UIU.KVlw
cj
Poštnina plačana t gotovini
Izhaja vsak dan cjutraj razven
v ponedeljkih in dnevih po pruz-nikih. — Posamezna Itevilka Din 1‘—s na 16 straneh Din 2—t mesečna naročnina Din 20 —, ta tujino Din 30—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 in 30-7L
Došio 31,X,W30
ktai,1"-
m'*'«« i
Jugoslovan
Cena Din 1*—
Rokopisov ne vračamo. — Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava
v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60. Podružnica v Celju,
Slomškov trg štev. 4.
Št. 130 a
Ljubljana, petek, dne 31. oktobra 1930
Leto 1.
Mussolini ogroža mir v Evropi in na vsem svetu
Enodušen odpor vsega javnega mnenja v Romuniji - Fašistovsti tisk skuša
izpade - Uničujoča sodfba londonskega »limesa«
dalje ublažiti duce-jeve
Rim, 30. oktobra, n. Fašistovski tisk se tudi danes pritožuje, da so inozemski listi, predvsem francoski, ponaredili smisel poslednjega Mussolinijevega govora. Tako so ta govor izrabljali v svoje protifašistovske namene.
»Tribuna« trdi, da je francoski tisk napačno in slabo tolmačil Mussolinijeve besede. List se raduje, da so te besede vendarle zadele v živo demokratsko in mason-sko Evropo. Mussolini je s tem ponovno dokazal, da vedno zadene v tarčo in da se na njegove modre besede ne da odgovoriti razen s potvarjanjem njihovega smisla. Nato napada list Francijo in ji očita, da troši miljarde za oboroževanje.
»Giornale dTtalia« skuša danes dokazati, da francoski tisk- nima pravice kritizirati Mussolinijeve trditve o univerzalnosti fašizma, niti nima pravice, da bi smatral to univerzalnost kot neko opasnost. Mussolini fašistovske ideje ne namerava vsiliti Evropi niti ostalemu svetu, kot to dela Moskva, vsiljujoč komunizem, in kot to dela maso-
nerija, ki hoče braniti svoje pozicije in svoje interese, vsiljujoč se vsakemu. V nasprotju s komunizmom in masonerijo Mussolini mirno čaka, da fašistovska ideja sama spontano prodre in zavzame svet.
Na ta način hočejo »Giornale dTtalia« in drugi fašistovski listi vedno znova ublažiti mučne izpade Mussolinija in borbenost, fašizma, ki ga na njegovi poti, kot je dejal sam Mussolini, nihče ne more zaustaviti. »Giornale dTtalia« označuje Mussolinijeve govore kot religijo, ki bo sama osvojila svet, in na koncu ugotavlja, da odgovarjajo oni preko meje na vsak akt fašistovske-ga življenja s programatičnim sovraštvom, potvarjajoč besede in dejstva, da bi tako obtožili Italijo in zase našli opravičila za vse opasnosti in pretnje, ki jih dvigajo v inozemstvu proti Italiji. Iz tega, pravi list, sledi, da se mora fašizem oboroževati, da ne bi brez oborožene sile zapadel raznim strujam, ki ga hočejo uničiti ne le kot na-cijonalno silo Italije, nego tudi kot silo, ki prinaša svetu novih idej. Zato se faši-
zem oborožuje in ne dopušča, da bi se potvarjala resnica in da bi se njegovo postopanje slikalo v slabi li*či.
Bukarešta, 30. oktobra. AA. Romunski tisk tudi danes komentira Mussolinijev govor. V vseli političnih krogih je ta govor zbudil nezadovoljstvo in vsi romunski listi obširno pišejo in naglašajo razpoloženje tega govora, ki ga je ustvaril tudi v nemškem, angleškem in francoskem tisku. Poleg tega prinašajo listi, posebno »Lupta« vesti »Danubien Press« iz Milana, v katerem naglašajo, da fašistični tisk beleži samo one komentarje zunanjih listov, ki so za Duceja zadovoljivi. Interesantno je tudi dejstvo, da tudi listi liberalne opozicije, kakor »Indčpendance Roumaine« pišejo zelo ostro proti vsebini Mussolinijevega govora. Ti listi hočejo s tem dokumentirati pred celim svetom, da sta v tem vprašanju solidarni v Romuniji vlada in opozicija. Imenovani liberalni iist prinaša članek pod naslovom »Pretnje fašizma«, v katerem pravi: Medtem ko vsi narodi v
Evropi zahtevajo mir, ker imajo polno strašnih spominov na svetovno vojno, šef fašistične Italije izziva k novemu krvo-prelitju s svojimi zahtevami po reviziji miru. V listu »Vimineata« piše znani novinar Sokor, da ob osmi obletnici fašizma ogroža Mussolini mir v Evropi in na celem svetu. To je napoved vojne miru in spominja na žvenketanje s sabljo bivšega cesarja Viljema II. Vsi narodi, ki se ne dajo izzvati od fašističnega žvenketanja z orožjem, posebno Angleži, ki so hladnokrvni, morajo paziti, da vzdržijo mir, da ne bo nevarnosti, kakor je bila za časa Viljema II. Trezni narodi morajo napraviti potrebne ukrepe, da se mir ohrani. V tem zmislu je Mussolini miru koristil.
London, 30. oktobra. A A. O priliki govora italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija piše včerajšnji »Times«: Mussolinijev govor lahko samo globoko vznemiri Francijo. Vsa revizionistična politika g. Mussolinija globoko vznemirja vse pri-' staše ideje o mednarodnem sodelovanju.
Kova silna potresna nesreča v Italiji
Ogromna materijalna škoda ranjenih - Močni
Rim, 30. oktobra, d. Pokrajine okoli Ancone in drugih mest je danes zadela občutna potresna katastrofa, ki je zahtevala več človeških žrtev ter je napravila ogrom-i > materijalno škodo. Nešteto hiš je po raznih mestih, trgih in vaseh spremenjenih v prave razvaline, potres je zaradi svoje jakosti povzročil tudi, da so se cerkveni zvoniki kar na dvoje lomili.
Prvi potresni sunek so zaznamovali natančno ob 8T5. Sunek je bil silen ter so se začele v Anconi hiše takoj podirati. V mestu je nastala med prebivalstvom velika zmešnjava. Ljudje so drveli na ulice in na prosto, da bi si rešili vsaj golo življenje Vojaštvo in gasilci so kmalu po potresu pričeli povsod z najobsežnejšo reševalno akcijo.
Središče potresa.
Po beležkah rimske potresne opazovalnice je bilo središče potresa od Rima oddaljeno 300 km v severovzhodni smeri. Aa ognjišče potresa smatrajo mesto Senigagno, kjer je potres tudi povzročil največjo škodo iii je tudi bil tam najsilnejši. Razveii v Anconi je bil močan potres tudi v mestih Fa-enza, Ravenna, Ferrara in drugod, kjer pa ni bilo tako velikanske škode.
Človeške žrtve.
Trst, 30. oktobra, d. Po prvih poročilih iz Ancone je potres napravil tudi veliko škodo na raznih prometnih napravah. Potrgane so bile vse brzojavne in telefonske zveze. Pred prvim potresnim sunkom ob 8T5 so ljudje občutili silovito podzemeljsko bobnenje. Na morju se je pojavil strašen vihar. Dvignili so se morski valovi, visoki nad 100 m.
Kolikor so mogli na prvi pogled dognati, sta bili med potresom v Anconi 2 osebi ubiti a 60 več ali manj težko ranjenih. V Senigagli je bilo 20 oseb ubitih, a po ostalih krajih nad 20 oseb. Poznejše vesti javljajo, da je katastrofalni potres v Anco ni in drugod zahteval do 100 človeških zr-tev. Vojaška bolnica v Anconi je z ranjenci do zadnjega kotička prenapolnjena. Materijalna škoda gre v milijone lir.
Rim, 30. oktobra, d. Po popoldanskih poročilih iz Ancone je bil potres v Anconi •->	■’> bližnjih krajih izredno silen
cer ■	• S‘T IX. stopnjo. V Anconi sami
ni niti ene hiše, ki ne bi bila po potresu več ali manj poškodovana. V razvaline je spremenjena justična palača, a tudi vladno poslopje je zelo poškodovano.
Zvonik cerkve svetih zakramentov se je porušil. Pri tem je bil ubit neki deček. V veliki nevarnosti se je nahajal neki ameriški parnik, ki je bil davi pristal v an-conskem pristanišču. Velikanski valovi so parnik metali kakor lupino sem in tja. Par-
v Anconi in bližnjih krajih - Slo oseb ubitih in mnogo potresni sunki tudi po drugih mestih Italije
nik je dobil na več mestih težke poškodbe. Veliko škodo je potres napravil tudi v Ra-venni in v Rimini.
Potres so čutili tudi v ostalih mestih Italije, tako v Trstu, Milanu. Firenzah in v Rimu. A tam ni povzročil potres nobene škode in tudi ni bil nikdo poškodovan. V Anconi je močno trpela po potresu tudi tiskarna in redakcija tamošnjega lista »Cor-
riere Adriatieo«. Pokvarjeni so tudi stroji.
Beograd, 30. oktobra. AA. Danes ob 8T4'25 je zabeležila potresomerska postaja na Pekmajdanu začetek katastrofalnega potresa v razdalji 665 km smeri jugozapad-no Beograda. Maksimum gibanja tal v Beogradu je bil ob 8T4-59 in je znašal 33 mikronov. Konec gibanja je bil v Beogradu zabeležen ob 8'50.
Grško-turška prijateljska pogodba podpisana
Turška zunanja politika je v sklad z Društvom narodov — Turški
zunanji minister dementiral grško-turški-madjarski blok
položaj odstraniti. To pa smo lahko dosegli samo potom miru z vsemi narodi.
Ankara, 30. oktobra. AA. Predsednik grške vlade Venizelos in ministrski predsednik Ismet paša sta podpisala pakt o prijateljstvu med Grčijo in Turčijo. V posebnem protokolu sta se pogodbeni stranki obvezali, da ohranita pomorski status quo.
Ankara, 30. oktobra. AA. Turški minister za zunanje zadeve Tevšik-Ruždi-bej je sprejel davi poročevalca AA in imel z njim prijazen razgovor. Turško zunanjo poli-tako je minister Tevšik-Ruždi-bej pojasnil tako-le:	.
Naš pakt o nevtralnosti z Grčijo naj nikogar ne preseneti. On spada v okvir politike, ki jo izvaja turška vlada napram vsem narodom, pred vsem pa napram svojim sosedom. Razen tega se ta pakt ujema z delom Društva narodov. Turčija je že podpisala dokajšnje število takih in podobnih paktov, kakor n. pr. z Bolgarsko, Rusijo, Italijo, Francijo itd. Ni dvoma, da je prijateljstvo z Grčijo za Turčijo velikega pomena. Ker smo odstranili več gospodarskih nesporazumov, smo se hoteli za vsako ceno sporazumeti'tudi o prijateljstvu. Na grški strani smo naleteli na enako razpoloženje. Pri tem pa moram povsem lojalno poudariti, da nas je pri tem podpiral Mussolini. Italija ima podobna pakta z nami kakor z Grčijo. Zato ni mogla prenesti, da bi obstojala med njenimi prijatelji še nerešena vprašanja. To naj nikogar ne iznenadi. Turčija ne bo izvajala politike separatnih zveznih front. Mi odklanjamo posamezne izolirane sporazume. Mi želimo sodelovati pri tem, da se med vsemi narodi sklenejo podobni sporazumi, nočemo politike ločenih paktov, marveč politiko miru, zaradi miru samega. Da smo v stanu, mi bi najrajše Revalorizirali politiko front in očenili pogodb.
Naši odnošaji z vsemi odnošaji so dobri. Turčija nima sovražnikov in jih odklanja. Nam je do tega da delamo odkrito. Turško cesarstvo nam je zapustilo kaj slabo ded-ščino in mnogo dolgov. Zato smo morali ta
Turški odnošaji z Jugoslavijo Naši odnošaji z Jugoslavijo so na najboljšem potu. Pred petimi leti sem bil osebno v Beogradu, to je prva balkanska prestolnica, ki sem jo obiskal. Toda radi naših in vaših notranjih razmer tedaj započetega dela v Beogradu nismo mogli dokončati.
Na vprašanje poročevalca, kaj s komentarji o sestanku med grofom Bethlenom in grškim ministrom za zunanje zadeve Mi-lialakopulosom in o italijanskem posredovanju, je odvrnil Tevšik-Ruždi-bej:
Cisti slučaj je dovedel naše prijatelje skupaj. Nočem poskušati demantirati, da bloka v treh ni, ker bi moral s tem priznati neki drugi blok. Ker pa Turčija ne vidi tega bloka proti njej, ne more priznati, da bi bil ta blok v treh in da bi ga potrebovala. Moram pa priznati, da je nas in Grke podpiral Mussolini, da smo sklenili pakt medsebojnega prijateljstva.
Izjava grškega zunanjega ministra
Poročevalec AA je posetil tudi grškega ministra za zunanje zadeve Mihalakopulo sa, in ga vprašal kaj veli o govoricah, ki so razširjene o nekem bloku v treh, ki da je bi sklenjen na pobudo Mussolinija. Grški zunanji minister Mihalakopulos je odvrnil: Politil.a Grčije vztraja na liniji Londona in Pariza. Čeprav sem pokrenil zbližanje z Italijo, sem to storil le v soglasju s poli tiko g. Brianda. Enostaven slučaj je hotel, da sem se srečal z grofom Bethlenom. Grof Bethlen je že preko svojega spremljevalca, državnega podtajnika dal izjavo, da so vesti o bloku treh, ki da ga podpira Italija, brez osnove in neresnične. Prijateljstvo s Turčijo je grofa Bethlena privedlo v Ankaro in nič drugega, čeprav je dobro zna no, da je po snočni večerji grof Bethlen ostal v dolgem razgovoru s turškim ministrom za zunanje zadeve Tevšik-Ruždi-be-jem in s sovjetskim poslanikom v Ankari Pavlovom.
Baldwin potrjen za voditelja
London, 30. oktobra. AA. Na današnjem se-:tanku konservativne stranke je bil predlog o tem, naj se izvoli nov vodja stranke, zavrnjen s 460 glasovi proti 116. Glasovanje je bilo tajno.
Nemški protest v Varšavi
Varšava, 30. oktobra. AA. Nemški poslanik v Varšavi je protestiral pri poljski vladi zaradi demonstracij proti Nemčiji v nekaterih poljskih mestih ter proti pisanju nekega krakovskega lista, ki je priobčil neresnično in obrekovalno neka dejstva, ki jih je mogel dobiti samo iz indiskrecij višjega uradnega organa.
Priznanje g. Briapdu
Pariz, 30 oktobra. AA. Francoska sekcija udruženje za mednarodna prijateljstva je poslala Briandu adreso, ki mu v njej izraža spoštovanje in občudovanje za avtoriteto in za vztrajnost, ki je ž njo podpiral v Društvu narodov politiko sporazuma med narodi, ker bo le taka politika okrepila medsebojno varnost.
Ustoličenje reis-ul-uleme
Beograd, 30. oktobra. 1. Jutri bodo na zelo svečan način ustoličili reis-ul-ulemo g. Maglaj-liča, vrh >vnega verskega poglavarja muslimanov. Zaradi te svečanosti se je zbralo \ Beogra-*% i’.i sila mnogo muslimanov iz vseh muslimanskih kra-ev naše države. S tem ustoličenjem postane Beograd sedež vrhovne muslimanske verske oblasti v Jugoslaviji.
Spomenik hvaležnosti do Francije
Beograd, 30. oktobra. A A. Prof. D. Beaumpt, predsednik medzavezniškega krožka v Parizu, in general D. Montdensir, bivši šef francoske vojaške misije na Krfu, prideta v Beograd, da se udeležita 11. novembra slovesnega odkritja spomenika hvaležnosti Franciji.
Angleška gospodarska misija na Japonskem
Tokio, 30. oktobra. AA. Semkaj je prispela britska gospodarska misija, ki ima nalogo, da prouči možnosti trgovskih stikov med Veliko Britanijo, Japonsko in Kitajsko.
Predsednik Hoover in prohibicija
New York, 30. oktobra, n. Vesti, da je predsednik Hoover spremenil svoje stališče v vprašanju prohibicije, na službenih mestih zanikajo. Toda res je, da je predsednik Hoover na sestanku z velepivovarnarji te vprašal, koliko brezposelnih delavcev bi njihove tovarne lahko zaposlile, če bi se dovolilo pivovarnam variti polno pivo. To predsednikovo vprašanje dokazuje, da se on resno bavi s to mislijo in da včerajšnja vest ni bila brez osnove.
Nova pustošenja viharjev v Smirni
Carigrad. 30. oktobra. AA. Viharji, ki divjajo še vedno nad pokrajino Smirne, so povzročili novo škodo. Iz deročih valov so potegnili že 131 utopljencev. Nad 2500 ljudi je brez krova in so jih morali nastaniti po hotelih, šolah in mošejah. Škoda presega dva milijona funtov šter-lingov.
Strau 2 a
Slovenski jezik
V zadnjem oasu je opažati, da se po li stih in revijah množe članki in razprave o jugoslovanski misli in o njeni vsebini. Je to razveseljivo znamenje, ki jasno dokazuje, da je jugoslovanska misel na pohodu in da je, da pri tej obilici člankov ni vedno vsa-je, da pri tej obilici člankov in vedno vsaka izrečena misel takšna, da bi jo mogel vsak podpisati. Smo pač šele v dispusiji, ko se čistijo pojmi in saino dobro je, če je ta diskusija čim živahnejša in čim bolj vsestranska, ker bo s tem tudi tem plodovi-tejša..
Med vprašanji, ki so v diskusiji, je tudi vprašanje enega jugoslovanskega jezika ln ene pisave. Tako zagovarja to stališče hrvaški filozof Dvornikovid, kateremu odgovarja v »Naši dobi« g. Anton Lajovic, Odločno odklanja Dvornikovičevo mnenje ter povdarja, da »ni jezik tisto, kar nujno spaja v močno državno organizacijo in na drugi strani ni različnost v jeziku tisti vzrok, ki bi razdruževal.« Baš naša povojna zgodovina to najjasnejše dokazuje. »Zadržanje Slovencev, ki imajo nesporno kolikor toliko različen jezik od srbohrvatskega, je bilo nasproti naši državi trajno povezanejše, nego v celoti vzeto zadržanje Hrvatov.« Ni torej jezik sam zase odločilna vez. Pri tem pa pušča g. Lajovic »čisto na strani vprašanje, če je sploh mogoče, da bi kdo, recimo nam Slovencem, kratkomalo mogel vzeti jezik in ga nadomestiti z nekim drugim.«
Mnenje g. Lajovica je treba samo podpisati, kajti jugoslovanska misel sploh nima namena, da bi rušila individualnosti, temveč jih hoče-nasprotno obogateti. Samo navidezno izg leda, ko da bi bil cilj jugoslovanske misli, da je v absolutnem enojstvu njen namen. V resnici pa hoče doseči jugoslovanska misel le to, da vse Jugoslovane objame ena zavest, da so vsi Jugoslovani en državen narod, da imajo vsi ene in iste državne interese in da so zato absolutno za Jugoslavijo. Ta enotna jugoslovanska zavest naj izvira iz enotnega narodnega čustvovanja, da vsi brez izjeme vemo, da je Jugoslavija za nas vse in za vsakega posameznika edina rešitev. Tudi v tem smislu edina rešitev, da nam zajamči ohranitev naših individualnosti in da nam zajamči tudi razvoj, ki ga sami ne bi mogli doseči.
V	tem je tudi ona velika agitatorična sila jugoslovanske misli, da je med Slovenci imela svoje vnete pristaše takoj, ko se je prebudila nacionalna zavest Slovencev. Vso dobo našega predvojnega življenja si sploh nismo mogli misliti Slovenca, ki ne bi bil pristaš jugoslovanske misli. Z njeno zmago smo vendar hoteli doseči vse to, kar smo želeli in kar se nam je zdelo skoraj kot neizpolnjive sanje. Med te sanje pa je spadalo tudi to, da bo imel slovenski jezik polno veljavo.
Ko je nastala Jugoslavija, so se te sanje tudi izpolnile in sicer v vsej polnosti. Obenem pa je življenje tudi dokazalo, da je bilo to le v korist jugoslovanski misli in razvoju naše mlade države. In drugače tudi biti ni moglo. Kulturen razvoj vsega prebivalstva v Sloveniji bi moral zastati, če bi slovenski jezik izgubil svojo veljavo. Prešernov argument pred sto leti drži še danes.
Prav posebno pa drži z ozirom na naše izseljence in druge Slovence izven Jugoslavije. Samo slovenski jezik more privesti te v jugoslovansko kulturno skupnost.
Upoštevati pa je še posebno vlogo, ki jo je vedno imel jezik za Slovence. Bila je to pravzaprav edina svetinja, za katero se je vse stoletje vodil boj. Od vse slovenske zgodovine nam je pravzaprav ostal le jezik in naše prve zmage so bile dosežene le s slovenskim jezikom. Naravnost značilno je, da je bil brez izjeme vsak slovenski politik tudi nekaj jezikoslovca. In ni zlepa naroda, ki bi tako očistil svoj jezik od tujih, kakor so to storili Slovenci. Slovenski jezik je zato bistveno potreben za narodno zavest Slovencnv in s tem tudi za njih jugoslovansko zavest. Ko so slovenski politiki vodili boj za vsak napis, so obenem s tem dejansko tudi vodili boj za jugoslovansko misel.
Vse to so realne resnice, ki se očitujejo povsodi in ki jih ni mogoče prezreti. Jugoslovanska misel je bila v neprostih dneh v oblakih, danes pa je na trdnih tleh in zato noče biti v nasprotju z realnostmi. Jugoslovanska misel hoče vse te realnosti izkoristiti sebi v prid in tako tudi slovenski jezik. Vse, kar je pozitivnega, mora dvigati jugoslovansko misel in to svojo nalogo je slovenski jezik izvršil in jo bo vedno vršil
Nj. Vel. kraljica Marija, prestolonaslednik Peter in princ Tomislav posetili dijaško predstavo
8.000 dijakov beograjskih šol je burno pozdravilo princa in kraljico na predstavi cirkusa Kludsky
Beograd, 30. oktobra. 1. Danes ob 3. popoldne je posetilo Nj. Vel. kraljica Marija skupno s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom ter dvorsko damo g. Švrljugovo cirkus Kludsky. Popoldne je bila prirejena posebna predstava za šolsko deco. To predstavo je kraljica v spremstvu gospe Švrljuge in maršala dvora generala Dimitrijeviča posetila s svojima sinovoma. Zasedli so lepo dekorirano ložo, ko je bilo v cirkusu zbranih že 8000 dijakov beograjskih šol. Ko se je pojavil prestolonaslednik Peter, ga je dcea z velikim navdušenjem pričela pozdravljati, mahajoč s kapami in vzklikajoč, ter tako
dala izraza svojemu velikemu zadovoljstvu. Nj. Vel. kraljica je sedla sredi lože med oba princa. Prestolonaslednik je bil gologlav, kot običajno v plavi bluzi, ter je bil v nasprotju s svojim mlajšim bratom, ki je bil izredno vesel, neobičajno resen, miren, dostojen in tih. Zatem se je predstava pričela, sledila je točka za točko. Na kraljeviču je bilo opaziti redko zadovoljstvo, ko so se v areni pojavili beli medvedi in levi. Ko se je predstava zaključila, sta kraljeviča s svojo Majko odšla zadovoljna in srečna. Vsi prisotni so jih burno pozdravljali. Ob 18.30 se je Nj. Vel. kraljica s sinovoma vrnila na dvor
Akcija za zgradbo železnice Kočevje-Sušak
Dopis akcijskega odbora denarnim zavodom v Zagrebu in Ljubljani
Sušak, 30. oktobra, k. Akcijski odbor za zgradbo železniške zveze Kočevje—susaška proga je poslal zvezi denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu in sindikatu denarnih zavodov v Ljubljani dopis, v katerem pravi med drugim: »Med železnice, ki naj bi se čim prej zgradile, je uvrščena tudi proga Kočevje—Vrbovško. Gradba te proge bi se začela takoj, čim bi se našla skupina denarnih zavodov, ki bi v obliki
posojila hoteli gradbo financirati. Vsota, ki je za to potrebna, znaša 250,000.000 Din ter bi se imela amortizirati v 15 do 20 letih. Dovoljujemo si obrniti se na vas s prošnjo, da bi nam izvolili sporočiti, ali bi članice zveze bile pripravljene sodelovati pri tem poslu. Ce bi zvezne članice imele interes na tej stvari, bi se odbor pobrigal, da bi se pogoji, ob katerih bi se akcija izvedla, čim prej sporočili.
Ameriška poljedelska opazovalnica v Beogradu
Šef tega urada je na potu iz
Budimpešta, 30. oktobra, k. Znano je, da je ustanovila ameriška vlada pred kratkim urad za proučevanje poljedelskih razmer v podonavskih državah. Za voditelja tega urada je bil imenovan ameriški poljedelski minister g. Mihael, ki je na potu iz Amerike v Beograd, sinoči prispel v Budimpešto, kjer bo ostal nekaj dni. G. Mihael je posetil poljedelskega ministra
Amerike prispel v Budimpešto
Mayerja, kateremu je razložil namen svoje misije v Beogradu. Njegova naloga je, da pazljivo proučuje vsa vprašanja, ki se nanašajo na zadružništvo, agrarne kredite, racionalizacijo poljedelstva in agrarno meteorologijo. Za šefa beograjskega urada je bil postavljen za dobo treh let. Prihodnje leto se bo več časa mudil na Madjarskem in tam proučil madjarsko politiko.
Pokolj med heimwehrovci in soc. demokrati
Pri Innsbrucku se je vršila med pristaši obeh strank prava
poulična bitka
Innsbruck, 30. oktobra, d. Kljub temu, da so stranke na Tirolskem sklenile v sedanji ostri volilni borbi nekak generalni pardon ter se zavezale, da se ne bodo stranke med seboj dejansko napadale in da se ne bodo motili shodi političnih nasprotnikov, je prišlo snoči v bližnjem Hbt-
tingu do prave poulične bitke med heim-wehrovei in socijalnimi demokrati. Nasprotniki so so med seboj obstreljevali kakor v kaki bitki. V teh bojih so bile 4 osebe težko ranjene, a nad 30 oseb lahko. Pocestne bitke se je na obeh straneh udeležilo nad 200 oseb.
Preiskava o vzrokih propasti »R 101«
Eksplozija zrakoplova je nastopila po njegovem padcu na zemljo
London, 30. oktobra. AA. Danes je nadaljevalo sodišče preiskavo o vzrokih katastrofe »R 101«.
Strokovnjaki so 'prišli do zaključka, da je ostalo ogrodje zrakoplova v zraku nepoškodovano. Eksplozija je sledila po padcu zrakoplova. Preiskava elevatorja je dognala, da je bila žica, ki je dirigirala elevator, pretrgana po katastrofi. Preiskava je tudi
dognala, da ni resnična navedba metereo-loškega urada, da je povzročil katastrofo pokvarjeni višinomer. Državni pravdnik je izjavil, da je višinomer pravilno funkcijo-niral do zadnjega trenutka. Davi je sodišče pričelo z zasliševanjem prič.
Prvi je bil zaslišan profesor Bairstow, predsednik komisije za določanje uporabnosti zrakoplovov.
Uspeh imperijalne konference zagotovljen
Optimistična izjava avstralskega ministrskega predsednika
on. 30. oktobra. AA. Avstralski	zberejo	vojne	ladje	vseh	vrst.	Gostom	bo	dana
prilika, da vidijo karakteristične posebnosti vseh ladijskih tipov. Ta revija bojnih ladij je tudi historičnega interesa, ker bodo nekatere vojne ladje na osnovi določbe londonske pomorske pogodbe, ki stopi v veljavo ravno v ponedeljek, izključene iz vojne službe.
London, 30. oktobra. AA. Avstralski ministrski predsednik Scullin je snoči po radiju izjavil da bo imperijalna konferenca uspela in približala Anglijo in dominijone k skupnemu cilju tesnejšega sodelovanja v gospodarskih zadevah.
London, 30. oktobra. AA. Delegati imperijalne konference bodo posetili bojno brodovje v soboto. Ukrcali se bodo v Weyniouthu, kjer se
Pangalističen pokret v Grčiji
Atene, 30. oktobra. AA. Snočd je imelo okoli 150 oficirjev in civilnih pristašev bivšega diktatorja Pangalosa tajen sestanek v neki hiši v bližini vojašnice. Ko so zarotniki slišali, da prihaja redarstvo, pojačeno z vojaštvom, so pobegnili. Štiri oficirje in pet civilistov so prijeli.
Atene, 30. oktobra. A A. V zvezi s pangalištič-nim pokretom so aretirali 11 oficcirjev.
1’uriz, 30. oktobra, d. Po vesteh iz Aten, ki jih objavlja zlasti tTenips«, je bilo snoči aretiranih 40 oficirjev atenske garnizije. Aretirani oficirji so pripravljali na daleč zasnovano zaroto proti sedanji ladi, katero so nameravali strmoglaviti ter nato oklicati vojaško diktaturo. Za diktatorja so nameravali proglasiti bivšega ministrskega predsednika Pangalosa. V zaroto je zapletenih nad 200 oficirjev. Vlada je ukrenila uajdalekosežnejše in zelo energične odredbe proti zarotnikom in je zarota že v kali udušena
Pomorski incident med Romunijo in Rusijo
Bukarešta, 30. oktobra, n. Pred nekaj časom se je v bližini Costanze pojavila vojna ladja, ki je vršila merjenja na tistem kraju, kjer namerava Romunija zgraditi novo pomorsko bazo Ugotovljeno je bilo, da je bila to ruska vojna lad.'a in sicer neka forpedovka. Neka romunska podmornica je začela na rusko ladjo streljati in se je ta potem oddaljila. Tudi romunski aero-plani so videli to ladjo, mislili pa so, da pripada romunskemu vojnemu brodovju.
Amerika bo posredovala med Francijo in Italijo
Nov ^ork, 30. oktobra, n. Zunanji minister Simson, ki je sedaj na potu v Evropo, je javil da misli posredovati med Francijo in Italijo v vprašanju pomorskega pakta. Vlada v Washing-tonu inu je dala glede tega proste roke. Tul- j se nadejajo, da se bo Simsonu mogoče posre':!o doseči sporazum še pred sestankom ženevs e konference.
Nove aretacije v Romuniji
Bukarešta 30. oktobra, n. Snoči so v Galacu aretirali nekega polkovnika, o katerem ima policija obtezilne informacije. Ta polkovnik je bival prej v Bukarešti; ko pa je bila odkrita vohunska afera, je izginil. V Braili so aretirali nekega Fleascherja, ki ie bil tudi zapleten v vohunsko afero.
Fašistovsko sodišče zopet na delu
Rim. 30. oktobra, n. Danes se je pričelo jesensko zasedanje posebnega sodišča za zaščito države. Začel se je proces proti znanim komu-nističnitn propagatorjem Camillu Vari-ju, Erge misi Gilli in Vecchi, ki so pred nekaj meseci prišli v Italjo z Moskve preko Pariza, da reorganizirajo koministične organizacije. Tu so jih aretirali in postavili pred posebno sodišče Sodnemu dvoru predseduje fašistovski general Cristini, kot državni tožilec pa nastopa Fallace.
Poroka kralja Borisa in bolgarska cerkev
Dejstvo, da se je sedanji bolgarski kralj Boris poročil s hčerjo italijanskega kralja po katoliškem obredu ter da je dal svečano obljubo, da bodo otroci iz tega zakona vzgojeni kot katoličani, je povzročilo, da je prišla vrhovna bolgarska cerkvena oblast — sv. sinoda — v zelo kočljiv položaj. Beograjska »Politika« je objavila o tej stvari članek, v katerem je orisano bistvo dejanja kralja Borisa v okviru bolgarske politične in cerkvene ustave.
Glede ustave podaje »Politika« one njene določbe, ki se nanašajo na vero državnega poglavarja. V tem pogledu predpisuje bolgarska ustava, da bolgarski državni poglavar in njegova rodbina ne morejo pripadati nobeni drugi cerkvi razen pravoslavni. Samo za prvega izvoljenega kneza je bila napravljena izjema. Po isti ustavi je vrhovna duhovna in cerkvena oblast sv. sinoda. Kralj Boris je, dasi rojen katoličan, že od 1. 1895. pravoslavne vere.
Ce se promatra njegova poroka s tega stališča — piše dalje »Politika« — je dejanje progla-varja bolgarske države take narave, da more povzročiti zmešnjavo in moralno ponižati bolgarski narod, kateri 'izpoveduje že dvanajst stoletij nauke pravoslavne cerkve. Ne kanoni pravoslavne cerkve ne dostojanstvo vere, h kateri pripada, ne dopuščajo kralju Borisu, da bi se njegova poroka s princeso Ivano smela vršiti po obredih katoliške namesto pravoslavne cerkve.
»Politika« dalje naglaša, da je za to vprašanje pristojna sv. sinoda ter izraža nado — članek je podpisan z imenom Gorazd — da bo najvišja bolgarska cerkvena oblast napravila svojo dolžnost do vernikov, ki so bili na ta način užaljeni. Do sedaj je sv. sinoda molčala
zaključuje Člankar — toda upamo, da bo vsaj v 12. uri dokazala svojo nepolitičnost.
Po najnovejših vesteh se bolgarska sv. sinoda že bavi s tem vprašanjem in je imela že sejo, na kateri se je o tem razpravljalo. Na drugi strani je značilen v tem pogledu članek ki ga je objavil bolgarski list »Narodni Buditelj« kateri se smatra za nekako glasilo metropolita Simeona. Omenjeni list piše: »Pravoslavna cerkev ne pozna slučaja, da bi se bil kdaj kak pravoslaven vladar poročil v katoliški cerkvi. Kako bi bil naš narod radosten, če bi bil njegov Kralj, njegova nada in opora, poročen v Sofiji ali pa v kaki drugi cerkvi od kakega našega svečenika!^ Med drugim kaže ta slučaj, kako mnogo držijo katoličani do svojega prava in kako so nepopustljivi. Zato je njihova cerkev tako močna in spoštovana. Novoporočenca v Sonjine bosta znova poročena, temveč samo bla-gos ovljena, kajti zakrament sv. zakona se dasi Je bil podeljen v katoliški cerkvi, dvakrat ne more podeliti.
Se’ (la vIada za odločitev sv. sinoda glede tega vprašanja ogromno zanimanje v vsej bolgarsk! javnosti. Moralna kriza, ki jo je povzročila v bolgarskem narodu poroka kralia Borisa, grozi na drugi strani, da tudi v vlado ter se tako spremeni v ostro poli t.cno krlz°. Vest, da bodo vsi kraljevi otroci
fečln!anli Je rT“re Znatno povečala že obstoječe nezadovoljstvo z vlado g. Ljapčeva.
til » i!, r "e d°yo,juje nobene negativne kri-
vernlar	P°roke'	le	socijalističen	»Narod«
endar znal javno namigniti, da od sedai dalio »bolgarska dinastija ne bo več samo tuje krvi temveč tudi tuje vere«.	J	‘
*
Sofija, 30. oktobra, n. Iz Burgasa poročaio da
PreJivaeiStvTp0 obi2jnih'
vlokn t K ? "aZaj v Sn,onski voz kraljevega n«or prideta SjutrTdopoId^ie. V°Žni° v Sofi^
Ministri se vračajo v Beograd
Užice, 30. oktobra. 1. Sinoči ob 22. so prisneli ministri gg Srskič, Trifunovič, Preka in šve-gel iz Plevlja v Užice. Pravosodni minister dr. brskie je takoj nadaljeval potovanje in se vrnil še tekom noči v Beograd, ostali trije ministri ni so prenočili v Užicah Davi ob 7 so tudi ™ Z potovali v Beograd.	Udl	oni	od’
Francoski radikali proti reviziji
Colinar, 30. oktobra. A A. Herriot je imel pre-davanje o evropski federaciji. O reviziji mirovnih pogodb je dejal, da ni na mestu, ker je
s!v« ?VanJe n'ednarodnih dogovorov edino jam-sxvo za mir. Svoja izvajanja je zaključil Herriot s tem, da je evropska federacija potrebna iz gospodarskih, socijalnih in intelektualnih razlogov.
Težka rudniška nesreča v Franciji
Puriz, 30. oktobra, d. Po poročilih iz Charle-roi se je davi primerila v rudniku Forte Taille večja rudniška katastrofa. Nastala je eksplozija, ki je na mestu ubila 5 rudarjev, a več , ih težko ranila. Ubit je 1 Francoz, 1 Poljak in 3 Italijani. Eksplozijo je povzročilo baje izpuh-tevanje žveplenčeve kisline.
^reprečen protifašistovski atentat
Pariz, 30. oktobra. AA. Redarstvo je našlo v mestnem parku, blizu prostorov fašističnega društva veliko bombo. Smatrajo, da gre za pri-prave novega atentata na fašiste v.Parizu.
Pariz, 30. oktobra. AA. O nameravanem atentatu na prostore fašističnega društa v Parizu se doznavajo tele podrobnosti. Bomba je bila napolnjena z ekrazitom in bi bila v primeru eksplozije pozročila ogromno škodo in razmesarila veliko število otrok, ki so se v času pripravljenega atentata nahajali v teh prostorih.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 30. oktobra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za-jutri: V severnih Alpah nikake bistvene vremenske iz-premembe, mimogrede naglo, a ne trajno izboljšanje. V južnih Alpah oblačno, deloma deževno in le ponekod milejše vreme.
Janez Pohar:
Za povzdigo našega prometa
BaS te dni se bo razpravljalo o stanju naših železnic in novem voznem redu, menim področje ljubljanske direkcije, pa ne bo odveč, če spregovorim še jaz nekoliko besedi. Priznati treba, da je od zgodovinskega 6. januarja zavladal nov duh tudi v naši prometni politiki, ki se prijetno razlikuje od diletantskega eksperimentiranja v polpretekli dobi, in baš zato, ker se sedaj mnogo več polaga na upravičene zahteve in potrebe, treba govoriti in iznesti realne želje glede reorganiziranja in modernizacije prometa. Zavedam se, da se vsega ne da izvesti takoj, toda treba imeti za bližnjo bodočnost točen program.
Najvažnejše komponente, ki so podlaga red--nega, napredujočega prometa, so proge in o-bratne naprave	ob	njih, dalje strojni	in	vozni
park ter smotrena	ureditev voznega	reda, ki
se mora opirati	na	mednarodne zveze	in	lokalne potrebe, da	ne	omenjam strokovno	izvež-
banega osobja, kar tvori poglavje zase.
Pričnem z našimi progami, t. j. njih stanjem, pri čemer se ne bom spuščal v podrobnosti, kar je zadeva poedinih krajev, ki imajo čisto individualne potrebe, niti ne v gradnjo novih prog, ker o potrebi teh se je že pisalo in govorilo dovolj. Dejstvo je, da so bili krediti ne le za obnovo, nego celo za golo vzdrževanje prog premajhni in da je bila naša direkcija v tem pogledu nekako zapostavljena. Pri intenzivnem prometu na progah naše direkcije znači to ogromen minus, ker ne le ni moči staviti v promet težjih modernih strojev in povečati brzino vlakov, temveč se je morala ta ponekod celo zmanjšati, da ne govorim o nezgodah, katerim je Cesto bil vzrok slabo stanje prog. Da nimamo tako naravnost vzorno vestnega kadra železničarjev, bi bilo v tem pogledu še slabše.
Oglejmo si torej vsaj najvažnejše proge po vrsti: Imamo predvsem glavno progo bivše južne železnice, ki je vezala Dunaj s Trstom in ki je še danes ena najvažnejših vezi dela srednje Evrope z Jadranom in Italijo ter v novih razmerah tudi vez med Balkanom in za-padom. Ta proga je danes v smeri proti Zagrebu obenem glavna vez obmejnih pokrajin s prestolico in preko nje z jugom, — pa treba radi izredno živahnega prometa poskrbeti, da bo to tudi v tehničnem pomenu, torej res prvorazredna proga. Zadnja obnovitvena dela so se na tej progi izvršila s povečanjem poedinih kolodvorov in njih moderniziranjem ter polaganjem novih močnih tračnic že precej let pred vojno tako, da so sedanje izrabljene že krog 25 let ter so morale vzdržati ves silni promet za časa vojne. Treba je torej resno misliti, da se ta proga takoj temeljito preuredi in modernizira. Z delom se je že pričelo in sicer v sektorju Rakek-Borovnica, a treba obnovitve obeh tirov od ene meje do druge, menim namreč popolno izmenjavo tračnic in pragov, izgradnjo ovinkov, ojačanje spodnjega ustroja in mostov. Tračnice naj se nabavi enake ali še nekoliko jačje, enako pragove, da zamorejo prenesti težji osni pritisk in večjo brzino.
Pri tem pa se da postopati prav ekonomično v tem smislu, da se one tračnice, ki še niso izrabljene, in teh bo večina, uporabijo na drugi progi, ki ima sedaj šibkejše, n. pr. na dolenjski, ki nujno rabi izmenjavo vseh tirnih naprav.
V	zvezi z obnovo te naše glavne proge pa je tudi vprašanje povečanja kolodvorov, da grem po vrsti: Rakek, Ljubljana, Zidani Most, Celje, Maribor. Sedanji kolodvor na Rakeku je tesen, treba nujno izgraditi nove tire, postaviti kurilnico in sezidati reprezentativno poslopje, v katerem bo mesta za železniške urade, pošto in carino in policijski komisa rijat.
O ljubljanskem kolodvoru naj dodam številnim razpravam še željo, da se ves tranzitni ranžirni promet prenese v Zalog, kjer naj se se-
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA
Petek, 81. okt.: »Gospa ministrica«, premljera, Red A.
Sobota, 1. novem.: ob 15. uri »Snegulčica«, Izven. Ob 20. uri »Sveti plamen«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja, 2. novem.: »Razbojniki«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
OPEKA Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 31. okt.: Zaprto.
Sobota, 1. novem.: ob 15. uri »Knez Igor«, Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ob 20. uri: »Vesela vojna«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja, 2. novem.: »Moč usode«. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
*
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Petek, 31. oktobra: Zaprto.
Sobota, 1. novem.: ob 20. uri »ŠkrjanSkov gaj«, Kuponi.
Nedelja, 2. novem.: ob 20. uri »Gospa mini-strovka«. Kuponi.
*
Vsi sveti v mariborskem gledališču. O Vseh svetih zvečer se bo ponovila priljubljena in melodijozna Leharjeva opereta »Škrjančkov gaj«, ki je bila letos tako simpatično siprejeta. Kuponi. — V nedeljo, 2. novembra pa se bo v-prizorila ena izmed najbolj zabavnih Nušiče-vih veseloiger »Gospa ministrovim«, ki je na mariborskem odru izredno usipela in vzbujala pri občinstvu salve »meha. Veljajo kuponi.
danji kolodvor preuredi ter zgrade centralna kurilnica in vse delavnice.
O potrebi trikota v Zid. Mostu menda ni treba še posebej govoriti, sicer je pa že itak pred realizacijo, pač pa naj se tam ukine kurilnica in prenese v Celje, ki naj bo domicilna postaja lokomotiv za proge Celje-Dravograd, Celje-Ljubljana, Celje-Zagreb in Celje-G robelno-Krapina.
Končno Maribor, tudi tam je na Teznem potreben ranžirni kolodvor, nova kolodvorska stavba poleg nove carinarnice in pošta ter otočni peroni. Menim, da sem glede te proge povedal v glavnem vse, kar treba — edino odprto vprašanje je Borovniški most, ki se občutno stara.
Bistveno isto, kar za navedene proge, velja
tudi za ostale glavne — torej za proge Zid. Most - Zagreb, Ljubljana - Jesenice, Ljubljana -Karlovac, Celje-Dravograd in ostale. Zato o njih podrobneje ne bom pisal — omejim se le na sledeče:	Na	gorenjski	progi je potrebna
delna izmenjava tračnic in zgraditev kolodvorov v Otočah in Žirovnici, na dolenjski progi izmenjava tračnic od Škofljice do Novega Mesta in od Bubnjarov do Karlovca ter povečanje postaj; enako na odseku Grosuplje-Kočevje, ker se bo ta proga gotovo v kratkem podaljšala in zvezala s progo Zagreb-Sušak. Tudi kamniška, velenjska, rogaška in nova ljutomerska proga čakajo na čimprejšnjo temeljito preureditev in ojačanje. Moglo bi se tudi v kratkem resno misliti na spojitev kamniške proge z velenjsko, da imamo na eni strani rezervno zvezo z Mariborom preko Celja in se na drugi strani otvori tujskemu prometu velezanimiv kos naše planinske zemlje.
(Konec jutri.)
III=III=III=III=III=III=III=III=III=MI=III=III=III=I=III=IM=
Dvojna številka »Jugoslovana«
izide vsled praznika že v soboio, ker »Jugoslovan« v nedeljo ne bo izšel. Imela bo večji obseg kot navadne nedeljske številke ter bo vsebovala mnogo poučnega in zanimivega gradiva. Tako bodo naši čitatelji imeli tri dni, to je 1., 2. in 3. novembra, obilico dobrega in lepega čtiva.
Prosimo naše cenjene inserente in prijatelje, ki žele imeti svoje oglase v tej številki, pa tudi one, ki oglašajo v »Jugoslovanu« ob nedeljah, naj blagovolijo poslati naročila že danes v petek do 4. ure popoldne.
UPRAVA »JUGOSLOVANA«, GRADIŠČE 4.
lll=lll=lll=lll=IIIEIII=lll=UI=lll=lll=lil=lll=ll!=lll=m=lll
Križarka »Dalmacija« v Egiptu
Naša nova križarka »Dalmacija« je začetkom oktobra napravila pomorsko vožnjo ter poselila nekatera pristanišča v Sredozemskem morju. Prispela je tudi Aleksandrijo, kjer ji je bil prirejen prav prisrčen sprejem od strani tamkajšnjega našega poslaništva in jugoslovanske kolonije. Tajnik poslaništva je takoj odhitel na krov križarke, čim je ta pristala v pristanišču ter pozdravil poveljnika križarke kapitana vojnega broda Edgarda Vašiča. V njegovem spremstvu je odšel nato poveljnik na naše poslaništvo, kjer ga je prav svečano sprejel poslanik Dučič.
Poslaništvo je na čast naši mornarici priredilo velik banket, katerega so se udeležili odlični člani naše jugoslovanske kolonije in mnogi odličniki Aleksandrije in zastopniki vojaških odnosno civilnih oblasti. Na banketu so se izrekle najprisrčnejše zdravice na čast Nj. Vel. kralju Aleksandru I., kraljevini Jugoslaviji in naši mornarici. V lepem govoru se je poveljnik križarke zahvalil poslaniku za prirejen banket.
Drugi dan pa je komandant križarke priredil velik obed, na katerega so bili povabljeni mnogi člani jugoslovanske kolonije. Mornariška godba je med kosilom svirala razne jugoslovanske pesmi. Mornarji pa so priredili v avtomobilih sprevod po mestu. Povsod, koder so se vozili, so' bili predmet največjega občudovanja, kajti lepe mornariške uniforme so vsem imponirale.
Križarka ostane v Aleksandriji še več dni.
Spontano odobravanje poslušalcev je jasno pričalo, da so z zanimanjem in s hvaležnostjo sledili predavatelju, ki je znal predavati, kakor zna samo strokovnjak-zgodovinar in idealen nacijonalist. Nato so sledile še dobro naštudirane točke pevskega društva in salonskega orkestra.
Tako je tudi naše obmejno mesto dokazalo iskreno ljubav do bratske ČSR in rek »Zvestoba za zvestobo!« ni samo fraza, ampak je že v krvi in mesu slehernega Čehoslovaka in Jugoslovana
Prisrčna proslava čsl. drž. praznika v Slovenjgradcu
S svečano resnostjo se je pripravljalo naše mesto, da proslavi državni praznik naše bratske, zveste in ponosne zaveznice ČSR. Jugoslovanske trobojnice so plapolale raz hiš državnih uradov in zasebnih hiš in jasno pričale, da se tudi naše obmejno mesto zaveda radosti onega najvažnejšega dneva češkoslov. zgodovine, ki je uresničil večstoletni sen češkoslovaškega naroda: svobodno in neodvisno državo.
Na drž. praznik ČSR je priredil tukajšnji Sokol kraljevine Jugoslavije v Sokolskem domu proslavo; polna prostorna dvorana je prisrčno manifestirala iskreno ljubav do ČSR. Proslave so se udeležili sreski načelnik g. Viher, starešina sodišča g. dr. Romold, mestni župan dr. Bratkovič, uradništvo in meščanstvo. Proslavo je otvoril salonski orkester s sokolsko koračnico, nakar je ljubko deklamirala naraščajnica
I.	Romold proslavi primerno pesmico. Starosta Sokola br. dr. Železnikar je v kratkih, a markantnih besedah pvjasnil namen proslave, trdno verujoč, da se bo ČSR še bolj razvila v ponos vsega Slovanstva, dalje spominjajoč ee prvega predsednika in ustanovitelja ČSR br. T. G. Masaryka ,vzor idealnega Sokola in Slovana. Ganljiv prizor je bil, ko se je ob petju češkoslovaške in naše državne himne dvignil zastor z alegorijo na odru: s cvetjem in z jugoslovam sko in češkoslovaško državno zastavo oviti sliki našega kralja Aleksandra I. in prezidenta T. G. Masaryka, obdani od sokolskega naraščaja, ki jima poklanja cvetje osvobojene jugoslovanske zemlje pod zaščito krepkih Sokolov s sabljo, prisegajoč zvestobo do groba.
Nato je nastopil slavnostni govornik, znani nacijonalni in sokolski borec br. prof. dr. Pivko Ljudevit, ki je v enournem predavanju orisal ves zgodovinski pokret, ki je vodil do osvobo-jenja češkoslov. naroda, pridobljenega s tolikimi žrtvami. Omenjal je velike zasluje prezidenta Masaryka in sedanjega zunanjega ministra dr. Beneša. ČeškČoslovaški narod je imel večje borbe za osvobojenje, kakor naš narod. Veliko je pripomogla do svobode ČSR visoka stopnja kulture in morale češkoslovaškega naroda.
Kmetijsko - gospodarska šola v Ponovičah
Na banovinskem veleposestvu Ponoviče bi najbolj kazalo ustanoviti tako šolo
Poljedelsko ministrstvo namerava ustanoviti po državi 20 kmetijskih šol, katere bo financiral državni budžet. V Dravski banovini obstojajo le 3 gospodarske šole, in sicer vinarska šola v Mariboru, kmetijska v Št. Jurju in kombinirana vinarsko-kmetijska na Grmu. V vsej Dravski banovini pa nimamo niti ene gozdarske šole, dasiravno je mnogo gozdov naročite na teritoriju bivše ljubljanske samouprave. Potrebujemo za uspešen razvoj kmetijstva še kombinirano kmetijsko-gozdarsko šolo.
Dravska banovina pa je v posesti veleposestva Ponoviče, ki je v vseh pogledih najbolj primerno za ustanovitev kombinirane kmetij-sko-gozdarske šole. Površina tega veleposestva znaša 476 ha 84 a; od te površine je gozda 325 ha 63 a, njiv 17 ha 68 a, travnikov 80 ha 32 a, vrta 57 a, pašnikov 51 ha 44 a, ostalo pa je stavbišče in nerodovitno zemljišče. Gozd zavzema torej nad % celotne površine in to v različnih legah od 230—850 m nadmorske višine ter so vsled tega mogoče kulture vseh vrst gozdnega drevja, ki v tem pasu sploh uspevajo. To izrecno še iz razloga, ker so tla različne geognostične sestave, namreč pretežno kremenčev peščenjak, njegove razpadline in dolomit.
Naši gozdovi so po večini zanemarjeni. Sicer so nastavljeni po sreskih načelstvih uradniki gozdarji, katerim pa je vsled obsežnosti njihovega področja mogoče imeti v evidenci samo zdravstveno stanje gozdnega drevja in zatiranje smrekovega lubadarja. Manjka pa nam v gozdarski stroki naobraženih kmetovalcev • gospodarjev, zmožnih s predavanji in praktičnim primerom širiti med narodom smisel za racio-nelno obdelavo naših gozdov. S takimi gospodarji bi gozdove postopoma obnovili in izbolj šali, kar bi donašalo našim kmetovalcem lepe dohodke. Ker pa so pri nas vsi lastniki gozdov obenem tudi posestniki, bi zatorej gojence najbolje naobrazila za dobre gospodarje le kombinirana kmetijsko-gozdarska šola. Tudi za kmetijstvo ustreza veleposestvo Ponoviče vsem potrebam tovrstne šole. Saj meri površina njiv, travnikov in pašnikov 149 ha 44 a ali 31.33% vsega zemljišča in bi se lahko redilo večje število glav goveje živine ter konj. Za vse panoge kmetskega gospodarstva je na tem posestvu dovolj prostora, da se tudi praktično uveljavijo in je zato mogoče nuditi gojencem tovrstne šole najboljši in najuspešnejši pouk.
Prostorov je v graščinskih poslopjih dovolj za šolo in internat. Posestvo ima tudi svoj lov in je dana prilika za umetno ribogojslvo. Okolica posestva nudi različne naravne vpoglede v kupčijo, porabo in transport lesa. V bližnjem trgu Litija obratujeta dve parni žagi, več lesnih trgovin z drvmi in tesano robo, taninskim in jamskim lesom, splavarstvo po Savi itd. Gojenci šole bi torej ne bili vezani samo na lepe slike in grafikone, kot se to dogaja v mestih ampak bi imeli vpogled v realno gospodar stvo.
Bivša oblastna samouprava je hotela z nakupom tega veleposestva povzdigniti živinorejo in poljedelstvo. V ta namen je bila že investirana vsota 400.000 Din za melioracije. Napravili so moderno žrebčarno, pri kateri so samo tla stala nad 90.000 Din. Vse te investicije pa ne bodo prinašale nikakega dohodka, ako se ne bo započeto delo tako nadaljevalo, kakor je bilo določeno. Potrebno, bi bilo samo še odstranili agrarni zakup s tega veleposestva, s katerim se mu hoče odvzeti kaj najboljšega zemljišča, kar bi pa gospodarski obrat zaradi zmanjšanja pridobitnosti precej ogrožalo. — J. T.
100 delavcev bo dobilo bruha
Sprememba lastništva edine tovarne za anode in elektrode v državi — Vodstvo je odslej v domačih rokah
Blejska Dobrava, 29. oktobra.
Tovarne KID za elektrode in anode je kupil g. Westen ter je pričela obratovati s polnim pogonom. Prestala je tudi krizo, saj je bilo v zadnjem času sprejetih okoli 50 delavcev po največ domačinov.
Pod vodstvom g. direktorja dr. Viktorja So-mogyija Sudoveca in g. ing. Cirila Rekarja, ki sta oba Jugoslovana, zida tovarna nov moderen laboratorij, v kratkem pa namerava prizidati še eno delavnico, kjer bo dobilo še kakih 110 delavcev novega zaslužka. Oba voditelja sta si v svoji obzirnosti in razsodnosti na mah pridobila srca vsega delavstva, zato sta zelo priljubljena med njimi. Doslej je bilo vodstvo v rokah Italijanov in Nemcev.
V	tovarni je zaposlenih največ Dobrovcev, poleg teh jih hodi za zaslužkom precejšnje število iz Bohinja, Žirovnice, Javornika, Zasipa in Gorij.
Tovarna elektrod in anod je edina te vrste naši kraljevini ter izvaža svoje izdelke širom naše domovine in v vse evropske države, kjer je tovrstnih tovarn zelo malo. Številni letoviščarji, osobito pa dijaštvo, obiskuje in z zanimanjem pregledujejo našo tovarno.
Poskusen vlom v Bau-mannovo restavracijo
V	noči od torka na sredo je hotel neznani svedrovec vlomiti v kolodvorsko restavracijo, pa so ga zadržali železni križi v oknu
Poljčane, 29. okt. Kronika vlomov v našo kolodvorsko restavracijo, ki je nekaj korakov od postaje, je precej bogata. Bilo je vlomljeno vanjo z uspehom že trikrat, in sicer dvakrat pred leti z južne strani in enkrat lani z vzhodne, pročelne, najvidnejše strani, ki je celo električno osvetljena vso noč. Vsakokrat so neznani zlikovci odšli z obilnim plenom in se nikdar ni izvedelo za nje. Da bi tej predrznosti končno prišli v okom, je dal gospodar na vsa okna napraviti železne križe.
Navzlic temu pa je predrzni neznanec včerajšnjo noč poskušal vdreti v to restavracijo, in to skozi okno točilnice. Še predno je zaprla restavracijo, je čula natakarica Fanika, da nekdo »škrablje« po oknicah. Misleč, da se šali lcdo domačih, ni pripisovala temu nikake važnosti in kmalu nato odšla spat v gornje prostore, potem ko je gostilniške prostore zaprla.
Ko pa je zjutraj opazila, da je omenjeno okno odprto, se ji je zdelo to sumljivejše. Še bolj pa je bila zaprepaščena, ko si je okno o-gledala pobliže: šipe v oknih so bile razbite, križi v oknu pa na treh mestih že močno napiljeni, znak da je bil vlomilec pripravljen na vse. Najbrž pa je bil še pravočasno pregnan Bodisi od ljudi, ki so se pripeljali z nočnim vlakom, bodisi od postajnih delavcev, ki so bili v neposredni bližini zaposleni te noči z izpraz-njevanjem postajne greznice. Najsibo že eno ali drugo; res je, da sta vesela oba, restavrator in natakarica, da nista bila še četrtič okradena.
Ukradeni voli so se vrnili domov
Sračje gnezdo uzmoviča, ki je odpeljal vole
Begunje pri Cerknici, 29. okt.
Kakor je »Jugoslovan« že poročal, so bili v noči od 24. na 25. t. m. ukradeni voli tukajšnjemu posestniku P. — Kljub temu, da so dobili sled, je bilo vse iskanje zaman, volov ni bilo nazaj. V torek 28. t. m. zjutraj pa prižene nekdo iz sosednje vasi vole gospodarju domov. Dobil jih je pod svojim kozolcem vsa blatna in sestradana.
Kakor da bi udaril na zvon, je šlo po vasi od ust do ust ,da so se voli vrnili. Domači so takoj obvestili orožniško postajo v Cerknici, fantje pa so odrinili po sledi za tatom. Sumili so namreč nekoga, pa so se hoteli prepričati. — Sumnja se je uresničila. Prav tedaj pa so prišli tja tudi že orožniki. Janezek, tako je uzmo-viču ime, se je od strahu sesedel pred njimi na tla. Takoj je bil voljan, da gre pokazat, kje so bili voli skriti cele štiri dni v snegu in dežju. Par minut od hiše je imel svoje skrivališče. Doma so pa našli še vse polno reči, ki niso bile njegove.
Imel je pač to »slabo navado«, da je grede odnesel zdaj enemu zdaj drugemu. Tako si je nanosil pravo sračje gnezdo. Nekaj te tuje lastnine so mu naložili na rame in ga odpeljali. Zdaj se bo lahko skesal in premišljeval svoje zgrešeno živlienia
lid
Dnevne vesi!
— Patrijarh Varnava o mešanih zakonih.
Patrijarh Varnava je izjavil, da je pravoslavna cerkev doslej lojalno priznala mešane zakone, sklenjene v katoliški cerkvi. Morala pa bo revidirati to stališče, ker katoliška cerkev ne priznava dosledno sklepe pravoslavne cerkve iz leta 1063, ki temelje na kanoničnem pravu.
— Važno za vse državne, banovinske in občinske urade, ustanove itd. Zakon o glavni kontroli iz leta 1922. je bil že trikrat izpremenjen in dopolnjen z raznimi kesnejšimi določili. Ker te okiolinosti omogočajo njegovo preglednost, razen tega pa je ta zakon dobil veliko važnost zlasti še za občine, na katerih računsko poslovanje je z zadnjimi spremembami od 24. oktobra t. 1. raztegneno nadzorstvo glavne kontrole, izide prve dni prihodnjega tedna v tiskarni »Merkur« celotni zakon o glavni kontroli z vsemi izpremembaini in dopolnitvami, na kar interesente že zdaj opozarjamo.
— Dovolitev polovične voznine. Ministrstvo za promet je odobrilo popust na polovico cene na državnih železnicah delegatom vseh plavalnih klubov v naši državi, ki se udeleže glavne letne skupščine jugoslovanske plavalne zveze 80. novembra v Beogradu.
— Važna naredba o zavarovanju proti nezgodam. »Službene Nevine« prinašajo naredbo ministra za socialno politiko in narodno zdravje
o	določitvi nevarnostnih razpredelnic za zavarovanje proti nezgodam in o postopku pri raz-vrščevanju v odstotke nevarnosti. Ta naredba je izdana na osnovi § 30 zakona o zavarovanju delavcev, ter stopi v veljavo danes. Nevarnostna razpredelnica pa bo veljala od 1. januarja 1931.
— Prvi muslimanski advokat v Beogradu. Bivši minister dr. Šefkija Behmen je otvoril v Beogradu advokatsko pisarno. To je prvi muslimanski advokat v prestolnici.
— Z današnjim dnein je postala naša muslimanska cerkev neodvisna in samostojna. Danes bodo ob prisotnosti najuglednejših predstavnikov muslimanske cerkve, verskih organizacij, kulturnih in prosvetnih organizacij itd. svečano ustoličili muslimanskega vrhovnega poglavarja v Jugoslaviji reis-ul-ulemo g. Maglajliča. S tem dnem je dobil pravico vrhovne verske oblasti nad našimi muslimani in je neodvisen od kalifa'!!. Vsa vprašanja muslimanske veroizpovedi bodo odslej reševali v Beogradu in muslimanska cerkev postane samostojna in neodvisna. Svečanosti se bo udeležilo nad 2000 predstavnikov muslimanov iz vse države in nekaj zastopnikov muslimanov iz inozemstva.
— Prvi simfonični koncert letošnje koncertne sezone v Ljubljani bo v petek 7. novemnra v veliki dvorani hotela Union. Priredi ga oprava Narodnega ,'edališča, dirigira ravnatelj jpe-re g. Mirko Polič, koncertira operni orkesf r in orkestralno društvo Glasbene Matice. Kot solista sodelujeta ga. Vilma Thierry Kavčnikova in violinist g. Karel Rupel. Na programu je Glazunov violinski koncert za violinsolo in veliki orkester. Violinski solo igra g. Karlo T?u-pel, dalje B Mahlerjevih žalnih pesmi Mrtvi deci in Čajkovskega simfonija IV. v f-molu. Bogat simfonični program, ki zasluži vse naše zanimanje. Vstopnice . j od četrtka dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
— Tiskarski škrat. V članku »Ob 25-1 etnici hotela Union v Ljubljani« se je vrinila pomota. Postavljen je 26. vreti od zgoraj stavek: Treba bi bilo le nekaj preuredb — gorka in mrzla voda v sobah, svetlobna signalizacija... itd., iz katerega more oni, ki ne pozna preuredb v našem hotelu, sk' pati, da to še vse manjka in da se to še-le mora vpeljati. Resnici na ljubo omenjamo, da je »Union« že leta 1927. vpeljal v vse sobe tekočo gorko in mrzlo vodo, svetlobno signalizacijo itd.
5Va/frpežne/ša
in najbolj higijenična je aluminijasta kuhinjska posoda, katero dobiš najceneje in v največji izberi pri tvrdki 9 železnino	103
STANKO FLORJANČIČ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 35.
— Obrtniški koledar 1931. Vsebuje po' g običajnih piskov, ki jih navadno priobčujejo koledarji, izključno informativne in za obrtnika poučne spise, tako važne zakone in naredbe o davčnih, taksnih, obrtniških in drugih zadevah, razne pomočne tabele za krojače, čevljarje, stavbnike, kovinarje, -mesarje itd., stanje obrta in organizacije, pregled vseh obrtnih zadrug in društev v Dravski banovini itd. Cena koledarju s poštnino vred Din 13.50. Naroča se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani.
— Velika nacijonalna ekskurzija v Parizu.
V	dnevih od 15. do 22. novembra 1930 priredi »Jugoslovanski turista« v Beogradu v sporazumu in pod vodstvom delegata beograjske občine in odbora za odkritje spomenika hvaležnosti francoski republiki veliko nacijonalno ekskurzijo v Pariz in svečan« polaganje venca na grob francoskega neznanega junaka. Izletniki bodo mogli v kratki dobi 4 dni in 5 noči spoznati temeljito Pariz in njega zanimivosti. — Ljubljanski izletniki se pridružijo dne 15. novembra ob 20. uri na ljubljanski postaji in potujejo preko Jesenic—St. Veita, Insbrucka, Ziiricha in Belforta v Pariz, kamor prispejo 16. novembra ob 22. uri. Stroški so preračunjeni za one udeležence iz Ljubljane, ki bi potovali r II. razredu na 4650 Din, za potnike v III. razredu pa 3750 Din. V to vsoto j- vračunano
potovanje iz Ljubljane v Pariz in nazaj, prehrana med vožnjo in v Parizu, stanovanje v prvovrstnih hotelih, prevoz prtljage, vožnja z avtomobili, obiski gledišč, muzejev in zabavišč in vse takse in napitnine. Interesenti se lahko prijavijo do 5. novembra 1930 v pisarni »Jugo-turista«, Knez Mihajlova 'ilica 7, Beograd (palača »Ruski car«). Vsak prijavitelj mora položiti do navedenega roka 1000 Din najkasneje do 10. novembra poslati »Jugoturistu« od krajevne policijske oblasti vidiran potni list in fotografijo radi nabave francoskega in drugih tranzitnih vizov. Iz prijaznosti sprejema prijave tudi mestni ekspedit v Ljubljani, kjer je tudi na vpogled podrobni spored potovanja.
— Avtobusna zveza Ptuj—Središče. Mestno avtopodjetje v Ptuju prične v petek, dne 31. t. m. z rednim prevažanjem oseb na progi Ptuj —Velika Nedelja—Ormož—Središče in sicer tako, da odhaja avto iz Ptuja ob 1015, pride v Ormož ob 11-10, v Središče ob 11 40, ter odhaja iz Središča ob 1152 in pride v Ptuj ob 1317. Na avtoprogi Ptuj—Sv. Barbara—Sv. Andraž — Ptuj stopi 1. novembra nov vozni red v veljavo tako, da odhaja avto iz Ptuja zjutraj ob 7-10 in se vrača v Ptuj ob 845. Popoldne odhaja avto ob 13.-59 ter se vrača v Ptuj ob 15-51.
— 512 delavcev odpuščenih. Tovarna vagonov v Subotici »Ferrum« je odpustila 512 delavcev iz službe. Deputaeija delavcev je intervenirala pri Delavski zbornici, naj ta posreduje, da bo dobila tovarna takioj v popravilo 900 vagonov, ki jih nameravajo poslati v popravilo šele drugo leto poleti. S tem bi prišlo 600 delavcev za eno leto zopet do kruha.
— Vihar na Jadranskem morju. Iz Šibenika poročajo, da je v torek ponoči divjal na morju velik vihar. Razjarjeni valovi so prebrnili motorni čoln »Svobodo«, ki je bil na poti v Zadar. Tovor je utonil, posedka se je pa k sreči rešila.
— Nesreča natrpanega avtobusa. V bližini Bavaništa je zdrknil neki potniški natrpani avtobus z mosta v potok. Vsi potniki so bili lažje ranjeni, šofer pa težko.
— Strodivarijeve gosli. Učitelj Ante Miloševič iz Osijeka je sreče nlastnik Stradivarijevih gosli, ki so bile narejene leta 1713.
— Samomor 17-letne deklice. V torek ponoči okrog 12. ure je izvršila v Beogradu samomor z obešenjem 17-letna Sara, hči Izaka Alkalaja. — Vzrok samomora ni še znan.
— Vreme. V Dravski banovini je bilo včeraj dokaj nestalno in spremenljivo vreme. Sprva je bilo lepo, pozneje močno oblačno ter se je pripravljalo k snegu. Barometer se je tudi včeraj dvignil za več milimetrov. Barometersko stanje se je gibalo od 762.8 do 768.5. Barometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 765.3 (za
0.8 višji), Maribor 762.8 (5.1), Zagreb 767.7, Beograd 765.3, Skoplje 767.5, Sarajevo 768.5, Mostar 766.5, Split 766.3, Rab 765.1, Vis 765.3. Včerajšnja jutranja temperatura se je v državi gibala med 0 do 13 C. V Dravski banovini se je temperatura nekoliko dvignila. Termometer je včeraj ob 7. kazal: Ljubljana 7.2, Maribor 8, Zagreb 8, Beograd 5, Skoplje 1, Sarajevo 0, Mostar 5, Split 10, Rab 13 in Vis 8. V Bosni je včeraj deževalo. V Ljubljani je bila včeraj najnižja temperatura 6.8.
timske oMelte
raglane, suknje, trenchcoate in usnjate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji JOSIP IVAlClC, Ljubljana
Dunajska cesta 7.	529
fejuhljamoL
Petek, 31. oktobra 1930, Volbenk. Pravoslavni: 18. oktobra, Srečko.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. *
■ Na čust g. konzulu dr. Reslu priredi »Ju-goslovensko-češkoslovaška Liga« v Ljubljani poslovilno večerjo v pondeljek 3. novembra ob pol 21. uri v restavraciji »Zvezda«. Pri tej priliki izroči g. konzulu album pokrajinskih slik iz Slovenije in krasno sliko Ljubljane, umotvor mojstra Ivana Vavpotiča. Udeležba za odbor-n..i k.e Lige je obvezna. Ona društva in posamezniki, ki bi se hoteli udeležiti te odhodnice, naj se priglase do nedelje 2. novembra predsedništvu Lige, Knafljeva ulica 5, II.
■ Preporodovci Naš sestanek bo 1. in 2. novembra v Ljubljani. Dne 1. novembra ob 21. uri prijateljski sestanek v restavraciji Bellevue. Dne 2. novembra ob 10. uri dopoldne zborovanje v mali dvorani Kazine. Po zborovanju odhod na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo na Endlicherjevem grobu poklonitev spominu pokojnih tovarišev. Nato v restavraciji »Zvezdi« skupen obed. Vabimo k udeležbi tudi vse naše nekdanje prijatelje, posebno še vse naše bivše profesorje. Zaradi nepoznanja naslovov nismo mogli poslati posebnih vabil vsem, ki jih želimo pozdraviti na našem sestanku. Pripravljalni odbor.
H Nagrobni spomenik svojima velikima tovarišema Borštniku in Verovšku je postavilo na pokopališču pri sv. Križu Udruženje gledaliških igralcev v Ljubljani. Spomenik, ki j postavljen nn'1 gomilo Borštnikovo, je izvršen po osnutku arhitekta Rohrmana, izdelan pa od odlične tvrdke The man v T jubljani. Spomenik ’ o bla-
goslovljen v soboto 1. novembra t. 1. ob 11. uri dopoldne in so vabljeni k žalni »ečanosti vsi ljubitelji obeh velikih pokojnikov.
■ Žalna gvečtnost Sokola I. Sokol I Ljubljana-Tabor priredi na dan vseh svetnikov 1. novembra ob pol 2. uri popoldne v veliki dvorani na Taboru žalno spominsko svečanost za umrlimi brati in sestrami. Istočasno se bo posvetila za-padna telovadnica spominu pokonega vzornika br. Maleja s tem, da se bo objavilo njeno imenovanje v Malejevo telovadnico. K tem svečanost; se vabijo sorodniki umrlih bratov in sester ter vsi društveni člani. Obenem vabi vse nove člane in članice, katerim teče poskusna doba, k tretjemu obveznemu prebivanju o »Zgodovini Sokolstva«, ki se bo vršil v nedeljo 2. novembra ob 10. uri na Taboru v levi stranski dvorani, I. nadstropje. Vhod iz Vrhov-čeve ulice.
■ Javna govorilnica na Viču. Interesenti se opozarjajo, da je pri pošti Vič otvorjena javna telefonska govorilnica.
■ Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru vabi prijatelje in ljubitelje mladine, ki že> se udejstvovati v tej novi panogi prosvetnega dela, četudi niso člani društva, da se pismeno ali ustni- zglase med 18, in 20. uro v pisarni na Taboru, vhod z Vrhovčeve ceste, kjer aob' potrebna navodila. Dobrodošli vsi, ženske in niižki. zlasli pa starši z deco, kiteri nudi 'Kisel; vsakovrstne ugodnosti.
■ Predavanja v društvu »Soča«. Prihodnji mesec okoli 15. se bodo pričela že prav popularna predavanja »Soče«, ki se bodo redno vršila vsako soboto v salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Prvo predavanje bo imel g. Karel Mahkota o naših jezerih.
■ Uprava policije v Ljubljani opozarja, da je dne 31. oklobra 1930., 1., 2. in 3. novembra 1930 dovoljen samo enosmerni vozni promet na pokopališče k Sv. Križu, in sicer dovoz izključno samo po Kette Murnova, fimartinski, Savski cesti in med Hineljmiki, odvoz pa po Savski cesti, Linhartovi ulici in Dunajski cesti. — Avtobusni podjetniki, avtoizvoščki, kakor tudi občinstvo se opozarja, da ima varnostna straža nalog preprečiti vožnjo vsakega vozila, ki bi bilo zasedeno preko uradno določenega števila.
■ Izstop iz našega državljanstva. V Ljubljani bivajoči, a v Sarajevo pristojni, bančmi uradnik Botru slav Kyncl, ki je rojen na Češkoslovaškem, a je naš državljan, je zaprosil za izstop iz našega državljanstva, ker namerava zaprositi za češkoslovaško državljanstvo.
■ Dolgi zimski večeri iznajdljivemu fotografu-amaterju nikakor ne prekinejo njegovega udejstvovanja. Da pa začetnik, kakor tudi več ali manj izvežban amater, naleti na marsikatere tehnične težlkoče, ki jih sam ne zna premostiti, je vsakomur iz lastne skušnje že znano. V predavanju priznanega amaterja gosp. Ki-’" Ko-raneka, ki ga priredi tueristovski klub »Skala« v sredo 5. novembra t. 1 v veliki dvorani ho-tla »Union« ob 20. uri, na mbo naš odlični znanec na podlagi 150 diapozitivov pokazal vse možnosti tozadevne fotografije ter obenem nazorno objasnil, kako se izognemo tehničnim napakam. Vstop je brezplačen ter so vabil? na razpolago v vseh ljubljanskih drogerijah.
■ Gospa Vera Danilova-Balatkova nas zapušča po dvaindvajsetletnem vztrajnem in u pe-Snem delovanju v našem gledališču, katerega članica je bila od mladih nog. Odhaja v Brno, kjer je njen soprog kapelnik Narodnega -1-vadla. Njena poslovilna predsta\ bo 9. nove bra v operi. Ob tej priliki bo nastopila v priljubljeni opere" »Grof Luxemburški«. Naše občinstvo, ki je znalo zasluge don acih članov vselej ceniti, opozarjamo že danes na ta večer.
■ Opozarjamo na novo premijero v ljubljanski drami, ki bo danes 31. t. m. Vprizori se komedija »Gospa minisrica«, katero je napisal naj-plodovitnejši dramatik g. Branislav Nušič. Delo je pravkar na repertoarju vseh jugoslovanskih glp’ !išč in se povsod z največjim uspehom izvaja. — Natovovloga Jt v rokah gospe P. Juvanove, njeno hčerko Dano igra gdč. Boltar-jeva. Izvrstne komične vloge igrajo gg. Kakar-jeva, Mira Danilova, Medvedova in Gabrijelči-čeva. Cedo igra g. Daneš, Ujca Vaeo g. Cesar. Poleg omenjenih nastopa skoro ves dramski ansambel. Režiser g. Lipah. Predstava jr- iz^en abonmaja.
■ Basist Mirko Pugelj. Z veseljem pozdravljamo rojaka, ki je eden izmed onih razmeroma redkih naših ljudi, ki se je posvetil izključno pevski umetnosti. Rojen je bil v Novem mestu, kjer je obiskoval prve gimnazijske razrede in bil p^ec v šolskem zboru, ki ga je vodil eden najspretnejših organistov g. Ignacij Hladnik. Muzikalen dečko pa je sodeloval tudi v dijaškem in salonskem orkestru kot violinist in čelist. V VII. šolo je prišel v Ljubljano ter se začel kot gojenec Glasbene Matice učiti solo-petja. Kmalu po maturi, kot 20-letni mladenič je bil angažiran za manjše basistovske partije v naši operi. Tu je vztrajal tri leta, dokler mu ni bolezen v grlu zaprla pevske karijere. Pomagal mu je pokojni dr. Bleiweis, končal medtem študij na ljubljanski univerzi in šel kot štipendist francoske vlade v Pariz, kjer se je vpisal na visoko glasbeno šolo Schola Canto-rum. Slavni francoski komponist Vincent d’ In-dy, ki je ravnatelj tega zavoda, mu je pri končnem'izpitu čestital in napisal sledečo spričevalo: »Ima zelo lep glas, veliko muzikalno kulturo, visoko inteligenco in za pevca izredno izobrazbo in dramatičen temperament. — Skratka vse pogoje za briljantno pevsko kari-jero.« — Tako o njem slavni Francoz, naše občinstvo pa ga naj sodi na koncertu, ki ga priredi v ponedeljek 3. novembra oj? 20. uri v Filharmonični dvorani. — Vstopnice v Matični knjigarni.
■ Potres v Ljubljani. Ljubljanski metereološki zavod objavlja: Včeraj 30. t. m. je potresna opazovalnica zavoda za metereologijo zabeležila dva bližnja potresa. Prvi je bil ob 813.45 dopoldne, a drugi je sledil ob 913.29 dopoldne. Ognjišče potresa je bilo oddaljeno kaldh 150 do 200 km zračne črte. Prvi potresni sunek je bil katastrofalen.
■ Drevi pri Ražnu sveže ribe in polenovka.
■ Revizija mleka in špecerijskega blaga. Po vseh mlekarnah in pri okoličanskih mlekaricah je tržno nadzorstvo temeljito pregledalo mleko. Ugotovilo je, da so nekatere mlekarice prodajale slabo mleko. Te bo bile ovadene sodišču. Zadnji čas pa je tržno nadzorstvo pregledalo tudi mnoge špecerijske trgovine in branjarije. Našlo je več higijeničnih nedostatkov in pomanjkljivosti.
■ Boj beračenju. Zadnji čas ljubljanska policija vodi neizprosen boj proti beračem. Začela je nadzorovati tudi zavode, kamor ge reveži zatekajo za kosilo in večerjo. Včeraj opoldne je prijela v Marijanišču 7 starih, brezposelnih delavcev, ki so prišli prosit kosila.
■ Ljubljanski trg pred praznikom. Ljubljanski trg je že nekaj dni v znamenju praznika Vseh svetnikov in vernih duš dan. Na trgu je izredno mnogo krizantem in aster, ki jih kupujejo ljubljanske gospodinje, da bodo ž njimi okrasile grobove pokojnih svojcev. Tudi s kmetov prinašajo najrazličnejše zelenje. Tržno nadzorstvo je včeraj zaplenilo neki kmetici večjo množino »božjega drevca«.
■ Tatvine. Delavec Martin Ratej je v sredo prišel iz Doba pri Domžalah v Ljubljano, d* bi si nakupil blaga za zimo in obutve. UstavH se je tudi na Starem trgu. V veži št. 16 je postil svoje kolo, na katerem je imel privezan za-voz sukna. Ko se je vrnil po kolo, je pač na žalost moral ugotoviti, da mu je neznan tat »sunil« zavoj sukna. V zavoju je Ratej imel 2 kosa suknenega blaga, dolga po 2.85 m in vredna 700 Din. Kdo bi bil tat, je težko dognati.
—	Na celovški cesti št. 34 stanujoča trgovska uslužbenka Ana Mohar je v sredo imela opravka v trgovini pletenin K. Mahkote na Celovški cesti. Nekaj je plačala, a denarnico je položila na pult. V denarnici je bilo 7 Din drobiža in
1	zlat prstan, vreden 500 Din. Še le ko je bila že oddaljena od Mahkotove trgovine, je Mohar-jeva pogrešila svojo denarnico. Tekla je nazaj v trgovino, toda tam denarnice že ni več našla. V trenutku ko je bila Moharjeva v trgovini, se je tam nahajala tudi neka ženska, ki je osumljena tatvine.
■ Drobiž policijske kronike. Včeraj zjutraj je policija priredila po raznih krajih raaijo ter je aretirala 2 moška zaradi splošnega »uma, neko tajno prostitutko in nekega berača. Policiji »ta bili prijavljeni 2 manjši tatvini, neka večja goljufija, 2 stranka zaradi prekrška zgfla-ševalnih predpisov, 2 trgovca zaradi kršitve naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, naposled sta bila prijavljena 2 prekrška avtopred-pisov in 5 prekrškov cestnopoJicijskega reda.
Maribor
m Proslava češkoslovaškega praznika. V Selnici ob Dravi je priredil v torek 28. t. m. zvečer novi Sokol v tamkajšnj šoli lepo proslavo češkoslovaškega praznika osvobojenja. O Ceho-alovakih in prezidentu Masarjrku je govorila sestra Konečnikova. Ob koncu je brat Kikl govoril še o našem osvobojenju ter o bratih onkraj meje.
m Izročitev odlikovanja. V mestnem vojaškem uradu je bil v sredo slovesno izročen red Jugoslovanske krone V. stopnje bančnemu uradniku g. Andreju Pečenku, čestitamo!
m Instalacija novega stolnega prošta. Včeraj dopoldne je škof dr. Karlin izvršil v stolnici akt slovesnega ustoličenja novega stolnega prošta, pomožnega škofa dr. Ivana Tomažina. Obredu je prisostvovala velika množica vernikov.
m Praznovanje po trgovinah. Po sklepu trgovskega gremija bodo trgovine v Mariboru
2.	novembra, 80. novembra, na praznik 8. decembra ter v nedeljo pired Božičem dopoldne odiprte, ves dan pa bodo zaprte na državni praznik 1. in 17. decembra.
m Avtobusni promet med mestom in pokopališči. Ker je pričakovati na dan Vseh svetih popoldne velik naval občinstva na avtobuse pobreške proge, se bo, ustrezajoč željam obSiD-stva, obratovalo na tej progi že dopoldne s pomnoženim številom vozo^v, popoldne pa z 12 avtobusi. Z ozirom na to odpadejo popoldanske avtobusne vožnje v Ruše, Pesnico in Sv. Peter. Na pokopališče namenjeno občinstvo se opozarja, da si nabavi vozne listke že pred vstopom v avtobus. V to svrho bodo nameščeni na Glavnem trgu, kakor tudi na Pobrežju, prodajalci voznih listkov, označeni nad levim laktom z belim trakom in napisom za predprodajo. Drobiž naj se pripravi že v naprej. Da se omogoči hitro poslovanje, bo dovoljen vstop v avtobuse za časa navala samo z že v predprodaji kupljenimi voznimi listki, katere pretrga pri vstopu šofer v svrho kontrole. Pri vstopu v avtobus se mora vsakdo izkazati z voznim listkom in to tudi v slučaju, da si posameznik nabavi listke za svojce ali druge. Potujoče občinstvo je naproše-no, da se v lastnem interesu ravna po navedenih predpisih in s tem omogoči hiter in točen prevoz.
m Prvi smuški izlet. Zimsko-športni odsek SPD Maribor-Ruše pohiti v nedeljo dne 2: novembra prvič v letošnji sezoni na Klopni vrh. Odhod z vlakom do Fale v soboto zjutraj ob 5-40 ali popoldne ob 13-18. Voditelja gg. Bureš in Vahtar. Program za nedeljo se določi zvečer v koči po snežkih prilikah. Turistično društvo »Runolist« iz Zagreba obišče istočasno naše Pohorje. Vsled tega vabimo smučarje, da se
jEct praznike vseh svetih
preudarite, komu od Vaših sorodnikov, prijateljev ali znancev boste priporočili »Jugoslavana« za naročilo. — Sporočite jim obenem, da jim pošljemo časopis 8 dni na ogled.
udeležijo tega izleta v čim večjem številu. Smuka je ugodna. Pojasnila se dobe pri gosp. Bure s u v Vetrinjski ulici in pni g. Majerju na Glavnem trgu, kjer se sprejemajo tudi prijave. Smuk!
m Zanimivo posredovanje. Tukajšnji okrajni cestni odbor je preko banske uprave zaprosil za odpis carine za novi motorni valjar, katerega je naročil v Nemčiji. Vse prošnje in intervencije pa niso ničesar pomagale, dokler ni nek tukajšnji zasebni carinski posrednik ponudila svoje pomoči proti nagradi 4000 Din. Im res, rešitev je kmalu prišla, kajti odbor je rajši plačal 4000 kakor pa 30.000 Din. Biilo bi na vsak način nujno potrebno, da bi se ta zadeva v Beogradu preiskala!
m Aretacija prekupčevalca. V sredo je bil aretiran tu avstrijski prekupčevalec sadja L. iz Gradca, ker ni hotel nekii kmetici iz Slovenskih goric izplačati jabolk, kaitera je prevzel. Ker je dolg poravnal, je bil zapet izpuščen.
Obupne razmere držav-nsft desinfe^oriev
Vsi državni desinfektorji zvaničniki in služi-lelji nameščeni pri državnih ustanovah, so bili v smislu čl. 306 finančnega zakona za leto 1927-1928 z ostalimi državnimi nameščenci z izjemo policije in finančne straže, kateri niso imeli t. aprila 1928 tri leta efektivne državne službe, prevedeni na dnevničarje zvaničnike in služitelje, v katerem položaju se nahajajo še danes.
Desinfektorji dnevničarji so v svojem položaju dnevniearjev zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrti samo po zakonu o zavarovanju delavcev. Toda brez pravice na pokojnino.
Desinfektorji, posebno oni, kateri so dodeljeni k sreskiin načelstvom, imajo opravka skoro izključno samo s pobijanjem infekcijskih bolezni, torej z infekcijskimi bolniki in predmeti. Kljub najvestnejši pažnji in še tako temeljiti osebni desinfekciji, je lahko mogoče, da se desinfektor inficira odnosno zboli na infekcijski bolezni.
V slučaju daljše bolezni, oslabelosti, duševne ali telesne onemoglosti bi bil brezdvonmo kot dnevničar odpuščen iz službe in bi v tem slučaju prejemal le malenkostno podporo, ki bi mu pripadala po zakonu o zavarovanju delavcev. Ta podpora ali renta pa je tako nizka, da je absolutno nemogoče, da se bi mogla ž njo prehraniti niti najmanjša družina. V tem slučaju bo našlo mnogo desinfektorjev in njih žen namesto zasluženega pokoja po trudapolnem in požrtvovalnem delu sarno pot v hiralnico. —
Več desinfektorjev je moralo iz raznih vzrokov, a ne po svoji krivdi tri mesece brezplačno prakticirati v higijenskem zavodu, nakar so bili po preteku te dobe dodeljeni k higijenskim ustanovam. Vsi ti kandidati so prihajali iz ne-prMnožnih slojev, mnogi že služili več let v državni službi, a prejšnja se jim ni štela. Na lastne stroške so morali živeti — in za te reveže to nekaj pomeni — a niti s to gmotno žrtvijo si niso pridobili nobene sigurne eksistence.
Izmed vseh poklicev ni tako za zdravje in življenje opasnega poklica kot je desinfektorski, a za njihovo pomoč, podporo in za starost je najmanj preskrbljeno.
V svojih težnjah in obupni skrbi za bodočnost se obračamo na vse državne in banovinske čini-telje z obupno prošnjo, da v bodočem proračunu za leto 1930-31 razveljavijo sedanji zakon, s katerim se rte dovoljuje stalna nastavitev sedanjih desinfektorjev, dnevniearjev.
Dalje tudi prosimo, da se sedanje potne povprečnine za desinfektorje ukinejo, mesto njih naj bi se izplačevali potni stroški v polnem iznosu, kateri nam po zakonu in položaju pripadajo.	Državni	desinfektorji.
Poireba nove šole v Šmarnem ob Paki
V »Slovencu« v št. 247. dne 28. X. 1930. je izšel članek, ki se konca: »Pojasnili bomo javnosti, da dopisniku »Jugoslovana« ni toliko ležeče na vzgoji mladine, na katero se v člankih sklicuje, temveč ima pred očmi le svoj lastni »jaz«, interes in udobnost.«
Ta dopisnikova trditev zveni tako, da si želi nove šole le učiteljstvo in to v svoj lastni interes in udobnost, pouk in vzgoja mladine mu je postranska zadeva.
Kot upravitelj šole odločno zavračam tako natolcevanje. Dopisnik in šolska oblast dobro ve, da posveča tukajšnje učiteljstvo vso skrb pouku in vzgoji mladine. Ne briga se samo za osnovnošolsko mladino, ampak tudi za obrtniški in kmetijski naraščaj. Za vse šole in to za (i razredov osnovne, za obrtno nadaljevalno in kmetsko nadaljevalno šolo pa ima na razpolago samo 3 učne sobe.
Komisijski ogled po bivšem oblastnem šolskem odboru v Mariboru je dognal 30. IV. 1929. glede nedostatkov' šolskih soi) tudi to, da so premajhne, prelomne in brez pravih ventilacij.
V teh zadohlih, temnih sobah se uči mladina od 8. ure zjutraj do mraka in še pozno v noč. Snaženje je površno, ker se zamore vršiti le v mraku in to brez luči. Povrhu pa še puhti od pokvarjenih peči moreč vzduh.
In te nehigijenične razmere naj učiteljstvo mirno gleda, ki ne kratijo zdravja samo mladini, ampak tudi njemu samemu. Lansko leto se je dognalo, da je bilo okrog 40 šolskih ofrok bolnih na pljučah. Jasno je torej, da si želi učiteljstvo, da bi bilo teh nezdravih razmer na šoli vendar enkrat konec, pa ne v lastno »udobnost«, kakor poudarja dopisnik.
Dopisnika vprašam samo: Ali si želim udobnosti, če si želim drugega stanovanja, kjer se
bom lahko vsaj brez skrbi odpočil, da ne bom legel spat v strahu, da lahko vsak čas strmoglavi strop na mene in družino. — Spalnica se namreč nahaja pod šolsko sobo, kjer se pod vdira. — Ravno tako pa si želi tudi ostalo učiteljstvo primernega stanovanja, da se mu ne| bo treba potikati po podstrešnih in vlažnih sobah. — Šolsko upraviteljstvo Šmartno o./P., 29. oktobra 1930. A. Rožman, šol upravitelj.
Zagorje
Praznovanje y premogovniku. Govori se, da bodo tudi prihodnji mesec na premogovniku praznovali samo enkrat tedensko. Vsekakor bolje, kakor do sedaj, ko se je praznovalo tedensko dvakrat in je bil zaslužek delavstva malenkosten. Tako upamo, da bomo privozili sčasoma zopet v normalne razmere in boljši zaslužek bo povzdignil kupno moč in omilil sedanjo krizo.
Na Medija-Izlakali bodo priredili v soboto 1. novembra v Zadružni dvorani: »Trgala bom rožce«. Občinstvo se vabi na to domačo prireditev.
Litija
Čelioslovaški večer. V pondeljek je priredil Sokol v Litiji »Čehoslovaški večer« v dvorani sokolskega doma. O Cehih in njihovem narodnem prazniku je predaval br. Fakin. Za tem je starosta br. dr. Krevl otvoril prednjačko šolo, ki se bo odslej vršila vsak pondeljek, sredo in petek ob 8. uri zvečer. Navzočih je bilo poleg drugih nad 30 uradnikov.
Ribnica
Osebne vesti. Na tukajšnjo meščansko šolo so prišli učitelj g. Godhard Rot in učiteljici gdč. Rora in Anica Slapšak. S tem je učiteljski zbor spopolnjen in bo pouk spet reden. Pričakujemo, da bo g. Rot dober organizator pri našem Sokolu, naslednik g. Alfonza Završnika, ki nas bo zapustil, ker bo nastopil novo učiteljsko mesto na Vrhniki. Z njim bo odšel najboljši član Sokola. Zato mu na novem mestu želimo mnogo uspeha.
Gospodarska kriza se opaža pri nas vedno bolj. Opekarna, ki je vsako zimo rezala les, bo to letos ukinila. Začasno je tudi ustavljena žaga na električni pogon g. Ivana Javornika. Stalno obratuje le Križmanova parna žaga. Kakor se sliši, bo tudi v okolici ustavljenih več žag. S tem so mnogi delavci zgubili službo, ki jo sedaj iščejo pri popravi cest itd. Pa tudi furmani imajo sedaj slabše čase.
Paličarski semenj, ki se je vršil v pondeljek, dne 27. t. m. je bil zelo slabo obiskan. Palice so pripeljali le trije »Kočevarji«, od katerih jih je eden prodal šele drugi dan. Vzrok je bil temu slaba cesta, ki je bila na več krajih preplavljena od topljenja snega.
Poplave. Zaradi taljenja snega po hribovih in dolinah je prestopila Bistrica bregove in zalila od Sodražice do Ribnibe vse mlake. Iz nekaterih vasi ne morejo po običajnih potih v trg, posebno iz Brež, Zadolj in iz Jurjeviče. Nevarnost večjih poplav ne obstoja, ker je več ponikalnic.
Vrhnika
Vrhniški oder bo kakor prejšnja leta priredil na praznik dne 1. novembra zvečer igro »Mlinar in njegova hči«. Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. Jezeršku.
Vojaški grobovi. Šolski otroci bodo tudi letos okrasili vojaške grobove. Kaj bo s spomenikom vojnim žrtvam, za katerega se je že začela zbiralna akcija? Že vsi drugi sosednji manjši kraji ga imajo!
Bled
Orožniška slanica se je te dni preselila s hiše v Prešernovi ulici v nove prostore Vidičeve hiše.
Dve poroki. V nedeljo 26. t. m. se je poročil g. Albin Potočnik, urar na Bledu, z gospodično Francko Sartorijevo; v pondeljek 27. t. m. pa sta se poročila g. Gogala Andrej in gdč. Angela Potočnikova, sestra g. Albina Potočnika. Bilo srečno!
Javornik Koroška Bela. Naše sokolsko društvo je priredilo v nedeljo 26. t. m. proslavo osvobojenja češkoslovaškega naroda v Sokolskem domu na Javorniku. Bil je lep družaben večer s predavanjem, petjem in godbo ter plesom. G. dr. Kogoj Frančišek, zdravnik na Jesenicah, nam je predaval zgodovino češkega naroda. Nastopili so tudi jeseniški pevci ter društveni orkester, ki je zaigral češkoslovaško in jugoslovansko himno.
Kazina je podrta do tal, samo nekaj sten še stoji. V najbližnjem času bodo številni delavci podrli še te stene, nakar bodo začeli z gradbo nove kavarne.
Žiri
Otvoritev novega odra Sokola v Žireh. V nedeljo 26. t. m. je uprizoril tukajšnji Sokol na novem odru špicarjevo igro Damjanka. Vse uloge so bile prav dobro igrane. Starejšim igralcem se je poznalo, da so na odru sigurni, mlajši pa kažejo, da bodo s pridnim delovanjem postali dobri igralci. Skupine so bile še precej lepo razvrščene, čeprav so igralci nastopili prvič na novem odru. Priporočati pa je bolj mir nega nastopa, kar je bilo posebno opaziti v 3. dejanju. Igra je prav dobro izpadla. Obisk je bil številen. Gledalci niso štedili z burnim a-plavzom. Ob sklepu igre je brat starosta izrekel vsem sodelujočim igralcem prisrčno zalivalo, ki so si jo v pol ni meri tudi zaslužili. Oder popolnoma odgovarja našim zahtevam in bo mogoče na njeni uprizoriti tudi igre, ki so tehnično težje izvedljive. Na praznik prične brat Primožič Franc v Sokolskem domu s kino predstavami. Tako imamo Žirovci s tem zopet novo kulturno pridobitev. Upamo in celo prepričani smo, da bo podjetje dobro uspevalo in mu želimo <roilo uspeha.
Morilec 20, ubijalec 2 leti robije
Morilec tasta pred senatom, pretepaški junaki sekire in tolkača
Ljubljana, 30. oktobra.
Bilo je 25. maja na nedeljo. V malem hribovskem naselju Gradišču, ki leži na Dolenjskem ob meji lilijslcega sreza, so se zbrali kmečki fantje iz bližnjih in daljaih krajev. Po maši je postalo v gostilni župana Franceta Drakslerja zelo živahno. Bilo je tam tudi več kmečkih deklet. Popoldne je prisedel k dekletom z litrom vina v rokah sin posestnice 251etni France Smole, doma iz Žuibine pri Vel. Gabru. Nastalo pa je kmalu hudo prerekanje. Fantje so se zagnali na cesto ter se začeli med seboj temeljito obdelovati, najprej z rokami, kakor so povedale priče, a pozneje celo b sekirami in velikim tolkačem, kakršnega rabijo za mečkanje sadja.
Smole in še nekateri so se na cesti sprva samo klufutali. Nastal je nato za nekaj minut mir. Kmalu pa so iz županovega poda pridrveli 3 fantje, z 2 sekirama in z 1 velikim tolkačem. Nekdo je oplazil Franceta Smoleta s sekirinim ušesom po hrbtu. Drugi oster udarec s sekiro je bil prav tako namenjen Smoletu, a ga je prestregel Tone Hren iz Zagriča. Čez nekaj časa pa je dobil v roke France Smole tolkač im je ž njim dvakrat udaril posestnikovega sina Slavka Cilenška iz Kamnega vrha. Prvi udarec je na nesrečnega fanta, ki je hotel miriti, priletel na desno sence s tako silo, da mu je zdrobil lobanjo. Že ta udarec je bil smrtno nevaren. Drugi udarec pa je Cilenška zadel v trebuh s tako silo, da mu je počil želodec. Tudi ta udarec je bil smrten. Cilenšek je nezavesten obležal na tleh. V gostilni pa je nastala zmešnjava in čuli so se klioi: »Eden je obležal mrtev!« Cilenška so pozneje odpeljali v ljubljansko bolnico, a je že naslednji ponedeljek zjutraj umrl.
Pred malim senatom deželnega sodišča pod predsedstvom s. o. s. Mladiča se je vršila kazenska razprava proti Francetu Smoletu zaradi zločina zoper življenje in telo po §-u 178. točka kaz. zak.
Obtoženi France Smole je priznal dejanje, a se je zagovarjal s silobranom, češ da je bil on prvi napaden in je bil v veliki nevarnosti ter je med pretepom dobil v roke tolkač, s katerim je mahml.1 po Cilenšku, ker je mislil, da gre tudi on na njega.
Vabljenih je bilo 12 prič ki so pojasnile nekatere momente težkega pretepa, katerega se je udeleževalo do 20 krepkih fantov. Priča Anton Hren je bistveno kot glavna priča izpovedal, da je Smole s bojišča sam tekel po tolkač
Dan številnih rfežlrili nesreč
Ljubljana, 30. oktobra.
Ljubljanska bolnica je danes imela na kirur-gičnem oddelku mnogo opravka s ponesrečenci in poškodovanci. Sprejetih je bilo v bolnico kar 8 oseb, ki so ponesrečile. Mnogi ponesrečenci so bili dalj časa v domači oskrbi, a so se zatekli v bolnico, ker so poškodbe postale nevarne.
Hud karambol kolesarjev
Delavec 28-letni France Kovačič iz Dravelj je danes dopoldne peljal na kolesu po Gosposvetski cesti v službo. Pri velesejmu pa je nasproti privozil na kolesu Karel Škafar. Oba sta precej naglo vozila ter se nista mogla takoj drug drugemu izogniti. Karambol je bil neizogiben. Z glavami sta trčila ter s silo padla na tla. Kovačič je dobil težje poškodbe na glavi, dočim je Škafar odnesel le lahke. Kovačiča so prepeljali v javno bolnico.
Padel je pod voz
Sin banovinskega uradnika Ignacij Velikonja se je danes z drugimi otroci igral na dvorišču hiše št. 53 na Sv. Petra cesti. Na dvorišče je privozil škofov hlapec z vozom. Konji so na dvorišču obstali. Otroci so začeli skakati okoli voza. Konj je nenadoma potegnil voz, pod katerega je padel mali Ignacij Velikonja. Dobil je težke poškodbe po glavi in na nogah
Sod mu je padel na nogo
Na Rudniku stanujoči 29-letni delavec Janez Perko je zaposlen pri Centralni vinarni v Zg. šiški. Danes popoldne je v kleti snažil sod. Po naključju je sod zdrčal in padel na Perkovo desno nogo, ki mu jo je zlomil v gležnju. Prepeljan je bil v bolnico.
Na peči se je opekel
Posestnik Janez Mačkovšek ima že 74 let. Doma je v Gor. Loki pri Blagovici. Dne 17. t. m. se je zvečer vlegel na močno zakurjeno peč. Po noči pa se je močno opekel po hrbtu. Zdravil se j^ sam doma, toda opekline so se mu začele gnojiti. Zato je danes prišel v ljubljansko javno bolnico.
Padel v jarek
Ostali ponesrečenci so bili z dežele. Ponesrečili so že pred več dnevi, a so šele danes pri šli v bolnico. Pri Kranjski industrijski druži i
in da je nato udaril Cilenška, ko se je že vs pomirilo. Gostilničar France Draksler pa j izpovedal za obtoženca.
Državni tožilec dr. Lučovnik je plediral z obsodbo, ker ni bil podan pravi silobran, n: sprotno je obloženčev zagovornik dr. žirovni plediral za oprostitev, ker je obtoženec ravna v silobranu.
France Smole je bil obsojen na 2 leti robij zaradi zločina zoper življenje in telo po g-u 17 točka 2. kaz. zak.
Maribor, 30. oktobra.
Danes je stal pred p.tori. i tukajšnjega c. krožnega sodišča 35-leti' Andrej Lenarčič, pr sestnik iz ijevce v Prekmurju, zarac umora svojega tasta Taneza Vide. Sodni dve je bil sestavljen po predsedniku sodn. svei dr. Lešniku in sodnikih Lenartu, dr. Ažmani Kolški in Senici. Obtožnico je zastopal dr. Hoj nik, obtoženca pa je zagovarjal dr. Rapotec. Z madjarskega tolmača je bil Jožko Mondak.
Lenarčič se je poročil s hčerjo umorjeneg Vide, Lino, meseca julija ">22 in je kupil z; njen denar leta 1923 od Julijane in Danijel. Kakiš posesto za 15.000 Din. Leta 1928 sta s zakonca Lenarčič kupila od Ivana Sile v Cr češki vasi posestvo r 7000 Din. Tast Vida ii njegova žena sta izročila svoje posestvo obem; hčerama, pod pogojem, da dobita od zeto< vsako leto 150 kg pšenice in 150 kg rži ko preužitek. Andreju Lenarčiču pa ta oddaja pre užitka ni bila po volji in je zaradi tega mrzi starše svoje žene.
26. avgusta t. 1. je pomagal Lenarčič mlatit pri svojem svaku Ivanu Malogajcu, ki je za ti delo najel še 18 drugih delavcev. Ob tej prilik so izpili tudi precej vina. Vida se je radi tegf razsrdil in ozmerjal zeta s ciganom, kar je Le narčiča tako razjezilo, da je šel domov po sa mokres in ko se je vrnil, oddal 3 strele na ta sta, ki se je zadet po 2 strelih zgrudil mrte’ na tla.
Orožniki so Lenarčiča takoj prijeli in ta ji dejanje priznal. Tudi pri današnji razpravi ji obtoženec priznal, da je streljal, toda izjavil je da ne ve, kako se je to zgodilo, ker je bil po polnoma pijan. Povabljene priče so obtožene; zelo obremenile, trdeč, da je že 24. avgusta re kel, da bo ustrelil tasta in taščo. Državni pravd nik je predlagal obsodbo po obtožnici, zago vorni.k za zahteval> da obtoženca preiščejc psihijatri. Sodni dvor je predlog zavrnil ii obsodil Andreja Lenarčiča na 20 let robije, iz gubo častnih pravic za vselej in na povrnite\ vseh nastalih in drugih sodnih stroškov.
na Jesenicah zaposleni delavec France Mendli ger se je v nedeljo po delu vračal domov n: Blejsko Dobravo. Ker je bila noč temna, n videl pred seboj ob cesti jarka, v katerega ji telebnil. Poškodoval si je nogo v kolku ter ji danes prišel v Ljubljano.
Osumljen, da je zažgat svoje poslopje
ker je bil- visoko zavarovan — Požar v Šenčurju
Kranj, 30. oktobra.
Dne 27. t. m. je bil prijavljen »rezkemu so dišču v Kranju I. R., kočar iz Šenčurja, ker ji osumljen, da je zažgal svoje poslopje.
Dne 23. t. «i. je namreč okoli devete ure zve čer nenadoma začela goreti koča rje va drvar nlca. Požar je drvarnico popolnoma vpepeli) razen tega pa uničil tudi celo ostrešje kočar jeve hiše. Škoda se ceni na 40 tisoč Din. Lastnil je bil zavarovan pni »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani na 44.750 Din.
Vse okolnosti pričajo, da je povzročitelj p< žara I. R. sam ali pa njegova žena, bodisi slu čajno ali namenoma, ker je lastnik v zelo tež kem gospodarskem položaju. Imetje je ime preko vrednosti zadolženo, saj je znašal dol' okrog 45 tisoč Din. To vsoto je hotel najbr kriti s pridobljeno zavarovalnino. Ali je upa da ga popravilo ne bo dosti stalo, ker je misli da mu bodo ljudje kot pogorelcu v sest ran sli pomagali, kakor je to tudi običajno ob podob nih nesrečah.
I. R. je dobro vedel, da se je nahajalo pra takrat vse moštvo šenčurske orožniške posla; na Jezerskem in je lahko vse sledove prikr ali odst ranih ter otežkočil tako orožniški če natančno raziskovanje o vzrokih požara. Morse bo zagovarjati pred sodiščem.
Krško
V	sredo so spremili k zadnjemu počitku R žalijo, 20-Ietno hčerko kovaškega mojstra Jeras ki je bila tudi članica krškega SokoSa. Pokojt je bolehala skozi 11 mesecev na zavratni tube kulozi, ki jo je tako kruto iztrgala ljubečim diteljem. Žalnega sprevoda se je udeležilo št vilno meščanstvo in članstvo Sokola: krsto f nosili mladi sokolski fantje v krojili. Naj poriv, v miru. Njeni obitelji iskreno sožalje! V polne' cvetju j ,’cali T- oji so uveli, Iragn sestra!
1
žlafcFcg^žcgpenfmeve milo
vuvuje vase periZc
Vzroki s^eiovne agrarne krize
Znani francoski narodni gospodar Delais se je pred dnevi udeležil agrarnega kongresa v Pragi in je na praški agrarni akademiji predaval o vzrokih svetovne agrarne krize. — Njegova izvajanja so vzbudila med praškimi gospodarskimi in znanstvenimi krogi obilo pozornosti. Med drugim je Delaisi izvajal sledeče:
Vzroki svetovne agrarne krize nam postanejo jasnejši, če primerjamo uspehe žetve v letu 1929 z žetvijo v letu 1913. Posejana površina se je v Evropi v tem razdobju zvišala za 5%, evropska produkcija pa se je vsled intenzivnejše obdelave zvišala v celoti za 10%, kar povsem odgovarja normalnemu prirastku prebivalstva v teku te dobe.
V	prekomorskih državah pa se je posejana površina zvišala za 70%, medtem ko se je ži-tarska industrija povečala za 67%. Obdunavske dežele in Rusija, ki so po svoji gospodarski konstrukciji izrečno izvozne države za agrarne pridelke na svetovna tržišča, so izvozile mesto 60 milijonov stotov (predvojna količina) samo 5 milijonov stotov žitaric. Prekomorske države pa, ki so pred vojno izvozile povprečno na leto 70 milijonov stotov, so v letu 1929 dosegle kvoto 162 milijonov stotov žitaric. Prekomorske države so potemtakem dobesedno preplavile
evropska tržišča s svojimi pridelki.
S čisto gospodarskih (industrijskih vidikov) so se morale pokazati sledeče posledice: Plačil na bilanca Združenih ameriških držav prikazuje, da so Združene države kupile za 1250 milijonov, za 627 milijonov pa so prodale. Nastala izguba (623 milijonov) je "bila pokrita z devetimi desetinami evropskih deviz v skupnem znesku 562 milijonov. Evropska industrija je potemtakem izgubila velik del svojih kupcev v evropskih agrarnih državah že z ozirom na stalno padajočo kupovno silo prebivalstva (za 72 milijonov dolarjev) ne da bi v prekopa skih državah prejela za to odgovarjajoči c .vivalent.
Rešitev take krize zahteva skupne akcije industrije in agrarizma. Delaisi smatra, da bi bilo potrebno najpreje urediti ameriški uvoz, priporoča pa, da bi se vsaj v začetku ne pričelo z uvajanjem preferenčnega carinskega sistema, ki bi gotovo izzval represalije, pač pa bi bilo, po njegovem mnenju, najbolje dogovoriti in zediniti se s prekomorskimi državami. S takimi širokogrudnimi dogovori, ki bi morali vpoštevati težkoče in posebne razmere vsake udeležene države, bi se posledice vladajoče agrarne krize gotovo omilile.
Fiksiranje tečajev inozemskih veljav
Ker se vrednost papirnatega denarja, izdanega v inozemstvu, in zlatega novca neprestano izpreminja, je minister za finance v svrho pravilnega plačevanja po zakonu o taksah in odmerjanju pristojbin pri sodiščih s svojim sklepom pod štev. 11/137.850 z dne 24. oktobra t. 1. določil tele tečaje, po katerih se morajo obračunavati vsi dokumenti, glaseči se na zlat ali tuj denar, v dinarski vrednosti in po tem iznosu se morajo tudi vršiti plačila taks po zakonu o taksah in odmerjati pristojbine pri sodišču: 1 napoleondor Din 218-60, 1 zlata tur. lira 249, 1 funt 274-10, 1 amer. dolar 56-35, 1 kan. dolar 56-05, 1 nem. zlata marka 13-44, 1 poljski zlati zlot 6'32, 1 avstr, šiling 7’96, 1 belg. belga 7'80, 1 madjarski peng3 9'90, 1 braz. milreis 5'20, 1 egipt. funt 281-35, 1 urug. peso 41, 1 rgen. peso 19-60, 1 tur. papirnata lira 26-70, 100 tur. papir, piastrov 26-70, 100 zl. franc, frankov 1096, 100 švic. frankov 1096, 100 franC. frankov 221-50, 100 ital. lir 295'35, 100 niz. forintov 2272, 100 rom. lejev 33-52, 100 bolg. levov 40-86, 100 dan. kron 1508, 100 šved. kron 1513, 100 norv. kron 1508, 100 Špan. pe-set 582, 100 grških drahem 73, 100 češkoslov. kron 167-30, 100 fin. mark 141-70, 100 let. latov 1086-—. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. novembra 1930 in se morajo upoštevati v teh-le primerih: 1. pri sprejemu zvenečega zlata, na-poleondorov in zlatih turških lir na državnih blagajnah in pri plačilu davkov in drugih dajatev; 2. pri plačevanju pristaniških taks, o čemer bo oddelek za davke izdal potrebna navodila; 3. kot obračunski tečaji za angažmane in izdatke po proračunu za leto 1930/31 pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah; 4. pri sprejemanju v kavcijo obveznic naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu: 7%no in 8%no Blair & Co., in 7%no posojilo Državne Hipotekarne banke, emitiranih v Newyorku za preračunavanje dolarja v dinarje.
Določene sadne sorte za krški srez
V	torek se je vršila pri nas anketa za določitev sadnih sort posameznim sadnim okolišem, odnosno občinam Krškega sreza. Na anketi, ki jo je vodil ban. ref. za sadjarstvo g. ing. Jos. Skubic, so bili zastopani tukajšnji kmet. ref. g. ing. Oto Muck, kmet. strok, uradnik g. Gabriel Ambrož in ban. svetnik g. dekan Al. Kurent, dalje vse občine po kmet. odborih in sadjarski podružnici v Boštanju in St. Rupertu po svojih dveh odposlancih. Posamezni odposlanci (zastopniki) so bili zelo dobro pripravljeni in še posebno odposlanca omenjenih sadjarskih podružnic, kojih predlogi in mnenja so se v glavnem strinjala v izboru sort, določenih sledeče:
1.	Jabolka (glavni sadeži-jesenski) Charla-movsky (-poletni), Pis Kardinal (suhe zemlje), Gdanski robač (vlažne zemlje), postranski sadeži jesenski Boskovsky kosmač (vlažne zemlje), Bobovec, Jonathan in Bojkovo jabolko (za hribovske kraje). 2. Glavne zimske: Kanadka in Voščenka (gorke - globoke zemlje), Baumano-va raineta (za vse lege). 3. Villiamovka (-polet-na), Avranžka (zgod. jesen.) Boskovska (pozna jesen.) in Pastorjevka (zimska). 4. Moštnice: Tepka in Koroška. 5. Črešnje: Hedelfinska orjaška višnja, Dunajska, Debela črna krustavka in Lothovka. 6. Slive: Domača češplja, zelena ranklota in Nanciška mirobelka. 7. Marelice: Debela rana (sredi julija), Breda (konec julija) in Ambroževa (začetek avgusta). 8. Breskve: Aleksander, Riverova rana (konec julija), Pro-skavka (začetek avgusta) in Kralj vrtov. 9. Orehi: Tankolupinasti, debelo plod., podolgasti, domači. 10. Kostanj: Debeloplodni domači. — Po anketi, ki se je vršila do 13. ure (in od 10.) se je vršil pregled ban. trsnice in drevesnice
v Leskovcu v svrho usmeritve gojenja v tem pravcu. — Ker bo v bodoče gornji izbor posameznih sadnih vrst za naše kraje obvezen, naj se sadjarji zanj takoj zavzemajo in usmerijo po njem svoje sadjegojstvo.
Gospodarske vesti
X Otvoritev konference mednarodnega agrarnega urada. V poslopju agrarne akademije v Pragi je včeraj začela konferenca mednarodnega agrarnega urada. Konferenco je v imenu vlade pozdravil ministrski predsednik Udržal. Potem je podal nekdanji minister dr. Hodža v lastnosti predsednika konference pregled o kmetijski krizi v posameznih deželah.
X Dan varčevanja. Današnji dan je posvečen v vseh državah zamisli varčevanja. Citali smo pred dnevi, kako vzorno nekatere naše osnovne šole vzbujajo v mladini čut varčevanja in kako veliki uspehi so se na tem polju že dosegli. Površen pogled v poslovanje naše poštne hranilnice nam pokaže, s kakšnim tempom se vloge pri poštni hranilnici dvigujejo. Pomislimo samo, koliko novih investicij bi z lahkoto izvršili z domačim kapitalom, če bi bil čut varčevanja pri nas v dovoljni meri razširjen. Vendar moramo resnici na ljubo in z veseljem konsta-tirati, da se je pri nas ona nekdanja povojna razsipnost ustavila in se polagoma zopet vračamo k normalizaciji gospodarskega življenja, katerega važna osnova je varčevanje. Posvetimo radi tega današnjemu dnevu nekaj misli in pričnimo resno premišljevati, kako bi našemu učiteljstvu, ki si je zadalo veliko vzgojno moralno in tudi gospodarsko nalogo v teh sirom Ijenjih, pripomogla in s tem vršili veliko n” Iom v prid blagostanja vsega našega naroda
X Italijansko investicijisko posojilo v Angliji? Angleški listi poročajo, da krožijo vWall-streetu vesti, po katerih naj bi bil poset predsednika Chase National Bank pri Mussoliniju prva etapa skorajšnji sklenitvi večjega investicijskega posojila. Angleški gospodarski k roči 80 odločno proti temu projektu, posebno še vora Znanega Mussol,nlJevega agresivnega go-
X Pozor obrtniki! Obrtništvo se opozarja da se vrši danes zvečer ob 20. uri v telovadnici srednje tehniške šole (vhod iz Gorupove ulice) predavanje: »Avtogeni šiv v praksi v raznih panogah industrije in obrti«. — Predava g ine Leo Knez Obrtništvo vabimo na čim številnejšo udeležbo. — Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani.
Borzna poročila
dne 30. oktobra 1930.
Devizna tržišča
Ljubljana, 30. oktobra. Amsterdam 22 74 Ber-rih	7'8713’	BudimPešta 9885, Cu-
274-31 v ’ ?Unaj 7-9435-7-9735, London
^ Pr,g*
Zagreb, 30. oktobra. Amsterdam 22-71 22-77
Dunaj 794-35—797-35, Berlin 13-445—13-475]
Bruselj 785-13—789-13, Budimpešta 987 990
London 274-91—275-71, Milan 294-54—296-54’ Newyork ček 56-25-56-45, Pariz 221-53 bi Praga 167-03-167-83, Curih 1094-40-1097-40
Beograd, 30. oktobra. Berlin 13-4425—13-4725 Bruselj —, Budimpešta 987—990 Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 794-35-797-3?’ London 273-91—274-71, Newyork 56-25—56-45, Pariz 220-53—222-53, Praga 167-03—167-83, Stockholm 15-1309-15-1709.
Dunaj, 30. oktobra, d. Amsterdam 285-61, Beograd 12-5687, Berlin 168-93, Bruselj 98-85, Budimpešta 124-11, Bukarešta 4-21, Kopenhagen 189-65, London 34-4513, Madrid 78-40, Milan 37-112, Newyork 709-20, Pariz 27'83, Praga 21-03, Sofija 5-1390, Stockholm 190-25, Varšava 79'47, Zttrich 137-65.
Curih, 30. oktobra. Beograd 9-1275, Pariz 20-2125, London 25-0262, Newyork 515-10, Bruselj 71"825, Milan 2697, Madrid 57"80, Amsterdam 207-45, Berlin 122-73, Dunaj 72*67, Sofija 3-73, Praga 15-275, Varšava 57-75, Budimpešta 90-20.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 30. oktobra. Državni papirji: 7% inv. pos. 87 bi., vojna škoda ar. 428—429-50, kasa 428-50—429-50 (429), dec. 428—431, 4% agr. obv. 54 bi., 7% Bler. pos. 81—81-50 (82, 81-25, 81-50), 8% Bler. pos. 91—92-25 (92-25), 7% pos. hip. b. 80-50—81-50. — Banke: Hr-vatska 50 d., Praštediona 925 d., Udružena 191 do 192, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 67 d.. Narodna 8000—8075. — Industrije: Še-čerana Osijek 295—300, Trboveljska 384-50 do 386, Slavonija 200 d. Vevče 124 d.
Beograd, 30. oktobra. 7% inv. pos. 87—87-50, 4% agr. obv. 55 denar, 7% pos. drž. hip. b. 81-376 (15.000 dol.), 7% Blaire 84‘75 (1000 dol.), 6% begluške obv. 73'50 (1000 nominale), vojna škoda 448-50 (200 kom.), uit. dec. 454 (2000 komadov), Narodna bnka 8100 (5 kom.).
Dunaj, 30. oktobra d. Bankverein 17-20, Kreditni zavod 47-20, Dunav-Sava-Adria 11-40, Prioritete 88-35, Trbovlje 47-10, Leykam 3-90. Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu.
London, 30. oktobra. 7% Blaire 80-50—81-50.
Newyork, 30. oktobra. 8% Blaire 91-50—92, 7% Blaire 80—81, 7% pos. drž. hip. banke 79’75 do 80-85.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpre-menjena, promet 1 vagon pšenice.
Novi Sad, 30. oktobra. Pšenica : ban. Tisa šlep 147 H—150. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 22 vagonov, oves 1 vagon, koruza 29 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 9 vagonov. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta, 30. oktobra. Tendenca slabša. Promet majhen. Pšenica: marec 15-90 (15-90 do 10-91), maj 16-05-16-06 (dtto). Rž: marec 910 9-11). Koruza: maj 12-36—12-43 (12-37—
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca mlačna, promet 1 vagon bukovih meterskih drv, 1 vagon bukovih rezanih drv 1 vagon klad.	’
$P©2?!
ŽELEZNIČARJI (ZAGREB) : ILIRIJA
Ilirija je za nedeljo povabila v goste moštvo zagrebških Železničarjev. Železničarji so v Ljubljani dobro znani in so že opetovano dokazali, da ima njih moštvo odlično kvaliteto. V tehničnem in taktičnem pogledu prav nič ne zaostajajo za Haškom ali Concordijo. Njihova najsimpatičnejša stran pa je absolutna fairnesa in discipliniranost.
Izvenljubljanski gosti so pri nas prav redki. Sprememba bo ljubiteljem nogometa gotovo po godu.
ZANIMIV PREDLOG ZA ODIGRA VAN JE DRŽAVNEGA PRVENSTVA Z ozirom na dolgotrajnost in zamudnost sedanjega načina tekmovanja za državno prvenstvo, namerava predložiti bivši savezni kapetan arh. Boško Simonovič zanimiv spreminjevalni predlog. O tem predlogu bo sklepala konferenca podsaveznih zastopnikov 1. in 2. novembra v Beogradu.
Glasom predloga bi se teritorij JNS-a razdelil na 3 skupine:
1. skupina: zagrebški, splitski in ljubljanski podsavez;
2. skupina: beogradski, sarajevski in skop-ljanski podsavez;
3. skupina: subotiški, osješki in novosadski podsavez.
V	1. skupini bi sodelovali Hašk, Concordia, Gradjanski, Ilirija, Primorje in Hajduk. V 2. skupini: BSK, Jugoslavija, Soko, Sašk, Sla vi ja in prvak Skoplja. V 3. skupini: Bačka, Sand, Slavija, Mačva in Obilič.
Igralo bi _ se po dvojnem točkinem sistemu. Klubi, ki bi igrali v državnem prvenstvu, ne bi sodelovali v podsaveznem prvenstvu. Po končanem skupinskem tekmovanju bi prišli v ožje tekmovanje prvi trije plasirani 1. skupine, prva dva iz 2. skupine in zmagovalec iz 3. skupine. Te ožje tekme bi se vršile jeseni po dosedanjem načinu drž. prvenstva.
Predlog je vsekakor zanimiv in se bomo nanj še povrnili.
Sodniki za 9. kolo drž. prvenstva. Zbor nogometnih sodnikov je za nedeljsko državno prvenstvo odredil naslednje sodnike: v Beogradu Jugoslavija : Slavija O. g. Glojnarič iz Zagreba, v Splitu Hajduk : BSK g. Miesz (Dunaj) in v Zagrebu Concordia : Slavija S. g. Milojkovi6 iz Beograda.
MARIBORSKI ŠPORT Po prvenstvenih tekmah.
Jesenske prvenstvene tekme so za nami. Siguren jesenski prvak je postal I.S.S.K. Maribor a 6 točkami in scorem 22 :4. Moštvo prvaka je v vseh tekmah pokazalo izredno tehnično znanje, pa tudi precej požrtvovalnosti. Na drugo mesto se je prvič plasiral S. K. Železničar s 3 točkami. Tudi enajstorica Železničarja se je borila izredno požrtvovalno in ji upravičeno pripada drugo mesto. Tretjeplasirani, bivši prvak S. K. Rapid je v vseh tekmah razočaral. Sicer je moštvo pod vodstvom trenerja Hoff-stetterja (W.A.C.) tehnično vidno napredovalo, vendar mu manjka potrebne borbenosti in odločnosti. Pri nedeljski tekmi s Svobodo je Rapid zaigral še zadnje šanse za uspeh pri po-
mladanskem prvenstvu. V pomladansko prvenstvo bo Rapid stopil le z 2 točkama. Na zadnjem mestu je ostala Svoboda, vendar ni mnogo manjkalo, da ni zasedla tretjega mesta. Če bi moštvo v nedeljski tekmi z Rapidom proti >ne P°PustiI°, si bi lahko osvojilo obe točki. Svoboda razpolaga le z 1 točko.
Splošno so vse tekme nudile dober in interesanten nogomet. Obisk tekem je bil precejšen. Hvalevredno je, da se je publika pri vseh tekmah dostojno zadržala in ni prišlo do nikakeea incidenta.	6
Nedeljske pokalne tekme. V nedeljo, dne 2. novembra se odigra na igrišču Rapida nogometni turnir za pokal mariborskega M. 0. Srečali se bodo vsi mariborski klubi. Vsaka tekma bo trajala le 45 minut. Prvi par je Maribor : Svoboda. Maribor je siguren faovrit, vendar ne bo imel baš lahkega dela. Svoboda je v nedeljo pokazala, da tudi ona lahko preskrbi za presenečenje. Popolnoma negotov je izid tekme Železničar : Rapid. Obe moštvi sta si približno enaki. Železničar ima sicer boljše moči v napadu, zato pa ima Rapid izvrstno obrambo. Takoj nato se odigra finale med zmagovalcema obeh tekem.
Medmestna tekma Maribor : Graz preložena! Medmestna tekma med Mariborom in Gradcem, ki se bi morala odigrati dne 9. novembra v Mariboru, je bila na željo Gradčanov preložena na 16. november. Dne 9. novembra pa se bo odigralo v Mariboru prvo kolo za pokal L.N.P.
V	prvem kolu se srečata Železničar in Svoboda, ter Maribor in Rapid.
Sccdic
Ljubljana, petek, 31. oktobra: 12.15 Plošče. (Solo instrument, zborovo petje). 12.45 Dnevne vesti. 12.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Plošče. 18.00 Viktor Pirnat: Kaiko je prišlo do okupacije Trsta in kako smo izgubili edini jugoslovanski dreadnougbt »Viribus Unitisc. 18.30 Dr. Reja: Vremenoslovce. 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. Drago Ulaga: Športna ura. 20.00 Prenos iz Beograda. 22.30 Časovna napoved im poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, sobota, 1. novembra: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, p. dr. R. Tomane. 10.20 Praznik v literaturi 11 00 Radio orkester. 15.00 Kmetijska ura. 20.00 Koncert muzike Dravske divizije. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Zagreb, petek, 31. oktobra: 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.80 Plo&če. 13.30 Dnevne vesti. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne »Corso«. 18.30 Novice. 18.40 Higijenska ura. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Prenos iz Beograda. 22 30 Novice in vreme. 22.40 Po tujih postajah.
Zagreb, sobota, 1. novembra: Nasveti za kuhinjo. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Otroška ura. 18.00 Plošče.
18.30 Novice. 19.40 Kulturne in društevne vesti. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Prenos opere iz Beograda. Vmes poročila.
Beograd, petek, 31. oktobra: 10.30 PL 12.45 Radio kvartet. 13.30 Novice. 17.05 Narodne pesmi. 20.30 Komorna glasba. 21.30 Konc. zbora »Tomislav«. 22.30 Cas in novice. 22.45 Pl.
Beograd, sobota, 1. novembra: 10.30 Pil. 12.35 Radio kvartet. 13.30 Novice. 17.05 Otroška ura.
17.30 Plesna glasba. 19.30 Starost in šport. 20.00 »Rigolettoc, Verdi. Prenos iz nar. gledališča v Beogradu.
Mali oglasi
Oglasi socijalne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega m trgovskega značaja: najmanj Din 10'— (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
5? PREMOG $$
trboveljski, šlezijski, angleški in koks dobavlja na dom Dunajska 46 »ILIRIJA« d. z o. z. Miklošičeva 6 Telefon 28-20	Telefon 25-95
Kolporterje,
zmožne, zanesljive, išče naša uprava. Zglasiti se je v upravi.
Sobo s posebnim vhodom
iščm za takoj. Ponudbe pod ,posebni vhod*
Opremljeno sobo
za takoj iščem v bližini Mestnega trga. — Ponudbe pod »Opremljena.
Nemško in italijansko
korespondenco v večernih urah bi opravljal proti zmenjenemu honorarju. - Ponudbe pod »Korespondenca« na upravo.
Avinal
za odvado pijančevanja stane 220 Din. Od zdravstvene oblasti preizkušen. Nikoprost za odvado kajenja stane 76 Din. Priznanja na razpolago. Lindič, Ljubljana, Komenskega^ 36/j.	701
Gospodična išče znanja z akademsko naobraženim gospodom. — Ponudbe na upravo pod »Jesenski sprehodi«.
Garfonsko stanovanje
sobo in predsobo vzamem v najem s 1. decembrom. Lega sredina mesta. Pogoj: kopalnica in klavir. Ponudbe pod »Gar^on«.
(Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
V	No. 1353/14.
2622 3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem d:l pri zgradbi nove banovin'ke ceste Reka—Sv. Areb ( kraj Maribor)
I. javno pismeno ofertalr.o licitacijo na dan 19. novembra ob 11. uri pri tehničnem razdelku sresl.ega načelstva za Maribor, levi breg, v Mariboru, JugorW. trg 5/II. lafetam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih otročkov. Isti se dobivajo tudi pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Novi trg 1/1.
Ponudbe naj se glase tako, da podajo v obliki popust v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 735.075-40 Din.
Podrobnosti razpisa so rezvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski kr. banske upr. e Dravske banovine v Ljubljani, Novi trg l/II.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 25. oktobra 1930.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A V 293/30—14.
2621 3—2
Oklic
8 katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Moravec Franc, stolni župnik v Mariboru, Slomškov trg 20, je umrl dne 2. julija 1930.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivajo, da napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču
dne 14. novembra 193 0. ob 10. uri dop. v sobi 6 ustmeno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljne pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošila.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne 26. oktobra 1930.
A 125/30—10.
*
Oklic.
2625 3—2
dediču neznanega vališča.
Jazbec Murija je dne 16. marca 1930. v Trstu umrla. Poslednja volja se na našla.
Njen rat in sestra, Matija in Ana Vode-ničar, sedaj baje v Amer.ki, kal rib bivališče sodišču ni znano, se pozivata, da se v teku enega leta od dones naprej zgkr :ia pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo zapuščina obravnavala z ostalimi dediči in z gospoo in Makaričem Josipom v Dobah št. 1, ki se je postavil . skrbnika za o:’ okrajno sodisče K tanjevici, odd. I., dne 23. oktobra 1930.
Vpisi v trgovinski register.
1.	Vpisala se je nastopna firma:
714.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. oktobra 1930.
Besedilo: Gustav Puc, splošno kleparstvo in vodovodna inštalacija, družba s o. z.
Obratni predmet: Izvrševanje kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del.
Družbena pogodba z dne 14. oktobra 1930, opr. št. 17206.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Višina osnovne glavnice: 30.000 Din.
Nato vplačani znesekj v gotovini: 30.000 Din. Poslovodja: Puc Gustav, kleparski mojster v Ljubljani, Martinova ulica št. 16.
Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa in njeno firmo podpisuje poslovodja samostojno na ta način, da pod pisano, natiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavi lastnoročno svoj podpis. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 18. oktobra 1930.
(Firm. 1830/30. — Rg. C. IV. 219/1.)
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izprernembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
715.	Sedež: Leše.
Dan vpisa: 11. oktobra 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Lcšah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Ahačič Matej in Valjavec Frančišek.
Vpišeta se člana načelstva Knafelj Janez, župni upravitelj v Lešah, in Dolžan Janez, posestnik v Polovcah št. 3.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1930.
Firm. 1794/30 — Zadr. V 4/37.
716.	Sedež: Kropa in Kamna gorica. Dan vpisa: 11. oktobra 1930.
Besedilo: Prva žcbljarska in železoobrt-na zadruga v Kropi in Kamni gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Drinota Jože in Pogačnik Tomaž, vpišeta pa se člana načelstva: Rajgelj Janez, tovarniški delavec, Kropa št. 3, in Bohinc Janez, žebljar iz Kamne gorice št. 62.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 11. oktobra 1930.
Firm. 1804/30 — Zadr. I 53/68.
717.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 11. oktobra 1930.
Besedilo: Splošna zavarovalna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Izbriše se član načelstva Kristan Anton, vpiše pa se član načelstva Kristan Cvetko, tajnik Zveze gospodarskih zadrug v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13.
Predsednik zadruge je odslej Podkrajšek Emil.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1930.
Firm. 1796/30 — Zadr. VIII. 133/8.
718. Sedež: Žreče.
Dan vpisa: 15. oktobra 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Zrečah, registrovana zadruga z neomejeno zarezo.
Iz načelstva je izstopil: Pravst Albert.
V	načelstvo je vstopil: Bizjak Jože, župnik v Zrečah.
Okrožno kot trgovsko sodišče t Celju, dne 15. oktobra 1930.
Firm 213/30 Zadr. I. 350/31.
*
719. Sedež: Dobrova pri Ljubljani.
Dan vpisa: 20. oktobra 1930.
Besedilo: Elektrarna na Dobrovi pri
Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Remic Andrej, vpiše pa 6e član načelstva Zadnikar Jakob, posestnik, Brdo št. 18.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. oktobra 1930.
Firm 1730/30 Zadr. VII 137/25.
*
720. Sedež: Lukovica.
Dan vni. i: 20. oktobra 1930.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Lukovici, registrovana zadruga .meji no zavezo.
Izbris«, se član načelstva Mally Ferdo, vp e -a se član načelstva Cerar Franc, posestnik in mehanik v Rafolčan.
Deželi, kot tr"'—sko odišče v Ljubljani, odd. III., dre 18. oktobra 1930.
(Firm. 1828/30. — Zadr. VIII. 271/6.)
*
721. Sedež: Ponikva.
Dan vp.a: 22. oktobra 1930.
B »cedilo: Zadružna mlekarna v Ponikvi ob južni železnici, registrovana zadriga z omejeno zavezo.
Vpisala se je na občnem zboru dne 4. maja 1930 klenjena sprememba pravil v 88 15 iu 18.
Zadružni delež znaša odlej 20 Din (dvajset dinarjev) in se mora plačati takoj ob vsi- a v zadrugo (§ 15).
Za zadružne obveze jamčijo zadružniki s s. jim deleži in še z nadaljnjim deset-kratrv - zn er:’ n ’ ležev (§ 18).
Okrožno kot trgovsko.sodišče v Celju, dne 22. oktobra 1930.
III. Izbrisala se je nastopna zadruga:
722.	Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 11. oktobra 1930.
Besedilo: Socijalistična tiskovna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Izbrisala se je po končani likvidaciji. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1930.
Firm. 1556/30 — Rg. Zadr. VII 239/16.
Konkurzni razglasi
S 15/30—2.	2631
723- Konkurzni oklic.
Razgiasitev konkurza o imovini Fanin-ger Marije, najemnice Park-kavarne v Mariboru, stanujoče v Cankarjevi ulici št. 25. Konkurzni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase dr. Kaiser Karol, odvetnik v Mari-
boru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 6. novembra 1 9 3 0. o b 11. u r i.
Oglasitveni rok do dne 3 0. novembra 1930. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 4. decembra 1930. ob 11. uri „ Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. oktobra 1930.
Sa 6/30—2.	*	2633
724. Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Seljak Jožice, trgovke s čevlji v Ljubljani, Prešernova ulica št. 52, registrovane pod firmo H. Seljak v Ljubljani.
Poravnalni sodnik Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, poravnalni upravnik dr. Andrejčič Anton, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 139 dne 5. decembra 193 0. ob 10. uri. Rok za zglasitev do 29 novembra 193 0.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. oktobra 1930.
S 10/30—55.	*	2634
725. Odprava konkurza.
Prezadoilženec: Javna trgovska družba Iva” Fopač ter Ivan Uranič, mehanična delavnica v Ljubljani, Bleiweissova cesta 52.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom, opravilna številka S 10/30—2, o imovini prezadolženca, se odpravi, ker ni kritja za stroške postopanja, po § 166, odst. 2 k. r. in ker se ni položil predujem, naložen s sklepom z dne 22. maja 1930, S '/30—22.
Dcžf’no sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 30. oktobra 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. 9698/11.	2626	2—1
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje, razpisuje na dan 17. o v e m b r a 1 9 3 0. ob 11. uri dop. nabavo:
50.000	kg Portland-cementa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 27. oktobra 1930.
Razne objave
Razid društva.
2628
Bralno društvo pri sv. Križu pri Slatini se je po sklepu občnega zbora z dne 26. oktobra 1930 pi .stovoljno razšlo.
Sv. Kri na Slatini, dne 27. oktobra 1930.
Korošec Franc,	čonč	Leopold
I vši predsednik.	bivši	tajnik.
2632
Objava.
Izgubil sem izpričevalo IV. razreda meščanske šole v Celju za šolsko leto 1927/28. in izpričevalo VI. razreda osnovne šole v Konjicah za šolsko leto 1924/25. na ime Ernest Kas iz Slov. Konjic.
Proglašam ju za neveljavni.
Ernest Kas, s. r.
Conan Doyle:	23
Pczna esvefez
Ciz angleščine prevedel z avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaček.)
Dospela je že do mesta, ko je opazila, da je cesto zastavila velika čreda goveje živine, ki jo je gnalo pol tucata divjih pastirjev z ravani. V svoji nepotrpežljivo-sti je skušala premagati oviro s tem, da je gnala konja v nekako navidezno vrzel. Komaj pa je dospela vanjo, se je vrzel zaprla in bila je sredi premikajoče počasi valeče se reke divjeokih, dolgorogatih volov. Ker je bila vajena ravnati z govejo živino, se ni prestrašila, marveč je porabila vsako priliko, da je pognala konja v nadi, da se ji posreči prodreti skozi čredo. Na nesrečo pa so prišli rogovi ene živali bodisi po naključju bodisi namenoma v silno dotiko z mustangovo stranjo in ga splašili. Razljučen je zahrstal, se postavil na zadnje noge, se vzpenjal in skakal, da bi vrgel vsakega nespretnega jezdeva raz sebe. Položaj je bil zelo nevaren. Vsak skok je privedel splašenega konja zopet do rogov in ga iznova razburjal. Dekle se je sicer skušalo obdržati v sedlu, kajti padec raz njega bi pomenil strašno smrt pod kopiti okornih in prestrašenih živali. Ker pa ni bila vajena nevarnejšim položajem, se ji je vrtelo v glavi in njene roke so začele popuščati uzdo. Vrhu tega jo je dušil dvigajoči se oblak prahu in sopar prerivajočih se živali; v obupu je že hotela opustiti vsak nadaljnji poizkus, da bi se rešila, kar je iznenada začula poleg sebe glas, ki ji je obetal pomoč. V istem trenutku je krepka
rjava roka ujela splašenega konja za uzdo, ga spravila skozi čredo in pripeljala dekle na prosto.
»Upam, da niste ranjeni, gospodična?« jo je vprašal rešitelj spoštljivo.
Pogledala mu je v mračni, silni obraz in se veselo nasmejala. »Grozno sem se prestrašila,« je rekla naivno; »kdo bi si mislil, da bo ta Poncho tako ustrašil nekoliko krav?«
»Hvala Bogu, da ste se obdržali v sedlu,« je dejal neznanec resnobno. Bil je velik, mlad človek divje zunanjosti na orjaškem sercu in oblečen v preprosto lovsko obleko z dolgo puško na rami.
»Hči Johna Ferrierja ste,« je dejal; »videl sem vas, ko ste jezdili iz njegove hiše. Kadar pridete zopet domov, ga vprašajte, ako se še kaj spominja Jefferson Hopovih iz St. Louisa. Ako je on tisti Ferrier, potem dobro pozna mojega očeta«.
»Ali ne bi bilo bolje, ako bi ga šli sami vprašat?« je odgovorila.
Mladeniču je nasvet ugajal in oči so se mu zaiskrile od veselja. »Bom prišel,« je rekel; »baš smo bili dva meseca v gorah in zavoljo tega nismo povsem primerni za obiske. Sprejeti nas bo pač moral, kakršni smo«.
»Veliko hvalo vam je dolžan in jaz tudi. Nepopisno me iina rad. Ako bi me bile te krave pomandrale, bi ne mogel preživeti tega.«
»Jaz tudi ne,« ji je rekel novi tovariš.
»Vi? Ne uvidim, zakaj vam bi ne bilo kdovekaj ležeče na tem. Saj niste niti naš prijatelj.«
Temni obraz mladega lovca se je spričo te opazke tako pomračil, da se je Lucija na ves glas zasmejala.
»No, nisem tako mislila,« je rekla, »sedaj ste seveda naš prijatelj in morate priti na obisk. Sedaj pa moram na svojo pot, sicer mi oče nikoli več ne zaupa nobenega opravka. Z Bogom!«
»Z Bogom!« je odgovoril, vzdignil svoj široki sombrero in se sklonil preko njene male roke. Ona pa je zasukala svojega mustanga, ga udarila s paličico in oddirjala skozi gosti oblak prahu po široki cesti.
Mladi Jefferson Hope je molče odjezdil s svojimi tovariši dalje. Iskali so bili srebrno rudo po gorovju Nevade in so se vračali v mesto Salt Lake z nado, da se jim posreči dobiti potrebnega kapitala za rudokop, ker so izsledili nekoliko žil. Doslej je bil ves vnet za to stvar, dokler ni ta nepričakovani dogodek obrnil njegovih misli v popolnoma drugo smer. Pogled na to krasno mlado dekle, čvrsto in zdravo kakor sapice v Sierri, je vzburkalo njegovo ognjevito, nebrzdano srce v svojih globinah. Ko mu je izginila izpred oči, je spoznal, da je prišel odločilni trenutek njegovega življenja in da mu ne bodo niti špekulacije s srebrom niti kaka druge stvar tako važne, kakor to novo, vse njegove misli pre vzemajoče vprašanje. Ljubezen, ki se je pojavila v njegovem srcu, ni bila nenavadna, izpremenljiva trma dečka, marveč divja, silna strast moža močne volje in zapovedujoče narave. Vajen je bil uspeha pri vsem, česar se je lotil. In sedaj je prisegel v svojem srcu, da tudi v tej stvari ne sme imeti nesreče, ako mu človeški napori in človeška vztrajnost omogočijo, da doseže svoj cilj.
ki so težki do 3 funte. Revni svet seveda ne nosi srebrnih uhanov, ampak lesene ali pa koščene. Deklice nosijo običajno čisto lahke u-hane, samo »za vajo« pa tudi težke, da se jim ušesa navadijo na težo uhanov, še predno se omože.
Doba papirja
Izdelovanje papirja narašča vedno bolj. 0-koli 1. 1800. so izdelali na vsem svetu komaj
10.000	ton papirja, ta množina pa se je do leta 1850 podeseterila. L. 1900. so izdelali papirja že 8 milijonov ton, 1. 1914. pa že 10 milijonov ton. Do leta 1927. je ta množina narastla na 18 in pol milijona ton. Za prevoz te ogromne papirnate mase bi potrebovali 1,850.000 vagonov, če pa bi te vagone postavili drugega za drugim v vrsto ,bi bili dolgi 18.500 kilometrov. Tretjino vsega papirja porabijo za časopise, drugo tretjino pa za zavijanje. Največ papirja porabijo v Zedinjenih državah, kjer znaša poraba na vsakega prebivalca po 69 kil na leto. Na Angleškem pride na leto na vsakega prebivalca po 37 kg, na Nemškem 26 in pol kg, v Švici 25 kg, v Italiji 9 kg, v Rusiji 3 kg, v Indiji pa le 1 kg.
Taposti vsemirga
Velika zvezdama na Mount-Wilsonu, ki ima največji daljnogled na svetu, je nedavno objavila v svojem letnem poročilu nekaj zelo zanimivih podatkov o svojih opazovanjih, ki dokazujejo, da krožijo okoli nas še vedno svetovi, ki imajo nam doslej še čisto neznane lastnosti
Mi vemo, da se vsa telesa v vsemirju gibljejo z večjo ali manjšo brzino. Zemlja n. pr. se suče okoli solnca z brzino 29.7 kilometrov na se kundo. S celim solnčnim sistemom in z »rimsko cesto« vred se pa premika proti ozvezdju »Capello« s 750 km brzine na uro. To brzino si že težko predstavljamo.
Zvezdama na Mount-Wilsontl pa je odkrila v ozvezdju »Velikega medveda« neko meglo, ki se oddaljuje od zemlje z neverjetno brzino
11.500 km na sekundo! To hitrost so izračunali s pomočjo Spektralne analize.
Zvezdama je dalje ugotovila, da se nahaja v ozvezdju »Pegaz« mlada zvezda, ki izžareva s svoje površine vročino od 400.000 stopinj. To je največja vročina, kar so jih dosedaj izračunali pri zvezdah. Solnce ima na svoji površini le 6000 stopinj vročine.
Tudi čvrstost zvezd je jako različna. Soln-čna masa n. pr. je »gosta« približno tako kot naša voda, zvezda »Capello« pa je gosta komaj tako kakor naš zrak. So pa še manj goste zvezde. Tako n. pr. je zvezda »Autores« komaj tako »gosta« kakor je zrak, ki še ostane v posodi, iz katere smo z zračno sesalko zrak izsesali.
So pa tudi zelo goste ali »trde« zvezde. A-stronom von Nansen je odkril zvezdo, ki je 400.000krat bolj gosta kakor solnce in masa te zvezde je 16.000krat bolj gosta kakor masa platina. Liter vode, ki tehta pri nas 1 kilogram, bi tehtal na tej zvezdi 40.000 kg.
Solarji se ženijo
Preteko leto se je v Newyorku poročilo 483 šolskih otrok. Ta pojav je vzbudil celo v New-yorku ogromno senzacijo. Šolska dolžnost traja namreč v Ameriki do 17. leta, toda učencem, ki se oženijo (učenkam, ki se može) ni treba več zahajati v šolo. To je bil bržkone vzrok tolikih porok med šolarji. Najbolj pritiskajo po uradnem poročilu na poroke šolarice. Neka šolarica je bila stara šele 12 let, ko se je poročila, neka druga pa 13 let. 20 dečkov in deklic je bilo starih po 14 let, 16 let pa je bilo starih 342. Vsi ti »srečni pari« so iz najbolj siromašnih rodbin.
Slika iz japonskega ženskega življenja
Neka Angležinja poroča o japonskih šegah, ki so zelo zanimive. Angležinja piše: Kmalu po mojem prihodu na Japonsko, sem prebila par dni v družini neke mladenke, s katero sam se seznanila v »Mednarodni zvezi krščanskih deklet« v Osaki. Moja znanka je ura .ni-c astara okrog 20 let, je v neki banki in se mi je zdelo, da živi precej skromno s svojo ne preveliko plačo. Predstavljala sem si, da je iz neimovite družine, toda na moje začudenje, sem prišla v lepo, elegantno vilo. Posedle smo na svilene blazine na tla v enem tistih očarujočih prostorov, ki so skrivnost Japonske. Zastori so bili odgrnjeni, da se je videlo preko lesene verande na krasen vrt. Poleg matere, sestre in svakinje moje znanke, je prišel njen mla'ši brat, s katerim se je zdelo, da živita v prisrčnih odnošajih, vsekakor ni bilo opaziti, da bi smatral za »manj vredno«. Krna! je dospel še oče v čisto evropski obleki. Takoj so se dvignile vse ženske in so mu hitele naproti. Eni je izročil zavojček, ki ga je imel v rokah, drugi klobuk; nato ga je pa začela sinaha s čisto japonsko neženiranostjo pred nami — slačiti! Ko je ostal v samem spodnjem perilu, mu je sinaha podala bleščeč svilen kimono ter z globokim . oklonom odnesla evropsko obleko. Celo popoldne in cel večer ni uboga žena delala drugega nego stregla svojemu tastu in svojemu možu, ki je prišel kasneje; njen položaj družini je bil očividno položaj lužkinje. ' r nisei' več vpr^ala ovoje mla15 prijateljice, zakaj rajši živi priprosto toda samostojno življenje v Osaki, nego da bi stanovala s svojimi v njihovi luksuriozni vili.
Tristoletnica
Letošnjo jesen poteče 300 let, odkar je slavni rvezdoslovee Galileo Galilei svetu poklonil iznajdbo, ki je povzročila v znanstvenem svetu in v vsem našem mišljenju pravcat prevrat. To je bil daljnogled ali »teleskop«, s katerim je Galilei prvi opazoval površino lune, solnčne pege in »rimsko cesto«. Svoj novi inštrument je Galilei najprej prinesel v Rim, kjer je inštrument tudi dobil svoje ime »teleskop«. To ime je namreč predlagal Galilejev prijatelj knez Friderik Cesi, ustanovitelj naravoslovne akademije »Academia dei Lincei« — Galilei je to ime tudi odobril. Do tedaj so namreč učenjaki mogli opazovati zvezdnato nebo samo s prostim očesom.
Za tedanjo starejšo generacijo so bili namreč nevsporni samo nauki starogrškega učenjaka Aristotela o naravi in kdor se je drznil dvomiti o pravilnosti in resničnosti teh naukov, tega so proglasili enostavno za x’-jivoverca«. Ljudje so bili z nauki Aristotela popolnoma zadovoljni in nikomur ni niti v sanjah prišlo na misel, da bi se bil hotel prepričati s poskusi, če ti nauki tudi drže, kakor to delamo dandanes.
Iz lastne izkušnje so ljudje pač vedeli, da pri nevihtah najprej vidimo blisk, potem pa šele slišimo grom, toda te pojave so si tako razlagali, da je oko bolj občutljiv organ, ki blisk takoj 'zapazi, uho pa je bolj nerodno, zato pa sliši grom pozneje. O tem, da se svetlobni valovi mnogo hitreje širijo kakor zvočni, niso še nič vedeli.
S takimi in podobnimi vprašanji pa so se pečali mladi knez Cesi in njegovi prijatelji. Ti mladi ljudje so ustanovili akademijo, njen predsednik pa je bil komaj 18-letni Cesi. Ta akademija si je postavila naligo, da hoče gojit' »prosveto in svibodno znanost« v zvezi z vsemi učenjaki sveta, ki so im enaka stremljenja. Akademija naj 1 i se imenovala »liceum« — to ime imajo še danes neke višje šole. Akademija, ki jo je bil ustanovil Cesi leta 1603., je dobila ime »della Linze«, ker je bil njen zun- ji, vidni anak ris (linče). Risa so si izbrali za svoj znak zato, ker je 1 ilo v srednjem voku splošno razširjeno mnenje, da ris nima le najbolj ostrih ofii, ampak, da ima tudi poseben dar, da vidi v r ranjost vsakega predmet ' Člani akade;:ii> je so 'ošili torej na verižici sliko risa in pa
daljnogleda
prstan z risovo glavo, ki naj bi jih vedno bodril na novo znanstveno delo. V svojem govoru ob o’ itvj akademije je pa Cesi na0.ašai d- se morajo vsi prizadevati prodreti v skrivnost -a-rave.
Pred svečano otvoritvijo akademije so bili vsi člani pri službi božji. Toda kljub temu so jih začeli preganjati kot prijatelje čarovništva in tudi mladi Cesi je moral pobegniti. Najhujši njegov nasprotnik je bil njegov lastni oče...
Ko pa se je prvi vihar razburjenja polegel, so sečlani akademije začeli zopet shajati, Galileo Galilei pa jih je poučeval v naravoslovju. Pri pouku pa sta bila merodajna dva inštrumenta: teleskop (daljnogled) in mikroskop (drobnogled). Od to dobe dalje pa se je naravoslovje vedno bolj razvijalo do današnje višine.
Politični spori v Nemčiji
Med nemškim ministrom za notranje zadeve dr. Wirthom, ki je eden od najodličnejših voditeljev katoliškega centruma, in pa med ministr skim predsednikom v Braunschvveigu Franze-nom, ki pripada narodno socijalistični stranki, je prišlo do hudega spora, tako da je dr. Wirth Franzenu zagrozil, da bo dal ustaviti izplačevanje državnega prispevka za policijo v Braun-schvveigu, če Franzen ne izpremeni svojega držanja do centralne nemške vlade. Slika nam kaže ministrskega predsednika v Braunschweigu Franzena.
Odbor nemškega parlamenta za vnanje-politične zadeve.
Od leve na desno: narodno-socijalistični poslanec dr. Frick, predsednik odbora; državni kancler dr. Briining in minister za vnanje zadeve dr. Curtius.
Vernih duš dan v Angliji
Na obali mesta Cornwall se pomika na dan vernih duš procesija k morju, kjer molijo za
duše potopljencev.
Delo in godba
Nedavno so napravili v treh deželah prav zanimive posku e o tem, kako vpliva godba na delo. Poskuse so delali, ne da bi vedeli drug za drugega. Vsi poskusi pa so pokazali, da gre delo mnogo boljše in lažje od rok, če igra med delom godba.
Oddelku delavcev za ceste v Maroku je dala francoska vlada na razpolago godbo, in inže-ner je poročal, da so delavci kopali kar po taktu godbe. Nekje blizu Moskve, kjer so zidali veliko novo stavbo, je vlada tudi dala delavcem godbo in nadzorniki dela so poročali, da so delavci ta dan naredili za tretjino več kakor brez godbe. V Ameriki pa dodeljujejo inženirji zamorskim delavcem že dalje časa po 4 svirače, da dvigajo veselje do dela.
Na vseučilišču v Oxfordu pa so vpeljali tečaje za godbo iz športnih razlogov. Pravijo namreč, da vzgaja godba tudi oči, da bolje vidijo, in ušesa, da bolje slišijo, in sploh da sili godba ves miselni aparat na hitrejše delovanje, brez ozira na to, da dobe igralci na klavir in pa
svirači na gosli tudi silno spretne prste. Glasbeno i jbraženi študentje postanejo zato baje najspretnejši kirurgi, najboljši odvetniki in najbolj pretkani politiki — tako vsaj trdi vodja glasbenega odelka na tem vseučilišču.
6 funtov težki uliani
V pragozdovih na otoku Sumatri imajo »boljše« žene iz odličnih rodbin posebno močne uhlje. V omenjenih pragozdovih žive namreč domačini rodu Keso-Botaz, žene tega rodu pa kažejo svojo večjo ali manjšo odličnost s tem, da nosijo težje ali lažje uhane. Kolikor težje uhane nosi žena, toliko bolj plemenite krvi je Nekatere žene nosijo tam srebrne uhane, ki tehtajo po 6 funtov! Angležinja Shirley Vernom, ki je nedavno potovala po teh krajih, je prinesla s seboj v Evropo par takih uhanov, toda v Evropi se ta moda ne bo obnesla, ker evropska ženska ušesa take teže ne vzdrže. Uhani so pa umetniško izdelani in zato tudi primerno dragi. Bolj »navadne« ženske pa nosijo bolj lahke uhane, pa tudi te nosijo uhane,
Brzi promet v bodočnost
Modema tehnika napreduje prav močno ravno glede rešitve vprašanja brzega prometa v bodočnosti.
O letu z raketnim letalom so sedaj ponehale govorice, zato pa je presenetila svet z nepričakovano novico zelo resna tvrdka Junkers, da bo zgradila letalo, ki se bo dvignilo do 11 kilometrov visoko in v redkem zraku, ki vlada v taki višini, bo našlo tako malo odpora, da bo lahko letelo s hitrostjo 800 km na uro. Ker pa v taki višini ni dovolj kisika za popolno gorenje bencina, je jasno, da bodo morali vzeti čisti kisik s seboj. Vsekakor pa bodo stroški tako visoki, da tako letalo ne bo še kmalu za praktično uporabo.
Boljše izglede ima »Zeppelinov voz«, ki ga je zgradil inžener Krackenbach in ki so ga nedavno preskušali na progi Hannover-Celle. Na tej progi je vozil oziroma »letel« voz s hitrostjo 150 km, upajo pa, da bodo še dosegli brzino 200 km na uro. To hitrost so dosegli seveda, ker je poskuš-na proga čisto ravna, drugič pa, ker je voz podoben smodki. Misel iznajditelja pa ni 'čisto izvirna, kor imajo eno-tračno železnico že v Elberfeldu. Tam so namreč postavili nad reko Wupper podstavke poševno, kakor da bi se žirafa razkoračila nad reko, ti podstavki pa nosijo eno samo tračnico, po kateri se premikajo vlaki.
Največjo težavo za brzi promet pa povzročajo naše dosedanje naprave za tire. Naši tiri namreč ne vzdrže silnega pritiska, s kakoršnim bi vozili moderni brzi vlaki; pa tudi ovinki so za brzi promet bodi čnosti preveč ostri Ovinki, kjer bi vozili s hitrostjo 200 km na uro, bi morali biti tako viseči kakor vidimo lo na dirkališčih, tu pa bi se vlak takoj prevrnil, če bi se slučajno na takem ovinku mora! ustaviti. Zato bi morali za brzi promet bodočnosti zgraditi povsod nove proge.
Mogoče pa bo izvedljiv načrt inženerja Seher-la, ki je konstruiral enotračno železnico, ki jo drži v ravnotežju »volk« v notranjosti, ki se neprestano suče. Tudi od propelerjev, kakor jih vidimo pri letalih, pričakujejo mnogo. Je torej vse še pri samih poskusih in vse kaže, da bomo morali na »brzi promet bodočnosti« še precej dolgo čakati.
Stopnjice do velikega letala
Nedavno so v Franciji izgotovili velikansko letalo »D B 71«. Pri tem letalu so stopnjice, ki vodijo v notranjost letala, nameščene v krilih
Ko začne letalo starta ti, dvignejo stopnjice.
Ce pride mož na psa
Amerikanke so najmanj sebične žensko na svetu. To je znana stvar. In tudi najboljše zakon ske družice so, ki trdno vztrajajo ob strani svojih soprogov. Zlasti če tega zadene kakšna ne sreča. Amerikanci to dobro vedo in imajo tudi humorja dovolj, da te lepe lastnosti ameriških žen v raznih malih zgodbicah opisujejo.
Gospod Johnson. — mister Johnson — je po sklepu borze v Newyorku ves preplašen planil v svoje stanovanje. Polom je bil neizogiben. On je bil uničen. V več mesečnem hudem konkurenčnem boju z gospodom Tom Kinsom je zmagal in podlegel.
To neprijetno novico je hotel na kar mogoče lep način razodeti svoji ženi.
Našel jo je v spalnici pred ogledalom, ko si je ravno barvala ustnice.
»Draga moja«, je začel, »ti se boš morala ločiti od tvojega nakita.«
»No to niti ne mislim. Nakit je vendar moj!«
»Ne, ni več tvoj.«
»čegav pa je?«
»Sedaj je last gospoda Tomkinsa.«
»Kako to? Kaj pa se je zgodilo?«
»Ne ustraši se, draga — jaz sem uničen!«
»Kako? Uničen? Kdo nas je pa uničil?«
»Gospod Tomkins.«
»In kdo ima sedaj vse naše premoženje?«
»Gospod Tomkins.«
»A tako? Potem pa tudi jaz nimam tukaj nič več opraviti. Pojdem proč!«
»Proč? Kam pa?«
»K gospodu Tomkinsu.«
Izdaja tiskarna »Merkurc, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskamo Ogovarja Otmar Mih&lek. - Urednik Jane* Debevec. - Za inseratni del odgovarja AvK„st Rozman. - Vsi v Ljubljani.