Gospodarske stvari. Oranje na globoko. Kaj velja, ali orati aa globoko ali aa plitvo, to vpraaaaje še je odprto, to se pravi, da so eai za prvo, drugi pa za drugo orauje. Ne bode pa tudi to vprašaaje ševv kratkem dogaaao, vsaj tako ue, da bi obveljalo za vae kraje ia za vae setve. Ako ae pa raztegae na tako široko polje, smemo reči, da se ae dožeae aikoli do čista. To se zdi aam tudi brez potrebe, kajti vse pač ai za vse, tudi pri oraaji. Ali tako v obče reče se lehko, da je bolje orati aa globoko, kakor pa aa plitvo. To ae vidi že v tem, kako raste silje, rž, pšeaica, oves, ječmea itd. Le-tem atreže globoko oraaje, plitvo pa aikoli tako. Tudi krompir, turšica, peaa raate bolje aa zemlji, ki si jo je goapodar razoral aa globoko. Ni težko, da se razumeje, zakaj tako. Čem globlje 8e aamreč prst razrablja, tem več ia brž more zel pogaati svoje koreniae va-ajo ia po teh vzprejema iz prsti tistih saovi, katerih ji je trebi^lro nate ia ae  razvija, kakor to zahteva ajea ._x-»va.  Čem bolje pa ae razvije zeli koreaiaje, tem  bolje raste oaa ia ajej torej tudi ae more storiti toliko škode aeugodao vreme. Zato se drži oaa potlej še več a!i maaj trdao, ko že druga po- jemlje ali pa se že vsuai do cela. Kar pa še priporoea posebej globoko oraaje, to je suša ali moča. Ce je prat rahla aa globoko, razmoči jo dež globlje ia zato ji ae more suša tako hitro kaj. Na robe pa ji tudi moča ae aapravi pre- hitro akode, kajti voda se po prsti izgubiva globlje ia je toraj ai tam, kjer tiče" koreaiae, izlehka preveč. Zato oae ae gajijo ia zel oataae zdrava. S tem, da se orje globoko, spravi se ua dalje tista prat k višku, ki je do oaih mal koreaiue zeli aiao dosegle. Oae še imajo torej gaojaih ia redilnih moči v sebi ia tiate zaležejo aovi 8etvi v koriat, ker jih zrak ia solace razdeljuje. Da ai je po takem dobro, če orje človek globlje, veadar pa ae stori vsaka aetev v taki prsti, ki pride tako v prvo aa vrh. Valed tega mora goapodar izbirati, izlaati kedar je prvokrat izoral globoko. Najbolje atore pa v taki prati okopalaice, to je zeli, katerim je treba okapaaja, tedaj krompir, repa, koreaje itd. Za-te aodi aova prat že tačas, ko je akoraj oisto surova, to je taka, ki se je ravao še le izorala. Kjer ae seje repica, stori oaa v surovi prsti prav izvrstao, bolje, kakor v drugi. Tudi ovau streže taka prat ia pleaja najbolje v ajej, a. pr. na trebišči. Tudi prst Bi vsaka za globoko oraaje. Ilovica, pešeeaiaa, prodaica — te iB euake prati aiao aič za to, da jih apraviš aa vrh druge, bolje prsti. Gliaa ae spravi brez žkode le aa ajivi aa vrh, ako je že ta sama aajveč iz gliaje. Na vprašaaje, kedaj se aaj orje, za prvo, aa globoko, odgovori ae po aavadi, da vjeaeai ia aicer s plugom, ki dobro obrača, zakaj le tedaj bode zrak do aove prsti priael ia zima jo bode razdrobila tako, kakor setvi ugaja. (Koaec prih ) Sejmovi. Due 30. avgusta aa Hajdiaji. Dae 31. avgusta v Šeatilji aa Turjaku, aa Plaaiai ia v Poličauah (za sviaje.) Dae 1. sept. v Šeatilji v slov. gor. Dae 2. aeptembra v Araovčah pri Veleaji, v Kamaici, v Mariboru, v Mozirji, v Zrečah, pri sv. LovreBci aa Prožiau, v Truovicah, aa TiBskem ia v Selaici. Dae 3. septembra v Radgoai ia v Račab. Dae 4. aept. v Arveži, pri M. Magdaleai v Mariboru, aa Ptuji ia pri av. Rozaliji. Dae 5. aeptembra v Gradci ia aa Ptuji. Dae 6. aeptembra v Pobrežji pri Ptuji.