu blagostanju, tedaj spoznamo, da si niso na svetu tuje nobene stvari bolj kot naš in narodni način reševanja velikih in malih vprašanj. Način, po katerem hočejo rešiti velika socialna vprašanja narodnjaki, ne vodi tja, kamor hočemo mi. Mi pa hočemo tja in samo tja. Seveda pri vsem tem ne izključujemo in nismo nikdar izključevali začasne ali trenotne kooperacije z narodnimi strankami tam, kjer je kooperacija mogoča, kjer se interesi vjema-jo. Izključeno je pa, da bi mi kooperirali z narodnjaki tam. kjer se delajo vprašanja važna samo za to. da dobi nacionalizem podlago za svojo agitacijo. In tržaški narodnjaki bi nas imeli radi poleg sebe le v takih vprašanjih, nočejo pa biti z nami takrat, ko bi bil skupen nastop mogoč in opravičen. »Edinost« govori o ljudskem štetju in pravi, da nismo hoteli z njimi kooperirati pri delu, ki je imelo namen poizvedeti o natančnem številu tržaških Slovencev. »Ednost« govori neresnico. Na deželni konferenci jugoslovanske slovanske demokratične stranke v Trstu leta 1909. je bila sprejeta resolucija, v kateri je bilo rečeno, da smo pripravljeni za ljudsko štetje na skupno delo z drugimi slovenskimi strankami. Znano nam je, da se je v »Narodnem domu« tržaškem o tem sklepu vedelo. Z našim sklepom smo povabili narodnjake na skupen nastop. Kakšen odgovor smo dobili. Par dni pozneje je »Edinost« pripovedovala o našem sovraštvu do slovenskega naroda. Ob ljudskem štetju, pri katerem smo tudi mi za se delali in popisovali pole, je »Edinost« pripovedovala, da se slovenski socialni demokratje popisujejo za Italijane. Poglejmo vprašanje slovenskih šol v Trstu. Vsem jc znano, da brez velike zmage tržaških socialnih demokratov pri političnih volitvah I. 1907.. ne bi bila začela vlada nikdar po-državljati učnih moči Ciril-Metodove šole v 'Trstu. Poslanec sodrug Pittoni je izjavil ministrskemu predsedniku Beeku, da so ljudske šole najmanj, kar mora dati vlada tržaškim Slovencem, da je podržavljenje učnih moči Ci-ril-Mctodove šole le začetek vsega, kar se bo moralo dati tržaškim Slovencem. Sodruga Oliva in Pittoni. sta posredovala pri vladi in tržaškem namestništvu, da je prišlo ob pravem času dovoljenje za otvoritev podružnice slovenske šole na Acciuedottu. Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke je na sejah skupno z odborom slovenskih staršev in odborom političnega društva »Edinost« po-novnokrat povedal, da je pripravljen na skupen nastop celo na ulici. Na eni tistih sej se je sklenilo poslati vsem slovanskim in vsem socialističnim poslancem spomenico, ki je opisala škandalozne razmere glede na šolsko vprašanje tržaških Slovencev in jih vabila na energičen nastop v rešitev tega vprašanja. Spomenico sta sestavila gospod Mandič Josip in sodrug Regent. Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke si je prevzel nalogo. da pošlje imenovano spomenico v svojem imenu vsem socialističnim poslancem. Toda preden je bila spomenica natisnjena, je dr. Ry-baf preprečil, da bi se bila odposlala, kakor je bilo sklenjeno. Zato je pa dr. Rybaf obrekoval socialne demokrate po tem dogodku takoj na shodu, ki ga je sklicalo politično društvo »Edinost« proti sklepu odbora slovenskih staršev (ki je želel, da sodelujemo pri stvari tudi mi) in obrekoval na zadnji glavni skupščini Ciril-Metodove družbe, kjer je dejal, da zaradi našega sovraštva do slovenskih šol, nismo vredni imenovati se zastopnike slovenskega delavstva. S tem je pač dovolj povedano, da tisti, ki noče pri skupnih vprašanjih skupnega nastopa, nismo mi, marveč slovenski narodnjaki sami. (Dalje prih.) Trst. — Kuga na Lloydovem parniku »Bregenz«. Kakor smo že poročali, se je pripetil naLloydo-vem parniku »Bregenz« slučaj kuge. V Bom-bayu se je vkrcal na parnik neki Hindu kot potnik II. razreda. Kot cilj je navedel Aleksandrijo. Med potjo pa je zbolel in zdravnik je konstati-ral na njem znake kuge. V Suezu so ga izkrcali in prepeljali v lazaret, parnik pa je odplul naprej. Ko je prišel do Port Saida je prišlo iz Sueza brzojavno poročilo, da ima omenjeni Hindu pravo azijsko kugo. Tam so morali parnik popolnoma desinficirati, nakar je odplul v Trst. V 'Trstu je dobil parnik sicer libero pratico, preiskali pa so še enkrat vse moštvo in potnike, ter so jih obdržali za 4 dni pod zdravniškim nadzorstvom. Nesreča ali samomor? V nedeljo zjutraj je našel nekdo pod visokim zidom, ki se vzdiguje nad ulico Fabbio Severo v Trstu, mrtvega človeka. Kdo je nesrečnež, se še ni dognalo. 'Tudi se ne ve, če se jc mož ponesrečil ali se sam vrgl v globočino. — V nedeljo po polnoči je vozil železniški stroj z enim vagonom iz južnega kolodvora na državni kolodvor. Blizu ribjega trga pa je prišel pod stroj 221etni Matej Vidotto iz Rovinja. Bil je takoj mrtev. Tudi v teni slu-čau se ne ve, ali se je zgodila nesreča ali samomor. Pri Vidottu so našli pismo, naslovljeno na očeta. Znabiti se bode dalo iz tega pisma posnet, ali se je zgodila nesreča ali si je mladenič sam končal življenje. — Roparski napad. V bližini njegovega stanovanja v ulici lstituto v Trstu so napadli 1. t. m. štirje lopovi trgovskega potnika Ivana Carniella ter mu odnesel 470 K in dve menici po 1000 in 2000 lir, nakar so izginili. Tekom noči pa so lopove vendar prijeli in so ti 281etni Teo-dolind Falla, 231etni Fran Sosič in 27ietni Miha Pertot. Četrtega in denarja še niso dobili, Vestnik organizacij. Glavni odbor „Vzajemnosti“ ima danes zvečer ob 8. v diuštvcni pisarni z nadzorstvom skupno sejo. Vabljeni so tudi odborniki in nadzorniki iz prejšnje dobe. Odborova seja lesn;h delavcev je danes dne 4. t. m. točno ob 6. zvečer v društvenem lvkalu. — B a b š e k. 1,000.000 vinarjev : : za tiskovni sklad „Zarje“ : : ----------------- 4. izkaz: ====— Sandor Bak po Iliču 100 vin , po Karlu Malovrhu v Hrastniku 202 vin., „Venedig“ 20 vin., v Trnovem v gostilni Erbežnik pri diskusiji 377 vin. in še 28 vin, neimenovan 25 vin , Peterca 100 vin., Ilič med sodrugi 410 vin., Žonta 27 vin., profesionisti v tobačni tov. po Ropretu 493 vin., gostil. Marenče 50 vin., Trnovčanje pri Breskvarju in Erbež niku 160 vin., Slane 10 vin. Skupaj 5110 4 2002 = 7112 vinarjev. Prispevke za milijonski sklad sprejema, vlaga v Delavsko hranilnico in izkazuje v Zarji sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/11. Delavsko gibanje. — Osemurni delovnik v francoskem rudni- štvu. Francoska zbornica je s 543 proti 59 glasovom sprejela zakon, po katerem se delovni čas v rudnikih omejuje na osem ur. Po členu L zakona je računati delovni čas med vhodom zadnjih in med izhodom prvih delavcev. Za geometre, paznike, strojnike, (konjske hlapce) konjarje in kurjače je določen deveturni delovni čas. Po Členu 4. se smejo v posebnih slučajih dovoljevati izjemne določbe, tako iz vzrokov varnosti in narodne obrambe. Nadalje ne smejo te določbe prekoračiti vsako leto ne več nego 15 dni v časih izvanrednih kriz vsled pomanjkanja premoga. Vlada lahko pripusti tudi nada-ljne izjeme. ZADNJE VESTI. ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM. (Glej članek »Komisar Čuvaj«), Volitev ne bo. Zagreb. 4. aprila. Z imenovanjem Čuvaja za komisarja je uveljavljen popoln absolutizem. Čuvaj je izdal razglas, s katerim naznanja svoje imenovanje za kraljevskega komisarja in pravi: Ker je vsled tega vsako delovanje naših avtonomnih zakonodajnih korporacij ustavljeno. se s tein ustavijo tudi vse priprave za volitve poslancev. Proglas je sestavljen v žugajočem tonu. Tiskovna svoboda odpravljena. Zagreb, 4. aprila. S posebnim razglasom je Čuvaj odpravil sedanji tiskovni zakon in je vpeljal preventivno cenzuro ter kavcijo časopisov. Vsak dnevnik mora položiti 5000 K kavcije. Preden izide, se mora vsak list pred izidom predložiti policiji. Konfiscirana mesta ne smejo ostati bela, ampak se mrajo izpolniti z drugimi vestmi. Druga izdaja ne sme imeti oznake »Druga izdaja.« Za vsak prestopek proti tem ukazom žuga Čuvaj, da bo dal zapreti dotlčno tiskarno. Društvena in zborovalna pravica odpravljena. Zagreb, 4. aprila. Z enakim fermanom je Čuvaj ukazal, da se razveljavi zakon o društveni in zborovalni pravici. Komisarjeva policija. Zagreb. 4. aprila. Vsem avtonomnim oblastnijam je odvzeto izvrševanje policije. Po vseh mestih in trgih se ustanove kraljevski policijski komisarijati. Vtisk v Zagrebu. Zagreb. 4. aprila. Kakor smo že javili, je dal Čuvaj predvčeranjem sklicati celo armado žandarjev v Zagreb. Včeraj popoldne so žan-darji zasedli vse mesto, ker se je Čuvaj bal nemirov. Toda prebivalstvo je bilo že pripravljeno na njegovo imenovanje, pa je ostalo na-prani njegovim ukazom popolnoma hladno, ker ve. da se mora njegov nastop zaključiti s popolnim fiaskom. Razim uradnih »Narodnih No-vin« so bili včeraj vsi list koniiscirani. Čuvajeve fantazije. Zagreb. 4. aprila. V včerajšnjih »Narodnih Novinah« razlaga Čuvaj »potrebo« komisariata. Zveza koalicije In stranke prava je zbudila skrb. da se onemogoči vsako ogrski pogodbi prijazno vladanje in ustanovitev iskreno pogodbene stranke. »Vsled tega je bil narod izročen večnim potresom in je prihajalo do nedovoljenih manifestacij in demonstracij. Tega se mora narod osvoboditi in utrditi se mora njegova ljubezen do pogodbe. Po deželi mir. Zagreb, 4. aprila. Dosedanje vesti javljajo, da je povsod po deželi mir. Imenovanje Čuvaja za komisarja se povsod ravnodušno sprejema. OGRSKA KRIZA V PARLAMENTU. Budimpešta, 3. aprila. Danes je zbornica dovršila razpravo o kraljevem ročnem pismu in se potem odgodila čez praznike. Pred tem so še poslanci grof Batthyanyi in tovariši inter-pelirali ministrskega predsednika zaradi hrvaških razmer. Seja je bila posebno zanimiva, Go-voril je še enkrat grof Khuen Hedervary, ki je dejal, da bi se mogla le tedaj izpolniti zahteva da se reši volilna reforma pred brambo, če bi to zahteval narod. Zato bi bilo treba apelirati na narod; viada je pripravljena tudia na to. (Torej ma Khuen novo formulo za razpust zbornice.) Že! pa, da bi mu opozicija dala priliko, da se hitro reši brambna reforma, ker bi se potem lahko takoj vzela volilna reforma v roke. Khuen Hedervary pravi, da vlada ni prišla sama s seboj v nasprotje(??) Tendenčne vesti, češ, da je nastop vlade preprečil katastrofalne posledice izpremembe na prestolu, so prišle brez njegovega znanja v časopise, in jih ministrski predsednik obžaluje. Pri glasovanju je večina odklonila Košutov predlog. Zanj so glasovali Košutovci, Justhov-ci, ljudska stranka in divjaki. Grof Batthyanyi interpelira zaradi hrvaške krize. Naj bodo hrvaške stranke na kakršnemkoli stališču, je vendar treba, da se zakon o pogodbi na vsak način rešpektira. V Bosni so Hrvatje zlasti v upravi favorizirani. Vsled tega nastaja trialistična struja, katero menda na Dunaju podpirajo (?). Zadnji čas je, da se nastopi proti tem trialističnim tendencam. RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKEM. Konee stavke. Ustje, 4. aprila. Včeraj je bil v Beli cerkvi rudarski shod, ki je izjavil, da se za zdaj zadovolji z desetodstotnim povišanjem in gre na delo. Jutri zjutraj se prične delo v prejšnjem obsegu. Enak sklep so storili tudi drugi rudarski shodi. Posledice. Podmolkli. 4. aprila. Vsled prem. stavke morajo Bergmannovi električni obrati za nekaj časa ustaviti delo. Druge tovarne morajo kuriti z briketi. Vendar sodijo, da ta stiska ne bo dolgo trajala, ker je stavka končana. POVODNJI V AMERIKI. MeniSis, aprila. Misisipi je poplavil okolico tako. da se nihče ne spominja na tako povodenj. V Hickmanu (država Kentucky) je vsled poplave na tisoče ljudi brez strehe. 2000 ljudi trpi lakoto. POTRES V SARAJEVU. Sarajevo, 4. aprila, Včeraj zvečer ob 6 se je čutil tu močan potres s severozahodno-južno-vzhodno smerjo. Trajal je šest sekund. Sunki so bili tako močni, da se je sobna oprava zazibala. Od predvčerajšnjega dne sneži, toplota je padla pod ničlo. SNEŽNI VIHARJI. Na Ogrskem. Budimpešta, 4. aprila. Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila o hudih snežnih viharjih, ki so napravili veliko škodo, V Bukovini. Černovice, 4. aprila, Od sinoči divja po vsej Bukovmi strašen snežen vihar. Brzojavne zveze so poškodovane, promet zastaja; toplota jc padla na 18 stopinj pod ničlo. SAMOMOR VSLED BANKROTA. Budimpešta, 4. aprila. Borzni komisar Julij Grauss, lastnik tvrdke Grauss in Lukacz, se je predsinočnjein ustrelil. V smrt so ga pognale izgube na borzi in afere z mejmeami. Neporavnane svote na borzi cenijo na 80.000 K. SPLOŠNA STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV. Glasovanje. London, 4. aprila. Doslej je glasovalo 156 247 rudarjev proti koncu stavke in 141 540 rudarjev za konec stavke. Iz časniških poročil ni možno posneti, ali zadostuje za konec stavke dvetretjin-čka ali navadna večina, Stavka se nadaljuje. London, 4. aprila. Za nadaljevanje stavke glasuje več rudarjev, kakor so pričakovali. Splošna sodba je, da o koncu stavke pred veliko nočjo ni govora. ROP MAROKA. Pogajanja. Fe«, 3. aprila. Protekcijska pogodba pravi med drugim, da bosta Francija in Maroko spora- zumno (?) ustanovila nov režim. Pogodba naznanja versko svobodo. Iz ozirov na red (?) Francoska lahko zasede z vojaštvom razne točke; preje mora obvestiti o tem koraku sultana. Pogodba razpravlja nadalje o preosnovi financ, o prepovedi posojila, ako ga ni preje dovolila francoska vlada. Gospod Fallieres je častital. Fez, 3. aprila Francoski predsednik Falličres je brzojavil sultanu ter ga zagotovil podpore (to se pravi : ropa) Frarcije. Obenem mu je častita!, da so se pogajanja končala. ZRAČNI MILITARIZEM V ITALIJI. Mednarodna tekma. Rim, 4. aprila. Vojni minister je razpisal veliko mednarr dno tekmo /a izdelovanje vojaških zračnih strojev. Izumitelj najboljšega vzorca dobi 100 000 lir nagrade. Italijanska vlada ponuja 250 tisoč lir za naslednjih pet najboljših letalnih strojev. Militaristični šovinizem. Rim, 4. aprila Darila za italijansko zračno brodovje so dosegla že pol m i 1 j o n a lir. USMRTITEV STOLIP1NA. ProcfS proti visokim policijskim uraduilom. Peterburg, 3. aprila. Prvi oddelek državnega sveta je pr čel včeraj proces proti bivše n u pomožnemu uradniku notranjega ministra dr. Kur-lovu, poti bivšemu podravnatelju policijskega oddelka Verigi n u, proti bivšemu šefu kijevske tajne poiicije K u 1 j a b k u in proti dvornemu policijskemu uradniku polkovniku S piri do-v i č u. Vsi so obtoženi uradnega zločinstva. KITAJSKA REPUBLIKA. Uporni vojaki. London, 4. aprila. Iz Šangaja poročajo; Redne čete iz Čekjanga, ki so se pred kratkim vrnile iz Šangaja v Hankav, so se uprle in pre-te, da zažgo generalovo stanovanje. Vlaki iz Hankava v Šangaj so prenapolnjeni beguncev. Peking — sedež vlade. London, 4. aprila. »Times« poroča iz Šan-gaja: Nankinška narodna skupščina je po živahni debati z 20 proti 6 glasovom sklenila, da preloži sedež začasne vlade iz Nankinga v Peking. MEHIKO. Novi Jork, 3. aprila. Iz Altonilea v Mehiki javljajo, da je poveljnik zveznih čet general Aubert na begu proti Torreonu, kjer se zbira vladno vojaštvo za odločilno bitko z vstaši. General upornikov Orozcs se pripravlja, da mu odreže pot. DIVJA SEKTA. Novi Jork, 3. aprila. V mestu Lafayette so zasledili versko sekto, ki žrtvuje ljudi. Š tem je pojasnjeno 35 umorov, katerih žrtve so bili zamorci. Neka mulatka je izdala obstanek sekte in priznala, da je sama v njeni službi umorila 17 zamorcev. IZBRUH OGNJENIKA. Tokio, 4. aprila. Vulkan Miharajama na otoku Ožirna silno bruha. Lava lahko razdene vse bližnje vasi. Prebivalstvo je pobegnilo na čolnih. Zadnji izbruh tega vulkana je bil leta 1868. Odgovorni urednne Fran Battl in s&tsga »aloiba Zarje. Tiska Učiteljska tlskarnn v Ljubljani Naznanilo. Podpisana naznanjam slavnemu občinstvu v Trbovljah, da sem otvorila v Lokah v hiši gospoda Martina Juvana kemično čiščenje vsakovrstnih oblek za katera dela se slavnemu občinstvu najtopleje priporočam. Snažim in perem moške in ženske obleke po najuižji ceni. S spoštovanjem Antonija Bašič. pošilja na izbiro s=s L. PEVALEK, Ljubljana Židovska ulica. Tudi vse drugačne razglednice, pisalne po-trebšč!ne, tiskovine po jako nizkih cenah. Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so: Južni kolodvor. Ficge, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Al o ig, ulica Miram ar 1. Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boe- cacio st. 2o. Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Ca-serma) Pipan, ulica Ponte della Fabra. Graniaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo. Railinger, Riva Grumola št. 20. Iloeltl, trafika na državnem kolodvoru Bajc, ulica Geppa. Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Mnraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan. Hiša se proda v Jenkovi ulici štev. 16 (Stari :: Vodmat) v Ljubljani. :: Kupujte „Zarjo“. Martin Kralj čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno. X/ Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja slavnemu občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne v Trstu, Via Barriera vecchia 38 in Via dei Rettori 1 in v Gorici, na Starem trgu 1 (na vogalu Rabatišča) s svežini poletnim, črnini in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter f nega in trpežnega usnja. Zato se priporoča za obilen obisk ob priliki bijižnjih Velikonočnih praznikov. Kdor potrebuje dobro obleko naj se poslužuje le trgovine Bohinec Sc Comp. v Trsta <; Via detla Torri 2 Via S. Laz z ar o 17 '' (za cerkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga izgotovljenih oblek za moške, ženske in otroke Najsolidnejša postrežba. — Priznano nizke cene. — Sprejemajo se naročila po meri. Eonzomno društvo la LJubllano In okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 1 lastno pekarijo v kateri se bo Izdelovalo pecivo vseh vrst Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cesta in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljub' ljani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulic^ na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem. Mestna hranilnica LJUBLJANSKA s v Ljubljani, Prešernova ulica 3. = Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911: 614*5 milijonov kron. hC •• -2 a > o u A • »•H S > O S fl 03 O Sh *’“*5 JI. 4 S 1 m , ' ” ■' ' Vil1*' ' '■ • 5'I: ■■ i V ~ ! VV-r-v.' ‘ tv. ■' v'A*- ■ , 1 .i' j •'£ . ***•*• - u*« IrJUfj* * - • • ' ” * H- P S P- Sprejema vlofje vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice In mestna občina lji