Izhaja vsak dan rasen aobot, nedelj in praznikov. bsued daily except Saturdays. Sundays and Holidajrs. PRO SVE TA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' jjjO—YEAR XXXV. Cena lista je $6.00 Ent*r«l m Mcuid-cUu m«Her J«nu»ry 16 1M3 at u»« uoat office . «* ChtcMo. niiaou, under the Act «f con«««'o< M.rch un. CHICAGO 23. ILL.. PETEK 1. OKTOBRA (OCTOBER 1). 1943 Subacription $6.00 Yeaily ŠTEV.—NUMBER 112 Uredniški in upravnlikl prostori: M57 South Lawndalo Ave. Office of Publication: 2657 South Lawndale Avo. Tclephone. Rockwell *4M>4 ........................rrfffimrnijijJ Acceptance for mailing at apecial rate of poatage provided for tn section 1103. Act of Oct. 3, 1917, authomed on June 4. 1918 Američani obkolili Neapel; Hitler dospel na rusko fronto Nemci začeli bežati pred zavezniško silo proti reki Volturni na severni strani Neapla po zdrobitvi nacijskih bojnih črt. Priprave za bombne napade na mesta v severni Italiji in Balkan. Ostanki nemške sile na Korziki v pasti.—Ruske vojaške kolone začele prodirati proti poljski meji po okupaciji Kremenčuga in Rudnje.—Ameriški letalci vrgli 145 ton bomb na japonsko bazo pri Wewaku London, 30. sept. — Radijsko poročilo iz Kaira, Egipt, pravi, da so čete pete ameriške armade obkrožile Neapel z južne in juž-novzhodne strani. Zavezniški stan, Afrika. 30. sept —Mesto Pompej ob gori Vezuv je padlo, se glasi poročilo Ameriške in britske čete prodirajo proti Neaplu in pri&akuje se, da bo kmalu padel. Stockholm. Švodaka, 30. sept. Švedski tisk poroča, da je Hitler obiskal rusko fronto, kjer je sklical svoje generale na sesta nek in jim ukazal, da morajo držati bojno črto ob reki Dnjeper za vsako ceno. Zavezniški sian, Afrika, 30. sept —Oddelki pete ameriške armade so zdrobili nemško bojno črto pri Neaplu in udrli na planjavo pred mestom, čigar padec je blizu. Zavezniška sila prodira proti Neaplu z dveh strani ob Vezuvu in drobi odpor sovražnika. Casti llamarre, mornarična baza petnajst milj južno od Neapla, m ves Sorentski polotok, sta v zavezniških rokah. "Obrambni obi "t- sovražnika okrog Neapla je zdrobljen," se glastkofritihike. Nemška obrambna črta v hribih na severni strani Salerna se je besu 1 a pod udarci zavezniške sile General Mark W. Clark, poveljnik pete ameriške arrpade, Je potem zagnal v boj proti Nemcem tanke in mobilno topništvo. katerih ni mogel uporabiti v velikem obsegu v bitkah proti nemški sili v hribih. Nemu beže pred zavezniško ui" n izgleda; da se ne bodo ustavili, dokler ne pridejo do rtke Vol t urne, 20 milj severno Neapla. Tam se bodo morda pripravili za obrambo. Naujske obrambne črte pri Neaplu so bile zdrobljene po dvajsetih dneh ljutih bitk, ki so * piuele, ko so se prve čete pe-l,J ameriške armade izkrcale pri Salcrriu u septembra. Končna ^ " sept.—Sovjetske "kupociji Kremen-" vojaške trdnjave n Hudnje, 38 milj Smolenska, začele ■ poljski meji. Dotike. ki je odda-milj od meje. f fah tudi otok na 1"! milje stran od n a mesta Ukra- Kremenčuga in "nami maršal SU- lin na moskovski radiopostaji. Ruske čete zdaj kontrolirajo pozicije na ozemlju, s katerega bodo lahko začele ofenzivo proti nemški sili na Poljskem in baltiških državicah preko Bele Rusije. Otok na reki Dnjeper, ki so ga Rusi zasedli, leži nasproti osrčja Kijeva. Reka je tam široka 1400 čevljev. Sedem milj vzhodno od Kijeva so sovjetske čete okupirale strategično naselbino po ljuti bitki, v kateri je padlo čez 6000 nemških vojakov. Rusi so razbili tudi 69 nemških tankov, ujeli mnogo sovražnikov in zaplenili ogromne količine streliva in drugega bojnega materiala. Ruske topniške baterije na enem bregu reke Dnjeper bruhajo izstrelke na nemške pozicije na drugem bregu. Te so tudi tarča bomb ruskih letalcev. Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da so Rusi pognali Nemce na zapadno stran Dnjepra na fronti pri Kijevu in okupirali Darnico, železniško križišče, pet milj vzhodno od ukrajinske prestolnice. Ziiresniikl sian na Pacifiku. 30. sept.-s-Ameriški letalci so spet metali bombe na Wewak, japonsko bazo na Novi Gvineji, poroča glavni stan generala Douglasa MacArthurja. Vrgli so 145 ton bomb, ki so porušile mu-nicijska skladišča, vojaške barake in druge naprave. Avstralske čete se bližajo japonski bazi pri Finschhafenu na Huonskem polotoku Nove Gvineje. V prodiranju so pognale Japonce z utrjenih pozicij na južni strani reke Burni. Anglija organizira židovsko armado Churchill se bo posvetoval z voditelji London, 30. sept.—Velika Britanija bo najbrže odobrila načrt glede organiziranje židovske armade, katero bo tvorilo doslej še nedoločeno število divizij. Ta armada bo pomagala britski sil v operacijah proti Japoncem > Burmi. Rekrutiranje zidov se bo vršilo v glavnem na Srednjem vzhodu, zlaati pa v Palestini. Židovski vojaki, ki zdaj služijo v britski armadi, se bodo lahko prija vili Za službo v svoji armadi kot prostovoljci. Pričakuje se, da bodo med prostovoljci židje iz Alžerije, katerih general Henri Giraud noče sprejeti v svojo ar mado. Židovske vojaške formacije se bodo strnile v posebni armadi in se borile proti sovražnikom pod svojo zastavo. Premier VVinston Churchill je naznanil, da se bo posvetoval z voditelji Židov o zadevi. Hull naznanil dogovor z Mehiko Oljne kompanije dobe odškodnino Waahlnyton. D. C.. 30. sept— Državni tajnik Cordell Hull je naznanil sklenitev dogovora » z mehiško vlado glede končne Izravnave zahtev ameriških oljnih kompanij, katerih lastnina v Mehiki je bila konfiscirana v marcu 1. 1938. Mehika se je z dogovorom obvezala, da bo plačala odškodnino oljnim kompanijam v vsoti $20,-137,700 do 30. septembra 1. 1947. Obresti znašajo tri odstotke. Prvi obrok odškodnine izmed petih letnih bo plačan danes. Dogovor je rezultat pogajanj med Ameriko in Mehiko, ki so se pričela I. 1941. Doslej je Mehika že plačala odškodnino v vsoti $9,000,000 Novi dogovor določa le izvajanja provizij prej sklenjenega sporazuma Načelnik nemike komisije v Franciji ustreljen Ix>ndon, 30. sept — Julius Hit-ter, načelnik nemške komisije za dobavo delavcev, je bil ustreljen v Parizu Radio Berlin trdi da so ga ustrelili francoski "teroristi." Poljaki krogi poročajo, ds so poljski upornik« ustrelili poljskega kvizlinga Padabe v Vilni »n da »o m- nacijske avtoritete maščevale z ekaekucijo 10 pol j ukih talcev. Nemška letalska sila v Rusiji okrnjena Posledica zavezniškega bombardiranja nemških mest London, 30. sept.—Angleško ameriška letalska ofenziva proti Nemčiji Je rezultirala v padcu kapacitete nemške industrijske produkcije in okrnitvi nemške letalske sile v Rusiji. Hitler je moral zaradi bombnih napadov na nemška mesta in industrijska središča potegniti večji del letalske sile iz Rusije. V Londonu trdijo, da je Hitler potegnil več tisoč bojnih letal iz Rusije za obrambo nemških mest in nacijskih oporišč v Franciji, Holandiji in Belgiji. Sodi se, da je manj kot tristo nemških bojnih letal ostalo v Rusiji. To pomeni, da zavezniška letalska ofenziva je velika pomoč sovjetskim armadam pri uničevanju nemške vojne rnu-šine. Fotografije, vzete po bombnih napadih, kažejo, da je najmanj petnajst nemških mest in industrijskih središč v razvalinah kot posledica bombardiranja iz zraka. Med temi so Kolin, Mam-' burg, Dortrruind, Hanover, Munn-heim, VVilhelmshafen, Bremen, Stettin, Osnabruck in Emden. Velika industrijska središča v Porurju in Porenju so porušena. Senatorji vidijo zruienje Nemčije Washington, D C , 30 sept — \ Grupa senatorjev, ki je obiskala bojišča, kjer so v akciji ameriške čete ie izjavila, da mora biti Amerika pripravljena na nenadno zrušen je Nemčije in atori-ti korake za preprečen je kaosa v Evropi To grupo tvorijo senatorji Russell. Mead Brew*ter, Chandler m Lodge stališče rusije vznemirja turško vlado Moskva kritizira zatira-nj« manjšin SOVJETSKA DOMINACIJA BALKANA Iaianbul, TurČU« 30. sept.— Bodočnost Rusije v Evropi, kakor tudi vprašanje bodočnosti balkanskih držav, vzbujata zanimanje turškega javnega mnenje. Uradni krogi skrbno motrijo stališče Ruaijei napram Turčiji in očitno ja, qu jih navdaja s skrbjo. Članek, ki ga je nedavno objavila publikacija Vojna in delavski razred, glaatto ruskih strokovnih unij, vaebujoč obdolži tev, da Turčija pojnaga Nemčiji s svojo politiko nevtralnosti, je izzval splošno ogorčenje. Uredniki vseh turških fodilnih listov so ga komentirati. Nekateri so trdili, da si hoče Rusija vnaprej ugladiti pot za predložitev za htev v škodo Tuiitji na mirovni konferenci. Odgovor turških državnikov vsem onim, ki zahtevajo vstop v vojno na strani zaveznikov, je enostaven: "Dokaliti* nam, kje in na kakšen način vam bomo koristili in mi bomo o tem razpravljali." Govornik na moakovski radiopostaji je nedavno obdolžil Turčijo zatiranja narodnostnih manjšin in nalaganja visokih davkov. Kmalu potem je turška vlada naznanila revizijo davčnega sistema c namenom razbremenitve onih, kLfAučujojo visoke davke za vsdrževanje državnemu aparata. Jasno je, da Turčija nima agresivnih namenov proti sovjetski Rusiji. Njena vznemirjenost zaradi kritičnega ruskega stališča je razumljiva v tem momentu, ko se ruske armade bližajo Balkanu, Balkanske države so sosede Turčije in kar se zgodi s temi, zadene tudi njo. Bolgarija, najbližja soseda Turčije, ne kaže volje za prijateljstvo z njo. To je ponovno dokazala, ko je poslala bolgarske dijake v zgodovinske kraje, kjer so se Bolgari boiili proti Turkom. Zdaj, ko se sovjetske čete bližajo Bolgariji in Jugoslaviji, je prišlo spet vprašanje, ali se je Rusija odločila za dominacijo Balkana, na površje. Rusi vzpostavili ielezniiki promet Moskva. 30. sept —I. D. Goči-ridze, podkomisar /a transportacijo. je naznanil vzpostavitev arometa na železnicah v krajih, «atere so ruske čete reokupira-le v zadnjih šistih mesec iti Vlaki spet vozijo po progah Velika Luka-Moskva, MoskvaKo* tov in Orel-Harkov. Porast nakupne sile v Ameriki Avtoritete vidijo nevarnost inflacije i VVashlngton. D. C.. 30. sept.— Urad za vojne informacije je sinoči naznanil, da Je previšna nakupna sila dosegla nov rekord in da ta predstavlja $51,400,000,000. To pomeni, da se je vrzel med nakupno silo in razpoložljivim blagom in potrebščinami razširila kljub naporom Hooaeveltove administracije za preprečenje inflacije. Urad je objavil poročilo z analizo faktorjev za in proti ekonomski stabilizaciji in učinkov teh na življenske stroške. To trdi, da je padec življenskih stroškov od maja do avgusta znašal 1.9%, obenem pa naglaša, da kampanja, katere cilj je tišfepje cen navzdol, še ni prinesla za-dovoljivega rezultata. Poročilo je v konfliktu s poročili drugih uradnikov administracije, da je bila nevarnost inflacije odvrnjena. "Največjo nevarnost tvori nastala vrzel med naraščajočo nakupno silo in omejenimi zalogami blaga, ki je na razpolago odjemalcem," pravi urad za vojne informacije v avo-jem poročilu. Doznava se, da bo kongreau predložen načrt glede zvišanja dohodninskih davkov in obveznega varčevanja. Mnogi trdijo, da bi kongres a sprejetjem načrta preprečil inflacijo. Domače vesti Noaroča na sapadu Helper, Utah.-—Dne 8. aep\em bra je bil John Krene, član društva 296 SNPJ, težko poškodovan pri delu v rudniku. 7.daj Je bolnišnici v Priče Cityju, Utah. Hvaležen bo članom in prijateljem, če ga obiščejo. Želja je, da 4»m prej okreva. Poroka y Waahingtonu VVashlngton, D. C.—Dne 4 septembra sta bila poročena v Arlingtonu, Va., Anthony Jos. Klančar iz Clevelanda in Marian Elizabet h Jones od tukaj. Obilo sreče! Z ni lan je odmerkov gasolina na vidiku VVashlngton, I) C., 30. sept Urad administracije c en je vzel v pretres predlog da s« odmerek gasolina zniža na dva galo-na na teden To naj bl veljalo za avtomobilistc v srednjih in /vpadnih državah ki imajo kar- Zveza nemških . r »t n ••• častnikov v Rusiji General Seidlitz izvoljen za načelnika Moskva, 30. sept.—Pravda, gla-Kilo komunistične stranke, poro ča, da je čez sto nemških generalov ln drugih vojaških častnikov, ki so izgubili bitko za 8tu-lingrad, formiralo "zvezo nemških častnikov" in pozvalo svoje rojake v Nemčiji, naj strmogls-vijo Hitlerjev režim ter ustanove vlado, "ki bo uživala zaupanje ljudstva in delala za sklenitev miru." Pravda je ponatisnila naznanilo iz I'stu Svobodna Nemčija, glasila nedavno ustanovljenega odbora za osvoboditev Nemčije To pravi, da so nemški vojaški častniki, ki so prišli v Moskvo II septembra i/, petih ujetni-škili taborišč, ustanovili zvezo in da je ta postala del odbor a za osvoboditev Nemčije. Goneral VValter von Seidlitz, |>oveljnik nemškega topniškega zbora pri Stalingradu, je bil izvoljen /a načelnika zveze in pod-načelnika nemškega odboru On je v imenu generalov ln častnikov šeste nemške armade, katero so Kusi /drobili v bitki pri Stalingradu zadnjo zimo, l/dal manifest z a|>elo(n na nemško ljudstvo in armado, "na) kon-i čata nesmiaelno *i brezplodno 1 vojno, k> lahko povzroči nar'xl-no katastrofi' " Seidlitz našteva udarce, kate re je Nemčija že dobila, in mol-riont umika Kloake, Humunije in Ogrske IZ vojne To bo povzročilo |»oraz Nemčije v vojni, ka- Ogrska se obrača od Nemči je Odpor proti Lavalovi vladi v Franciji Bern, Švica. 30. sept—List Ga-zette de Lausanne poroča, da hoče Ogrska pretrgati zvezo z Nemčijo, odkar je Italija kapitulirala pred zavezniki. Ogrski voditelji vidijo znamenja poraza Nemčije, kar pojaanjuje, zakaj bi radi pretrgali zvezo z Nemčijo. Doznava ae, da je Ogrska odbila zahtevo nacijev, naj prizna Mussolinijevo fašistično-republi-kansko vlado, ki je bila formirana pod zaščito Nemčije. Poročilo iz Berlina trdi, da bo Ogrska priznala Mussolinijevo vlado danea. jugoslovanski gerilci 1nvadi-rali avstrijo Ljute bitke z naciji na nemikem ozemlju MNOGO NEMCEV UBITIH V TRSTU London. 30. sept.—Nepotrjena poročila, katera so prejeli jugoslovanski krogi v Londonu iz dvte«, trdijo, da ao oddelki ju-goalovanske osvobodilne armade, kateri poveljuje general Tito, prekoračili jugoalovansko-avstrijsko mejo in ao zdaj zavo-jevani v bitkah z naciji na ozemlju nemške države, Uerilske grupe Titove oavobo-dilne armade so a pomočjo avstrijskih rodoljubov, češkega bataljona in ogrske vojšake enote prekoračile mejo na aeveml strani Murske Sobote v Prek-murju, 58 milj severno od Zagreba, hrvaške prestolnice, ln ae apopadle z nemškimi vojaškimi straftami, pravijo poročila. Inva-derji drže pozicije v hribih, a katerih odbijajo napade aovrašni-ka. Invazija Avatrije je sledila naznanilu, da ao jugoalovanakl kralj Peter in člani njegovega kabineta doapeli v Kairo, Egipt, lz Londona, da tam iavrše priprave za končno oavoboditev svoje domovine. Nacijaka okupacijska sila skuša uataviti intenzivne operacije jugoalovan-skih gerilcev, ki po poročilih kontrolirajo tretjino Jugoalavije. Jugoalovanaka gertlaka aila, kateri poveljujeta Tito in general DraJta Mihajlovič vojni minister v jugoslovanski vladi, na- Druga v Bern doapela porodila pravijo, da ao nemške vojaškega! ju je operacije"'Čeprav aeje morala pod priliakom Nemcev umukniti iz Splita, priataniščne-ga mesta ob Jadranskem morju. Gerilci so držali večji del Splita petnajst dni, se glasi komunike lz glavnega stana oavobodilne armade. Umaknili ao ae, ko se je (»okazala nevarnoat obkroži-tve po nemški atti. Titove čete, pravi komunike, ao vrgle iz tira dva tovorna vlaka in enega oklopnega v Bosni. Nspudulne »note osvobodilne armade ae uspešno bore proti Nemcem v Trstu, kjer ao pobile mnogo sovražnikov. Poročila trdijo, da )e Istrski polotok pod kontrolo gerilcev. avtoritete v severni Italiji potia nili demobilizirane italijanske letalce v naoijsko letalsko silo. Dalje so odredile masne depor tacije italijanskih delavcev v Nemčijo. Iz. Francije prihajajo vesti < naraščajočem odporu proti La valovi vladi v Vlehyju, kl je pod nacijsko kontrolo, Laval Je od redil drastično akcijo proti upor ni kom, ki vidijo možnost osvoboditve Francije in se priprav* ljujo na to. Poleg odporu se širi tudi aubotuža. Vesflz Madrida pravi, da saboterji požigajo polju, uničujejo pridelke in razbijajo železnišlfi proge, Spanci se vračajo z ruske fronte London, 30. sept —Radio Madrid je naznanil, du ae Je 850 vojakov španske divizije, ki so se borili i »u struni Nemcev proti sovjetskimi četam nu ruskih frontufc, ,\nUlo domov. Pričakuje se, du »v bodo oatull tudi kmalu vrnili v Španijo tr A Pričakuje h* da bo zadev- tero l<* provorital Hitler in nje- na odločitev kinu u padla LetaUka industrija potrebuje več delavcev Badoglio ^ r9argani. \ziral svojo vlado London. 30, w pt,—Neki VVaehington. D C . 30 n-pt John Lee, direktor sveta /m letalsko produkcijo, je dejal, da di- bo morala letalaka industrija plomatičm komeMator )e dejal, dobiti dodatnih 1,700 (>00 delav da bo marAiil I'-rtro Badoglio cev do prihodnje pomladi, da m- reorganiziral svojo vlado V produkcija letal poveča in do- vlado bivlj*rije Iz tega ta/loga ne moremo več molčati " Poleg SeidlM/a ao apel podpirali general' Aleinnder Kdler von Dariiela, *Klo Korfe«, Martin Latrnan in W«lu-r Meyei Konvencija avtne unije v Buffalu Buffalo, N. Y , 30. sept-Konvencija unije združenih uvtnih delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, se prične v tem mea»u prihodnji pon-JHj«'k George F. Addea, tajnik-blagajnik, je dejal, da ima unije I 770,000 čianov in je največja delavska organi/atlja nu svetu. Pošlanik Standley kon-feriral z Rooseveltom VVashlngton, l> C., 30, »ept. — Admiral VVilliam H Standley, »imenski poslanik za Itoaljo. je imel prvi seataru k a predsednikom Itooaeveltom po povratku v VVashlngton iz Moskve Po konferenc i nl hotel razkriti časnikarjem detajlev razgovora z H'*"«evel(orri Doznava se, da bo resigrnral kot poslanik in da ga Ito nasledil W A Harriman, koordinator poaojilno-najemninske administracije v 1/ondonu. Večja pomoč družinam veteranov Predsednik CIO govoril na konvenciji N.w York. 30 aept.-Philip Muri a v, predsednik Kongresa industi ijskih organizacij, Je v svojem govoru nu konvenciji organizacije veteranov zunanjih vojn /ugotovil delegate, da bo konvencija t?IO, kl ae prične L novembra v Philadelphiji, Pa., storilu korake, da družine veteranov dobe večjo pomoč. Munuy je dalje rekel, da bo njegova oi ganizaclja priporočala vladi, naj garantira delo vojakom, ko se vrnejo v civilno življenje, kakor tud! podporo pohabljenim vojakom ln popolno protekdjo članom drušln padlih vojakov. Kongreanik James van Zandt iz Pemisylvanije je dejal, da bo predlohl zakonski načrt, da oni vojaki, ki so častno odpuščeni is armade, ne plačujejo dohodninskega davku Hes. lucija. da se vojna nadaljuje / nezmanjšano srditostjo do brezpogojne kapitulacije Nemčije ln Ja|>onske, je bila soglasno Sprejeta. Z drugimi resolucijami so se delegatje izrekli za obvezno vojaško vetbenje In im takojšnjo dopnrteeijo Har-ryja Hridgesa, voditelja delavskih unij na zapadu, "ker propagira nasilno strmoglavljenje ameriške vlade." PROSVETA -t PROSVETA , THE ENLIGHTENMENT > OLAtlLO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * — Organ of and publisbed by Slovan« National Benefit Sodety Narot«U»a sa Združene driave (laven Chicaga) ia Kanada SS.00 na lato. S3.00 sa pol lata. Sl.ftO sa šet|;t leta; sa Chicago in okolico Cook Co . S7.&0 sa calo lato, S1.75 sa pol lata; sa inosematvo SS.OO. Subscrlptlon ratesi for ibe Unllad Slafas (eneept Chicago) aad Canada S« .00 par fssr. Chicago and Cook County S7.50 par year, foreign counfrles 19.00 per r—*. Cena oglasov po dcgororu^-Rokopisi dopisov ia nenaročenlh člankov sa na vračajo. Rokopisi literarna vsebine (črtice, povesti, drame, pesmi Ud.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če Je priloiU poiinmo. ' .V " ' ' ^ Advertislng rales on agrsameat. jiaauTripts of commiinicartons aad unsolicited artlclas will not be seturnod Other manuscrlpt«. iueh as stortes. pl«ys. poems. etc.. wtll be returned to skader only wh«n accompanied by salf sddressad aad stamped anvelope. Naslov na vse. kar ima stik s listomi PROSVETA 2657-59 So. Lawndala Ave.. Chicago 23, Illinois MEMBER OP THE TEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (October 31, 1943), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Francoska demokracija zmaguje Ustanovitev Francoskega odbora za narodno osvoboditev v Alžlru, ki predstavlja vse francoske sloje in politična mišljenja v okupirani Franciji, je bila zmaga francoske demokracije. Prvič v treh letih po padcu Francije pod Hitlerjevo peto so se svobodni predstavniki raznih francoskih strank zedinill, da cilj njihovega delovanja ob strani zaveznikov mora biti osvoboditev njihove domovine in vzpostavitev njene demokracije. Na čelu tega odbora sta generala De Gaulle in Giraud. Prvi je prevzel vodstvo političnega delovanja, drugi pa poveljstvo vojaških čel; oba sta enakopravnu predsednika odbora in oba se morata pokoriti večini članov odbora. Zavezniki so bili zadovoljni s tem odboiom in so ga priznali kot predstavništvo Francozov na svobodnem francoskem teritoriju. Pred nekaj dnevi je ta odbor registriral novo zmago svoje demokratične smeri in značaja. Izvolil je komisarja za narodno obrambo, kateremu je poveril upravo francoske armade. Na ta način je prišla nova francoska armada pod civilno kontrolo—kakor je pravilo v vseh demokratičnih državah. V ameriški, kakor tudi angleški, vladi ni nobenega generala in vse vojaške zadeve so pod kontrolo civilistov. Ta važen korak v Francoskem odboru za narodno osvoboditev pa ni po volji generalu Giraudu, ki kot vrhovni poveljnik vseh francoskih oboroženih sil hoče sam imeti vso kontrolo. Ko Je pred kratkim prišel zavezniški napad na Korziko, je general Giraud kar na svojo pest—ne da bi bil obvestil odbor ali vsaj svojega enako: pravnega kolego De Gaullu—poslal francoske čete tja. De Gaulle in ostali člani odbora s*) šele čez tri dni izvedeli, da Francozi prisostvujejo pri oboroženem napadu na Korziki. Če bi bil Giraud francoski Hitler. b< bilo njegovo početje v redu —tsko pa, ker je Francoski odl>or za narodno osvoboditev demokratična ustanova, je general G'raud zakrivil grdo kršitev določb, ne podlagi katerih odbor vrši svoje poslovanje. 'Čisto pravilno je torej, da je odbor stopil na orste samopašnemu Giraudu in ga je podvrgel kontroli odbora na vsej črti. ^ bodoče bo moral vrhovni poveljnik Giraud predložiti vse svoje načrte vojaških ope-recij komisarju za narodno obrambo v odobritev. Dtugi važen korak, kl ga je storil odbor, je bil, ko Je sklenil, da sc njegovo delovanje razširi na posvetovalno zbornico, katera bo sklicana meseca novembra. To dobro znamenje dokazuje, da francoska demokracija prihaja bolj in bolj na površje. Glasovi iz naselbin Komunistična samopašnost Vodja ameriških komunistov Iirowder se vozari okrog po Združenih državah in agitira na javnih shodih za "drugo" fronto. Privoščimo mu svobodo zhorovania in govora, ki Je v demokratični defcrli pravica vseh—baš ta pravica na narekuje zagovornikom demokracije, da Drowderju povedo, kako ga lomi in kako slabo pomaga Združenim narodom, posebno pa Sovjetski unfji, glede ka-tcic gobe/da, kakor da jo on /. i:.loou in kakor da jc njegova beseda zadnja. I)iowder je pred dnevi rekel v Chicagu: "Amerika naj nikar ne pričakuje, da ji bodo sovjeti |M>magalilporaztt Japonce, če bodo porazili Nemčijo brez večje ameriške pomoči na drugi fronti." Dalje je tek« I "Sovjeti bodo izvršili dve tretjini naloge za poraz Nemčije in nikar .si ne doniijljulmo, da bodo potem zmožni sli % oljni prevzeti fo- nalogo za |>oi'az Ja|x>nske." Ne vemo, kakšne zveze ima Browder s'sovjetsko vlado, bl pa stavili nekaj, da goltezdač Hrowder ve toliko o sovjetskih vojnih načrtih, k»»ltk«»i v^nm mi Njegove aktivnosti v Ameriki, zlasti njegova gol>ezdanja. no vsekakor v veliko nadlego Stalinu, kakor «o hita v preteklosti in upamo m reči, če bi Stalin mogel (|anes k«'na likvidirati v Ameriki, )>* nafprvo likvidiral gobezdavega— l'ro*d«'iju m njegove domišljave in demagoške komuniste. Y Am« r i k i te vsekakor malo hud', ki pričekujejo, da bodo sovjeti pomoli Američanom sdrobiti )aponako oboroženo silo. Sovjeti bodo mršili veliki« m vse hvale vredno delo, če poženejo Hitlerji vi» aimado u Rusije To delo bodo Izvršili—ln to bo velika inN* direktna pomoč tudi /a zaveznike. Amerika je sposobna, da v tkiajni .mIi JatMince lslfko sama nabrše, česar pa ne bo treba, kajti }*on,agsIi ji IknIo Angleži in Kitajci. Bioudcr in njegov* komunist* neprestano gobezdajo. kakor da ^ efektivno! vojne z Nemčijo v zadnjih dveh letih na strani ajvjetov, ns strani Amerike *n Anglije pa nt ničesar. Anglija ne dobi priznanje, dani je do nui.nda na Rusijo skoro sama bila v voj-t i z Nemčijo S \ctla takiat • Ma vojna imperialistična! Ame- svoie gigenttčne napore na sedme-katerih ra/vaia svoj bojni ma-it je glavno—ve* ta čaa morja od »«\ti Sovjetsko unijo liku tudi ne d< bl o, i/nania i .h lnntah, i* >t\m > na mor tei«al ns \ se Iren!« >n di h prt* .a 7diujen« r.aiode ol. Težko )e danes imeti oprav traveler)) " na*W itajo povn •%an.o zato. kei »ma komunu s komunisti in njihovimi "fellow-v ktnislu; kakor da Rusija zmaguje no diktaturo, "n zavezniki tmagu-jejo samo zato kei imaio komunistično Sovjetsko unijo na svoji strani—drugače ne bi mkdai zmagali!- vsled cesar morajo oni, komunisti in sopotniki biti danes prvi na pozornici ln vsi drugi se motajo pokoriti njim, . Jugoslovanski Amerikanci naj pokalejo tesno edinetvo dne S. decembra I Chicggo, IIL—V Chicagu se je med Srbi, Hrvati in Slovenci že dokaj dolgo obhajal praznik jugoslovanskega zedinjenja okoli prvega decembra vsako leto. Toda *ele letos se bo tisti dan— to pot 9(, decembra—praznoval v pravem duhu in iskreni povezanosti vseh tistih, ki verujejo v novo, svobodno in demokratično Jugoslavijo, kjer naj bodo vsi trije nsrodl—Slovenci, Hrvatje in Srbi-popolnoma enakopravni. * Ta duh bo letos vidno preši-njal praznovanje jugoslovanske vzajemnosti in upati je, da bo to sijajns manifestacija iskrenega in tesnega edinstva, ki je prav sedaj tako nujno potrebno med vsemi Amerikanci in tako tudi med onimi slovenskega, hrvaškega in srbskega pokolenj^ ne samo tu v Chicagu, nego tudi povsod drugod širom po tej deželi. Naša nova domovina bije baš sedaj krvavi boj za svojo in splošno svobodo. V tem strahovom svetovnem pokolju in ugo-rtabljanju, izzvanem od barbarskega fašizma, gre tudi za obstanek demokracije, brez katere zlasti majhni narodi, kakor je n. pr. Jugoslavija, nikakor ne morejo obstajati. In ker se bojuje ta dežela tudi zanjo, ker gre v tem svetovnem požaru za to, da se za vselej stre odurna glava mednarodnega razbojni-štva, da se naredi konec krutemu nasilstvu nadutega narodnega šovinizma in imperijalizma in da pride tudi majhen človek enkrat do svoje svobode pa svojih pravic, mpramo mi Amerikanci jugoslovanskega izvora kakor en mož stati za njeno vlado. Tako se naj tudi to kar najjasneje razodeva med nami na dan 5. decembra, ko bomo v prisrčnem bratstvu obhajali praznik jugoslovanskega zedinjenja. Zastran tega je pričakovati, da bomo sodelovali ob tisti priliki vsi, prav vsi brez izjeme ter s' tem pokazali, da se naša ameri-1 Ška vlada v tej grozni svetovni krizi lahko popolnoma zanese na ŽIvelJ jugoslovanskega pokole-nja in da smo jugoslovanski Amerikanci za novo, svobodno in demokratično Jugoslavijo v starem kraju. Da se bodo mogle izvršiti vse priprave za tisto praznovanje tesne povezanosti med jugoslovanskimi Amerikanci v Chicagu dne 5. decembra, se je na seji dne 16. septembra Izvolil sledeči odbor: Frank Bar Ich predsednik, Zvonko A. Novak podpredsednik, Matilda Banlch tajnica. Vid Barieh pomožni tajnik, Me-rijan Klertch blagajnik, Frank Zornisk pomožn* blagajnik; v vojaški odsek so izvoljeni Niko- la Popovich predsednik, Thomas B lasi na in Frank Zukllch; v sprejemnem odboru so Miško Dol Janin, Mrs. Nedelka Kapov in Mrs. Paul Manghare; v nadzorni odsek so bili izbrani M. Mrdjenovich predsednik, Frank Oatrich tajnik, Joaeph Kualch. Mrs. Marr Zukllch in Mrs. Katarina Vlsdovlch; v program-nem odseku so Stava Babich, Mrs. Paul Manghera. Stave Vrančlč, T. SlJepčavich in Mrs. Helena Kuier; v odsek tiska so bili izvoljeni Marico Beelfc, Steve Vrenfcič, M. J. Brsovlch. M. Kraalch ln Zvonko A. Novak. Za odsek tiska Zvonko A. Novak. Kupite vojnohranllni bondi Lap zgled mladaga stotnika Clavaland. O.—Zadnjič sem na kratko omenil, kako se je odzval naš turojeni rojak John Hrovat, ki je poročnik v armedi strica Sama, s prispevkom, v pomoč bednim v starem kraju. Danes z veseljem poročam o drugem takem slučaju, da se je'odzval v pomoč JPO-SS rojak Fred P. Česnik, sin znane in spoštovane Česnikove družine. Njegovi starši sedaj bivajo na farrtii v Pains-villu, Ohio. Pred leti je bila ta zavedna delavska družina, ki je obstojala iz šestero otrok poleg staršev, jako aktivna na polju naše delavske kulture, zlasti pa je bila aktivna za tukajšnji -SDD na Waterloo rd. Česnikovi imajo štiri hčere in dva sinova. Vse štiri hčere so omožene in se sedaj pišejo Mary Ogrinc, Anna Cergolj, Frances Gorišek in Tolar. Fredovemu bratu je ime Charles. Vsi so člani SNPJ. Fred je električni inženir in služi strica Sama kot stotnik (cap-tain) v letalskem zboru. Kot vojaški avijatfk, je obletel domala že vso oblo sveta, kajti on prevaža na bojne fronte bombnike. Stotnik Fred P. Česnik se je lani v decembru za par dni nahajal doma na dopustu. Pripovedoval je o svojih izkušnjah in vtisih, ki jih je dobil na potovanju kot zrakoplovec. Ze večkrat je bil v Avstraliji, na Ha vajih itd. Kot sinu preprostega delavca mu je bila šolska pot otežkočena, ampak imel je ne-ugnano veselje do šole in se je trdno odl&čil, da se izuči za inženirja. Pridno je delal in ko si je dovolj prihranil, je šel študirat na univerzo države Ohio, na kateri jc tudi dobil diplomo in-ženirstva. Kmalu po končanem vseuči-liščncm izpitu je bil mladi Fred poklican v armado, kjer služi že več ko dve leti. Stotnik Česnik je pripovedoval, koliko bede je videl v raznih krajih sveta. Videl ie trpljenje in obilo gorja. Kot sin zavednih staršev je uvi-del, da ttoora vladati tudi silna I?eda in trpljenji v naši Sloveniji. Vselej Je rad poslušal svojega očeta in mater, Ro sta mu pripovedovala o zatiranju naših yudi. Naš mladi stotr^ Fred Česnik je že prej prispeval za tukajšnjo podružnico JPO-SS ln tudi za SANS. Ampak, da se bi s tako vsoto odzval mlad turojeni Slovenec kot se je naš vrli slovenski mladenič tfred Česnik, tega pač nismo pričakovali. Oni dan se je namreč njegov oče oglasil pri meni v trgovini in dejal: "Jože, tu imaš $1 za SANS, $1 za pomožno akcijo od mene in matere, tu imaš £a ček za $50, vsoto, ki rni jo jc poslal sjn Fred z naročilom, naj jo izročim na pristojno mesto." Sprva nisem mogel verjeti, da je res 50 copakov, šele ko sem še enkrat pogledal, sem sc dodobra prepričal. Vsa čast in priznanje temu zavednemu mlademu ameriškemu Slovencu! Dokler bo naša Slovenija imela take potomce svojih sinov in hčera, ki so se pred leti naselili v tej novi domovirii, je ne bo nihče ugonobil! Fredov oče mi je dalje povedal, da je mladi stotnik poslal vsoto $3000, da jo vlože v vojne bonde v tekoči kampanji. Razume se, da se je vsa Česnikova družina odzvala z nakupom bondov. Naši ' zavedni' Kraševcl (Česnikovi so doma od Postojne) vršijo svojo dolžnost na vsej črti. Česnik je dodal: "Jaz bi tudi rad še kaj pomagal, pa saj veš, leta so (nad 70) in na farmi ni veliko." To je pač krasen zgled zavedne slovenske družine! Kaj pa vi, dragi rojaki in rojakinje? Ali se ne bi mogli tudi vi ipalo bolj oprijeti dela za našo politično in pomožno akcijo? Gori omenjerii zgled je pač vsega posnemanji! vreden. Saj nihče ne zahteva od vas velikih vsot. Ne, ampak le nekaj dolarjev, ki jih v sedanjih časih pač lahko vsakdo zmore v požrtvovalne namene za naš trpeči narod onkraj morja. Obe- naši narodni ustanovi, tako SANS kakor JPO-SS, potrebujeta naše podpore. Rojaki, ne pozabite, da se velika prireditev v korist JPO-SS vrfii dne 24. oktobra v dvorani SDD na Wsterloo rd. Program bo izredno zanimiv in pester, kakor je bilo že omenjeno v sredini številki Prosvete. RAzume se, da bomo potrebovali več delavcev na tej prireditvi. Prijavite se! 'Pri tukajšnji postojanki San-sa je na delu naš predsednik Frank Barblč, ki se Je odločil, da nabira prispevke od hiše do hiše, kar že uspešno vrši. TorCj Barbič dela za dobro stvar, kakor delajo tudi mnogi drugi, treba pa je, da se odzovejo še ostali. Pomniti moramo, da imajo naši sovražniki milijone na razpolago, mi jih pa nimamo, kljub temu pa lahko mnogo storimo z našimi prispevki za obe naši akciji, ki vršita plemenito delo za osvoboditev in združitev Slovenije. J. F. Durn. tajnik. ____| rarat, 1. oktobka jimi dividendami hraniš (n sej Drago ljudstvo! (Če smTc zavaruješ za slučaj brezdelja ali!ljudstvo.) Ali ni že čas da £ stavke, Uko da imaš vsoto, ki se | vsaj v teh težkih časih nast 1 kreditira, kadar si v potrebi, za kot možje?'—Ko sem lani Kupita vojnohranllni bondi Naša sadruga in proalava B pis ridgeport. O.—V zadnji do-o 35-letnlci naše zadruge se je vrinila mala pomota. Kjer se glasi Mpo 26 letih", se bi moralo glasiti "po 35 letih-; ko Je Sadruga pričela poslovati s $300 kapitala. Ta zadruga ima poseben sistem, s katerim zavaruje svoje člane v slučaju brezposelnosti s tem. da zanje hrani njihove prihranke "zs deftevne dn*", sebe pa zavaruje s kreditom od strani člsnov. Do pred par leti je vsak član vzel delnico za $40 in dividende. ki jih zadruga izplačuje članom od skuplčka vsakih šest mesecev, Je zadruga tudi plačevala. Pred dvema letoma pa {e bilo sklenjeno, da si vsak član "zgradi" fond za nadaljnjih $30, tako da bo imal s delnico vred vloŽen«h 170, čftn pa doseže v to vsoto, bo zadruga Izplačevala članom po dva odstotka v diVidendah, četudi dividende /neeejo pet ali šeet odstotkov Oetala vsota oaUne v zadrugi in ona plačuje od tega po dva odstotka obresti Vsak tak sklad ali fond se zbe- Ameriški vojak Murr.y Salkin. kl Ja logdttl vid v napadu naJ re ali zgradi z dividendami, ki SO [mm v<>(inik* * P~ kt mu ga Je podarile nnlie Jih člani dafežni od njih skupič-ladiegradnUkth delavcev v San Franci«. CaL ka. Ns krstko povtdano i tvoje potrebščine. Obenem se zadruga na ta način zavaruje, da lahko posluje v stavkah ali brezdelju; to ji omogoča/da gre njeno finančno poelovanje nemoteno naprej; na ta način lahko posluje z gotovino namesto na kredit. Razume se, da nekateri tega niso takoj razumeli in niso bili žadovbljni. Ampak dpuies imajo tisti, ki so dobri odjemalci, namesto delnice za $40 še $30, zraven pa več prihranek, za katerega sami niso vedeli, kdaj se jfe nabral. Gotovo so sedaj hvaležni za preureditev v posloval-nem sistemu te zadruge, jgred-ništvu Prosvete sem poslal jubilejno brošuro ali knjižico, ki jo je zadruga izdala ob svoji 35-letnici dne 26. sept. V njej je vsa zadevna statistika o prometu od prvega dne poslovanja. Opremljena je z raznimi slikami pionirjev, uradnikov ln upraviteljev in vseh prodajaln. Knjižica je elegantno vezana in njena vsebina podučna, vredna $1 za osebo, ki se za to zanima. : Naj dodam, da je proslava zadruge sijajno uspela. Tudi pohod ali parada je bila irripozant-na in vsaka postojanka ali podružnica je imela svoj napis, za vsakim p? so korakali uradniki in člani dotične postojanke, na čelu pa je igrala zadruffta godba. Kongresnik Voorhis se ni mo^<>l udeležiti in zato je poslal spisan govor, ki ga je prečital superintendent dillonvalske srednje šole, ki je bil obenerti tudi glavni govornik, in lahko rečem, pravi mojster v tem poslu. Ako se hi ukoreninila zadružna misel v učnih zavodih, bl seveda šlo zadružništvo hitreje naprej. Omenjeni superintendent je Član zadruge, tako tudi več učiteljev. Imeli smo obiskovalce iz New Vorka ter iz raznih drugih krajev od zadrug. Seveda transportacija, ki je sedaj db-kaj omejena, je zadržala mnog£ zadrugarjev, drugače bi bilo mesto Dillonvale natrpano zadruž-riih gostov. Med gosti je bil tudi neki major iz New Yorka, ki je prišel nalašč na proslavo. On je namreč prej bil auditor aU nadzornik Vzhodne zadružne lige in je takrat vsakih šest mesecev pregledoval poslovanje zadruge. Človek se resnično dobro počuti tfied takim navdušenjem zadružne mase, ki dela in si prizadeva, da bl privedla delavce do boljšega življenja. Program je bil v spretnih rokah in storilo se je najboljše v danih razmerah, da proslava uspe. Imeli smo lep dan. Največjih ovacij je bil deležen upravitelj Joseph Blaha, ki vodi ta posel od začetka do danes. On je malo govori^, a je mnogo povedal. Bil je gl-njen ob tem prizoru in navdušenih ovacijah. Jubilejnega sporeda te zadruge se je udeležilo tudi nekaj rojakov iz več naselbin. Oni so člani zadruge že 25 let, na primer Jos. Košenina iz Ramsay-ja in Thomas Strekel od isto-tam. Navzoč je bil tudi Jos. Skoff z ženo, ki sta stara člana iz Bartona. Vsi so bili zadovoljni in tudi Matt Strauss se je dobro imel ter bil vesel, tako tudi njegova žena. Cele tri tedne sem štedil z ga-sollnom, hodil sem peš ali se vozil z ulično po opravkih, samo zato, da sem sc potem lahko peljal 26. sept. na Dillonvale na jubilejno proslavo naše zadruge. Ni mi žal. Joaaph Snoy. Kupite vojnohranllni bondi Oifts la Clevelanda Clavaland. Ohio.—Zadnje čase sem čital v Ameriški Domovini članke p. Ambrožlča. Ne vem, koliko kolon je napisal, toda meni se vidi, da to ni nič drugega, kakor gospodsko zabevljahje, katero me je spomnilo na stare čase, ko smo še bili v stari domovini Tam eo bili ljudje, ki eo študirali višje šole ln potem se jim je neumno zdelo, da bl ee lotili kakšnega tetkega dela. Do-bili ali kupi!) *) ai ponošen frak ali dolgo suknjo ln potem so lovili tiste neumne kmete in jim za zekoar" aU krono kaj napisali Tista pisanja ee Je lepo či-tala. naj Jt bila ie tsko krivična. Pisacem smo rekli frakarji. Nekaj takega se tudi ssciii} godi po Ameriki tal deklaracijo Sansa, se*^ vesel, da so Slovenci v AmerS prvi pokazali, da se lahku C 2e pravičen mir po tej V Drive, linited Com m it ten of Hooth Slav Američana, 1010 Park Ave., New Yi*rk, N. Y Nt« rite svnto dolžnost/kajti to zahteva avoboda jugoslovanakih narodov! .. J. UJ kit. Kupita vojnohranllnl bondi Tuji državijani} Podpirajmo napadi m r. GUSARJI (Lm Fllbusiiers dea Mera) Poslovenil r. J-o ^rrTiS^^^jj CLAUDE FARRERE (Se nadaljuje.) Danycan se je naslonil na komolce, to pot naravnost Tomažu nasproti, ter mu pogledal naravnost v oči, kakor da ga hoče predreti s pogledom: 'Tomaž, mornar Tomaž!' Govoriva naravnost in odkrito, če ti tega ne brani dana beseda: Kaj sta se prej razgovarjala ti in tvoj gospodar Julien Grave, kaj ai mu odgovoril in kaj sta se dogovorila?", Danycan pri tem ni pustil korzarja iz oči. Toliko je gotovo, tem ostrim očem ne smem lagati, ko se mi njih pogled zapiči V možgane in odpira tam predalčke najtajnejžih misli! Toda Tomaž tudi ni imel namena, da bi kaj prikrival. Ves srd, ki ga je pred uro jedva prikril, mu je bužil sedaj iz-nova iz srca v grlo. Besede ni mogel izdaviti in je samo zagrgral, naslonke pa zaškripljejo v prijemu njegovih železnih pesti. Vitez Da-nycan ravnodušno opazuje ta napad ljutosti ter se oglasi čez nekaj časa: "Pomiri se, dečko moj in mi odgovori. Ne sramuj se in premagaj svojo zadrego, saj itak že vem vse, kar mi pove*, ali pa vsaj aiutim. Čemu bi bile tajnosti med nama? Pozneje, ko sta končala z Julie-nom, sem govoril jaz ž njim. Mnogo novega mi torej ne povei!" Tomaž Trublet je blisnil z očmi izpod na-mrienih obrvi in se vprašaje v vsej svoji širini obrnil k vitezu. "Tako je," še potrdi Danycan, "je 11? Tvoj prekanjeni gospodar ae igra s teboj, ali vaaj misli, da se igra. Polahko, polah-ko, dečko moj, pazi vendar in ne lomi stolca, Ne bodimo babe. Kratko in malo, kako je, ali si se podkrižal pod pogodbo?" "Ne!" izjavi Tomaž. "Dobro! Pa tudi v roke si nista segla?" "Tudi ne!" "Hvala bogu, torej si svoboden. Skopuh, ki si tudi to pot ne upa, da bi kaj tvegal, se je zaračunal, če se ne motim. Pomeniva se torej o tem, kajti prišel je čas. 'Veliki zmaj' je bil sicer nov, pa sedaj ni več za rabo. I seveda. Saj sem vedel . . . Katero ladjo pa hoče Julien meato nje poslati na delo?" "Svojo 'Morsko deklico'." " 'Morsko deklico?' Ali je mogoče? Ta 'Deklica' je najmanj petnajs let starejša od 'Zmaja'. Čuj, dečko, že moj stari ded je gledal, ko so jo spustili v morje, še za ran^kegu kralja, bog mu daj večno luč! — Vraga negda! Kar vzame naj vbc te skopuhe in stiskače, ki bi še kurja jajca radi brili! ... 'Morsko deklico?' No, Tomažek, boš pa vsak dan stal deset ali dvanajst ur pri veliki pumpl in črpal vodo, če ti pa še kaj časa ostane, boš pa avojemu patronu molil, da te obvaruje pred nevihto!" Tomaž je samo zmlgnll z rameni. Gautier Danycan je govoril reanico in očividno ln pričakoval pritrjevanja ali ugovarjanja, sicer je pa že nadaljeval: "Pa saj itak ne boš ti poveljnik temu staremu čevlju. Le pazi, dečko moj, ti ne boš komandant, to ti jaz povem, če si Grave še ni upal povedati. Druge namene ima. Na tej 'Morski deklici', ki pušča povsod od vrha do dna, boš poročnik in nič več. Poročnik, ki dobi dve tretjini tega, kar znaša kapitanov delež. Pa veš 11, kdo bo kapitan?" Tomaž vprašuje iz okroglih oči. "Kapitan bo stari Franc Quintin, oni, ki še ni prišel iz "Dobre luke", kar je živ, pa da bi ne bil obvisel na vsaki ladji, kar jih je zasidranih od Starega bastijona pa doli do Punta. Tako je! Tomaž, njemu boš pokoren, ti Trublet, ki si še Kuyterja ostrašil. Pa veš, zakaj? Ker se Julien Grave boji in ker ne zaupa tvojemu IMigumu in tvoji podjetnosti. Spopadov se bo- ji, ti si pa preveč ognjevit za njegov okus. Če si kapitan, se boš preveč boril, preveč jih boš bil in preveč bi bili drugi tebe. Julien Grave pa se trese za svoje škatlje in njih uže in plahte. Zaslužil, o to bi že rad, tvoj gospodan Tvegati, to mu pa ne diši. V rokah takega pre-drzneža, kakor si ti, dečko moj, so pa jadra, uže in.škatlja preveč v nevarnosti. Zato pa pride Franc Quintin, da ae zagozdi med tebe in tvojo divjačino. Mnogo krogel ne boi slišal žvižgati, to je gotovo. Seveda--boljši plen, večji kosi ti bodo v miru jadrali mimo noaa. Večji kosi, hudiča, imajo kanone in Franc Quintin sc jih bo že znal varovati. Ti ae boš pa zadovoljil z raznimi ostanki. Saj je še dovolj ribičev tam okrog Zuidrskega jezera . . ." Ko je Tomaž poslušal ta nagovor, mu je kri počasi plala iz lic. Baš je še škrlatno rudel v divjem srdu, sedaj je pa zbledel, kakor da ao tega krive sveže rane, in bolj ko zblecfc^ posi-nel je, da je opazujoči Danycan mislil, da ima razljučeni mladenič v svojih žilah le ie grenki žolč in razne druge strupene tekočine*- Sedaj pa je Gautier Danycan, gospodar Cloadorea in armator v Saint-Malo, drzno izigrrfl svoj veliki as, kakor je bila njegova navada, prekinil je to govorenje ter položil avojo šako mornarju na-rame: "Kamerad! Dovolj besedi! Končajva! Tvoj Grave, tvoja 'Morska deklica' in tvoj Franc Quintin, to vse ni zate. Ali se pa motim? Poznam druge ljudi in druge ladje, ki ao bolj ustvarjene zate. Kaj praviš na to?" Tomaž sc v tem hipu pomiri in pazljivo pogleda Danycana. Ta pa potrdi: "Da, da! Kratko in malo, ti drugi ljudje, to smo mi, in te druge ladje, to je moja fregata 'Lepa podlasica'. Tvoj skopuh naj gre k vragu, ti pa hajd z menoj na krov. Jaz rabim dečka, kakor ai ti, in ti iščeš gospodarja, kakor sem jaz." Njegov in korzarjev pogled sta se kri|ala, in vitez se je zadovoljno nasmehljal pocl svojimi, po najnovejši dvoraki šegi zavihanimi brki. Isti Tomaž Trublet, ki je še pred nekaj trenutki aame jeze izgubljal zaveat, je aedaj, ko je treba odločiti važno zadevo, zopet razumen in hladen računar, poln svoje normandake preveja-nosti. "Da vidimo," pravi počaai in z jasnim glasom. "Veliko čast mi izkazujete, goapod yt* tez. Tudi priznavam, da je vaša 'Lepa podlasica' vse kaj drugega, kot ona atara 'Morska deklica'. Toda aporazumeti se morava, ako ia-volite. Da se naprej razumeva: Kaj mi ponujate? Da bom vedel!" Danycan vstane in položi svojo peat na mizo: "Tebi, Tomažu Trubletu, bivšemu kvartir-mojstru na 'Velikem zmaju' v službi Juliena Graveta, ponujam, da vstojiš v službo k meni, Gautieru Danycanu, in sicer kot kapitan a celim deležem in kot poveljnik nad mojo fregato 'Lepo podlasico', ki je opremljena za korzar-stvo, ima v gredlju devetdeset čevljev dolžine ter nosi dvajset osemnajstfuntnih kanonov in s teboj vred sto mož posadke." Tudi Tomaž Trublet vstane, pogleda očeta Malo Trubleta in muter Perino, se na to obrne zopet k vitezu ln vpraša: "Resna ponudba?" "Resna hi trdna," pravi Danycan. "Evo moje roke, da bova v besedi. S tem je povedano vse, in bog pomoz! Udari, če hočeš, ln puatl, če nočeš. Prijatelja ostaneva vsojedno!" "Pri Sveti devici od Velikih vrat," zakliče Tomaž Trublet, "jaz udarim!" In z vao močjo lopne v iztegnjeno desnico, ki ta udarec vzdrži. (Dalje prihodnjič.) Gospodična Irma Franca Beek 31. Emil ji jc dvakrat prisegi!, da jc pripravljen umreti za njo, sto-ki at 'je hotel pozabiti to. Kakor da duša nc ve, kaj so govorila njegova usta. Ali jima že niao l>eli mrtvaški zvonovi oni večer? Ti me nc ljubiš!" V Ir-minth rokah je Emil z vrtnimi besedami zatrjeval svojo IjuIk-zen. Tepec! Irma je hotela dejanja "Če me res ljubiš, umrl z menoj!" Omahoval Jr "Zadnjo noč bom vsa tvoja " Zvijal se je kot slepič, ki ga jc prerezalo kolo na dvoje "Bojszljtvec! Bo)i4 %r »miti, ko m* je ie jar ne bojim. Prelomil lx»š dvojno priM go." Emil jr bil pr<*msgan. "Urediti mor s m pitamo, povedati Irma je v/kipela: "Pusti! Naj tr ne akrbi. kako bo po tvoji smrti!" Misel ru Lenarta ae je I*-rita v nJem. Če mora on umit ti, ali na)'oni |»i nedolžnem trpi* Irma je /aprla oči. dolgu mi slila, kakor da »r v muki ne metre odločiti "Alt bova oblatila najino amrt?" je'vprašala tiho. "Njega bodo itak izpustili." So v smrti je hotela biti lepa. Razmišljala je: ogljikov dvokis, strup, skok v globino, reka . . . Izbrala Je revolver. Poapravila je sobo in odstranila vse, čeaar bi ljudje ne smoli videti. Emilu je zdrknilo orožje iz rok, Irma ga je pobrala in vrgla"flkoc v torbico. "Jaz ga bom noaila." Ni bilo več izgovora, treba je bilo iti. Irma se je smejala. Stala je v svoji sobi in čakala na minuto odhoda, kakor da ae ne moreta ločiti od poslikanih aten. Irma je bila oblečena v lato črno obleko, v kateri Je hotela nekoč iiti skozi okno na svatovaki Miaa maau r iluoit GERMAN PRISONERS TAKEN ON SALERNO FRONT •■man loidissf (right) captured bjr the Allias in the Salamo area talk with a British snd Tank at a priaoner-of-wax camp near the battle line. Latest reports indicate that the Allies, bolstered bjr are eoneolidating their brld*abead. O. W. L Radiophoto. i, i ■ ■ To/, r voz. Jftla je bleda? a topla, skoraj ljubka- "Moram se posloviti od tefpe," je rekel Emil. BU bi se ie poslovil, a ni imel poguma. Irma gs Je zgrabila za roko: "Norec! Pisal ji boš pismo." V vlaku sta molče sedela. Irma je gledala z globokim prezirom na gore in na polja, na zelenje, akale, hiie, ljudi, kakor bi hotela reči: "Nevredni ate moje ljubezni..." Emil ae je bridko poslavljal. Vae ae mu je zdelo stokrat lep^e, tisočkrat dražje kot kdaj prej. Objelo ju je življenje šumne-ga mesta. V prvem hipu je vplivalo tsko močno nanju, da sta znova začutila veselje do življenja. Irma, se je prestrašila. Bala ae je, ds radi novih vtisov, ki so jih hlsstno pile oči, ne bo mogla storiti, ksr je bils sklenila. Hitela js, da ubeži hipni prevari. Zatekla se je v samotno sobo zakotnega hotele; okna so bila obrnjena na. ozko, umazano dvori-šče. Stene so bile vlažne, po- C»ljno perilo ee je zdelo apolz- ). To ji ni moglo prebuditi ve-selja do življenja. Ironi je bilo neugodno, o Mislila je, da njena smrt v tej» sobi ne bo dovolj lepa. Obenem je bila vesela, hotela je, da ae v Emilu ne prebudi slaat do življenja. Ali bo allšen atrel? Emil jo je proail, naj gre-sta na cesto. Bari, kavarne, kinematografi . . . Objela ga je in privila na« se. V njegovih očeh, na njegovih uatnicah je brala atrah pred amrtjo. Njene duše, njenega čuta ni bilo mogoče varati. Emil je vrtel pero v roki, ni vedel, kaj naj napiše aestri. Irma je slonela na njegovem ramenu in mu narekovala. Groza, v kateri je trepetal Emil, je prehajala tudi nanjo. Ali omahuje ob spominu na sestro, na prisego ob smrtni postelji svoje matere? "Draga Lidija, ko prej-, meš to plamo, me ne bo več med živimi; a menoj je umrla tudi moja ljubljena Irma." Črk ni bilo mogoče, gledati. Emil je imel lepo piaavo, a zdajci je vsaka P9teza razodevala njegovo raztrgano noiranjoet. Pismo je bilo polno otoija, bujne domiiljlje, vzbujajoče aol-ze sočutja, okrašeno z izrazi iz pesmi, plamo samomorilcev iz ljubezni, etično drugim enakim. "Nihče iflned naju ni zvabil drugega za eeboj, složno ava sklenila, ds umreva skupne smrti." Ali ae Je čutila Irma krivo ln ae je hotela opravičiti? "Oipuatile nama. nesrečnikoma, ki sva ae dolgo atrastno ljubila In sva pripravljena rajši umreti, nego ločeno živeti. Rea, da sva bojaaljiva, toda—ne obaoja j te naju, le pomllujte naju!" Zadnje beseda ja bila zapisana. Emilu Je tekel znoj po čelu. Pismo je prebrala poaled-njič Irma iti ga zalepila, tudi naalov je napiaala ona. Emil ni ttnel več moči. Nagnil je glavo na IrmtaM prsi Pri tem je imel obČutofc»4« bi zaspal, večno počival, izginil v nič. Po stal Je bolestno sanjav, raznesen; začel Jo pol tiho, vedno glasneje deklam trati besedilo neke italijanske pesmi, ki je opevala nesrečno ljubezen in smrt dveh zaljubijencev . . . Pesem je vplivala tudi na Irmo, da je tiho jo-Nenadoma Je planila kvi- 3 njene grudi Komaj je razumel, kaj se godi ... Z dvorišča je bilo ališati brenkanje kitare. Glas ženake, ki ae je v hrepenenju lomil, je pel romanco: "Moja dula Js is mrtvs, ims. trudne so noči, prsdsn umrsvs. bodi moj fsnln, a jas ncvssta. lezi k meni, moj drsal, na sres ms prlvljt" Objem ljubezni, nato smrt. .. Ura je že pozna. Kitara je utihnila, tudi ulica je bila že mrtva. Oblekla sta ae, da bi ju ne dobili golih. Emil vaega ni delal iz lastne volje, ubogal je Irmo, udje 80 ae mu mehanično pregi-bali. Dejala mu je, naj položi revolver na nočno omarico, naj naaloni glavo na njene grudi... "Deklamiraj peaem ie enkrat kot ainoči!" Ko jo bo nehal, mu bo potisnila orožje v roko . . . naj se zgodi . . . Emil je deklamiral stih za stihom, skoraj pel . . , Jok je trepetal v njegovem glasu. Čutil je dviganje Irminih prsi. Ležala je vznak, roke je držala pod glavo, oči ao ji bile napol zaprte. Emil je nekatere stihe ponovil dva krat, kakor da si hoče s tem za nekaj trenotkov podaljšati živ ljenje. Utihnil je. Zaprl je oči zdelo se je, da ne diha več. Ča kal je. Irma Be ni zganila. Al je zaspala? Ali se je premislila? Nekaj divjegaT je začelo plati njem . . . (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglati šku in se začela slačiti, kakor je težko čakala tega trenotka. "Pridi!" Emil je dvignil glavo in gledal njene ude, njene boke, DELO DOBE AU ate naročeni na dnevnik "Proeveio"? Podpirajte avoj lftat HIE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE OBOaat W. BABinrSLL e« Ti Podlago sa mehanično znanje orete dobiti s knjigo NIW I CVCLOPEDIA OT MACHUflt SHOP PRACTICE (v angleščini) Ta velika knjiga popisuje in a d _ temeljna dela mehanike. Razlofti vse natanko, kar mora saaU najboljši mehanik: pojasnjuje v pora bo vaake-ga stroja, orodja in meril. Pouči vm, kako je trebe vporabhi načrte fblue printe) ter vam tudi daje čunakih tabel, da moret avoje delo Ne glede na lo. ali ate tele pofrtnik. vam bo le knjiga selo kortstns bi mnogo potrrbn. iooc ■lik in rteh. 378 strani, trdo vezana knjigs stene SAMO S1JS. -Poštni no plateo mi Naročite prt KNJ1 GARN1 SLOVENK PUBLtSHINO COMPANT. S)S West ISth ST tW YOftK —Zaloga ni Naročite to vatno knjigo % ra- MOŠKI AU 2ENSKE od 9. do 3. pop. Pripravljanje živil za zmago. Pripravno za ženake z družinami, ki hočejo delati samo nekaj ur na dan. MANHATTAN PICKLE CO. 1711 South Normal Ave., Chicago Kupita vojnohranilni bondl PETEK, 1, okt^ Rami malipgUd DELO DOBI TRUCK VOZmT ima akušnje a svežim biti član unije. Plača ^JS Atlantic 1370. DEKLE ALI ŽEN^T^J meaecev starega otroka i ? hišno delo. Dobra plača Mrs. BINDER, pia2a 2 starejsemoškeT potrebujemo za zavijanje in razpošiljanj. t razstavljanje v oknih Skušenoat ni potrebna, mor, znati vaaj razločno pisati Stalno delo; 45 ur dela v te^J Pokličite MR. SOELLNER Canaj 8800—.po 8:30 A.M DEKLETA stara 18 do 35 let za pregled in zavijanje zalepk. Dnevno ali nočno delo. bOBRA PLAČA NA URO Prijazno delovno stanje Vprašajte za MR. KOESSLER TRANSO ENVELOPE Ca 3542 North Kimball Avenue ROČNEGA ČLOVEKA potrebujemo za odpoiiljatveno d« pr » STALNO DELO A&VANCE SPRING CORP. Jh J174® Carroll Avenue 1 lt« SLUŽBO DOBE MOŠI skušeni za nabiranje naročil in postavljanje "venetian blindi" in drugih zagrinial 2s okus. Svoj avto dobrodošel, ni pa nuj potreben. Plača meaečno $160.00 in provizi Pišite za pojasnila: "ZAUPNOST ST. 10" 2657 S. Lawndale Ave. Chicago 23, 111. AGITIRAJTE ZA PROSVET sistemu DELO DOBE ženske za čiščenje uradov v Union Station Building VI lahko naredite svoj del v nujni vojni industriji s tem, da poma-gate transportacijskemu ^ STAROST 18 do 50 LET , r* ♦ • Stalno delo sedaj in po vojni Stalno ali začasno delo IZREDNO DOBRA PLAfA Povišanje po 6 mesecih Udobne delavske razmere Employment office: CHICAGO UNION STATION 516 West Jackson Boulevard naroČite si dnevnk prosveto Pe oklep« 11 vedno tmavonutjo sa lafrbo naroči aa Mal P""** peištoje eden. dva. tri. štiri ali pe« ttaaov te ene drušlne k ea! aar* nisi. List Preeveta stane aa vse eaakdu aa šloae alt aešlaae IMI* eoo lotno naročnino. Ker pa člaal le plačajo pri aaoameolu SlJSaa tednik, sa Jim fto prišteje k naročnini Torej sedaj ai "roka. rs& da te Ust predrag sa člane SNPJ. Lisi Piasvafta te vaša laateiaa la gotovo Jo v vsaki drušlnl nekdo, ki M rad šlftal Ua! vsak dan. Pojaeailoi—Vselej kakor hitro kateri teh Članov preneha biti SNPJ, ali če ae preaeli proč od družine in bo sahteval aam «roJ\m tednik, bode moral tisti član ia dotično družine, ki je tako •zupao naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu liife in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega » atori, tedaj mora upravniševo tnižaU datum aa to vaoto narotnin. Cena liatu Prosveta jai Za Zdruš. države la Kanado SMS Za Chieago la okolico Ja 1 tednik tn__Ut 1 todatt la______{"J PROSVETA. SMPJ. SS87 Is Lasmdate Av* st. m.