Kupujmo vojne BONDE in ZNANKE ISKft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME [SLOVENIAN MOKNTN** DAILY NEHSPAPE« i, ■ avlG7 CLEVELAND 3, 0„ FRIDAY MORNING, JULY 20, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTIII jUPREJ ZMAGA nad Iponci, potem drugo, PREDS. TRUMAN onstrukcija Evrope naj počaka, dokler ni končana vojna na Pacifiku, je zahteva predsednika Trumana na konferenci velikih treh J v Berlinu. J'otsdam, 19. julija. — Govori se, da je predsednik jjan danes urgiral svoja tovariša, premierja Churchilla ®r§ala Stalina, da je treba izvesti naglo zmago nad Ja-^potem se pa prične s polno paro delati na pozidavi " ~ ~ razbite Evrope. * so pripeljale ' line čete domov Jopskih bojišč V York- 19. jul. — An-roi latl.ia Aquitania je da-ri pel j al a 7,576 vojakov Med tei"i jih je 6,663 -s^'acne armade, ki je ime-"ii stan v Angliji, 1 P"čakujejo angle-r"'k Queen Elizabeth, ki 1,(66 vojakov domov in *e od 44_ pehotne diviz._ ticakujejo pa jutri še vo-iaske transporte taka' fl° joori izkrcal° na WniS 28,340 v°jakov, rekord za en dan ^gresnikTsTbodo počitnice !,ington- - Poslanska t86 16 odločila. da bo da-Hcem ii tednov počitnic, |V soboto. Zasedanje se Z°Pet prične 8. oktobra. |1J0 bo zavzel tudi senat. počilo iz domovine » Pe' Hathias iSinkOvic iz >sewood Ave. je prejela soProga, ki se naha-yoJij okupacijski armadi v Snef Pismo Danes popoldne so se veliki trije sestali k tretjemu posvetovanju. Nocoj bo priredil predsednik Truman slavnostno večerjo za Stalina in Churchilla. Od vsake vlade bo povabljenih; še pet drugih državnikov. Veliki trije pridejo k zboro-; vanju vsak dan potem, ko jim njih zunanji ministri pripravijo ^ gradivo v razpravo in sicer Byrnes za Trumana, Eden za Churchilla in Molotov za Stalina. Razume se, da je to gradivo stroga državniška tajnost. Do 17,000 oseb je zbežalo od nevarnega kraja razslrelb Halifax, Kauada. — Preko noči so bile štiri nadaljne razstrel-be v mornariškem arzenalu v tem mestu. Eno so slišali celo v Saint John, 125 milj proč. Obla. sti so izpraznile vse predmestje Dartmouth, kjer stoji arzenal. Do 17,000 oseb se je moralo izseliti, ker se pričakuje še nadaljne eksplozije. Nek pomorski častnik je izjavil, da takega pokanja ni doživel še v nobeni pomorski bitki, kot tukaj v arzenalu. Prva raz-strelba se je pripetila ob 5:35 popoldne, druga ob 11:20 zvečer, potem ob 2:55 in 3:02 zjutraj. Kolikor je dozdaj znano je bilo ubitih 13 oseb, eno pogrešajo, 12 oseb pa je bilo ranjenih. --o- Novice iz Willarda Willard, Wis. — Tukaj je umrl Matevž Ramovš. Bolehal je več let na srčni bolezni. Ob času smrti je bil star 72 et. Rojen je bil v vasi Zakobilk, župnija Poljane pri škofji Loki. Pogreb je bil 9. julija. Na Willardu je Naši letalci so zažgali Šanghaj Kot se sliši, so ruske in an-1 živel od leta 1912. Zapušča so-gleške zahteve na konferenci progo, sina in tri hčere, številnejše kot one Zed. držav, j Umrl je po večletni bolezni Sliši se, da je Mr. Truman i (tudi za srčno boleznijo) Martin obljubil Stalinu in Churchillu,' Klarich. Bil je večletni willard- ski župan. Pogreb s sv. mašo je bil 14. julija. Bil je član društva sv. Družine št. 136 KSKJ. Naj jim bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Pfc. John Bergant, kateri je bil ponesreči pobit s trukom, je po sedmih mesecih v bolnišnici prišel na kratek dopust domov. Povrnil se bo zopet v bolnišnico. Ko bo popolnoma zdrav pride za stalno domov. ičr>epismo, in v njem pri-v katerem pro-^ojze Jamnik, ki se obti>v koncentraciji v Nem-se pismo izroči Emi oh- ki živi nekje v Cle- obu»' ,0menJ'ena je torej ceni-' fla se zglasi v našem d to Pismo da bo nudila Amerika vso pomoč za določitev meja posameznim državam, ter za stabilizacijo in rehabilitacijo Evrope. Močno se sumi, da so veliki trije že obravnavali Azijo in Japonsko. Predsednik Truman je poudarjal, tako se govori, da je za Zed. države najbolj važno, da ohranijo kolikor največ mogoče življenj v vojni na Pacifiku, za_ to je poudarjal važnost hitrega zaključka vojne. Ameriški opazovalci mislijo, da je bii0 na|y armadi je 16 častnikov in podčastnikov, ki so Rusije v tej vojni. na listi komunistov Splošno se sodi; da bo stopila1. Washington. — Vojaški pod-Rusija v vojno. To se računa iz j odsek poslanske zbornice ima tega, ker je Rusija svojo arma- na rokah 16 imen armadnih do na Daljnem vzhodu ojačila častnikov in podčastnikov, ki so od zadnje jeseni in jo nepresta-' znan.j komunisti. Vojni oddelek no veča. Rusija se lahko udele- se je potegnil zanje, češ, da so ži vojne proti Japonski na več'zvesti tej deželi, ker je glavno načinbv. Lahko udari s svojo prJ vsakem vojaku. konferenci glavno vprašanje' vojna na Pacifiku in soudeležba J General Eisenhower je položil venec na grob svojemu nekdanjemu poveljniku, Franklin D. Rooseveltu v Hyde Parku, N. Y. poveljnik ni učakal zmage v Evropi. Mrs. Roosevelt stoji zadej na sliki. East Ohio Gas Co. bo začela kmalu graditi nova poslopja na pogorišču East Ohio Gas Co. bo začela na 62. cesti kmalu s ponovno pozidavo na kraju, kjer je 20. oktobra lanskega leta razstrel-ba uničila naselbino. Najprej namerava plinska družba zgraditi garažo in skladišče za vsoto $650,000, je povedal predsednik Robinson. To novo poslopje bo služilo samo za skladišče opreme in za spravijaje trukov za obratovanje plinarne. Poslopje,bo in bo v dvoje nadstropij. Tukaj se bo lahko ^spravilo 165 trukov s popolno garažo za popravo istih. Važno je to, kar izjavlja predsednik Robinson, da bo imela družba na 62. cesti samo skladišče za obratovanje, .ampak plinske tanke bo pa družba postavila nekje drugje. Zaenkrat še ne povedo, kje bodo postavili plinske tanke, ampak Zahteva, da se odstrani vojni tajnik Stimson zaradi komunistov Washington. — Poslanec Rankin je zahteval v zbornici, da se mora takoj odstraniti vojnega tajnika Stimsona in dva njegova glavna pomočnika. Ran. kin je izjavil, da vojni tajnik Stimson, pomožni vojni tajnik Patterson in pa tajnik McCloy izrabljajo svoj urad s tem, da vpeljujejo v armadi komunistični filozofijo. Rankin je rekel, da dobiva njegov odbor, ki preiskuje pro-tiameriške aktivnosti, venomer proteste od vojakov, ker vojni oddelek dovoli povišanje komunistov v častnike. Zahteva poslanca Rankina je prišla takoj potem, ko je njegov odbor poročal v zbornici imena 16 častnikov in podčastnikov v ameriški armadi, ki so imeli v civilu zveze s komunistično agitacijo. široko 145 čevljev, dolgo 250 | tukaj ne bodo več. armado v Mandžurijo, ali pa da na razpolago baze zaveznikom. A vojne in druge vesti ORLEANS. — Zvezni vremenski urad poroča, da se v severnovzhodnem delu Mehiškega zaliva tropični vihar, 'les zjutraj zadel obrežje med Freeport v Texasu in jerries v Louisiani. ;ri ' 9 je ra ' '' GTON. — Zastopniki unij pomorščakov, ki štejejo anov, zahtevajo večjo plačo, ker jim je bil zmanjšan t 2 * * * BUS, O. — Ohijska legislatura je včeraj končala za. . Ki Je trajalo od 1. januarja. L * * * bWW Vodi/ utlK' — Louise Monje je priznala, da je s sekiro a svojega 6 let starega sina, ko je spal v postelji, i * * * — Senator Wiley iz Wisconsina je v zbor-el konferenco velikih treh v Potsdamu, ker se vrši v Tee' ajn°sti- Senator pravi, da je to pravcata diktatura, a, v f T- * * * ;ake J o. — Državne oblasti so dovolile železnicam, 1 Li počitnicah najeti 16 let stare fante za razna lažja železnici. * * * gHlNGTON. — Poštna uprava poroča, da ljudje zdaj I\v r° znamko za 3 cente, na kateri je naslikan prizor stav0 a,-kjer ameriški marini postavljajo drog z ame-1 * * * • kaKat'iIU??H' N' Y' — Ta okraJ je včeraj obiskala veli->rep oiav en kraji so sta,i 16 čev]jev Pod vodo. Telefon. Javna m železniška postrežba je bila ohromljena se General Donovan, načelnik urada za stregično službo, je izjavil, da so štirje izmed teh časnikov zvršili zelo koristno delo, ko so organizirali odporne skupine v severni Italiji. --o- Na bolniški postelji Mrs. Frances Rupert iz 19303 Shawnee Ave. se nahaja Glenville bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo od do 3 popoldne ter od 7 do 8 zvečer. Frank Pernach iz 1043 E. 68. St., se je podal v St. Lukes bolnišnico. Prijatelji ga lahko obiščejo. Anton Bobek je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno roko v zapestju. Zd'ravi se doma, 17206 Neff Rd. Vsem želimo, da bi se jim ljubo zdravje kmalu povrnilo. Kabel iz Ljubljane Miss Matilda Intihar, 4662 E. 92 St., Garfield Hgts., O. je dobila včeraj v svojo veliko radost od svoje matere Helene Intihar, Kavškova ul. 5, Ljubljana, sledeči odgovor na ka bel, ki ga je poslala od tukaj 25. junija: "We here also well; wish to know how you are Send us your photo." Kabel je bil odposlan iz Ljubljane 8 julija. Distilerije bodo drugi mesec kuhale žganje Washington. — Poljedelski tajnik Anderson je dovolil disti-lerijam, da smejo v avgustu kuhati alkohol za žganje. V ta namen jim je Anderson dovolil 2,500,000 bušljev žita. Dovolil pa ni rabiti v ta namen koruze, iz katere se kuha bourbon žganje. . Koruzo hranijo za krmo, katere bo letos, kot pravijo, zelo pri. manjkovalo. Distilerije že ves ta mesec kuhajo alkohol za žganje in zdaj jim je dovoljeno pa še v avgustu, ker vlada zaenkrat ne potrebuje alkohola za vojne svrhe. -—o-- Za karte dajejo Na naš apel, da bi marjašarji in drugi dali kak dolar, da se bo Vupilo nove karte vojakom na Pacifiku, se rojaki dobro odziv-ljajo. še celo ženske prinašajo dolarje. Namerava se kupiti 50,-000 novih kart za vojake. Torej če vam ostaja kak metulj, pa' ga prinesite k nam. To bo za tri nove "deke" kart. Jim je dobil "kontro" in "re" pri petlju, pa je dal takoj dolar za karte vojakom. Tako se govori! Vse najboljše Danes je 57. rojstni dan Mrs. Mary Raušel iz 1162 E. 61. St. Značilno je, da je bil njen prvi rojstni dan tudi na petek. Želimo ji še mnogo let zdravja in sreče. Otrok rojen s srcem zunaj prs London. — Iz Copenhagena na Danskem poročajo, da je bil tam rojen otrok ženskega spola, ki je imelo srce zunaj prsnega koša. Zdravniki so takoj izvršili operacijo in pomaknili srce na pristojno mesto. Otrokovo stanje je povoljno. Otrok je bil rojen brez prsne kosti, radi česar je srce zlezlo iz prsne votline. -o- V Nemčiji so našli ogromen top Ameriške vojaške oblasti so našle v Nemčiji top 32 palcev kalibra, ki strelja 5 ton težke krogle. Odkrili so tudi topove, ki poženejo krogle 94 milj daleč. Dva nemška nacija bosta visela za smrt letalca Freising, Nemčija. — Ameriška vojaška sodnija je obsodila v smrt na vešala dva nemška policijska častnika zaradi umora ameriškega letalca. Sodnija je štiri obtožence oprostila. Na smrt sta obsojena Albert Bury, policijski načelnik, ki je ukazal ustreliti ameriškega letalca Donalda Hein, ki se je 12. decembra lanskega leta spustil s padalom iz gorečega bombnika blizu Hanau. Drugi na smrt obsojeni je pa Wilhelm Haefner, policist, ki je letalca ustrelil. Haefner je vodil letalca do bližnjega gozda in ga tam ustrelil, kakor mu je ukazal njegov predstojnik. Obsodbo mora potrditi še general Patton. STALIN NIMA S SEBOJ PONUDBE ZA PREMIRJE Washington. — časnikarski poročevalci so vprašali pomožnega državnega tajnika Grewa, če je kaj resnice na govorici, da je maršal Stalin prinesel s seboj na konferenco velikih treh ponudbo Japoncev za premirje. Mr. Grew je izjavil, da ameriška vlada ni dobila dozdaj niti uradne niti neuradne ponudbe za premirje, in da mu ni znano, če je prinesel Stalin kako tako ponudbo na konferenco. Ladja vozi izletnike vsak torek v Kanado Luksuzna ladja Alabama vozi zdaj izletnike tudi vsak torek v Leamington, Kanada in sicer začenši v torek 24. junija. Ta odredba je na zahtevo publike, ki hoče obiskati Kanado ob dnevih, ko so trgovine odprte. Dozdaj je vozila ladja v to pristanišče samo ob nedeljah. To ostane še naprej v veljavi, dodatno je pa še vožnja ob torkih. Droge dneve pa vozi ladja v Put-In-Bay, zvečer pa vozi ob obrežju, dočim je v dvoranah ples. Samo v nedeljo in v torek ni večerne vožnje. Ladja odpluje od pomola na 9. cesti vsak dan ob devetih zjutraj. Vročina je povzročila razstrelbo Strasbourg, Francija. ■— V tem mestu je zletelo v zrak mu-nicijsko skladišče. Ubitih je bilo 8 oseb, ranjenih pa 10. Razstrelbo je povzročila vročina. Toplomer je namreč kazal takrat 100 stopinj. Tretja bojna flotila se ne« kje pripravlja za nov napad. r || Manila, 20. jul. — Močna ameriška zračna armada se je dvignila v torek z baz na Okina-wi ter zažgala 6. največje svetovno mesto šanghaj. Tako poroča danes general MacArthur. To je bil prvi napad ameriške zračne armade na to kitajsko mesto in ki je največje mesto, ki ga imajo v rokah Japonci zunaj svoje dežele. Ameriški letalci so zmetali na mesto več kot 300 ton bomb. Napad je zlasti veljal letališču Kiangan pri šanghaju, ki je eno največjih letališč japonske armade na Kitajskem. Japonska letala se niso dvignila proti ameriškim avijatičar-jem, pač pa so bile protizračne baterije zelo aktivne. Amerikan-ci poročajo izgubo dveh bombni, kov, katerih eden se je razletel nad tarčami. * # m Guam, 20. jul. — Admiral Halsey se je s svojo 3. bojno llotilo zopet nekam umaknil, da naloži novo municijo za ponoven napad na kako japonsko tarčo. Včeraj se je nad 600 B-29 dvignilo na japonska mesta in na Stari zmetalo več kot 4,000 ton bomb. Ta mesta so vsa na glavnem japonskem otočju. Admiral Nimitz danes v svojem poročilu ne omenja 3. bojne flotile, ki je včeraj zjutraj obstreljevala japonsko obrežje. Od 10. julija, ko je ta flotila začela z napadi na Japonsko, je že tretjič, da se je skrivmostno umaknila in pripravila za nov napad. V sredo je ta flotila napadla ostanek japonske mornarice v bazi Yokoeuka. Rezultat tega napada še ni bil poročan v javnost. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Maše pri sv. Vidu Jutri bodo pri sv. Vidu mašo v sledeče namene: ob 7:15 dvanajsta obletnica za Martina Mežič, ob osmih tretja obletnica za Antona, Frances in An-thoy Mervar v spomin 3. obletnice njih smrti. Delavska unija zahteva več živil od 0PA Cleveland, O. — Delavska unija CIO je sprejela resolucijo, ki jo je odposlala na urad za kontrolo cen, v kateri zahteva več živilskih točk za vse delavce, ki opravljajo težka dela. OPA je pred par dnevi naznanila, da bo dala začenši s prihodnjim mesecem več točk za živila premogarjem in nekatere vrste delavcem na zapadni obali. CIO je pa mnenja, da so upravičeni do več živil vsi delavci, ne samo gornji. Težaki zlasti ne dobe dovolj mesa po sedanjih odmerkih. General Beightler bo baje kandidat za guvernerja Columbus, O. Mlnogo pol/iti-karjev je prepričanih, da bo general Robert Beightler prihodnje leto kandidat za ohijskega guvernerja. General poveljuje 37. ohijski diviziji na Pacifiku, ki bo pa kmalu vsa doma. Beightler je bil prej državni cestni direktor in je v državi zelo popularen, zlasti med veterani, ki so služili pod njim na Pacifiku. Groceristi morajo imeti vidne cene na vsem blagu Varnostni direktor Celebrezze je včeraj ukazal, da morajo imeti vsi groceristi vidno razstavljene cene na vsakem blagu v svoji prodajalni. To je v zvezi z mestno postavo proti črni borzi, ki stopi v veljavo 26. julija. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally except Sundays and golldaya_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto »6.50. Za Cleveland. Do poitl, celo leto 17.60. Za Ameriko ln Kanado, pol leta (3.50. Za Cleveland, po po&tl. pol leta »4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: Celo leto $6-60. pol leta 13 £0. četrt leta >2.00 Posamezna Številka 8 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $8.60 per rear. Cleveland, by mall, 97.60 per year. U. s. and Canada. 93.50 for 6 month«. Cleveland, by mall. 94 00 tar 6 months. U. S. and Canada, 92.00 for S months. Cleveland, by mall, 92.25 for I months. Cleveland and Euclid by Carrier. 98.50 per year; 93.50 for 8 months. 92.00 for 3 months. Single copies S cents. Entered as second-class matter January 5th, 190», at the Post Offlcs at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 167 Fri„ July 20, 1945 Spomin na SANSov euclidski piknik Na tibetanski visoki planoti so menihi, ki so posebno vdani božanskemu Budi. Njemu na čast se trudijo izreči čimvečkrat sveti rek: "O sveti cvet lotosa." Da bi ta vzdih-ljaj mogli mnogokrat ponoviti, so si napravili posebne stroje, nekake mline. Na nje zapišejo molitvico in potem mlinček vrte v prepričanju, da so ponovili vzdihljaj tolikokrat, kolikorkrat, se je mlinček zavrtel. Vsak obrat mlinčka en vzdihljaj. Temu tibetanskemu menihu se nam zdi podoben neki Zore, ki je prišel pred kratkim misijonarit v Cleveland med Titove vernike. Na SANSov piknik v Euclid je prišel, da potrdi clevelandske partizane v njihovi novi veri v Titovo božanstvo. Kot bi vrtel tibetanski verski mlinček, je ponavljal ta "Titov" svetnik washingtonskega poslaništva "Titove" Jugoslavije vzdihljaje oboževanja do svojega malika. Ni smo še prodrli v skrivnost, kolikokrat mora pravoveren menih partizanske vere v vsakem govoru in spisu ponovi it malinkovo ime, zdi se nam pa, da je Zore dozorel za titovsko kraljestvo, kajti v resnici je mnoge Titove častilce daleč prekosil. Cel njegov govor je bil sestavljen iz samih poklonov in vzdihljajev na čast jugoslovanskemu Budi. Tudi tega ne vemo, kolikokrat morajo novi preroki jugoslovanskega komunizma, ki so se razkropili zadnji čas v svet, da širijo vero fanatizma, ponoviti diktatorjevo ime, da se bodo lahko vrnili domov brez strahu, da jih za premajhno vnemo ob vrnitvi utaknejo v delavske batoljone in pošljejo na prisilno delo, pa smo le prepričani, da je Zore preižkusnjo prestal. Dokaze! je, da je pridno hodil v Hitlerjevo šolo in se tam izvežbal, kako treba kričati živijo diktatorjem. Pa naj o tem, ali so Titovi propagandist dovoljkrat zavrteli molilni mlin in se dovolj globoko prilclonili, razsojajo komunisti sami med seboj. V njih notranje predpise se nočemo mešati. Nas pri tem euclidskem govoru svetnika Zo-reta bolj interesirata dve drugi stvari. Morda bosta zanimali tudi naše čitatelje. Takole je potrjeval komunistične vernike in sopotnike Titov zaupnik! "Naša borba" — to je partizansko komunistična "— je bila čista in sveta." In spet ponavlja: "Vse naše, to je komunistično življenje," je postavljeno na moralne temelje." Ko smo prebirali to modrost, smo se vpraševali, kam naj prištejemo zgodbo o krimski jami, kamor so metali partizani svoje premagane nasprotnike. Ali spada to h čisti ali k sveti borbi? Spomnili smo se, kako je eden glavnih Titovih sodelavcev Kardelj lastnoročno napisal ukaz: "Pobijte duhovnike, inteligente kmete." — Ali je to slonelo na "moralnih" temeljih, ali na komunistični čisti in sveti borbi? Ali bi hotel svetnik Zore to razložiti? Ali bo morda skušal na podlagi komunistične morale to utajiti? Lahko taji, utajiti se mc ne bo posrečilo. H čistosti bofbe je najbrž tudi spadalo, ko so župnika Skubica v Logatcu križali in potem zažgali. Hoteli so menda čisto zabrisati sled svojih junaških dejanj. Tudi je spadalo k sveti borbi, da so postrelili samo do konca aprila letošnjega leta 237 katoliških duhovnikov v Jugoslaviji od tega v Sloveniji 60. Pobili in poklali brez sodbe, zahrbtno, z izmišljotinami, da so to "iz dajalci." Ali je bila po nazorih svetnika ta zahrbtnost sveta in čista? Morda je bila po njegovih nazorih celo junaška. Poklani otroci slovenskih katoliških družin, kakor na primer Mavsarjevi v Št. Rupertu, bodo tudi vedno vpraševali, ali je Hefod Tito, ki jih je dal zaklati, mislil, da je borba z otroci junaška in na moralnih temeljh. V Radovljci so postrelili zvezane domobrance. Doslej je svet mislil, da se borba neha, ko je kdo raozorožen in ujet. Ne tako v Titovem kraljestvu. Tam postanejo partizani najbolj junaški in stopijo v najsvetejšo in najčistejšo borbo, ko vidijo, da si nasprotnik ne more več pomagati. Tako smo včasih brali o zamorskih poglavarjih s kako naslado so mučili vjete sovražnike. Tako so delali Tatari in Turki, ko so divjali po Evropi. Toda svetnik Zore pravi, da je to "čista in sveta borba." In on kot zaupnik jugoslovanskih komunistov že mora vedeti, kaj spada h komunistični svetosti. Da, res živa mora biti komunistična vera Titovega svetnika, da vse to proglasi za dobro, še večje je bilo treba, če so res bili v Euclidu kaki komunistični sopotniki, ki so vse to verjeli in pritrdili, da je umor nekaj svetega. Mi, ki nas nova partizansko komunistična vera prav nič ne ganč, se držimo tega, kar so nas naučili naši starši. Ta nauk je bil, da je umor nekaj strašnega. Učili so nas, da je umor, če kdo koga ubije brez sodbe od strani postavne oblasti. Po tem nauku je tak človek, ki koga ubije, morilec. Kdor prelije nedolžno kri, nosi Kajnovo znamenje zlo-činstva. Zato so v naših očeh zločinci vsi tisti, ki so prelivali kri svojih nedolžnih rojakov. Ta kri vpije po maščevanju. In če se je svetnik Zore mešal med te morilce, tudi on ni izvzet v naši obsodbi zločinov nad nadolžno krvjo. Naj bi stal kdo še tako visoko, če je kriv umora, je morilec. Tudi Hitler je zakrival svoje umore s plaščem svete borbe. Nedolžna ktfi se je nad njim končno maščevala. Ne mislimo tako samo mi. Tako še vedno misli ves tisti svet, ki se ni dal speljati od totalitarističnih idej nacizma in komunizma. Večina sveta se še ni dala speljati od komunistične morale, ki jo je popisal Adamič na svojem junaku Kidriču, sedanjem predsedniku slovenske komunistične vlade. Po tej morali stori komunist za svojo stvar — vsak zločin. Zločinci danes dele v Jugoslaviji "pravico." Njih prerok oznanja v Clevelandu, da je to svetost. Tako so učili Mohamedovi učenci in vzgojili Tatare in Turke. Mi ne priznamo dvojne morale. Ali je umor človeka, ki mu ni dokazan pred sodiščem noben zločin, greh ali ni. Če je grel}, potem je greh v vsakem slučaju. In če je izvršil umor kdorkoli, naj je tudi "domobranec," je to vselej zločin in ne 'sveta" borba. Po Zoretovem ni sile, ki bi mogla spodnesti partizan-stvo. Tako je mislil in tako učil kot smo že omeni i — Mohamed. Pa se je zmotil kljub potokom prelite nedolžne krvi svojih nasprotnikov. Bilo je leta 1925. V Krškem na Dolenjskem je imel znani voditelj "naprednih" Slovencev Gregor Žerjav mogočen shod. Takrat je bila "Orjuna" na svojem višku. Njeni člani takrat še niso sanjali, da se bodo 20 let kasneje v imenu istega totalitarizma poklanjali komunističnemu voditelju. V Belgradu sta takrat komandirala z absolutno močjo Pašič in Pribičevič. Zdelo se je, kot da je na Slovenskem konec vsega, kar se je upalo v javnosti imenovati katoliško. Pa je Gregor Žerjev na tem shodu mogočno oznanil, da v teku enega leta ne bo več nobenega uradnika v državni službi, ki ne bo sto od sto za njegov in Pribičevičev režim. Ubogi Žerjav je videl prej kot v enem letu, kako bridko se je prevaral. Tako tudi Zore oznania, da je ni sile, ki bi uničila s krvjo nedolžnih oškropljeno nadvlado partizanskih moril-«ev. Če bi se mož spomnil na Žerjavovo modrost izpred 20 leti, bi morda ne govoril tako vsemogočno. Če bi malo pomislil na Mussolinija in Hitlerja, bi lahko videl, kako strašno se nedolžna kri maščuje. Če bi se malo uživel v človeško zgodovino, bi vedel, da so tudi vzorniki partizanov Ta tari in Turki —i izginili. Naš narod je zatiralo že mnogo tiranov. Izginili so, narod pa je ostal. Tudi sedanje tiranstvo bo kljub veliki plačani propagandi, kateri služi svetnik Zo re v Ameriki, doživelo usodo vseh svojih prednikpv. Rekli smo, da je svetnik Zore počastil svojega malika Tita tako, da lahko gre domov brez skrbi, dokler tem gospodari — Tito. Kako se bodo vračali domov častilci umorov, kadar se sedanji malik zdrobi in kadar bo narod sodil sedanje morilce in njih zagovornike? Kako že pravi tisti rek v sv. pismu? "Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in vso dušo, in vsem mišljenjem in vso močjo. To je prva zapoved. Druga je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." če.bi videl svojega bližnjega v nevarnosti za življenje, ali bi mu ne hitel pomagat? Kaj pa njegova duša? Ali se nič ne smili, ko vidiš, da se obrača na stranska pota, katera ne peljejo drugam kot v pogubo? Do. bra beseda pravo mesto najde, pravijo. Veliko je takih, kateri zanemarjajo nedeljsko sv. mašo. Maorsikateri bi ,če bi bil pravočasno opomnjen, pomislil in se spomnil, da se je nekoč učil tretje božje zapovedi, ki pravi: "Zapomni si, da posvečuješ Gospodov dan!" Današnji časi na-gibljejo k nemarnosti do nedelj, site dolžnosti. Dela se skoraj vse splošno sedem dni v tednu. Vojni časi in njih krutost bega ljudi in jih dela nekam trmoglave in brezobzirne, ne božja in ne človeška postava jim je mar. Drvi vse tja v en dan naprej, kakor konji, kadar se splašjo in bežijo slepo naprej, dokler ne razbijejo voza in voznika, se ra_ nijo ali pa celo ubijejo. Bodimo pametni. Bog ni preklical svojih postav in jih tudi ne bo. Njegove besede še vedno držijo: "Ako hočeš iti v življenje, spol-nuj zapovedi." če vidiš toraj, da tvoj prijatelj zanemarja svoje verske dolžnosti, opomni ga, na lep način seveda. V nevarnosti je, pomagaj mu iz nje. Pa boš morda rekel, to je dolžnost duhovnika. Seveda je njegova dolžnost. Toda, predno on opazi nevarnost pri tvojem sosedu, bo že morda prepozno, je l^voj sosed zašel že tako daleč, da bo vsak opomin zastonj. Voz s klanca začne počasi leteti. Takrat ga še ustaviš, če pa je prišel .enkrat v velik dir, ti potrga zavore in se bo ustavil šele razbit pod klancem. Tako je s človekom, ki zaide. Ne prepiraj se. Posvari pa, če vidiš, da je potreba. * * * Mr. in Mrs. John Peskar na 80. st. sta postala zopet stari oče in stara mati. To je povzročila mala Boniface Marie Ra-cin, katere mati je Josephine ro- jena Peskar. Pa se nam zdi, kot bi bil John sam pred par leti še fant. * # * Tudi eden našjh groceristov se ponaša s takem napredkom. Tam pri Francis Ponikvarju so dobili novo pomoč v osebi male Jean Frances. Ta hentana punca pa noče delati in menda vsaj 15 let še ne bo pomagala. No ja, je že tako na svetu. Starši morajo otroke rediti, pozneje pa otroci starše. Hvadnik je to, da otroci radi pozabijo na to in si celo domišljajo tu pa tam, da se jim krivica godi, če starši Pričakujejo podpore od njih. Stroga dolžnost otrok je skrbeti za starše, kadar so starši onemogli in če sami nimajo sredstev. * * * Vsem našim fantom, kateri so se povrnili, ali ki se še bodo, že naprej kličemo, dobrodošli! Dolgo smo vas čakali, pa vendar smo, ali pa bomo, večino izmed vas pričakali nazaj. Sedemnajst se jih ne bo vrnilo, upamo pa, da,so na boljšem kot bi bili, magari tudi doma. Vsaj so bili vsi dobri in pošteni ter verni mladeniči. In Bog pravi: "kdor veruje, bo zveličan." Vsi drugi pa bod'o drug za drugim priromali nazaj v Novo mesto, kjer se bodo naselili, upamo, in ostali vedno med nami. Skušali bomo, ko pride konec te vojne, zbrati skupaj vse razne zgodbe iif doživljaje in jih opisati. Zato priporočamo že zdaj vsem, kateri bi imeli tkao tva-rino, da jo zberejo skupaj, morda napišejo na list in nam izroče. Za to ni potreba kakih izredno slučajev. Vzemite svoje vsakdanje življenje med vojaki in si zapomnite nekaj bolj važnih dogodkov. Taki doživljaji bodo zanimivi za vse, ne le za domače. * # * Ako hočete brati nekaj zanimivega berite 2 list sv. Petra. Dobite ga v svetem pismu. Ali se vam ne zdi, kot bij Peter pisal prav o današnjih dneh in razmerah? * * * John M. Graves je bil episko-palec po veri. Hodil je v gotovo cerkvico ob nedeljah in častil Boga, kakor je vedel in znal. Pa je pričel ta, John Graves bolj resno premišljati glede vere. Kristus je moral ustanoviti le eno cerkev, zato mora biti le ena prava. Toda katera? Proučeval je in prišel do zaključka, da je katoliška cerkev tista. Postal je katolik in še več, šel je v šolo, postal duhovnik. Med tem pa so katoličani kupili episkopalsko cerkvico v njegovem domačem kraju. Prišel je,domov kot no-voposvečeni duhovnik in daroval sveto mašo v isti cerkvi, kjer je kot protestant molil in prepeval pesmi Bogu. Taka so božja pota. m * * Če se spofninjate ali ne, jaz se, kako sta prišla 'leta 1915, v času prvega mojega bivanja v Newburgu, Lindieov Lojze pa Frančkova Rezika in sta trdila da se imata tako rad, do hočeta celq 'življenje skupaj popoto_ vati. Glejte, zadnjo soboto pa je že prišla druga Razika, njuna hčerka, s svojim izvoljencem, Romanom Tomele, da se zaveže z njim v zakonskemu jarmu za življensko pot. Kdo pravi, da leta ne teko. Res teko tako hitro, da jih človek komaj dohaja s svojim sporni nom. Theresa Lindič je bila pametno dekle, zato bo prav-go-tovo tudi dobra in pametna žena. Naj ju spremlja sonce sreče vsepovsod. * * # Na seji celotnega cerkvenega odbora zadnjo nedeljo je bilo vse temeljito organizirano za prihodnjoned'eljski "Summer Festival," kateri se prične ob 2 popoldne. Vabimo vse, kate ri želijo imeti nekaj špasa in razvedrila, pa nekaj dobrega jela in pila, da se udeležijo. Pripeljite tudi svoje prijatelje in magari tudi sovražnike, da jih pogostimo. Zapomnite si dan, v nedeljo 22 tega meseca. Svirala bo tudi godba za one, ki radi letajo sem in tja. m * « Dvajset let je preteklo, odkar hodita skupno pot naš mež-nar, John Keglovič in njegova našemu mežnarju in njegovi 20 letnici poroke. Več ko tri četrtine teh let, dela John Keglo-vich za janitor j a pri cerkvi sv. Lovrenca, točno in zanesljivo, kot redko kdo. Ančka pa mu pomaga, kar ji dopušča čas od otrok. Upamo, da jima Bog da zdravje, da bosta še veliko po- vratkov tega dneva obhajala. ♦ * ♦ To pot moram pisati to ko-ono takoj prvi dan v tednu. pozneje grem na duhovne vaje. Na duhovnih vajah pa nam strogo odsvetujejo baviti se s čim drugem kot premišljevanjem večnih resnic in molitvijo. Vse to po navodilu Jezusovem, ki j'e rekel apostolom: Pojdite malo sami zase in od-počijte se." Dandanes tudi la-jiki delajo tako. Zdravniki, trgovci, odvetniki in drugi, se odtrgajo od vsakdanjega vrvenja in gre'do za par dni kam, kjer je mir in prememba okolice. Nič boljšega za človeka. * * * Kateri izmed vas je poslušal v nedeljo 15. julija govor nekega lajika na "Catholic Hour." Kdor ga je slišal, si ga bo zapomnil. Takih govorov je malo. Kaj je govoril? Prav za prav nič novega povedal je staro resnico, toda v takem tonu in na tako prepričevalen način, da je človeka ganilo. Rekel je, da so naši fantje zastonj prelivali svojo kri in se zastonj žrtvovali oni in mi, ako se narodi ne obrnejo nazaj k Bogu, kajti le tam bo demo-? kracija obstala, kjer vlado pravica in si je ljudstvo svesto, da je nad nami vsemogočni Gospodah', kateremu smo vsi odgovorni. Totalitarno dikta-torstvo ne spoštuje človeka in zato ga rabi brez obzira na njegove Vpi'avice in svoboščine, ki mu gredo kot človeku. Vsak diktator dela sam sebe za boga. Zato ima tudi le edino on sam kake pravice. Vsi drugi jih nimajo in se nimajo nika-mur zateči. Taka "svoboda" 'vlada sedaj v Sloveniji, veliko po "dobroti" nekaterih ameri- par tisoč dvonogatilTT prav tako kradejo i[ ▼ ponoči in podnevi. T bi bilo dobro spravit kotel za žajfo. ne je * * * . i i m t Ali ste že oddali otudi vstopnic na nedeljsk'i; kj je zdaj doma." b'evih J A videli Fant je bil d«; ljen v dekleta. pa bena druga ni ^'premet rekel ter jo pro5)iniiOVa,] "Bodi moja, Ko je mi odrečeš, bom Tnu Odrekla mu ieivati umrl — 50 let P°a je ta da že Reven pa p°^pmi. r. zateleban v zelo tako Uj ta. Nekega veče^f onetu , jo nagovori: Ufa. "Ti si zelo bo^bi bil0 "Aha, takole 'dri jan premorem," od V j ^ "Ali bi hotela ^ nič' dol m na? ,nidva "Tisto pa ne!"!drugi^ "Sem si mis"''.» rekla." tfer Se . "Zakaj , si me J ga je s Šal?" > i P "Zato, ker *>0itelju kako se človek l1 a se je lepem izgubi jev." .tit 1 vit vetloba in senca SPISAL DR. FR. DETELA Qe je pokazal in ni ugenil. ; ni tako enostavna. °|udi med otroki se dobe sji, ki kaze igro. Tak sitnež sss Janezek, najstarejši Bri-ki je kmalu Gašperčka boj potegnil. Tema dvema .že zdela marsikatera igra *j°čja, in Janezek se je ustil' , I ugane nihče, pod katerim n da ima prepelico. In res ivrbali vsi zaman. Janezek j jrč ni dejal fižola pod no-e]j 1st. Ampak to je sleparija. c0t|in Rozalka sta tudi sitne-i Peno v strah vzeli; po pra. )trfgrati se mora zares. sea drugi teden je sv. Mi-1, o Je dejal Tone Bricu; "ali $$ ti Miklavža in parklja v if.., ,paiJih nikoli," je dejal Bric. < ne pustim plašiti. Sami )r()jdoma napravijo Anka za hfza, Janez za parklja, ona. za angela in prirožljajo ivii nad mene in Rozalo." (gt;j bosta pa letos še naša lel|aven'" je dejal Tone, in hi!.ie poslavljal, je naročal eI1jim otrokom, da naj pride-^ k njemu nastavit; more ra t, .1 spf' p bo sv. Miklavž tudi pri /aj prinesel. f* godom sv. Miklavža so javljali otroci celo popol- Dtlf1 "ast°P- Anka je imela ozlaceno škofovo kapo in ur«1 anezek je oblačil star ilCar?be' da je bil kosmat-b|oyit videti, in Gašper je a /ftef angela, ki je žven-pr.a. »r"gega pa Rozalka. bi Gašper parkelj, ker lko,' ta vl°ga najime-vse a'.t0da Janezek ga je po-ra Je se prfmlad in da ne dif^ Strahovito delalo go- 'a 86 ?arklju sPodobi. i« F ancek sta prišla med ampak da WL fV" Mlk'avžu odgovar-jjfklja se pa bati. AZ* P° SrečL Tako res-z»pi°je »"topil sv. pO'' ta 0 grozno je rožljal ižic|' a je tudi pogumni stiC po gledal. Jerica pa 0*1 f!fmla k stric" Tone-ra trdo prijela za roko, ^/znemirjena, dasi sta ji 3b0/j a an^ela vsak od ene rariauaj se nikar ne boji, oi C -Parkelj nič storil ob prinesel, in ve-, J eh' da 80 dobili tukaj Pa se je Pri vsem tem ro4 držal in neka" ' !m^valn0 gieda] druge oi1 rn ° d°bil Gašperja sa-° i«ii U+-'le Za^el skrivnostno l! Tatl i« ga zaupno učiti M i6 ta rež s sv- Miklav-P.n da že ve, drugi so pa še Razodetje je Gaš elo tako ujezil0; da je hQte u°faetU °POneSti' Zakaj da bib neumno," je de- ndV)C rl JanGZek- "Potlej na" / ti, kjer hočeš, ne boš Ch "'f dobil. Saj neumna 'dva, če se neumna na- nis'''." Pa naj le mislijo, jfr se je sicer potolažil, je spoznanje nič raz-Prav nič se ni za- /titelju Janezku. ek fk l nezKu. : se Je bila umeknila zi- mi. Sneg, ki je bil parkart pa-d'el za poskušnjo, je nazadnje obležal, pokril ravno polje po dolini in griče in hribe okrog in pobelil strehe po vasi. Tone je zatlačil panje z mahom, zamrežil žrela, da niso izletale čebele, in zadelaval uljnjak proti mrazu. Mazal je sadno drevje, da ga ne bi glodali zajci, in večkrat na dan je stopil na Gašperjev dom pogledat, če se živina dobro opravlja, če ne pušča streha in katero orodje da bo treba popraviti za spomlad. Gašperja je vzel navadno s seboj, da je spoznaval deček svoj dom in se privajal svojemu delu. Spal je Tone vsako noč v Žagarjevi hiši in pozneje Gašper tudi, d*a ni o-stala hiša zapuščena. Za božične potice so tolkli otroci orehe pri Klančarju. Pa. žili so drug na drugega in Anka na vse, da ni nihče zobal Prišel pa je stric Tone in rekel Jerici, da mora pokušati če niso žaltavi. "Ce bo Jerica, bomo pa mi tudi," so se oglasili razen Anke vsi. Teta Mana je napravila zopet red in ošliela brata na .samem, da pohujšuje otroke. Potem so prišle jaselce na vrsto. Marsikak pastirec si jfc bil v gneči prejšnjega leta polomil roke ali noge; živinici jt bilo treba popraviti ušesa in roge, in na mahu je ostal šc marsikak prazen prostor. Take so bile jaselce podobne nekakšnemu ljudskemu preseljevanju. Otroci pa niso hoteli samo gledati, ampak tudi vedeti, kam da gre ta pastirec, odkoc prihaja drugi, kaj da pravi ta. kaj nese oni. Kako skrbno sc pazili, da se niso d'oteknili nobenega! Zakaj pet bi jih bik padlo, če bi se bil eden spotek-^ nil. Ko se je rezal poprtnik, s( morali skakati od tal ponj; zakaj kolikor kdo skoči, toliko zraste tistega leta. Sv. Štefana dan je bilo v domači cerkvi cerkveno opravilo ki je dalo mnogo važnega dela Bricu. Popoldne so otroci sami igrali mašo in pete litanije. Sploh so bile zanje nedelje in prazniki najveselejši dnevi, kei so se mogli tudi starejši udeleževati njih iger. Tepežnega dne so šli Bricovi otroci s šibami nad Toneta in Mano; Mana pa je bila poslala Gašperja in Jerico nad Brica Potem so se začeli, ker so imeli ravno šibe v rokah, med seboj tepežkati. Tako lepo mir no,namreč, kakor bi bili želeli Rozala in Mana, niso živeli ved. no med seboj. Večkrat jim je prišlo kaj navzkriž. Ce je začel kdo sitnost prodajati ali si lastil kakih predpravic, so skočili vsi drugi pokoncu, in prepir se ni končal vedno z besedami. "Kakšni bodo, kadar odrastejo!" se je križala Mana. Rozala, ki je bila vajena takih prizorov, se ni tolikanj zmenila. Bric in Tone pa sta .dejala, da ni to nič hudega, če se ne puste strahovati od tovarišev; kako pa bi bilo na svetu, če bi se ljudje ne upirali krivicam; samo da ni zavisti in sovraštva in da se za uho založi, kar se pri igri dobi. Dan je začel rasti, zima in mraz pa tudi. Drevje se je sr-šilo v srebrnem ivju; sneženo polje je jemalo oi pod solnč-nimi žarki, in po cesti je škri pal sneg pod črevlji. Pri Žagarju so vozili in žagali in cepili drva, in Tone je imel mno go posla z dvojnim gospodarstvom. Zvečer sta ga pa še nadlegovala otroka, da naj jima kaj pripoveduje. On ju je pošiljal k teti Mani, češ, da ve ta mnogo več in lepših pripo vedek. Lepo je znal tudi Bric pripovedovati, samo da je časi pravil, kako da se je vrag, ki se zna z božjim dovoljenjem v vsako stvar izpremeniti, izpre-menil nekoč v miš. To miš pa je maček požrl, in zato gleda še zdaj ponoči iz mačka vrag. Otroci so prav neverno in nezaupljivo gledali pripovedovalcu v oči, in kmalu je sprožila vun ali samo iz tistega, ki je tisto neserčno miš požrl; in če Se tako lahko izpreminja, kako naj človek spozna, ali ima samo žival pred seboj ali iz-premenjenega vraga. ''Cisto lahko," je dejal Bric. Kar se križa boji, je vse od vraga." (Dalje prihodnjič.) -o- NEWBURSKE NOVICE Ne pozabite, krasnih dobitkov, katere bodo prejeli tisti, ki imajo vstopnice. Več sto dolarjev v gotovini bo v nedeljo razdeljenih. * * * Če te tvoja vera dela tu pa tam resnega, potem imaš pravi vpogled v verske resnice. Ce pa te dela vera žalostnega, mračnega, potem je nekaj narobe. Prava vera in pravo spoznanje Boga, dela človeka veselega in srečnega. Ce si bil navaden grešnik, potem se veseli, da je Bog tako neizmerno usmiljen, ia ti je grehe odpustil. Ce pa >i bil velik grešnik, se veseli že oolj, da ti je Bog tako Veliko odpustil. Samo eno pa si moraš zapomniti: Bog pravi, 'pojdi, pa nikar več ne greši." * * * Nekateri ljudje nosijo pri ?ebi zajčjo nogo "za varnost pred hudim." Vprašanje je, če bi zajčja noga mogla obvarovati hudega, kako da zajca ni obvarovala? * * * Bral sem, da s§ ameriški vo-iaki porabili (ne\^doma seveda) za cel milijon vrednosti -date rude pri tlakanju ceste na Novf Gvineji. Oh, kako so nekateri ljudje potratni. V državi Ohio smo zadovoljni z opeko. * * * Jutri bo slovesna odprtija trgovine Anton Ferfolia, na E. 93 St. in Union Ave. Tony je bil pred kratkim v New Yorku, Se Vam pa kjer si je nabral vsakovrstnega blaga za moške in moško opravo tako, da bo peljal polni moški "haberdashery." Čestitamo VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri' dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. (July 20, 23) vendar uresničile njegove sanje. * * * V pondeljek je bil velik dan za Stanley Zmarzly in Ančko Petajnik, ko sta postala mož in žena. Stanley je iz sosedne fare sv. Stanislava, dočim je nevesta prišla pred petimi leti iz Aliquippa, Pa. in sedaj biva v naši fari. Ančka je hrvaške narodnosti. Naše čestitke. * * * Letos praznuje Father Trunk, znani slovenski pisatelj, petdesetletnico mašništva. O njem sem slišal že takrat, ko je prvič prišel v Ameriko. Takrat je prišel le za malo časa in le v nekatera vzhodna mesta in potem napisal knjigo "Amerika in Ameftikanci." Knjiga vsebuje vsaj nekaj, zgodovine Slovencev v Ameriki. Le škoda, da Father Trunk ni imel takrat večjih sredstev, da bi bil obiskal vsaj glavne slovenske naselbine in napisal bolj obširno zgodovino. Kdaj sem Father Trunka srečal osebno, tega se ne spominjam, morda je bilo na kaki KSKJ konvenciji. Vedno sem ga rad poslušal, ko je pravil o raznih svojih doživljajih, kateri so me zanimali. Poslušal sem ga pa tudi radi tega rad, ker me je spominjalo njegovo narečje in vmešavanje nemških izrazov na mojega o-četa, ki je prinesel iz Koroškega, kjer je prebil večine svoje mladosti, prav tako "špraho." Father Trunk je 50 let duhovnik in v teh letih je gotovo doživel marsikaj zanimivega, Zato bi mu svetovali, naj se oprosti komunističnega pansla-vižma in naj napiše svojo biografijo. Stavim, da bi jo brali vsi z največjim zanimanjem. Kadar pa pride do tega, če pride, da bodo razni faktorji delali za krščanski res demokratičen panslavizem, takrat bomo pa tudi vsi drugi z njim. Danes pa nikakor in na noben način ne moremo odobravati klanje in ropanje komunističnega besnenja Sloveniji. Father Trunk, kot duhovnika Vas spoštujemo. Kot odobral-ca morivcev slovenskega naroda Vas pa ne moremo. Čudimo roR ICT0RY BUY UNITED 8TATE8 BONDS • STAMPS PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! \ Novi furnezi za premog, piin, olje, Korko vodo ali paro. Resetting $15 — . čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Cx) fr .vv nrtvn„ TAn,v„ By; Fibber McGee ANY BONDS TODAY? '' and »lolly Illustrated by Eric Ericson ■' ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. RADIONIC HEARING AID COMPLETE Modul A-2-A WMNwMKm Eailibmw wncj Pi brezpc I °bleg •ki po v N anj a,a, da IPogoi bii0 i ' je pr abiti tc v tistj sl.)'eval Pinih, 1 MacA ci so m a je 1 skoro n proti so zač 1 na a iUfleŽi ambo r Ji boml daviti o bi bi : takrat imela s nci teg nič ne ?ski dm Ssel na pkami '°vražni otoka!' aja tet an so j c v obla 2 firme h svoj, ov mnc 'akoj ■ti P' na v e]ati še morali 0 delav( za obr »o izved kar Se t ah- Zae ;sti ne d e vozij( manj. I n& 1,< e na več 5 čet iz k°t je a zadnj 160,( imov, 1350,000 t 53234853482353232348532348235348485348534823535353235391232348