P.b.b
>	svetovnih in dom o č ih dogodkov
Poštni urad Celovec 2 — Vcrlagspostamt Klagenlurt
LETO XIV./ŠTEVILKA 29	CELOVEC, DNE 16. JULIJA 1964
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt
CENA 2,— ŠILINGA
Or. Vinko IŽtviUet 60-leinik
I>nc 19. julija dopolni naš profesor Dr. Vinko Z vv i 11 e r 00. leto svojega innogostransko oImIu-rovanega in darovanega življenja. Vsako izmed teh Sest desetletij se nam predočuje v izrazito svojskem liku, to tudi že, ko naštejemo le v obliki kazala Slavne biografske podatke in dogodke.
ŠEST DESETLETIJ
Prvo desetletje 1904 — 1914 zajame otroško dobo. Rodi se v gorjanski fari Matije Majerja Ziljskega, krstijo ga na ime najznamenitejšega španske-Sa mučenca diakona sv. Vincencija, ki ga vesoljna Cerkev prazniško počaščuje 22. januarja. Oče mu je Zahoinčan Abujev Tinja, v tu- in inozemstvu izučen mlekarnar in sirar, mati pa iz Janšiceve hiše na ziljskem Urdu. V družini raste in se razvija z bratom Zdravkom — poznejšim doktorjem državnih ved —, s sestrama Milo in Marico (pozneje kot šolske sestre Avgusta in Terezija imenovane). Po preselitvi družine v šentjakobski „Narodni dom”, kjer vrši oče poleg mlekarske tudi še gostilniško obrt, vstopi kot ljudskošolcc v Ražunovo „Narodno šolo” vodeno po slovenskih šolskih sestrah.
V	desetletju 19 14 — 1 9 2 4, ki ga obsenčajo Sorje in strahote prve svetovne vojske in razbur-jajo dogajanja okoli koroškega plebiscita, gre skozi srodnjo šolo v Celovcu, vmes v Kranju, ki jo zaključi z maturo v Celovcu.
V	obdobju 1924 —1934 obiskuje in absol-vira — v tem času tudi kot ..aktivist” kluba slo-'ctiskih koroških akademikov — visoko trgovsko
na Dunaju z državno diplomo, ki ji pozneje doda še akademsko stopnjo doktorja. Po letu 1930 ga Srečamo na poti v vsestransko usmerjenem delu ,a narod. Urejuje in piše političen tednik „Koroški Slovenec”, reorganizira in vodi centralo Prosvetne iveze, sodeluje v slov. političnem in gospodarskem društvu, vodi skromno obnovljeni „Dijaškt dom” bratov Ehrlich v sodalitetni hiši v Ahacljevi ulici, sklene 11. julija 1933 z domačim slovenskim dekletom, W6fIovo Trezo z Lobnika, zakonsko zvezo, ** katere se porodijo štiri dekleta (Milica, Janja, ^lujka, Ivanka) in dva fanta (Zdravko in Janko).
V	desetletju 1 9 3 4 — 1 9 4 4 do zasedbe Av-sbije po Hitlerju se razmahne njegovo delo v na kitnih smereh v bogato setev in žetev, ki jo pa Itbruh vojske z Jugoslavijo popolnoma zatre in dniči. Sledi zapor in izgnanstvo (za vojaško služ-I*0 je — k sreči — „wehr-unwurdig”), družina išče ‘n najde zatočišče pri tudi izgnanem župniku Ma-ltvku Nagele na Zammelsbergu.
V	desetletju 19 4 4 — 1 9 5 4, po zlomu in raz-!>;,du »tretjega Rajha” mora naš jubilant s svojimi l>r*jatclji začeti graditi nove fundamente za novo delo le v jutru »atomske dobe”. Poleg bremena , “ve služite kot profesor narodnega gospodarstva 'd učitelj slovenščine na trgovski šoli oz. akademiji ''dl^S rastoče skrbi za družino in dom, je mero-d,ljno vprežen in udeležen pri ustvarjanju novih '<'rsko-prosvetnih, političnih in socialno gospodar-S^dt narodnih ustanov kot odbornik celovške slov. Posojilnlce, Mohorjeve družbe, kot večletni ured-"*k »Vere in doma”, kot osrednji vodja »Kmečke kuspodarske zveze”, tajnik Narodnega sveta, kot '"•rudnik (pogosto uvodničar) pri listu „Naš bdnik”, pri slovenskih radijskih oddajah, kot vo-
domačega farnega odbora in član osrednjega
"fijskega odltora Katoliške akcije.
Srečanje mladine iz Trsta, Gorice in Koroške
Naša mladina gradi most za združeno Evropo
Že leta sem goji slovenska dijaška mladina iz Trsta, Gorice in Koroške prijateljske stike med seboj, ki jih utrjuje na letnih sestankih in taborih. Pred dvema letoma je bila naša koroška in tržaška mladima gost goriškega Slovenskega katoliškega akademskega društva. Letos pa je bila gostitelj in prireditelj 2. tabora zamejske mladine Koroška dijaška zveza. Sodelovala sta Slovenski kulturni klub iz Trsta in akademsko društvo iz Gorice.
Spored se je začel s sprejemom gostov iz Trsta in Gorice v Mohorjevi ihiši. Zastopnik KDZ je pozdravil goste in jim izročil rože. Po kosilu, ki je bilo pripravljeno za en del v Mohorjevi hiši, za drugi v dijaškem domu na Velikovški cesti, se je kolona štirih avtobusov s primorskimi in koroškimi študenti odpeljala pod varstvom policije — iz Celovca mimo Velikovca proti Kazazam do elektrarne, kjer je čakal inženir-vodič, ki je razlagal eni skupini v nemščini, drugo skupino pa je vodil skozi bidrocentralo prof. Franc David. Ta obisk elektrarne in ogled notranjih prostorov je bil zelo zanimiv, kajti večina dijakov še ni imela kdaj možnosti, da si ogleda tako od blizu naprave v elektrarni.
i
Kres pri Božjem grobu
V Šmihelu, v kraljestvu starodavnega našega kralja Matjaža, smo bili prijazno sprejeti. Kmalu :se je po veliki dvorani pri Šercerju razlegal veseli smeh mladine iz Koroške, iz Trsta in iz Gorice. Po večerji pa je šla k Božjemu grobu. Najprej smo se pri petih litanijah zbrali v starodavni baročni cerkvi, ki kot'stroga znanivka božja že od daleč pozdravlja vasice in mesto po Podjuni. Nato pa je iz pripravljene grmade švigal v mogočnih plamenih ogenj proti večernemu nebu in v srcih mladine prižgal navdušeno čustvo za tolikokrat teptane dn vendar še žive ideale. Sledile so skupne pesmi, sledile so tudi prijetne viže naših »Veselih študentov“.
„Most naj bomo od človeka do človeka"
To, kar so vsi, ki so bili navzoči, čutili, pa je Izpovedal visokošolec Erik Prunč v svojem govoru „iRast v osebnost in narodna
Zadnje desetletje 19 54 — 1964 je izpolnjeno z razmeroma mirnim, ustaljenim, pa vedno neumornim delom za družino, šolo in narod, včasih že ovirano in otežkočeno po najavljajočem se bolehanju in popuščanju telesnih energij.
„MATI, DOMOVINA, BOC!”
To mu je od mladosti sem trojni, troedini ideal njegovega dela in trpljenja v nakazanem zunanjem življenjskem okvini. Ljuba in draga mu je rodna mati, ki mu je bila odvzeta po mrzli roki prerane smrti, pa tudi druga mati s Tešinjc. Ljuba in draga mu je mati zemlja, ki mu je v skromnih mejah dana v posest pri Mikvavcu, ki nudi družini, sedaj že v treh generacijah, nekoliko miru in svežega zraka po vrvežu mestnega dela in hrupa. Ljuba in draga mu je mati v narod rastoča in se razvijajoča, njena govorica in pesem, njena posebnost v noši, šegi in navadi, njena borba in obramba za obstoj in nadaljnjo rast.
Ljuba in draga mu je mati Cerke v, ki ji je hvaležen za prerod v božje otroštvo, za moč in hrano duše v besedi in kruhu, za njeno posredovanje milosti v duhovni bedi in nemoči ter za blagoslov za dom in rod. Hvaležno ji služi, kolikor zamore v laiškem diakonatu in apostolatu.
Domovina, ljuba in draga mu je preko „ini lega kraja” na TcŠinji »venec treh dolin”. Pri Zilji mu je tekla zibelka, v Rožu je preživel otroška, mlada leta, tja se zateka, kadar in kolikor le
zavest". Analiziral je težnje nacionalističnega devetnajstega stoletja in jih prikazal v današnjem času kot anahronizem, za katerim stremijo ile še tisti, katerim je bila za-branjena rast v pravo osebnost. »Nihče se ne more več zapreti v samega sebe iin živeti za svoje interese, želje in nazore. Bližina soseda nas izziva, nas sili v vedno nove duhovne, kulturne in svetovnonazorne konfrontacije in v nova srečanja. V tem času nič nimajo iskati slepa mržnja in fanatizem in laž — sadovi hermetičnega nacionalizma... Važna nam je iz osebnosti vzrasla narodna zavest — samo v zvezi z moralnimi vrednotami rasti v osebnost ima danes narodna zavest še smisel in vrednost — zdravi, odprti nacionalizem, ki ve za svoje meje, ki se zaveda, da lahko obstaja samo v zvezi zdru-gimi zgodovinskimi, duhovnimi, kulturnimi, gospodarskimi in umetniškimi vrednotami. Zaradi tega smo veseli, da kot pripadniki manjšine kot posredovavci živimo ob meji dveh velikih kulturnih krogov, da smo poklicani, da zidamo široke ceste in mostove srečanja, medsebojnega spoznavanja in medsebojnega spoštovanja. Iz tega vidika gledano se spremenijo manjšine in njih problemi iz trapov nacionalne mržnje v nosiv-ce in posredovavce duhovnih in kulturnih dobrin, v prvoboritelje nove Evrope!" Kako dolgo bo še trajalo, da bodo taki nazori postali vsakdanji kruh tudi tistih ljudi, ki so vabili na romanje h Krnskemu gradu? Koliko več strpnosti in politične zrelosti, skratka, koliko več človečnosti je pokazala v teh dneh naša mladina, kakor ljudje, ki živijo v mrtvih idealih neizbežno in za vedno pretekle preteklosti!
Med veselimi, plesi in ob zvokih naših lepih slovenskih pesmi je plamen postajal manjši, a gorel je in bo gorel naprej v mladih srcih.
Je to pot v združeno Evropo?
V nedeljo zjutraj, ko smo se zbirali za romanje k Materi božji v Gospo sveto, je bilo naše prvo srečanje, s tu in tam kar na debelo posejanimi letaki. Njih vsebina sodi ostro tiste, ki so njih tisk in razdelitev povzročili. Je to akcija sramotne nekulture, kakor smo jo doživljali za časa Hitlerjeve
more. Iz Podjune si izbral življenjsko družico, Iju-Ircčo in skrbno ženo, gospodinjo in mater. Vse te doline jc preromal od fare do fare, od občine do občine gnan po mnogostranskih interesih v delu za ljubljeno domače ljudstvo.
BOG mu je vrednota nad vsemi vrednotami, „vse v vsem m v vseh”. Svojo knjigo »Kaj naj vemo o modernem gospodarstvu” takole zaključuje: »Življenje je več kot jeti in pijača in gospodarstvu sta nadrejeni kultura in vera. Oko hrepeni po lepoti, uho po harmoniji, srce po ljubezni, razum po resnici, duša po Bogu. V kulturnem in verskem življenju se šele začenja pravi človek, ki se razlikuje od vsega snovnega sveta in telesnega življenja rastlinstva in živalstva po svojem duhu in svoji duši.”
Dragi jubilant, Doktor zwittcR vinkO, bodi zahvaljen in ostani nam ohranjen za ta svoj trikratno „DRO!” kot buditelj mlačnih in zaspanih, kot učitelj podeželske, kmečke in meščanske mladine, kot pisatelj navdušene in navdušujoče lepe materine besede v naših domačih listih. Naj se v vsej polnosti v Tvojem življenju uresniči obljuba iz Kristusove pridige na gori, ki jo strnjeno navajaš v »Bratovi Itcscdi” zaključujoči »Dnevnik duhovnega življenja” sestre Marice: »Blagor ubogim in krotkim, žalostnim in žejnim pravice, usmiljenim in čistim, mirnim in preganjanim. Veselijo naj se in radujejo, kajti njihovo plačilo jc veliko v nebesih.”	f. 1.
strahovlade še in še. Če bi vladali .ti krogi, potem bi se nanovo uresničilo to, kar zahteva en letak: »Tschusch raus!" Drugi letak pa mlati nam in tudi nemškim sodeže-lanom zadosti znane fraze:
»Eine kleine Minderheit in Karaten sucht immer Streit!
Hande weg von Karaten!
Lafit Karaten in Frieden!
Kamtner sel wachsam!
An diesem Ort gilt deutsches Wort!
Pustite Karaten ipri miru!"
Ob teh dejstvih je vsak komentar odveč!
Romanje h Gospe Sveti
Približno ob devetih smo se odpeljali v posebnih poštnih avtobusih proti Gospe Sveti. Spremljala nas pa je cela policijska eskorta. Posebno zastražena je bila cesta tam, ikjer se odcepi stranska cesta na Krnski grad. Cesta je bila tu in tam onesnažena z bedastimi napisi. Pripravljeni pa so bili tudi papirčki z zgoraj omenjeno vsebino ter ob strani ceste bombe, ki so razvijale močen dim in smrad. Niti med mašo nestrpneži niso dali miru, oskrunili so sveto zemljo okoli cerkve na zgoraj omenjeni način. Najbrž so sodili po svojih somišljenikih in mislili, da je tudi naše romanje politična demonstracija.
Mašo je daroval preč. g. msgr. dr. Janko Hornbock. Zanimivo je, da bi bilo naše romanje po izjavi ordinariata prepovedano, če bi prišlo po maši do proslave pri Vojvodskem prestolu.
Vojvodski prestol — simbol evropske kulture
Žurnalisti .ter zastopniki filma in televizije so nas začudeno gledali, ko smo se v miru, a ravnotako zastraženi kakor ob prihodu vračali v Celovec. K vojvodskem prestolu nismo smeli ne mi ne oni, saj sta bili obe prireditvi, ta Koroške dijaške zveze in prireditev nacionalne mržnje »Kamtner Heimatdiensta" v zadnjih dneh od varnostne direkcije prepovedani. Policija je že zjutraj dala odstraniti vence, ki so bili ponoči demonstrativno deponirani pred prestolom. Ravno v tistih trenutkih so se vračale tudi kolone avtomobilov od Krnskega gradu, in čutili smo vsi to, kar je C. F. Peturnig poudaril v svoji oddaji v ponedeljek: »In diesem Augenbliok war der Gedanke an ein vereintes Europa tot... Eine historische Chance fiir Europa blieb in Karaten unge-nutzt." Heimatdienst je v dneh poprej z argumenti, ki jih trezno misleč človek ne more jemati resno, odklonil skupno proslavo s Koroško dijaško zvezo. Vojvodski prestol je naravnost predestiniran za proslavo v evropskem duhu, tako je poudaril Peturnig. »Das Zollfeld ist historischer europaischer Boden; nirgendvvo in Europa konnte diese Einheit besser gezeigt werden als auf dem Zollfeld." Od združene, mirne in proste Evrope pa smo danes leta 1964 bolj oddaljeni kakor leta 1414, ko je bil ustoličen Ernest Železni.
Po kosilu v dijaških celovških domovih pa smo se kmalu zbrali v veliki dvorani Delavske zbornice v zelo lepem številu in se v glavni prireditvi spomnili tega za nas Slovence tako važnega zgodovinskega dogodka.
Večer nas je še enkrat združil v prijetni domači družabnosti.
Razmišljanja ob dogodkih okoli proslave
Mislim, da se je vsak izmed udeležencev drugega zamejskega mladinskega tabora vrnil domov z ogromnim notranjim boga-(Nadaljevanje na 4. strani)
Politični teden
Po svetu ...
ERHARD NA DANSKEM —
POMPIDOU NA ŠVEDSKEM
V Kopenhagenu je bil pretekli teden na uradnem obisku zapadnonemški kancler Er-hard, v Štokholmu pa francoski ministrski predsednik Pompidou.
Politični opazovalci menijo, da sta imela obiska Erharda in Pompidoua vsaj en .skupni oilj: poskusiti premostiti prepade med Evropo Šesterice, ki ji pripadata obiskovalca in EFTA, katere članici sta Danska in Švedska.
Pri tem opozarjajo na krizo, v katero je trenutno zabredla evropska integracija. To krizo naj bi oba državnika skušala reševati z novimi iniciativami na širšem evropskem terenu.
Predstavniki francoske in švedske vlade so soglasni, da je treba nadaljevati prizadevanje za svobodnejše sodelovanje evropskih držav in izražajo prepričanje, da Ibi tesnejše sodelovanje v tem pogledu omogočilo tudi učinkovitejšo pomoč deželam v razvoju.
Skupno sporočilo ob zaključku uradnega obiska kanclerja Erharda v Kopenhagenu pa pravi, da je razdelitev Evrope na dve veliki trgovinski grupaciji velik gospodarski in politični problem. V zvezi z obiskom Erharda na Danskem sodijo, da je imel nemški kancler pred očmi problem evropske gospodarske integracije (povezovanje v celoto), ki je že ves čas aktualen. Erhard je obljubil Dancem, da lahko v svojih zahtevah po priključitvi k EGS (EWG), računajo na podporo Bonna in da je ZRN pripravljena dotlej obdržati gospodarske stike z Dansko, kljub omejitvam, ki jih vsiljuje EGS.
MALAVI, NOVA DRŽAVA SREDI AFRIKE
Malavi je ime Njase, pretekli teden neodvisne, po vrsti 35 države na afriškem zemljevidu.
iStrme stene, nad 3000 m visoke ognjeni-ške gore Mlanje so veličastno ozadje slavja Ob razglasitvi neodvisnosti v Zombi, glavnem mestu, ki leži v jugovzhodnem delu Njase. Črna, rdeča in zelena barva — simboli afriške celine, za svobodo prelite krvi in vedno zelenega rastlinstva — sestavljajo zastavo Malavija, dežele med Rodezijo, Tanganjiko in Mozambikom, žarki vzhajajočega sonca na črnem .polju pa pomenijo upanje in začetek svobode.
Na čelu Malave je 62-latni Hastings Banda. Mož, ki je šel skozi angleško politično šolo, se mi ustrašil pri proglasitvi neodvisnosti, omeniti težkoče, ki jih bo morala šele mlada država prebroditi. Množici je zaklical: ..Neodvisnost pomeni, da bomo morali v bodočnosti še težje delati!"
ZDA, Velika Britanija in ZRN so že obljubili Malavi gospodarsko pomoč.
ROBERT KENNEDV LE KANDIDAT?
Spet je slišati govorice, da bi utegnil Robert Kennedy kandidirati za predsednika na demokratski volilni listi. Pravosodni minister Združenih držav Amerike je nedavno bolj določno govoril o takšni možnosti.
Dejal je, da so njegovo kandidaturo podprli vsi guvernerji člani demokratske stranke v severnih državah, pa tudi nekateri na jugu. Odločitev o svojem namestniku na kandidatni listi demokratske stranke bo predsednik Johnson objavil na strankini konvenciji sredi prihodnjega meseca.
NEMIRI V ALŽIRIJI
Alžirija ne pride do pravega miru. Sedanji vladi Ben Belle se upirajo bivši njegovi pristaši, ki so se borili z ramo ob rami z njim proti Francozom.
Zato je na dan alžirske neodvisnosti predsednik Ben Bella objavil popoln prelom z bivšimi vojnimi sodelavci Alt Ahmedom, Boudiafom in Khiderom. Obsodil je nekdanje prijatelje, da so jih denarno podpirale francoske petrolejske družbe z namenom netiti protirevolucijo.
„Sedaj — je zaklical Ben Bella razjarjen na nekem zborovanju — bomo izdajalce pobesili. Kdor ubija bo ubit!"
Že prej pa je Ben Bella dal zapreti še enega bivšega vojnega sodelavca in sicer Ferhata Abaso. Šestim članom centralnega komiteja narodnoosvobodilne fronte pa je vzel vse funkcije. Med njimi je tudi Mo-
hamed Chabani, ki je med osvobodilno borbo vodil operacije v Sahari proti Francozom. Slavni Chabanijev stan je v Biskri (oaza v Sahari), odkoder operira z več tisoč uporniki proti Ben Belli.
Vendar po zadnjih vesteh puntarji nimajo preveč sreče. Ben Bella jim je zadal težak udarec. Dal je zapreti bivšega predsednika začasne alžirske vlade Abderahama Faresa in bivšega trgovinskega ministra Mohameda Khobzija, ki ju je prav tako ožigosal za upornika. Skoro ob istem času se je posrečilo vladni vojski ujeti puntarskega polkovnika Chabanija.
ZGODOVINSKI DAN ZA ZDA
Pretekli teden je bil za Združene države Amerike pomemben. V trenutku, ko je predsednik ZDA Johnson podpisal zakon o državljanskih pravicah, se je začela nova doba v zgodovini ZDA.
S tem. zakonom imajo črnci in belci pred zakonom enake pravice.
Vendar se bojijo, da bo prišlo zaradi tega v naslednjih mesecih do novih težkih rasnih spopadov.
Po zakonu je sedaj prepovedano zabra-njevati črncem dostop na javne prireditve, zavode, kot so to: šole in univerze. Črnci in belci imajo enake pravice kot delodajalci in delojemalci.
Vsako diskriminacijo kakega črnca bodo takoj in bistveno strožje kaznovali, kot do sedaj, ker gre tu za kršitev obstoječega zakona. Sodnikom, ki bi črnce zavestno oškodovali ali se branili bele fanatike obsoditi, preti odstavitev. Policija je dolžna spoštovati zakon in braniti črno prebivalstvo pred nasiljem. Vojaštvo je lahko vsak čas poklicano, da nastopi, če bi bilo potrebno.
Novi zakon prepoveduje izrecno vsako diskriminacijo in ne dopušča tudi nobenih izmikanj.
Predsednik Johnson je imenoval bivšega guvernerja Floride Leroy Collinsa za vodjo kontrolnega odbora, katerega naloga je striktno izpolnjevanje zakona o državljanskih pravicah. Ta nadzorni odbor je direktno podrejen predsedniku Združenih držav Amerike.
... in pri nas v Avstriji
O USPEŠNOSTI OBISKA DR. KLAUSA
V ŠVICI
sta mnenji obeh vladnih koalicijskih strank nekoliko deljeni. Kot .smo že zadnjič na kratko poročali, je pretekli teden odšel zvezni kancler dr. Klaus na prvi uradni oz. prijateljski obisk v sosedno Švico, kjer ga je i vlada i ljudstvo zelo prijazno sprejelo. V njegovem spremstvu je bil tudi zunanji minister dr. Kreisky in državni tajnik v istem ministrstvu dr. Bobleter. Namen obiska je bil pogovoriti se o nadaljnji poglobitvi sodelovanja med obema državama na gospodarskem in kulturnem področju.
Glavna točka razgovorov so bile avstrijska nevtralnost in vprašanja gospodarske politike, zlasti še stališči Avstrije in Švice do Evropske (gospodarske skupnosti (EWG) lin do EFTA. švicarski zastopniki vkljub zelo prijateljsko [potekajočim razgovorom posebno v začetku niso pokazali posebnega razumevanja za težavno stališče Avstrije v teh vprašanjih in so bila tozadevna pogajanja po poročilu Avstrijske časopisne agencije „trda, trezna in stvarna". Avstrijska delegacija je morala švicarskim državnikom šele pojasniti, da je Avstrija zelo močno povezana s Skupnim evropskim trgom in da gospodarsko ni tako močna kot Švica ter prav zato smatra za potrebno pospešiti integracijo oziroma asociacijo z EWG.
Ker je zunanji minister že naslednji dan moral oditi na konferenco EFTA-držav v Edinburgh, sta kancler dr. Klaus in drž. tajnik dr. Bobleter sama nadaljevala razgovore v Švici. Po poročilih iz teh krogov so bili ti nadaljnji razgovori uspešni, kajti kanclerju dr. Klausu se je posrečilo prepričati švicarske državnike o pravilnosti avstrijskega ©tališča glede poti k Evropskemu trgu oz. EWG. Po vesteh iz ostalih virov izgleda, da se je zunanje ministrstvo premalo potrudilo in ni Švice dovoljno informiralo o avstrijskem položaju oziroma stališču glede EWG in EFTA. V tej zvezi je bila na račun zunanjega ministrstva dr. Kreiskega 'izrečena precej ostra kritika, češ da je moral šele zvezni kancler pojasnjevati in utirati pot za boljši uspeh pogajanj.
—	Zelo zamerijo s strani Ljudske stranke socialistom tudi to, da v petek, ko se je zvezni kancler — šef vlade — vrnil z uradnega obiska na Dunaj, ni bil pri sprejemu navzoč noben socialistični vladni član, kar se do sedaj navadno ni zgodilo.
AVSTRIJA IN EFTA-DRŽAVE
Kot smo mimogrede že zgoraj omenili, je bilo pretekli teden dvodnevno zasedanje
—	23. po vrstnem redu — ministrov EFTA-držav v Edinburghu v Angliji. Avstrijo sta zastopala zun. minister dr. Kreisky in trgovinski minister dr. Bock. Na zasedanju, ki mu je predsedoval britanski minister za trgovino in industrijo Heath, so takoj v začetku razpravljali 6 doseženih rezultatih integracije posameznih držav-članic in o posledicah znižanja carin, stopivšega v veljavo 1. januarja t. 1.
Vsi navzoči ministri so pokazali veliko razumevanje za posebni položaj Avstrije, ki ise hoče bolj tesno nasloniti na Evropsko gosipodarsko Skupnost (EWG) oziroma na njen trg, ne da bi zato morala izstopiti iz EFTA-skupnosti. Vendar pa so konferenčni predsednik minister Heath in švedski
ter švicarski zastopnik hoteli bolj točno zvedeti stališče Avstrije: kako namerava izvesti to njeno asociacijo z EWG-državami. V nadaljnjih debatah pa se je minister Heath precej nepovoljno izrazil o odnosih med EWG in EFTA, češ da je del EWG-zastopnikov zavzel precej okorelo stališče do EFTA-držav; istega mnenja so bili tudi ostali udeleženci konference, na kateri je prevladovalo splošno mnenje, da je za EFTA trenutno nesmiselno, misliti na zbližanje obeh gospodarskih blokov. Potem ko je avstrijska delegacija precej natančno obrazložila dogovore Avstrije z EWG, je predsednik minister Heath izjavil: „S tem pojasnilom smo zelo zadovoljni."
Avstrijska javnost že nestrpno pričakuje končno rešitev tega vprašanja, kajti v ta namen je bilo že nešteto potovanj, sej, konferenc itd. uradnih zastopnikov doma in v Inozemstvu, a še ni videti kakega pozitivnega izida. Upajmo, da dosedanji veliki stroški ne bodo zastonj!
1. AVGUSTA: POVIŠANJE PLAČ
Med vlado in strokovnimi sindikati javnih nameščencev so bila že več mesecev v teku pogajanja za zvišanje plač. Sedaj je tudi parlament z zakonsko veljavo odobril to zvišanje, ki bo stopilo v veljavo 1. avgusta t. 1. Vsak javni nameščenec bo od tega meseca prejemal 4 odstotke več — najmanj pa 80 šil.; povišana je tudi tako imenovana „včlika družinska doklada" za 50.— šil.
NA »FRONTI" KOALICIJE
obeh vladnih strank (OeVP in SPOe) je napetost sicer nekoliko popustila, ker se je posrečilo v območju podržavljenih podjetij deloma doseči sporazum glede njihove delne reorganizacije. Vodstvo Ljudske stranke trdi, da socialisti sistematično poizkušajo zastrupiti koalicijsko klimo z namenom, da bi pozornost javnosti odvrnili od pojavljajoče se notranje krize v Socialistični stranki. Pravtako pa trdijo socialisti, da je vodstvo Ljudske stranke neenotno, razcepljeno, kar ovira uspešno sodelovanje v koaliciji.
V zadnjem času povzroča avstrijskim politikom posebno mnogo skrbi in dviga mnogo prahu reforma volilne pravice oziroma zakona. O teh pogajanjih smo deloma poročali že pred tedni. Obe vladni stranki, Ljudska stranka kot tudi Socialistična, sta predložili že nekaj svojih osnutkov v razpravo. Pogajanja so se začela že lani proti koncu leta in se seje vrstijo ena za drugo — a do sedaj še brez vsakega pozitivnega zaključka. Socialisti trdijo, da sedanji zakon o volitvah nudi Ljudski stranki nekatere neopravičene prednosti na škodo drugih strank. Tako je baje n. pr. OeVP pri državnozborskih volitvah 1. 1953 in 1959 dobila sicer manj glasov kot socialisti, poslanskih mandatov pa več.
Tozadevna pogajanja bi morala biti zaključena že 5. julija t. 1., a smo zastonj čakali te razveseljive novice. Kajti naslednji dan je bila ponovna seja odbora za volilno reformo, na kateri so sklenili razširiti ta odbor od 6 na 8 članov „na najvišji ravni": vsaka koalicijska stranka ima v njem 4 člane. Najbrž bomo še nekaj časa morali čakati, da bo prišlo do sporazuma.
Pa tudi ostali dve stranki, FPOe in KPOe", nista posebno zadovoljni z novimi
SLOVENCI
do ma in, pn sne ta
Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem
Slovenska matica v Ljubljani je izdala zajetno knjigo »Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem”, ki jo je napisal Marijan Britovšek. Knjiga je izšla kot peti zvezek zbirke Razprave in eseji. Avtor je najprej pred časom napisal doktorsko disertacijo Srcnjska zemljišča in služnostne pravice na Kranjskem. Pred tremi leti je to disertacijo branil pred komisijo univerzitetnih profesorjev Milka Kosa, Franca Zwittra, Boga Grafenauerja in Svetozarja Ilešiča. Disertacijo je pozneje še nekoliko razširil in tako smo Slovenci dobili novo delo, ki je celo eno prvih historično znanstvenih del na Slovenskem s področja agrarne zgodovine. Knjigo bo s pridom vzel v roke tako zgodovinar
Ogromno ljudstva na Sveti gori
Goriška še ni dočakala takega slavja v zadnjih desetletjih, kot je bilo 29. junija, ko je bilo tam mašniško posvečenje 7 bogoslovcev. Teden dni prej so vsi novomašniki iz Slovenije z njimi vred opravljali duhovne vaje. Na praznik pa je bilo mašn ško posvečenje, ki ga je imel ljubljanski nadškof dr. Pogačnik ob asistenci apostolskega administratorja dr. Jenka. Nad 30 avtobusov je pripeljalo od blizu in daleč ogromno vernikov. Avtomobilov pa je bilo nepregledno morje, kaj šele ljudstva. Slovensko ljudstvo ve, kaj je bil duhovnik v njegovi zgodovini in kaj je duhovnik v njegovem življenju, kot geograf, agronom in sociolog.
Slovenska umetnost v Torontu
Lep kulturni večer so pripravili prijatelji slovenske umetnosti v četrtek, 28. maja ter z njim počastili razstavljale« moderne slovenske umetnosti v Torontu. Zbrali so se v razstavnih prostorij) na 1557. Eglinton W. Udeležencev je bilo kar lepo število. Večer je začel s pozdravom in pove'aval ostale govornike g. Vili Cckuta, č. g. Sodja iz New-Torontske slovenske župnije pa je govoril o stari in moderni slovenski umetnosti. Srčika njegovih misli je bila ideja, da naše umetnike vodi žeja po lepoti, prav tako pa tudi nas, ki si umetniška ustvarjanja ogledamo. Za njim je govoril in tolmačil modema dela kipar prof. France Gorše, za njim j>a še oba razstavljalca iz New Vorka gg-Vodlan in Zupančič. Vsi trije so tudi odgovarjali na stavljena vprašanja.
Stari tuji mojstri na Slovenskem
Pred kratkim so dprli v Narodni galeriji v Ljubljani razstavo »Stari tuji slikarji na Slovenskem, II.”. Razstava, ki Iro odprta vse poletje, je pravzaprav druga prireditev v ciklusu, ki bo prikazal ohranjena dela tujih slikarjev na vsem slovenskem ozemlju. Prva razstava del starih tujih moj' strov na našem ozemlju je obsegala območje Ljubljane.
Sedanja, druga po zaporedju, prikazuje ohranjena dela s štajerskega in iz Prekmurja, tretja 'to zajela Primorsko in četrta območje stare Kranjske-
Akademik Maks Samec — umrl
Slovensko znanost je zadel težak udarec. Umrl je profesor dr. Maks Samec, redni član akademije znanosti in umetnosti in dolgoletni upravnik kemičnega instituta v Ljubljani.
Ime profesorja Samca je bilo v svetu široko znano. Sodeloval je na vrsti modernih kong esov-Bil je član uredništev važnih strokovnih listov v Sloveniji in po svetu, sckcijski predsednik mednarodnega društva za radiobiologijo, dopisni čl-'111 Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti 'h*-
Zbirka Slovenske Matice
Na slovenski knjižni trg je prišla redna zbirk-1 Slovenske Matice. Sestavlja jo Zgodovina slovenske ga slovstva V. izpod peresa Jožeta Mahniča, ki o'1 ravnava v njej olnlobjc modeme, Marijana Zadn' karja Znamenja na Slovenskem ter Juša Ko/a*-1 Pavlihova kronika.
osnutki. Ljudska stranka je zopet padla iie' koliko „v nemilost" pri FPO, katera ji clčl' ta, da niti ni dobila na vpogled mjeneg9 (OeVP) predloga o volilni reformi in da se OeVP ni držala dogovorjenih terminov, ločenih za tozadevne razgovore med za stopniki FPOe in OeVP. Vodstvo Ljuds^ stranke je te trditve odločno zavrnilo neresnične in napačne. — Avstrijska munistična stranka (KPOe) pa je zapre3-'** zveznega kanclerja dr. Klausa za ispreic11 njene deputacije v zadevi nameravane t® forme volilne pravice, po kateri bi F” imela neupravičene in politično zelo p®, varne prednosti, medtem ko so komuni3 zopet oškodovani. Delegacija je bila ta .j den sprejeta pri dr. Klausu v navzočnos podkanclerja dr. Pittermanna.

Polefne igre v Brežah
»BENEŠKI TRGOVEC”
Neumorni breški igralci so poskrbeli letos za dvakratno presenečenje: pred tednom so se predstavili občinstvu z uspelo prireditvijo Schillerjevega ,,Don Carlosa”, zdaj so pa prijetno iznenadili s Shakespearovim »iBeneškim trgovcem”.
Z »Beneškim trgovcem” je bila prva deževna premiera na Petrovem gradu, ki jo breški igralci niso mogli igrati do konca, kajti v tretjem dejanju so morali igro prekiniti, ker se je vlila ploha na razpete dežnike in v šumu je govor utonil. Kljub temu so igralci v teh dveh dejanjih pokazali, lepo igralsko raven in visoko znanje, ki ijih zahtevajo od njih Shakespearove igre.
Shakespearova veseloigra je ravno v sedanjem času še posebnega pomena. V njej se čudovito kaže življenjska umetnost pisatelja v izražanju značajno siti. Samogovori in dvogovori so potni življenjske modrosti, ki niso samo poučni, temveč izgovorjeni z veselo samoumevnostjo. Globoka sta tudi ljubeznivost in humor, s katerimi pisatelj kritizira. Nikdar pa ne izraža hudega s sovraštvom. V večglasnem načinu menja veselje in žalost, kakor je življenje samo.
Kritiko o igralcih je težko izreči za dve dejanji, ki so jih igrali; kljub temu je režiser in organizator Hannes Sandler dobro razumel, kaj je hotel Shakespeare povedati s to komedijo. Samemu in ostalim igralcem je pustil dovolj svobode, da je prišla razigrana 'in nepretirana lahkoživost tedanjega časa do Izraza. Še bolj pa je s primernimi domislicami iz sedanjega življenja približal delo današnjemu času.
Hannesu Sandlerju je uspelo podati v vlogi žida Sylocka človeka kot celoto. Brez 'Posnemanja je izoblikoval tip prebrisanega žida-trgovca, lin mu ohranil stare židovske Posebnosti. Karel Benesoh je prepričljivo podal bogatega trgovca in ladjarja. Nič manj Pa ni zaživel v svoji prekipevajoči radosti Josef Schuhmayer kot Bassiano. H. Neun-teufel in drugi so se lepo vživeli v zahtevne vloge in scene. Predstavo je podčrtavala še glasbena m scenska izvedba.
„DON CARLOS”
Premiera Schillerjevega »Don Carlosa”; ki smo ga videli v Brežah, je povsem uspela. %ralci ,so nam dokazali to, kar pripovedujejo o njih, da res nekaj znajo. Kdor je videl na tem odru »Fausta” ali kako drugo znano delo po vsem svetu čislanih pisateljev in dramatikov, je gotovo tudi tokrat z navdušenjem kupil 'vstopnico za letošnji Igri »Don Carlosa” ali »Beneškega trgovca”.
Prepričani smo, da bo gledalec užival, ko bo opazoval španskega kralja Filipa in njegovega sina Carlosa pri pogovorih. .Sploh je najbolj pametno, da bralce najprej seznanimo z vsebino Schilleiijeve drame.
Španski kralj Filip II. ima mlado ženo, ki jo hoče njegov sin »Don Carlos” imeti za svojo. Da si s tem zaigra ugled na španskem dvoru, je razumljivo. Ima pa na svoji strani kraljico in prijatelja Poso. Kralj zaupa markizu iPosi svoje težave in po njem hoče doseči, da Carlos ovrže misel na osvoboditev Flandrije ter da pusti kraljico. Posa pa se združi s Carlosom in skuša kraljevo jezo naprtiti nase. 'Prijatelju v Flandriji piše pismo, v katerem hlini ljubezen do kraljice. Kralj pusti markiza ustreliti in hoče Carlosu dati zopet vse pravice. Ko pa ga zasači pri kraljici, ga izroči invizatorju.
Kralja Filipa II. je izvrstno podal Hannes Sandler. Krasno se je vživel v svojo vlogo. Njegov kralj je rezerviran, nad stvarjo stoječi kralj, ki v nobeni situaciji ne pozabi, kdo da je. V Don Carlosu, ki ga je igral Josef Schumayer, smo videli nekoliko lahkomiselnega, zelo čustvenega in zamišljenega mladeniča. 'Robert MoBlacher v vlogi markiza s svojim odločnim nastopom je bil na predstavi najbolj Občudovan igralec.
NOVE KNJIGE:
V
Dr. Ludovik Cepo
Na znanem ameriškem katoliškem kolegiju sv. Vincencija v Latrobe, Pa., poučuje že od leta 1956 profesor dr. Ludvik Čepon teološke predmete, za katere se je bil usposobil najprej na teološki fakulteti v Ljubljani, pozneje pa ise je v njih še spopolnii v vrsti drugih zavodov po svetu. Zanima ga v prvi vrsti primerjalno bogoslovje, za katero se je vnel pri našem rojaku prof. Lam-bertu Ehrlichu.
Profesor dr. L. Čepon je v tej deželi iz študijskih razlogov leta 1959 napravil najprej pot v Sovjetsko zvezo. O vtisih, dobljenih na tej poti, je med drugim predaval tudi v Clevelandu. Lani pa ga je želja po razširitvi znanja peljala na Daljni vzhod. Zemljepisno vzeto je bila njegova druga pot pravzaprav pot okoli sveta; začela se je namreč v San Franciscu in ga je nato peljala preko Tihega oceana, Japonske, Hong Konga, Siama, Singapora, Indije, Evrope in Atlantskega oceana nazaj v Združene države. Ker je imel za to veliko pOt na razpolago samo tri mesece, se je v svojih študijskih načrtih omejil samo za podrobnejši
Ljudje — na drugih planetih?
Vsakokrat, ko poleti v vesolje kakšna 110va raketa ali okoli zemlje kakšen satelit, Se vprašujemo, kaj če ne bodo ti zralkoplov-ci nekega dne srečali nekje v vesolju člo-Veika, ki bi bil doma na kakšnem drugem Planetu.
Pred nekaj časa je naredil vatikanski ra-dio med znanstveniki in bogoslovci raziska-v°> ali je mogoče, da bivajo na kakšnih drugih planetih ljudem podobni ljudje.
Na to vprašanje je prof. Enrico Medi, P°dpredsednik Euratoma, odgovoril, da je P° njegovem nemogoče, da bi živela na ^rugih planetih našega sonca živa bitja, po-dobna človeku. To nam pravi poglobljena analiza pogojev, ki vladajo na drugih pla-netih, vsaj glede na tisto, kar danes vemo ^ njih. Organizem, kot ga ima človek, je ta|ko popoln in zahteven, da je nujno iz-redno veliko fizičnih, kemičnih in bioloških Pogojev, da lahko obstaja, in takih razmer ?'a zdaj na drugih planetih našega osončja ne nroremo ugotoviti.
Istega mnenja je bil letalski strokovnjak S^neral Gaetano Arturo Crocco.
^ anketi je pa v splošnem prevladalo Mnenje, da je možno, da žive razumna bitja ogromnem številu planetov v vesolju, andar pa ni mogoče pričakovati, da bi bila . telesu ipodobna nam. Zemeljski človek e Po isvoji podobi verjetno enkraten v ve-Takega mnenja je ameriški astronom ^hapiey> ki trdi, da predstavlja človeško 'v6 'tako kombinacijo okolnosti in tako reČno pogodenih, hkrati pa v tako rahlem avnovasju med seboj, da je po verjetnost-računu v resnici silno malo verjetno, ^ b> se bilo pojavilo še kje drugje. To bi ll° presenetljivo. Praktično je torej skoraj Mogoče, da bi obstajali nekje v vesolju
takšni ljudje, kot smo mi. Za naš planetni sistem lahko trdimo z gotovostjo, da v njem ni drugih enako razumnih in z enakimi psihološkimi 'Sposobnostmi obdarjenih bitij. Če so bila na Marsu, so morala obstajati v davnih, davnih časih, ko je ta planet še imel ozračje z obilo kisika, katerega pa je že izgubil.
Pater Domenico Grasso s papeške Gregorijanske univerze, je zaključil anketo s trditvijo, da je bilo božje razodetje namenjeno človeku naše Zemlje in to razodetje nam ničesar ne pove o tem, če obstajajo druga človeška razumna bitja v našem osončju ali izven njega.
Vendar pa z bogoslovnega stališča ni nič čudnega, če bi živela človeška bitja tudi na drugih planetih v vesolju. Noben razlog, niti filozofski niti bogoslovni, ne sili k temu, da bi morali verjeti, da je človeško življenje omejeno samo na našo Zemljo. Bog je lahko ustvaril razumna bitja raznih stopenj; ena od teh je človek na naši Zemlji, ki ga je Bog s svojo milostjo povzdignil v dostojanstvo božjega otroštva. To milost nam je zaslužilo po lizvirnem grehu Kristusovo odrešenje.
Nič pa nam ne hrani verjeti, da je Bog ustvaril zunaj naše Zemlje ljudi, ki jim je določil drugačno usodo, da bi imeli n. pr. samo naravni cilj pred seboj, ali pa da imajo pred seboj enak cilj kot mi, katerega pa morajo doseči po drugi poti in ne z direktnim pristopom h Kristusovemu nauku. Nemalo je teologov, ki so skušali zbrati razloge za to, da je ta hipoteza ne le možna, ampak celo verjetna.
Dejansko lahko vsakdo misli glede tega, kar hoče, ker nam božja beseda o tem ni ničesar povedala — ja zaključil pater Domenico Grasso.
Ingrid Troger kot španska kraljica Elizabeta je podala svojo vlogo nekoliko manj živahno, pač tako, kot se za kraljico spodobi. Če omenimo še Burgi Klauro, ki je igrala princesko Ebeli, in jo pohvalimo kot je zaslužila, je naše delo v glavnem končano.
Seveda pa ostalih igralcev ne smemo prezreti. Mislimo, da ni pretirano, če pohvalimo vsakega še posebej in če bralcu povemo, da žanjejo breški igralci s Schillerjevo dramo »Don Carlos” lepe uspehe.
SPORED IGER V BREZAH
Kakor smo poročali že v našem listu, sta letos v Brežah na sporedu dve deli znamenitih dramatikov, in sicer: Schillerjev „Don Carlos” in Shakespearov »Beneški trgovec”.
Posamezne predstave so razdeljene na tele dneve:
Don Carlos”: 17» 23» 24» 30. in 31. julija, 5» 7., 8» 13» 15., 20., in 22. avgusta.
»Beneški lovec”: 18» 22» 25» in 29. julija, L, 2» 6» 9» 12» 14., 16» 19» 21» 26» 27» 28. in 29. avgusta (zadnja predstava).
Pri sobotnih predstavah vozi s Kardinalskega trga v Celovcu, ob 18. uri poseben avtobus v Breže in se vrača po predstavi zopet v Celovec.
Vstopnice dobite pri večerni blagajni in pri potovalnih uradih v Celovcu v predprodaji. Stanejo pa: 10.—, 15.—, 20.—, 30.—, 40,— in 50.— šilingov.
n: Bežna srečanja
ogled in preučevanje Japonske, Siama (Taj-ska-Thailland) in Indije.
Ko se je dr. Ludvik Čepon vrnil s svoje druge poti, je zbral znanstvene vtise, ki so jih nanj napravile velike vere Daljnega vzhoda: hinduizem, budizem in šintoizem. Tem vtisom je dodal, če je čuitil, da bi bilo to potrebno, nekaj svojih osebnih razmišljanj kakor tudi nekaj svojih izsledkov, do katerih je prišel pri svojem študiju. Vse to je letošnjo spomlad izdal v kaj okusno opremljeni knjigi z značilnim naslovom »Bežna srečanja z verami Indije, južnoazij-skih dežel im Japonske”. Knjiga je kar zajetna, ima 224 strani, in je bogato ilustrirana. Natisnjena je bila v tiskarni Graphis v Trstu ter ima tudi potrebni cerkveni im-primatur. Na prodaj je tudi v naši knjigarni Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Cena: 60.— šilingov.
llcatke, kuttucM vesti
O -Pri zaključni prireditvi PEN-klubov (mednarodna zveza književnikov) v Oslu (Norveška) je spomnil Theodor Csokor udeležence na to, da bi moral jezik Goetheja, Grillparzebja in Kanta na kongresih zavzeti staro mesto. Nemščina je že od leta 1945 strogo prepovedana. Avstrijski PEN-klub pa se zavzema za to, da bi zopet vpeljali nemščino poleg angleščine -in francoščine kolt uradni kongresni jezik.
9 V Linzu so 5. julija v Avstriji prvič uprizorili v okviru »Tedni Bruoknerjevega konservatorija” opero Amerilkanca Lucasa Fosseja. Libreto (besedilo opere) je po pripovedki Marka Twaima »Junak -s Calave-rasa”.
9 Heimrich Heym, dramaturg kopališča Hersfelder slavnostnih iger se je izrekel proti temu, da bi -pasita! Hersfeld (kopališče ob reki Fuldi v Zvezni republiki Nemčiji) »Salzburg severa” in skrbniški kraj Hof-mannsthala. Dalje je označil Heym gledališke načrlte povojnih let brez pravega razgleda. Zraven tega je opaziti pri ansamblu slavnostnih iger preveč tujcev. Mislil je pri tem na mnoge igralce iz Burgtheatra, ki gostujejo v velikem številu pri teh igrah.
9 Znameniti dirigent Herbert von Kara-jan je izjavil v Amsterdamu (na holandskem festivalu zaposlen z dunajskimi filharmoniki) pred 60 domačimi in tujimi novinarji, da bo po izteku salzburških slavnostnih iger dirigiral dunajske filharmonike samo še v inozemstvu. Tako bo šel z njimi: v Romunijo, ZDA, Sovjetsko zvezo, Nemčijo, Anglijo, Francijo, Švico, Italijo, in Finsko. Karaj a n zaključi namreč s svojim odstopom kot umetniški vodja dunajske državne opere 31. avgusta svoje umetniško delovanje v Avstriji.
9 Znani zgpdovinski spomenik čele kula, ki so ga sezidali Turki, da -so vzgradili vanj glave padlih srbskih bojevnikov v protitur-ških -bojih, so zavarovali s stekleno prevleko pred nadaljnjim razpadanjem oziroma uničevanjem. Narodni -muzej v Beogradu in narodni muzej v Nišu sta sklenila tako zavarovati spomenik, ker je — resda v dolgih desetletjih — izginilo z njega več kot dve tretjini lobanj, ki so jih bili Turki vzidali. Ta edinstveni spomenik na svetu obišče zadnja leta povprečno več ko 30.000 ljudi letno.
Dve šolarki pišefa
'Severnoameriške Združene države so razdeljene na 50 držav, od katerih je ena, ki se -imenuje Ohio. Glavno mesto te države je mesto Cleveland (po angleško se reče: »Klivlend”). V tem mestu je zelo veliko naših ljudi, ki so šli nekateri pred prvo, nekateri pred drugo, pa tudi po drugi vojni v Ameriko.
V šolah govorijo tam seveda angleško. Zato se tudi otroci Slovenskih staršev v šoli kmalu naučijo brati in pisati angleško in vsega drugega, kar nudi šola. Ni pa tam talko, kot je pri nas, da bi otroci imeli možnost, da se v šoli učijo in izpopolnijo v jeziku svojih staršev. Pri nas lahko vsak oče in mati prijavita svojega malega tudi za pouk slovenskega jezika, kar je tudi njuna dolžnost, če hočeta otroku dobro. Zato se trudijo naši ljudje v Clevelandu, da poleg šole vzdržujejo še posebno šolo, ki ji rečejo Slovenska šola. V vsaki večji fari, kjer je več rojakov z otroki, so organizirali tudi Učenje slovenskega jezika.
Mi tu smo na meji in danes ali jutri bo treba otroku, da se bo znal dobro izražati, govoriti, brati in pisati v slovenskem jeziku. če tega ne bo znal, se bo čutil, da mu nekaj manjka, da je za nekaj prikrajšan. Tam pa so daleč proč od slovenskega narodnega ozemlja in vendar skrbijo, da bi njihovi otroci znali dobro tudi jezik svojih staršev in pradedov. Hočejo, da bi njihovi otroci bili ponosni na 'svoje starše in na svoj rod.
»Ameriška domovina”, dnevnik slovenskih Amerikancev Ije pred mesecem dni objavila dvoje pisem, M sta ju napisali dve učenki Slovenske šole pri Sv. Vidu. Veseli smo teh otrok in zato objavljamo ti pismi tudi mi. Takole pišeta:
»Kot učenka slovenske šole sem zelo vesela in srečna, da imam priliko hoditi v to šolo. Obiskujem osmi razred pri Svetem Vidu in moj učitelj je gospod Stanislav Vrhovec.
Učimo se govoriti, čitati in pisati težje slovenske besede lin stavke. Poleg tega se učimo tudi dosti slovenske slovnice. Tudi kratke sestavke delamo. Dalje pišemo itudi knjižne kritike. Včasih moramo pripovedovati različne zgodbe s svojimi besedami. Poudarek našega učenja je seveda na zgodovini, zemljepisu ter kulturi slovenskega naroda. Naše šolske ure so v soboto dopoldne.
V	zadnjem času smo naredili dva kratka izleta. Prvič smo obiskali in ogledali umetnostni muzej. Zadnjo soboto pa smo si ogledali zdravstveni muzej. Predaval nam je dr. Andrej Pugelj.
V	slovenski šoli pojemo nove in stare slovenske pesmi. Rada bi še povedala, da sem zelo zadovoljna, da hodim v slovensko šolo lin sem zelo hvaležna staršem, da me pošiljajo v to šolo, -tako se bom naučila materinskega jezika mojih staršev.
Dana Lobe, učenka 8. razreda.”
Pri Sv. Vidu imamo vsako soboto slovensko šolo. V začetku leta smo se učili zgodovino Slovanov, prihod in njihovo naselitev iz Rusije v današnje slovenske kraje. Potem smo se učili zemljepis. Začeli smo s celinami ali kontinenti in potem smo se učili o slovenski zemlji.
Zdaj se bomo učili še slovstvo. V slovstvu se bomo učili povesti, ki so jih spisali naši pisatelji. Zadnjo soboto smo brali povesti in gospod Vrhovec jih je snemal na magnetofon. Popoldan smo šli v zdravstveni muzej, tam nam je dr. Pugelj razlagal o človeškem telesu.
Vsako soboto imamo tudi petje. Učimo se peti narodne pesmi. -Pojemo tudi -pri prireditvah. Slovenske šole, to je pri Miklav-ževanju in pri Materinski proslavi...
Marija Meglič, učenka 7. razreda.
SEMENJ NA REKI
Vsako leto, prvo nedeljo avgusta, je na Reki (pri St. Jakobu v Rožu) tradicionalni semenj. To je prvi semenj v naši okolici, znan daleč naokoli in je nekdaj trajal tudi po več dni.
•Kakor drugod so se fantje večkrat tudi na Reki stepli zaradi deklet. Seveda iz ljubosumnosti, česar pa niso radi priznali. Zato so rekli, da se tepejo za repo in ajdove žgance. Da je Reka zelo privlačna za vesele ljudi, pričajo velike dvorane. Zanimivo je omeniti, da je ansambel Avsenikov nastopil na Koroškem prvič pri Antoniču, kjer so plesali kar cel teden.
Naslednje vrstice pričajo, da se tradicija na Reki nadaljuje, če boste drugega avgusta dobre volje, se bomo srečali pri Antoniču na Reki.
NA REKI
Na Reki tam pod Jepo smo tepli se za repo na semnju vsako leto, pa le za kratek čas.
In ajdove še žgance smo cvrli za Horjance in stare so še mam’ce nam vriskale po vas’.
Pri Antonič na Rice je smetana na mlince in ajdove potice spet čakajo na vas.
Zato pa bomo zbrani spet letos kakor lani v Mihijev’ dvorani, pri Katrci — za špas.
ŠT. RUPERT pri VELIKOVCU (Vesela novica)
V nedeljo, 5. julija, je doživela Doniževa družina v Orliče vesi lep, vesel in predvsem milostipoln dan, družinski praznik prve vrste. Andrej, najstarejši sin, je pripeljal na dom svojo izvoljeno življenjsko družico, ki si jo je poiskal v mirnem gorskem kraju pod Obirjem, tam, kjer rožanska Šmar-jeta meji na Apače. Dve Andrejevi sestri so bili rožanski snubci že odpeljali tja čez Dravco, eno pred leti v šmarjeto, eno pa letos majnika v št. Jakob v Rožu. Da se torej vsaj malo izenači, po domače rečeno, „izgliha“, je Andrej privedel Rozalijo Wutte iz Roža tu sem. Prav je naredil.
Ženitovanjsko slavje je bilo po dobri krščanski in kmečki navadi združeno s sv. mašo in sicer to pot prvič v naši fari po najnovejšem obredu: poroka se je izvršila med sv. mašo. Ta obred je zelo pomenljiv in ima globok smisel. Tako se namreč po-ročencem in vsem navzočim nazorno pokaže, da je zakrament sv. zakona dar samega božjega Zveličarja, prav tako, kakor zakrament mašniškega posvečenja, ki se tudi deli med daritvijo sv. maše. Zato naj bo vsak zakon in vsaka družina, vse družinsko življenje docela zakoreninjeno v Kristusu, od katerega izhaja ves blagoslov, vsa resnična družinska sreča. Kako lepo in vzpodbudno je, gledati ženina in nevesto, klečeča pri poročni sv. maši ob vznožju oltarja, takorekoč ob nogah križanega Odrešenika, da bi sprejela v svoje srce potoke milosti, ki se pri sv. daritvi izlivajo iz Njegovega Srca! —Mašni obred je spremljal z ubranim petjem moški kvartet iz šmarjete, domače farne nevestine, pri katerem sodeluje tudi svak ženinov.
Po cerkvenem opravilu so se podali svatje na ženinov dom v Orliče vesi, kjer so preživeli nekaj ur v prijetni, neprisiljeni domačnosti. Tudi tukaj so omenjeni pevci skrbeli za dobro voljo, razvedrilo in blagodejno spremembo s prepevanjem domačih pesmi. Nekaj se nam zdi vredno, posebej omeniti: Nevesta se je s .svati iz Roža neverjetno točno pripeljala k poročni maši, da župniku in mežnarju ni bilo treba dolgo čakati, kakor se to večkrat zgodi pri porokah, ampak so morali le svatje malo čakati. Naj bo to dobro znamenje za vse skupno življenje mladega zakonskega para: če se bo mlada gospodinja trudila, pri vsakem cerkvenem in domačem opravilu biti ob pravi uri na mestu, bo to gotovo njeni družini v velik blagoslov; tedaj se utegne na njej uresničiti rek, da dobra gospodinja podpira tri vogle hiše.
Še enkrat želimo novoporočencema: Bog bodi z vama na celi življenjski poti!
Srečanje mladine iz Trsta, Gorice in Koroške
(Nadaljevanje s 1. strani)	gesta, da danes, leta 1964, 44 let pozneje,
stvom. Ta tabor pa mu ni posredoval samo odklanjajo gotovi krogi skupno proslavo? kulturnih in umskih vrednot, ampak mu Je to napredek, je to korak v bodočnost? je tudi dal samozavest, da stoji vsakdo iz-	Boleča so ta vprašanja,
med udeležencev daleč nad nizkotno huj- Majhen krog slovenskih študentov je za skarijo gotovih nepoboljšljivih krogov. Vem, nekaj dni stal v luči avstrijske publicistične da zveni v vsakem izmed mladih ljudi, v javnosti. So meje res ogrožene, kakor trdi-enem razločno, v drugem še nesigurno • jo nekateri, da je treba toliko ropota? Kdor in tiho, pesem o širokih cestah in mosto- je trezno presodil, je dobro spoznal, katera vih med človeškimi srci. Tiste pa, ki se manjšina na Koroškem stalno išče spor. iz zgodovine ničesar niso naučili, ki hodijo Tudi ugledni avstrijski časopisi ter avstrij-izhojene poti, tistih ideologijo, pa bo, v to ski radio so odklanjali nemški nacionali-globoko verujemo, razvoj časa prej ali slej zem. Trezna javnost dobro ve, da meje niso ■pohodil. Vemo, da smo na pravi poti enako- ogrožene, da ozke nacionalne meje danes pravnosti, združenja, pravice, ljubezni, mi- sploh postajajo anahronizem. Tabor sloven-ru. Kako dolgo še bodo pisali: „Tschusch ske zamejske mladine je bil prirejen v duhu raus!“, kako dolgo še ne bo prišlo do skup- skupne naše avstrijske domovine. Skavti,, nih proslav, kako dolgo še bo morala stra- ki so pri maši pri Gospe Sveti ministrirali, žiti policija skupino iskreno mislečih in so imeli na svojih rokavih koroški grb. Za-mirnih mladih ljudi, kako dolgo še bodo na- kaj nam obrnejo nekateri to lojalno in v novo zakrvaveli spomini na strašno dobo duhu zveste državljanske zavesti zasnovano nacizma, kako dolgo še? Je to združena proslavo v protiavstrijsko demonstracijo? Evropa? Če sta si segla slovensko in nem- Na tem mestu hočemo izreči priznanje in ško govoreči deželan po plebiscitu leta iskreno zahvalo varnostni direkciji in var-1920 ravno pred vojvodskim prestolom v nostnim organom, ki je skrbela za dober in roke ali je to bila samo prazna in hinavska uspešen potek celotne prireditve.
Uspela spominska proslava
V	nedeljo popoldne pa je mladina zaključila svoj dvodnevni tabor z akademijo v Delavski zbornici v Celovcu. Z izbranim kulturnim programom so slovesno zaključili proslavo 550-letnice zadnjega ustoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku. Prireditev je pokazala, da ima naša mladina še ideale, pa še kako lepe! Zato se nam ni treba bati bodočnosti!
Program je otvoril mešani zbor s pesmijo „Naša mlada leta“ (besedilo je pripravil Lovro Kašelj). Enostavno zgrajena pesmica, ki je prav ubrano zvenela.
Nato je pozdravil podpredsednik Warasch navzoče občinstvo. Še prav poseben pozdrav pa je veljal goriškim in tržaškim bratom.
..Prijatelji, rojaki! Veseli me, da ste prišli na današnjo proslavo, ker so danes v treh naših farah bile nove maše in je stalo vsakega izmed vas, ki ste tu, mnogo dobre volje, da je lahko prišel sem. Spoznali boste danes, da mladina slovenskega naroda na Koroškem le ni taka, kakor so jo označevali v zadnjem času nekateri krogi, kajti njej gre za višje in plemenitejše ci*lje.“
Sledila je pesem Koroška domovina, ki jo je uglasbil Fr. Cigan, zložil pa Valentin Polanšek. Vsebina govori o trajni zvestobi naši koroški domovini. Skladbo so zapeli s pravo živahnostjo in vedrostjo.
V	pesmi „čujte, pradedje" Vasilija Mirka se mladi rod klanja prednikom in slovenski zgodovini. Skladba je težka in zahteva od mladih grl kar preveč.
Na oder je stopila predstavnica Gorice:
..Prinašamo vam pozdrav naše tihe Gorice, vse obsejane z zlatimi sončnimi žarki. Prinašamo zvonjenje zvonov naših svetišč na Sveti gori, na Barbani, n^ Stari Gori dn z Višarij. Prinašamo pozdrav vam, dragi koroški Slovenci, posebej vam, mladi Korošci! Z vami spletamo nerazdruženo prijateljstvo. Občudujemo vašo zavest, vašo prelepo pesem in romamo z vami k vrelcu naše skupne poti, h Gospe Sveti dn h knežjemu kamnu. Romamo na to svetlo božjo pot, od koder smo prejeli krščanstvo in kjer se je utrdila naša narodna samozavest in demokratična miselnost."
Goriški prijatelji so nam nato uprizorili kratek dramski prizor „Za staro pravdo". Predstavili so nam kmečki punt, dobo iz zgodovine goriških kmečkih puntov 18. stoletja. Najbolj znan je Tolminski punt, ki ga je vodil Ivan Gradnik. A končal je — kot vsi drugi punti na Slovenskem — žalostno. Glavnega voditelja Gradnika so obglavili 26. aprila 1714 leta na travniku pred kipom sv. Ignacija, ki stoji še danes. Goričani so igrali zelo naravno, Aako da smo živo podoživljali tisti čas.
In še nekdo nam je poslal pozdrave. To so bili naši bratje iz Trsta. Mladenka, Tržačanka je rekla:
..Prinašamo vam topel pozdrav od morja. Mater božjo na Repentaboru smo prosili za blagoslov na poti. In ko smo hiteli po obalni cesti skozi Barkovlje, so nam ribiči peli pesem za vas vse. Melodiji se je priključila pesem ribičev pri Svetem križu in pesem kamnarjev v Nabrežini. Pesem in smeh z naše obale se druži v našo skupno pesem mladine za mejo in ob meji. V veselem poletu hitimo v jutrišnji dan. Ne maramo razdvajanj in ne poznamo sovraštva. Gradimo nov svet medsebojne ljubezni in vzajemnosti. Vemo, da bo le tak svet obstal in vemo, da morajo vsi oživiti naročilo papeža Janeza XXIII. tudi kar zadeva narodno manjšino. Gradimo novo Eoropo, v kateri ima mesto vsak narod tam, kamor ga je Bog poslal in mu življenje dal."
Tržačani so nam nato pokazali tržaške folklorne plese v pristnih tržaških narodnih nošah. Brhke mladenke in mladeniči so nam zaplesali „Ples sto ljudi" in pa „Polka je ukazana". Medtem ko je „Ples sto ljudi" še popolnoma pristno narodni ples, je drugi „Polka je ukazana" že stiliziran, t. j. že deloma umetno prikrojen.
Zaplesali pa so že tako živo, da smo se še mi v dvorani dvigali s sedežev, kajti: ..Polka je ukazana, tla so namazana, hoj hej, hoj, hej, kri se razgrej", ni razgrevala samo plesalcem, ampak tudi nam.
Plese je na harmoniki odlično spremljala Nadja Hriščak.
Na akademiji je nastopil tudi ansambel „Veseli študentje", ki so s svojimi narodnimi poskočnimi vižami razveselili staro in mlado. Zdi se, da se ta ansambel od nastopa do nastopa bolj zrašča v enotno glasbeno telo.
Višek proslave pa je tvorila kantata ..Ustoličenje" Franceta Cigana. Prvotno je delo izgledalo drugače. Začetnik je Zdravko Novak, ki je leta 1952 ob 1200-letni-ci pokristjanjenja Slovencev po sv. Modestu zasnoval prizor ustoličenja, in sicer v dramatični obliki z nastopi zborov in solistov. Potem je zaprosil dr. Cigana, da bi nekaj predvidenih prizorov uglasbil. To pa bi moralo biti uprizorjeno za gledališke deske. Ker pa je bilo delo pretežko — kajti zahteva veliko oseb in močno scenerijo.— je obležalo v predalu.
Dr. Cigan pa je premišljeval, kako bi mogel delo oratorijsko obdelati. Zato je naprosil Lovra Kašlja, da bi spremenil tekst, kar se je tudi zgodilo. Dr. Cigan je nato stvar glasbeno predelal v oratorijsko kantato (duhovna glasbena oblika z recitativi, zbori in orkestrom, pri kateri se menjavajo arije, dueti, zbori itd.).
Osrednji tekst pa je pustil tako, da jo je možno prirediti na odrskih deskah ali koncertnem odru.
V originalu je delo tako uglasbeno, da je mišljen zbor s solisti in spremljavo pihal-
PODGORJE — KAPELICA
Letos so pri Kapelici sv. maše na praznik sv. Jakoba, 25. julija, ob 9. uri in na praznik sv. Ane, v nedeljo, 26. julija, ob 9. uri. Po maši je na praznik sv. Ane pranganje po lepi gozdni poti na Vodico. Pridite romat k podgorski Mariji pri Kapelici!
ŠT. JAKOB V ROŽU
(Gospod župnik Andrej Karicelj — srebmo-mašnik)
Vsem šentjakobskim faranom je znano, da se naš gospod župnik branijo biti sre-brnomašnik. Pa jim nič ne pomaga. Ne da se tajiti, da njih lasje že postajajo srebrni. Vemo, da smo k temu pripomogli deloma tudi mi šentjakobski farani. Priznamo pa . takoj v začetku, čim bolj se njih lasje ' srebrijo, tem bolj jih častimo in spoštujemo. Saj tudi tisti otroci znajo biti hvaležni in polni spoštovanja do svojih staršev, ki so včasih tudi malo hudobni.
Tako bi se cela fara prav rada poklonila gospodu župniku na dan srebrne sv. maše. Na tihem hočemo potožiti tudi drugim, da smo silno težko ubogali, ko smo zvedeli, da naš gospod ne želijo nobenega zunanjega slavja. Danes, 16. julija obhajate svojo ! srebrno sveto mašo. Zato se jih ta teden vsa množica faranov v molitvi in hvaležnosti spominja: odrasli, mladina, otroci. Bog naj jim bogato povrne, kar so za nas vse j storili, molili, žrtvovali in trpeli. Molili bomo, da jim Bog da moči in zdravja. Prosili bomo, da božja volja vodi njih življenjsko pot tako, da še dolga leta ostanejo naš dušni pastir. Na mnoga zdrava in blagoslovljena leta!
Vemo, častiti gospod župnik, za vaše skrbi. Vaša največja skrb smo mi farani, so naše neumrljive duše. Vaša velika skrb ; je bila naša farna cerkev. Popravili ste jo in popravili ste tudi naše številne podružnice. Ko obhajate svoj god, stojite spet ! sredi novih velikih skrbi. Vaša želja za srebrno mašo je, da vam pomagamo. Po- j trudili se bomo, da vam napravimo vsaj to j veselje.
Vaše srebrne sv. maše se bodo spominjali tudi verniki v Pliberku, kjer ste kaplano-vali, in zlasti vaši nekdanji farani v Šmar-jeti v Rožu.	!
Častiti gospod župnik! Bodite prepričani, da vsa fara zna ceniti vašo dušnopastirsko gorečnost in vse, kar ste za šentjakobsko faro storili. Kjer koli pač svojo srebrno , mašo obhajate, prosimo vas, spominjajte se tudi nas. Mi pa smo te dni združeni v molitvah z vami.
Hvaležni farani.
nega kvarteta. Vendar je moral komponist opustiti to namero dz tehničnih razlogov. Zato je samo klavirska spremljava.
Centralni (osrednji) prizor ustoličenja je napravljen po pristnih zgodovinskih virih in je torej popolnoma originalen brez subjektivnih dodajanj.
Medtem ko pri znanih oratorijih, n. pr-Bachovih in drugih, kronist poje svoj tekst, je komponist naše kantate mnenja, da je bolje, če kronist svoj tekst recitira, to je, povezuje posamezne dele v govorjeni besedi, Iker pride dogodek bolj do veljave.
Kantata ..Ustoličenje" je razdeljena na 10 delov.
V	prvem delu pripoveduje kronist zgodovino Gosposvetskega polja. V drugem delu se zbira ljudstvo. Vse je razigrano in veselo. Rogovi vabijo k ustoličenju. Z veselo pesmijo se zbirajo. Z ljudstvom prihajajo kosezi. Za njimi pa pride škof-vladika, ki ga vsi navzoči svečano pozdravijo. Kot zadnji pride knez.
Sedaj pride pravzaprav glavni del (šesti)-ki tvori jedro ustoličenja, ki je vse v govorjeni obliki in strogo po zgodovinskih virih.
Nato je molitev za kneza (pri Gospe Sveti), kjer levit prebere berilo iz lista sv. apostola Petra. Sledi molitev za narod, ki j° je izvršil vladika-škof.
V	zadnjem, desetem delu, poroča kronist: ,,'Sveti obred je končan. Vesela so srca in polna hvaležnosti. Vsem, knezu, Škofu in narodu Karantanije kipi iz dna duše zahvalna pesem. Komponist je zahvalno pesem uglasbil v obliki fuge, in sicer v dorskem tonskem načinu, a capeM (brez spremlja' ve orkestra).
Kantata se končuje z motivom prve začetne pesmi.
Vsi, pevci in igralci, so se močno potrudili, da je delo tako lepo uspelo. Zato moramo pohvaliti prav vse: soliste, pevce igralce, režiserja in pianista.
iSkratka bile so to odlične storitve mladosti.
Neodgovorno pobalinstvo
Dne 14. julija zvečer je bilo vrženih sedem pasjih bombic (Knallkonper) v tiskamo Mohorjeve družbe, od teh so tri eksplodirale. K sreči ni bilo nikogar v prostoru in tudi materialne škode ni bilo. Mimoidoči so storilce videli, med temi dva mladostnika. Vendar ju policija še ni mogla izslediti.
Koroški tisk to dejanje obsoja.
.........
SELE
(Selško narečje je študiral)
Okoli leta 1935 je jezikovni učenjak dr. Aleksander Isačenko bival v Selah, prisluhnil selski govorici, jo študiral in o njej napisal Obširno razpravo, ki jo je leta 1938 v Ljubljani izdalo Znanstveno društvo pod naslovom „Narečje vasi Sele v ,Rožu“. Knjiga je v krogih 'Slavistov vzbudila veliko zanimanje, tako da je vsa izdaja razprodana.
Pretekli teden ipa se je mudil v Selah dr. Valentin Logar, član Slovenske akademije znanosti in vseučiliški profesor v Ljubljani. On je priznan učenjak med slavisti in proučuje razne dialekte slovenske Koroške. Hotel je na lastna ušesa slišati kako nazi-vamo razne stvari in izgovarjamo besede. Zanimivo je, da imajo jezikoslovci za vse raznolične izgovarjave posebne pismene znake in zato morejo zapisati besede natančno tako, kakor so izgovorjene.
Verjetno bo tudi on izdal o naši govorici zanimivo knjigo in obogatil slovansko jezikoslovno slovstvo. Selani pa bomo s tem postali še bolj priznani v krogih učenjakov.
(Ponovitev novih maš treh misijonskih novomašnikov)
Po nalivih zadnjega petka in mračni mrzli soboti je lepo nedeljsko jutro omogočilo na prostem lepo slovesnost. Z malo zamudo so prispeli med nas trije novomašniki — salezijanske družbe, da ponovijo primicijo v zahvalo dobrotnikom, ki so jih za časa študija gmotno podpirali. Dva iz Japonske, eden iz Indije, drugi napovedani Indijec pa je bil zadržan. Na prostornem trgu pred novo cerkvijo jih je pričakala množica domačinov in mnogo vernikov iz sosednjih krajev. Pevci so 'jim zapeli v pozdrav, nato jim je izrekel dobrodošlico domači župnik latinsko in slovensko, četa ministrantov pa je s primerno zborno deklamacijo poveličala duhovniško pot. Rodne starše so novo-mašnikom nadomestovali duhovni starši — dobrotniki. Indijcu Hanzej čertov, pd. Adamk in Neži Jug, Spod. Bošnjakinja. Enemu Japoncu pa Florijan Kelih, Dolinar in Marija Mak, zastopana po sestri. Druge-mu pa Francej Štern in Marija Olip. Ganljivo je bilo, ko so mladi duhovniki poklek-
Dacui 'za' tisUomi sklad!
Podblegoški:
Bilo je pozimi. Bila je mrzla noč, mnogo Premrzla za njuni razgreti srci. Dolgo Tone že ni več stal pod oknom ali sedel na njem. Njena sobica je postala njegova — njuna. Tone je sedel ob mali mizici, katera je stala v kotu zraven okna. Na mizici je gorela hiala barvasta svetilka. Marija pa je stala lam pred njim in si česala lase. Ker sta hiislila, da ista oče in mati šla že spat, sta govorila pol glasno. Naenkrat pa so se odprla vrata in vstopila je Marijina mati z veliko svetilko v roki.
„Kaj pa ddlaš, zakaj še ne spiš?“
Marija je nehala česati lase in se obrnila k materi vsa trepetajoča in bleda. Tiho in prestrašeno je zrla vanjo. Mati pa ni ostala pri vratih, temveč, ko je videla njen Prestrašeni obraz, stopila bliže. Toneta še ni videla. Zakrivala ga je Marija, ki je Stala Pred sltolom. Toda, ko se je spet pomaknila haprej, ga je zagledala. Marija se ga je boječe oklenila. Njena mati pa je stopila predenj in mu očitajoče rekla:
„Tone, tega pa si ne bi nikoli mislila. Ali se ne sramuješ, da nas spravljaš v sramoto? Zabavo bi si bil pa lahko drugje poiskal. Mislila sem, da smo prijatelji, zdaj pa tako delaš z nami. Tebi, Marija, to pa že °£e jutri povedal, kar ti gre.“
Marija je trepetala v njegovem objemu 'n se hotela spet oprostiti. Ni je izpustil, bržal jo je ves čas objeto, vstal in rekel: »Mati, ne jezite se! Nikogar nočem spra-
nih pred namestnike svojih staršev in prejeli s pokrižanjem njihov blagoslov.
Sledile so na pripravljenih treh oltarjih istočasno tri sv. maše, ena peta liturgična z ljudskim petjem.
G. kaplan Matko je v pridigi poudaril misijonsko dolžnost vseh vernikov. Veliko je bilo sv. obhajil. Po mašah so vsi trije delili novomašniški blagoslov. Ura je bila že poldne, ko se je cerkveno slavje končalo.
Popoldne je skupna miza v dvorani družila duhovnike, pevce in povabljence. Razgovor se je razgibal, ker sta tolmačila č. g. Rovan v italijanščini in g. Franc Drenovec v angleščini. Novomašnikom je zelo ugajala slovenska pesem, pa tudi Japonca sta zapela par svojih domačih popevk. S petimi litanijami v cerkvi se je ta izredna slovesnost zaključila.
Novomašniki bodo Iz Turina odšli v Rim in tam nadaljevali študije, da se potem kot bogoslovni profesorji vrnejo med svoje rojake.
ŠMIKLAVŽ OB DRAVI
V četrtek, dne 9. julija 1964, smo pokopali na našem pokopališču najstarejšo faranko, Loschnig Marijo, pd. Klocarjevo mamo z Brda. Smrt jo je dohitela nenadoma. Kakor vsak dan v poletju, tako je tudi še na svoj smrtni dan odšla na polje. Proti večeru se je vrnila v svojo kajžo, kjer je živela od leta 1956 po smrti svojega moža kot užitkarica popolnoma sama. Pred osmimi leti, po smrti svojega moža, je izročila svojo kajžo z majhnim posestvom svojemu sinu Francu, kateri je v bližini stare kajže za svojo družino sezidal novo hišo. Proti večeru se je rajna mama vrnila domov. Kakor ponavadi je še nakrmila svoje kokoši in kozi, nakar se je hotela vrniti v svojo kajžo k počitku. Spotoma je še kratko pomarnjala s svojim sinom o svojem vsakdanjem delu, ko ji je nenadoma postalo slabo in ni spregovorila nobene besede več. Domači, ki so pritekli k materi, so menili, da je nenadna bolezen le pojav starostne oslabelosti. Ko od matere niso prejeli nobene besede več in se je bolezen od trenutka do trenutka slabšala, so domači poklicali zdravnika, kateri je odredil takojšen prevoz nevarno bolne matere v beljaško bolnišnico. Okoli 11. ure je pa pokojna Klocarjeva mama že izdihnila. Umrla je za kapjo.
Rajna Klocarjeva mama so se rodili 4. februarja 1882 na Brdu. Komaj 24-letno dekle, so se leta 1905 poročili v šmiklavški farni cerkvi z rajnim Loschnig Francem, ki je prišel na Brdo iz pečniške fare. Z rajnim možem sta živela v skupnem zakonskem življenju nad 50 let. V zakonu sta se jima rodila samo dva otroka, mlajši sin Franc, ki je podedoval kajžo z majhnim posestvom na Brdu in hči Ana, ki je poročena
4
NEVESTA
viti v sramoto, z nikomer se zabavati, najmanj pa z vašo Marijo. Z Marijo se ljubiva in čim bo ona toliko stara, da se lahko poroči, se bova poročila. Marija to ve. Ne kregajte je! Z očetom bom pa jutri sam govoril."
»Ne, Tone! To ni lin ne more biti res. Ti imaš lepo kmetijo, Marija pa je brez dote, saj veš, da nam je vojna požrla ves pri-služemi in od ust prdtrgan denar."
»Vem, mati," je odgovoril. »Tudi brez Marijine dote se bo dalo živeti. Prosim le, da o vsem tem molčite. Ni treba, da cela fara govori o tem!"
Odšla je, ona dva pa sta ostala sama. Velika skrb, katera je Marijo vedno težila, ji je s tem večerom odpadla. Saj do tega, da o njuni ljubezni zvesta oče in mati, je enkrat tako moralo priti. Bala se je le, kaj bo drugi dan z očetom. Potolažil jo je, naj bo mirna in mu zaupa.
Jutri je nedelja in bo že sam govoril z očetom. Z veselim zaupanjem v bodočnost mu je stisnila roko, ko je odhajal domov.
Tone je bil poln novih misli. Pred njim je stala sedaj resničnost in odkrito življenje. Doslej je bilo vse, kar je doživljal z Marijo, kot da je billo zavito v skrivnost, ki jima je zakrivala toliko lepega in pravljičnega. Sedaj je njuna skrivnost odkrita. Zginila bo vsa tista čarobnost in tajinstve-nost, ki jo je on tako ljubil. Med potjo domov se je Tone še enkrat spomnil na to
Gospodarske vesti
Dela v juliju
© Na njivah zatiramo škodljivce, ki so se zlasti na krompiriščih močno razširili. Škropimo proti krompirjevi plesni ter proti koledarskemu hrošču. Na žitnih poljih žanjemo. Takoj po žetvi orjemo, zatremo plevele in sejemo ajdo, repo, koruzo za kisanje. Po žetvi pregledamo mlade posevke deteljin in, če je potrebno, dognojuje-mo s fosforovirriii ter kalijevimi gnojili. Zlasti pozorni bodimo na izgled črne detelje — če je dlakava, pomeni, da nismo sejali pravega semena.
® Na travnikih smo s košnjo že davno končali. Travniki so pognojeni in otava bujno raste.
• V sadovnjakih nadaljujemo škropljenje proti škrlupu ter proti ličinkam ameriškega kaparja, ki so konec minulega tedna začele lesti proti mladim plodovom. Na prepolnem sadnem drevju redčimo plodove zato, da se bodo preostali plodovi lepše razvili. Odstranjujemo vodene poganjke. V suši zalivamo z vodo. Zelo dobro se obnese gnojenje z razredčeno gnojnico in dodatkom pepela ter superfosfata v luknje, ki jih zvrtamo v zemljo pod robom krošnje. Začnemo z okulacijo na živo oko, vendar je bolje, da cepimo v avgustu na speče oko.
s Kreutzerjem Jožefom in živi na Novem Brdu.
Kakor večina naših starih mater in očetov, tako so tudi rajna Klocarjeva mati poznali samo delo in molitev, ičeprav so bili že v 83 letu starosti, so še vsak dan pridno hodili na polje, ker brez dela nikdar niso mogli biti. V dolgih nočeh in deževnih dneh pa so radi žebrali, posebno sv. rožni venec. Saj potreb je bilo vedno dosti, zdaj za svoje sorodnike, za sv. misijone, za duhovnike in za vaške odpadnike in javne .grešnike. Vzgojena v pristnem narodnem duhu je redno naročala in rada brala »Nedeljo" in naše Mohorjeve knjige. Še zadnje leto, ko so ji začele že oči pešati, se je trudila z branjem naših slovenskih listov.
Rada je pomagala, kjer je mogla, posebno družinam svojih dveh otrok. Vnukinje in še posebno mali Reinhard so radi obiskovali svojo staro mater in babico, ker so čutili v pokojnici njeno ljubeče srce.
'čeprav rajni Klocarjevi mami ni bilo dano, da bi mogla pred svojo smrtjo prejeti sv. zakramente za umirajoče, smo prepričani, da se bo neskončno usmiljeni Bog ozrl na njene številne molitve, žrtve in dobra dela in ji naklonil sveta nebesa. Vsem žalujočim sorodnikom, posebno še sinu Francu in hčeri Ani z družinama pa izrekamo ob izgubi dobre matere globoko sožalje.
lepo in srečno leto, ki je bilo le njuno in nikogar drugega in katero je ostalo za njima in se ne bo vrnilo nikoli več. Nič več se jima ne bo treba skrivati. Z brezskrb-nostjp pa bo zginilo tudi mnogo lepote in romantičnosti, v kateri sta doslej živela in bila oba tako zelo srečna.
Drugi dan je Tone stopili spet v Marijin dom. Mati je bila že vse povedala očetu. Bil je zelo hladen in resen, kot more bita resen le človek, ki je moral težko delati, da je mogel preživljati sebe in svojo družino, in kateremu je bila voljna požrla še tisti skopo, od ust pritrgani denar. Rekel mu je, da to ni prav iin da je Marija zanj mnogo premlada in prerevna.
Tone mu je rekel, da je vse dobro premislil in da bosta tudi brez Marijine dotfe živela. Če pa je še mlada, jo bo pa počakal, saj ,se mu tako zelo ne mudi. In tako je tudi bilo.
Še dve leti sta potekli, obe polni mlade in neskaljene sreče, obdane s cvetjem in mladostno opojnostjo.
Ko ji je bilo devetnajst let, jo je poročil, še danes jo vidi, kakšna je bila tisti dan. Kakor mlada srnica, vsa brhka in lepa se mu je zdela. In ko sta zvečer ostala sama, se je stisnila k njemu, vtopila svoje oči v njegove in mu rekla: »Tone! Hvala ti, da si me poročil tako revno, kakršna sem. Nikoli nisem verjella, da bom kdaj tvoja žena, a danes je to res. Tvoja žena sem do smrti. Objel jo je in poljubil tako vroče in iskreno kot takrat, ko jo je poljubil prvič. Ona pa ga je gledala pohlevno, vdano in ljubeče ter bila vsa srečna. Res! Bila sta sreč-
Zakaj škropivo ne učinkuje
Mnogi pridelovalci krompirja so letos vpraševali, zakaj sredstvo ne učinkuje zoper koloradskega hrošča. Trosili so panta-kan, pepein in llndan, toda z uspehom niso bili zadovoljni. 'Pravijo, da hrošč potem, ko so škropili, ni poginil.
Koloradski hrošč je v resnici zelo odporna žuželka, toda njegova ličinka bi morala pod vplivom škropiv zanesljivo poginiti. Morda zapraševanje oziroma škropljenje ni bilo v redu opravljeno, ali pa tudi, da je bilo staro sredstvo in zato ni več učinkovalo. Verjetno je, da so ličinke koloradskega hrošča postale odporne.
Če dvomimo o sredstvu, je najbolje, da ga preizkusimo. V ta namen vzamemo dve primerno veliki škatli (lahko od čevljev) in ju postavimo navpično. Na vrhu in ob strani ju drobno navrtamo. V škatli postavimo kozarec z vodo, vanj pa vejice krompirja. Najbolje je, da vejice vtaknemo v preluknjan okrogli karton, ki ga postavimo na kozarec. Tako preprečimo, da bi poskusne žuželke padle v vodo. Nato postavimo v vsako škatlo na liste krompirja po dvajset ličink in dvajset hroščev. V eni škatli na-prašimo, oziroma poškropimo liste krompirja na običajen način, v drugi škatli pa nič. Potem tri dni opazujemo in štejemo poginule ličinke ter hrošče. V škatli, kjer nismo 'škropili, bodo ličinke in hrošči ostali živi. V drugi škatli pa bi morali poginiti. Če niso poginili ali pa jih je le polovica, tedaj tisto sredstvo v resnici ne učinkuje več nanje. Zato bo treba izbrati kakšno drugo sredstvo, ki ga še nikoli nismo uporabljali. Če pa so ličinke in hrošči na poškropljenih vejicah poginili, tedaj je sredstvo učinkovito. Če na polju takšno sredstvo ne učinkuje, je bržkone razlog v površnem škropljenju ali pa je morda dež škropivo prehitro spral z rastlin.
Tako lahko preskusimo vsa sredstva proti raznim žuželkam.
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Go.
Dobrla ves-Eberndorl tel. 04236-281
na, presrečna oba in te sreče ne bi bil Tone zamenjali z nikomer.
Devetnajst let je poteklo. 'Devetnajst let sreče in ljubezni. V marsikaj grenkega sta morala ugrizniti v tem času. Otroci' so prihajali drug za drugim, dolg je rastel. Svoj velik del pa je zraven prispevala tudi svetovna kriza. Vendar, nič ni moglo omajati njune ljubezni in sreče. Premagala sta vse. Ko pa sta bila na pragu boljšega življenja in sta z veseljem gledala na otroke in bodočnost, pa se je naenkrat pooblačilo nebo. Krvavi oblaki so zakrili nebo. Na zemljo pa je začel padati ogenj, ki je uničeval vse. Vojna, strašna in krvava, je dušila in uničevala zemljo, udarila tudi mednju in Marijo uničila.
Kaj je Tone tokrat trpel! Kdo naj to ve? V njegovih očeh ni billo solz, da bi izprale to strašno gorje, ki ga je dušilo in mu žgalo dušo. Oh, vojna, ti strašna, prestrašna!
Danes spiš ti, draga Marija, tiho in mirno. Ob tebe ne butajo več valovi življenja. Le on — Tone, je sam, sam, tako strahotno sam. Le spomin nanjo, na Marijo, mu še kot vedno nov in svež vstaja dan za dnem, večer za večerom in ga spominja na vso davno in prezgodaj minulo srečo, na njeno vdanost in ljubezen.
Za njega si ti še vedno živa, še vedno taka, kot si bila takrat, ko te je prvič poljubil. Rane pa, ki mu jih je tvoja smrt zarezala v njegovo dušo in srce, bo ozdravila le smrt. Kdor trdi, da čas celi vse rane, je lažnik, ali pa še ni izgubil tistega, kar mu je bilo najdražje.
K o n e c
Z/\ MLADINO
IN PROSVETO
Pogled v bodočnost
Po Foersterju:
0hy ti jeziki . . .
Poznamo tiri vrste jezikov: govejega, prašičjega dn — opravljivega. In tega je najmanj prida. Zasledimo ga pri otrocih, a neredko tudi pri odraslih. Žal ga največ pripisujejo toliko češčenemu nežnemu spolu, ki pa se prav v tej lastnosti pogosto pokaže prav malo nežen in plemenit.
Koliko je tega obiranja! Saj verjamemo, da tega ne delajo iz hudobije, ampak samo, ker jezliček miga, ne da bi srce kaj vedelo o tem. Kaj nam govori srce o čenčanju? Gotovo ni nobenega dekleta, ki bi mislila, da lahko z raznašanjem grdih dejanj ali besedi napraVi kaj dobrega.
Morda hoče s takim govorjenjem svojega bližnjega opozoriti na napake? Kaj še; tedaj bo prijateljsko stopil k njemu in ga zaupno in obzirno opozoril. Le to bi bilo opravičljivo in prav. Toda čenča govori vedno le drugim in ta raznaša, kar so ti zagrešili. Komu pa koristi, če sestra razglaša vsem tovarišicam, da njen brat nikdar pred polnočjo ne pride domov in da mora mati njeno starejšo sestro trdo držati, ker ima prijatelja, ki ni na dobrem glasu? S tem ni prav nikomur v korist. Nasprotno!
Strupeni jeziki
Že nam samim je v veliko škodo vsako opravljanje. Čim več namreč slabega slišimo o drugih, tem boljši se zdimo sami sebi. In čim več brkljamo okoli drugih, tem manj pometamo pred svojim pragom.
Še večjo škodo povzročimo z opravljanjem drugim. Saj ne slišijo, ko se šušlja vse tako na skrivnem. In kaj je najhujše? Ker se opravljanje ne rodi iz ljubezni, zato ji ni nič sveto; ne drži se resnice, vse zavija in vsakomur vse verjame, pa naj je še tako neverjetno. Imamo čenče, ki bi ne mogle lubiti niti muhe, znajo pa svojega bližnjega počasi ugonabljati, ko mu jemljejo ugled in iz njegovih najmanjših pogreškov napravijo celo lopovščino.
Tako se pogosto zgodi: kar je perica ali služkinja ujela skozi špranjo pri vratih o gospodinji, to raznaša kot večno resnico med svojimi sovrstnicami po sadnem trgu; če pa čez teden o tej zgodbi zopet sliši prva klepetulja, je niti sama ne prepozna več. Smešno, a resnično. Saj pomaga tem klepetuljam velika armada, namreč vsi puhloglavo!, ki raznašajo grdobije, ne da bi mislili pri tem kaj slabega, ampak isebi in drugim v zabavo.
Neizprosen boj
Vsekakor je treba narediti konec tej razvadi! Toda kako? Vedno se moramo zavedati, da je naše srce in naš razum proti čenčam, naš jezik pa je zanje. Torej sta dva ■proti enemu. Jezik gotovo ne more po vseh pravilih tekmovanja zmagati. Toda treba je največje pazljivosti.
Če se pa hočemo v govbrjenju še izpopolniti, je pa potrebna odločnost, da o nobenem človeku ne bomo govorili ničesar grdega. In Če se spozabi prijateljica, jo ogovorimo: „Ali si za to postavljena, da blato
Zastrto nam je, kar nas v življenju še čaka. Morda nas bo spremljala sreča, čast, spoštovanje, uspehi. Morda pa bomo doživeli težke dni preizkušenj, razočaranj, zapostavljanj. Zato je zares prav, da nam je bodočnost prikrita.
In vendar ne smemo biti brezbrižni do naše bodočnosti. Pravijo, da so mohame-danci fatalisti; vse je v naprej določeno in mi ne moremo pri tem ničesar spremeniti. Takšno mišljenje bi bilo usodno.
„Vsak je svoje sreče kovač,“ zagotavlja stari pregovor. V naši bodočnosti je vsekakor marsikaj, kar ni odvisno od nas, kot na primer, kako dolgo bomo živeli in ali
Kdor ne dela, naj tudi me je, je zapisano v svetem pismu. Torej je treba tudi dekletu delati in po svoje doprinesti k življenjski blaginji. Gornje vprašanje se zato ne tiče dela vobče, marveč dela v javnosti, to je izven doma. Nekateri bi hoteli potisniti dekletu v roke le kuhalnico in metlo, češ da je to njeno delo. Zato naj obiskuje le za njeno „delo“ potrebne šole in ne hodi na visoke šole, v tovarne in v urade.
Tudi med dekleti je danes mnogo zagovornic ženske enakopravnosti z moškim. Ponižuje jih čakanje doma, ali se bo oglasil kdo in jo prosil za roko. Rade bi tudi same zaslužile in ne bi hotele biti odvisne od vsakega šilinga, ki ga bodo nekoč dobile od moža. Zato vidimo vedno več deklet, ki so sd poiskale delo v tovarni, v pisarni ali v trgovini in splošen je pojav, da le maloka-tero dekle še ostane „doma“.
Pogosto se dogodi, da fant in dekle, ki se
raznašaš? Ali ne storiš tudi sama marsikaj, kar hi lahko napačno razumeli?“
Veliki cerkveni oče Avguštin pripoveduje v svojih spisih o svoj1! materi, ženi iz preprostega ljudstva. Pri tem omenja njeno lepo lastnost, da namreč nikoli ni raznašala žaljivih in grdih reči. Takole pravi: „Če se je vpričo nje prijateljica v zagrizenem srdu s pikrimi besedami znesla nad odsotno sovražnico, ni tega nikoli povedala odsotni, ampak samo mirila, da bi jih spravila."
Od tega je skoraj dva tisoč let; pozabljene so vse klepetulje iz onih davnih časov; tej zvesti materi pa je sin postavil večen spomenik. Prav gotovo bi vsaka izmed deklet naše dežele rada zaslovela in postala enaka tej veliki ženi.
bomo zdravi in podobno. Toda je pa kar precej, jkar zavisi od nas samih. Kakšni bomo, kako se bomo naredili in izoblikovali!
To velja v prvi vrsti za naše osebno izoblikovanje, naš karakter, našo srčno kulturo. Nadalje velja to za naš poklic, za našo izobrazbo, za našo strokovno dovršenost. Velja pa tudi za naš odnos do soljudi, katerim naj bomo kot mladina vedno v pomoč, v uslugo, v dober vzgled. Vse to si more mlad človek sam pripraviti, pridobiti, doseči s svojim trdnim hotenjem in z ne-omahljivim prizadevanjem.
Potem bo naš pogled v bodočnost upravičeno poln upanja in pričakovanja!
nameravata poročiti, skleneta nekako takole: „Dobro,“ reče fant dekletu, „ti ostaneš naprej v svoji službi toliko časa, da si malo opomoreva, ali dokler ne bova plačala dolga za hišo. Kakor hitro se bova tega rešila, boš zapustila službo". Toda, navadno se ne zgodi tako, ker se človek prilagodi okoliščinam in se težko odpove blagostanju. Statistika je pokazala naslednje izsledke: zaposlena dekleta si navadno ničesar ne prihranijo in zaposlene žene navadno toliko potrošijo, da more mož reči: „Saj ne morem vzdrževati svoje žene!"
Na vprašanje, ali naj dekle dela ali ne, je na svoj način odgovorila neka francoska pisateljica takole: „9te za ali .proti letalstvu? Ali ste proti temu, da uporabimo od Rima do Pariza manj kot 4 ure in da nam prispe pismo iz Amerike v enem dnevu. Ali smo tudi takrat proti letalstvu, kadar beremo, da se je neko letalo razletelo, ko je padlo v morje. Ženska zaposlitev je tako kot letalstvo, odraz današnje dobe. Vsakdo je svoboden in lahko tudi nikoli ne vstopi na letalo; prav tako ni nobena ženska primorana 'izvršiti katerikoli poklic."
Ž&* dobco- uotfo
Nadobudni pisatelj je prinesel Bernardu Shawu svoje delo in ga prosil za oceno. Shaw se je prošnji vdal, se pogreznil v naslonjač in sladko zaspal, medtem ko je mladi pisatelj čital svoje delo. Ko pa se je mlademu pisatelju zdelo že preveč, je zbudil Shawa in mu rekel:
„Gospod, obljubili ste, da boste 'izrekli svojo sodbo o mojem delu."
„Dragi moj fant," je odgovoril Shaw, „tu-di spanje je že sodba."
Ali naj dekle dela?
Žerjav in čaplja
(Basen)
V močvirju sta živela žerjav in čaplja. Zgradila sta si vsak svojo hišico, žerjav na tem, čaplja na onem koncu močvirja.
Žerjavu se zazdi življenje na samem pusto in sklene, da se bo oženil: „Kar tja pojdem in zasnubim čapljo."
Odpravi se na pot. Tap, tap — gazi sedem vrst daleč po močvirju, pride do čapljine hiše in pravi:
„Si doma, čaplja?"
»Doma!"
„Me hočeš za moža?"
„Ne, žerjav, za moža te pa ne maram. Noge imaš dolge, obleko kratko, letaš slabo in prehraniti me nimaš s čim. Kar pojdi svojo pot, dolgin!"
Žerjav gre poparjen domov.
*
Čaplja začne premišljevati in si pravi:
»Bolje bi storila, če bi se omožila z žerjavom, kakor da sama tu živim."
Gre k žerjavu in mu pravi:
»Žerjav, oženi se z menoj!"
»Ne, čaplja, meni nisi nič potrebna. Ne bom se oženil, ne vzamem te, kar pojdi svojo pot!"
Čaplja je zaplakala od sramu 'in se vrnila domov.
*
Žerjav začne premišljevati in .si pravi:
»Po nepotrebnem nisem sprejel čapljine ponudbe. Dolgčas je na samem. K njej pojdem in jo vzamem za ženo."
Pride tja in pravi:
»Čaplja! Sklenil sem oženiti se s teboj. Vzemi me za moža."
»Ne, žerjav, ne maram te."
Žerjav gre domov.
*
čaplja spet premišljuje: »Zakaj sem ga odbila? Dolgčas je živeti na samem. Zakaj ne bi vzela žerjava?" Gre k njemu, a žerjav je ne mara.
Tako hodita do današnjih dni drug k drugemu po močvirju snubit (in se nikdar ne vzameta.
UGANKA
Kdo zna vse jezike, ki svet jiih pozna?
Kdo poje in vrinka, smeji se za dva?
Med 'slkailami biva, mdd smrekami spi — ko 'kličeš, pa vselej ti odgovori.
(A3,UJpo)
Henrik Sienkiewicz:	9
OBLEGANJE
QaiM£ (/ere
V službi Najsvetejše
Zgodovinska slika iz švedsko-poijske vojne
Na nesrečo so ga spoznali in ujeli. Miil-ler ga je ukazal dati na natezalnico; toda starec je imel v mukah nebeško prikazen in se je sladko smehljal kakor otrok; mesto bolečine pa se je na njegovem obrazu izražala neizrekljiva radost. General je bil sam navzoč pri mučenju, vendar mučenec ni izpovedal ničesar. Dobil pa je obupno prepričanje, da teh ljudi nič ne omaje, nič ne zttomi, in se je ozlovoljil do skrajnosti.
Vtem je prišla stara beračica Kostuha s pismom od o. Kordeckega, ki je pokorno prosil, da bi prenehali z naskokom za čas službe božje na dan božiča. Straže in oficirji so sprejeli beračico s smehom m roganjem, toda ta jim je odgovorila v lice: »Drugi ni hotel iti, ker ravnate s poslanci kot z razbojniki, jaz pa sem se odločila za košček kruha... Ni mi dolgo več živeti na tem svetu, torej se vas ne bojim, a če ne verjamete, saj me imate v rokah."
Toda storili ji niso nič žalega. Se več, Miiller, ki je še enkrat hotel poskusiti zlepa, je pristal na priorjevo željo. Sprejel je celo odkup za nedotrpinčenega Jakoba Bru-hanskega. Odposlal je hkrati oni del srebra,
katerega so našli švedski služabniki. To je ■storil kljub Vreščoviču, ki je po ponesrečeni nakani z minami padel v novo nemilost.
Prišel je končno sveti večer. Ko se je prikazala prva zvezda na nebu, so se zasvetile luči in lučce v vsej trdnjavi. Noč je bila mirna, mrzla, a jasna. Švedski vojaki, ■ki so od mraza drgetali na okopih, so gledali na črno obzidje nedostopne trdnjave in na misel so jim prihajale tople, z mahovi zamašene skandinavske koče, žene, otroci in smrekova drevesca, svetlikajoča se od svečic, in marsikatere železne prsi sp zadrhtele od vzdiha, boli, hrepenenja, obupa. A v trdnjavi so pri mizah, nasutih s senom, obleganci lomili mlince. Tiha radost je plavala po vseh obrazih, zakaj vsakdo je imel občutek, da, zagotovilo, da kaj kmalu minejo časi bede.
»Se jutrišnji naskok, ki bo zadnji," so ponavljali med seboj duhovniki in vojaki. »Komur je Bog zapisal smrt, naj ga zahvali, da mu dovoli še poprej preživeti praznik in mu tembolj gotovo odprč nebeška vrata, zakaj kdor umre na sveti večer za vero, ta mora biti sprejet v nebeško slavo."
Želeli so si torej vzajemno srečo, dolgo let življenja ali pa nebeško krono in tako lahko je bilo vsem pri srcih, kakor bi bila minila že vsa beda.
■Poleg priorja pa je bil en sedež prazen. Tam je stal krožnik, na katerem se je belil zavitek mlincev, prevezan z višnjevim trakom.
Ko so vsi zasedli svoja mesta, ni tega mesta zavzel nihče. Gospod mečnik pa je rekel: »Vidim, častiti oče, da je, po stari navadi pripravljeno mesto tudi 'za zagorsko gospodo."
»Ne za zagorsko gospodo," je odgovoril o. Avguštin, »marveč v spomin na onega mladeniča, ki smo ga vsi ljubili kot lastnega sina, a čigar duša gleda sedaj z radostjo na nas, da smo ohranili nanj hvaležen spomin."
»Za Boga," je rekel sieradski mečnik, »njemu je sedaj bolje nego nam. Dolžni smo mu hvaležnost."
O. Kordecki je imel solze v očeh, a gospod čarnecki se je oglasil: »Kronike pišejo še o manjših junakih, če mi Bog da doživeti ter me kdorkoli pozneje Vpraša, kdo je bil med nami vojak, ki bi se dal primerjati starodavnim junakom, mu povem: Ba-binič."
»Ni se imenoval Babinič," je odgovoril o. Kordecki.
»Kako to, ali ise ni imenoval Babinič?"
Že davno sem vedel za njegovo pravo ime, a pod spovedno tajnostjo... In šele. ko je šel nad oni top, mi je rekel: Če padem, naj vsi zvedo, kdo sem, da bi ostala na mojem imenu poštena slava in izbrisala nekdanje grehe. — Šel je, padel, zato vam sedaj lahko povem: bil je Kmitic!"
»Za Boga! Sedaj razumem, da se je lotil tega podjetja! Sedaj razumem, odkod se je v njem vzel ta ponos, ta pogum s katerim je prekašal vse! Kmitic! Kmitic! Oni
strašni Kmitic, katerega slavi Litva!"
»Še drugače ga bo sedaj naprej, a ne Litva, temveč vsa ljudovlada!"
»On nas je prvi svaril pred Vreščovi-čem!"
»Po njegovem nasvetu smo dovolj zgodaj zaprli vrata in pričela s pripravami!"
»On je ustrelil prvega Šveda s puščico!"
»In koliko jih je ugonobil s topovi! A kdo je ubil de Fossisa?"
»Pa oni top! Da nas ni strah pred jutrišnjim naskokom, kdo je to povzročil?"
»Naj vsak s častjo imenuje njegovo ime •in ga slavi, kjerkoli more," je rekel o. Kordecki, »sedaj pa: večni mir in pokoj mu daj. o Gospod!"
»In večna luč naj mu sveti!" so odgovoril' vsi v zboru.
»Vendar ,se mi zdi čudno," je rekel gospod mečnik sieradski, »da se niso Švedje pohvalili z njegovo snirtjo."
O. Kordecki je vzdihnil? »Najbrž ga je smodnik na mestu raztrgal!"
»Dal bi si roko odsekati, če bi še živel!" je zakričal gospod čarnecki. — »Toda, bi se bil pustil takle Kmitic razstreliti od smodnika!...“
»Dal je svoje življenje za naše!" je odgovoril o. Kordecki.
»To je gotovo," je odgovoril mečnik, „de bi ležal oni top še na okopu, bi ne miši d veselo na jutrišnji dan."
»Jutri nam bo dal Bog novo zmago!" 3e rekel o. Kordecki, »kajti Noetova barka n6 more utoniti v potopu."
I “ S 00 /\
B 00 R. °° /\ 00 N
oo
oo
E
LETA 1914 NA FRONTI V GALICIJI
Korporal Lampret tagšarž, Grdina inšpekcion
(Iz knjige Jožeta Grdine: „Po Severu in Jugu“)
Ti feld-žandarjii so 'bili povečini prav sitni, cesto surovi priganjači. Tip takega člo-. veka je bil maš Vadnal. Ime je bilo slovensko, govoril je pa samo nemško. Tipični nemčur. Take vrste ljudje so pa često najslabši. (Sicer so bile tudi med temi feld-žandarji častne izjeme in ,so bili nekateri kar dobri možaki; tak je bil na primer pri tretji stotniji. Naš je bil drugačen. On in pa narednik Koračin; to sta ti bila biriča prvega reda. Eden slabši ko drugi. Vadnal je šikaniral, Koračin pa pretepal fante kot kak surov kmet vole pri plugu, če je kdo od predolge hoje in lačen hodil bolj počasi, ga je Koračin nabijal, da je revež kar zastokal. Pravi reveži so bili študentje, ta-kozvani prostovoljci. V bojazni, da vojna prehitro mine in da bo zamudi priliko za avanziranje in medaljo, je šel neki študent k vojakom kar prej. Nič utrjen je prišel na bojne poljane, se trudil in žuril, da je bil ves poitan. Tako je -stopal bolj počasi, ko ga užge Koračin s svojo debelo palico, da je kar zastokal. Take in enake surovosti je bilo v Galiciji na pretek.
Da generali in častniki niso bili zmožni svojega poklica, se je pokazalo že brž iz začetka, ko je vojaštvo zaradi nezmožno-sti svojih poveljnikov bilo često le na umiku Pred Rusi, ki so mirno pa vztrajno napadali. Ruskim vojakom so bili generali očetje, častniki pa tovariši, dočim je vladala pri Avstrijcih domišljava nadutost, nevednost in surovost. Podčastniki, zlasti pa feldžan-darji so šikanirali in pretepali vojake in delali z njimi kot egiptovski priganjači sužnjev pri graditvi piramid. Ti, vojak, se pa pretepaj za tako državo!
Preprosti gališki kmetje, Poljaki in Ukrajinci so bili uslužni do vojaštva. Na jablano je splezal, da jo potrese in z jabolki postreže vojaštvu. In kaj se je zgodilo: rekli so, da je šel na jablano, da bi dal signal Rusom za napad. Takoj je treba takega obesiti kot vohuna. Nič ni pomagalo, ko je revež prestrašen pravil, da kaj takega še v mislih ni imel, ampak da je hotel vojakom 'R postreči z jabolki. Vsa družina je prosila, naj jim očeta nikar ne obesijo, ker ni vohun. Toda povelje se je glasilo: Spijona obesiti!
Pri neki hiši je mladenka dala kozakom kruha. Ko so kmalu za njimi prišli Avstrijci, so tudi oni zahtevali, da jim da jesti. Ker se je reva izgovarjala, da nima, so jo vzeli !S seboj in jo na povelje častnika na mostu Ustrelili, da je reva padla v valove reke. S
takim ravnanjem se je avstrijska vojaška oblast zamerila prebivalstvu, da so ti potem črttili Avstrijca kot živega vraga; vojaštvo pa se zaradi tega ni borilo s tistim navdušenjem, ki je nujno potrebno za zmago.
Na mojem potovanju sedaj od Tamova do Gonlic sem trikrat menjal vlak lin gledal bojne poljane, po katerih smo Izmučeni nekoč korakali ure in ure, lačni in zaspani. Lakota je huda stvar, še hujše pa je, če ni počitka. Podnevi je še šlo po tistih blatnih,’ razoranih potih, sem se lahko vsaj luže ognil; ponoči pa sem dremajoč čofnil v lužo tistega Dukla prelaza, ko smo mešali blato tja proti Gorlicam. Tolažili smo se, da dosežemo neko vas, kjer -se bomo malo počili. Končno smo se res privlekli v vas. Toda čakala me je smola. Povelje se je glasilo: „Korporal Lampret tagšarž, Grdina inšpek-oion, moštvo naj leže k počitku!" O, strela z jasnega! Kaj takega pa -še ne! Drugi bodo lepo spali, jaz pa v službi. Tovariši so kar počepali po svislih in stajah in takoj zaspali. In jaz? Ukaz je ukaz in s tem se ni šaliti. Toda malo se bom le naslonil kam in vsaj za nekaj minut dobil spanca. Toda kako? Po kratkem razmišljanju zlezem po lestvi na podstrešje nizke gališke hiše ter ležem v deteljo. Hotel sem se počiti le za kratek čas. Ko se zbudim, s strahom opazim, da je že dan. V tem pa zaslišim Kora-čina, ki vpije: „Tagšarž! Inšpekcion! Kje jih pa hudič drži!“
Prvi hip nisem vedel, kaj naj storim? Da bi šel dol ter se pokomo javil, ni kazalo. Bog ne daj, kajti le predobro sem vedel, kaj ise pravi v vojni na službi zaspati. Po najkrajši poti bi me poslali v krtovo deželo, v najboljšem Slučaju pa privezali k drevesu. Marsikdo je ob taki kazni kar omedlel. Sklenil sem, da od tu pred Koračina ne grem. Hitro se domislim: na drugi strani bom skočil dol; napravim si skozi streho odprtino in pregledam teren, M se mi je zdel kar ugoden. Naglo razkopljem streho ter skočim skozi predrto streho na tla. Hitro pogledam, če me kdo vidi, potem jo pa uberem mimo voz in topov na drugo stran, si mimogrede drgnem zaspani obraz, da izgine vsa krmežljavost; nato v velikem loku nazaj in se, kakor da sem prav pridno delal, javim Koračinu, ki je zagrmel nad menoj: „Kje si bil?! Si spal, ha?“
„Ne, gospod narednik, spal pa ne,“ se še kar korajžno odrežem. „Kaj pa si delal in kje si bll?“ grmi Koračin. »Zaposlen sem
2 bil, zelo zaposlen," se izgovarjam. „Lažeš!“ zagrmi Koračin. „Kje je tagšarž?" — »Trenutno ne vem ravno kje je, ker je tudi on zaposlen," se izgovarjam ter zagovarjam Lampreta. „Ali je tagšarž spal?" vpraša Koračin. „Ne, ni spal, ves čas je bil zaposlen kakor jaz." V tem se pa pojavi Lampret, ki je -slišal, kako ga zagovarjam. Ko se javi, ga vpraša Koračin:	„AM je inšpekcion
spal?" „Ne,“ se odreže Lapmret, „ni spal; ves čas je bil zaposlen kakor jaz." Tedaj Koračin jezno sikne: »Preklete duše, lagati pa znata." Koračim je 'Slutil, da sva oba spala, ampak dokazov za to ni mel. Tako je moral hočeš nočeš verjeti, četudi nerad. Zakaj je bil Koračin tako hud? Zato, ker pač nobeden od naju ni -poklical kuharjev, ki so radi tega kasno vstali in ni bilo pravočasno obeda. Ko je bil obed gotov, je bil pa alarm.
»Nastop!" je vpil Koračin. Namesto, da bi pojedli tisti obed, so kuharj-i pred nami zlili juho po tleh, dočim je bilo na deskah razrezano meso, katerega smo le gledali. Ko se je Koračin malce odstranil, smo nekateri skočili k razstavljenemu mesu, zagrabili vsak en kos mesa in zopet naglo Stopili v vrsto, meso pa spravili v krušno torbo. Več kot eno uro -smo potem tam stali ter čakali povelja, da odrinemo naprej. Ta čas bi lahko trikrat pospravili tisti obed; tako smo pa lačni krevsali naprej, med potoma pa skrivaj jedli meso, ki smo ga mimogrede ugrabili. Baš ko sem bil že pri kraju z obiranjem rebra, me zagleda Koračin, mi potegne iz rok tisto kost ter zavpije: »Ti prekleti Grdina! Prej je spal, zdaj pa meso žre!" Useka me po glavi s tisto kostjo, ter jo v loku vrže v neko drevje. Tako sem takrat kar dobro odnesel zdravo kožo pred Koračinovo jezo, kar ni bil noben „špas“. Taki so bili naši .poveljniki v Galiciji...
Vse drugače se je obnašal slavni vojskovodja Napoleon. Po zgodovinski bitki pri Borodinu v Rusiji, je šel Napoleon ponoči -nadzirat straže. Pride do vojaka, ki je na straži spal. In kaj Napoleon stori? Vzame iz rok spečemu vojaku puško in stoji na straži. Ko 'se vojak zbudi in vidi poleg sebe generala, v temi ne vidi, da je Napoleon, ves prestrašen zakriči: »Joj meni! Izgubljen sem!" »Zakaj, da si izgubljen?" ga vpraša Napoleon. Vojak bolestno zastoka: »Ker sem na straži zaspal." Napoleon, ki je bil res velik, pravi: »Ni rtič čudnega, če si zaspal po taki -bitki, kot smo jo imeli včeraj. -Do zdaj sem stražil jaz, da si se naspal; zdaj pa daj ti," reče in vrne vojaku puško.
To je možatost in pravo razumevanje človeka. Napoleon je razumel vojakovo stanje in ni nič rohnel, ko je utrujen zaspal: sam je namesto vojaka stražil in vojaku se ni zgodilo nič žalega. Kaj čuda, da je pri
takem razumevanju imel Napoleon za seboj vojaštvo in je igraje izvojeval zmago za zmago. Napoleon je imel rad vojake, vojaki pa njega in s takim ravnanjem in razumevanjem je zavojeval državo za državo ter postal eden največjih vojskovodij v svetovni zgodovini.
Vse drugače pa je bilo v Galicija. Je že prav, da je disciplina. Ta mora biti; mora pa biti tudi razsodnost, ne pa noro šikaniranje. Neki večer smo taborili v nekem gozdu; bilo je nekaj dni pred našo zadnjo bitko, pride vojak drugega bosanskega polka ter se nam pridruži. Vojak, ki je bil bolan, kar 'se mu je videlo že na Obrazu, se usede poleg nas. Pove, da bi rad prišel k svojemu polku, toda ne more, ker je bolan. Tako je hotel začasno ostati kar -pri nas, kar je konec koncev vseeno, -saj vsi služimo cesarja Franca Jožefa. Kar ti pride mimo četovodja R. iz Ljubljane, ki sem ga dobro poznal, njegovo pravo ime pa zamolčim. Stopi pred tega Bosanca ter ga v srbohrvaščini vpraša, kaj neki tukaj dela? Bosanec mu tedaj potoži: »Gospod četovodja, bolan sem in ne morem iti dalje k svojemu polku." četovodja se pa razkorači kot petelin na dvorišču, seže za pas po revolver ter zarohni nad Bosancem: »Da se mi takoj pobereš k svojemu polku!" Bosanec, ki je videl v -rokah četovodja revolver, -se bolestno prime za trebuh, vstane in gre naprej.
(Dalije prihodnjič)
Zem/ja očma
Gruda mojega očeta, iti si zemlja sveta!
Vsak dan -bom pokleknil -in te bom poljubil.
Da ne bi izgubil tvojega zaklada —
ga ne bi zasnubil strup v oblakih grada — dajem ti znoj čela in zvestobo dela.
Vso ljuba v ti dajem! Odpovem se krajem, ki zlato ponujajo in skomine vzbujajo ...
Saj si, zemlja, ti edina vredna večnega spomina! Zasadim -ti v -nedrije križ — in nanj svoje srce
z žeblji težkimi pribijem; s krvjo svojo pa izmijem bratov, sester -grehe, ki jih tuje strehe
so zvabile iz domov — ni več -svet jim očin krov.
M. H.
Tako so se pogovarjali na sveti večer, Potem pa so se razšli: menihi v cerkev, vojaki na tiho stražo pri vratih in na obzidje. Toda prevelika čuječnost je bila odveč: tudi v švedskem taboru je vladala globoka tišina. Tudi oni so šli počivat in so se ydajali -razmišljevanju, zakaj tudi zanje se Je približal najčarobnejši praznik.
Opolnoči so švedški vojaki slišali z viši-Pe sladke -glasove orgel, potem so se jim Pridružili človeški glasovi, nato zvoki zvokov in zvončkov. Veselje, radost in velik yar je bil v teh zvokih in tam večja zdvo-jcno-st, tem večji občutek nemoči sta stisni-jp Švedska srca.
Poljski vojaki izpod praporov Zbrožka in talinskega so odšli pod samo obzidje, ne da bi bili vprašali za dovoljenje. Noter jih niso Pastili, ker so se bali kake zasede, ki bi D lahko noč pospešila, toda dovolili so jim, da -so stali pri obzidju. Oni pa so se zbrali v veliki -gruči. Nekateri so poklekali v sneg, dtogi so žalostno kimali z -glavami, vzdi-bajoč nad lastno nesrečo, ali pa so se trka-. P po prsih, obetajoč, da se poboljšajo. Vsi Pa -so poslušali z razkošjem in s solzami v °Čeh -godbo in pesmi, ki so jih prepevali starodavnih napevih.
Drugi dan popoldne je grom topov nanovo oglušil vse druge glasove. V okopih, ko-Pkor jih je bilo, se je dvignil dim, zemlja je stresla do -temelja. Leteli so na cerkveno -streho težki izstrelki, -bombe, gra-Pate in cekaste bakle razlivajoč dež raztop-‘ienega svinca. Nikoli ni bil grom tako ne-
vzdržen, nikoli do takrat se ni zvalil tak val ognja in železa na samostan, toda med švedskimi topovi ni bilo onega orjaškega topa, ki bi edini mogel zrušiti zid -in napraviti potrebne predore za naskok.
Sicer pa so se bili obleganci že tako privadili! ognju, da je vsak vedel, kaj mu je storiti, da se je obramba vršila brez povelja po navadnem tim. Na ogenj so odgovarjali z 'ognjem, na izstrelek z istrelkom.
Zvečer je -Muiler odjahal, da bi si ogledal pri zadnjih žarkih zahajajočega sonca uspehe, in njegov pogled je obvisel na stolpu, ki se je mirno odražal na sinjem ozadju.
»Ta '.samostan bo stal na vekov veke!" je zakričal.
»Amen!" je odgovoril mirno Zbrožek.
Zvečer se je zbral v generalovem stanu vojni posvet, še mračnejš-i kakor navadno. Predsedoval je sam Mullar.
»Današnji naskok," je rekel, »ni prinesel nobenega uspeha. Smodnik nam gre h koncu; ljudi smo izgubili mnogo, ostanek je ozlovOljen, ker vidi samo poraze in nobene zmage. Hrane tudi nimamo več, pomoči ne moremo pričakovati nobene."
»A -samo,stan Stoji nedotaknjen kakor prvi dan obleganja!" je dodal Sadovski.
»Kaj nam preostane?"
»Sramota—“
»Dobil sem povelje," je rekel general, »da čim,prej končam ali pa odstopim in odidem v Prusijo."
»Kaj nam še preostane?...“ je ponovil knez Heski.
Oči vseh so se obrnile v Vreščoviča, ta pa je rekel: »Rešiti čast!"
Kratek, pretrgan smeh, podobnejši škripanju z zobmi, se je izvil iz ust Mullerju.
»Gospod Vreščovič nas hoče naučiti, kako se vzbujajo mrliči," je dejal.
Vreščovič se je naredil, da ne sliši.
»čast so rešili samo padli!" je rekel Sadovski.
Nastal je trenutek molčanja. Zdelo se je, kakor da imajo vojskovodja in njegovi podložni neko divjo radost v spominu lastne onemoglosti in sramote.
Vtem ise je oglasil Vreščovič in govoril počasi in s poudarkom: »Marsikaj se je zgodilo," je rekel, »v vseh vojnah, da se je oblegana trdnjava odkupila oblegovalnem in takrat so ti odhajali kot zmagovalci, zakaj kdor se odkupi, ta prizna, da je premagan."
Oficirji, ki so izpočetka poslušali z zaničevanjem lin omalovaževanjem govornikove besede, so začeli sedaj poslušati pozorneje.
»Naj nam ta samostan da kakršnokoli odkupnino," je nadaljeval Vreščovič, »in nihče ne poreče, da ga nismo mogli dobiti, temveč da ga nismo hoteli."
»Ali pa bodo zadovoljni?" je vprašal knez Heski.
»Svojo -glavo stavim za to,“ je odgovoril Vajkar-d, »in še več, svojo vojaško čast!"
»Mogoče!" je rekel -tedaj Sadovski. »Imamo že dovolj tega obleganja mi, a imajo ga tudi oni. Kaj misli vaše visokorodje o tem?"
Muiler se je obrnil k Vreščoviču. »Preživel -sem marsikatero težko uro, težjo nego sploh kdaj v življenju radi vaših nasvetov, gospod grof, vendar se vam za tega zahvaljujem in si ga ohranim v hvaležnem spominu."
Vsem so začele prsi laže dihati. Resnično jim ni bilo že nič več mar, -samo da odidejo s častjo.
Drugi dan na praznik sv. Stefana so se zbrali vsi oficirji, da -bi čuli odgovor o. Kor-deckega na Mullerjev list, ki -je vseboval predlog o odkupnini.
Dolgo so morali čakati. Mullar se je kazal veselega, toda le prisi-ljenost je gledala z njegovega obraza. Noben oficir ni mogel mirno sedeti na svojem mestu. Vsem so tolkla srca nemirno.
Heski in Sadovski sta stala pri oknu in se tiho pogovarjala.
»Kaj misliš, gospod, ali se vdajo ali ne?" je vprašal prvi.
»Vse kaže, da se zadovolje. Kdo bi se ne hotel iznebiti tako strašne nevarnosti za nekaj tisoč tolarjev, zlasti ko menihi ne stremijo po posvetni časti 'in ne poznajo vojaške častihlepnosti, ali je vsaj ne bi smeli imeti. Bojim se le, da je general zahteval preveč."
»Koliko je zahteval?"
»Štirideset tisoč tolarjev od menihov in dvajset tisoč od žlahte!"
»No! Toda v najslabšem -primeru se bodo hoteli pogajati."
(Dalje prihodnjič)
Newyorški nogometni turnir
Dobro so igrali nogometaši Schwechata (Dunaj) v (Los Angelesu. Igrali so z jugoslovanskim prvakom Crveno zvezdo 2:3. Jugoslovani so vodili v 76. minuti že s 3:0. Tedaj so začeli Dunajčani ostro napadati in dosegli kar dva gola. Za izenačenje ni 'bilo več časa, ker je poteklo 90 minut. Pri tej tekmi je prišlo do fizičnega pretepa med Dunajčanom Reiterjem in Jugoslovanom iSkribičem. Na igrišče so pritekli funkcionarji in rezervno moštvo obeh klubov. Okoli deset policajev je kmalu napravilo red. Ameriški sodnik John Walker je oba boksarja le opomnil, in tekma se je po petih minutah nadaljevala, kot da se ni nič zgodilo.
Schvvechat je premagal grško moštvo iz Athen z 2:1 in s tem dosegel svojo prvo zmago v New Yorku.
V nadaljevanju newyorškega turnirja je Crvena zvezda (Jugoslavija) igrala s portugalskim moštvom Guimaras remis 0:0. Schvvechat pa je z istim moštvom igral 1:1.
KOLESARSTVO
Anquetil že petič zmagovalec Tour de France
Francoz Jacque Anquetil je prvič izvoje-val dvojno zmago zaporedoma, t. j. Giro di Italija in sedaj Tour de Franc. Tokrat njegova zmaga ni bila tako lahka kot so pričakovali, ker je imel slavni kolesar največjega nasprotnika v sodeželanu Poulidorju. Slednji je večkrat ogrožal Anquetilovo zmago. Poulidor je zaostal na 4504 km dolgi progi za zmagovalcem samo 55 sekund. In če ne bi 'imel Poulidor na progi nekaj smole, bi ga gotovo premagal.
Odločitev je padla v posamični vožnji (Versailles—Pariš, 27.5 km). Prvi je bil An-quetil v času 37.10 min. pred Altigom (37.28 min.) in Poulidorjem (37.31 min.)
Nasveti za vrt
Pri uničevanju plevela s herbicidi v poletnem času po dvoriščih in vrtnih poteh moramo biti zelo previdni, zlasti, če med potmi in gredami ali trato ni obrobnega zidca. Dež namreč postopno opere nekaj herbicida tudi do pol metra daleč v stran od tam, kjer smo zemljo poškropili. Zaradi tega se posušijo ali vsaj poškodujejo obrobne rastline!
FILMSKA OCENA______________________
Borovlje. — Sobota, 18. julija: D as alte Forster-haus (III). — Domovinski BI m. — Nedelja, 19. julija: Endstation 13 — Sahara (V). — Nravno ne-sprejemljiiiv film, Ju ga odsvetujemo. — Torek, 21. julija: Die Italienerim und die Liebe (IVa). — Film o življenjskih vprašanjih italijanskih žena. — Za odrasle s premislekom. — četrtek, 23. julija: Diebe situl auch Menschen ,(IV-f-). — Film je vreden, da ga vidijo odrasli. — Sobota, 25. julija: D er Unsicht-barc (IV). — Film o iznajdbi, ki naredi človeka nevidnega. — /a odrasle.
Dobrla ves. — Sobota, 18. julija in nedelja, 19. julija: Drei I.iobesbriefe aus Tirol (II). — Preprosta muzikalična zabava. — Za odrasle in zrelejšo mladino. — Sreda, 22. julija: Gchetzt und gejagt (III). — Bog iz vzhodne cone v Zapadni Berlin. —
Za odrasle in zrelejšo mladino.
Miklavčevo: Nedelja, 19. julija: Dor Zigcuner-baron (III). — Johann StrauBova opereta. Za odrasle in zrelejšo mladino.
Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 18. julija: Kadmas,
Tyranm vion Thoben (III). — Smešen italijanski tihn. — Za odrasle in zrelejšo mladino. — Nedelja,
19. julija: Madame Sam Gene ((IV). — Pariška perica napreduje do kneginje. — Za odrasle. — Torek, 21. julija: Zorros Solin — schnellor als der Tod. — Pustolovski film za odrasle. — četrtek, 23. julija: Zorro — Stadt ohne Gesetz. — Pustolovski film za odrasle.
Sinča ves. — Soluna, 19. julija: Caterina und die sieben Gauikler. — Za dobro zabavo jamči Caterina Valente. — Za odrasle. — Ponedeljek, 20. in torek,
21. julija: Der Mann aus dem Westen. — Barvni film za odrasle. — Sreda, 22. in četrtek, 23. julija.
Der Mann im Hintergrund (IVa). — Zelo trd, v dejanju preobložen film za odrasle s premislekom. —
Petek, 24. in sobota 25. julija: Das rosarote Hdm-melbett (V). — Film je brez takta in vrednosti, ki ga odsvetujemo.
Železna Kapla. - Sobota, 18. in nedelja, 19. julija: Friihistuok im Dpppolbett. — Film samo za odrasle s premislekom. — Torek, 21. in sreda, 22. julija: Vom Teufel verfiihrt. — Film za odrasle s premislekom. — četrtek, 23. julija: Der 7. Ge-schvvorene (IVa). — Umetniško pomombon film za odrasle s premislekom.
Ne zatirajmo plevela in trave s herbicidi po površinah, na katerih je zasejano drevje in grmovje! 2e letos se je pripetilo, da so s herbicidom poškropili s peskom posuto dvorišče, kjer so ob robu rasli topoli. In uspeh? Posušila se je trava, pa tudi listje na topolih!
Letos je veliko listnih uši! Ce jih zatiramo z raznimi sredstvi, ki so bodisi strupena, bodisi imajo vsaj neprijeten vonj, ne pozabimo ma povrtnine pod drevesi ali grmiči, ki jih škropimo ali nasipamo, da ne postanejo tudi te strupene. Zato moramo zemljo okoli njih pred škropljenjem pokriti s papirjem ali polivinilno plahto!
Ce nam primanjkuje vode za zalivanje rastlin, moramo pogosteje rahljati zemljo na vrtnih gredah, da zmanjšamo moč izhlapevanja vlage!
Zdaj, med rastjo, je čas za odbiro rastlin za razmnoževanje! Ko hodite po vrtu ali njivi, vzemite s seboj nekaj paličic in jih potaknite k najlepše uspevajočim rastlinam. Takšno rastlino potem posebej spravimo za seme.
SJ.O VENSKE ODD A JE^V RADIU
PONEDELJEK, 20. 7.:	14.15 Poročila, objave.
Pregled radijskega sporeda. Iz domačih gajev. Domači ansambli ipojojo In igrajo. 18.00 Za našo vas. - TOREK, 21. 7.: 14.15 Poročila, objave. - Pnrf. dr. Metod Turnšek: Zetov. Narodopisna oddaja. — SREDA, 22. 7.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 23. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Zavriskaj in zapoj ... Glasbena oddaja. — PETEK, 24. 7.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka ,po naših krajih in pri naših ljudeh. Domače novice. —Pesem druži vse narode... Pesmi raznih narodov. — SOBOTA, 25. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca <jo srca. Voščila. — 18.25 Na dom obujaš mi spomin. — Modgorje. — NEDELJA, 26. 7.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo iim voščimo.
Vse za iport -od kolesa do televizije -na zalogi pri domačinu
Johan Lomšek
TIHOJA 2, P. DOBRLA VES - Eberndort
Telefon 04237 246
NOGOMET
Vojvodina (Jugoslavija): Vienna (Avstrija)
5:2
Nogometaši Vojvodine so porazili Vien-no v povratnem srečanju za Rappan-cup s 5:2 (polčas 4:2) Prva tekma na Dunaju se je končala neodločeno 1:1.
Dunajčani so začeli dobro, saj so že v 5. minuti dosegli prvi gol. Hiesel je streljal močan prosti strel z daljave 20 m neubranljivo v mrežo vratarja Vojvodine. Potem pa so Dunajčani nenadoma popustili. Novosadčani so v teku 11 minut dali kar 4 gole. V drugem polčasu so dali nogometaši Vojvodine še en gol, tako da je bilo končno stanje 5:2.
Drugi rezultati za Rappan-cup
Jugoslovanski prvoligaš Sarajevo je zmagal doma nad francoskim klubom Angers kar s 7:0.
Poljsko moštvo Gwardia-Varšava pa je podlegla švedskemu klubu IFK-Norkbpping s 5:1.
Sportklub i(Dunaj) je igralo s češkim nogometnim moštvom iz Košič neodločeno 1:1.
MINIMUNDUS:
Suet sz (nat&m Uc&skem fezzrn
Pred kratkim so obiskali dijaki in dijakinje slovenske gimnazije „Minimundus“ — Svet v malem ob Vrbskem jezeru. Z navdušenjem so si ogledovali in občudovali lepe in znamenite zgradbe iz vse Evrope v resničnih in pristnih posnetkih.
Čez nekaj tednov bo dobil Minimundus nov krasen vzorec salzburške stolnice. Višji tehnični zvezni učni zavod v Salzburgu in Zvezna strokovna šola za predelovanje lesa in kamna v Halleinu, sta delala skoro dve leti ta prelepi vzorec. Zgradba salzburške stolnice je 4 m dolga, 3 m široka in 3 metre visoka, tehta pa 3 tone.
Tudi druge zvezne dežele prispevajo in bodo še prisipevalle za Minimundus. Tako je prišel iz Gradca graški grad s stolpom z uro, utrdbo in iLiessel (zvon).
Učenci in učitelji i.nmsbruškega zveznega učnega zavoda so postavili v Minimundusu „Goldene Daohl“. Tako je tudi Tirolska zastopana v Svetu v malem.
Mladina iz cele Avstrije tekmuje prostovoljno za izpopolnitev Minimundusa z znamenitostmi njihove ožje domovine. Trenut-
no izdelujejo različni učni zavodi vzorce dunajskega velekolesa, dunajske Karlove cerkve, dunajskega dvora in dunajske mestne hale.
Sprehod po Minimundusu vodi preko avstrijskih mej v daljni svet. Tako greš mimo stolnice v Piši s poševnim stolpom, mimo Eifflovega stolpa v Parizu, mimo gradov starih mestnih vrat, stanovanjskih zgradb, mlinov na veter, nebotičnikov — vse v merilu 1:25.
Tudi kar se tiče modernega prometa, ne zaostaja Mimimundus za časom. Tako ima krožno železnico z okoli 360 m dolžine.
V pristanišču Minimundus plovejo ladje in na letališču Zurich-Klotten stojijo modema letala.
Ker so dohodki Minimundusa namenjeni družbi „Reši otroka" za zgradbo zavetišč za učence, ki se vozijo v šolo, so zgradili in uredili v Celovcu in Beljaku že moderno zavetišče za te učence.
Kakor vidimo ima obisk Minimundusa dvojni smoter: prinaša veselje in pouk ter služi Maginji mladine.
Učenci zvezne strokovne šole za predelovanje lesa, kamna in kovin v Hallcinu, pridno na delu pri izgradnji salzburške stolnice.
MALA OGLASA
Stavbna parcela, 5000 m2, v Sekiri (blizu jezera) na-prodajl Krasen razgled na Vrbsko jezero, na mirnem kraju! Cena 900.000,— šil. Naslov .v upravi lista.
Blago za polefne obleke, posteljno perilo
Velika izbira zelo
ugodne cene
L Maurer
Klagenfurt Alter Platz 35
Okrogli les — dolg od 2 — 7 m, postavljen do ceste, ! kupujem po na j višjih cenah. Enako tudi les za papirnice, borovlno in smrekovino, s premerom 10 do 18 cm. — Prevzamem tudi sekanje drevja. — Ponudbe na: Fa. PETER WALDER' tesarstvo in žaga, Klagenfurt-Cclovec, Tiirkgasse 1 (telefon 52-70).
Našnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT, Paulitschgasse (Prosenhof)
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
ffoadi&kaiu
KERN
Klagenfurt, Burggatte
Ugodna plačila na obroke
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Na. tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radišc, p. Žrelcc. — Telefonska številka uredništva
43-58. — TLsk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.