Zlatolasa deklica
t(česka narodna pripovedka.) il je kralj tolike panieti, da je razumil vse, kar si živali pripOTedujejo. Cujte, naj vam povem, kako se je tega naučil. Pride k njemn npcega ftlDe stara žena, prinege mti v kožari kačo ter rnn reče, oaj si jo ukaže v kuhiuji dobro pririSditi; in kadar bode kačo snedul, razamil boile vse, kar koli katera žival govori, bodi si v zraku, v ?odi ali na zemlji. Kralju se
tao                                   ^H
je lo zel6 dopalo, da bode znal, česar nibf e ne zaa; zatorej podeli stadkarej ¦ ženici lep dar, a svojerau slngi Miaku ukaže, oaj mu speče ribo za kouilo. I nAJi, da mi je ne okusiš!" reče mu kralj, ndnigače izgubiš svojo glavo!"      H
Miško ae je 2eW čndil,  zakaj mu je ktalj to tako ostro  ptepoire<l»|, I BOd kar žiTim," rekel je sam t sebi,  tnisem ic videl take ribe;  vsa je po- H doboa kači. In kakšen kuh&r bi pač mogel biti, ako ne bi pokusil tt?ga, kar H sem skuhal ?u   Kadar se je riba nže dobro spekla,  vzame  kubar  kožček in H ga dene v usta, ali koniaj ga je požrl, už^ sliši poipg sebe brneti: v Daj tndi H nam malo!   Daj tndi nam malo !u   Uiško se 021%, a nikogar ne vidi, raz?es uekoliko mub.   Zdaj zopet zunaj nokdu hripavo ariiga :   nKam greste?   Kan ^i*este?"   Iu  nekoliko drobuejši  glas uiu odgovarja:   nV ualiiiarjev ječmen! V mlinarjeT jeiimen!" Miško pogleda vfen ter ngleda celo trtpo gosi. nT6daj taka je ta riba ?" reče MiSto, dene Se jedeu koSček v nsia in jo nese tralju.
Po kusilu zapovč kralj svojeimi slngi Mišku, uaj mu osedhi konja, ker se gre ma]o izprebajat, a tudt on uaj jezdi z njtm. Kadar tako jezdita po zeleoej livadi, poskoiSi Miskov konj ter zarezgeta: nHohohoho brate! mani je tako lehko, da bi mogel skakati tuiji preko gore !" — nTebi je tako lehko ?u odgovori drugi konj, ntudi jaz bi rad akakal. ali na meni sed( stari kralj, ia če bi jaz poskočil. padel bi kralj raz meDe in bi se nbil." nLe naj sp ubij«! Le naj se ubije!" odvrne MiSkov konj, ,namesto starega kralja nosil bodi^ mladega!" — MiSko se jn tema pogovoru smijal, a to se vi, le na tihoraa, ker se jtt bal, da bi ga kralj ne opazil. Ali tudi kralj je dobro razumil, kar ata si konja priporedovala, obrDil se je in zapazivši. da se Mišku smoje, vprašaga: ^čimu se smtijeS ?" — nNičemur, VaSe kraljevo VeliiSastvo! meai je le tako nekaj palo na nm," izgovaija se sluga. Ali stari kralj je vli sumil 0 njem, in ker tudi konjema ni hotel vei^eti, obvnil je in se vrnil dpnuiv.
Kadar prispžta v kraljeri grad, ukaže kralj svojeiuu stugi MiSkn, naj mu nalije vina v kozarec. ,Ali povem ti," reSe kralj, nda izgubiš glavo, a.ko ne natočiš povse polnega kozarca in pii, ako prelijeiS I" JliSko vzame ttč * vinom ter začne nalivali. T tem sti prileteli akozi okno dve ptici v sobo ter sti druga drugo podili. Ptica, ki jo bežala, imela je v kljunu tri zlato lase. rDaj jii meni," reue druga ptica, ,ker so moji!" — ,,Kc clam ti jih; jaz sem jih pobrala," reSe piTa. — nAli jaz sem jib ugledala, kadai1 so padlii ko se je česala zlatolasa deklica; daj mi vaaj di'a 1" reče dviiga. — »Niti jednega ne dobSdeS!" odgovori prva. V tem poleti druga ptica za prvo 6et j«j ugrabi las. Doklcr ati se ptici trgali za las, imela je vsaka v sw>jem kljuuu po jeden las, a treiji je padel n:i Ua. Kadar je las na tla padel, lepi jo zazvenelo. V tem hipu se je obniil Miško za zJatini lasoni iu prelil vino. — nlzgubil si glavo!" reSe mu kialj; nali jaz ti hočem biti milostfv, ako mi pripeljeg zlatoliao deklico, katero viatnem za svojo kraljico."
Da bi Miško ohranil življeiiju, moral je iti po dcklico, da-si ni zualj kje naj jo iSfe. Osedla si konja tor otide po svetu. Tako jezdčf;, pride &O velikega gozda in ugleda, kako ob poti grm gori. Zažgali so ga bili pastirj). Pod grmoin je bilo mravljišiie in vanj je letelo brea števila isker; a mravJje so hitele, da bi reaile svoja jajea. ,,0j, poimizi aatn, MiSko, pouuizi!" prosjle H so mvavlje žaloatno; isgovimo, in Udi uaši mlaiiiči, ki so še v jajvectih."       H
1 H
131
Miško sko& brž raz konja, izpodaeče grm in pog&st ogenj. nK&dav bodes česa potreboval, spomni se nas, in mi ti takij ponnSremo," reSejo mn mravlje.
MiSko jezdi dalje skozi včliki gozd. dokler ne prijezdi do visoke jelke. Na irhn drevesa je bilo rranje gnezdo a na zetnlji pod dreresom bila sto dva mlada rraniča, žalostno vrisčajoč : nOire in inati sta nama odlefela. a midra naj si iščeva sama hr&De, da-si siromaka niti 5e leteti ne znava. Oj, pomflzi nama, Miško, pomozi, ter nama daj jčsti, drugače pogineva od gladi !u Misko ne pomišlja dolgo, nego pose«e svojega knnja in nahrani s konjskira mosoni gladna vianinii. ,.Kadar hodeS 5esa potreboval," krtkata TraniCa ve-selo. ..spomni se najn in midva ti pomoreva."
Zdaj je moral MiSko peš jiolorati dalje. Dolgo je hodil skozi gozd, a kadar je naposled priSel iz gozda. ngledal je pred selioj veliko morje. Na obrežji tcga morja sta stala dva ribiča iu se prepira]a. Vjela sta v mrežo »eliko zlato ribo in vsak W jo rad irael sam. nMoja je mreža. moja je riba!" A dnigi zopet: ^Malo bi ti koristila mreža, ako bi ne imel moje ladije." — ^Kadar drugič vjamemo tako ribo, potlej bode tvoja !u — wNečem takrt! ti rajsi čakaj, dokler vjamemo zopet drugo, a to ribo daj meni!" — nJaz vaju poravnam," reče Miško, ^prodajta meni to ribo , dobro jo vama plačam in potlej si delita denarje vsak na polovico." Miško jfma dti vse denarje, kar jih je bil dobil od kralja na pot, a sebi ne obdrži niti krnjcarja. Bibiča sia bila zadovoljua, ker sta tako dobro prodala ribo. a Miško izpnsti ribo zopet T morje. Veselo se izgubi riba v globoko morje, ali knialu se zopet prikaže ne dalefi od morBkega obrežja, pomolf gla^o iz vode ter izpregovori: nKadar bodeš fesa potreboval. Miško, spiimiii 88 mene ia takdj ti pomfirera." Biba to 8|ovorivSi, izgine pod vcdo.
,,"Ksim gtel?" \\«^š&ta. riVvSa Miika. r(Jtsm istmt. talju -(,«05116«, jlatoldse deklice, ali m vem, kje jo najdetn," odgovori Miiko. rOj, to ti midva lebko povžva," reSeta ribiCa. nto je Zlatoliska, hSi kralja t steklenem gradu ondii na <nem otoku. Vsaki dan, kadar nopoči jutro, ieše Zlatoliska svoje zlate Ias6; a lasje so jej lako svetijo, da se od njih zirija dela po nebu in po zeralji. Ako liočeš, raidva te sama prepeljeva do otoka, ker si naju obvaroval daljšoga prepira. Ali pazi se, da izberoS pravo deklico; kajti kralj iiua dvanajsl ličerfi, a samo jedna inej teoii iiiia zlate lasiž."
Kadar je bil Miško na otokn, tak6j je Sel T stekleui grad, da bi prosil kralja, naj bi dal svojo Zlatol&sko za ženo njegovemu goapodarjn. nDam ran jo!" odgovori kralj, ,,ali poprej jo moraš zaslužiti; v treh dneh inoraš namreč zvrSiti tri opravila, katen ti jai ok&žem. Zdaj idi in se oddahni do jutti, ker si trnden ia ti je treba pooitka."
Druzega dne um rečo kralj: j,Moja Zlatoliska je imela nanizauB bisere okolo vratu, ali vrviea se jp pretrgaJa io biseri so se razsuli v visoko travo na zelennj livadi. Yae te biscre mi rnoraS pobrati, ali gledaj, da ti niti jeden ne bode manjkal \u
Miško grf na liTaiio, katera je Ijila zeW Siroka in dolga, poklekne t tvavo in začuč iakati bisere. Iskal je in iskal, ali niti jedaega zrnca ni mogel najti. „0 da bi tnkaj moje mrarlje bilc, oue bi nii lehko poiskale izgub-ljene I)i3ere!u vsdabne MiSko. — nEf0 nas, da ti pom6remo!" zasliSi MiSko
9*
132                      J^^H
in obraivši se, ngleda brezbrojoo žtevilo rararelj. nKaj želig od uas ?u Tpt*tH šajo ga mravlje. — rVse bisere morani poiskati na tej livadi, ali jta ne S najdem niti jednega zrnca," odgovori Miško. — ^Samo maio potrpi, in tni H ti jth pobereuio," rečejo raa mravlje. Ni trajalo doigo, iu mravlje prines6 I MJakii rse bisere, da roo ni bilo treha, druzflga nego nanizati jih na vitico. I Io ko je hofcel Miško vrvico užč zvezati, prišepeti še jedna mravlja. katerej H je noga izgorela v grmu in mu reče: rPo^akaj še rnalo, Miško, tokaj imafi H če jeduo zrnce!u                                                                                          . H
Kadar je Miško priaesel kralju   bisere io jib  ta prešteje,  manjkalo nj 'H niti jednega zrnca.    rDobro si opravil !u rede mu kralj ; rjutri ti dam drngo H delo."   —   Oruzega   dne pride   Miško   h   kralju   in   kralj   rau   reče:   nMoja ¦ Zlatoldska se je kopala  v  niorji   iu   izgubila   ztat   prsten;  tfga  mi   mora§ najti   in   priaesti!"  —  Miško   otide k  raoiji  ter liodi   žalosten  po  obrežji. Morje je biJo mirao in Čisto,   aJi tako globoko, da Hiško ni mogel yideti na dno,  kam li,   da bi našel prsten.    rO da bi bila tukaj raoja zlata riba;  ta bi  rai  izvestuo  naLla Zlatolilskin prsten!"    V tein se nekaj  zablesti v moi^ iu iz globočine se vzdigue zlata ribica ier pride na površje vode." nEvo me, da ti  pomtfrem !    Kaj   želiš od  mene?" — MPoiskati raoram  v morji  sslat prsteiit a ne vidim niti dna." — MSreČaJa sern ravno veliko ščuko, katera je aesJa na lirbtu zlati prsteu; potrpi samo malo iu jaz ti ga prinesem."   Tra-jalo ni dolgo in riba se vrne iz movske  globocine ter priaese Miškn ščako z zlatim prstenom.
Kralj je Miška zopet pohvalil, ker je svoje delo tako dobro zvr§il, Reče mu: ,,Ako želi$, da dam svojo Zlatolasko tvojeiuu kralju za žf-no. morafi ¦ mi prinesti mrtve in žive vode, ker ju potrebujem." Miško oevedor*, kje bi ¦ dobil take vode, šel je, koder sti ga nogi nesJi, dokler ne pride iiaposfed v I velik črn gozd. „0 da bi bila tukaj moja dva vraoioa, ooa bi mi izvestno znala povedati, kje dob6dein take vode, kakeršue želi kralj \u Vteni trenotku zašuml nekaj nad njegovo glavo, a on pogleda v visočino ter zapa-zi svoja dva vriliiiča. nEvo naju, da ti pom6reva! Kaj želiš od naju ?M — nKraljp inoraai prinesti tnrtve iu žive vode, ali jaz ne vem, kje je naj iSČem!" nTa voda je nama dobro znaua; samo uialo potrpi, tak6j ti je priiieseva," Trajftlo ni dolgo in vraniča priueseta vsak po jedno bužo vode; v jednej buči je bila mrtva, a v drugej živa voda. Miško je bil zeli5 vesel, da je bil tako arefien, in nesel je vodo v stekleni grad. Kraj gozda je stala veJika jelka, na jelki je bila pajčevina ia v pajčevioi je sedel velik pajek, ki je srkal kri iz ugrab-Ijene muhe. Mižko vzaine bufio z mrtvo vodo, pokropi ž ujo pajka iu to se takdj zvrne mrtev na tJa. Potem pokropi miiho % živo vodo, inuha se tak6j oživi in osvobodivsi ss pajčevine, vzletf v zrak. nTroja sreča, MiSko, da si me izv^l iz pajfievine," zabrni muba, rkajti brez mene bi ti težko uganil, katera izmej dvauajsterib ki'aljevih bčerii je Zlatolaska.
Kralj videfi, da je Mii5ko dobro zvrSil vse tri naloge. katere mu je dal, reče mu:  ,. Dain ti Zlatolasko,   ako si jo saui  izbereS."    To rekši,   pelje ga v Teliko  dvofano,  v  katerej  je  bila relika okrogla lniza,   okolo  katere je sedelo dvanajst prekrasaih dekJic, ki so bile vse jedoa kakor druga.   Vse ao I imele zavezano glavo z robcem,  ki je bil bel kakor   sneg,   a robec je segalH do tal, tako da se ui moglo videti, kakšae lase ima katera deklica.            dH
138
rEvo ti mojib hčera!" reče mn kralj nako uganeS, katera med njimi, je ZJalolaska. takoj jo stneš odpeljati s seboj; ako pa ne uganeš, katera je, š'-l bodeš bres nje k svojema kralju '." Miško od velicega straM ni vedel, k&j bi zač&l. V tem mu zabrnf nelcaj na ubo: „ Bz-bz! pSjdi okolo mize in jaz ti pokažem ZlaLolasko.*   Bila je to muha,   katero je oživel z živo rodo.
,,1'a iii.   ta n(, ta tudi ni,  niti ta ni-------ta je Zlatolaska!   To mi daj,  o
kialj, ila jo odpeljem 2a ieno s?ojeniu gospodarju'." — nUgaiiU si!" reCe kralj, a ZlatoliSska takflj odgrne robee z glave in zlati Iasji5 se jej vsipljejo do tal ter se bleste kakor jntranje soluce, da Miško niti gledati ni mogel ranje.
Zdaj odkaže kralj svojej hčeri bogato doto, kakor se to pristoji kraljevej zaror-nfci, in Miško jo odpelje avojemu gospodarju. Staremu kmljo 80 oči za-.sijule od velike railosti, kadar je ugledal svojo zalo zaročnico; skakal je od velikega veselja kakor olrok ter je takoj ukazal, da se prir&lijo velike gostt ,,HoteI sem te zaradi tvoje neposlušnosti obi5siti na vešala. da te vraui sned6," reče kralj STOJemu slugi MiSku, nali ker mi si pripeljal toli lepo zaroC-oico, dal te bodem le s sekiro umoriti in jiotern poSteno pokopati!" Kadar so Miška umoriJi, zaprfsi Zlatolaska starega kralja, naj jej podari mrtvega slngo, a kialj, aateri »i mogel niftesav odbiti svojej zaioi&ici, dal jej je nutvo MJškovo truplo.
Kadar so jej prinesli mrtvega MKka, priloži Zlatolaska glavo k telesu, pokropi ga 2 mrtvo vodo, iu glava se tak6j vzraste s telesom tako, da ni bilo več poznati, kje mu je bila odsekana. In kadar ga je Zlatoliska pokropila z živo vodo, vzdigue se Miško, kakor prerojen, dvrst, vesel in mnogo mlajši iQ lepši, nego li je bij poprej. „0 kako sem trdo spal!" reče MiSko in si tare oči. — pZua se, da si trdo spal," reče mu Zlatolaska, in če bi mene ne bilo, spal bi bil na vse Teke!u Stari kralj videč, da je Miako zopet uživel ter je zdaj še umogo iulajši iu lepši, nego li je bil poprej, poželi tudi ou se pouiladlti. Tak<5j zapove, naj t-udi njega umorč ia potlej z 6no čudno vodo pokrope. Umorili so ga in kropfli z živo vodo, dokler niso vso potrošili; ali glava mu se ui uikakor btela vzrasti s telesom ; 3e !e takvat, kadar so ga začeli kropiti z rartvo vodo, prirasla mu je glava k telesu, ali kralj je ustai mrtev, ker niso imeli več žive votle.
Bodi si, da ni inogla ostati kraljevfna brez kralja, in ljudstvo ni imelo nikogar tiiko pametnega, da bi razumil to, kar govore živaJi, izbrali so si Miška za kralja in Zlalolasko za kraljico.                                              V. M.