Izhaja vsak dan ajutraj razven v ponedeljkih to dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne Z’—; mo-»ečna naročnina Din 20"—, za tujino 80—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičev« 23. Teleton uredništva 30-7(1 80-89 in 80-71 Jugoslovan Rokoplao« na tratam* Oglasi po tarifi In dogovora. Uprava v Ljubljani. Gradiš Je 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta SL 24. teL 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt Jek. raJ.i Ltuhllana 18 621. St. 147 Ljubljana, torek, dne 30. junija 1931 Leto II. Alcala Zamorca, predsednik španske vlade, ki je izvedel volitve v špansko ustavodajno skupščino. Izvoljen je bil v Saragossi. Zaključek izseljeniškega kongresa v Prisrčen sprejem izseljencev v Beogradu — Resolucija kongresa Beograd. 29. junija. 1. Beograjčani in zastopniki vseh kulturnih in narodnih društev so priredili davi na postaji prisrčen sprejem izseljencem, ki so dopotovali iz Amerike na izseljeniški kongres. Vlak je prišel ob pol 8. Došlece je pozdravila godba s himno. Nagovoril jih je podpredsednik beograjske občine Krstič s toplim govorom, ki so ga izseljenci poslušali z največjo pazljivostjo in ga pospremili z navdušenimi klici Nj. Vel. kralju. Za izseljence se je zahvalil profesor dr. Jurij Devič. S postaje so odšli izseljenci v sprevodu, ki je pred dvorom navdu&mn klinaJ krni in RnrgvnH ip rmt.fi nrišp.l do hotela Union. Dopoldne je minister za so-cijalno politiko dr. Kostrenčič sprejel predsedstvo Izseljeniškega kongresa, kateremu je obljubil, da se bo zavzel za pravično stvar izse-Uencev popoidne ob pol 6. je bil v veliki dvorani vseučilišča otvorjen tretji in zaključni del izseljeniškega kongresa, ki so se ga udeležili odposlanci in zastopniki vlade, kulturnih organizacij in mnogoštevilno občinstvo. Kongres je otvo-ril predsednik Marjanovič s toplimi besedami. Omenil je posebno sprejem izseljencev v Ljubljani, kjer so bili naravnost zasuti s cvetjem. Tega sprejema ne bodo zlepa pozabili. Prva seja, ki sta ji prisostvovala ban Dravske banovine dr. Marušič in ameriški poslanik Priče, predstavlja prisrčno manifestacijo Jugoslavije za izseljence. Marjanovič je prečital nato odgovor maršala dvora s kraljevo zahvalo za pozdrave iz Ljubljane, kar so navzoči pospremili z navdušenimi klici, Nato so bile prečitane razne pozdravne brzojavke, ki so bile iz notranjosti in iz inozemstva poslane kongresu. Za tem je govoril profesor Mile Pavlovič v imenu Narodne odbrane, dalje Leposava Petkovič v imenu ženske zveze, dalje predsednik Jadranske straže in še nekateri drugi zastopniki organizacij. Tajnik Mladineo je prečital pozdravno brzojavko dr. Ivana čoka, ki jo je poslal v imenu izseljeniškega odbora Istre, Gorice in Trsta. Zatem je govoril dr. Milorad Nedeljkovič, glavni ravnatelj Poštne hranilnice, o pomenu poštne hranilnice za izseljence. V imenu južnoameriških izseljencev je govoril dr. Don. Tajnik Mladineo je prečital zatem predloge kongresa, ki se bodo poslali odločilnim činiteljem. Slednjič je predsednik Marjanovič prečital resolucijo, ki je bila enodušno sprejeta. Resolucija se nanaša na te-le točke: 1. Izseljeniški kongres naj dobi značaj stalne ustanove. Prireditelji kongresa: izseljeniški organizaciji v Jugoslaviji in izletniški odbor v Ameriki imata dolžnost nadaljevati delo v cilju, da kongres objame vse naše izseljence in dobi formalno reprezentativen značaj. 2. Ker ob sedanjih razmerah novi izseljenci streme po povratku v domovino, naj se osnuje informativen in posredovalen urad za izseljence in povratnike, ki bi bil dolžan skrbeti tudi za izvrševanje vseh Ostalih sklepov kongresa. 3. Kongres izraža za dovoljstvo, da so bili odškodovani izseljenci, ki bi bili imeli zgubiti svoje prihranke pri neka terih propadlih denarnih zavodih v domovini. Kongres pozdravlja tudi stabilizacijo jugoslovanske valute. 4. Udeleženci kongresa bodo po povratku v svoja bivališča obvestili naše rojake izseljence o vsem, kar so doživeli in videli lepega v svoji stari domovini. V imenu slovenskih izseljencev je govoril še g- Gerdina, ki Je Izročil kongresu pozdrave izseljencev, ki niso mogli priti na kongres, zlasti tudi tistih, ki morebiti nikdar več ne bodo videli svoje stare domovine. Izseljenci so mu naročili, naj pove, da Jugoslavija živi v njihovih srcih in da je ne bodo nikoli pozabili. V imenu jugoslovanskega kluba v Pittsbourgu je govoril g, Devič, nakar je predsednik zaključil kongres. Nocoj ob 9. je bila gostom na čast v hotelu Srbski kralj prirejena večerja. Zmaga republikanske koalicije na Španskem Republikansko-socialistična koalicija bo imela veliko večino — Komunisti so bili povsod popolnoma poraženi — Enajst oseb ubitih pri izgredih sioer v Jaonu podlegel, bil je pa takoj izvoljen v Saragossi. Major Franco je bil v Sevilli potolčen, pač pa je bil izvoljen v Barceloni. Španska poslanika v Bruslju in Rimu sla izvoljena. Madrid, 29. junija d. Volitve v Španiji so v splošnem potekle precej mirno. Samo v nekaterih krajih je prišlo do spopadov med pripadniki republikanskih socijalistov in njihovimi nasprotniki. Do polnoči je bilo, kolikor so do takrat javili, 11 oseb ubitih, od teh 2 v Barceloni, 1 pa v San Sebastianu. Notranji minister je včeraj ob 22. liri izjavil, da republikansko-socijati-stična koalicija slavi ztnago po vsej Španiji. V Kataloniji so dobili pristaši polkovnika Macia 42 sedežev od 58. Izvoljenih je bilo tudi 8 članov vlade, med njimi Zamora in zunanji minister Lerroux. Voditelj nekdanje liberalne stranke, grof Romanones, je bil v svojem domačem kraju Guadalajara uničujoče poražen. Tudi voditelj prejšnje konservativne stranke Sanchez Guerra je bil v Cordobi poražen, bo pa morebiti izvoljen v Madridu. Uspeh socijalno-republikanske koalicije se zdi da je zagotovljen, zlasti v Madridu, Sevilli, Granadi, Saragossi, Valenciji, Oviedu, Murciji itd. Komunisti so bili do sedaj povsod popolnoma poraženi. Madrid, 29. junija d. Od ure do ure se potrjuje zmaga republikansko-socijalistič-ne koalicije po vsej državi. Zamora je Madrid, 29. junija d. Dosedanji končni rezultati so tile: republikanska desnica 117, socijalisti 90-117, radikali 80, radikalna socijalistična levica 60. V Madridu eo od 18 mandatov dobili republikanci 7, 4n socijalisti 7. Skoro vsi člani vlade so dobili mandate. V Valenciji je bil zunanji minister Lerroux izvoljen z veliko večino. Rezultati prvega dne madjarskih volitev Javno glasovanje je pripomoglo vladnemu bloku do velike zmage — Napredek opozicije in agrarcev — Uradno poročilo o rezultatu Budimpešta, 29. junija d. (Privatno). Prvi volilni dan se je, kakor je bilo pričakovati, končal z veliko zmago vladnega bloka. Včeraj je bilo izvoljenih kakih 70% novih poslancev in od teh jih je dobil vladni blok 90%. V 174 volilnih okrajih a javnim glasovanjem, v katerih so včeraj volili, je bilo zasedenih 161 mandatov, med teni ko se bodo v ostalih 13 okrajih vršile ožjo volitve. Danes so se vršile še volitve v nadaljnih 25 podeželskih okrajih z javnim glasovanjem. Treba pa je bilo voliti i~.—ii\. s. * trati za soglasno izvoljene, kajti protikan- didatov ui bilo. Od 169 izvoljenih poslancev je dobil: vladni blok 148; od teli odpade na stranko enotnosti 124, na krščansko socijalno gospodarsko stranko 18 in na nestrankarje 6 mandatov. Vsi ti skupaj namreč tvorijo vladni blok. Desničarska opozicija je dobila 16 mandatov, od teh le-gitimisti 7, narodni radikali in plemenski zaščitniki (GOmbiis in drugi) 4, nestran-karji pa 5. Agrarna opozicijonalna stranka neodvisnih malih kmetov je dobila 4 mandate, meščanska levičarska opozicija pa cije in opozicijonalnalnih agrarcev. Poseben prirastek izkazujejo tudi legitimisti. Od levičarske opozicije pri včerajšnjih volitvah ni bil izvoljen noben socijalni demokrat. Budimpešta, 29. junija, d. (Službeno). Končni rezultat prvega volilnega dne je naslednji: od 174 mandatov, ki jih je bilo treba zasesti, je dobila stranka enotnosti 121 mandatov, krščansko-socijalna gospodarska stranka 19, agrarci 3, in brezstram- buja posebno pozornost napredek opozi- kaislu 18 mandatov. V 13. okrajih prido do ožji>h volitev. Nova vlada na Bolgarskem Ljapčev je podal v nedelio ostavko - Novo vlado je sestavil Malinov Sofija, 29. junija d. Včeraj je šel Ljapčev h kralju v avdijenco in mu izročil ostavko svoje vlade. Kralj je poklical k sebi Malinova. Sofija, 29. junija d. Ostavka vlade Ljap-čeva in imenovanje nove vlade Malinova je kralj hkrati podpisal. Sofija, 29. junija d. Nova vlada je sestavljena takole: trije demokrati in sicer: Ma- linov: ministrsko predsedstvo in zunanje zadeve, Mušanov: notranje zadeve, in Grdi-nov: finance; trije agrarci: Gičev: kmetijstvo, Muravjev: prosveta, in Jordanov: javna dela; dva liberalca: Petrov: trgovina, in Vrbanov: pravosodje in 1 radikal: Kostur-kov: železnioe. Sedanji vojni minister, Kis-jov obdrži svoj portfelj. Enajst tisoč sokolov v Splitu Sijajna afirmacija sokolske misli in slovanske vzajemnosti •Split, 28.-29. junija. V zgodnjih jutranjih urah je sprejel Split z vsemi mogočimi prometnimi sredstvi nad 11.000 Sokolov. Iz Zagreba sta dospela dva posebna vlaka Sokolov in en vlak izletnikov Mlade Jugoslavije, 2e itak živahni Split se je pretvoril v pravo mravljišče, ki je nudilo na ulici izvanredno pestro sliko. V soboto zvečer je splitska sokolska župa priredila v čast gostom pozdravni večer, kateremu so prisostvovali delegati češkoslovaškega in poljskega sokolstva ter zastopniki našega sokolstva in mestnih oblasti. Večer je otvo-ril starosta splitske sokolske župe dr. Mir- Pobiranje davka na poslovni promet Beograd, 29. junija. AA. Oddelek za davke ministrstva financ je poslal vsem finančnim direkcijam razpis, Ua se ne sme pobirati en odstotni davek na poslovni promet na knjige in časopise, kakor to delajo nekatere davčne uprave, ker je ta davek že vsebovan v odst. 473 carinske tarife in št. 578 davčne tarife. Predsednik poljsko-jugoslo-vanske lige v Sarajevu Sarajevo, 29. junija. AA. Snoči je dospel sem poljski književnik in predsednik poljsko-Jugo-slovanske lige Osendovski. Znane so njegove knjige »Ljudje, bogovi in živali«, »Sužnji soln-ca«, razprava o Leninu in druge. Davi je odpotoval v Dubrovnik, kjer ostane 14 dni. Izid dunajskih tekem Dunaj, 29.^ junija, d. Današnje tekme Rapid : Legija (Varšava) 5 :2 (2 :2), Slavi ja (Praga) : Hakoa 2:0 (0:0). Včerajšnje tekme Slavija proti Rapid 2:1 (0 :1), Legija : Hakoa 2 :2 (1:0). ko Bujič ter pozdravil posebno načelnika češkoslovaškega Sokolstva Helerja in starosto poljskega sokolstva grofa Zamejskega. Ob pol 6. popoldne se je vršila javna telovadba, ki je ponovno dokumentirala silo sokolstva in slovanske vzajemnosti. Nj. Vel. kralju je bil poslan pozdravni brzojav. Po končani javni telovadbi pa se je izvršilo razvitje prapora splitskega sokolstva, kateremu je kumoval grof Zamojski, ki je ob tej priliki odlikoval starosto splitske sokolske župe brata Bujiča s srebrnim križem »Legije Časti« poljskega sokolstva. Likvidacija Rotschildove banke na Dunaju Dunaj, 20. junija d. Ponedeljski listi poročajo soglasno, da bo dunajski Rothschild likvidiral svojo banko na Dunaju, dalje vse svoje posestvo, jahalnico, vrtove kakor tudi lovski gradič v Waydhofenu an der Ybb3. Willieltnova korespondenca dementira te vesti, priznava pa, da je imela Rothschildova hiša velike zgube. Skavti v Pragi Praga, 29. junija. AA. Davi so korakali po praških ulicah jugoslovanski gozdovniki, ki so prišli na skavtski kongres. Povsod na ulici so bili deležni burnih aklamacij. Opoldne so priredili skavti defile v čast predsedniku Masarjr-ku, popoldne pa je bilo slavje na praškem stadionu. Zagreb zmagal Romune Zagreb, 29. junija k. Zagreb je zmagal nad kombiniranim moštvom s 6:2 (3:0). Igra Zagrebčanov je bila mnogo boljša od igre romunskega moštva. Sodnik je bil Willer. Romuni so pričakovali, da jih čaka težka naloga in so izmenjali svoje moštvo. Manifestacija vojvodinskih Madjarov v Temerinu Beograd, 29. junija. 1. Na Vidov dan dopoldne se je vršil manifestacljski zbor vojvodinskih Madjarov v občini Temerin, ki je oddaljena 18 km od Novega Sada in šteje 12.000 prebivalcev. Zborovanju sta prisostvovala Subo-tičana dr. Szanto ln dr. Szelesy. Zborovanje Je bilo otvorjeno pod predsedstvom kneza Jovana Varge. Zborovanje se je# zaključilo v znamenju popolne lojalnosti napram državi in kralju. V teku dneva so posamezni referenti in govorniki poudarjali potrebo kar najtesnejših vezi med madjarsko manjšino in jugoslovansko večino. Poslali so tudi brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade in dunavskemu banu. Konec kongresa dermatologov Beograd, 29. junija 1. Danes je bil zadnji dan zasedanja kongresa vseslovanske dermatološke zveze. Dopoldne in popoldne so udeleženci kongresa in gostje iz Francije, Romunije in Grčije čitali svoje referate. Nocoj ob 9. je predsedstvo kongresa udeležencem priredilo banket na bro-du »Aleksander«. Imenovanja Beograd, 29. junija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve postavljen pri predstojništvu mestne policije v Mariboru v 4. skupini Alojzij Terzinič, dozdaj v Celju, v Celju pa Gustav Puš, dozdaj v Mariboru, po potrebi službe. Helen Keller v Beogradu Beograd, 29. junija 1. Danes dopoldne ob 10. je dopotovala v Beograd gdč. dr. Helen Keller, slepa književnica iz Amerike. Sprejelo jo je mnogo uglednih oseb in gdč. Keller je dobila mnogo šopkov cvetja. Gdč. Keller je dopoldne sprejel v svojem kabinetu minister za socijalno politiko dr. Kostrenčič. Popoldne je bila v vse-učiliški dvorani svečana akademija, na kateri je minister dr. Kostrenčič s prisrčnimi besedami pozdravil gdč. Keller, nakar je g. Hofmanovič, načelnik v ministrstvu podal izčrpen opis dela in življenja te slepe žene. Na koncu se je gdč. Keller toplo zahvalila. »Zeppelinov« odhod v severne kraje Friedriclishafen, 29. junija d. Zrakoplov »Zeppelin« nastopi jutri zjutraj za več dnii preraču-ujeno vožnjo v severne dežele. Zrakoplov odleti na Norveško, nekako do Bergena, in od taiu v Islandijo. »Nautilus« pojde na severni tečaj Bergen, 29. junija. AA. »Nautilus« bo ostal, kakor trdijo, osem dni v tukajšnji luki, nakar .odplove proti Spitzbergom in odtod na Severa! tečaj. Kulturni praznik Gorenjske Tisoči in tisoči prisostvovali odkritju spominskih plošč Davorinu Jenku in Ignaciju Borštniku - Lepa proslava 1401etnice cerkljanske šole turientki Jakobini Slaparjevi in sedmoSolcu Leonu Matajcu za najboljši francoski nalogi. Končno je zapel mešani zbor pod vodstvom neumornega prof. Zdravka Svikaršiča narodno himno. Trojni praznik je praznovala na letošnji Vidov dan naša divno lepa Gorenjska: Odkrila je spominsko ploščo velikemu skladatelju in predhodniku Jugoslavije Davorinu Jenku, na enak način proslavila spomin velikega umetnika Ignacija Borštnika in proslavila 1401etnico cerkljanske šole, ki je bila vedno tabor narodne misli in ki je vzgojila celo vrsto mož, ki so v ponos vsemu jugoslovanskemu narodu. Le malokdaj je dano podeželski občini, da praznuje tri tako pomembne slavnosti. Tega pa so-se Cerkljani in ž njimi vsi Gorenjci tudi dobro zavedali in tako so poslale cerkljanske prireditve pravi ljudski tabor in mogočna manifestacija našega naroda, da hoče živeti kulturne in svobodno narodno življenje. Tako velikanska je bila udeležba, tako lepo praznično razpoloženje povsodi, d« bo vsem ostal praznik Gorenjske v najlepšem in trajnem spominu. Še poseben blesk pa je dobil gorenjski praznik v«th>d velikega števila Ljubljančanov in reči se mota, d» je bila v nedeljo v Cerkljah zastopana vsa kulturna in narijonalna Slovenija, da pokaže, da zna ceniti zasluge svojih velikih »nož. * Vse Cerklje v zastavah, povsodi praznično razpoloženje, vedno novi avtobusi in avtomobili prihajajo z odličnimi gosti. Gd teh naj posebej •menimo: Zastopnik N j. Vel. kralja brig. general Dragomir 1’opevič, zastopnik bana podban dr. Pirkmajer, zastopnik knezoškofa kanonik dr. Kimovec, zastopnik divizijskega generala polkovnik Novakovič, zastopnik ljubljanskega župana, obč. svetnik Likozar, zastopnik prosvetnega ministrstva dr. Kotnik, rektor dr. Serko, direktor Konservatorija Matej Hubad, predsednik Glasbene Matice Vladimir Ravnihar, cerkljanski rojaki: dr. Hacin, dr. šler, župnik Petrič in drugi, operni ravnatelj Polič, predsednik Hubadove župe dr. Švigel in pevovodja Prelovec, predsednik UJN Stanko Virant, predsednik UGI Osip šest, kapelnik ‘NeHat, itd., itd. Zelo številu« so bilj zastopani tudi vsi kraji kranjskega in kamniškega okraja. Proslava 1401etnicc cerkljanske šole Dopoldne je bilo namenjeno v prvi vrsti proslavi 140letnice cerkljanske šole, ki je obogatila naš kulturni razvoj z vrsto narodnih in prosvetnih delavcev, ki so zavzeli na najrazličnejših področjih trajno vidna mesta. Oh 9. lici se je vršila v cerkvi, tl&vnoatna služba božja, ki jo je daroval domačin Ivan Petrič, šentpetrski župnik v Ljubljani. Pridigal je cerkljanski rojak stolni kanonik dr. Fr. Kimovec. Govoril je o dobroti narodne šole in krščanske vzgoje, o pomembnosti narodnih veljakov in o spoštovanju, ki smo ga jim dolžni. Pri maši so peli otroci pesmi domačih skladateljev: dr. Kimovca, Vavkna in Doktoriča. Po cerkvenem opravilu so razkrili na šolskem poslopju novi naslov »Davorin Jenkova narodna šola« in razvili novi šolski prapor, ki mu je huinovaTa soproga šolskega upravitelja ga. Ju-lika Lapajne po svoji hčerki Andi. Osnutek prapora je narisal rojak prof. Ivan Mežan, izdelale so ga pa vse domače učiteljice. Slavnostni govor je govoril šol. upravitelj Josip Lapajne, ki }e nato otvoril narodopisno razstavo, ki je ime-k» namen ponazoriti prosvetni razvoj v cerkljanskem šolskem okolišu. Obed pri ministru Hribarju Ob pol enih je priredil minister Ivan Hribar, ki se je vedno z vso toploto zavzemal za Cerklje in Cerkljane, zastopnikom oblasti in narodnih ter kulturnih društev obed. V njegovem lepem vrtu so uživali gostje v senci mogočnih, smrek vso krasoto divne Gorenjske. Goste je po bogatem obedu pozdravil z lepim govorom minister Hribar, se spominjal zaslug cerkljanskih rojakov in nato napil Nj. Vel. kralju, podporniku vseh narodnih stremljenj. V imenu cerkljanskih nekdanjih dijakov se je zahvalil ministru Hribarju direktor dr. Šter, ki je po pravici povdarjal, kako veliko hvalo 80 dolini vsi cerkljanski dijaki Ivanu Hribarju, ki jtm je bil vedno močna opora. Napije na zdravje ministra Ivana Ilribarja! Odkritje plošče Davorinu Jenku Popoldne ob pol 15. uri je krenil dolg sprevod vseh udeležencev proti hiši, kjer je bival skladatelj Davorin Jenko, na kateri je odkrila Glasbena Matica spominsko ploščo nesmrtnemu komponistu »Naprej zastava Slave« in »Bože pravde«. Prvi je govoril minister Ivan Hribar »Kar je mladine, ga ni poznala, starejši pa Be spominjajo tihega prijaznega gospoda, ki se je pred 50 leti naselil v tej biši. Vedno je hrepenel po domačiji, vračal se je v domače loge in polja pod Karavankami, Grintovcem in Kočno. Poznali ste ga nekateri, toda spoznali ga niste. Niste vedeli, da je bil Podjedov gospod od Boga navdahnjen prerok. Vršil je med Jugoslovani podobno nalogo kakor kralj Salomon, ki je budil svoje ljudstvo s pesmijo in barlo. Davorin Jenko nam je zapel na besedilo Simona Jenka visoko pesem naše moči in zavednosti »Naprej!«. S pesmijo »Ti, ki si ustvaril nas ko listja, trave...« nas je spomnil naše Slave. 6el je med brate Srbe in je poln navdušenja za njihovo moč zapel »Bože pravde — Bog pravice«. Ta pesem odmeva danes po vsej naši domovini in )e prava podoba nepremaglji- ve sile našega troimenega naroda, združenega okoli velikega našega kralja. Enotni domovini je dal himno najmlajši brat — Slovenec.« Nato je pozdravil v imenu slavnostnega odbora in cerkljanske občine visoke predstavnike in vse navzoče, nakar je padla zavesa raz spominsko ploščo, umetnino, ki jo je izdelal arh. Plečnik. Plošča nosi napis: »Postavila Glasbena Matica Davorinu Jenku, skladatelju Bože pravde, Naprej zastava Slave, 28. VI. 1931.« Glasbena Matica je zapela pod vodstvom ravnatelja Poliča »Molitev« in obesila k plošči dva venca, en venec je obesila tudi Sokolska župa Kranj. Drugi je govoril predsednik Glasbene Matice dr. Vladimir Ravnihar. Njegov vsebinsko zelo bogat govor, ki je napravil na vse najgloblji vtis, bo objavil »Jugoslovan« prihodnje dni v celoti. Potem je bila odposlana brzojavka, izraz popolne vdanosti in zvestobe Nj, Vel. kralju Aleksandru I. Matični zbor pa je zapel »Naprej« in »Bože pravde«. Odkritje plošče Ignaciju Borštniku Sprevod je nato odšel k rojstnemu domu igralca Ignacija Borštnika, ki mu je odkrila ljubljanska sekcija Udruženja igralcev spominsko ploščo. Govoril je predsednik U. G, I. prof. Osip Šest. »V tej biši, obdani od solnca, praporov in vročih utripov naših sr«, se je rodil 1. julija 1858. Ignacij Borštnik. Čudno naključje je privedlo usodo do tega, da se danes na Vidov dan vrši tu slavnost, ki govori zgovorne besede o dveh možeh iz istega kraja, ki nista bila.samo zavedna Slovenca, ampak tudi zvesta Jugoslovana. Dokler žive na svetu ljudje, ki vedo, kako je zvenel tvoj glas, stisk tvoje roke in tvoje ime, tako dolgo, človek božji, nisi umrl. Ustvarjanje Ignacija Borštnika je toliko, da je preživelo cele generacije. Bil je naš pravi učitelj, vzorni igralec in umetnik.« Nato je odgrnil zaveso raz ploščo, katere načrt je izdelal arh. Rohrmann, z napisom: »V tej hiši se je rodil 1858. Ignacij Borštnik, veliki slovenski igralec.« Dejal je: »Ta plošča in ta hiša bodita mimo idočim živ spomin in klic, da smo na tej grudi ljudje, ki vemo cen« velikim možem; njih spomin govori za nas, našo besedo in kulturo.« Mariborski igralci so obesili pod ploščo lep vene«, Matica pa je zapela »Ti; ki si ustvaril...« Po odkritju se je vršila v Društvenem domu šolska proslava z zelo pestrim sporedom, na Vovkovem vrtu pa so se zabavali gostje do mraka*. Proslava Vidovega dne v Kraniu Kranj, 28. junija. V soboto, na predvečer Vidovega dne je priredilo Sokolsko društvo javni večerni nastop, ki je bil združen s šolsko proslavo ljudskošolske mladine. Mladinski pevski zbor, ki ga vodita učiteljica gčna. J. Bizjakova in učitelj g. St. Završnik, je zapel par res lepih pesmi. Nato se je vršil prav uspel nastop Sokolov. Ugajale so zlasti proste vaje naraščajnikov s palicami in igre, ki Jih je izvajala deca in ki popolnoma odgovarjajo duhu moderne telovadbe. Lepe so bile tudi proste vaje članov in članic. Proslava jubileja francoske gimnazije v Kranju Kranj, 28. junija. Na Vidov dan dopoldne se je vršila v telovadnici Sokolskega društva v spomin na 120-let-nico francoske gimnazije, 70-letnico ustanovitve nižje gimnazije in 30-letnlco prve mature slavnostna akademija, številne udeležence je pozdravil gimn. direktor Ivan Košnik, pod katerega vodstvom Je zaživela gimnazija novo življenje, ki se izraža v vsestranskem prosvetnem in narodnem delu gimnazijske mladine. Dijaški orkester je zaigral Foersterjevo »Slavnostno koračnico«, nakar je spregovoril prof. Niko Kuret, ki je v res lepih besedah podal stike med Francozi in Jugoslovani. Vsebina zanimivega govora je ta: 120-letnica francoske gimnazije v Kranju nam daje povod, da pregledamo svoje razmerje do francoskega naroda. Francoski narod je vršil vso zgodovino dvojno veliko poslanstvo: kulturno in socijalno. Že v srednjem veku je postal svetilnik evropske kulture in izza 17. stoletja se je v Franciji, ko nikjer drugje, Izoblikoval Ideal Izčiščene duševne aristokracije. Ko se je pozneje ta ideal izmaličil, Je pokazal Rousseau nazaj pot v prirodo. Nato je Francija dala človeštvu idejo demokracije, ko je v veliki revoluciji proglasila človeške pravice, ki slone na enakosti, svobodi in bratstvu. Prvo naše srečanje s francoskim duhom je bil Linhartov prevod Beumarchaijevega »Figa-ro«-a, ki je bil prvi znanilec velike revolucije. Be večji pomen pa je imela za nas Napoleonova Ilirija, ki nam je ustvarila narodno šolstvo, dala lastno univerzo, česar ni hotela nikdar ne preje in ne pozneje dati Avstrija. Naša moderna Je ustvarila naš tretji stik s francoskim genijem. Pravo razmerje do francoskega naroda pa smo našli šele po osvoboditvi in zjedinjenju. Danes je naše prijateljstvo s francoskim narodom trdne in globoko in danes se Izpolnjujejo proroške besede Valentina Vodnika, da »stopa na plan nov narod, prerojen ves nov, za Jugo-slavijo-llirijo«. Na sporedu so bile nato pevske točke, ki sta jih izvajala zelo odlično gimnazijski mladinski in mešani zbor. G. francoski konzul, ki se Je tudi udeležil prireditve, Je razdelil nagrade abl- Krasna razsrfava sofske mladine v Trebnjem , Trebnje, 28. junija. Ob koncu šolskega leta nam je pokazala naša mladina, kaj zna in kaj ji je dala šola. Osnovna šola v Trebnjem je ob koncu letošnjega leta priredila vzorno razstavo, ki nam je pokazala, kako praktično je urejen pouk na tej šoli. V poslopju osnovne šole je bilo danes izredno živahno. Mase ljudstva so prihajale skozi ves dan, da si ogledajo prirejeno razstavo naših najin la j-ših in da izrazijo svoje priznanje učiteljstvu in mladini, V okusno dekorirani dvorani so razstavljena dela. Človek dobi že pri vstopu v dvorano vtis, da je posetil razstavo najmanj meščanske šole, saj so vsa razstavljena dela tehnično težka, a vendar tako izvršena, da človek ne bi verjel, da so to izdelki naše trebanjske mladine od prvega do petega razreda osnovne šole. Prvo, kar pade v oči, je okusno dekorbana slika Nj. Vel. kralja, pod katero so razstavljena ženska ročna dela z narodnimi motivi. Krasna dela narodnih vezenin, prtičev, torbic, perila itd. zaslužijo vso po- zornost. Dalje so na razstavi vzorno dovršena deška ročna dela, povečini leseni ročni izdelki ki pričajo o velikem trudu učiteljskih moči na eni strani, na drugi pa o nadarjenosti in pridnosti naših malčkov. Na stenah opaziš dela naših mladih nadarjenih risarjev, kjer vidiš par sto risb. Tu so risbe različnih ornamentov, risbe iz narave, in različni načrti. Veliko pozornost vzhujsio načrti posameznih vasi iz okolice Trebnjega, k\ s„ precizno izrezani m nalepljeni na lepenko bilo je dosti truda in marljivosti za te izdelke; za |0 zaslužijo vso našo pozornost in priznanje. Na r^stavi občudujemo dalje lične izdeLke iz prostih nalog iz spi-sja, računanja, geometrije in lepopisja, ki nam dokazujejo vso nadarjenost naše mladine in lepoto njene duše. Obiskali smo razstavo naše mladine is »ideli smo, kaj ji nudi šola, kako jo vzgaja v dobrem in koristnem ter zadovoljni odhajamo z zavestjo, da je mladina — Baš up — na pravi in dobri poti. Na osnovni šoli v Trebnjem in v Dol. Nemški vasi je bilo koncem šolskega leta vpisanih skupno 407 šoloobveznih otrok, od katerih 24 ni izdelalo, ostali pa so uspešno dovršili svoje razrede. Upravitelj g. Josip Zajc v Trebnjem in g. Jakob Novak v Dol. Nemški vasi sta ~z uspehom mladine zadovoljna skupno z vsem učiteljskim zborom obeh šol, ki mu gre vse priznanje za dober uspeh in uspelo šolsko razstavo, ki smo jo danes videli. ... an. Domovina jih je klicala... . Včeraj je prispelo V Ljubljano okoli 80 izletnikov KSKJ - Prisrčna sprejema na Jesenicah in v Ljubljani Ljubljana, 29. junija. Davi je dospela v staro domovino II. skupina naših rojakov onkraj morja pod vodstvom predsednika Kranjske slovenske katoliške jed-note g. Opeke in tajnika g. Zalarja. Izletnikom se je peljala do Cherbourga nasproti štiričlanska deputacija Rafaelove družbe, ki se je v Cberbourgu vkreala na parnik »Lotaringijo« in se »rečafa z izletniki na parniku »Berengarija« na odprtem morju. Ko so se izletniki pripeljali v Pariz, so jih pričakovali na kolodvoru naši lamošnji rojaki in jih prisrčno pozdravili. Nad vsako pričakovanje pa so bili naši izletniki prijetno presenečeni, ko je njihov vlak privozil na Jesenice. Tam jih je pričakovala velika množica z godbo na čelu, ki jim je klicala prisrčen živijo. Izletnike so pozdravili: policijski komisar Gerbič za ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja, kanonik dr. Opeka za kr.ezoškofa dr. Rožmana, odvetnik dr. Pegan za Rafaelovo družbo in dr. Kogoj za jeseniško občino in za okoli 20 društev z Jesenie in iz bližnje okolice. Po zakuski v kolodvorski restavraciji ob postrežbi jeseniških deklet, med katero je marljivo SV trata godba N rohovfb d-rir vr,- V', -r, rVir-f- niki odšli nazaj v vozove, še prej pa je godba zasvirala ameriško himno, ki so jo izletniki peli v angleščini. Duhovni vodja Kranjske slovenske katoliške jednote župnik Plevnik se je nato ginjen zahvalil vrlim Jeseničanom za topel sprejem na domačih tleh. Z istim vlakom s* je vračala v domovina 15-članska skupina slovenskih delavcev iz Francije, ki so jim Jeseničani prav tako postregli, le v vagonu, ker niso prej vedeli zanje. Od Jesenic naprej je izletnikom prirejalo prebivalstvo skoro na vsaki postaji prisrčne ovacije. Najlepše pa so bili sprejeti v Ljubljani. Peron na glavnem kolodvoru je bil poln občinstva, ki je prihitelo k sprejemu dragih rojakov. Bansko upravo, oziroma ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje sta zastopala načelnik oddelka banske uprave dr. Dolšak in glavar dr. Karlin, ljubljansko mestno občino podžupan prof. Jarc, Narodno izseljeniški odbor g. Rudolf Juvan, 2upansko zvezo predsednik Novak in tajnik Kristan, Rafaelovo družbo predsednik p. Kazimir Zakrajšek, banski izseljeniški urad nadzornik g. Fink, Prosvetno zvezo odvetnik dr. Miha Krek, zbornico TOI doktor Ples itd. Zastopanih je bilo skupno okoli 25 kulturnih društev in institucij. Ko je vlak privozil na postajo, jim je zaigrala v pozdrav godba »Zarje« pod vodstvom g. Dolinarja. Občinstvo je drage goste obsulo s cvetjem, nakar so se ti formirali v sprevod, ki so mu na čelu korakali godba »Zarje« in zastavonoše z zastavami Prosvetne zveze, Društva katoliških rokodelskih pomočnikov, Prosvetnega društva Šentpeter, Pevskega društva Ljubljana, Mladinskega društva Rokodelski dom in Fantovskega krožka Mladinski dom. Pred glavnim kolodvorom na Masarykovi cesti je sprevod obstal in so se vrstili pozdravni govori. Govorili so in izročili izletnikom tople pozdrave na domačih tleh načelnik dr. Dolšak za ministrstvo za socijalno politiko, podžupan profesor Jare za ljubljansko mestno občino, g. Rudolf Juvan za Narodno izseljeniški odbor, predsednik Novak za Župansko zvezo, g. Langus za Centralo Krekovih družin, g. Žumer za Jugoslovansko strokovno zvezo, ga. Copelandova, lektorica angleškega jezika in dr. Joža Lovrenčič za Društvo katol. rokodelskih pomočnikov. Za sprejem in za pozdrave so se zahvalili predsednik KSKJ g. Opeka, podpredsednik g. Ivan Germ iz Puebla, glavni tajnik g. Zalar in župnik g. Plevnik. V sprevodu, ki je zavil z godbo »Zarje« na čelu po Masarykovi cesti na Miklošičevo in odtod skozi Tavčarjevo ulico na Dunajsko cesto, je korakalo tudi mnogo ženstva v narodnih nošah in pa skavtov. Ponekod je sprevod korakal skozi gost špalir občinstva. V stolnici, kamor je sprevod odkorakal k maši, je izletnike pozdravil v imenu cerkve stolni župnik dr. Klinar. Nato se je vršila maša, ki jo je daroval župnik Plevnik ob asistenci dveh domačih duhovnikov. Pri maši je orglal skladatelj monsignor Premrl, dočim je stolniški zbor prepeval pod vodstvom skladatelja kanonika dr. Kimovca. Opoldne se je vršil v hotelu Miklič obed, med katerim je sviral tamburaški zbor. Vrsto napitnic je otvoril predsednik Rafaelove družbe p. Zakrajšek, na čigav predlog so bile sprejele udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru, papežu in nadškofu dr. Jegliču, na predlog g. Opeke pa še ameriškemu predsedniku lloo-vru. Nato so govorili in želeli rojakom veselo bivanje med nami načelnik dr. Dolšak, podžupan prof. Jarc, g. Novak, pisatelj župnik Finžgar, g. Rems in drugi. Predsednik g. p. Zakrajšek je tudi prebral pozdrav zadržanega slikarja prof. Jakca. Za pozdrave sta se zahvalila župnik Plevnik in gl. tajnik Zalar. Oba sta poudarjala veliko ljubezen ameriških Slovencev do rodne grude. Prišli so, ker se niso mogli več ustavljati klicem domovine. Po obedu so se odpeljali izletniki z novim tramvajem na Vič in položili venec rož na grob soustanovitelja KSKJ blagopokojnega župnika Fr&nlFiflVi ha phfthffaTFSči). Z večernimi vlaki so se izletniki odpeljali domov v svoje rojstne kraje. Največ se jih je peljalo na Dolenjsko in v Belo Krajino. Z II. skupino je dopotovalo okoli 100 rojakov, od katerih pa jih je 20 ostalo v Parizu za nehaj dni. Vsi ti izletniki razen par, ki ostanejo v stari domovini, se bodo vrnili v Ameriko po Baragovih slavnostih, ki se bodo vršile v Ljubljani koncem prihodnjega meseca. Zborovanje državnih vpoLojeneev Ljubljana, 29. junija. Dopoldne ob 10. se je vršil v Unionu ob lepi udeležbi članstva iz Ljubljane, Maribora in Novega mesta občni zbor Društva državnih upokojencev In upokojenk. Otvoril ga je predsednik Makso Lilleg, ki je ugotovil sklepčnost in po kratkem predsedniškem poročilu predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravno ministrskemu predsedniku Živkov' Iz tajniškega.poročila ravnatelja v p. Špen-deta posnemamo, da je število članstva naraslo od predlanskega skromnega števila ;160 na okolj 1300, vendar je to število spričo več tisoč državnih upokojencev v naši banovini še vedno nezadostno. Glede železniških legitimacij je upali, da dobe državni upokojenci, vsaj tisti, ki so deležni draginjskih doklad, če ne stalne, vsaj l‘2lkralne polovične vožnje na leto. Sprejet je bil tajnikov predlog: Društvo predloži resornemu ministru prošnjo za nadaljmi obstoj društva, ker služi društvo zgolj človekoljubnosti. Ce bi pa nadaljni obstoj društva ne bil dovoljen, služi društvena imovina kot »Ustanova bivšega društva državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani« za vdove in sirote državnih upokojencev Dravske banovine in se naloži na posebno knjižico pod tem naslovom pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice. Ce pa se ustanovi novo društvo državnih upokojencev z izrazito humanitarnimi tendencami po morebitnih določilih novega penzijskega zakona, preide gotovina v last novega društva. Ako se to ne zgodi, ostane gotovina z obrestmi vred nedotakljiva do 31. decembra 1936. Od tega leta dalje so deležni vsakoletnih obresti vdove in sirote bivših Članov v najnižjih zne-»kih vsaj po 200 Din. Društvo je pridobilo pri Mestnem pogrebnem zavodu, pri Društvu zobozdravnikov, v kopališču OUZD in v hotelu Slon različne olajšave za evoje člane, in jih bo skušalo dobiti še drugod. V debati je kritiziral profeeor Vadnal predsednikovo poročilo. Dr. Poš«r pa je inlerpehral predsednika, kaj je z rimskim paktom glede »Iaroupokojencev, ker se doslej Še ni izvajal, a je bil sprejet letos februarja. Predlaga, da »e predloži vladi o tem posebna spomenica. (Spre- Blagajnik je poročal, da je imelo društvo 118.744 Djju dohodkov in 96.672 Din stroškov. Po poročilu za pregledovalce računov g. W na-skeleta je bil sprejet absolutorij odboru .in blagajniku. Sprejetih je bilo nadalje še več P1«" logov za zboljšanje materijalnega položaja upokojencev. Ljubljana v praznikih Policija je imela mir, zato pa je Ljubljana, 29. junija. Policija je imela tako na Vidov dan kot na d»f?'4gn[i praznik mir. Prejela ni niti ene prijave m tudi ni nikogar aretirala. Pač redek tisgodek v policijski kroniki. Izleti turisiičnega kluba »Sljeme« Lepo vreme je izvabilo na tisoče Ljubljančanov na iss®te v bližnjo okolico, predvsem na Gorenjsko. Močno so bili zasedeni zlasti včerajšnji jutranji vlaki na Gorenjsko. Mimo izletov doipačih turistov na Kamniške pianine in •v Triglavsko pogorje je omeniti več skupnih Izlet®'', ki jih je priredil včeraj in danes hr-vptski turistični klub »Sljeme« na Kočno, Grintovec, na Krvavec in na Triglav. Sava je imela oba dneva posebno pri Ježici Jn v Tomačevem na stotine kopalcev. Velik naval je bil tudi v kopališče »Ilirije«. Zborovanje slavbinskih delavcev Včeraj dopoldne se je vi=šilo v dvorani OtfZD na Miklošičevi cesti zborovanje odseka sfcav-binskih delavcev Narodne strokovne zv<*ze. Navzočih je bilo okoli 250 članov NSZ. Referiral je predsednik Rudolf Juvan o, slavnostih, ki kodo prihodnjo, nedeljo ob priliki razvitja prapora. Mimo tega zborovanja je imela NSZ še dve zborovanji: v Devici Mariji v Polju in v Bizoviku. Velika vaja ljubljanske gasilske župe Včeraj popoldne je priredila ljubljanska gasilska župa v Mostah veliko gasilsko vajo, ki Je po obsegu in tehničnem značaju nadkrilila vse dosedanje. Nastopilo je pod poveljstvom župnega načelnika Franca Zupana la gasilskih društev z okoli 15 ročnimi in motornimi brizgalnami. Zastopana so bila društva: Ljubljana, Rudnik, Bizovik, Ježica, Zadobrova, Šmartno^ Črnuče, Zg. Kašelj, Nadgorica, Sostro, Vevče, Barje, Tobačna tovarna, Sp. Šiška, Moste, Podgorica, Zalog-Sp. Kašelj in Stepanja vas. Vaja se je vršila v domnevi, da gorita tovarna Saturnus in žrebčarna. Okoli 250 gasilcev je izvedlo vajo tako hitro in brezhibno, da Je zadivila občinstvo. Po vaji so odkorakali gasilci v Podlipco pred Gasilski dom, kjer so se postavili ob Ljubljanici in brizgali vodo iz bilo toliko več drugih dogodkov brizgaln. Vršile so se še proste vaje, nakar je bil razhod. Prihod ameriških Slovencev Danes dopoldne so dospeli v Ljubljano ameriški Slovenci. O njihovem sprejemu kakor tudi o občnem zboru Društva drž. upokojencev in upokojenk, ki se je vršil dopoldne v Unionu, poročamo na drugem mestu. Tragična smrt 16-letne mladenke V bolnišnico je bilo tudi danes sprejetih več ponesrečencev. Najhujša nesreča se je pripetila 16-letni posestnikovi hčerki Valentini Gre-gurkovi z Vrhnike. Davi si je.; kuhala na samovaru zajtrk. Ko je špirit v samovaru zgorel do konca, je vlila vanj novega špirita. Ker pa je v samovaru še tlelo, se je špirit vžgal z velikim plamenom, ki je vžagl mladenkino obleko. Nesrečnica je zastonj skušala pogasiti ogenj na sebi. Zgorela ji je vsa obleka in je zadobila tudi po vsem životu težke opekline. Prepeljali so jo takoj z rešilnim vozom v bolnico, kjer ji pa niso mogli več pomagati. Nesrečnica je izdihnila v groznih bolečinah kmalu po prevozu v bolnice. Tri težke nesreče V bolnici je včeraj umrla tudi Ivana Kvasova iz Mengša, o kateri smo poročali, da jo je obstrelil ljubljanski nedeljski lovec, med vožnjo k zdravniku pa je padla z voza in si pretresia možgane. 24-letni delavec Franc Kužnik iz Tržiča je pobegnil iz zaporov na Jesenicah. Na begu pred orožniki je padel z neke skale 15 m globoko in se težko poškodoval na glavi. 21-letnega zidarja Ivana Kralja iz Ljubljane je pred gostilno Lasan na Vodnikovi cesti neznan napadalec vdaril s kolom po glavi in mu zadal tako hude poškodbe, da je napadenec zgubil dar govora. 9480 bolnikov v prvi polovici leta Zanimivo je, da je bolnica od novega leta de danes sprejela v svojo oskrbo 9440 bolnikov. Ce upoštevamo, da jih bo tudi jutri sprejela, kakor običajno zadnje dni, okoli 40 bolnikov, potem bo znašalo skupno število bolnikov v prvi polovici leta 9480 napram 9118 v istem času lansko leto. Tatovi češenj ubili družinskega očeta Umorjenec je 32letni posestnik in tesar Leopold Podržaj - Orožniki aretirali 4 ubijalce in jih oddali v ljubljanske zapore Rudnik, 28. junija. Danes poneči se je naipotilo osem lan Lov iz •Ifceiiee prijazne vasice Orle rabutat češnje. /.Hano je, da so eden glavnih zaslužkov prebiralcev »a Orlih češnje, ki jih prodajajo Ljubljančanom ui okoliškim prebivalcem. Fantje so E*& vjal*f pakliesme goste, so jih prepodili; kajti ob ta-Itijh prilikah napravijo laki nepridipravi z lomljenjem vej ve« škode kakor s tatvino sadežev. Eežeč* fantje se se razkropili na dve Rt rani, teko da je bežala ena skupina mimo hiše in •»dovnjaka posestnika Leopolda Podržaja. Ta kiša stoji na mrež nekoliko pod Orlami. Gospodari« j« takoj opo/.oril pes, da so tujci v bližini. Podržaj je šel iz hiše, zapazil Mri tomeč-ike fainte in ker je mislil, da so prišli na češ-mje, jih je začel poditi. Fantje, oboroženi s poleni, »e začeli Podržaja obmetavat* z njimi. Podržaj'je bil večkrat zadet ia se j« kmalu zgrudi-) v krvi, proseč poineči. Na njegove klice so {irUrii domači ia ga odnesli v hišo. Ker je fetl* »jeg«te uta nje vedno bolj kritične, se ga še ponoči okoii 2-30 prepeljali v ljubljansko bolnico, a je revež že med potjo izdihnil. Ko ga je voznik pripeljal v (minico, je ugotovil službujoči zdravnik, da je Podržaj mrtev. Mrtvega Podržaja je odpeljal voznik zopet domov. Pokojni ima hud udarec na koncu prsnega koša. Radi udarca se mu je gotovo pretrgala kaka ver-fit tma aaa, ir im moj. ------------ Podržaj je bil star 32 let. Priženil se je pred par leti sem ter zapušča ženo in tri otročičke v starosti 1 do 5 let. Ushižben je bil krt tesa>r pri tes. mojstru Pustu v Ljubljani. Grozna novica se je naglo razširila po vsej okolici. Vsi sočustvujejo z ubogo družino. Orožniki so kmalu prijeli vse one fante, ki so bili peneči na Orlih. Četverico pa, ki je povzročila tako hudo nesrečo, »o danes popoldne oddali Orešniki v ljubljanske zutpo-re. NaU.iične poškodbe Podržaja ugotovila obdukcijska komisija. Naj bo ta žalostni dogodek v svarilo vsem okoliškim fantom iz Rudnika, Laverce in Or- lega — saj je bilo razmerje med njimi zadnje čase strašno napeto. Varnostni organi so bfK zaradi tega primorani napraviti več ovadb. Velik požar na Trati pri Kandršah Posestniku Stenku je do tal pogorela hiša z gospodarskim poslopjem škode okoli 90.000 dinarjev Kandrše, 28. junija. Za praznike sin« imeli prav lepo vreme in a*a+o je bilo vse na travnikih pri sušenju sena. OkoM 12-30 je začel« pri podružnični eerkvi v M«*dršah iznenada bili plat zvona. Ljudje so w*iel» vreti skupaj. Opazil se je takoj velik dim od Bukoške smeri. Ker v Kaudršaii, žal, že danes ni požarne brambe, so hiteli vsi na pomoč. K« s« prišli do starega kužnega »Moienja, so aapozili, da gori pri posestniku J. Stenku na Hipoma je bila vsa hiša z gospodarskim poslopjem vred v ognju. Na pomoč je sicer kmalu prihitela tudi trška požarna bramba iz Vač z načelnikom g. Ivančičem na želu, ki pa egnja ni mogla ud uš iti. V pol ure je bil gospodar Slenko ob hišo i» gospodarsko poslopje, oboje krilo s slamo. Z gospodarskim poslopjem vred je zgorelo tudi vse letošnje seno. Posestnik Stenico je bil zavarovan le za 20 tisoč Din, dočim znaša škoda okoli 90.000 Din. Zopet nev dokaz, kako potrebno je povišati zavarovalnin« in v Kandršnh ustanoviti gasilno društvo, ker gp ni od Vač do Izlak po vsej dolini. Ogenj so povzročile iskre iz dimnika. Pred cerkvijo namazal nevesto s sajami Slov. Bistrica, junija. Pred dnevi je bila v Tinju na Pohorju poroka, kakršne župljani ne pomnijo. Ves dogodek je zbudil mnogo resnih in šaljivih komentarjev, ki jim mi dodajamo to-le kratko poročilo s pripombo, da so stare pravice in običaji gotovo lepa navada in jih je treba ohranjevali ter ščititi, a le tako dolgo, da ostanejo v dostojnih mejah. Stara navada je ob porokah takozvana >mau-ta«. Fantje zapro prihajajočim svatom z vrvjo pot v cerkev in po dolgem barantanju mora ženin nevesto odkupiti. Navadno je z nekaj »kovači« in par litri vina opravljeno. Tukaj pa je vsa stvar končala s prepirom in le treznejšim se je zahvaliti, da ni prišlo do krvavega obračunavanja. Ker so fantje vedeli, da je ženin iz druge fare, so potegnili vrv. na njej pa obesili napis, v katerem so zahtevali 1000 Din. kar ie gotovo bilo namenoma pretirano. Po dolgem ‘ijrantanju, ki ga je vodil za fante Karol I’. iz •občine Tinje, se je zaradi nepopustljivosti fantov priče! med starešinom in Karlom P. prepir m v*e ie kazalo, da bo pretep. Medtem je prišel domači župnik in hotel pomiriti. Prijel ,)e nevesto pod roko in jo odpeljal po drugi strani proti cerkvi. Ko ie to opszil Karol P., je zgrabil že pripravljeno sekiro in odhitel na cerkvene stopnice ter župniku in nevesti zastavil pot z dvignjeno sekiro. Župnika je pozval, naj odide v cerkev in naj se ne vtika v njih privatne zadeve. Ker se je med tem zbralo precej gledalcev in je postajal položaj napet, je segel Karol P. nenadoma v žep in v trenutku privlekel iz žepa kepo saj, pomešanih s kar-bolon® in potegnil nevesti nekajkrat preko obraza in ji zamašil usta ter se s krepkim: »Tu imaš, hudič!« zgubil preko vrtov. Nevesto so odpeljali v bližnje župnišče, kjer se je umila, nakar se je vršila nemoteno poroka, kar se je gotovo zahvalili pametnemu ženinu in svatom, . .. ?‘cer lahko prišlo do pokolja. Službujoči orožniki so ves dogodek vzeli na zapisnik, »sajasta« poroka bo pa izzvenela pred sodiščem. Novo mesto Dve nesreči. V Bučni vasi je padel s konja, ki mu ga je nekdo preplašil, mladoletni Jakličev Tone ter si prebil levo koleno in se zelo obtolkel nad levim očesom. Ostal je v domači oskrbi, dočim je moral njegov vrstnik, osemletni Karel Kren ir. Drganjih sel, v bolnico, ker si je pri padcu s črešnje zlomil levo ramo. Jz Dravske banovine d Han dr. Drago Marušič bo uradno odsoten jutri, 30, t. m. in ne bo sprejemal strank. d Odkritje Spoto je bil aretiran same en razgrajač, v nedeljo pa niiiče. Ved je bile prijav radi cestnopo-ldcijekib piest*pkov, prekoračenja policijske ure, kalemja nočnega miru itd. Mariborčani so v velikem številu »plesali na Pohorje im na druge hribe, stotine so posetile okoliške vinotoč« ia gostiln«, pa tuiii kciptilišče na Mariborskem otoka je bilo («-komdno dobro obiskovano. Športa »aradi sokol-sik ega zleta ni bilo. m Proslava Vidovega dne. Cerkveno je Ma«*-bor proslavil Vidov dan že v sobote z mašu*4 zaduŠHicami za na Kosovu padle srbske junake. Zadušiiioi v stolnici so prisostvo^vaiLi zastopniki civilnih in vojačkih oblasti, narodnih društev itd. V nedeljo je bilo vse mesto okrašen« z državnimi zastavami, ki so po večini ostal« m £VCiUt metilih ludv včvaj, da pozdravijo naže Sok«.!« iu Sahotlee. Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAtlV, Maribor. 1182 m Mednarodne rokoborbe. V soboto je Poljak Orszowski v 21 minuli premagal Beograjčana Manojlovioa. Nemec Fraink je v 12 minuitii položil Ljubija,BČaaa Šotlerja. Afrikaaec Tom Sajer pa v 54 miniti i v odločilni borbi Bolgara Beliča. V nedeljo zvečer je OrsaovMtkd premagal šotlerja, Madjar Bogner Maaojlevi-ča in Toan Sayer Franka. Poslednja sta se bila za nagrado 1000 Din, katere s o tukajšnji Nemci »brali iu poklonili Franku, da izzove s irneem revanžnii boj. Izgubili so! Sploli se opaža da pomlaja/jo te rokoborbe vedno bolj politična aa-ciotialna zadeva. Nemci oetentativn« aklamirajo i* torsirajo Franka, Slovenci i>a Poljaka, tkd-gura ia druge, telo črnca iu Madjara. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru murki: Fiflin-čiSka Reichova, *a*eb»ien, 52 let st«*«; Mirko Son»enwald, sin uradnika, 6 tet; .Julijana Bračkov«, zasebnica, 06 let; Hedvika Ferličeva, h« viniča.i-jn, 4 leto; Drago Čebular, žeb>BnJ:,k» ur.dnik, 20 let; Marija Lorbfrjeva, vdova pa davčnem oifieialit, 67 let; Jakob Belšak, delavee, 77 let; Poualija Novakova, zasebnic**, 91 let; Anton Hransky, delavec, 63 let in Ivan Gruber, poseetnik, 76 let. Naj v »nin* počivajo! m Prelep na Trgu svobode. Pri sobotni produkciji mhista Aleksiča na Trgu svobode »e je odigral razburljiv dogodek. Železiiiiški uradnik G. je po nesreči stopil na nogo akademiku P., ki je takoj pograbil palico in z vso silo udaril G. Ta pa je na to planil na visokošoka ki ga •pošteno premikastil. Razdvojila sta ju šele dvn stražnika, ki sta oba odvedla »a policijo. Zadeva se bo končala pred sodiščem. m Kralj zraka. Vsak večer se producirata le dnj na Trgu svobode akrobat Aleksič in njegova sestra a raznimi umetnijami na žici. Zanimanje je izredno veliko, gledalcev vedno vse polno, kar »rtieta tudi zaslužila. Celje * Lepa dekoracija ob Sokolskem zletu. V Izložbi trgovine Stermecki je bila aranžirana lepa alegorija, ki je pokazala, kako je naš narod po trnjevi in krvavi poti prišel do osvobojenja in kako mu je pri tem stalo ob strani Sokolstvo. 2eleti bi bilo, da ostane lepa alegorija 6e nekaj dni v izložbi. * Nezgoda pri kopanja. Ni še minilo štirinajst dni, ko se je neki kopalec v Savinji nevarno obrezal na črepinjah. V nedeljo popoldan pa se je ta slučaj ponovil. 18-letni čevljarski vajenec Franjo Ratajc se Je kopal v Savinji in stopil na črepinje. Dobil je tako hude poškodbe na nogah, da so ga morali a rešilnim avtom prepeljati v bolnico. 'Slavnostna otvoritev Obrtnega doma. Pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Marušiča se bo vršilo v nedeljo 19. julija ob 9. dopoldan Blavnostno blagoslovljenje in otvoritev obrtnega doma. Spored slavnosti objavimo prihodnjič. Sokolstvo Sokolski praznik v Mariboru Nastop vojaštva ~ župne tekme - Akademija -- Razvitje župnega in prehodnega naraščajniškega prapora -- Telovadni nastop in veselica Jugoslavije. Za njim je pozdravil prapor v imenu občine mestni župan g. dr. Alojzij Juvan. V krasno zasnovanem govoru je proslavfl delo Sokola za naš narod in domovino, posebno pa Se za osvobojenje Maribora. Obenem izraža neomajno prepričanje, da bodo sokolske vrste tudi v bodoče vselej branile naše mesto, katerega nikdar in nikoli več ne prepustimo tujcu. V imenu ljubljanske župe je spregovoril starešina brat dr. Pippeubaclier, želeč plodonosno telovadno in intelektualno delo. V imenu varaždinske sokolske župe je čestital brat dr. Benčič, spominjajoč se vzajemnega sokolskega dela obeli okrožij v prošlosti in neosvobojenili naših bratov. Za njim je g. ban dr. Marušič nagovoril naraščaj, pozivajoč ga, da sledi svetim sokolskim vzorom s poglobljenim delom in ljubeznijo do vladarja, naroda in domovine, razvil na-raščajniški prapor in ga izročil mladim Sokolom. V imenu vojske je govoril polkovnik brat Boža Putnikovič povdarjajoč, da danes ni več nobene razlike med vojsko in med Sokolom. Sokolstvo je vojska in vojska je sokolstvo. Vsi stojimo in bomo vedno neomajno stali na braniku domovine. Poslednja sta se oglasila zastopnika novomeške sokolske župe br. Josip Hren in mariborski župni tajnik brat Dojčimovič, nakar je starosta br. dr. Milan Gorišek prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki so jo vsi navzoči tisoči z nepopisnim navdušenjem pozdravili. Godba, ki je tudi že prej igrala je zasvirala državno himno in velika proslava razvitja obeh praporov je bila zaključena. Skupno kosilo Po razvitju je priredilo župno starešinstvo v Grajski kleti skupno kosilo pri katerem so se zbrali vsi staroste, odborniki, delegati, g. ban dr. Drago Marušič, g. general Paunovič, g. polkovnik Putnikovič. župan dr. Juvan, podžupan dr. Lipold, okrožni inšpektor dr. Schaupach, okrajna glavarja dr. Ipavic in tfr. Hacin ter drugi odličnjaki in povabljeni gostje. Tudi ob tej priliki so bile izrečene razne zdravice. Kosilo je bilo zaključeno okoli 14. ure, ko se je g. ban dr. Marušič poslovil ter se z avtomobilom odpeljal nazaj proti Ljubljani. Velik telovadni nastop Ob 15. uri se je pričel na igrišču ISSK Maribor velik župni telovadni nastop. Prisostvovalo mu je 6000 obiskovalcev. Nastopilo je v celoti okrog 1000 članov, članic, naraščaja in dece. Ob sviranju vojaške godbe so prvi nastopili starejši člani s kopji. Mnogo veselosti je vzbudila moška deca z raznoterostmi, med katerimi so bile nekatere točke prav zabavne. Sledili so na- v?Ri,„?kRnn m0 članov kmečkih čet s prostimi '\ajaim, r>00 članov s praškitm prostimi vajamif člani savezne prednjačke šole z vzornimi vajami, okrog 400 članic s prostimi vajami, vzorna vrsta na orodju, ki je bila še posebno navdušeno pozdravljena, ženski naraščaj s prostimi vajami, moški naraščaj s prostimi vajami, člani s splošno orodno telovadbo ter člani s simul-tanami na 4 bradljih. Vsi nastopi so pokazali vztrajno delo v naših sokolskih telovadnicah, zato pa je bilo tudi obilo priznanja. Po nastopu se je razvila v ljudskem vrtu veselica. ki je v bratski slogi in zabavi trajala ves večer. Župne tekme Včeraj popoldne in danes dopoldne so bile na letnem telovadišču Sokola-Matice tekme v panogah telovadbe in lahke atletike za žunno prvenstvo. Rezultati še niso znani v celoti in jih bomo objavili kasneje. S tem so bile zaključene velike sokolske slavnosti v Mariboru. Pokazale so. da je Sokol na našem severu v ogromnem razmahu in da postaja sokolska misel last vedno širše množice. Župno starešinstvo je z rezultati lahko zadovoljno. Maribor, 29. junija. Obmejni jugoslovanski Maribor je včeraj in danes doživel veličastne sokolske manifestacije, ki bodo še dolgo in globoko vplivale na razvoj narodne in državne misli v severnem obmejnem ozemlju Slovenije. Mariborska sokolska župa je proslavljala svoj deseti župni zlet in razvitje dveh praporov ob kumovanju gospoda bana Dravske banovine br. dr. Draga Marušiča. Mesto se je odelo v državne zastave, ki so plapolale z vseh državnih, občinskih in z večine zasebnih hiš in drugih zgradb. Nastop vojaštva Uvod v veličastni jubilejni deseti župni zlet je tvoril impozanten telovadni nastop vojaštva včeraj popoldne na igrišču ISSK Maribora. Ta nastop, pri katerem je sodelovalo vse vojaštvo mariborske garnizije, je pokazal na najsijajnejši način, kako tesno roko v roki delujeta vojska in Sokol, zasledujoč isti smoter. Spored je obsegal samo 7 točk. a te so bile izvedene tako, da so gledalce očarale. Ponovno se je pokazala vsa nedosegljiva vztrajnost, marljivost in disciplina naše junaške narodne vojske. Posebno pa je ta nastop pokazal silno ljubezen častnikov in vojakov do telovadbe v smislu sokolskih načel. Prvi je nastopil 45. pehotni polk z vajo s puškami. Od ostalih točk naj omenimo pred vsem igre, ki so vzbudile obilo vesele zabave. Brezhiben je bil nastop suličarjev, višek pa je dosegel nastop v vaji »Naprej!«. Priredil jo je po zvokih naše himne br. Jovanovič in je bila včeraj sploh prvič izvajana. Mnogo priznanja so bile deležne tudi vaje na orodju. Vso prireditev je vodil načelnik Sokola Maribor I.. br. Jovanovič. Nastopu vojaštva je prisostvovalo precej občinstva, vendar pa smo pričakovali še večji obisk. Večerna akademija Sinoči je bila istotam akademija Mariborske sokolske župe. Okusno prirejen oder so razsvetljevale mnogoštevilne žarnice in reflektorji. Nastopila je elita telovadcev vse župe in sijajno uspela. Spored je obsegal 10 točk, a se je razvijal naglo in v najlepšem redu. Zelo so ugajali nastopi dece, pred vsem »Metuljčki« in Ptujčani, ki so nadkriljevali Mariborčane in znova utemeljili dober glas ptujskega naraščaja. Posebno efektni so bili v »Kozaških«. Od ženskega naraščaja je nastopila samo osmerica Sokolskega društva Maribor I. Točka »Nove smeri« je zahtevala mnogo napora, a je bila vzlic temu dobro izvedena. Članice so nastopile dvakrat'. Pobrežanke so predvedle v družbi naraščajnic slikovite »Zenjice«, Mariborčanke pa so se postavile z »Ritmom po Jansenu«. Glavno zanimanje je bilo seveda posvečeno nastopil vzorno vrste Sokola-Matica na orodju. Nastopila je na drogu in bradlji. Žela je navdušeno priznanje. Posebno trojica: Primožič, Štukelj in Lapajne je bila entuziastično aklamirana. Omeniti pa moramo tudi nastop prednjaške šole. Nastopili so z vajo z bati, ki je izvrstno uspela. Spremljana na klavirju se je pa na prostem preveč izgubljala. Akademijo je počastil s svojim obiskom tudi gospod ban br. dr. Marušič. Navzoči so bili nadalje savezni načelnik br. Bajželj iz Ljubljane, zastopniki oblasti, vojske itd. Obisk je bil ogromen. Drugi dan proslav Danes so prispeli z vlaki, avtobusi, avtomobili, vozovi in peš še oni Sokoli in Sokolice, ki niso mogli v Maribor že včeraj. Vse mesto je bilo v jutranjih urah polno Sokolstva iz vsega severnega obmejnega ozemlja od Koroške pa tja do mej Madjarske. Vse je hitelo na letno telovadišče, kjer je bil zbor za obhod po mestu. Kmalu po 9-30 so se formirale številne čete, skoraj 2000 Sokolov, Sokolic, naraščajnikov in naraščajnic, katerim se je pridružilo še vojaštvo tukajšnje garnizije. Po 10. uri se je razvil veličasten obhod po mestnih ulicah in trgih. Spredaj so jezdili faufaristi, za njimi konjeniki, sledila je vojaška godba, župna uprava, nepregledna množica članic in naraš&fjnic, članov, kmečkih čet, naraščajnikov, članov v civilu vojaških čet. Vmes je bilo polno zastav in godb. Povorka je burno pozdravljena od tisočglavih množic korakala po mestu in se naposled krog 11. ure zgrnila na Trgu svobode krog odra, da prisostvuje razvitju župnega prapora in prehodnega prapora naraščaja. Razvitje župnega prapora Na slavnostno okrašenem odru sredi Trga svobode je pozdravil tisoče zbranih, posebno še zastopnike vojske, oblasti itd. starosta župe brat dr. Milan Gorišek, naglasujoč sokolsko ljubezen do kralja, naroda in vsega Slovanstva ter zaprosil gospoda bana br. dr. Draga Marušiča, da razvije novi župni prapor. Burno pozdravljen je nato izvršil gospod ban akt razvitja z globoko občutenim govorom, v katerem je naglasil svojo vročo željo, da bi vsa naša srca prevzemala ena in ista sokolska ideja, katera simbol je novi prapor. Na njem je zapisana ljubezen do domovine, za katere svobodo smo prelili reke solz jn krvi. In vse to delo ni iskalo ne dobička ne slave, bilo je nesebično in idealno, kakor vsaka velika stvar. Na praporu je pa napisano tudi geslo »Vztrajnost!«, ki opominja vse Sokole in sploh vse državljane k neumornemu delu v zvestobi do prevzvišenega in presvetlega našega vladarja. Nj. Vel. kralja Aleksandra, s katero naj dosežemo njeno veličino in napredek do najvišje slave. Ta prapor, ta simbol naj dvigajo bratje in sestre nad seboj vedno neokrnjen in čist, vedno z bratsko ljubeznijo. Ob koncu govora je razvil novi prapor, dvignil ga visoko in izročil zastavonoši bratu Jožetu Volčiču. Drugi je spregovoril savezni načelnik br. Bajželj iz Ljubljane, apelirajoč na vsa Sokolstvo, naj mu bo novi prapor vodnik sokolske misli. Obenem je izročil praporu in zbranim pozdrave starešinstva Sokola kraljevina Zflel Sokolske župe \ Celju Slavnostni sprevod — Velika udeležba kmetskega naroda — Sijajen potek javne telovadbe. Celje, 29. junija. Ob slavnostnem razpoloženju, ob navdušenju kakor ga Celje izza prevratnih dni ni več doživelo, se je vršil včeraj in danes v Celju župni zlet Sokolske župe v Celju. Zlet je dokumentirat napredek celjske župe na tako presenetljiv način, da so vsi udeleženci strmeli nad sijajem in uspehom teh dni. 2e ves teden je vladalo živahno vrvenje v mestu, zlasti pa na Glaziji, kjer so postavljali veliko tribuno in urejevali zletlšče. V soboto so začeli prihajati prvi zunanji udeleženci. V nedeljo zjutraj so se pričele na Glaziji tekme moškega in ženskega naraščaja. Tekmam je prisostvovalo mnogo občinstva. Ob 10'30 so prihajali zastopniki oblastev k službi božji za padle junake. Prikorakal je tudi celjski 39. pešadljskl polk z zastavo, člani in članice v kroju, ter naraščaj in deca so se razvrstili okoli obeh oltarjev. Najprej je opat g. Jurak v slovenskem jeziku čital molitve za padle junake, nato pa je pravoslavni prota g. tudie opravil parastos, pri katerem je pelo Celjsko pevsko društvo. Po končani službi božji je starosta br. dr. Milko Hrašoveo v ognjevitem govoru slavil heroje, ki so od bitke na Kosovem polju pa do Kajmakčalana žrtvovali svoje življenje za svobodo domovine, v kateri živimo sedaj mi, in katerih prva dolžnost mora biti živeti in delati zanjo po ciljih, ki nam Je postavil NJ. Vel. kralj. Gromki »Zdravo« na NJ. Vel. kralja ter Nj. Vis. prestolonaslednika zaorll čez prostrano Glazijo, godba pa igrala državno himno. Popoldne ob 14. pričele tekma članstva. Zvečer se Je vrši bajno razsvetljeni Glaziji slavnostna akademija, pri kateri je sodelovala vojaška godba iz Ljubljane pod vodstvom višjega kapelnika g. dr. Čerina. Nastopali so člani in članice iz Sevnice, Brežic, Boštanja, Krškega, Hrastnika in Celja. Zlasti je ugajala »Barkarola«, ki so jo izvajale članice iz Boštanja, »Dvanajstorica« članov in članic iz Krškega ter »Favst« celjskih članov in članic. Na drugi zletni dan, v ponedeljek so se celo dopoldne vršile skušnje na Glaziji. Ob 11. pa se je začel pomikati z Glazije impozanten sprevod. Deca, katere je bilo nad tisoč, je tvorila po mestnih ulicah špalir. Na čelu sprevoda je jahala sokolska konjenica, njej so sledili kmetski Sokoli na konjih, godba dravske divizije, 14 praporov, člani župnega in saveznega starešinstva, številne in krasne narodne noše, četa 39. pešadijskega polka v bojni opremi, 400 članic, 212 naraščajnic, 592 naraščajnikov, celjska železničarska godba, 325 članov v krojih, 332 članov v telovadnih krojih, zaključek pa je tvorilo 13 okrašenih voz. Ko je sprevod korakal po mestnih ulicah, so ga z mnogih oken obsipali s cvetjem, mnogobrojno občinstvo na ulicah pa ga je pozdravljalo z gromkimi »Zdravo«-klici. Pred mestnim načelstvom se je sprevod ustavil. Na balkonu so se zbrali zastopniki vseh celjskih oblastev in uradov, mestni načelnik ter občinski odbor ter člani župnega in saveznega starešinstva. Mestni načelnik dr. Goričan je pozdravil Sokole v imenu mesta ter jim želel prisrčno dobrodošlico. Gromko in zanosito je nato spregovoril župni starosta br. Smertnik, ki je brate in sestre najprej pozval, naj zakličejo trikratni »Zdravo« Nj. Vel. kralju ter starešini Sokola Nj. Vis. prestolonasledniku. Mogočno se je odbijal klic iz tisočih grl, godba je zaigrala državno himno. Nato se je br. starosta zahvalil mestnemu načelniku ter občinskemu odboru za krasni sprejem in dobrodošlico ter pozdravil vse zastopnike oblasti, tako zastopnika komandanta dravske divizijske oblasti g. podpolkovnika Vojina čeroviča, saveznega podstarosto br. Lacka Križa in vse, ki so pohiteli v starodavno Celje, ki danes tako ponosno slavi zmago sokolske ideje, ko imamo že v zadnji gorski vasi sokolska gnezda. Naša stvar gre naprej in bo vodila po poti do zmage. Današnji dan naj pokaže svetu, da smo odločni vztrajati dotlej, da bo sokolska ideja zasijala vsakemu srcu v prid in blagor naše velike in lepe domovine. V to ime želi bratom in sestram »Zdravo«. Nato je izrekel svoj pozdrav sreski načelnik g. dr. Hubad, ki je čestital Sokolom k njihovemu slavju. Gromko in burno pozdravljen je nato spregovoril zastopnik komandanta divizije g. podpolkovnik Vojin čero-vie, ki je izrekel svoje čestitke celjski sokolski župi, ki je ena med prvimi v vsej državi. Vi ste pomladek in nada velike Jugoslavije, kateri iz polnega srca zakličem »Zdravo«! Savezni pod-starosta br. Lacko Križ je izročil pozdrave Sa-veza ter v ognjevitem govoru bodril brate in sestre k vztrajnemu delovanju in pripravi za oni veliki čas, ko nas bo domovina potrebovala. Nato je sledil razhod pred Narodnim domom. Popoldne se je vršila na Glaziji velika javna kvwlovnaDQ o>> Oflrrnmnl lnlMMM itYiMr.«lva w predstavnikov vojaških in civilnih oblastev. Telovadni nastopi so sijajno uspeli. Romunija zmagovalec v balkanskem cupu Romunija : Jugoslavija 4 : 2 (1 : 1) Zagreb, 28. junija. Za odločilno tekmo med Jugoslavijo in Romunijo, ki naj bi odločila zmagovalca v tekmovanju za balkanski cup, je vladalo velikansko zanimanje. Iz vseh krajev naše države so se pripeljali prijatelji nogometa, da prisostvujejo odločilnemu srečanju. Igrišče Haška je bilo napolnjeno, tekmi je prisostvovalo 7000 gledalcev. Točno ob 17’30 je dal sodnik g. Nicolaides znamenje za pričetek. Reprezentanci sta nastopili v naslednjih odstavah: Romunija: Tauber—Fogl, Albu—Robe, Stein-bach, Szabo, Glanzmann, Kovač, Szepu, Bo-dola, Kočiš. Jugoslavija: Mihelčič—Ivkovič, Mikačič—Ar-senijevič, Premrl, Djokič—Tirnanič, Marjanovič, Hitrec, Lemešič, Zečevič. Romuni so zmagali! Naša enajstorica je igrala zelo slabo. Nekoliko naših igralcev je popolnoma odpovedalo, predvsem Djokič in Lemešič. Na naših igralcih se je videlo, da podcenjujejo nasprotnika in so igrali brez temperamenta. Obramba je bila najboljši del moštva. Romunija je zmagala zasluženo. Predvedla je izvrstno igro, vsi deli moštva so bili dobri. V taktiki so za cel razred prekašali naše. Zmaga je bila tem pomembnejša, ker si je z njo Romunija definitivno priborila prvo mesto v tekmovanju za balkanski cup. Kratek potek: v začetku izmenični napadi, v 14. min. zabije Glanzmann volley za Romunijo. V 33. min. izenači Zečevič. V drugi polovici vodijo Romuni že v 4. min., ko pošlje leva zveza z glavo v mrežo. Takoj nato zabije desno krilo tretji gol. V 16. min. lepa kombinacija Tirnanič—Marjanovič in 3 : 2. V 43. min. postavi levo krilo Romunije končni rezultat 4:2. Stanje tabele: Romunija Jugoslavija Grška Bolgarija 4 0 3 0 2 0 1 0 22 12 10 8 11 9 14 18 Concordija državni prvak v hazeni Zagreb, 28. Jun. Kot predigra tekmi Romunija : Jugoslavija se je vršila finalna tekma za hazensko prvenstvo Jugoslavije med Concor-dijo in Jugoslavijo (Beograd). Zagrebčanke so se pokazale v vsakem oziru nadmočne in so zaslužene zmagale z 21 : 1 (13 : 0). Državno prvenstvo v ligah Slavija (Sarajevo) : Soko 2 : 0 Izdaja ttsk&rna »Merkur«, Gregorčičeva ulloa 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Mil Ostale tekme Osijek: BSK : Gradjanski 3 : 1 (1 ; 0). Prvenstvo Jugoslavije v sabljanju Zagreb, 28. jun. V Zagrebu se je vršilo v nedeljo in ponedeljek državno prvenstvo v sabljanju za dame in gospode, na katerem je sodelovalo 76 tekmovalcev. Pri junijorjih je zmagal Andnja Urban (Vel. Bečkerek), 2. Alkalai (Beograd), 3 Kristian (Vtt. Bečkerek). Nato je nastopila deca v starosti o^ g 12 iet 1 Ni kola Nikolič, 2. Aleksa Nikolič loba Vel Bečkel rek), 3. B. Mažuranič (Zagreb), rjame so tek movale v floretu. Zmagala je gdč. Kristla (Vel Bečkerek) 2 gdč. Tavčar (Ilirija Ljubljana).’ 3. gdč. Schultz (Zagreb). Hadio Ljubljana, torek, 30. junija. 12.15 Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 18.00 Jože Premrov: Propadanje lo ^družitev svetne oblasti oglejskih patriarhov. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Dr. Reya: Klima in človek 20.00 Dr. Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Prenos iz Zagreba. 22.30 Čas, dnev-ne vesti, napoved za naslednji dan. Zagreb torek, 30. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.45 Književna ura. 20.15 Poročila. 20.30 Klavirski koncert (Dr. Nikolaji Papp). Beograd, torek. 30. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Klavirski koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert. Praga, torek, 30. junija. 11.30 Plošče. 12.20 Brno. 14.00 Higiena in počitnice. 14.00 Plošče. 14.30 Radio orkester. 17.15 Plošče. 19.05 Italijanske pesmi. 19.30 Brno. 21.00 Radio orkester. 22.20 Plošče. Razpis. Nestna elektrarna in vodovod v Brežicah razpisuje službo obratovodfe, ki bi bil obenem monter. Nastop službe 1. septembra 1931. Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene s spričevali in osebnimi listinami, je vlagati pri mestni elektrarni v Brežicah (občinski urad) do 15. julija 1.1. im Mestna elektrarna In vodovod v Brežicah. Sašk : it Sand Jug (Skoplje) 5 : 1 (2 : 1) : Vojvodina 3 : 1 (1 : 1); Za splošno ključavničarstvo so priporoča IVAN KRALJ UUBUDNA Gregoričeva ul. št 5. Vse vrste HARMONIK kakor tudi kromatič-ne najbolje in najceneje kupite pri iz-dolovatclju harmonik Franc Kucler postajaDronov grič pri Vrhniki — Jugoslavija Prignano nojbollfta domača izdelovalnica. - Nizke cene. Kleparsko podjetje dobro vpeljano, že za dve leti zasigurano delo v naprej, z dvema delavnicama, v zelo prometnem kraju Dravske banovine išče družabnika kleparja ali vodovodnega inštalaterja. Potrebni kapital Din 20.000 do Din 30.000. Naslov v upravi „Jugoslovana“ 1532 „KURIVO*9 UUBLim Dunajska cesta 38 | (na Balkanu) telefon št. 34 — 431 »Autfobus« Ljubljana VII Z g. ŠlSka 50 kakovost domačega izdelka uspešno tekmuje s tujim blagom. Strojna delavnica vseh vrst karoserij 1507 Pozor! Hrastovo politirano spalnico, novo, prodam za vsako sprejem-ljivo ceno. Ferdo Primožič, Ljubljana, Trnovski pristan 4. 1528 Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 Kolesa 1428 po Din 1500.— »CENTRA« Ljubljana Masarykova cesta Nogavice, rokavice, volna In bombaž 461 (ajoeneje In v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trs Razširjajte Jugoslovana! lan Zadnelc. — Za Inseratni del odizovarla Avgust Kaimaa. — Val v Ljubljani