Leto IV., fttev. (62 V Ljubljani, petek dne <3. julija 1923 P0Blffflm WT,MTrapo»ameina stav. stane 1 Dir n mm^mAmmmmtmArnmmm HrtmJ* ot> 4 afurtrml. Sune meaečno 12-60 Din fk Inosematro 25*— B neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: HDcloitiera ceirta 4t 16/1 Telefon it 7& * Dnevnik z a go sp o d ar s tvo, prosveto in politiko Upravnlitvo: Ljubljana, Preiernovi nI. St U. Telet it 3S Podružnice: Maribor, Barvarska al L TeL tt 22. C*I|e, Aleksandrova a Račun pri poitn. čekov uvoda i tov. 11.812 LJubljana, 18. julija. V »spravljanju o novem stanju plemenskega spora, kl pretresa našo državo, nastalem vsled »vojne« napovedi Stepana Radiča, so radikalski listi apelirali na Slovenci in Hrvate, naj s svojimi separatisti sami obračunavajo, sicer da jim je nemožro pomagati. To stallS6e sicer ni - sk'adu z načelom narodnega edinstva ir je zelo »lično nesrečnemu in demoralizujočemu geslu o amputaciji obsega pa pravilno taktično navodilo, da naj se sovražnika predvsem bije tam, kjer je sam doma. Ta naloga prip-da torej v pretežni meri plemens\im rojakom samim. To navodilo je potrebno Se ene korekture. Ako se odgovornost prepušča domačinom, treba, da centrala opusti vse one pogreške, ki se skoro od dne do dne ponavljajo in največ koristijo separatistom, ki nanje grade svoj de-magoški ideal. Ako centrala zahteva vočji angažman province, mora tudi sama marsikaj popraviti na sebi in na svojem delu, ki se province tiče. Radikalska stranka, ki je zgorajSaji apel naslovila na napredne elemente v Sloveniji in na patriotske činitelje v Banovini, je doslej postopala ravno nasprotno: ona je osredotočila vse delo v tej smeri, da Hje po onih, na koje sedaj apelira, da, slabi . njihov ugled in jih uničuje. V »Orjuni« objavljeno pismo Ivana Hribarja na dr. Zupaniča priča najglasneje o tej usodni zablodi. Ni be«ede ni koraka proti klerikalcem in drugim separatistom, samo proti demokratom. To je bilo geslo celokupne državne nprave od decembra 1922 in »naloga* NRS. Apel »Samouprave« je torej v živem nasprotju z delovanjem vlade in njene stranke. Opozicija je precej doprinesla v olajSavo razmer v Sloveniji. Ne sicer v smeri one koncentracije, ua katero smo upali po volitvah Kakor so namreč pred volitvami bili le slovenski demokrati za napredno volilno'koalicijo, tako se je v velikem prelivanju fraz po volitvah Izkazalo d? so samo edino slovenski demokrati bili vneti za napredno koncentracijo. Kajti odbili so jo vsi drugi čisto javno. Ni nam žal za to naSe stališče. Ni sramota., da smo še danes glasniki koncentracijo. V Sloveniji namreč ni prostora 7_a dve, tri stranke z nap-ednim in naci-jonalnim programom To uvidi vsakdo, ki pravilno ceni klerikalizem. Kdor pa misli, da je tega nasprotnika mogoče uspešno pobijati s tremi frontami, temu ni pomoči. Ideia koncentracije v povolilnetn smislu jo vsled složnega odpora vodstev NSS, SKS, NRS in NNS propadla Ni pa propadla v širokih naprednih slojih, ki ,|im preobrat v vseb razmerah, nastal vsled prehoda demokratov v opozicijo, olajšuje zaupanje in jih utrjuje v prepričanju, da bo koncentracija vseh resnično delavnih naprednih moči, okoli neomajene fronte slovenskih demokratov mo- V tem pogledu je danes mnogo bolje. Nesporaztimljenja ginejo, taktične pogreške se odpravljajo. 15.000 demokratskih glasov ob zadnjih volitvah se ne da zbrisati. Močnejši so nego znači gola številka. Za njimi je dobra politična in kulturna organizacija in tudi gospodarska že nastaja. Zberimo vse moči in lahko nam bo izpolniti veliko kulturo) in politično nalogo, Id pripada slovenskim napred-njakom. KONGRES POŠTARJEV. Beograd, 12. iuliia. r. Danes se le tu Vršil kongres delegatov poštnih, brzojavnih ln telefonskih nameščencev Jugoslavije, kateremu je prisostvovalo tudi 20 delegatov češkoslovaških poštarskih or-sanizacij. Debata le bila zelo živa in stvarna. Za Slovence je govoril delegat Otoničar. Po končani debati je bila sprejeta resolucija, ki zahteva nujno ureditev draginjskih doklad, špecijalni zakon za poštarje, moderno reformo poštne službe, ustanovitev višje šole za poStarje, zgraditev uradnih poštnih poslopij v večjih mestih itd. Koncem zborovanja !e bi! vnovič izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Jo-vanovlčem na čelu. RAZKRIT ATENTATSKl NAČRT NA RUMUNSKEGA KRALJA. Dunaj, 12. julija, r. «Der Tag« javlja iz Bukarešte, da je policila zasledila in razkrila zaroto komunistov proti rumun skemu kraljevskemu paru. Atentat na njiju naj bi se izvršil povodom predsto-iečega potovanja v Rim, London ln Pa-rlz. Detajlov policija še noče objaviti. Oficijelni razgovori radi Reke OBISK POSLANIKA NEGROTTIJA PRI NINČIČU. — PRAVNO STA-LISCE NASE DRŽAVE. Beograd, 12. julija, dp Včeraj Je posetil zunanjega ministra Ninčiča Italijanski poslanik Negrottl. Konferenca je trajala precej časa O predmetu razgovora nI mogoče dobiti nobene službene Informacije, vendar se splošno govori, da je laSkl poslanik naznanil drju. Ninčiča namero Italije, likvidirati reSkl problem z aneksijo. AH mu je sporočil že tudi konkretne predloge, nI znano. Smatrati Je za sigurno, da Je dr. Ninčič v razgovoru vztrajal na korektnem staliSču rapallske pogodbe In njenih dodatkov. To je pravna osnova reSkega problema, od katere se Jugoslavija ne bo dala speljati na nobena stranpota. Danes bi se morala vršiti ponovna seja reSke posvetovalne komisije. Seja je bila odgodena z motivacijo, da se gosp. Ninčič ne počuti dobro. Odgodl-tev se splošno komentira kot znak, da se je položaj poslabSal. Vse stranke brez razlike odobravajo, da naša država odkloni vsak pristanek na spremembo postoječih mednarodnih pogodb in to ne le v našem interesu, temveč tudi v Interesu splošnega miru ln same Italije. Nasvet opozlcljonalnlh krogov, da naj se v skupščini izbere odbor za zunanje zadeve, kl bi bil državni politiki v največjo podporo, je tudi tokrat naletel na odpor radikalov. »Samouprava« v posebnem članku odklanja tak odbor. Tem večla Je odgovornost radikalske vlade za dogodke, lei se nam bližajo. REŠKA KONSTITUANTA PROTI ANEKSIJI. Kraljeviča, 12. julija, r. člani reSke konstltuante so danes sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da ogromna večina reškega prebivalstva odklanja aneksijo Reke po Italiji, ker bi to pomenilo gospodarsko smrt za mesto. Reka zahteva, da ostanejo obstoječe mednarodne pogodbp v polni veljavi In da ostane njena neodvisnost neokrnjena. ITALIJANSKO SONDIRANJE PRI ZAVEZNIKIH. Rim, 12. julija, d. Zatrjuje se, da je italijanska vlada naročila svojim po slanikom v Parizu in Londonu, da sondirajo mnenje Francije, odnosno Anglije o nameri rimskega kabineta za revizijo rapallske pogodbe. Razprave v klubih RADIKALI IN URADNIŠTVO. — BORBA ZA PORTFELJE. — DEMO KRATI IN OBČINSKE VOLITVE. potrebne kredite za nove poviške je fin. Beograd, 12. julija, d. Danes je pravoslavni praznik Petrov dan. Parlamentarno delo počiva. Zato je tem živahnejše v klubih. Radikalci so ves dan razpravljali o politični tn parlamentarni situaciji. Najboljša ilustracija razmer, ki vladajo v njihovem klubu, je dejstvo* da jo dopoldanski seji moral prisostvovati min, predsednik Pašič, da pomiri duhove. Razvila se je burna debata o uradniških in oficirskih plačah. Mnogi govorniki so napadali vlado, da postopa povsem proti »kmečkim interesom«. Splošno se jo naglašalo, da se državnim nameščencem ne smejo zvišati plače, dokler ne bo sprejet zakon o centralni upravi ki omogoča poenostavljenje administracije in vsled tega energično redukcijo uradništva. Klub je bil tudi složen v tem da so predvidene nove uradniško plače ne smejo izenačiti z oficirskimi, temveč naj se oficirske znižajo. Na prošnjo kluba jo minister vojne podal kratek ekspoze o oficirskih plačah, kakor so predvidene v vojnem zakonu. Finančni minibter je podal izjave, iz katerih sledi, da se je vlada odločila, znižati predvidene prejemke oficirjev. Kot minister naznačil vsoto 40 milijonov di narjev za oficirje in 400 milijonov Din za oivllne državne uslužbence. Sporazum v klubu ni bil dosežen ter je bilo celo vprašanje Izročeno 10-članskemu odboru v ponoven pretres. Borba za ministrske portfelje je kakor izgleda z ozirom ua nerazčiščeno parlamentarno situacijo stopila zopet v Stadij premirja ter bo rekonstrukcija kabineta najbrž odložena na »boljSe čase«. Demokratski klub je dopoldne razprav ljal o parlamentarnem delu in o občinskih volitvah, ki se vršijo v Srbiji in Črni gori dne 19. avgusta. Odločni nastop dem. članov Zakonodajnega odbora, zlasti nastop posL Reisnerja in Pribičeviča je bil enodušno odobren. Pri občinskih volitvah bo dem. stranka nastopila v vseh občinah. V Beogradu bo sodelovala pri postavitvi napredne nacionalno liste, ki bo na eni strani naperjena proti radikalski reakciji, na dragi strani pa proti prikritim komunističnim poskusom. Z veliko pozornostjo so v vseh klubih zasledujejo vesti o Roki ter se živahno komentira včerajšnji obisk laškega poslanika pri ministru Ninčiču. Izjava angleške vlade ZA SOLIDARNOST CELOKUPNE ANTANTE. - POTREBA CIM PftEJ ŠNJEGA ODGOVORA. London, 12. julija, s. Pred popolnoma Priprave za konferenco Male antante OTVORITEV 28. T. M. — STALIŠČE POLJSKE IN GRŠKE. Praga, 12. julija, j. »Prager Presse« javlja, da se bo konferenca v Sinaji otvorila 28. julija Konference se udeležijo rumunski zunanii minister Duca, jugoslovanski in češkoslovaški zunanji minister dr. Ninčii in dr. Beneš. Pričakuje se, da se dr. Beneš 20. t. m. vrne v Prago. Varšava, 12. julija, r. V tukajšnjih političnih krogih se živo razpravlja o predstoječi konferenci Male antante v Sinaji. Gotovo je, da bo konferenci ne-oficijelno prisostvoval tudi delegat Poljske. Splošno vlada prepričanje, da Poljska sedaj šo ne bo vstopila v Malo antanto, ker še ni-o rešena sporna vprašanja med njo in Češkoslovaško, deloma pa tudi radi svojih prav posebnih odnošajev do sovjetske Rusije. Vstop Poljske bi v sedanjem položaju vtisnil Mali antanti izrazito protiruski značaj, kar pa ne bi konvetiiralo niti Jugoslaviji, niti Češkoslovaški. Beograd, 12. julija, u. Včeraj je posetil našega ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča grški poslanik na našem dvoru gospod Diamantopulos, ki je z našim zunanjim ministrom razpravljal o aneksih solunske konvencije. Državnika sta govorila tudi o vstopu Grške v Malo antanto, o čemer se bo razpravljalo na sestanku državnikov Male antante v Sinaji napolnjeno hišo sta danes Baldwin v spodnji zbornici, lord Curzon pa v zgor< nji zbornici prečitala Izjavo angleške vlade glede reparacijskega vprašanja. V spodnji zbornici je bilo vprašanje posL Ramsey Macdonalda, v zgornji zbornici pa vprašanje lorda Greya, ki je vladi omogočilo izven dnevnega reda dati izjavo o političnem položaju. Naj. važnejša politična naziranja, ki jih vse. buje ta izjava, se morejo označiti na« stopno: Angleška vlada bo porabila priliko, ko odgovori na nemško noto, da še en« krat poskusi doseči izmenjavo misli med zavezniki glede reparacijskcga vprašanja. Preden se angleški odgovor odpošlje, se dostavi v prepisu vsem za« veznikom, da se jim omogoči izjaviti, ali so pripravljeni k skupnemu odgovo« ru na nemško noto ali pa hočejo na njo samostojno odgovoriti. Baldvdn upa, da bo mogoče doseči med zavezniki spo> razum glede difcrcnc, ki obstojajo v taktiki za dosego končnega cilja, o ku, terem samem so vsi zavezniki soglasni. Saj med zavezniki ni nikakih diferenc v glavnem vprašanju, namreč glede plačila reparacij in zagotovitve miru v Evropi. Zavezniki ne bodo zamudili nohpnega sredstva, da dosežejo ta skupni cilj; pri tem pa morajo Anglija, Francija, Italij in Belgija dobiti popolno odškodnino. Največjo odgovornost pri tem morata seveda prevzeti Anglija ln Francija, ki morata, tesno združeni po skupnih tra« dicijah in po skupnih velikanskih žrt« vah, delovati na skupno ureditev vseh vprašanj ter skrbeti za to, da nc nasta« ne nikako neljubo zavlačevanje. Obe vladi morata doseči tozadevni spo razum, saj sta zvezani po isti hudi uso« di ln imata iste cilje. Na vsak način mora Nemčija za vso škodo, ki jo jc n-ipravila, dati povračilo. V tem vpraša« nju, je nadaljeval Baldwin, nismo nikoli omahovali in tudi naš narod nc bo nI. koli omahoval. Pripravljeni smo uporab« Ijati vsa sredstva, da se Nemčija v okvirju svoje plačilne zmožnosti prisili, da plača. Ako pa bi hoteli doseči več, kakor more Nemčija plačati, ne bomo dobili niti tega, kar lahko plača. V Evropi in na svetu ne bo miru, do« kler ne bodo rešena naslednja vpraša« nja: reparacijska plačila, ureditev med« zavezniških dolgov in uspešno jamstvo za trajen mir v Evropi. S temi vpraša« nji se mora baviti ves svet. Izjavili smo žc, da zasedba ruhrskegtt ozemlja po našem mnenju ni bila ravno najpriprav« nejše sredstvo, da se doseže maksimum reparacijskih dajatev za zaveznike. Ze januarja meseca smo stavili ponudbo, ki omogoča velikopotezno ureditev tc« ga vprašanja in s katero bi sc posreči« lo, da bi se porabila sredstva, ki bodo prinesla vsemu svetu Ie gospodarsko nesrečo. To ponudbo so takrat zavezniki od« klonili in tako je prišlo do separatne francosko=belgijske akcije proti Ncmči« jI. Angleška vlada je ostala pri tem slej ko prej popolnoma solidarna z zavezni« kl glede skupnih ciljev in bo to solidai. VpraSanie Blairovega ooioiila Beograd, 12. julija, r. Zastopniki Blai« rove skupine se nahajajo že nekaj dni v Beogradu. Drugi del prvega obroka v znesku 10 milijonov dolarjev bi moral biti že davno Izplačan, a so Blalrovi predstavniki izjavili, da je nemogoče vpisati ta del posojila in so se sklicevali pri tem na izpremenjene razmere na svetovn;h denarnih tržiščih, zlasti pa na ameriškem. Zato so zastopniki prosili za odložitev izplačila do jeseni ter so po« nudili 1 milijon dolarjev na račun. Ka« kor se iz dobro informiranih krogov doznava, jc finančni minister definitiv. no odklonil ta ponujeni avans v znesku 1 milijona dolarjev. ZAHTEVAJTE «JUTRO» V VSEH JAVNIH LOKALIH. Iz Nemfile Berlin, 12. Julija. J. Centralni odbor komunistične stranke je v listu «Dle rote Pahne« Izdal proglas na delavstvo, v katerem se z vso gotovostjo trdi, da razne govorice, kl že dalj časa prorokujejo pro klamacljo porenske republike, odgovarjalo dejstvom. Nemški fašisti hočejo ob tej priliki pod parolo aktivnega odpora proti Franciji pričeti boj. Pod vodstvom Lu-dendorffa in Hitlerja bodo južnonemški fašisti takoj odkorakali proti Saški ln Turlngiji, severnonemškl fašisti pa proti Berlinu in Hamburgu. Temu fašistovske-mu uporu se bo moglo uspešno stopiti nasproti le tedaj, ako se postavi proti belemu terorju rdeči teror. Komunisti se vsled tega poživljalo, naj ustanovijo obsežne organizacije, ki bodo dovolj močne, da se jim v državljanski vojni ne bo treba nikjer umakniti pred belimi teroristi nost ohranila tudi sedaj. Vendar meni, da se služi miru Evrope najbolje na ntp čin, ki ga je ona predlagala. Velik del onega, kar smo takrat predvideli, ae jte sedaj zgodilo. Zavezniki dobijo mf-jj-reparacij kot pred zasedbo rahrskt.ga ozemlja. Tudi grozi vsled vedno več.je, ga poslabšanja finančnega položtija Nemčije razpad nemškega gospodarske-ga življenja v bodočnosti. V Isti n\eri, v kateri so Nemčija približuje pogjnu, se manjša tudi možnost da bi mogla izvršiti svoja reparacijska plačila. Minister je končal z ugotovitvijo, da angleški kubinet nepremakljivo vztraja na sodelovanju s Francijo ln Belgijo in tudi z Italijo. Angleška vlada Ima do volj vzroka da meni, da se naziranja italijanske vlade krijejo z naziranjii an gleške vlade. Nato je povzel besedo Ramsey Mac« donald ter Izrazil upanje, da bodo prt« zadevanja ministrskega predsednika imela uspeh. Stavil je več dopolnilnih vprašanj, na katera je Baldwin takoi odgovoril. V lordski zbornici Je po prefitanjn izjave po lordu Curzonu govoril lord Grey, kl je poudarjal, da Je bil ton vladne Izjave napram zaveznikom zelo prijateljski, v svojem najglobokeJSem pomenu pa zelo resen. Zadnja ponudb* Nemčije sc mora smatrati kot velik na« predek, da celo kot nekaka gospodar« ska kapitulacija. VTIS V PARIZU. Pariz, 12. julija, j. Prva poročila o h- javi angleške vlade so dospela v Pari« približno ob 8. uri zvečer, ln sicer t kratki brzojavki »Agonce Plavaš«, U ju vsebovala le sporočilo, da izjavlja an gleška vlada, da ne more več odlagati z odgovorom na nemško noto. Kmaln nato je doBpelo poročilo »Ezchitnge Te lographa«, kl je hilo tudi zelo kratko in ki veli, da angleška vlada polaga važ nost na to, da se vzdrži »entonte cordia-le» s Francijo. Angloška vlada vztraja tudi na tem, da mora Nemčiji! plačata reparacije do skrajne mero svoje plačil no zmožnosti. Ob 8. uri zvočot so izja vili na Quai d'0rsayu, da je še nemogočo opisati vtis, ki ga je Izjava angleške vlade napravila v francoskih kro glh. Natančno besedilo izjave so je do znalo tukaj šele pozno zvečer. Se ob' 9. uri zvečer so na Quai d'Orsayu odklonili vsako izjavo o vtisu angleške izjave na francosko vlado. V vladnih krogih so zagotavlja, da se moro iz tega skle pati, da nadaljnja pogajanja mod zave« niki niso izključena. ZAPOSTAVLJENA ITALIJA. Berlin, 12. julija, s. Iz Pariza poročajo listu »Vossischo Zeitung«, da se v ta mošnjih italijanskih krogih opaža gotova nervoziteta, ker se ima vtis, da It* lija v sedanji Izmenjavi mlell glede reparacijskega vprašanja ne Igra ono vloge, ki ji gre. V italijanskih krogih se izjavlja z nekako žalostjo, da nastops dr. Beneš v Parizu, Bruslju ln Londona kot nekak posredovalec, dočim s® nič nagovori o Rimu Nezauoanie napram Bolgariji Beograd, 12. julija, p. V zvezi z novimi pripravami bol-a-skih komitašev se raznašajo tudi vesti, da skuša sedanja bolgarska vlada dobiti nelegalne stike z raznimi separatističnimi frakcijami v Jugoslaviji. Tako se zatrjuje, da je vlada g. Cankova preko znanega voditelja makedonstvujuščih Todo-ra Aleksandrova stopi'a v stike z Ra-dičem, nadalje da je Aleksandrov -oo-slal svoje zaupnike v Slovenijo, kjer da so Imeli na Bledu »ostanke s klerikalci in da je končno Cankov pozval bolgarske komuniste, naj stopijo v zvezo z jugoslovanskimi boljSeviki. Te vesti pač ne zaslužijo mnogo vere, so pa karakteristične za rastoče nezaupanje, ki se v očigled raznim korai-taškim pripravam "b naši meji, pojavlja v beograjski politični javnosti. ROPARSKI VPADI KOMITAŠEV. Beograd 1 julija, r. »Preporod« doznava po poročilu, ki ga je dobila vlada iz Južne Srblle. da vpadi bolgarskih ko-mitskih band na naš teritorij nimajo političnega značaja, nego da je to navadno ropanje. Naša vlada je v tem smislu obvestila preko našega poslanika v Sofiji tudi vlado g. Cankova. Našim oblastem ie bilo naročeno, da postopajo proti vsem ujetim članom teh band do kratkem postopanju. Inozemske borze 12. Julija. TRST. Beograd 24.50—24.70, Pa 136.75—137.25, London 106.30—106.6». Ne\vyork 23.15—23.30, Curih 399—403,. Berlin 0.0095—0.0115, Praga 69.40—69.80 Dunaj 0.0320—0.0335; dolarji 23.15 do 23.30, dinarji 24.50—24.80. CURIH. Berlin 0.0027, Ncwyork 573 London 26.28, Pariz 33.93, Milan 24.75, Praga 17.10, Budimpešta 0.0650, Bukarc šta 2.90, Beograd 6, Sofija 5.30, Varšave 0.0047, Dunaj 0.0081. DUNAJ. Devize: Beograd 740—744. Berlin 0.31—0.33, Budimpešta 715—725 Bukarešta 359—361, London 324.300 dr 325.300, Milan 3044—3056, Newyork 70.235—71.135, Pariz 4132—4138. Prag« 2127—2137, Sofija 623—627, Varšavo 0.57—0.59, Curih 12.375—12.425, dolarji 70.560—70.960, lire 3010—3030, dinarji 731—737. PRAGA. Dunaj 4.42, Berlin 1.39, Rin 145.25, Ncwyork 33.20, Beograd 35.25. BERLIN. Dunaj 266.33, Milan 803.951' Praga 5665.50, Newyork 186.532, Beograd 1935. LONDON. Berlin 850.000 — 875.00f Milan 105.35—105.5, Praga 152—153, Du naj 320.000—330.000, Varšava 615.00T do 620.000, Budimpešta 37.000—42.000 Beograd 415-425, Bukarešta 885—90.' NEW YORK. Beograd 107, Londor 458.6, Pariz 593, Berlin 0.055, Milar 431.50, Curih 1750, Praga 301, Duno 0.0142. Bukarešta 51. Budimpešta ).0i:. Ljubljanski občinski svet Ljubljana, 12. Iull|a. Zupan dr. Perlč |e ob 18. url otvorll •eh) In se uvodoma spomnil dne 15. Junija na Dunaju umrlega ljubljanskega Častnega meščana, bivšega a-o. In pozneje poljskega finančnega ministra Leona Blllnskega, ki si je pridobil zlasti ob velikem potresu leta 1895 mnogo zaslug za Oaše mesto. V občinsko zvezo mesta Ljubljane le bilo sprejetih 55 oseb, 5 proženj pa Je bilo odklonjenih. Poročilo personahio-pravnega odseka. Mesto odstoplvšega V. Adamiča Je bil fzvoljen za namestnika v mestnem šol. svetu obč. svetnik dr. Anton Breeelj. Kot zastopniki mestne občine pri cerkveno konkurenčni obravnavi glede cerkovnikov so bili Izvoljeni: župan dr. Perlč, dr. Stanovnlk, Moškerc, Lah in PIrc. Naklo-nltve , amerlkanske Jugoslav. Rellef-Co-misslon za slovenske slepce v znesku 65 tisoč dinarjev vzame mestna občina v iačasno upravo. Poročila finančnega odseka Poročevalec dr. Lemež (kom.) se Je svodoma hudo pritoževal radi pritožbe, ki sta |o vložili JDS tn JZ. proti nezakoniti izvolitvi upravnega svuta Mestne hranilnice. Dr. Lemež trdi, da jc sedanji sosvet ilegalen in da nosi radi tega vse posledice JDS, ki da hna »privilegij pri kršitvi zakonov«. (Vesclost.) Mestni hranilnici se je dovolilo zvišati obrestno mero Dri nekaterih občinskih posojilih za 6 do 8 odst. V svrho nabave rešilnega avtomobila se odobri znesek 250 tisoč dinarjev. Ostra debata se Je razvila pri poro-4Uu gospodarskega urada glede zamenjave nekega sveta v svrho dohoda k novemu kopališču ob Ljubljanici. Mestna občina Je namreč s stavbenikom 0«rl-nom zamenjala zemljišče ob Ljubljanici tn mu zato odstopila svoje krasno zem-I)lšče za Dolenjskim kolodvorom. Zamenjava se Izvrši na ta način, da dobi stavbenik Ogrln za 600 m' manj sveta, stroške prepisa pa nosi Mestna občina. Proti te| zamenjavi sta odločno protestirala Zastopnika JDS dr. Tominšck In Lilio-zar naglašajoč, da Je ta zamenjava v Veliko škodo mestni občini, ker Je zemljišče pri dolenjskem kolodvoru mnogo Več vredno. Temu protestu se |e pridružil tudi obč. svetnik dr. Ravnihar. Kljub dobro utemeljenim protestom, je večina odobrila predlog finančnega odseka. Vlharnia debata se je razvila pri razpravi o prošnji uradnikov In uslužbencev Mestne hranilnice za zvišanje prejemkov. Sosvet Mestne hranilnice je predlagal, da se povišajo plače vsem uslužbencem za 100 odst. Dr. Lemež Je naglašal, da odsek tega predloga ne more odobriti, češ da je antlsocialen ter |e predlagal sledečo regulacijo. Vsem uradnikom in uslužbencem se zviša mesečna doklada za 500 dinarjev, družinska doklada se zviša od 5 na 10 dinirlev, bilančnina pa se zviša za 100 odst. Povišanje Je provizorlčno in velja od 1. marca 1923. Debate so se udeležili obč svet. dr. Stanovnlk (ki.), dr. Ravnihar (JZ.), Tokan (soc.), Kralj in drugI. Obč. svet. Tokan si Je očivldno domneval, da je še vedno poslanec In da so demokrati na vladi in je grmel, kal vse hočelo demokrati storiti Mestni hranilnici. Jeza, da ta važni zavod, še nI na milost In nemilost Izročen komunistlčno-klerikalnim eksploatatorjem, je g. Tokana zapeljala ,v rovtarstvo. Zbornica je precej potrpežljivo poslušala, nakar je bil predlog glede povišanja prejemkov hranilnlčnih nameščencev soglasno sprejet. Poročila stavbenega odseka. Prizlvu Josipa In Josipine Smodcj proti odloku mestnega magistrata glede stavbnega dovoljenja se nI ugodilo. Glede končnega obračuna kanalizacije na Mlr|u prevzame mestna občina jamstvo za znesek 35.727 dinarjev s 1. januarjem t. 1. za dobo enega leta. Za kanalizacijo med Strellško ulico in Volvode Mlšlča cesto se nalame posojilo v znesku 557 tisoč kron. Razprava o prošnjah glede kanalizacije raznih drugih ulic se odloži. Sprejet Je bil predlog stavbnega odseka, da se zgradijo pred glavnim kolodvorom ln na križišču Dunalske In Oosposvet-ske ceste podzemeljska stranišča. V to svrho se najame posojilo y, znesku pol milijona dinarjev. Stajallšča za IzvoSčke tn avtomobile sc uredijo tako, da se dovoli stajallšče pred hotelom *Slon« v bodoče samo Iz-voščkom, stalallšče za avtomobile pa se premesti v Zvezdo. Predlog mestnega fl-zlkata, da se uredi mestna ljudska kopelj v Kolodvorski ulici, se zavrne Iz razloga, ker ne kaže popravljati stare stavbe. Skušalo se bo realizirati načrt za novo kopališče ob obrežju Ljubljanice. Za nakup sveta za zgradbo lastnega upravnega poslopja pogrebnega zavoda ter za načrte za to stavbo se pooblasti župana, da najame posojilo v znesku 1 milijon 300 tisoč dinarjev. Prošnli klerikalne stavbene zadruge «Stadion« za spremembo regulačnega načrta med Dunajsko In Vodovodno cesto se ugodi. Nova Imena za ceste In ulice. Občinski svet je nato razpravljal o obširnem predlogu za Imenovanje novih cest, ulic In trgov. Pri razpravi Je prišlo do spora med komunisti In klerikalci. Obč. svet. dr. Lemež |e naglašal, da bo njegova skupina glasovala proti predlogu. Klerikalci kličejo: »Saj ste bili zastopani v odseku.« Obč. svet. Tokan In Lemež sta predlagala, na| bi se Sodna ulica prekrstila v Trockega cesto, Turjaški trg naj bi se imenoval Marxov trg. Ta predlog pa so klerikalci odklonili. Komunisti so nato Izjavili, da ne morejo glasovati za to, da bi se kaka ulica Imenovala po Malinlču, češ da le bil on hud nasprotnik delavstva ln velik reakclonar. Poročilo odseka le bilo proti glasovom komunistov sprejeto z malimi Izpremem-barnl. (Nova hnena cest In ulic oblavlmo Jutri.) Prošnji odbora za postavitev Krekovega spomenika se ugodi. Spomenik bo postavljen nasproti sodne palače. Spomenik v Zvezdi se preuredi v spominsko ploščo na kateri se bodo naha-iala imena žrtev, ki so padle za svobodo domovine. Odsek predlaga, da se tako) sestavi tozadevni proračun ln da se delo pospeši, da bo plošča lahko odkrita dne 29. oktobra, na obletnico osvoboienja. Predlog )e bil proti glasovom komunistov sprejet. Samostalnl predlogi obč. svet. Mošker-ca glede ureditve Liubllanskega gradu, Pražakove ulice In glede namestitve klopi ob Dunajski cesti so bili odobreni. Poročila šolskega sveta. IV. mestni deški ljudski šoli se dovoli dotacija v znesku 11.036 dinarjev. Za nabavo raznih slik slovenskih pisateljev za ljudske in meščanske šole se dovoli znesek 750 Din. Poročila soclalno-politlčnega odseka. Varnostno gasilsko službo v gledališčih in pri koncertih bodo odšle) izvrševali le oni poklicni in prostovoljni gasil cl, ki bodo položili Izpit pred posebno komisijo. Ugodi se prošnji uslužbencev cestne železnice za dovolitev kredita, da se morejo motorni vozovi preurediti tako, da bodo tudi pločniki zaprti. Krediti za to se bodo črpali lz investicijskega fonda, ki se nabira za izmenjavo tračnic. Predlog obč. svet. dr. Lemeža glede diferenciranja zaračunavanja električne razsvetljave po stanovanjih se odobri, tako da sc plača za 100 hkw po 40 par, za 100 do 300 hkw po 50 par ln nad 300 hkw po 60 par. Javna seja Je bila nato zaključena, sledila |e tajna. Vzdott SsHo Bgejsireg* metla!. Y Aziji: Proti 81rljl je meja določena po franoosko-turškem dogovoru, sklenjenem v Angori, ki jo potrjon po plemu francoske vlade turški delegaciji v Lausanne. Proti Iraku se bo meja določil« v devetih mesecih. Mosulsko vprašanje so bo predložilo svetu Z/67.0 narodov. Turčija dobi suve-ronlt&to nad otokoma imbros ln Kuedro pri vhodu v Dardanele, Grčija, dobi Lomil os, Samo«, Mjthileno, Klos, Bamothra-ke In Mikaria, vendar pa se morajo demilitariziran otoki v bližini obali Pravice Italije na Dodekanez ostanejo neepre-menjene. Pogodba nadalje potrjuje svoj«-časno ureditev vprašanja prehoda skozi morske ožine in prometa na morju ln v zraku v miru in vojni. Nadalje se s to pogodbo ukinejo kapitulacije. Kar se tiče narodnih In verskih manjšin, bodo imele te v Turčiji Isto zaščito, kakor jo imajo manjšine v nasledstvenlh državah smislu sonžermenskega miru. Kršitve tozadevnih določb pogodbe morejo imeti za po6ledico intervencijo sveta Zveze narodov. Turčija ee obveže po podpisu pogodbe prositi za sprejem v Zvezo narodov. Finančne določbe vsebujejo priznanje turških državnih dolgov ter prevzame izdatke teh dolgov Turčija. Ti dolgovi pa se bodo razdelili med Turčijo In na-slodstvenlm! državami otomanske države. Zavezniki Turčiji ne bodo stavili nobenih reparacijskih zahtev. Turčija tudi ne bo plačala nobenih zasedbenih stroškov; pač pa obdrži Anglija obe turški vojni ladji v vrednosti pet milijonov turških funtov v zlatu, ki sta bili leta 1914 zaplenjeni v angleških ladjedelnicah. Zavezniki si bodo daljo med seboj razdelili turške zlate zaklade v znesku 6 milijonov, ki so jih na podlagi verza]-ske In senžermenske mirovne pogodbe zaplenili v Berlinu in na Dunaju. Jadranska banka v Trslfi Ogromne izgube. — Italljanlzaclia zavoda. V soboto se vrši v Trstu občni zbor tržaške Jadranske banke, tega nckdal nalvečjega ln najsolidnejšega jugoslovanskega denarnega zavoda. Banka je bila s pomočjo raznih transakcij Izročena fašistom ln preide v soboto tudi formalno K roke italijanskih nacijonalistov. Ogromna večina dclnic se nahaja dosedaj v jugoslovanskih rokah (na)več v Sloveniji In v Dalmaciji). Jugoslovanska [večina se bo spremenila v manjšino na ta način, da sc velik del dosedanje glavnice odpiše, hkra'u pa sklene Izdaja no-idh delnic, ki jih prevzamejo fašisti. Vodstvo banke je onemogočilo skoro [vsako opozicijo proti tem nakanam tako, da se glavna skupščina v Jugoslaviji sploh nI razglasila, povrh pa |e glasovalna pravica odvisna od tega, da so delnl-čaril do 7. t. m. položili svoje delnice — v Beogradu, ne pa pri ostalih podružni-tah. Od dosedanjega upravnega sveta predložena bilanca za 1922. izkazuje obupno stanje zavoda. Pri 15,000.000 Lit kapitala znaša Izguba banke koncem 1. 1922. Lit 5,211.361.43, torej več kot tretjino cele glavnice. Vloge, ki so koncem 1. 1921. znašale še 8,147.486.68 Lit, so pndle za skoro 3 milijone iir n« Lit 5,512.669.62, konto debltor. pa znaša Lit 72,842.618.94. S pomočjo »santamargherltsklh milijonov« se Je banka održala nad vodo; sedal bodo .vzeli y. roke lašlsu ter lo. kakor napoveduje njihovo časopisje, porabili kot Instrument Italijanske ekonom ske ekspanzije proti Jugoslaviji. Jugoslovanska Jadranska banka s sedežem v Beogradu In z ostalimi podružnicami naj bi bila po teh načrtih le podružnica tržaškega zavoda. O vzrokih tega žalostnega in za celo kupno naše narodnogospodarsko življenje opasnega pojava spregovorimo še obširnejše. Merovna pogodba s Turčijo s. Lausanne, 12. Julija. Na lansannskl konferenci izdelana mirovna pogodba vzpostavlja končnove ljavno mirovno stanjo med Turčijo i ene strani in Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, Japonsko, Grško, Rumunsko in Jugoslavijo z d-ugo strani. Med Zedi-njonimi državami in Turčijo, mod kato rima ni bilo vojnega stanja, pač pa so bili prekinjen1 diplomatski odnošaji, so so pričela pogajanja za vzpostavitev di' plomatskih in trgovinskih odnošajev, Sest tednov po ratifikaciji pogodbo po novi narodni skupščini v Angori, mora jo angleške, italijanske In francoske Če te umakniti se iz Carigrada, Canaka in s polotoka Oalipolis. Novo meje Turčije v Evropi so: Proti Bolgariji poteka meja od izliva Rus »a je točke ob Maiici,- kjer se stikajo meje Turčije, Bolgarije 'n Grčije ter je ista kot dosedanja meja. Proti Grčiji poteka meja po toku glavno strugo Marice v dolini, vzhodno od Karaeača in nato Politične beležke '+ Občinske volitve v Srbiji tn Cr. ni gori. Včeral dopoldne Je Imel v Beogradu glavni odbor demokratske stranke selo, na kateri le razpravljal o nastopu stranke pri občinskih volitvah v Beogradu. Izdan ]e bil sledeči komunike: Predstavnik beograjskega akcijskega odbora g. Radenkovič, je poročal, da le beograjski Izvršilni odbor demokratske stranke dobil od neke skupine beograjskih meščanov poziv, da se zavzame za sestavo posebne meščanske liste. Z ozirom čisto občinske probleme, ki so na dnevnem redu In ki s strankino politiko nimajo direktne zveze, le odbor ta poziv sprejel pod pogojem, da lista ne bo Imela značaja koalicijske liste, ampak na) bi bila lista beograjskih meščanov, ki ilm leži na srcu edino dobrobit občine. Olav-nl odbor le odobril ta sklep Izvršilnega odbora in mu naročil, da pogajanja nadaljuje In uspešno zaključi. + Radikalci proti odboru za zunanje zadeve. »Samouprava« prinaša uvodnik pod naslovom »Odbor za zuna-nie zadeve«, v katerem naglaša, da je pri nas konstituiranje takega odbora povsem nepotrebno. + Blagoslovljene prapora separatističnega Sokola v Otočcu, ki se ima vršiti 15. t. m. le dovolila pokrajinska uprava v Zagrebu vkljub nasprotnim po-stoječim naredbam. Po radičevskih vaseh se razvija silna agitacija za to separatistično demonstracijo, kateri bodo prisostvovale najvišje glave radičevske-ga tabora. Pripravlja se baje tudi napad na ^prebivalstvo, ki nI radičevskega duha. + Pametna beseda. Pod naslovom »Nevarna dilema« priobčuje »Politika« uvodnik o amputaciji In ga končuje z besedami: Ne sme se pozabiti, da Je ideja o amputaciji ne samo protldriavna, temveč tudi protinarodna misel. Vse eno je, ako bi se mi branili, da so jo izzvali Hrvati in ne mi Srbi. Odgovornost pred zgodovino bi padla vendar na nas, ker brez naše dobre volje se amputacija ne more Izvesti In se tudi ne bo Izvedla. Ker, končno, zakaj bi bili odgovorni Hrvati? Oni niti ne vidijo nevarnosti, v katero so spravili državo. Radič stalno ponavlja, da se njega tiče samo njegova ožja domovina, Hrvatska. Ostala njihova inteligenca dela kakor bi se nahajala v kakem pravnem seminarju lil ne na balkanskem In evropskem vulkanu, sedi in razmišlja o teoretično morda celo ideal ni ureditvi države, ki pa ne stoji v nobeni zvezi s surovo stvarnostjo, v kateri živimo. AH morejo biti ti ljudje odgovorni pred zgodovino? Ali more odgovarjati otrok, ko zažge hišo in če se ta požar še tako razširi in Ima še tako težke posledice? Ali oče bo odgovarjal, ki je dopustil, da se otrok lahkomiselno igra z ognjem, ali je pa v Jezi, In kolikor Je ona bila upravičena, sam vrgel ogorek v svo^ lastni dom. + Latinska solidarnost. Rumunski minister Bratianu je ob svojem obisku v Rimu v razgovoru z Mussolinijem ln osta limi rimskimi ministri s posebno vnemo povdarjal latinsko solidarnost. Kakor piše fašistovski »Popolo d' Italia«, so bile Bratianove izjave polne entuzlazma nad »ogromnim napredkom bratske Italije«. Zanimivo bo, kako utegne Ruinunlla na skorajšnjem sestanku Male antante v Sl-najl spraviti v sklad svoje latinske simpatije z zavezniškimi dolžnostmi napram dobri jugoslovanski sosedi. Pro svcf a TURNEJA BRATINA-BUKŠEKOVA. V Kamniku: danes 13. Julija «Prava ljubezen*. Na Jesenicah: v soboto, 14. julija, «Ono»; v nedeljo, 15. Jul., »Prava ljubezen«. * Tenor Marij Šimenc v Rogaški Slatini V torek dne 10. julija jo nastopil član ljubljanske opere g. Marij Šimenc v veliki dvorani »Zdraviliškega doma« v Rogaški Slatini. Pel je arije iz opere »Aida«, »Pagliaccl« in »Caroetrelec«. Višek večera je bila Michlova Bkladba »Človeka nikar«, katero je g. Simono odpel naravnost sijajno. Publika je pevcu živahno aplavdirala ln ga ponovno klicala na oder. U. Šimenca je na klavirju spremljal župan g. Bizjak, R. U. R., Cajkova kolektivna drama se v prihodnji sezoni uprizori tudi na dunajskih odrih. Prošli mesec so jo z velikim uspehom igrali v Londonu. Italijanska opera v Trstu, ki je bila v nevarnosti da vsaj začasno Izgine, je za prihodnjo sezono zasigurana. Pelo se bo v gledališčih »Vordi« ln »Rosetti«. Na progi amu so poleg drugih oper tudi sledeča dela: »Othello«, »Mignon«, »Par-sifal« in »Rožni kavalir«. Pesmarica Glasbene Matice. Povodom proslave 25-letnice Glasbene Matice leta 1890 je Izšla pesmarica Glasbene Matico, ki se je med našimi pevskimi krogi tako priljubila, da so že tri Izdaje popolnoma razprodane. Ob priliki 60-lotnice je sklonil društveni odbor, da Izda to pesmarico v nekoliko predelani izdaji ln v večjem obsegu na novo. Ta pesmarica je sedaj dotiskana ter se dobiva na našem književnem trgu. Obsega 103 moške zbore, od katerih Je 64 na novo uvrščenih, ostali pa so sprejeti lz prve izdaje. Pesmarica stane broširana 50 Din, vezana v celo platno pa 64 dinarjev. Naroča se v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Društva, ki naročo vsaj 10 Izvodov skupno, dobijo broširano pesmarico za 40 Din, vezano pa za 54 Din. VBom prijateljem slovenske pesmi priporočamo najiskrenoje to pesmarico v nakup. Jugoslovanske pravljice izda v češkem prevodu leto« na jesen K. J. Er-bon. Zbirka bo imela tudi Ilustracije, katere je Izvršil slikar C. Bouda. vtem Brafaftm Sfraltvom ob' progi f)a& ljana — Celje odnosno Brežice. Zdravo! Šport Perpar v Borasa v teka na sto mi. trov tretji. Včeral nam le došlo poroči, lo iz Borasa, da Je Jury lahkoatletskeu mitinga v Borasu spremenilo končni pl». cement v finalu na 100 m v toliko, da m Je drugo mesto priznalo Dahllnu (Sved.) In Stenersenu (Norv.), ki sta oba doseg, la čas 10.9, tretje mesto pa Perparja Perpar Je dobil spominsko kolajno. N». rančlču se Je priznalo v metanju krogli z občina rokama z 24.84 drugo mesta Naš skakač Grlic Je pri vodnih »ko. kili v GOteborgu dosegel z 269.75 točka, ml četrto mesto. Prvi |e bil Nemec Lu-ber (Poseldon) s 426.95 točkami Pogon v Beogradu. Včerajšnja nogometna tekma med poljskim prvakom Po-gonom hi beograjsko Jugoslavijo le kotu čala z zmago beograjskega moštva ■ 4 : 0. Dunajski tSlovan» na Reki ln Suša- ku. Dunajski Slovan Je odpotoval Iz Za, greba na Reko, kjer Je premagal tamo. šn)o Olorlo s 3 : 2, na Sušaku pa kombinirano moštvo VIktorlla - Ollmplja * 4 : 0. Včeraj najavljena tekma med Ilirijo In Primorjem, ki nai bi se vršila 14. t m. je preložena na kasnejši čas, ker Je sprejelo Prlmorle povabilo Olimplje za gostovanje v Karlovcu. Seja upravnega odbora Ljubil, no. gom. podsaveza se vrši danes, 13. L nt ob pol 9. ml zvečer v sobi Športne zvez« Tajnik. Plavalna sekcija S. K. Ilirije v Ljubljani Ima danes zvečer ob 8. v restav. raciji pri Roži važen sestanek. Udeležbi obvezna za vse člane. H Ali ste že poslali na-Q l minino u Jutro" l Sokolstvo Slavnostna otvoritev Sokolskega do« ma v Stražiiču pri Kranju se bo vršila, kakor smo že svoječasno poročali dne 5. avgusta t. L Je to že četrti, po vojni v agilni Gorenjski Sokolski Zupi sezi> dani sokolski dom, obenem najmlajšega društva v župi, starega komaj eno leto. Takoj ob ustanovitvi so spoznali od« borniki, da brez lastnega doma društvo v tukajšnjih težkih krajevnih in Sokol« stvu sovražnih razmerah ne bo moglo uspevati ln napredovati. Z res pravo sokolsko vztrajnostjo so se lotili težke« ga dela in danes stoji ob vznožju sv. Jošta in Smarjetne gore sredi prijazne« ga Stražišča ponosna stavba «Sokolskc« ga doma«, ki vsebuje poleg prostorne telovadnice lep gledališki oder, oblačil« nico, posvetovalnico, stanovanje za hiš« nika in še nekaj stranskih prostorov. Da je šlo delo tako urno izpod rok, je v prvi vrsti zasluga staroste br. Mataj« ca, ki je dal na razpolago stavbeni pro« stor, neumorna, požrtvovalna pridnost društvenega gospodarja br. Križnarja, ki je vodil vsa dela pri stavbi, ter vseh od« bornikov in članov, ki so pomagali do« važati materijal, nabirati prispevke itd. Še posebna zahvala pa vsem plemenitim dobrotnikom, ki so darovali les, denar in dr. ter tako pripomogli, da je delo tako hitro napredovalo. Obenem z otvo« ritvijo Sokolskega doma bo 5. avg. zdru« žen tudi oNaraščajskl dan Gorenjske Sokolske 2upe», na katerem bo polagat celokupni gorenjski sokolski naraščaj svoj letni obračun, radi česar jo ta pri« reditev šc posebno važna. Vabimo že danes vsa br. društva in Sokolstvu na« klonjeno občinstvo, da se tega pomemb« nega slavja udeleži v čim večjem šte« vilu, posebno ker so žel. zveze zjutraj, opoldne in zvečer zelo ugodne in je vas Stražiščc od postajo Kranj oddaljena le 10 minut. Slavnostna otvoritev Sokolskega do« ma v Borovnici se vrši v nedeljo 15. t. m. Vabimo vsa bratska društva in pri« jatelje Sokola, da se te slavnostne otvo« ritve udeleže v največjem številu. — Zdravol 2upa Ljubljana vabi društva in So« kolstvu naklonjeno občinstvo k slav« nostni otvoritvi Sokolskega doma v Bo« rovnici v nedeljo 15. ' m. Člani imajo iz Ljubljane polovično vožnjo (5.50 di« narjev) proti obi's:nlm izkaznicam, ki jih dobe v pisarni JSS. v Narodnem do« mu. Odhod vlaka z glavnega kolodvora točno ob pol treh popoldne. Sokolsko društvo na Igu otvori svoj lastni »Sokolski dom* dne 15. avgusta t. L ln ne 5. avgusta, kakor je bilo prvotno objavljeno. Bratska društva v okolici se naprošajo, da se ozirajo na naše slavje in ne prirejajo ta dan svo« jih prireditev. — Odbor. Sokolsko društvo v Zagorju vabi vsa bližnja bratska društva, da se v obllem številu udeleže slavnostnega raz« vitja naraščajskega prapora, ki se vrši dne 15. t. m. ob 14. Po razvitju javna telovadba in ljudska vcselica. Izkaznice za nolovično vožnjo smo razposlali Objave X Ferljalnl savez v Cejlu. Podružnica Ferijalnega saveza na državni trgovski šoli v Colju, poziva vse člane, da pošljejo svoje naslove tov. Drago Černelič, Kralja Potra cesta 82, da se J1b pošlje »Almanah« (Popis). X Izredni občni zbor (Jadranski Straže* v LJubljani se vrši danes v petek ob 20. url v restavraciji »Zvezda* a sledečim dnevnim redom: a) poročilo predsedstva; b) sprememba pravil; t) določitev delegatov ozir. sprejemanje pri jav za udeležbo k glavni skupščini, Id se bo vršila meeoea &.vgusta 1928 t Splitu. Clanl se ponovno opozarjajo, da se * polnem številu udeleže občnega zbora. X Vrhniški vlak se bo v nedeljo dne 15. julija ustavljal ob proslavi 25-letal-ce Rožne doline na prelazu samo nekaj korakov od slavnostnih prostorov. X «Klno Ideal* v LJubljani predvaja od četrtka do nedelje zelo zanimiv program »Človek pred 100.000 leti*. Film kaže razvoj raznih plemen človeštva, po-četek sveta, tisočletno razvijanje zemlje v plodovitnost in Bedanji stan. Obisk se priporoča osobito Inteligentnemu občinstvu, mladini pa je nedostopen. Popusti za uradnika v glavni seziji v Rogaški Slatini Pokrajinska uprava v Ljubljani objav lja: Poleg tega, da Imajo državni uradniki, častniki ln svečeniki ter njih rodbine v zgodnji ln pozni seziji 50 odst. popusta pri conah sob, zdraviliščnib sredstev ter pri zdraviliških ln godbenih taksah, sprejme zdravilišče v Rogaški Slatini v glavni seziji. to je od 16. junija do 31. avgusta 6e 20 državnih uradnikov s 50 odst. popustom na označene cene ln pristojbine. Glede podelitve teb 20 mest veljajo nastopne smernice: Pravico do to ugodosti imajo: aktivni državni uradniki, upokojeni državni uradniki soproge in nepreskrbljeni otroci aktivnih državnih uradnikov ter soproge (vdove) in nepreskrbljeni otroci upokojenih, odnosno umrlih državnih uradnikov — rodbinskim članom se dovoljuje v okvirju dovoljenih 20 mest popuBt le tedaj in za tisti čas, ko ni reflektantov, aktivnih in upokojenih državnih uradnikov —. Mesta s 50 oclst. popustom se podeljujejo na pismene vloge, kateri je priložiti uradno potrdilo, da nima reflektant razen svojih službenih prejemkov nlkakega premoženja in postranskih znatnih zaslu! kov, in pa izpričevalo uradnega zdravnika, da je potreben zdravljenja v zdravilišču Rogaška Slatina. Ugodnost se podeljuje posameznikom le za dobo 4 tednov, podaljšanje je le izjemno dopust* no. Pravico do podelitve teh 20 ugodno-stnih mest pripada na polovico Predsedstvu pokrajinske uprave za Slovenijo« polovico Zdravstvenemu odseku za Slovenijo, katera razpolagata po prej navedenih načelih povsem neodvisno z rafr položljivimi 10 mesti. Pristojna oblast izroči rellektantu na njegovo ime se gl*-8ečo uradno nakazilo na ravnateljstvo državnega zdravilišča, v kateri po možnosti določi dobo zdravljenja in v kateri so označeni tudi pridržki glede rodbinskih članov. Ravnateljstvo zdravilišča obvesti reflektanta, če Je mosto Izpraznjeno. Ako ee reflektant tekom S dni ne odzove vpoklicu, izgubi pravico do te ugodnosti. Ako bi pa iz službenih ali bolezenskih razmer ne mogel tako! nastopiti prostega mesta, mora to takoj javiti ravnateljstvu, ki vpokliče po vratnem redu prihodnjega reflektanta, dočim pride prvi na vrsto, ko se zopet kako ueodnoatno mesto izprazni Domače vesti ZA PASJE DNI. Dokler je možak krepak in polno-Jtrven, mu niti celibat ne da utehe. Kako se izgovorim pred svojimi baeki in jo ložje potegnem v veliki svet? Sicer pa, — sem li manj vreden, kakor demokrat ali radikal, jaz, gef velike SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE? Bodoči predsednik Avtopoloini-je? Ce je Draškovič našel Alijaglča, Pa5i6 bolj obskurnega Rajlča, zakaj ne bi tudi jaz, doktor Korošec, ne imel svojega atentata in atentatorja? Tako je prišlo do atentata na Ko-jošca, ln Sušnik je za pričo, da je ros. iVic» je sicer nekoliko arnavtskl, toda za pasje dni je dober ln kar jo glavno, klerikalci se zgražajo, ml se smejemo, ln — Korošec tudi. M. A. C. • * Usoda ženske realne gimnazije. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o intervenciji gg. dr. Tavčarjeve, dr. Ramovševe in Stebijeve v Beogradu v zadevi ženske realne gimnazije v Ljubljani, doznavamo še naslednje podrobnosti: članice deputacije so bile takoj po Bvojem prihodu ob 9. uri zjutraj v pondeljek zelo prijazno sprejete v narodni skupščini, kjer so se člani vlade nahajali in gosp. Pašič je takoj Izjavil pripravljenost vlade, da prevzame država ljubljansko žensko realno gimnazijo. Enako je bilo tudi pri ministru prosvete gosp. Trifunovi-ču, kl se ie sporazumel s finančnim ministrom. Vlada je proučila spomenico ln članice deputacije so že naslednji dan, ko so so vračale v Ljubljano, mogle odnesti sabo prepis uradne brzojavke, odposlane pokrajinski upravi. Po Izjavah ministra se zdi gotovo, da bo kredit za podržavljenje mestne ženske realne gimnazije unešen v proračun, ki se v septembru predloži narodni skupščini. V tem slučaju je s sprejetjem rednega ludžeta podržavljenje liceja še letos gotova stvar. * Za izboljšanje položaja invalidov. Novoizvoljeni predsednik invalidskega udruženja general Pokorny je na čelu posebne deputacije poset il ministra za socijalno politiko ter v imenu udruženja zahtevat, da se invalidski zakon čim preje predloži narodni skupščini. Minister je izjavil, da sp o tem zakonskem načrtu razpravlja sedaj v ožjem odboru ministrov ln da se je vlada ozirala tudi na spomenico invalidskega udruženja. Vlada bo načrt zakona o invalidih predložila zbornici še pred parlamentarnimi počitnicami. * Poljski akademiki v Zagrebu. V Zagreb prispe te dni večja skupina dijakov gospodarske fakultete iz Poznanja pod vodstvom profesorjev dr. Pun-gia in dr. Konopnickega. V Zagrebu ostanejo več dni. * Kongres delegatov Jugoslovanskih dijakov lz Italije oh je, kakor nam poročajo, nedavno vršil v Zagrebu. Kongresa so se udeležil delegati akademskih ln srednješolskih udruženj Primorcev iz Ljubljano. Maribora, Kar-lovca in Zagreba. Razpravljalo se je o vseh aktualnih vprašanjih, ki se direktno ali indirektno tičejo jugoslovanskih dijakov iz Italije. V vseh vprašanjih so se storili konkretni zaključki, kl naj se izvrše v najbližji bodočnosti. grebško borzo. Gradbena dela, ki morajo biti dovršena do konca prihodnjega leta, bodo stala okrog 6 milijonov dinarjev. Pričakuje se, da se bo novo poslopje meseca avgusta 1925 izročilo svojemu namenu. * Konec stavke pomorcev. Paro-plovne družbe so pristale na 50 % zvišanje plač svojim nameščencem, kar so pomorci sprejeli. Stavka mornarjev je s tem končana in redni promet na Jadranu zopet vzpostavljen. * Naredba finančnega ministra o na. povedi imovine zavezane pristojblnske« mu namestku, potein o odmeri in pla« čevanju te davščine za osmo desetletje (od leta 1921. do vštetega leta 1930.) v Sloveniji ln Dalmaciji, ki je izšla ▼ 14. kosu »Uradnega lista« z dne 10. febru. arja 1921., je še v zalogi. Cena 1 dinar. Nanjo opozarja interesente upravništvo «Uradnega lista* v Ljubljani, Miklošl« čeva cesta št. 16. * Smrtna kosa. V Celju je umrl tam« kajšnji meščan Farne Pacchiaffo v vl» sokl starosti 87 let. Pokojnik je bil svo« jedobno lastnik tovarne zlatnin; ko se je tovarna pozneje preosnovala v del« niško družbo «Zlatarka», je postal Pac« chiaffo njen solastnik. — V Ljubljani je preminul po dolgotrajni in težki bo« lezni Marjan Filic, gojenec vojne aka« demije v Beogradu, star šele 21 let — V noči na 11. t. m. je v Hudem pri Stič« nI umrl bivši tehniški uradnik orijental« ske žcleznice Fran Suhadolec, rodom z Vrhnike v starosti 59 let. — Blag Jim spomini * Trupel ponesrečenih Štirih duhovni« kov, kl so utonili v Dravi, Se vedno ni« so našli. Splošno se misli, da leže žrtve nad jezom pri falski elektrarni ln da jih vrže voda v 8—10 dneh na površje. V slučaju pa, da jih je odnesla Drava že preko jeza, jih bodo najbrž našli v oko. lici Ptuja, kjer je Drava plitva in kjer navadno ostanejo utopljenci na produ. * Zdravniške preiskave za zavaroval« niče. Kakor nam sporoča odbor Sloven« skega zdravniškega društva, je prišlo med zdravniki in zavarovalnicami do sporazuma glede honorarjev za preiska« vo zavarovancev. Honorar je določen za enkrat s 100 Din, od 15. avgusta naprej pa 120 Din, ako odobri do tedaj to vso« to Savcz osiguravajočih društava. Za preiskave na domu se računa 50 odst več, izven okoliša pa se določijo poseb« ne dnevnice. * V sporu radi organizacije sejzmo« loških sporočil so nekateri listi potem ko sc jc prof. Scidl javno zahvalil dose« danjiin poročevalcem, prinesli izjavo, prof. Mihajloviča, nakar jc sledil odgo, vor. Mi smatramo, da je ta zadeva v kolikor spada v javnost pojasnjena v zadostni meri. Ne gre za spor ampak za nesporazum. G. Mihajlovič po« jasnjuje, da jc bil 1. 1920. ustanovljen Centralni scjzmološki zavod v Bcogra« du. To pa ni bilo nikjer razglašeno, naj« manj pa službeno, kakor jc to obsebi umljivo pri novih državnih zuvodih. Bilo je na mestu, da sc objavi ne le dej« stvo ustanovitve (ako je res leta 1920. bilo kaj osnovano), temveč tudi statut in poziv na dosedanje sotrudnike na tem polju. Iz te opustitve so lahko raz« umljiva vsa nadalnja nesporazumljenja. Ta stvar niti danes ni povsem razčišče« na, kajti enkrat se uradno govori o «upravniku sejzmološkega zavoda«, dru« Dalmatinski sodniki zapuščajo jijj; 0 «scjzmološkcm odseku«. Objekti. sluibo. Kakor doznava splitska »Novo Doba«, namerava večje število sodnikov v Dalmaciji podati ostavko na državno službo, ker se zavlačuje rešitev sodniškega vprašanja. Nekateri su že podali ostavko * Tretja obletnica požiga »Narodnega doma» v Trstu. Danes imajo julijski, zlasti tržaški Jugosloveni, žalostno obletnico. Na današnji dan prod tremi leti je fašistovski poslanec Giun-ta nahujskal tržaško poulično drulial, ki je pod njegovim vodstvom požgala »Narodni dom«, kulturno ognjišče tržaških Slovencev. Zločin še ni maščevan ter ga hoče oficijelna italijanska vlada baš te dni zapečatiti — z aneksi-jo Reke. * Italijanski Izlet na Triglav. V nedeljo, dne 15. t.- m., prirede Italijani iz Trsta izlet na Triglav. Ekskurzijo bo vodil oddelek vojaške divizije al-lincev iz Gorice lzletuiki se popeljejo z avtomobili do Trente. Tura se bo vršila po razporedu: Trst - Prosek-Gorica-Tolmin - Kobarid - Bovec - Trenta. Iz Trsta se izletniki odpeljejo z Borznega trga v soboto popoldne ob pol 8., vrnejo pa se v pondeljek zjutraj. V nedeljo ob 12 se razvije na Triglavu v višini 2864 m italijanska trobojnica . . . * Hotel Moskva prodan poštni hranilnici. Poštna hranilnica v Beogradu je kupila poslopje hotela »Moskva« za ceno 24,500 000 Din. Kavarna ostane v poslopju tudi še naprej. * Premestitev zrakoplovne komande v Beograd. Po naredbi vojnega ministra se ima zrakoplr vna komanda iz Novega Sada premestiti v Beograd. * Maturanti učiteljske pripravnice v Zagrebu so 11. t. m. odpotovali na na-nčno potovanje po Srbiji. * Na veliko razstavo mest v Pragi, ki se vrši od 2. do 9 septembra, odpošlje naša vlada posebne delegate, da «1 ogledajo moderno tehnično ureditev velikih mest. * Novo borzno poslopje v Zagrebu. Kakor poročajo zagrebški listi, so bila predvčerajšnjim oddana gradbena dela U projektirano novo poslopje za za ven opazovalec mora priznati, da je bi« lo rešenje ministrstva prosvete od 17. febr. 1921., s katerim se g. Seidlu zabra« nilo zbiranje podatkov o potresih, milo rečeno «unikum», očitek pa, da se je Scidl »koristil s pravico brezplačne po« štninc«, pa je ncokusnost. Mi zelo ob« žalujemo, da ta nesporazumljcnja otc« žujejo skupno delo in bilo bi umestno, da bi se izravnala tako, da bi mogli sodelovati v prospeh znanosti vsi oni, kl imajo za to sposobnost ln veselje. S tem je ta zadeva za nas končana. Odmera občinskih pristojbin. Prejeli smo: V smislu tozadevnih predpisov mora vsak davčni zavczanec radi odme. re občinske pridobnine za priredbeno dobo 1924-25 vložiti piidobninsko izjavo o okolnostih, ki so odločilne za odmero najkasneje do 31. julija 1923 pri davčni administraciji v Ljubljani. Več na ogla« su na mestni uradni deski. * Oprostitev mariborskih Speceristov. Včeraj se je vršila pri mariborskem so« dišču druga razprava proti 78 maribor« skim špeceristom, ki so bili obtoženi ra« di prestopka nečiste špekulacije po členu 9. zakona o pobijanju draginje. Pod okriljem mariborskega trgovskega gre« mija obstoja namreč odsek trgovcev špcceristov, ki je imel 28. februarja se. jo, v kateri je sklenil z ozirom na čas« niška poročila, da zvišajo ljubljanski trgovci špeccristi cene raznim predme, tom, da naj tudi mariborski špeceristi zvišajo cene sladkorju, masti in drugim naštetim živilom pri kilogramu za dva do tri dinarje od 6. marca naprej. V okrožnici, katero je ta odsek razposlal vsem članom v podpis, se jc poudarja, lo, da z zvišanjem cen soglaša trgovski greinij in policijski komisarijat. Vsi tr« govci se teh navodil niso držali ln so večinoma zvišali cene šele na podlagi novih višjih nakupnih cen. Zadevo jc začela preiskovati policija, ki se je čuti« la prizadeto z opazko glede sodelova« nja pri zvišanju cen. Trgovci so se z*» govarjali, da so hoteli samo v razmerji; z naraščajočimi cenami v trgovini na debelo prilagoditi prodajne cene nakupnim ccnam. Sodnik je po daljšem raz« "pravTJanju razglasil oprostilno sodbo glede vseh obtožencev. Nekateri so namreč dokazali, da okrožnice odseka, ki jo je smatralo državno pravdništvo kot prepovedan dogovor med trgovci, da se naj zvišajo cene brez utemelje« nega vzroka, sploh niso sami podpisali, ker so bili deloma odsotni ln za nove tam označeno cene niso niti vedeli. Dru« gl so sicer okrožnico podpisali, niso se je pa držali in so zviSall cene šele po nakupu novih zalog. Povzročitelji okrož« nlce so pa bili oproščeni tudi na podla« gl pričevanja policijskega uradnika, kl je potrdil, da so hoteli pri določitvi cen upoštevati tudi nove en gros cene (pri tem policijskem uradniku so se namreč nekateri trgovci pred izdanjem okrož« nlce informirali o zadevi) ln spremenje« ne valutarno razmere. Opravitelj držav« nega pravdnlStva je prijavil radi opro« stltve vzkllc. Upokojenci, katerim so dosedaj Iz« plačevali njih pokojninske prejemke davčni uradi (v Ljubljani finančna de« želna blagajna), bodo od 1. avgusta 1923 dalje prejemali svoje prejemke od ra« čunovodstva delcgacije ministrstva fi« nanc preko poštnega čekovnega zavoda. Ti upokojenci naj se takoj zglasljo pri pristojnem davčnem uradu, da podajo tam natančni naslov. V bodoče naj pra« vočasno javijo vsako spremembo našlo« va računovodstvu dclcgacije ministrstva financ v Ljubljani, kamor naj se tudi obračajo radi eventuelnih sprememb glede draginjskih doklad ln radi drugih reklamacij. ' Električna razsvetljava v Slovenski BIstricL Iz Slovenske Bistrice nam po« ročajo: Pogajanja t elektrarno v Fall radi napeljave električnega toka v naše mesto so prispela že tako daleč, da je elektrarna že predložila pogoje. Upamo, da naSi občinski očetje ne bodo posne« mali svojih prednikov, kl so se na vse mogoče načine branili železnice, ampak da bodo izkoristili priliko in preskrbeli mestu tako potrebno električno razsvet« ljavo. * Mučen Incident se js dogodil, kakor nam poročajo lz Trsta, včeraj v prostorih tamkajšnjega ravnateljstva Jadran-sko banke. V svojem in v lmonu mnogih drugih delničarjev se Je poslužil neki slovenski delničar zakonite pravice ter zaprosil ravnateljstvo za vpogled v bilanco zavoda, kl bo predložena sobot nI glavni skupščini Jadr. banke. Navzoči uradniki so mu seveda drago volje ustregli ter mu predložili bilanco. V tem trenutku plane v sobo glavni ravnatelj Ka-monarovič ter se ves besen zaleti z naj gršiml psovkami v dotičnega gospoda ter ga z vso močjo udari po glavi. Priskočila sta dva uradnika, kl sta ravna telja ukrotila in odpeljala iz sobe, da je mogel delničar dovršiti pregled bilance. O incidentu se govjri po vsem Trstu. * Uspehi društva za pomoč ruskim rodbinam in sirotam. Mcscca julija lan« skega leta je priredilo Društvo za po« moč rodbinam ln sirotam padlih ruskih vojakov z dovoljenjem ministrstva za notranjo zadeve zbiranje prostovoljnih prispevkov v korist bedni ruski dcci po celi naši državi. Uspeh društva je bil prav lep, kajti nabralo se je nad 300 ti« soč dinarjev, s čemur je bilo omogočeno vzdrževati dvoje sirotišč ln sicer v Ho« povu in v Pančevu. V kratkem se bo ustanovil za rusko slročad Se tretji za« vod in sicer v Beli Crkvi. Radi tega Je društvo sklenilo ponovno nabirati pro« stovoljne prispevke, ki naj bo pošiljajo okrajnemu glavarstvu v Celje, ki jih odpošlje na pristojno mesto. * Dobavitelj, ki ni ničesar dobavil. Iz Novega Sada poročajo, da je tamkaj« šnja policija prejela iz Prištine ukaz, da aretira trgovca Jovana Vicentijeviča, rezervnega podpolkovnika, kl je prejel večje vsote za razne dobave naši vojski, a ni ničesar dobavil. Vicentijevič, ki je stanoval v nekem novosadskem hotelu, jc bil aretiran in izročen sodišču. * Najden utopljenec. Pri kopališču «Diuna« v Celju so potegnili tc dni Iz Savinje utopljenca, starega kakih 60 let. Pri njem so našli listek, na katerem jc bilo napisano: »Martinu Kosu dolgujem 3000 kron.® Mož je ležal že precej časa v vodi. * Amerlkanska dcdščlna. Naše po« slanstvo v Washingtonu razglaša, da je jugoslovanski državljan J. Rotnik, ki je bil zaposlen pri The Fistcr and Fogei Seather Comoany of Milwauke, 20. novembra 1. 1922. umrl. Zavarovan je bil na 250 dolarjev v korist N. Rotnik, svo« je žene. Pokojnik ima tudi sestro Lenko Kuminer. Bivališče teh dveh oseb naj sc javi generalnemu izseljeniškemu komi« sarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15 radi izposlovanja zapuščine. * Železniška nezgoda. Na železniški postaji v Subotici sta trčila skupaj budimpeštanski osebni in neki tovorni vlak. Lokomotiva ln poštni vagon sta bila razbita. Skoda je znatna. Človeških žrtev ni bilo. * Tatvina na železnici. V Kamniku je bil te dni lz železniškega skladišča ukra-den velik zaboj raznih mesnih izdelkov: salame, slanine, konserve in drugo. Za« boj, ki je bil odposlan od vrhniške to« varne konserv, je bU namenjen trgovcu Kumru v Kamniku. Storilci se doslej niso mogli Izslediti. * Zeleni rob na zobeh odstranjuje in zobe krasno čisti znana »Ito« pasta. Za« htevajte «Ito» povsod. Glavna zaloga, drogerija »Adrija«, Ljubljana, Selenbur« gova ulica. * Gospodinje, Vam to veljal Ostanite pri domačem blagu in zahtevajte pri trgovcu lc testenine «Pckatetc». So naj« ccnejše, ker sc zelo nakuhajo. Gospodarstvo TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg (12. t. m.) Postavno vojvodinska postaja: pšenica (76 — 77 kg) 420 — 430, turščica žolta 295 — 305, ržv(71 — 72 kg) 350 — 355, ječmen za pivovarne novi 275 — 285, za krmo novi 260 — 270, oves 300 — 310, moka «0« 650 — 675, «2« 625 — 650, «4« 610 — 625, za krmo 200 — 205, rže-na 575 — 600, otrobi drobni 140 — 150, debeli 170 — 200 Din. Tendenca mirna, čvrsta. Budimpeštanski žitni trg (11. t. m.) Notiraio v tisočih mK: pšenica lz Potisja I. 49 — 49.5, II. 48.5 — 48.75, peštanska 48.5 — 49, rž 32 — 33, lečmen 31 — 32, oves 46.5 — 48, turščica 37 — 37.5, otrobi 22 — 22.5. Živinski sejem v Mariboru (10. t. m.) Dogon: 8 bikov, 155 volov, 357 krav In 13 telet, skupno 533 glav. Cene za kg žive teže: debeli voU 12.75 — 13.50 (na prejšnjem sejmu 12.50 — 15), poldebell voli 12 — 12.50 (11.75 — 12.50), plemenski voli 11.25 — 12 (9.25 — 11.50), biki za klanje 8.75 — 10.50 (10 — 14), klavne krave debele 12 — 13.75 (11.25 — 12.50), plemenske krave 9.75 — 11.75 (9.50 — 11.25), krave za klobasarje 7.75 — 9.50 (8.75 — 10), molzne ln breje krave 9.50 — 12.50 (10 — 12.50), mlada živina 11.75 — 13.75 (12 — 13), teleta 15 — 15.75 (14.25 — 16.50) Din. Večjih kup-čll |e bilo malo. Nakupovalo se le bol) za domačo rabo. Dunajska lesna borza (U. t. m.) Slab poset, slaba kupčl|a. V tisočih aK: nekatere ponudbe: Igličastl obllkovcl 220 ab nlžjeavstr. postaja; Igličastl rezani materijal, za mizarje, smreka. 20 — 53 mm, 18 cm navzgor 650; gradbeni les, 20 mm, od 18 cm navzgor 450; mecesen, deske, 20 In 26 mm močne, od 10 cm navzgor 650; llstastl obllkovcl, hrast, od 30 cm navzgor 600 ab Dunal; oreh, od 30 cm navzgor 1300 ab Dunaj; bukev, suha polena, rumimska 3500 ob Dunal (per vagon po 10 ton). DOBAVE IN PRODAJE. Dobava premoga. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu 14. avgusta ofertaLa licitacija glede dobave 650.000 kg premoga. Prodaja odpadkov od železa in stare pločevine. Pri ckonomatu direkcije državnih železnic v Subotici 3. avgusta ponovna dražba 36.656.5 kg odpadkov od železa ter 6887.80 kg stare pločevine, kl se naha]a v skladišču za materijal v Vel. Bečkereku, ter 50.000 kg stare pločevine, kl se nahaja v skladišču za materllal v Subotici. (Predmetna oglasa sta v trgovski In obrtniški zbornici v Llubllanl na vpogled J = Pozor, hmeljarji! Hmeljarsko dru Stvo v Žalcu prosi svoje zaupnike, da vse hmeljarje resno svarijo pred pred-prodajo hmelja. V Zatou (Ceškoslova ška) zaman ponujajo kupci hmeljarjem po 50 K5, to jo 580 naših kron u 1 kg hmelja. — Anton Petriček, poslovodja. = Priprave za našo Izvozno sezona V prometnem ministrstvu se vršijo priprave za letošnjo izvozno sezono, ki bo vočlgled dobri letini zelo živa. Ministrstvo bo podvzelo mere glede razdelitve vagonov, pomnožanja leloinllkega osotr Ja in pospešanja prevoza, da se bo pnr voz vršil čim najbolj neoporečno. = Povpraševanje po hrastovih Jožicah. »Jugoslovenukl Lloyd» poroča: »Zaradi povoljnih izglodov vinske trgafcv« pri nas se je na domačem trŽlSču povečalo povpraševanje za dolIcsmL Ker se Franciji istotako pričakuje izredna vinska letina, prihajajo tamošnfl trgovel k nam In povprašujejo po dožloah, posebno po onih srednjih dimenzij, kl zaradi tega dnevno rastojo v oeni Podjet ja, kl imajo več,je zaloge, bodo delala dobro kupčijo«. = Akcija proti padanja leva v Bolgarski. Kakor je znano, Je za prevrata v Bolgarski lov silno naraščal, kmalu potem pa Jo začel hitro padati. Zaradi tega jo bila bolgarska vlada priBUJena skleniti razne more za zaščito valuta, med drugim uvesti tudi kllrlng na sotl)' Bki borzi. = Obnovitev Italljansko-rusklh trgovinskih odnošajev. Iz Rima poročajo! Zunanji odbor je sklenil obnoviti trgovin sko odnošaje s sovjetsko republiko = Švicarski trank se zopet popravlja. Kakor razni znaki kažejo, je Švicarski frank, kl je prej nazadoval, zopet na trdnejših tleh. Na amsterdamski borzi je frank še sicer slab, toda v Svicl sami se Je dolar Že pocenil. Švicarske gospodarske kroge nazadovanje domače valute nikakor ni navdajalo s pesimizmom, ker je tudi v švicarski industrijski krl«4 opažati olajšanje. — Žetev na Slovaškem. Iz Bratislave poročajo, da je na Slovaškem žetev v polnem teku. Računa »e, da bo pridelek za 20 odst večji nego lani = Načrt nove carinske tarife. V kratkem se Bostanejo v Beogradu zastopniki gospodarskih krogov na konferenco, na kateri bodo pretresali načrt nove carin sko tarife. Kakor se čuje, gospodarski krogi v splošnem niso zadovoljni z načrtom ln bodo zahtevali Bpromombo ln dopolnitev nekaterih postavk. = Vprašanje naše slobodne cone v Solunu. To vprašanje še veduo ni popolnoma urejeno. Glavna konvencija jo bila žo podpisana, ali pogajanja o adneksih, ki so sestavni del konvencije, so niso končana. Ti adnokBl ee nanašajo na veterinarsko ln železniško službo in grška vlada je stavila gotove pripombe, ki pa niso taJ trm hipu Spačila obraz, da je bil podoben zveri, ki Be pripravlja, da popade svojo žrtev. Kakor brez uma je jecljal, prisegal in prosil, prosil . . . Dolores se je stisnila popolnoma k steni in obstala kakor okamenela. Nikamor ni mogla uiti ... že je Arbues stiskal med prsti njeno krilo ... že je čutila njegov vroči dih . . . Tedaj je dvignila Dolores slonokoščen križcc, ki je ležal na oknu, visoko nad svojo glavo in v hipu. ko jo jo inkvizitor hotel zgrabiti, je zaklicala: »Peter Arbues, v imenu Križanega, — nazajl Duhovnik, ali se upate žaliti tudi tega-le?» Dominikanec se je zdrznil, povesil glavo in potrt vstal. Zbii se je. Fanatični duhovnik je pač izlalika prestopal in pačil zakon božji, toda žaliti krucifiks, za to vendar ni imel moči. Z neskončnim sovraStvom je samo šo siknil* »Zal ti bo, dekle! — Pomni Tetra ArbueBa! — In tvoj ljubček bo še cvi-111 pred menoj!* In odSel Je orno f* sote. .. Dolores pa je poljubila križec in jala glasno: »Ti si me rešil! Hvala tli* V tistem hipu se je oglasil na ceei} nočni čuvaj. Naznanjal je poldvanaj. stih ponoči. Tedaj se je Dolores spom, uila: »Opolnoči me Estevan pričakuje) Moram k njemu, da mu povem, kaj sa je zgodilo, da ga posvarim, naj m pazi! Grožnjo Arbuesovo naj zvž ta, kojl* Nič več ni dvomila, da je pismo Estevanovo. Preveč je bila razburja, na. Kako bi mogla spati po vsem tem? — Govoriti mora ž njim! Urno se je preoblekla, ogrnila Širok plašč, si ovila glavo v pajčolan in od-šla počasi in po prstih po stopnicah skozi zadnja vrata na vrt. In krenil* je proti Giraldi . . . Na nasprotni strani pa je tičal i senci Peter Arbuea. Ni ga opazila. »Dobro ... gre ...» je mrmral in. kvizitor. »Pismo je delovalo. Henii. quez stori, kar sem mu naročil!* . Trboveljski premog in drva « stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, .Ljubljana, Kralja Fatra trs 8. — Tel. 930. OPREMLJENO SOBO išče za takoj mlad zakonski par z lastnim posteljnim perilom. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Miren*. 6052 riMtala i drilvnlm d.vko« u hitra«* »rad do BO baaadt 01» S"-, nrtl Mdll|n|I balada SO P«f «1,_pi,j, M .edno n.pral (lahko udi » animkihl. Na tpralanla odgo«ar|a upra.a la, ako |a tpraiaala prlložana »aamka »a odgovor tar manlpulaal|aka prlatolblna (I DI«). _ SKLADISCN1K s večletno prakso želi vstopiti takoj kot tak, event. tudi kot delavec ali sluga k večjemu podjetju v Ljubljani. Ponudbe pod »Skladiščnik 1928» na upr. »Jutra*. 603 TRGOVSKI POMOČNIK so sprejme za manufaktur-no veletrgovino. Refloktira se le na starejšo, dobro Iz-vežbano moč z večletno prakso. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Manufak-turlst*. 5974 KOT PRAKTIKANT s trgovsko šolo želi vstopiti 181etnl mladenič k večjemu eksportneinu podjetju. Ponudbe pod »Prak tikant* na upr.. »Jutra*. 5964 ŠOFER avtomehanikar, išče primernega mesta, gre tudi na deželo. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Šofer*. 5961 INSTRUKCIJO Iz vseh predmetov za realko daje tehnik iz viših semestrov (zlasti matematiko. fiziko in opisno geometrijo). Pogoji po dogovoru. Cenj. ponudbe je poslati na upr. »Jutra* pod »Matematlkar*. 5940 tit VOZIČEK 6023 (ciza) se kupi. Ponudbe pod »Ciza* na Aloma Coinpanj, Kongroeni trg St. 8. MIZNI ŠTEDILNIK dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na upr. »Jutra; pod »Štedilnik*. 6043 VAJENEC ki ima veselje do fotografskega obrta. s primerno šolsko naobrazbo, se sprejme pri fotografa Hugon Hibšer, Ljubljana. Valvasorjev trg 7. 5932 FINA GOSPODIČNA daje poduk v nemščini, obenem pa instrukeije za ljudske šole. — Cenj. ponudbe na upr. «Jutra» pod »Takoj 3921*. 5923 MOTORNO KOLO od S do 4 HP. na 2 pro stavi, najrajši brez pr.eu-matike. četudi ima polom len grušt, ker potrebujem samo dober motor, kupi L. Prostor, Gorenja vas nad Skofjo Loko. 6042 ABSOLVENT meščanske šole, trgovsko naobražen. vešč slovensko-ga. hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter strojepisja, išče primerne službo. Nastop event. takoj. Cenj. ponudbe pod »Marljiv* na Aloma ;'Jomj>any, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. 6089 SOBARICA fzučena, za boljšo hišo, ki bi šla v Zemun s plačo 800 dinarjev mesečno, naj se obrne do 18. t. m. na vilo Tfinnies, soba I, Bled. 5947 HRASTOVE PLOHE 50 mm debele, 8 m dolgo, paralelno rezane, od 24 do 34 cm široke, kupim. Borove in smrekove deske prvovrstne in suho. rez špeeijalna in se ista ponudniku naznani pismeno. Buko ve plohe, nežajmano, l. in II. vrsta, 85, 90, 95 in 100 mm, od 2 do 4 m dolžine in 24 do 50 cm širine vsakih približno 4 kubične metre. Bukovo oglje, su ho, brez prahu. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Stalna kupčija* do 20. t. m. z navedbo cen in množine. TURŠKE SREČKE edini vrednostni papirji zlate veljave. Vrhutega za/ dene vsaka srečka zlat dO' bitek. Cena nizka. Pisma pod »Zlata vrednost* na upr. »Jutra*. 6080 KOT PRAKTIKANT B trgovsko šolo želi vstopiti 181etni mladenič k večjemu eksportnemu podjetju z deželnimi pridelki ali lesom. Ponudbe pod »Praktik ant* na upravo »Jutra*. 5964 VELIK KLAVIR se zamenja proti pianinu ali pa proda. Ponudbe: Oman. Maribor, Šolska ulica št. 4. 6002 •POSEST« realitetna pisarna. Ljublja. na, Poljanska cesta 12. Proda: Vilo, novo. krasno, z vrtom, z dvemi velikimi takoj razpoložljivimi stanovanji po ugodni ceni Odda: Sobo. meblovano. samcu ali prazno za pisarno v sredi mesta. 6087 MESEČNA SOBA s prostim vhodom v sredini mesta se išče za uporabo pisarne. Ponudbe pod »Soba* na upr. »Jutra*. 6059 RADI OPUSTITVE čevljarske obrti naprodaj trije šivalni Btroji. orodje ln pohištvo. Marija Zupančič pri A. Logarju. Hrastnik. S582 MEBLOVANO SOBO s posebnim vhodom v bližini pošte, po možnosti s hrano, iščeta dva boljša gospoda. Ponudbe na upr. »Jutra* pod »Me6to». 6060 NsprtmiatUu STAVBISČE v centru mesta, približno 400 kvadratnih metrov, se kupL Ceno navesti. Ponudbe pod »Takoj* na upr. »Jutra*. 6084 LOKOMOBILA 21/27/40 K. S. s po zelo nizki ceni proda pri F. Hergouth. Maribor. Orožno-va ulioa št. 8. 6071 KOLESARJI. POZORI Prodam lahko dirkaluo kolo iz zdravstvenih ozirov. Sumer Avgust, trgovec, Laško. 6073 PRIVATNI URADNIK 26 let star, dobro situiran. mirnega značaja, z neoraa-deževano preteklostjo, želi resnega znanja z enako gospodično ne nad 24 let staro, v svrho poznejše ženitve. — Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne pod »Veselo upanje* na upr. »Jutra*. Tajnost stvar časti. 6085 OBRTNIK vdovec brez otrok, star 25 let. imam majhno po sestvo. želim znanja s pridno in pošteno gospodično z nekaj premoženja v svrho ženitve. Le resne ponudbe s sliko pod »Mladost* na upr. »Jutra*. 6086 1ZUCENEGA SIRARJA zmožnega vseh mlekarskih in sirarskih opravil, sprejme mlekarna v Sunji. Plačilne pogoje naznaniti. 6065 ^"DOBRO KUHARICO Jn za druga manjša hišna opravila išče ob napovedanih palčilnih pogojih mlekarna v Sunji. 6069 PKAKTIKANTA t akademsko izobrazbo, sprejme takoj podružnica vele banke v Mariboru. — Prošnje, obložene z izpričevali. je vložiti v Mariboru. poštni predal št. 33. 6072 MOTORNO KOLO »Puch*, 4 in pol HP. z dvema prestavama, dobro ohranjeno, se po ugodni ceni proda. Naslov pove npr. »Jutra*. 5997 MIZARSKO ORODJE se radi preuredbo proda: za 7 delavcev, t. j. 7 sko-belnikov in zraven spadajoče orodje, rabljeno ko; maj dvo leti. Naslov pri upr. »Jutra*. 5993 GODBENIK ki igra krilni-rog (FlUgel-horn) želi ob nedeljah pomagati godbi na pihala. Pismeni dogovor 8 dni pred nastopom. Naslov »Krilni-rog* upr. »Jutra* 6055 HIŠICO t vrtom v Ljubljani ali okolici kupim ali vzamem gostilno v najem. — Ponudbe b ceno na Janko Stare, Kamnik. 6047 VELIKI LOKAL pripraven za kavarno, gostilno. restavracijo ali za trgovino, s stanovanjem ali brez stanovanja, se odda za več let. Ponudbe na Franjo Korent. Maribor. Smetanova ulica 48. 3513 DRUŽABNIKA išče trgovsko podjetje, dobro vpeljano, z lokali, na najprometneji točki Ljubljano z okoli 300.000 do 500.000 kronami in osebnim sodelovanjem. Po- nudbe pod »Sodelovanje* na upr. »Jutra*. 6030 MOTORNO KOLO se zamenja za navadno kolo ali pa se ceno proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 6041 KOMPANJONA sprejmem v dobro dobič-kanosno detajlno trgovino na deželi z 150.000 do 200.000 Din za tako), za samca stanovanje. Pod šifro »Dobra bodočnost* na upr. »Jutra*. 6041 JAVNA DRAŽBA se vrši v Ljubljani, državni kolodvor, dne 14. julija 1923. ob 11. url 12 kg valjanea, 98 m pocinkanih cevij, 1 Btar bencin-6od. 13 gabrovid hlodov in 1000 kg bukovih drv. Interesenti se vabijo. Obratni urad. 6083 Standard Oil Co o! Jugosiavia v Zagrebu priporoča p. n. naročnikom Bvojo stalno zalogo: bencina, petroleja, parafina, vseh vrst mineralnih strojnih olj za avtomobile. Tozadevne informacije in naročila sprejema 1229 Glavno zastopstvo: G. MENARDI, LJUBLJANA, Trubarjeva ulica 2. Telefon št. 62. Pisalni stroji ua. Mehanična delavnica (popravljalni«) LJUBLJANA rgova ulica (/l L BARAGA. Rorespondent, vešč slovenske, hrvatske, nemške in eventuelno italijanske korespondenca strojepisja ter lesne manipulacije, 6» išče za novo parno žago. Reflektiri se samo na samske prvovrstne moči Ponndbe z navedbo dosedanjega službovanja, plačilnih pogojev je poslati na Franca Oseta, parna Saga, Sv. Peter v Sav. dol. 8810 jam Ma hiše v kateri se nahaja gostilna, in posestvi se vrši v nedeljo Ane 16. t. m. ot 10. nrt dopoldne na Viru it. 11 pri Domžalah. — Dražbeni pogoji so na lici mesta kupcem oa vpogled. 880i Mm ii lila p. periferiji se zamenia zo drugo i i mestu, in sicer z lokalom na prometnem prostoru aH vsaj s takimi prostori ki bi se lahko preuredili. Ponudbe pod »Zamenjava" na ALOMi COMPANY, anončna in reklamni družba, Ljubljana, Kongresni trg S. Agilnega, mladega, v specerijski in galanterijski stroki dobro vpeljanega 8783 se spreime pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod „Bober zaslužek" na ALOMA COMl'ANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Naurave za sušenie sliv naprave za inščenje graha, koruze, prosa itd., prenosne aparate za sušenje sadja, zelenjave in žita, izdeluje kot specijalitete: FKIEDBIGH RDTTER 8 Co., M IU., ilFgentinierstrassE Z9. in SMREKOVO LUBJE 1 kg 4 K franco vagon; Slivovko, približno 45 odst.. izvrstno domačo. 1 liter 120 K; 5 kompletnih mlinskih kamnov, leseni deli. z vodnim kolesom, vso hrastovo; gepolj vitelj.. rabljen, 30.000 K; oglja, vagon. 1 kg 4.40 K. franco vagon; hrastove deske. 30, 34. 27. 40. 5, 50, 55 in 60 mm; smrekove deske, tnadirs, 3200 K, se proda pod šifro »Blago* na upr. »Jutra*. ZNANJE želi mlad družabni trgoveo z dobiosrčno in simpatično gospodično, trgovsko naobraženo. od 20 do 25 let. Cenj. ponudbe s sliko pod »Svatba 1923* na upr. »Jutra*. Tajnost strogo zajamčena. 6061 DVE LEPI SOBI s pohištvom se oddasta v najem v sredini mesta Maribor. Naslov pod »Mirno stanovanje* na podružnico »Jutra*. Maribor. 6001 MEBLOVANO SOBO išče višji miren uradnik, oženjen, z 1 otročičem. proti dobremu plačilu. Ponudbe s popisom na upr. »Jutra* pod »Uradnik*. 6037 STANOVANJE soba in kuhinja, ee odda proti nagradi. Pismena vprašanja pod »Stanova-6062! njo> na unr. »Jutra*. 6058 Fllijalka Simon Iflisiic, Ljilijina Kolodvorska ulica štev. 20. Sprejema potnike v Južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila In prodaja vozne liste. Odhod lz Ljubljane vsaki teden. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo 102 J. O. !0 JfeoisrjL^ ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB Podruinlee: Beograd, Balkanska ulica 25. — SuSak: Jovo Gj. IvoSevid, Karolinška cesta 160.— Split: Ante Buič, Dioklecijanova obala 13.— Gruž: Ivo Lovričerič. — Bltolj: Gjorgje J. Dimitrijovič & Komp. Bulovard Kralja Aleksandra 187. — Vel. Befikarek: Dušan Lj. Mihajlovid, Trg Kralja Petra 4. Potnike do Hamburga spremlja družbeni ugaežnitc Črne češnje (dobro so tudi divje drobnice) in borovnloe, večjo množin«, maline i več vagonov). Ponudbe z navedba najuižjih cen, postat; ljeno franko oddajna postaja v lastni posodi ali brez nje na Srečko Potnik, tvorni« sadnih sokov, esenc iu ekstraktov, Ljubljani, 1220 Metelkova ulica. Instalacijsko podjetje tiče skladiščnika ! z znanjem materijala za takojšnji nastop-Pismene ponudbe pod št, 563, na Atomi Company, anončna dražba, Ljubljana, Kongresni trg 3. veneeijanska samSca kompletna z novim jarmom, vozom in težkim ekscentrom, močnim za štiri kline, se takoj proda. Ponudbe na poštni predal 126. Ljubljana I. 3792 opeka in premog vsaka množina, po znižanih oenah k' razpolago pri tvrdki 1055 H. 3P©ta?io, Ljubljana Dunajska cesta 33, skladišče »Balkan' tolefou iuterurban 366, Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče ka! kupiti Kdor išče službe itd. naj inserira v „Jutru" 0