poštnina piafana « sotovini Leto LVI. V Liubllanl, v torek, dne 3. januarja 1928.
S». 2.
Posamezna številka 2 Din
Naročnino
Dnevna Irdoja
za državo SH3
mesećno 20 Dtn polletno 120 Din celoletno 240 Din
га inozemstvo
meneCno 33 Din nedeilslta izdala celole no v Jugo-slavili SO Din. r.a Inozemstvo 100 D
SCOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stolp, petlt-vrata mali oglasi ! 30 In 2 D, vedli oglasi nad 43 mm viSlne po Dln2*30. vellld po 3 In 4 Din, v uredniškem <lelu vrstica po 10 Din O Pn večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKa In dneva po prazniku
Naša politika je vseskozi miroljubna
r Belgrad, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Finančni odbor je danes dopoldne in popoldne razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva. Seja je bila zelo zanimiva z ozirom na izjave posameznih govornikov, še bolj pa z ozirom na končni odgovor zunanjega ministra, ki je podal smernice naše zunanje politike.
Moj proračunJe najbolj zman šan
Najpreje je zunanji minister v kratkem govoru še posebno naglasil, da je njegov proračun od vseh ministrstev najbolj skrajšan. Pri nobenem drugem ministrstvu se ni toliko reduciralo, kakor ravno pri njegovem. Kljub temu je proračun nekoliko večji od lanskega. Povišanje gre samo na račun valutarnih razlik, ki jih zahteva naša diplomatska služba v tujini. Večji del takozvanih zaupnih kreditov sc porabi za stalne izdatke v inozemstvu. Če bi se hotela naša politika v zunanjem svetu bolj poglobiti in izvesti, potem bi se moral ta zunanji kredit povečati. Te kredite misli celo povišati, ker je mnenja, da so nujno potrebna tri poslaništva: v Haagu, v latinski Ameriki, najbrže v Buenos Airesu, in Tokiu. Ker je finančni minister odklonil to zahtevo, se niso ti krediti postavili v proračun.
I Pribičeviču Korošec ne da miru
Svetozar Pribičevič je govoril prvi. V svojem govoru je zahteval ustanovitev odbora z^ zunanje zadeve. Zatrjeval je, da smo edina država, ki nima odbora za zunanjepolitične zadeve v skupščini. Zelo obširno je govoril proti nesposobnosti naših diplomatov in proti dispozicijskemu fondu, ki znaša 66,000.000 Din, češ da je ta fond prevelik in da ni zanj dovolj kontrole. Kritiziral je posamezne zunanjepolitične probleme in zatrjeval, da je Mala antanta premalo agilna in da se nikjer ne pokaže. Kar se tiče naših odnošajev z Bolgarijo, je prepričan, da je v Bolgariji edina stranka, ki bi bila za politiko zbližanja z nami, zemljo-radniška stranka. Na Balkanu se bodo vprašanja takrat rešila, kadar si bomo edini tako, da bomo govorili o eni državi od Črnega do Jadranskega morja. Bog ve, ali so se napravili г naše strani potrebni koraki. Omenja, da je šel dr. Korošec v Sofijo, ne vemo pa, pravi, ali je šel z Marinkovičevim znanjem.
Z mo<o vednostjo je šel Korošec v Sofijo
Marinkovič: »Da, z mojo vednostjo.« — Piibičević: »Jaz nimam osebno ničesar proti dr Korošcu. Jasno je, da dr. Korošec ne pozna dovolj razmer v Bolgariji.« Marinkovič: »Pa t-o je ravno razlog, da je šel v Bolgarijo.« Pribičevič: »To je razlog, da ne gre. On je najbrž imel neko misijo, ko je šel z znanjem zunanjega ministra. Človek pa, ki ne pozna razmer, ne more imeti misije.« Smodej: »Ni dolžan, da bi vam pripovedoval, zakaj je šel.« Lazič: »Ako je šel kot uradna oseba, potem se mora to povedati.« Drljevič: »Da, pa vi, gospod minister, ste rekli, da je šel z vašo vednostjo.« Marinkovič: »Jaz sem že rekel, da z mojo vednostjo.« Pribičevič; »Če ne bi šel kot uruana oseba, se ne bi obrnil na vas Marinkovič: »Vidite, gospod dr. Korošec pa je smatral to za svojo dolžnost.« Pribičevič: »To je taktika.« Smodej: »To ni taktika, niti ni dolžnost, marveč je to takt.«
Pribičevič nadaljuje z napadi na dr. Korošca, češ da je popolnoma nesposoben in je najboljši dokaz za to, kar se dogaja v južni Srbiji (?) Nato prehaja na naše ra/.merje do Italije. Po njegovem nmenju Italija vedno bolj prodira na Balkan. Kot dokaz navaja njene odnošaje do Grčije. Za Albanijo misli, da se lahko reče danes, da je stvarno inkorporira-na Italiji. Istotako je globoko prepričan, da obstoja med Italijo in Madjarsko lak sporazum, kakor med Italijo in Albanijo. Glede Nemčije je želja vseh strank, da bi prišlo do čim tesnejših odnošajev. Med nami in Nemčijo ni nobenega spora, da ne bi moglo priti do zbližala, razen vprašanja »Anschlussae.
Drljevič pa: Dr. Korošec je resen politik
Črnogorski federalist Drljevič je govoril o zunanjepolitičnih problemih, predvsem se je omejil na razmerje do Italije. Po njegovem mnenju smo v albanskem vprašanju posled-njič doživeli poraz. Tudi on se bavj z bivanjem dr. Korošca v Sofiji in pravi, da je popolnoma razumljivo, zakaj je šel dr. Korošec v Sofijo. Povsem naravno je, predpostavljati, da bodo bolgarski politiki, če so že dajali iskrenih izjav preje dr. Korošcu, kakor kakemu Srbijancu, vendar pa vsaj iskreno z njim govorili. Kako korist imamo od tega? Njemu se zdi, da se je Korošcev uspeh pretvoril v neuspeh, ker niso popravljene prgreške. Ko je šel dr. Korošec v Sofijo — Korošca pozna kot resnega pol.tika je tudi resen namestnik (lr. Marinkoviča.
Radičevci кгШ*Јга?о vse
Popoldne je govoril Pavle Radič. Predvsem je govoril o našem malem kreditu v tujini. Predvsem je kritiziral naše repre-zenlante. Diplomati v tu/ini se vedno predstavljajo kol zastopniki Srbije. Prečan, nimajo v tem resoru nobenega člana. V zunanjem ministrstvu vladajo nekatere porodice. Za nje so rezervirana mesta. Ostro kritizira konzularno službo, posebno v Ameriki. Zavzema se za to, da se osnuje zunanjepolitični odbor in da se zmanjša fond za zaupne zadeve.
Radičevec Pasarič se je omejil na osebne kvalifikacije posameznih zastopnikov v zunanjem ministrstvu in razlagal, koliko je v njemu Srbijancev in koliko Hrvatov. Zanimivo je, da je Pasarič zelo naglašal, da je v zunanjem min.strstvu več Slovencev, kakor Hrvatov, kar očividno nj prav.
Poslednji govornik je bil zemljoradnik Joca Jovanovič. Ostro je kritiziral delovanje naših diplomatov, ki da so popolnoma nesposobni. Namesto, da bi se za svojo službo pozvali na odgovornost, dobijo povišanja. Tudi on zahteva odbor za zunanje zadeve. Zelo se zavzema za povečanje propagande v inozemstvu.
Nato je govoril zunanji minister Voja Marinkovič, ki je dejal, da je imel nedavno priliko v skupščini o zuuanji politiki več govoriti. Zato danes ne bi bile potrebne daljše izjave. Ker so gospodje od opo/.icije iznesli veliko očitkov, bo odgovoril.
Marinkovič za zunanjepolitični odbor
Glede odbora za zunanje zadeve pravi, da je tak odbor dobra stvar, vendar se ne sme smatrati za nekakšno jamstvo za dobro vodstvo zunanje politike. Že pred vojno so takšni odbori obstojali v Avstriji in Nemčiji. Znano je, da se je tam vodila zunanja politika proti ljudstvu bolj kakor v drugih državah, kjer teh odborov ni bilo. Po njegovem mnenju bi tak odbor moral obstojati, vendar se je treba sporazumeli, kakšne funkcije naj bi imel. (Pribičevič: Prepišite francoski poslovnik!) Ne bomo ničesar prepisovali, ker tudi drugih nismo prepisovali. Odbor naj bi imel, kakor nekateri mislijo, to funkcijo, da bi se več govorilo o zunanji politiki kakor doslej. (Pribičevič: »Pa vi ne informirate šefov strank niti toliko, kakor jih je informiral Ninčič.«) Da, imate prav. Toda tudi jaz informiram, ali samo nekatere. Dn pa ravno vas ne informiram, vam povem vzrok: Kar som nekoč zaupno pripovedoval o Stje-panu Radiču, je bilo kmalu nato objavljeno v »Reči«, nakar sem bil celo poklican pred sodišče za pričo. Jasno jo, tla takšnemu človeku ne morem dajati zaupnih informacij.
Kal te z našo diplomacijo ?
Glede osobja v zunanji diplomaciji zavrača napade. Če je proporc med Srbijanci in prečani tak, pride to predvsem od tod, ker se na vrhu diplomacije nahajajo ljudje po karieri. Od politikov sta samo dva. Nedavno je ponudil dvema prečanoma dve odgovorni inesli v tujini, pa sta jih oba odklonila. Devet mesecev sem zunanji minister in ni«em napravil nobenih sprememb, in sicer radi tega ne. ker se mi je zgodilo to-le: L. 1924 sem napravil več sprememb. 6. novembra pa je
vlada nacionalnega bloka iste ljudi, ki sem
jih jaz vpokojil kot nesposobne, zopet reakti-virala. Zato sem sedaj tembolj previden kakor sem bil preje.
Glede zaupnega kredita poudarja, da obstojajo takšni krediti v vseh državah in da niso nobena naša iznajdba. Dobro se ve, da so nekateri posli, ki se lahko samo tako izvršujejo. Pravi, da je zahteval povišanje specialnega zaupnega kredita, ker je dosedanji absolutno premajhen. Na Pribičevičeve tozadevne očitke opozarja na dejstvo, da je Pribičevič 1. 1924 in 1925 glasoval za proračun, v katerem je znašal ministrov dispoziciski fond 44 milijonov, dočim znaša sedanji samo 19 milijonov.
Mala antanta ni za avanture
Nalo prehaja na politične očitke, da se je govorilo o tem, da se Mala antanta ne opaža dovolj in da ni dovolj aktivna. Mala antanta ne vodi politike avantur in prestiža. Ona ima velik vpliv. V Svetu društva narodov ima Mala antantJ1 rezervirano mesto, ki ga zavzemajo izmenoma člani Male antante.
Dr. Korošec ie zapustil v Sofiji naiboljše vtise I
Vprašelo se me je tudi o našem razmerju do Bolgarije. Pri lej priliki so zopet nekateri smatrali za potrebno, da so govorili o potovanji dr Korošca v Sofijo. Izjavljam, da je dr. Korošec v resnici šel z mojo vednostjo v Bolgarijo, ker je smatral, da mora kot šef stranke poznati razmere v sosedni državi. Nobenega razloga ni bilo, da se ne bi to potovanje izvršilo. Jasno pa je, da sc potovanju šefa stranke in tako uglednega politika, kakor je dr. Korošec, pripisuje poseben značaj. Jaz sem popolnoma soglašal z njim. Bilo mi je milo, da je šel dr .Korošec v Bolgarijo. Pribičevič pravi, da Korošec ne pozna dovolj razmer v Bolgariji. To mi je pred svojim odhodom dejal dr. Korošec in je bil to en vzrok več, da je šel v Sofijo. Zagotavljam vas, da je dr. Korošoc zapustil v Sofiji najlepše vtise. Naš poslanik v Sofiji Nešič, ki iskreno dela na politiki sporazuma z Bolgarijo, mi je javil, da je dr. Koroščevo bivanje v Sofiji naredilo najboljši vtis in da je v veliko korist za naše razmerje do Bolgarije. Izrecno tako se glasi poročilo našega poslanika iz Sofije. Nasproti Bo^a;'ji vodim politiko iskrenega zbližanja. Odkar sem na tem mestu, sem delal tako.
Naše razmerje do Grčije je dobro. V tem, da je bil zunanji minister Mihalokopulos v Rimu, ne vidim nobene nevarnosti ali neprijetnosti. Vsak je lahko naš prijatelj in prijatelj Italije. Sedaj se pogajamo z Grčijo. Videli bomo, kaj bodo prinesla pogajanja.
Glede Albanije zavrača pritožbe, da nam je bila v sporu z Albanijo Italija sodnik. Mi nismo proti Albaniji alt proti taki drugi balkanski državi. Med nami in Albanijo so od takrat razmere korektne. Jasno je, da ima Albanija kot neodvisna država pravico sklepati z drugimi državami pogodbe.
Glede konvencije z Romunijo, ki jo Pribičevič neprestano omenja, pravi Marinkovič, da ej ta konvencija samo posledica prijateljske pogodbe iz 1. 1921. Jasno je, da moramo prijateljsko pogodbo izvrševati.
Glede principa »Balkan balkanskim narodom« je na stališču, da se da ta princip izvesti samo na temelju ravnopravnosti malih in velikih balkanskih narodov. Njegovo delovanje ima za cilj, da države o svojih zadevah same med seboj razpravljajo in izključuje vsako tuje vmešavanje. Prt ustvarjanju tega principa sc ne sme iti tako daleč,da bi se vmešavali v notranje razmere posameznih držav. V vseh strankah in v vseh državah so ljudje, ki zastopajo isto mišljenje, ne pa morda v posameznih sirankah.
Čim ožie zbližanje z Nemčijo
Razmerje do Nemčije. Pribičevič je omenjal tudi zbližanje z Nemčijo. Jaz sem iskren in odločen pristaš čim ožjega zbližanja z Nemčijo. Tudi na to delam, v kolikor je v mojih močeh. Ta politika je v skladu г našim celokupnim mednarodnim položajem in z našim
mednarodnim razmerjem do drugih držav iq našimi mednarodnimi obveznostmi. Vendar se ne sme pričakovati, da se bo to prijateljstvo tako hitro ustvarilo, kakor to misli Pribičevič- Kolikor se nas tiče, dejansko ni prav nobenega spora tu. Opozarja, da tudi leta 1914. ni bilo nobenih točk, ki bi nas delile od Nemčije. Kljub temu je vodila takrat Nemčija politiko, ki je dovedla do vojne proti volji našega naroda. Mi se nadejamo, da bodo gospodje, ki so sedaj v Nemčiji na površju, dobro uvidevali pravo vlogo Nemčije v mednarodnem svetu. Če se ta evolucija podaljša in konsekvetno izvaja, bc privedla do resničnega prijateljstva
Z Rušilo zaenkrat brez zveze
Glede Rusijs se tukaj ne more govoriti o razmerju do ruskega naroda. Narodi imajo medsebojne kulturne zveze. Tukaj pa gre za politične zveze. Vlada, ki danes obstoja v Rusiji, ne vodi nobenega računa o Rusiji. Celo rusko ime je vrgla ven. Misli pa, da je treba tudi s to vlado iineti stik. Zato je 1. 1924. stopila z njo v stik. To smatra tembolj potrebno tudi danes, ker je ta vlada dokazala, da že štiri leta več ne obstoja. Septembra 1924 sem poskuša! z njo stopiti v stik. Mi smo se že pričeli pogajati. Mislil sem, da mora tudi ona nas pripoznati, ne samo mi nje. Sovjeti nikjer ne priznavajo mednarodnih norm. Zato sem predlagal, da se sklene posebna pogodba o obnovi političnih zvez. S svoje strani so predlagali, da nas es najpreje sk'cne nekakšna trgovska zveza. Za nas so seveda bolj važne politične. Trgovske pridejo itak same od sebe. Ker Rusija ne prizna javnega prava v mednarodnih zvezah, smo zahtevali, da se sklene posebna pogodba o funkcijah in akcijah teh političnih agentov. Zato sem predlagal obojestransko re-ciprociteto: Ali obojestransko nevmešavanje v notranje razmere ali pa, da dovolijo sovjeti tudi našim agentom, da se lahko politično udejstvujejo. Na to nisem dobil nobenega odgovora. Potem nisem več poskušal priti z nji-m iv stik. To ne mislim niti sedaj, ker je mednaroden položaj takšen, da ne smatram tega dovolj za oportuno. Izjaviti moram, da ne delamo nobenih afrontov. Mala antanta ne dela v tem oziru nobenih obvez, marveč daje popolno pros'ost, kako se kateri član napram Rusiji oreintira. Odločno zavrača vsako agresivnost in pretnje v naši zunanji politiki. Naša zunanja politika, izjavlja minister, je miroljubna. Francoskn-jugoslovniuka pogodba je samo javna manifestacija prisrčne prijateljske zveze med obema državama in je samo potrditev tega, kar je preje obstojalo. To je bilo tem bolj potrebno, da se ne b inaše razmere do Francije tolmačile dvolično.
Glede predvojnih dolgov izjavlja, da sta se naša in francoska vlada sporazumeli, da se to vprašanje izroči mednarodnemu razsodišču. ker zahtevajo francoski upniki, da jim plačamo v zlatu. Mi smo pa mnenja, da jim je treba plačati v francoskih frankih. Glede vojnih dolgov smo zahtevali obračun in je Francija na to nedavno pristala. Tako se bo tudi to vprašanje uredilo Da se je s tem vprašanjem čakalo, je vzrok iluzija, ker so nekateri čakali, da se bodo vojni dolgovi črtali.
Konkordat fe državi potreben I
Nato je odgovarjal Pribičevič, kaj Je e konkordatom. Vlada stoji na stališču, da je konkordat naši državi potreben. Če ga nimale ali imate Francija in Češkoslovaška, se to nas ne tiče. Naš nacionalni položaj je tak, da uam ualaga, da naša država konkordat sklene. Po-gajanja, ki so se vodila, se niso nadaljevala radi tega, ker mednarodni položaj tedaj ni bil ugoden, da bi se to vprašanje v tem trenutku uredilo. 0 tem smo tudi obvestili vatikanske zastopnike v Belgradu. Vsa zunanje-politična vprašanja se urejujejo po kronološkem redu in tudi to vprašanje bo prišlo na dnevni red, čim bo položaj za to ugoden. (Pribičevič: »Pa so sedaj klerikalci v vladi.«) Konkordat se njih ravno toliko tiče. kakor tudi nas.
Nato minister prosi odbor, da proračun sprejme.
(Nadaljevaaie na prihodnii strani)
ZRORAČUN ZUN. MTNIRTRA SPREJET.
Pribičevič se je čutil izzvanega od zun. ministra. Začudil se je, (emu je bila zunanjemu ministru potrebna tako osebna nota v njegovih izvajanjih o zun. politiki. Odklanja odgovornost za to, da se 1. 1924. ko je bil na vladi, ni ustanovil zunanji odbor in zmanjšal zaupni fond. To ni bilo mogoče, ker je imel samo 24 poslancev. Tudi njegova politična odgovornoet je bila majhna. Jasno je, da stranka, ki ima 24 poslancev, ne zmore tistega, kar more stranka, ki iuuf 79 poslancev, kakor jih imajo demokrati oziroma stranka s 120 poslanci. Pri presoji politične odgovornosti je treba imeti to vedno pred očmi.
Nato jo finančni odbor sprejel proračun zunanjega ministrstva.
Visoki gostje v Belgradu
r Bolgrad, 2. jan. (Tel. >Slov.<) Danes je prispela v Belgrad romunska kraljica Marija s princeso lleano. Na kolodvoru so ju sprejeli Nj. \. krulj, romunski poslanik Emandi in drugi.
Seja ministrskega sveta
r Belgrad, 2 .jan. (Tel. »Slov.«) Vlada je Imela danes sejo, na kateri je sklenila, da se vsi naknadni krediti ministrov odklonijo. Isto-tako je vlada razpravljala o resornih zadevah. Jutri bo razpravljala o finančnem zakonu.
Prihod eeškoslov. parlamentarcev
r Belgrad, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Člani češkoslovaškega parlamenta, ki so obenem člani medparlamentarne češko-jugoslov. zveze, pridejo 20. in 21. v našo državo. Pri nas bodo ostali več dni. Pri tej priliki bodo izdelali kulturno konvencijo med obema državama.
Nov pravilnik za bratovske skladnice
r Belgrad, 2. jan. (Tel. »Slov.«) V ministrstvu za šume in rude se je izdelal, kakor poroča »Pravda«, nov pravilnik o rudarskih bratovskih blagajnah.
Škandal na 1'ublianskem magistratu
Vladni komisar Mencinger oz. njegov svetovalec ravnatelj knjigovodstva Vole, sta z orirom na navodila, ki so izšla v Službenih novinah in našem Uradnem listu od 13. dec. m. 1. odredila ustavitev plač mestnih uslužbencev nameščenih s pravomočnimi dekreti v letu 1927. in ukinila nadaljr.o izplačevanje po-višic, ki temelje istotako na pravomočnih dekretih. Pri tem komisar ni upoiteval nasveta članov gerentskega sosveta, ki so stali ca stališču, da navodilo finančnega ministra ne more izpreminjati zakora t. j. občinskega reda za mesto Ljubljana. Odgovor finančnega ministrstva je dal prav članom gerentskega sosveta in tn odgovor je posebno zanimiv v tistem delu, ki pravi, da se Beigrad sploh čudi, kje io mogla nastati težave glede izplačila, če je vladni komisar s^-oječasno pač nameščal in napredoval judi, ne da bi si zasigural kritje za te namestitve oz. napredovanja.
Eenergičnemu nastopu ljubljanskega obl. odbora in članom ger, sosveta pripadajočim SLS, da so prepričali vladnega komisarja, da je njegovo stališče proti avtonomiji ljubljanskega mesta in da ie izdal ukrep, da se tekom današnjsga dneva izplačajo vsi prijemki in se tako prihrani mestni občini nešteto tožb, ki bi jih rad na njena ramena obesil birokratizem.
Če je koga zadela blamaža, je v tem slučaju samo vladnega komisarja. »Jutro* to zadevo seveda izrablja za demagogijo in hujskanje proti SLS. Res, sedanji komisar je na tem mestu s privoljenjem naše stranke, ugotavljamo pa, da se v tem slučaju ni ravnal po nujnih nasvetih naših članov sosveta in drugih odgovornih činiteljev. Zato odgovornost za njegovo blatnažo odločno odklanjamo. Nujno mu le svetujemo naj zadnje dneve na rotovžu ne pokvarja utiša, da je njegovo službovanje bilo občini v korist.
v Sofija,	(Tel. »Slov.«) Poslanec
Pastukov je Inlerpcliral zunanjega ministra Burova o tem, da je jugoslovansko-bolgarska meja še vedno zaprta kljub oficijelnim izjavam obeh držav, da so se medsebojni odnošaji izboljšali. Pozval jc ministra, da odgovori, kaj se jc storilo In koliko je upanja, da se čimprej konča sedanje neznosno stanje, ter ali je to primerno v dveh državah, ki obe spadata k DruStvu narodov. Sobranje jc na seji ponoči dne 30. t. m. izglasovalo zaupnico vladi, tako da je položaj ministrskega predsednika Ljap-teva utrjen.
Vse za mir in spravo med narodi I
Nuncij Maglioni prosi Francijo, naj zastavi vse sile za ohranitev miru — Nobeno evronsko mesto ni bilo bojevito — Hindenburgova
želja po izpraznitvi Porenja
(Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.)
POŽAR V LJUBLJANI
Snočl po deveti uri je začelo goreti v fotografskem ateljeju gosp. Rovška na Kolodvorski ulici št. 34. Gorelo }e do polnoči in atelje je pogorel prav do (al. Rovška ao zgoreli vsi aparati, tako da je ikoda velikanska. Kako fe nastal požar, Se ni dognano. Gotovo Je. da je zlobna roka izključena in da je požar nastal ali vsled električnega slika, ali pa radi peči. Požarnobrambna akcija žal ni imela nobenega uspeha.
e Pariz, 2. januarja. Kot doyen med diplomati je včeraj papeški nuncij Maglioai v imenu diplomatskega zbora častit&l predsedniku francoske republike Doumcrgueu k novemu letu v elizejski palači. Msgr. Maglioni je tudi topot poudaril željo po mednarodnem miru. Francijo je prosil, naj zastavi svoj vpliv za ohranitev miru. Franciji je želel, da bi se v miru moralno in gospodarsko razvijala. Gospodarski prospeh, je izjavil Maglioni, predstavlja jamstvo za mir. Narodi, ki to vedo in ki niso pozabili vojnega trpljenja, zahtevajo, da se mir zajamči v pravičnosti in bratstvu. Poznamo generozno in človeško čuvstvo Fian-cije in njeno voljo braniti poleg svojih lastnih intereesov tudi ohranitev sloge med narodi. Prisrčno sc veselimo tega čuvstva, ker bo vpliv Francije, ki je tako velik na ostali svet, prekoristen za to plemenito stvar, katera je tudi naiim vladam na srcu. — Predsednik Doumergue je v odgovoru poudarjal, da je v preteklem letu ideja mednarodnega miru in arbitraže zelo napredovala.
v Pariz, 2. januarja. Dasi pri letošnjem novoletnem sprejemu v Elizeju govora papeževega nuncija v Parizu in predsednika francoske republike nista bila tako senzacionalnega Jpomena, kakor lansko leto, je vendar v obeh govorih prišlo jasno do izraza, da gre predvsem za to, da se nadaljuje delo za mir in za spravo med narodi. »Tcmps« označuje obe izjavi kot posebno važni ravno zato, ker imata značaj oficielne slovesnosti. Jasno se izraža v njih moralični napredek v odnošajih med narodi na podlagi pravice. Dalje izjavlja list, de v koncertu novoletnih voščil ni bilo čuti iz nobenega evropskega glavnega mesta napačnega tona. Hindenburg je seveda obžaloval, da se v letu 1927. ni uresničila želja nemškega naroda, da se izprazni Porenje. — »Temps« pravi, da je popolnoma naravno, da se vodilne osebnosti nemške države predvsem bavijo z osvoboditvijo nemškega ozemlja od tujih posadk, in dobro ze razume, da je to glavni smoter njihove politike. Nič manj na-
Pet vagonov stroin h oušk za Mad arsko 7aolpn;en»h!
t Dunaj, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Včeraj so na štajersko-madjarski meii ustavili pošiljko pet vagonov ki je bila označena kot pnšilja-tev strojnih sestavnih delov, v resnibi pa so bile notri strojne puške. Zgodilo se jo to na postaji St. G-otthard, ki je že na madjarskem ozemlju. Madjarske carinske in železniške oblasti niso hotele vrniti vagonov avstrijskim oblastem. Dunajski list »Abend« piše z ozi-rom na to, da se pripravljajo velike stvari. Baje je bilo že pred enim mesecem poslanih 30 italijanskih častnikov na Madjarsko, du proučujejo madjarsko - jugoslovansko mejo, ker se pričakuje spomladi sunek ilalijansko-madjarske diplomacije proti Jugoslaviji, ki je sedaj skoro popolnoma obkrožena od Italije.
3ugoslavt*a je na Dotu do moderne drfave
v Berlin, 2. jan. (Tel. »Slov.«) V »Vossi-sche Zeitung« poroča Rihard Rocchus Reiner von Iteinbaden o vtisih o studijskem potovanju po Jugoslaviji, katero je prepotoval skupno z drugimi nemškimi novinarji. Z največjim priznanjem se izraža o kulturnem iu gospodarskem delovanju, kakor ga je opazzoval v Zagrebu in Belgradu in v drugih manjših jugoslovanskih mestih. Reinbaden pojasnjuje ri. mškim čitateljem, da se Jugoslavija povsem nahaja na potu, da postane moderna država, ki zna ravnati z vsemi koziničnimi in gospodarskimi pridobitvami tudi najnovejšega časa. Tudi osebni vtisi so bili izredno ugodni, posebno pa poudarja prisrčni sprejem, ki so jim ga priredili novinarji v Zagrebu in Belgradu
Za ureditev kronskih terjatev s Prf>go
v Praga 2. jan. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanska vlada je predlagala češkoslovaški vladi, da se začno pogajanja radi ureditve starih kronskih terjatev in da se prekinejo dosedanje tožbe, ki so jib češki upniki naperili separatno proti posameznim jugoslovanskim dolžnikom. Trgovsko ministrstvo je te dni pozvalo dotične kapitaliste, da v čim krajšem času predložijo svoje zahteve proti jugoslovanskim dolžnikom. Ceškoslovaško-jugoslovanska pogodba od 17. marca 1923 nič ne govori o ureditvi starih kronskih terjatev.
Vsi otroci moralo merf tešete!
v Rim, 1. januarja. (Tel. »Slov.«) Šolski nadzorniki so dobilj od prosvetnega ministra okrožnico, v katerj jih minister opozarja, da naloga šole ne obstoja samo v poučevanju otrok, ampak, kar je mnogo važnejše, v vzgoji k samozavestnim vrednim in ponosnim la-šistovskim državljanom. Otroci vseh šol in obojnega spola naj torej pristopijo k fašistov-ski mladinski organizaciji Ballili; potrebnim otrokom naj so da črna uniforma zaslonj. Šola in fašizem se morata vedno bolj ozko spo-jevati. V občinah, kjer ni učitel.a, kateremu bi ee izročila komanda, se naj učitelj nadomesti z učiteljem iz sosednje občine.
ravno pa je, da se morejo zavezniki odreči svojih pravic iz mirovnih pogodb samo tedaj, ako bi dosegli druge enakovredne garancije za varnost. Kolikor so tudi bile želje pri novoletnih slavnostih jasne iz vseh evropskih glavnih mest, vendar se sedaj ne sme pričakovati čudežev.
Macdonald prorokuje delavsko vlado
v London, 1. januarja. (Tel. »Slov.«) V
svoji novoletni poslanici na angleško delavstvo ugotavlja glavni tajnik stranke in predsednik delavske Internacionale, Henderson, da je bilo preteklo leto za neštevilne delavce leto pomanjkanja. Govoreč o prihodnjih volitvah, izraža upanje, da bo delavska stranka v 1. 1928. lahko bolj in praktičneje služila narodu, kakor kda jkolikoli dosedaj v svoji zgodovini. Zmaga delavske stranke bo priborila delavskim množicam in njihovim družinam toliko pogojev za zboljšanje njihovega položaja in izpolnitev njihovih želja, da bo 1. 1928. zanje brezdvoma srečnejše, kakor je bilo preteklo. Macdonald pravi, da bo pomenilo leto ' 1928. preokret v zgodovini delavske stranke. Zahteva od stranke, da na ljubo edinstvu opusti vsa separatna stremljenja. Če bo vo-livstvo služilo na tak način stranki, bodo prinesle prihodnje volitve, ki se morejo odložiti kvečjemu še za eno leto, zmagoslavno pomno-žitev delavskih glasov in povratek delavske vlade.
Tudi MussoMrI orerokule
v Newyork, 2. jan. (Tel. »Slov.«) V novoletni številki >Sunday Chronicle« nastopa Mussolini kot prorok za leto 1928. in pravi: Pričakovati je velikih političnih izprememb. Svet 1)0 zopet pridobil moralično ravnotežje, ki ga je izgubil v svetovni vojni. Nehali bodo imenovati ga tirana in on si bo pridobil glas »reformatorja in pionirja«, kakor ga prej še n" bilo v zgodovini človeštva. V Rusiji bo boljševizem propadel.
Titulescu odootoval v St. Moritz
v Bukarešta, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister Titulesou odpotuje danee zvečer v St. Moritz. Njegovo poznejše potovanje v Rim, Pariz in Berlin baje nima nobenega izrednega vzroka. Z vladami velikih sil hoče govoriti samo o diplomatičnih, gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki ee tičejo Romunije.
Vilna na' bo središče Litve
v Kovno, 2. jan. (Tel. »Slov.*) Lilvansko. pol' ki razgovori se bodo začeli menda še le pozno spomladi, ker hoče Woldemaras prej uzakoniti načrt ustave, v katerem se Vilna označuje kot glavno mesto Litve, da s tem dokumentira, da se Litva ne more odreči Vilni. 0 uspehih teh razgovorov se sedaj sodi pesimistično, ker obdolžujejo Poljsko, da še vedno dopušča delovanje tolp in da še dalje podpira delovanje emigrantov.
Francoske volitve 22. aprila in 20. maja.
vc Pariz, 2. jan. (Tel. »Slov.«) »Matin« poroča, da bodo francoske volitve dne 22. aprila, ožje volitve pa dne 20. maja.
Praga dokončala načrt za obrambo države.
v Praga, 2. jan. (Tel. »Slov.«) »Venkov« poroča, da je vojaška uprava izdelala načrt za obrambo države, ki vsebuje temelje za tehnične in gospodarske priprave za slučaj vojne.
Zadravee postane nadškof?
v Budimpešta, 1. januarja. (Tel. »Slov.«) »Az Est« poroča iz. Rima, da bo škof Zadravee imenovan nadškofom in pozvan v Rim, kjer naj bi opravljal službo kot naslednik primasom imenovanega dr. Szeredyja.
Poincarejeva bolezen se je zbeljšala.
v Pariz, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Po-incareja, ki je radi lahke španske bolezni moral odpovedati novoletni sprejem, se je zbolj-<alo.
Stresemann obolel.
v Berlin, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Stresemann je po vrnitvi iz K6-nlgsberga obolel za špansko boleznijo. Zato ga ni bilo pri novoletnem sprejemu.
Novo leto v Vatikann.
e Rim, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Na novega leta dan je sveti oče daroval sv. maSo ob pol osmih v zasebni kapeli. V nasprotju s prejšnjimi leti je opravilu prisostvoval le intimen zbor. Sveti oče ie ves dan prebil v zasebni pisarni kakor druge dni. Med tem časom je napravil kratek sprehod po vatikanskih vrtovih. — Z včerajšnjim dnem so vzeli iz vatikanskega prometa vprežne vozove in uvedli avtomobile, katerih se bo vatikanski dvor odslej posluževal.
Slovenci v Italiji
Italijanski profesor o krožkih šolah.
»Popolo d* ltalia« od 28. decembra J« pri. občil članek >Sola na Krasu«, p>xl katerin> se blesti podpis Miuhell Klsolo. Clankar z izrednim zadoščenjem poudarja, da je ua koncu preteklega leta zginila zadnja sled za slovenskim jezikom v ljudskih šolah na Krasu; slovenščina je bila odveč tn brez vsake koristi. Pred nekaj dnevi je italijanski novinar obiskat kraške šole v spremstvu okrožnega nadzornika Va^ellija in didaktičnega ravnatelja Ferdinanda Kenda, moža slovenskega izvora, dasi njegovo ime izdaja daljni italski pravopis, toda izvrstnega uradnika glede delavnosti in zveelobe.« »De vieer« je Michele Risolo ugotovil »čudovite uspehe italijanske šole. 2e na daljavo dvajsetih korakov so ga otroci pozdravili v italijanskem jeziku, »temu studencu bleščoče se gra-cije sredi te robate zemlje po izvoru italeke in ki jo je skuštda perverzna (I) politik« z vsemi na. pori etnlško In jezikovno prevrnili.« In ko so otroci v tej »zvoneči italski govorici,« ki je že prežela njihovo dušo, prodnnšali pesmi in prozo, Je bil fašistovski časnikar ganjen do solz. Vozil ee je od vasi do vn3i. »Revne vasi, nekatere v stanju primitivne civilizacije, in tudi šole revne, ki Sele pod fašizmom prihajajo do čednega sedeža; izpopolnjujejo jih keketni vrtci društev i Lega Nazionale« in »Italla Redenta«, v katerih se vzgajajo najnovejši rodovi, ki so določeni, da popolnoma izpremenijo lice in duha teh krajev, ki jih je stara Avstrija prepustila samim sebi in ki še danes rudi tepn trpijo.« Glas o popolni avstrijski šolski organizaciji je »bajka, ki jo je Avstrija zvijačno ustvarila.« Kljub temu, da se je Avstrija posluževala slovanskega elementa proti Italijanom, jc imela svoje razloge, dn je držala to ljudstvo v okovih črne ignorance. Radi tega je bilo zelo mnogo vasi brez šole; liste pa, ki so jih imele, so se morale zadovoljiti z mišjimi gnezdi in seniki. Nekoliko nižje pa mora prof. Risolo priznati, »da je mnogo, mnogo šolskih poslopij, ki že nn zunaj rnzve^eliulolo oko.« Ne more naštevati vseh lepili Sol, preveč bi jih bilo. Radi tega hoče navesti le krasne 5ole v Avberju, Skocjanu in Škopljah. Zgradili so si jih sumi krnel je. Škoplje šteje samo '200 ljudi in vendar so si vaščani sami postavili lepo šolo, »ki ima dve sobani, hodnik in tudi dve stranišči (I) ter jo obkroža vrt, v katerem je letoe samo krompirja zrastlo nad dva stota.« Občudovati je treba, kako pridno pohajajo otroci v šolo; ne ustrašijo se dolge poti. Italijanski učitelji na Krasu so pravi pijo-li i rji in misijonarji italijanske kulture. Dosegli so čudovite uspehe. Poglejte n. pr. diktat sicllijanske-ga učitelja v Vremah: »Narekovanje: Domovina je kakor naša družina, religija tn vera (religione e fede) so božje in za temi imamo vero domovine. Kdor ne ljubi domovine, je divjak, ker je tudi sovražnik lastne družine. To so državljani, ki niso vredni, da krožijo med poštenimi državljani. Kdor ljubi domovino in družino ie blagoslovljen od Boga.« Vse to je napisala deklica v III. ruzredu in sicer v perfektni italijanščini. Pa teh uspehih zaslužijo italijanski učitelji hvaležnost države in fa-8 iz.m a. —
Prof. Risolo ni povedni prav nI? novega, nll! originalnega. Iz zakotnih tržaških listov je nabral niz že obrabljenih fraz o »perverzni«- politiki Avstrija. o favoriziranju Slovanov proti Ttaliinnom. o »umetni protidržavni propagandi slovenskih po-litikantov« in jih poelal »l'opolu d'Itnlia«. Originalno je edino mesto o šolskih straniščih in vrtu, na katerem lahko pridelaš dva kvtntaln krompirja, nadalje označbe »mišjn gnezda« in »seniki«. Nas bi torej članek prav nič ne zanimal, di» ni Izšel n »Popolo d' Italia«, osredn jem glasilu faš'stovske stranke, ki pa vodi Mussolinijev brat. Z objave vsebine tega članka, ki |<a lahko smatramo za vzot drugim fašistovskim časnikarjem, ker ga je spisal sam tajnik fnšislovskih časnikarjev nn Primer-skem. smo hoteli naši javnosti predočiti, kako ofi-cielni italijanski tisk razpravlja o tako važnih problemih kakor je šolsko vprašanje narodnih manjšin, vprašanje, ki zndobivn vedno bolj mednarodni značaj. Z ljudmi. Id jim je v XX. stoletju šola v materinskem jeziku odveč, ne bomo polemiziral1'. Ugotovili le hočemo, da je mladi profesor po dolgih ovinkih moral priznati, da je poleg »mišjih gnezd? In »senikov« zelo mnogo (moH'ssime) lepih šo'skih poc'opii. ki M"1 le pnetivll slovenski kmet, tn da slovenski otroci pridno zahajajo v šolo. Ali je morda tudi to plod fašislovskega dela? Radi priznavamo, da je mefeha Avtdrija zanemar-|ala naše kraje. A kai ie zanje storila lmndre Itr-lia?« Kaj je storil fašizem za slovensko šolstvo" Ali ni res. dn morajo slovenske občine prispevati celo h grndnil in vzdrževanju koketnih vrtcev zasebnih poitnlijančevnlnih druSlev? In če se jn k|q zcradila katera šola. ali se ni zeradiln nn stroške slovenskih občin in slovenskega kmetn? Irt kaj |e napravil fašizem iz ljudske šole strne? Ro cimo. dn je Avstriin r/inemnrinln IhHsV* šnle v slovenskih krajih, todn iz njih nI nikdar izgnala slovenskega jezika I Mišja gnezda? Seniki? Nič zato! Slovenski kmet |ih je ljubil, ker stn ga v njilt učila slovenski duhovnik In učitelj prvih črk in materinega iezlka. Pobeljene šole in koketni vrtci mu bodo reznli v dušo. ker v niih tujec premišljeno krade dušo slovenskemu otroku.
RpeloK doeodknv v Preložah. Pretekli teden ee je v Bistrici zaključila razprava proti 17 kmetom iz, Erjavčev. Pregnrij in Pibnire. Id so bili obtoženi, dn so dnt 3. septembra 1022 z.nsrnmovali karnbinerie, J1h izžvižgnli in kamenjali. Knrabl-nerjl so takrnt Ftrelinli kar vpreV in pri tem smrtno ranili Kovnfičn Ivana iz, Ostroževegn brda. ki je pozneje na ranah umrl. ZakrajSek Josep, star 23 let Iz Ribplce in Maslo Prnnc, stnr 49 let iz, Ostroževega brdn, sta bila obsojena rsidi zasrnmo-vnnjn knrnblneriev nn 1 meeec znporn in poravnavo stroškov: kazen se iimn rndi nmnesb'le, odpusti Gustinčič Anton, stnr 27 let iz Rriavčev so oprosti, ker nI znprešil deianin, vsi drugi se oprostijo radi pomanjkanja dnVnzov. Kovnfič Ivnn, ld ga je eden izmed karabinerjev ustrelil, se radi smrti oprosti. Polek procesa in razsodba stn pokazala, da je Kovnčič Ivm padel po nedolžnem. Postopanje varnostnih organov je bilo vse obsodbe vredno.
Ciril-Metodov.i šola v Puliti prodnna. PulisVn občina je kupila poslopje, v katerem je biln nekdaj nastnnlenn hrvMeka Cirll-Metodova Soln. t* znesel/ азолл Ur. Poslooie se upor"*' тп 'т»«тл ako šolo. Italiiansko časopisje z zadoSSentcm uj-tnvlin. da s to šolo ■»zrn"" vldnp z.nnmenje imperialistične megalomnnlje Slovanov«.
Zbirka ljubdskih iger
(Ljudski oder.)
I. zvezek: razprodan.
II zvezek: Krivopriselnik. Nnrodna igru s ne tjem v treh dejanjih. (7. slikah.) Po L. A'uzengir. berju za slovenske odre priredil A. Robida. II. тЛ-LJubljana, 1926. Din 18.—.
III. zvezek: Miklova Zala. Igrn v petin dolnjih. Po Skelovi povesti priredji M. Ilaiuk. Lieblln na, 1928. 49 strani. Din 1&—
Športno
še z večjo upravičenostjo kot pred letom dni zapišemo danes besedo, da si je šport osvojil svet. Dr. Peltzer je pisal te dni domov na Nemško, naj mu vendarle dovolijo start v Ameriki, >s tem boste napravili nemški stvari v Ameriki velikansko uslugo, večjo kot na katerikoli drugi način.« To nam pove vso važnost športnih uspehov v naših časih. Mislimo, da so tisti časi že minuli, ko so nam zamerili, če smo v »Slovencu« pisali o športu. Šport je danes svetovna sila, in tej sili upirati se, se reče bili neumen. Največji uspeh ima tisti, ki čuti, kaj je v zraku, ki vidi, kaj bo prišlo, in ki novo strujo usmeri tako, da je prav.
Olimpiada se bliža, zimska je že pred durmi. Povsod trenirajo. Beremo o drsavcih, ki se bližajo rekordnim časom Mathiesena, beremo o skokih nad 60 m, beremo o izbor-nih smuških uspehih. Posamezne rezultate, kar je važnih, smo zabeležili v »Športnih tednih«.
Povsod po svetu se vršijo izbirne nogometne tekme za olimpiado. O dogodkih preteklega leta omenimo zlasti borbo za srednjeevropski pokal, ki si ga je osvojil češki klub »Sparta«. V Južni Ameriki je stopila letos Argentina na prvo mesto, prej je bil Uru-guay prvi.
V	tenisu se je zanimal svet v prvi vrsti za Davisov pokal. Dolgo vrsto let je bil v Ameriki, letos so šli Francozi Lacoste, Bo-rotra, Cochet in Brugnon ponj in so ga po hudi borbi prinesli v Evropo. Sedaj mora priti spet Amerika v Evropo, če si ga hočejo priboriti nazaj. V drugo vrsto postavimo tekme v VVimbledonu, zanimive zlasti zato, ker privabijo zmeraj ogromne množice gledavcev.
Lahka atletika se ponaša z izvrstnimi zastopniki. V tekih smo brali čase, ki so naravnost presenetljivi. Kaj bomo rekli, če slišimo, da je danes 150 atletov, ki tečejo 800 m pod 2 minutama! In na stotine atletov, ki tečejo 400 m pod 50 sekundami! In vse polno atletov, ki tečejo 200 m pod 21.4 in 100 m pod 10.6! Ali 4 X 100 m v 41. sekundah! In tako dalje. V skokih se v preteklem leto nismo premaknili ne v višino in ne v daljavo, le v skoku g palico zaznamujemo nov izreden rekord, Amerikanec Carr 4.267 m. Seveda, če vzamemo povprečnost, je tudi v drugih skokih napredek izreden; skokov na daljavo od 7 do 7.30 m skoraj ne beležimo več. toliko je boljših. Najboljši rezultat v troskoku je dosegel Anglež Poters, 15.47 m. Krogla je letela v preteklem letu večkrat čez 15 m. diskos čez 46 in tudi čez 47 m, kladivo čez 52 m, kopje skoraj do 70 m, Finec Pentila 69.88 m, nov svetovni rekord. Zapišemo tudi Finca Vrjola, ki je dosegel v desetobojn nad 8000 točk, prvi in edini za Thorpejem. Tudi ženske so dosegle v preteklem letu res krasne uspehe. Nemka Hiiuptling na primer je vrgla kroglo 11.71 m daleč, Angležinja Gunn je skočila 5.575 m daleč, Slovenka Tratnik 1.485 metrov visoko, Angležinja Green celo 1.581 metrov; Angležinja Edvvanls je tekla 200 m v 25.2, Тпскеуета pa 1000 m v 3:06.5. V Mag-deburgu so tekle Nemke 4 X 100 m že pod 50 sekundami (49.9). Tudi marsikakšen atlet bi bil vesel. če bi dosegel uspehe športnic.
V	težki atletiki je na višku Rigoulot; pred par dnevi je sunil obojeročno 176.5 kg, nov svetovni rekord; prav tako svetovni rekord je njegov poteg z levico 98 kg. »Avstrijskega Rigoulota« imenujejo Dunajčana Ha asa; niti 75 kg ni Haas težek, pa je z desnico sunil 110 kg, je obojeročno sunil 133 kg in z neprostim doprsnim dvigom celo 155 kg.
V	rokoborbi sta se pojavili i dve novi zvezdi, Finec Huthanen in Poljak Sztekker; ni^če se jima ne more ustavljati V prosti rokoborbi je doslej premagal Steeher vse nasprotnike, nedavno v prav kratkem času tudi Italijana Rajcevicha.
V	boksu omenimo drugo zmago Типпеуа nad Dcmpseyem; velikanska udeležba, 130 tisoč gledavcev, milijonski dohodki. Nevaren jima postaja črnec Ood!rey, 25 let šele star.
Evropejcem se v Ameriki ne godi posebno dobro, najboljše Še Basku Paolino.
V plavanju je vznemirjal športnike letos spet Kanal. Preplavala sta ga Anglež Temme in Angležinja Gleitze. Sicer pa Leremo posebno o pripravah za plavalne olimpijske tekme. Evropske prvenstvene tekme т Bo-logni so nam pokazale, da bo padel na olimpiadi rekord za rekordom. Največje uspehe so dosegli letos Weismueller. Arne Borg, Erich Rademacher, Japonec Takaiši, dalje Lauffer, Spencer, Glancy, Kiippers, Heit-mann, Heinrich, Baranvi, Parys.
Tudi kolosarske tekme so pokazale letos nenavadno višino, bodisi na kratke razdnlje ali na srednje ali na dolge (Engel, Linart, Moeskops itd.). V cestnih dirkah sta se odlikovala zlasti Italijana Binda in Girardengo ter Luksemburžan Frantz (Tour de France). Veliko je bilo tudi šestdnevnih dirk, ki pa športno nič ne pomenijo.
Za kolesom pride avtomobil. Angleški major Segrave se je peljal v Ameriko ter je v Daytonu (polotok Florida) z avtom tvrdke Sunbeam, 1000 konjskih sil, vozil 1 angleško miljo tako hitro, da bi 'dalo to na uro 327 972 kilometrov, torej 328 km; kakšen uspeh je to, vidimo najbolj iz primerjanja z letom 1924, ko je bil svetovni rekord Parryjev še 175.527 kilometrov.
Še hitrejši kot avto je aeroplan. Na Lidu (Benetke) je dosegel Anglež \Vebster s hidro-planom hitrost 454 km na uro. kmalu za njim Italijan Bernardi 479.290 km. Amerikanec Champion je dosegel s hidroplanom višino 11.581 metrov, z aeroplanom 11.727 metrov. Edzard in Ristič sta dosegla z 52 urami 22 minut in 31 sekund nov tra nostni rekord v aeroplanskem poletu. Amerikanec Lindbergh je letel iz Amerike v Evropo, za niim še drugi, a sta bila zmeraj dva. Lindbergh je bil pa sam, čisto sam. Obeta se nam vsestranski redni nračni promet.
Kamorkoli pogledamo, povsod velik napredek. Tu smo se omejili seveda samo na najvažnejše podatke. Priobčili bomo še obširnejše preglede, razdeljene po posameznih športnih panogah. In o slovenskem športu še posebej.
Kas pravite?
Vprašali so razne športnike o njih uspehih, nazorih itd. Nekaj odgovorov bomo napisali.
Hellmuf K5rm<»:
Odgovor na vprašanje o najlepšem mojem uspehu v letu 1927. je lahek. Dosegel sem ga v nemških prvenstvenih tekmah in sem ga tem bolj vesel, ker so bile tekme neverjetno težke. Lani sem postal prvič prva'-, v Leipzigu. Tedaj mi je dejal TroGbach: »To je najlepši dogodek v tvojem športnem udejstvo-vanju; postal si prvak, dosegel si svoj cilj: sedaj se prične težji del, prvenstvo boš moral branili.« Resnico teh besed sem spoznal letos v polni meri. 200 m sem moral preteči v novem nemškem rekordnem času 21.4, da sem zmagal proti Schtilerju. Zmagal sem nato še na 100 m proti Houbenu in v vrsti 4X100 m proti popolnoma izpočitemu Schtillerju.
Kerel Koželuh:
Moje mnenje o tenisu je čisto drugačno kakor mnenje večine igravcev tenisa. Tenis danes ni več šport, ki služi zabavi; v zadnjih letih je postal tenis bojni šport. Če hočemo imeti uspehe, se moramo prav tako pripravljati kakor na druge športne tekme. Kakor mora gojiti nogometaš lahko atletiko, mora gojiti tudi igravec tenisa druge športne vrste ali pa .saj lahke gimnastične vaje. Skakati moraš čez vrvico, kratki sprinti naj dopolnijo trening. Tek je izredno važen, navadiš se rednega dihanja; tehnika dihanja je za tenis veliko bolj važna kot se splošno misli. Tej tehniki se ima zahvaliti Lacoste za mnogo
leto
svojih uspehov, ona in njegovi železni živci so štrli tudi velikega Tildena.
Arne Borg:
Prvi pogoj, da si pridobimo lasten slog plavanja, je priboritev osebne tehnike dihanja. Vsak človek ima drugačen način plavanja; temeljna umetnost je, da sami spoznamo, kako si izsilimo dihalno tehniko, ki nam daje potrebno vztrajnost. Nauči se torej temeljite, dobro prilagodene tehnike dihanja; plavaj dolge razdalje in poskušaj pri plavanju dvigniti nos kolikor mogoče visoko.
Halina Koncmacka:
Vsakdo, ki goji šport, ima kakšno športno panogo rajši kot druge. Jaz sem tako srečna, da je ona športna specialiteta, ki jo imam najrajši, tudi mojim telesnim sposobnostim najbolj prikladna. Moje dolge roke in moj visok stas so mi omogočili, da sem dosegla v metu diska veliko boljše uspehe kot moje prednice. Sicer pa nisem prijateljica speciaii-ziranja. Mnogobojnice cenim više kot speciali-stinje; poleg lahke atletike gojim še tenis, plavanje, smučanje, veslanje itd. V metanju diska sem se navadila na finski slog. Za športnike manjše postave, močnih nog in velike hitrosti je pa ameriški slog bolj pripraven.
Coto Gras'n:
Prvič sem dirkal 29. oktobra 1922, po tritedenskem treningu. Takrat nisei. bil še prvi. V drugi tekmi sem premagal že Suterja in Aertsa. Zakaj zmagam jaz, drugi pa ne? Ne vem. Usedem se na kolo, z namenom, da omagam, in naredim vse, da dosežem ta cilj. Pa saj imajo drugi tudi isti cilj in ga vendar ne dosežeio. Mora biti že nekaj drugega zraven, kakšen misterij. V petih letih sem si priboril skoraj vse naslove tega sveta, postal sem prvak Francije in Evrope in svetovni prvak. Kaj hočete več od možička, ki je samo 1.63 visok in ki tehta samo 63 kg? 29 let sem star in imam zelo razburkano življenje za seboj, kar nikogar nič ne briga. Sam ne razumem, da svoje forme še nisem zgubil. Sedaj torej veste, kako sem postal prvak. Zgodba je preprosto, kakor vidite. Za mnoge je to pravljica. Kako dolgo bom še prvak? Ne vem. Če bo treba iti počivat, bom počitka zelo vesel; saj sem ga pošteno zaslužil.
Thorleif Haue:
Že zgodaj v jeseni začnem trenirati; toplo oblečen se sprehajam po gozdu. Ko pade prvi sneg, začnem smučati. Biti moraš previden; v prvih dneh zadostuje 5 km, kvečjemu 10, v počasnem tempu. Polagoma dvigneš hitrost,
— Oprostite, res ne bi mogla postati vaša boljša polovica... Sem skoro za tretjiuo manj obsežna.
razdalje pa ne. Zelo moraš paziti na formo. Redno moraš živeti, na zdravje moraš paziti. S tem dobiš potrebno energijo Okoli Novega leta sem navadno že v formi. Če si to dosegel, moraš treniranje spremeniti, sicer lahko marsikaj spet pokvariš. Vsak dan moraš napraviti primerno turo, ne pretežko. Na Norveškem se vrši tekma na 50 km v prvem tednu v marcu; s treniranjem zanjo pričnem štiri do pet tednov prej. Treniranje je sedaj hujše. Sicer že itak nimam dosti masti na sebi, a na koncu priprav sem vendar še za tri do štiri kilograme lažji kot v začetku. Pred dnevom tekme sem absolviral polno turo najmanj šestkrat. Ne izmerim si sicer določene razdalje, a smučam neprestano šest ur, kakor hitro morem; nič se ne ustavim. Seveda moreš napraviti to samo enkrat na teden; poleg tega naredim nno še eno lahko turo ali dve. Zadnjo veliko turo napravim v nedeljo pred tekmo. V dneh pred tekmo delam samo sprehajalne ture. Vsako leto se mi pripeti, da absol-viram v zadnji ali predzadnji noči pred tekmo vso turo v sanjah, čeprav sicer dobro in temeljito spim. Takrat se zbudim tako izmučen, kakor bi bil res tekmoval. Dan tekme se ml zdi odrešenje.
Maks Schmeling:
Časi, ko se je bokser zanašal samo na svojo desnico, so tudi v Evropi že skoraj minuli. Če hočeš postati prvovrsten bokser, moraš imeti izborno razvito levico. Samo preko levice vodi pot do uspeha. Carpentier je bil eden najboljših bokserjev desničarjev, kar jih je kdaj živelo. A ko je boksal v Ameriki i Amerikanci visokega razreda, se ni mogel uveljaviti. Zato naj vsak bokser misli na to, da desnica ni edino zveličavna. — Bojeval sem se v 40 bojih, dobil sem jih 34, od teb 27 pred določenim časoin. Najlepši svoj uspeh sem dosegel 19. junija 1927, ko sem premagal v Dortmundu v boju za evropsko prvenstvo Belgijca Delargea.
Eva Bredova:
Sposobna sem hvala Bogu za vse športne panoge, najljubša sta mi pa skok in tek. Ko so bile v septembru 1926 češke športnice v Berlinu, je naredil name prav poseben vtis tek čez lese svetovne rekorderke Sychrove. Takoj sem sklenila, da bom gojila tudi to panogo, ki mi je bila dotlej tuja. In pri mednarodni ženski sporlni prireditvi v Berlinu sem startala proti najboljšim svetovnim zastopnicam te panoge. Vse sem premagala, proti naj. boljši evropski konkurenci sem tekla čez lese v novem svetovnorekordnem času. To je najlepši moj uspeh.
M. ioss & Lowenstein d. d. Praga
Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za gospode
Na ugodnejši nakup
oblačil lastnega izdelka nudi tordka JOS. ROJIHR, l.ubijana
m 11 *i i— шим!ТГ шУами — — ■ Sili ЈјГДг' MTi4i 1шУ|Ц'ииЈКД
Povest o Petru
in Fevroniji'
I. Zmajeborec.
V ruski deželi je bilo mesto z imenom Murom. V njem je vladal pobožen knez, katerega ime je bilo po izvršilu Pavel. Večni sovražnik vsega, kar se imenuje človeški blagor, satan, je poslal k ženi onega kneza nečistega letajočega zmaja, da jo zapelje v greh. Zmaj se ji je prikazal v pravi obliki. Če pa je prišel kdo drug. se je iz.premenil zmaj po čarovniji v kneza, kot da sedi le-ta pri svoji ženi. To pohujšanje je trajalo veliko časa. Vendar ni žeua tega tajila, temveč je pripovedovala knezu vse, kar je doživela. Nečisti zmaj jo je imel popolnoma v oblasti. Knez je mislil, da se bi moral iznebiti zmaja, a ni vedel, kako naj to stori. Tedaj je rekel ženi:
— Premišljujem, o žena, a ne vem sveta. Kaj naj počnem s peklenščkom? Saj ne vem, s kako smrtjo bi mu prišel do živega? Če bo govoril s teboj, poizkusi to zvedeti z zvijačo. Saj mora vedeti, kje je njegova smrt, ker je bee. Če boš to zvedela in zaupala meni,
1 »Življenje svetnikov«, kakor se fita med ruskim pravoslavnim ljudstvom, tako zvani »Cetji miiiejit. je pri nns popolnoma nc7nano. Naslednji tekst je priredil A. Amfiteatrov no cerkvenem zborniku »Cetjev miniirv« It XVI. stoletja. Povest samo je nastnla v XIII. stoletju in vsebuje poleg pristno krščanskih veliko ljudskih bnsenskih motivov in je tudi s tega vidika zanimiva.
se boš sama oprostila. Ne boš odrešena strupene zmajeve sape, sikanja in vsake zoprnosti, o kateri je gnusno govoriti, samo v tem življenju, temveč si boš zaslužila usmiljenje pravičnega sodnika Kristusa tudi v bodočem življenju.
Žena je dobro zapomnila moževe besede, ker so ji segle v srce. Sklenila je, da bo tako tudi naredila. Nekoč, ko je priletel k njej zopet nečisti zmaj, je pričela z njim zvito govorili, ker je mislila noč in dan na možev nasvet. Govorila je od kraja o tem in onem, o drugih stvareh, končno pa je vprašala spoštljivo in ponižno:
—	Tako veliko veš, ali veš tudi za svojo smrt? Kakšna bo in od česa?
Peklenski pohujševaleč je bil počaščen s prilizovanjem, katero je spretno hlinila žena. Mislil je namreč, da mu je zares udana. Sklenil je tedaj, da ji zaupa skrivnost in je razodel:
—	Moja smrt pride od Petrovega pleča in od Agrikovega meča.
Ko je slišala žena te besede, jih je zapečatila v svojem srcu in ko je peklenšček odšel, je povedala knezu, svojemu možu, kar ji je zaupal zmaj. Toda knez ni razumel, kaj naj pomenijo te besede in ni vedel: kakšna je ta smrt od Petrovega pleča in od Agrikovega meča?
Imel Je ljubljenega brata, ki se je imenoval knez Peter. Nekoč ga je povabil knez Pavel k sebi in mu povedal zmajeve besede, katere je rekel pe-kleažčok kneginji. Ko je cul
knez Peter, da je imenoval zmaj evojega morilca z njegovim imenom, je pričel misliti, kako bi prišel zmaju do živega. Zanašal ee je na svoj pogum. Skrbelo ga je samo, ker ni vedel, kje se dobi Agrikov meč.
Imel je navado moliti sam ln skrivaj. Blizu mesta je bila v ženskem samostanu cerkev Povišanja slavnega in čudodelnega Kristusovega križa. Šel je tja sam in molil. Tam se mu je prikazalo neko dete in reklo:
—	Knez, ali hočeš, da ti bom pokazal Agrikov meč?
—	Pokaži, kje je?
—	Pojdi za menoj.
Dete mu pokaže razpoklino med kamni v cerkvenem zidu ob oltarju; notri je ležal meč. Pobožni knez Peler Je vzel ta meč. Sel je k bratu in mu vse povedal Od lega dne je prežal na priliko, da bi umoril zmaja, odhodu ni zapsutil tvoj brat svoje sobane, sinahi in je nekoč našel pri njej brata. Ko je odhajal, je srečal nekega izmed bratovih dvorjanov in mu rekel:
—	Kako je to? Šel sem zdaj od brata k sinahi, bral pa je ostal v svojih sobanah. Nikjer se nisem ustavil in sem šel naravnost v sinahine sobane, in zdaj ne morem razumeti ter ee zelo čudim: Kako je utegnil br»t tja priti, preden sem prišel jat?
Oni človek mu je odgovoril:
—	O ne, gospod, zmotil si se. Po tvojem odhodu ni zapustil tvoj brat svoje sobane.
Tedaj Je razumel knez Peter, da eo to zvi-
jače hinavskega zmaja. Vrnil se je k bratu in vprašal:
—	Kdaj si se povrnil semkaj? Odšel sem namreč, nikjer se nisem ustavil, prišel sem v sobane tvoje žene in sem videl, da sediš tam v njeni družbi. Bil sem zelo začuden, kako si utegnil tja priti še pred menoj?
Knez Pavel je odgovoril:
—	Nikakor ne, o brat: odkar si odšel, nisem zapustil te sobe in sploh nisem še bil pri ženi. л
Tedaj je rekel Peter:
—	Dragi brat, to so zvijače hudobnega zmaja. Prikaže se nteni v tvoji podobi, da bi ga imel za svojega brata in bi ga ne ubil. Ostani tedaj, brat, tukaj in ne pojdi nikamor odtod. Jaz pa grem tja na boj z zmajem Zaupajmo v Božjo pomoč, mogoče ga le ubijem!
Vzel je meč, ki se je zval Agrikov, se podal v sinahine sobane in je tam zagledal zmaja, ki je bil na las podoben bratu Pavlu. Toda Peter je bil zdaj trdno prepričan, da to ni njegov brat, temveč slepar in je vsekal po njem z mečem. Tedaj se mu je prikazal zmaj v svoji pravi in naravni podobi.
Zmaja je popadel krč in je v mukah izdihnil, toda preden je umrl, je pobrizgal pobožnega kneza Petra s svojo krvjo. Knez Peter Je dobil gnojne rane povsod, kjer »e ga Je prejela nečista liri. Posta) .ie ves zastrupljen, in se ga je lotila kruto bolezen.
Iskal je v tej nesreči pomoči pri mnogih zdravnikih. a noben mu ni pomagal. Suj se
Dnevne novice
KOLEDAR.
Torek % januarja: Genovefa, Anter, Flo-rencij.
DunijrC:; vremenska napored za 8. januarja: Sb.ei.'o Alpe: Najiprej še večinoma jaeno, južno vreme, močni topli vetrovi; Južne Alpe: Večinoma oblačno, morda padavine, višja temperatura.
ZGODOVINSKI DNEVI.
8. januarja: 106. pred Kr. se je rodil M. T. Cicero. — 1895 jo država prevzela železnico Ljubljana- Kamnik. — 1900 se je v Ljubljani ustanovil ruski krožek. — 1898 je umrla
češka igralka Maruša Bittnerjeva.
• * •
k Okrajni »bor delegatov ST*S v Ptuju
Rl. decembra 1027 je sijajno uspel. Udeležba je bila neobičajno velika, nad 150 delegatov. Poročali so nar. poslanec g. Vesen-ak, obl. poslanca gg. Vršič in Kropfl, dalje gerent okraj, zastopa g. Brenčič. G. dr. Ren.ec je predaval o samoupravi, odposlanec tajništva SLS v Mariboru obl. poslanec g. Ovčar pa o naši politični organizaciji. — Zlx>r je potekel v najlepšem redu in navdušenju.
•k Naši izseljenci v oktobru. Po statistiki Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo meseca oktobra 1927 2050 oseb (1926 1140). Do konca oktobra znaša torej skupno število izseljencev 18.600. Iz Slovenije se jo v oktobru izselilo 233 oseb. Največ jih je odšlo v Argentino 1019, v Združene države ameriške 492, Brazilijo 131, Uruguay 118, Chile 117.
k Prosvetna in izobraževalna društva opozarjamo na dramatični teoaj, katerega priredi Prosvetna zveza 6., 7. in 8. januarja t. 1. Spored tečaja je sledeči: 6. januarja od 9 do 11 dopoldne: Razvoj, pomen in zasnova maske. Od 11—12: seeneri„a, od pol3 do 6 predavanje s skicptičnimi slikami o zgodovini noše. Zvečer: predstava v gledal šču. 7. januarja: od 9—12: karakterne poteze in njih pomen ter uporaba pri oblikovanju maske, od 11 do 12 razsvetljava odra. Od pol 3 do pol 5: zasriova in študij vloge, gesta, mimika, organ itd. vaje. Od pol 5 do 1 zgodovinski razvoj slov. narodne noše, predavanje e skioptičnimi sl.kami. Z\ečer: predstava v gledališču. 8. januarja: od 9 do 12 praktične vaje v maekiran u. Od pol 3 do pol 5: praktične vuje v režirunju. Ob 5 konec tečaja. Vsako društvo naj gotovo pošlje enega člana ali članico na tečaj. Prijave sprejema Prosvetna zveza, Miklošičeva cesta 5.
-k Tečaji »Brezalkoholne produkcije« ee bodo letos vršili v Ljubljani za časa velesej-ma od 2. do 11. junija, kakor tudi za časa pokrajinske razstave od 1. do 10. septembra. Na željo se bodo prirejadi tečaji tudi v sadnih in vinorodnih središčih, vendar je potrebno, da se interesenti iz teh kmalu prijavijo, sicer tečajev ni mogoče razporediti. Prijave sprejema »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
* Ob dvanajsti uri! 15. januarja ee prične v Sarajevu žrebanje časnikarske loterije.
v*ft5TvrN4 . гГгАПГУ!
сШшшЈ
P/e/enine so na/lepše in najboljše
ni bojeval z nobenim človeškim bitjem, temveč z vragom, torej ga niso mogli ozdraviti ljudje, temveč le Božja moč. Tako se glasijo Gospodove besede v Svetem Evangeliju. To kar ni mogoče ljudem, je mogoče pri Bogu. Njemu bodi čast zdaj in na vekomaj. Amen.
2. Modra ilfvn Fovronlja.
Knez Peter je slišal, da je dosti zdravnikov v predelih sosedne rjazanske dežole.. Ukazal je, naj ga popeljejo tja: saj ni mogel za-jnhati konja radi hudih bolečin. Ko so ga pri-peljnli v rjazanske predele, je razposlal svoje spremstvo, da poišče zdravnike. Eden izmed njegovih vojščakov je slučajno prišel v vas, ki se zove Laskovo. Prišel je pred vrata neke hišo in je videl, da ni nikogar notri. Stopil je na dvorišče in nihče ga ni slišal. Šel je v izbo in je zagledal Čudno sliko: devica sedi eama in tke pri krosnih,1 pred njo pa skače »ajec.
Devica Je rekla:
—	Ni lepo, če je dvor brez ušee in če nima b'*a oči.
Mladenič nI razumel njenih besed. Vpra-Sa jo:
—	Ali Je tu kale moški, ki je gospodar pri hiši?
—	MoJ oče Je gospodar, a je šel skupaj c materjo, da se joče na up. Imam še brata, a ta je odšel, da gleda skozi n<tge na oni svet.
Mladenič ni razumel teh besedi in se je
t K rosna (množina srednjega spola), statve.
Žrebanje se bo vršilo 14 dni. Premija znaša 250.000, glavni dobitek je vila za 150.000 Din, katera se sezida na poljubnom kraju. Loterija je ena najbogatejših v zadnjem času. V Ljubljani se dobe srečke pri tvrdki Kavčič, Kongresni trg.
* Umrl je Zabrekvijo pri Selcah nad Skofjo Loko 80 letni Pavel Pegam, daleč okrog znani Zanov oče. Z njim je legel v grob prava slovenska korenina, kakršne so danes že redka prikazen. Gospodar velikega posestva na strmih pobočjih sv. Mohorja je pač vse življenje moral veliko in prav trdo delati. In vendar nisi pri njem zapazil nili sence tiste čmernosti, ki je tako stalna spremljevalka vseh »modernih« delavcev; nasprotno: kdor je prišel z njim v stik, jc občudoval neusahljivi vir veselja in prekipevajoče dobre volje. Dasi nešolan je bil izredno razumen in si z njim lažje reševal sodobna in življen-ska vprašanja kakor z zaprašenim učenjažkim filistrom; najgloblji temelj vsej njegovi osebnosti pa je tvorila neverjetno živa, globoka in trdn« vera, ki mu je zlatila z nebesi vse tru-de in napore, ga ohranjala pri dobri volji ter mu narekovala tisti življenski optimizem, ki je poživil vsakega, ki je bil v njegovi družbi. Če dodaš še njegovo prav slovansko gostoljubnost — mastni ajdovi žganci so bili hišna posebnost — in njegovo zaupno zgovornost, i imp? pred sabo temeljne črte njegove osebno- j sti, ki si je s svojo plemenitostjo osvajala vse znance. Bil je izrazit pristaš SLS, podpiral naš | tisk: opravljal je več let tudi službo ključarja j pri podružni cerkvi sv. Mohorja.
•k Vštetje službene dobe selskim pismo-nošem. Poštno ministrstvo je na opetovana j vprašanja poštnega ravnateljstva ljubljanskega izdalo odlok, da se šteje državnim uslužbencem vsa doba selskih pismonoš (namestnl- j kov itd.), ki so jo odslužili pred l. septembrom 1923, a po dovršenem 21. letu starosti. Do^ihma je ministrstvo priznavalo to dobo samo onim selskim piemonošem (namestnikom itd.), ki so bili člani provizijskega sklada. Danes pa to nI potrebno. — Vsi tisti, katerim se taka služba ni priznala, naj precej vlož<- prošnjo na po.tno ravnateljstvo, da se jim ta doba všteje za pokojnino in napredovanje.
•k r4«bne novice s pošte. Imenovani so: za pogodbenega poštarja Maks Caf pri Sv. Barbari bliz.u Maribora; za dnevuičaije: J. Kukar na ljubljanski gl. pošti, V. Weiss na mariborski gl. pošti. M. Rozman, Fr. Mali in Iv. Kolman na mariborski kolodvor, pošti; A. pb. ur. 11-4 O. Moserjeva lz št. Vida nad Ljubljani in J. Šega v Marenbergu. Prestavljeni so: pl. ur. 11-4 aMoserjeva iz Št. Vida nad Ljubljano na ljubljansko gl. pošto, Len Šotlova iz Hrashrka v Laško, Rafaela Knapičeva iz Celja v Hrastnik; pb. ur. 11.-5. Marija Pt-tričeva iz K ^hega na ljubljansko gl. pošto; lelef. 111.3 Pavlina Milavčeva iz Rakeka v Novo vas pri R.ikeku; priprav. III-4 Marla Kitzlerjeva z Ljubljane 3 na Ljubljano 1, Marija Koroščeva iz Ljubljano v Zagorje ob Savi, Anica Koroni-nijeva iz Cerknice na ljublj. gl. pošto, Miroslava Klemenčičeva iz Ljubljane na Vič in Pija Valant iz Nove vasi pri Rakeku v Krško; zvan. 1. skup. Marija Karašinova iz Velenja na marib. gl. pošto in Fr. Kavčič iz Grobelnc-v Celje; dnevničar B. Babnik iz I jubljane na Sušak. — Dnevničar J. Kostjukovskij v Črnomlju se je poročil s Tinko Pehanijcvo. — Strokovno izkušnjo za pl. ur. II. kateg. so napravili v Zagrebu: A. Jurjavčič in A. Vončina s soglasnim uspehom, 1. Radič in L. Turk pa z večino glasov, vsi pb. ur. 11-5 na ljubljanski glavni pošti.
•k Edinstveni ribarski zakon. Pred nekaj dnevi so listi prinesli vest, da namerava vla-
da predložiti skupščini nov ribarski zakon, ki bo na kvar ribarstvu v Sloveniji. Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani je prejelo te dni
od kmetijskega ministrstva načrt tega zakona. Osnutek je prevzel določbe o tem, komu pri-stoja ribarske pravica in kako naj se ta pravica izvršuje, iz sedanjega srbskega ribarske-ga zakona, ki zastopa glede ribarstva regalni sistem. Načrt ne upoštova prečanskih razmer in je tako nepopoln, da ni zrel niti za diskusijo, tem manj za uzakonitev. Po določilu osnutka bi se sedanji pokrajinski ribarski zakoni razveljavili le toliko, kolikor nasprotujejo določilom osnutka. Ribaretvo v Sloveniji torej ne bi bilo neposredno prizadeto, tudi če bi se osnutek uzakonil. Slovensko ribarsko društvo je storilo primerne korake, da se prepreči uzakonitev osnutka in da se — če bi vztrajala vlada na izenačenju ribarskega prava — razširi slovenski ribarski zakon, ki je skoz in skoz. modern, na ozemlje vse kraljevine. — Ribarski okrajni odbor.
k Narodno nošo preskrbi Jadranska Straža za svojo prireditev, ki se vrši dne 28. januarja v Unionu, vsem, ki se javijo do 6. januarja Glavnemu odboru Jadranske Straže v Ljubljani.
k Sainoumor dveh zaljubljencev na Bledu. Na Bledu se je dne 30. decembra ob 10 zvečer izvršila pretresljiva žaloigra. Ljubko Aleksander Ambrožič, star 23 let, je ustrelil gdč. Zoro Zulini, ki je doma iz Divače in si nato še sam pognal kroglo v glavo. Do decembra je ona služila na Pragerskem v gostilni pri Majenu: od 1. januarja pa je bila sprejeta kot kuharica v hotelu »Triglav« na Bledu. Ljubko bi bil rrd vzel kak hotel v na'em, pa se mu ni posrečilo, šla sta v smrt prostovoljno. Ona je pustila tri poslovilna pisma: za mater, brata in sestro, kovček je pa shranila na kolodvoru. Smrt sta izvršila na Am-brožičevem stanovanju. Ona se je vlegla v postelj. S prvim strelom je ni zadel, ker mu je naboj ven padel; z drugim jo je ustrelil ravno v srce in je bila takoj mrtva. Potem se je vstopil pred ogledalo ter si pegnal kroglo v sence; živel je še tri ure v nezavesti. Strele je slišala služkinja ter šla obvestit očeta. Ta je s silo odprl vrata, ki so bila zaklenjena in nudil se mu je žalosten pogled. Samomorilec je že prej pravil, da se bo ustrelil, kadar rnu bo zmanjkalo denarja.
k Kupimo antikvarično: Dumas, Grof Monte Christo; Trije mušketirja; Dama s ka-meli,ami; Vitez iz rdeče hiše; Sienkievvicz, Vsta.enje; Haggard: Roža sveta; Dekle z biseri; Zeyer, Jan Marija Plojhar; Andrej Čer-nišev. Ponudbe: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
k Otrok padel v vreli lug. Na starega leta dan se je pripetila na Trešnjevki v Zagrebu grozna nesreča. Triletna delavčeva hčerka Ankica Porecki je padla v lonec vrelega luga in dobila tako težke opekline po vsem telesu, da je dan kasneje umrla v najhujših bolečinah. Vsaka pomoč je bila že prepozna.
k Sneženi plaz zasul kmeta. V Sušnici, mali hercegovski vasici, se je pripetila na starega lela dan nesreča, ki je vel.ala življenje kmeta Mrrka Moriča, očeta štirih otrok. Marko je šel nasekat drva v bližnji gozd. Pot ga je vodila preko velikega in zelo strmega hriba. Ker je zelo snežilo, Marko ni mogel gladati, temveč je šel z zaprtimi očmi. Ravno v tem času pa se je privalfl mimo plaz snega, ki je Marka pokopal pod seboj.
k Na Štefanovo zaklan med plesom. Po stari navadi so priredili tudi letos na praznik sv. Štefana v Gašparičevi gostilni v Sisku velik ples, kaiterega se je udeležilo mnogo plesavcev, med drugim tudi musliman Suljo Mujič, ki se je silno napil, nato pa je v popolni pijanosti razbil luč. Nastala je popolna tema. Ko so prinesli novo luč, so opa/.ili ljudje na tleh grozen prizor. Musliman Suljo Mujič je ležal v krvi na tleh, zaklan v prsa z ve-
zelo čudil, ko je slišal te čudne reči. Rekel je dekletu:
—	Prišel sem k tebi in vidim, da si pri delu, zraven pa skače zejec. Slišim iz tvojih ust neke čudne reči in ne vem, kaj govoriš. Ne razumem niti ene besede!
Ona mu odgovori:
—	Potom ne razumeš prav preprostih reči! Prišel si k nam na dvorišče in v mojo izbo in si me našel po domače oblečeno, ne napravljeno za sprejem gosta. Če bi imeli na dvorišču psa, bi pričel lajali, čim bi zavohal, da se bližaš hiši. Fo so tedaj ušesa dvora. Če bi imeli v hiši dečka-služabnika, bi videl, da greš notri in bi me opozoril. To so oči hiše. Če pa sem ti rekla, da sta šla moj oče In mati na up jokat, to pomeni, da sta šla na pogreb. Tam se jočejo po pokojniku. Ko pa pride smrt po nas, se bodo jokali za nami drugi. To pač pomeni jok na up. Kar pa se tiče brata, sta moj oče in bral brtnika:' pobirajo med pri divjih čebelah v gozdu. Tudi danes je šel moj brat na to delo. Saj veš, da zleze na drevo in vidi skozi noge, kako je visoko nad zemljo. Potem so vedno boji, da ne bi padel iz višine. Kdor pade, seveda izgubi življenje. Zato sem ti rekla, da je šel gledati skozi noge na oni svet.
Tedaj jo rekel mladenič:
—	Vidi in, da si bistro dekle, povej ini svoje ime.
Ona je odgovorila:
1 Brtnik. iskalec gozdnega tnedn.
Ime mi je Fevronija.
On pa je rekel:
—	Jaz pa sem oproda muromskega kneza Petra. Knez moj je težko obolel in je posejan z ranami, ker se je zastrupil s krvjo hudega leiajočega zmaja, Id ga je lastnoročno ubil. Iskal je v svoji bolezni ozdravljenja pri mnogih zdravnikih, a ga ni našel pri nobenem. Zato se je velel privesti semkaj, ker je čul, da je pri vas veliko zdravnikov. Toda mi ne vemo, kako se zovejo in kje naj jih iščemo, njih bivališča nam niso znsna. Prosim te tedaj ob tej priliki: ali ne vež za koga izmed tukajšnjih vedežev in zdravnikov?
Ona je odgovorila:
—	Tvojega kneza bi lahko ozdravil oni, ki ga bo potreboval zaso.
Mladenič je odvrnil:
—	Kaj ti ne poveš dekle 1 Kdo bi naj potreboval mojega kneza zace in kako je to mogoče? Seveda pa bo knez bogato nagradil onega, ki ga ozdravi. Povej mi tedaj ime onega zdravnika: Kdo je in kje biva?
Rekla mu je:
—	Pripelji kneza k meni. Če ima krotko srce in bo ubogljiv, ne da bi se prepiral, potem l>o zdrav.
Mladenič je pohitel nazaj k svojemu knezu in mu povedal vse, kar je videl in čul pri devici. In pobožni knez Peter je velel:
—	Po.jite me tja, kjer biva ta devica.
likim mesarskim nožem. Nihče ni vedel, kdo je ubil Milj i ca. Orožništvo je uvedlo preiskavo in aretiralo železničarja Cvetkoviča, s katerim je bil Mujič v sovraštvu.
k Nesreče v Hrvatskom Podravju. Zadnje dni se je pripet.la v Hrvatskem Podravju v okolici Virja, cela vrsta nesreč. Pri prevozu lesa črez Dravo jo čoln brodnika Mate Saboliča iz Vjr-Konaka zašel v vrtinec, se napolnil in pogreznil na dno. Mate Sabolič je utonil, njegov tovariš pa se je srečno oprijel deske in se na njej rešil. — V istem Vir-Ko-naku so je na Štefanovo po nesrečnem slučaju polila s petrolejem žena Ana Lrkanec. Ker je bila blizu štedilnika, je bila takoj nato vsa v plamenu in je liki živa bakla gorela po vsem telesu. Prisotni ljudje ji niso mogla ipomagati. Nesrečna žena je živela le še šest ur in je nato v silnih mukah umrla. — Na cesti v Virje se je te dni vračal lz vinograda kmet Lovro Mesarov. Ker je možakar gluh, ni slišal signala avtomobila, ki ga je podrl na tla. Mesarov je mrtev obležal.
•k Grozen zločin v Osijeku. V Osijeku je policija aretirala 18 letnega izvoščka Gjuro Josipa, ki je bil osumljen, da je umoril 18 letno delavko Ano B6hm. Policijo sta na to sled dovedli dve mlekarici iz okolice, nad katerimi je skušal isti Josip pred dobrim letom izvršiti enak ogaben zločin. Obe sta molčali o tem, ker sta se sramovali prijaviti to oblastem. Josip je zločin po dolgem zasliševanju priznal. Izročen je bil sodišču.
k Snežni zameti na splitski progi. Kakor smo že poročali, vozijo vlaki iz Zagreba na splitski progi le do Gračaca. V drugem delu proge, od Gračaca do Knina, pa divja neprestano silna burja. Sneg sam ni velik, vendar ga pa burja nanaša z velebitskih hribov na progo, zlasti v ozke soteske ki niso zaščitene z zidovjem, kakor na sušaški progi. Železniška uprava je storila vse, da očisti ta <rel proge. Toda ko se proga očisti, nanese burja s hribov zopet novega snega, tako, da je ves trud zaman. Z velikim trudom so očistili progo do Zrnianje in je upati, če preneha burja in sneg, da bo zopet vzpostavljen promet s Splitom. Najnovejša poročila javljajo, da vlaki že vozijo do Splita.
ir Smrtna nesreča radi eksplozije mož-narja. V predmestju Siska Galdovem ob Savi so se slavili božični prazniki nenavadno veselo in bučno. V mestu je polici a sicer prepovedala streljati z možnarji, zalo pa se je tem bolj streljalo v predmestju. Tako je pričel streljati Anton Jug že na sv. večer in je to streljanje nadaljeval tudi na sv. dan in ua Štefanovo. Ko je nasul v veliki možnar izred-no veliko smodnika, v nadi, da bo »zagrmelo* kot še nikoli, je možnar eksplodiral. Železni drobci so zadeli Juga v glavo ift mu jo grozjno razmesarili. Jug je že črez ndkaj minut izdihnil v velikih bolečinah.
k Žalostna smrt. Dne 31. decembra je bil v Tumišču pokopan 23 letni fant Jožef Tfirnar. Umrli je bil vojak in je pred prazniki prišel na dopust. Po nesreči se je v glavo prehladil in je dobil vnetje možganske skorje. Takoj so ga prepeljali v bolnico v M. Soboti, a pomoči ni bilo. Po strašnem trpljenju se je preselil v večnost.
k Nagla smrt stražnika. Na starega leta dan je umrl v Zagrebu nagle smrti 28 letni konjeniški stražnik Ivan Kneževič. Hotel j« obiskati neko svojo znanko, toda pred nje nim stanovanjem mu je nenadoma postalo slabo in omahnil je na tla. Prenesli so ga v sobo, kjer je prosil za kozarec mleka in da bi poklicali rešilno pos'ajo, da ga prepelje v bolnico. Toda medtem je Kneževič že umrl Zdravniška komisija je odredila obdukcijo njegovega trupla, da ugotovi vzrok nagle smrti.
k Društvo svinjskih tatov. V Stari So. bockj pri Novski v Slavoniji so trije kmetje: Ivan in Peter Marton ter llija ČerizoviČ ustanovili pravcato družbo svinjskih tatov ter so v kratkem času pokradli okoliškim kmetom 43 prašičev v skupni vrednosti nad 30.000 dinarjev. V njihovo dru.štvo so kasneje vstopili še štirje drugi kmeti. Vendar pa jim je orožništvo kmahi prišlo na sled, jih polovilo in Jih izročilo sodišču v Novski.
k Napenjanje, bolečine v črovosih, bod-ljaje, tiščanje v prsih, srčno napako odstrani naravna »Fran/.-Josete grenčica in ustavi naval krvi na možgane, oči, na pljuča ali na srce. Zdravniška priznanja govorijo o res presenetljivih uspehih, ki so jih dosegli s »Framz-Josok vodo pri ljudeh, ki veliko sedijo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k Losna industrija: Ia remseheid-ske žage; poluojarmenske mlinske, krožne in druge dobite najceneje pri »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg.	10342
NARODNA
roje
£fuMfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
D revi imata nočno službo: Kamor na Miklošičevi ceeti In Trnkoczy na Mestnem tigu.
* * *
O Volivni imeniki. Mestni magistrat ljubljanski opozarja volivce, da se meseca Januarja popravljajo vollvnl imeniki. Ker le ni izključeno, da bi se pri tem delu ne vrinila kaka napaka, prosimo volivce, da se v času do 10. januarja 1928 pridejo prepričat na magistrat soba št. 21 (volivni kataster) glede pravilnega vpisa. To opozorilo pa še po6ebno velja najmlajšim volivcem, rojenim leta 1906. in 1907.
0 Pozivamo vse one, ki že pri zadnjih občinskih volitvah niso bili vpisani v voliv-nein imeniku, če prav bivajo v Ljubljani, da ee čimprej zglase v našem tajn štvu, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje, da bomo potem lahko zahtevali pri sestavi novih vo-livnih imenikov njihov vpis. Pa tudi vse one naše somišljenike, ki so se naselili v Ljubljani v zadnjih mesecih, prosimo, da se v isti zadevi čimprej javijo v našem tajništvu. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—7 zvečer. — Tajništvo SLS za Ljubljano.
O Važna pridobitev Ljubljane in cele Slovenije bo zoološki vrt društva »Zoo«. Naj se vsakdo odzove vabilu -/a člana, ko ga prihodnje dni obišče društveni poverjenik z nabiralno polo. Članarina znaša za vse leto samo 12 Din.
O Društvo »Zooc t Ljubljani. V društvenem oglasu v številki od 1. januarja t. 1. je pomotoma izostal naslov društvenega tajnika (dr. Stanislav Bevk, Ljubljana, Aleksandrova ceeta 10); tudi naj se pepravj naslov blagajnika v pravilno: Aleksandrova cesta 5.
© Božičnica Elizabetne konferenco pri sv. Potrn. Dne 18. decembra lanskega leta je napravila konferenca ljubko božičn co. Primernemu nagovoru so sledile deklemacije obdarovancev. 300 svetlih oči je zrlo na darove pod razsvetljenim drevescem. 75 otn k je bile obdarjenih s čevlji, obleko in perilom. Bodi na tem mestu izrečena najlepša hvala vsem dobrotnikom, ki »o omogočili bogato obdaritev.
0 Silvostrovo v LJubljani. Ni bilo pre-grenko slovo Ljubljančanov od starega leta. Le malokdo ali pa nihče ni potočil za njim fiolze kajti ljudje so nepoboljšljivi optimisti ter so tudi sedaj trdno prepričani, da bo to leto boljše kot prejšnje, J kljub vsem groznim »preroškim« napovedim, ki baje 1. 1928. fee čakajo uresničenja. Malo se je zmenila za to na, SUvestrovo Ljubljana, prav malo. Skoro veem so se smejala lica, vsakdo je praznoval prih<)d novega leta, hrupno aLi na tihem, kakršne vrste je že. Med krasno uspelimi za-navami naj omenimo Silvestrovanje v Unio-nu, kjer je priredilo veselico glasbeno društvo »Ljubljana. Šaljivih nastopov, kupletov, pevskih in glasbenih točk ni bilo tu ne konca ne kraja. Priznati jo treba »Ljubljani«, da je znala svoje številne prijatelje, ki so prihiteli na njeno zabavo, prav izvrstno pr pravitj v dobro voljo tako, da je bil tu prihod Novega leta sprejet v kar najizvrstnejšem razpoloženju. Tudi druge zal>ave po mestu, zlasti
bo najlnijn pol, s!,07.i kuluro priilejn bolezensko >-nll v naie grlo. Otroke, ki ho.lijo v šolo, nnjzannaUiveje varujejo prehlada, uuboila in iullnoncc
ANACOTPAiTj

ona >Grufike< v Ljudskem domu, so prav dobro uspele.
O Umrl je na Viču g. Franc Sever, delovodja tobačne tovarne. Pokopali so ga v soboto na viškein pokopališču.
O Čuden svat т novoletnem jutru. Trije mladi Študentje, veseljaki iz Šiške, so »e po prekrokani silvesterski noči vračali v novoletnem jutru domov. V Latermanovem drevoredu so naleteli na klopi sedečega moža Franca S., kateremu so prav vljudno voščili srečno novo leto, čeprav ga niso poznali. Ta pa se ni dosti zmenil zanje, temveč je potegnil iz žepa revolver in si ga nastavil na sence. Fantje so odskočili, nalo pa zgrabili čudnega svata za roke in mu izvili revolver. Odvzeli so mu naboje, nakar so mu revolver vrnili. Na križišču so opozorili na možakarja stražnika. Ta je samomor.lnega kandidata aretiral in mu odvzel revolver, ker nj imel orožnega lista. Možakar je hudo žaloval za revolverjem, o katerem je trdil, da mu je edini spomin na njegova vojaška lela v svetovni vojni.
O Voz in konji padli v Ljubljanico. Včeraj dopoldne je vozil mestni delavec Kovač po Sv. Petra nasipu. Ker je privozil preblizu snega ob Ljubljanici, se je voz nagnil po bregu in se zavalil v Ljubljanico ter potegnil za seboj še oba konja.,En konj si je pri padcu zJomil nogo, drugi pa je ostal nepoškodovan. Le l velikim trudom so potegnili voz in oba konja iz struge. Ranjenega konja so (.ddali konjskemu mesarju. — Od očividca te nesreče smo prejeli še sledeče pripombe. Nesrečo je povzročilo dejstvo, da na celem Sv. Petra nasipu ni nikake ograje in nobenih varnostnih naprav. Voznik je vozil skrajno previdno in varno. Na gladkem zledene-lem snegu pa so pri obračanju voza zdrsela zadnja kolesa preko ceslnega roba in potem nevzdržno vlekla konje v strugo Ljubljanice. Voznik je imel skrajno prisotnost duha m vse, kar je bilo v hipu mogoče storiti, storil, da bj nesrečo preprečil, toda konji niso mogli voza prav nič zadržati, tako da je naenkrat vse skupaj padlo v slrugo. Krivdo nesreče absolutno nosi mestna občina in če bi se to pri-godilo tujemu vozniku, bj občina morala nositi vse stroške in povrniti vso škodo. Pri tej priložnosti naj občina vendar že "nkrat uredi ta nasip in poskrbi za primeru' 'rajo, ki je tudi za druge pasante nujno potrebna. Saj se je tu zgodilo že več nesreč. Vse pulno otrok se igra ob tem nasipu in vsi so stalno v nevarnosti, da se pobijejo ali drugače ponesrečijo. Prebivalci nasipa Sv. Petra pričakujejo, da bo nesreča zanje imela vsaj to dobro, da se tu postavijo takoj primerne varnostne naprave.
© Skesani tat. Na Vožarskem potu je našel stražnik v soboto zjutraj 250 Din vreden ročni voziček, ki je bil najbrže kje ukraden, pa se ga tat ni upal pel j ti skozi mesto in ga je pustil tam. lastnik naj se prijavi policiji.
O Ropotarjove sleparije. Policija še vedno preiskuje sleparije lažizdravnika Avgusta Ropotarja. Kakor je ugotovljeno, je Ropotar izvrševal svoje goljufije tudi na Štajerskem, kjer se je izdajal za zdravnika dr. Ludvika Černeta iz Celja, ednesno iz Maribora. Na Štajerskem je pod tem imenom ogoljufal več gostiln za večje cehe, raznim svojim pocijen-tom in pacijentkam pa je predpisoval zdravila, kakor na primer aspirin za bolečine v želodcu in grenko sol za naduho etc. Ropotar je bil rojen 1. 1809. v Zidanem mostu, je srednje visoke postave in skrajno drznega, samozavestnega nastopa.
O Oglpjte si krasno izbiro bluz in otroikih oblatil. — Krištof i(Пи(аг, Stari trg 9.
Marftoor
□	Mir v Mariboru na Silvestrov večer
in na Novoga leta dan. Na Silvestrov večer j in na Novega leta dan je bil po mariborskih ulicah popolen mir in policija ni imela nika-kega opravka z razgrajači.
□	Silvestrovanje na visokem Pohorju. Na Silvestrovo proti večeru se je odpravilo k Sv. Arehu na Pohorje kakih 40 prijateljev planin iz Maribora. Slavili so Silvestrov večer v zasneženi Ruški koči. Na Novega lela dan ob desetih je maše val turistom g. dr. Je-hart. Razpoloženje med izletniki na Silvestrovo in na Novega leta je bilo iz.borno. Na Novega leta so ob skali Pohorje smučarji, a sneg je premehak ter presuh za ta šport, akoravno je visok nad en meter.
□	Ljudsko gibanje v Mariboru. V preteklem letu 1927 se je v Mariboru narodilo, poročilo oziroma umrlo sledeče število ljudi. Stolna župnija: Število rojenih otrok je 127. Od teh 60 dečkov in 67 deklic. — Poročenih je bilo 81 parov. — Umrlo jih je 114 in sicer: 55 moških ler 59 ženskih. — Magdalenska župnija: Rojenih otrok je 542. Od teh 275 dečkov in 267 deklic. Poročenih je bilo 108 parov. Umrlo je 429 ljudi; moških 322 ter 197 ženskih. — Frančiškanska župnija Otrok je rojenih 185. Od teh je 100 fantkov in 85 deklic. Poročenih je bilo 144 parov Umrlo pa je 122 ljudi; 58 moških in 64 ženskih.
□	Občni zbor Dijaške kuhinje v Mariboru. Dne 29. decembra se je vršil občnj zbor Dijaške kuhinje v Mariboru. Iz poročila odbornikov posnamemo, da je društvo v preteklem poslovnem letu podpiralo dnevno 84 revnih dijakov ter jim oskrbovalo obed oz. večerjo. Razdelilo je skupno v šolskem letu 1926-27 ogromno število 12.956 obedov in 8681 večerij. Izdatki za to so znašali 93.018 dinarjev, kar je društvo krilo iz Ferkove ustanove in pa iz raznih darov. Izmed večjih podpornikov gre posebna zahvala za naklonjene zneske mestni občini Maribor, okrajnemu zastopu Maribor ter Posojilnici v Mariboru. Vsled vedno naraščajočih potreb se društvo obrača na vso javnost z nujno prošnjo, da se spominja Dijaške kuhinje in mu omogoči, da še nadalje vrši plemenito delo v prid marljivim in v težkih razmerah se učečim dijakom. Za vse, kar smo že prejeli, in kar še bo prišlo, iskreni: Bog plačaj!
□	Dr. Ton« Pernat, odvetnik v Mariboru, naznanja, da je preselil svojo pisarno na Aleksandrovo cesto št. 14.
□	Samountor. Na Silvestrovo proti polnoči se je ustrelil pred kavarno »Drava« Alojzij Ivanuša, 26 letni litograf iz Ptuja. Kaj da je gnalo mladega fanta v prostovoljno smrt, ni znano.
0 Celjske naročnike »Slovenca«, ki prejemajo list dostavljen na dom, prosimo, da redno poravnavajo naročnino le pri podružnici »Slovenca« v Celju, Cankarjeva cesta 4.
<3 Sami glejte! »Jutro« in »Nova doba« skušata Celjanom dopovedati, kako počasna in neekspeditivna je sedanja večina v mestnem občinskem svetu, ki da ni mogla pravočasno spraviti pod streho občinskega proračuna. Pri tem si demokratski trobenti dovoljujeta staviti za zgled prejšnjo demokratsko večino, ki da je proračun imela vedno pravočasno odpravljen. Na take neosnovane trditve sc niti ozirali nc be, če ne bi demokrati računali, da jim je zakasnitev proračuna dobrodošla prilika za demagogijo. Kaj je tedaj na stvari: 1. Demokrati dobro vedo, da sestavlja predlog proračuna mestno knjigovodstvo. Tega knjigovodstva ni organizirala sedanja večina, temveč je navajeno delati tako, kot se je pri prejšnji demo-
Cfubljansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 8 »večer.
Torek, 3. januarja: Zaprto.
Sreda, 4. januarja: DIVJA RAČKA. Premljera.
Premijerski abonma. Četrtek, 5. januarja ob 15. uri: DVA BREGOVA.
Dijaška predstavn pri znižanih cenah. Izven. Petek, 6. januarja ob 15. uri: SNEGULCICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri zvečer: UKROČENA TRMOGLAVKA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 7. januarja: MNOGO HRUPA ZA NIC. C. Nedelja, 8. januarja ob 15. uri: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 9. jrmuarja: DIVJA RAČKA. Red A.
OPERA. Začetek oh nnl S zvečer Torek, 3. januarja: TRUBADUR. Red C. Gostuje
ga. VVilfan Kune. Sreda, 4. januarja: CAItORNA PISCAL. Red D. Četrtek, 5. januarja: PLES V MASKAH. Izven.
Ooetuje ga. Zdenka Zlkova. Petek, 6. januarja ob 15. uri: BAJADERA, opereta.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Sobota, 7 jamiarja: HOKi'MANNOVE PRIPOVEDKE. Ljudska predstava pri izredno znižanih cenah.
Nedelja, 8 januarja ob 15. uri: ČAROBNA PI-SCAL. Liudska predstava pri znižanih cenah. Ob pol 20. url: ORI.OV, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 9. januurja: Zaprlo.
»Trubadur« v ljubljanski operi. Danes v torek 8. januarja se poje v ljubljanski operi Verdijeva opera »Trulr.idur« pri ktlerl gostuje v vlogi Eleouore ga. Zdenka Kunc-Wilfunova. Gospa je že parkrat nastopila v lej vlogi na našem odru z največjim uspehom. Popolno priznanje publike pa jj je prineslo tudi prvo gostovanje v zagrebški operi. Kritika in publika je Imli tam polna hvale. Ostala zasedba kakor običajna pri dosedanjih vprizo-rilvah. Opero dirigira kapeluik g. Neflat. Opera se poje za aboneute reda C.
G.Zdenka Zikovu v ljubljanski operi. Kakor že javljeno, gostuje po več kol enoletnem presledku zopet v naši operi izredno priljubljena prima-dona ga. Zdenka Z i kova h Zagreba. Njeno gostovanje se vrši v Verdijevi operi »Ples v inaskahe, kjer poje vlogo Amelije. V ostalih vlogah sodelujejo uaše prve moči. Predstava se vrši včetrtek, dne 5. t. m. in sicer kot izven predstava pri običajnih opernih cenah.
Mariborska gledališče
Torek, 3. januarja ob 20. uri: EVA. Ab. D. Kup. Sreda, 4. januarja ob 20 url: ŽIVELI TATOVI. C. Prcmijera
Četrtek, 5. januarja ob 20. uri: MADAME BUT-
TERFLY. Ab. A. Kuponi. Petek, 56. januarja ob 15. uri: ROKOVNJACI. Znižane cene. — Ob 20. uri OKLOV. Prvič.
Mariborski Ljudski oder
Nedelja, 8. jan. ob pol 20. uri: A. Funtek: TEKMA (drama v 3 dej.),
Vsled nastalih zaprek se vprizoritev »Tekme« preloži no nedeljo, to je 8. jan. ob pol 8 zvečer. Igra bo trajala z odmori vrtd do pol 10.
Celjsko gledališče
Četrtek, 5. januarja, ob pol 8 url: P. Golla: PETERCKOVE POSLEDNJE SANJE. Sol. predstava ob izredno znižanih ceuah.
Orel
LJubljana—Sv. Peter. V sredo dne 4. Januarja
imamo svoj fantovski večer v dvorani Akademskega doma. Vsebina bo predavanje našega inženirja o »radiu«, obenem z rndiokoncertom. Cas običajen, dostop je dovoljen saino članom in starešinam.
Cerkveni vestnik
Duhovne vaje za nabornike, ki pojdejo »pomladi k vojakom, se vrše v Domu od 21. do 25. januarja. Gg. župniki se prosijo, da ooozore mladeniče in starše uu U vužni lečaj. — vodstvo Doma.
"Priredilve in društvene vesli
Ljubljana.
škofijsko drnštvo za varstvo sirot v Ljubljani
vabi na svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v četrtek dne 19. januarja 1928 ob pol pelih popoldne v karitativni pisarni (Mostni Irg 8-1). Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi volitev društvenega vodstva in nadzorstva za prihodnje društvenega vodstva in nadzorstva za prihodnjo triletno poslovno dobo.
Občni zbor Slov. kat akart. starešinstva so vrši v petek, dne 6. januarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5 s sledečim dnevnim redom: 1. Cltanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo odsekov. 4. Poročilo revizorjev. 5". Poročilo klubov. 6. Volilev novega odbora in ost-ilih društvenih funkcijonarjev. 7. Slučajnosti. Vsi odseki naj golovo pošljejo na občni zbor svoiega delegata. — Odbor.
Akad. klub elektrotehnikov v Ljubljani. Opozarjajo se gg. tovariši, udeleženci ekskurzije »Graz-VVeiz« na važen in obvezen sestanek, ki se vrši danes v torek ob 16 v elektrotehniški risnlnfcl. Kdor še ni plačal ozir. poslal, denarji za vožnjo, naj se zglasi pri tozadevnem funkcijonarju. — Podpredsednik.
Maribor.
Družinski večer somišljenikov Rlnv. Hudslce stranke za meslo Maribor se vrši vsak četrtek v gostilni g. Hinka Senekovlča v Tattenbachovi ulici. Prvi tak večer se vrši prihodnji čelrlek, 5. Jan. Začetek ob pol 8. Na razpolago kegljišče. Vabimo somišljpnlke SLS, da se golovo udeležijo. — Tajništvo SLS za mesto Maribor.
Ostali kraji.
Kat. prosT. društvo na flomra ponovi na Sv. Treh kraljev dan, 6. jan. 1928, ob 3. uri popoldne v Društvenem domu igro »Pepelka.
Dramatični odsek Izob. društva v Doln pri LJnbljanl ponovi ne praznik (I. januarja oh 3. url popoldne »Peterčkove poslednje sanje«. Vstopnina Din 6, 4, 8. Otroci polovično.
kratski večini izučilo, šel knjigovodstva rač. svet. Kalan je na urgcnce odgovoril s pismom, k< ga je g. župan v zadnji redni seji občinskega sveta prečital in ki so ga tudi demokratski občinski očetje poslušali molče in z upravičenjem. Tam stoji: »Sestavljanje letnih proračunov traja običajno 7 do 3 tednov. Letos jo proračun posebno obsežen in je mestnemu knjigovodstvu povzročil več dela kakor druga leta. Prilagoditev proračunov posameznih uradnih in gospodarskih oddelkov ter mestnih šol glavnemu proračunu, ki ga sestavljam podpisani po rubrikah knjig, ki sc vodijo pri mestnem knjigovodstvu, je zelo komplicirano delo, ki zahteva vso pozornost in veliko natančnost, kar je zvezano z veliko zamudo časa. To delo se ne da pospešiti z naglico, ki bi škodovala zanesljivosti proračuna. Pospešiti se da le z vztrajnim intenzivnim delom, kar sem' po možnosti dosegel s tem, da sem zadnje tedne posvetil ves svoj prosti čas poklicnemu poslu. ... Imam pravilno umevanje za vršitev svojih službenih dolžnosti in imam zavest, da sem jih vsigdar veslno izpolnjeval, četudi s požrtvovalnostjo, ki ni vsakomur prirojena. Ultra posse nemo tenelurl« — Nalašč smo ci-titali te vrste, ker bodo svojemu somišljeniku svet. K. tudi demokrati verjeli. — 2. Konsta-tirati je dalje treba javno, kar jc v ostalem storil celjski g. župan tudi že pri zadnji seji, da je laž, da bi bila prejšnja demokratska večina imela kdaj proračun v zakonitem roku pod streho. Proračun za 1. 1922. je bil v obč. svetu sprejet še le 12. junija 1922, za 1. 1923. 4 januarja 1923, za 1. 1924. 21. novembra 1923, za 1. 1925. 13. marca 1925 in za 1. 1926. 24. novembra 1925, nobenkrat pa tedaj pred 1. novembrom, kakor bi to odgovarjalo določilu obč štatuta. Odobreni pa proračuni niso bili niti v enem slučaju pred pričetkom poslovnega leta, za katerega so veljali. — 3. »Nova doba« se je na dolgo razpisala o posameznih točkah novega proračuna ter očita vse mogoče večini, čeprav se v svoji kritiki naslanja zgolj na elaborat, ki ga jc izdelalo mestno knjigovodstvo, ki ga pa večina temeljito predeluje in je tako pisanje o mestnih zadevah grda demagogija, ki more biti dobrodošla le ljudem, ki jim je interes občine deveta briga in jim je vse le interes stranke.
BopIsJ
Kamnik
Poprava vodovoda. Lepo novoletno darilo pripravil novi občinski odbor Kamuičanoin: posrečilo se je namreč najti napako v vodovodu, ki je bila že dolga lela sem ena največjih skrbi vsakokratnega občinskega odbora. Vodni lok je bil tako slab, da ni voda skoro nikjer več tekla v prvo nadstropje in novih napeljav tudi ni bilo mogoče delali. Čeprav bi bile krvavo potrebne. Vedno se je mislilo, da so najbrže cevi preozke in vsak odbor se ie bal stroškov. Sedanji odbor pa so je odločil in je poklical veščaka iz Kranja, ki je s posebnim aparatom dognal, da nekje v bližini smodnišnice uhaja večja množina vode. In res se je posrečilo po trudapolnein kopanju in iskanju dobiti |)okvarjeno mesto takoj v pričelku smodnišnice, kjer je bila rev počena in ukrivljena tako, da je iz pest široke ra/.pokline bruhala voda i močno silo in jo bil tako zmanjšan pritisk vode ! od štirih ua 0.8 atmosfer. Instalater je v najhujšem ; mrazu popravil poškodbo in zdaj itua voda toliko moči, da je je dovolj i še 7.a nadaljnje napeljave, kjer pride predvsem v pošlev Perovo In še celo bojo se, da ne bi močni vodni pritisk razgnal po hišah, kjer imajo slabo napeljavo, cevi. Take je rešeno mesto velike skrbi, ki je ni upal rešili prejšnji odbor in ludi strahu pred vehkimi stroSki, ki so jih prerokovali, ako bi se vodovod hotel popravljati toliko, da bi zadoščal povsem — Največ zaslug pri tem popravilu ima gospod župan Kra'nar, ki se ni strašil ne dela, ne truda, dokler ni bila stvar dovršena Kanmičani smo njemu in delavni večini v občinskem svetu res iz srca hva-lečni za lepo novoletno darilo.
Novo mosto
Esperantski klub v Novem mestu. Esperantb stično gibanje v dolenjski metropoli lepo napreduje, število somišljenikov narušča, prvi esperantski tečaj je končan V četrtek, dne 29. decembra se je vršil ustanovni občni zbor »Esperanlskega kluba«, ki ga je otvoril prof. Modrijan Zbora se je udeležil tudi predsednik Ijuldj. esp. kluba, kol centrale es|>oran'ističnega gibanja v Sloveniji, ler v kratkih potezah očrta! postanek mednarodnega jezika »Kspe-ranla« in njega velikanski razmah po svetovni vojni. Tako ima Slovenija že svoj sedemnajsti klub, ki je bil sestavljen lako: predsednik prof. Modrijan odborniki: gdč. Kapelic in Rozman, gg Košir in Lakner. — V prihodnjih dneh se olvori že drugi esperantski tečaj za pričetnike ki so vljudno vabljeni na tozadevni sestanek v četrtek, dne 5 januarja tečno ob pol 8 zvečer v »Narodnem domu«, prvo nadstropje.
ITrastnik
Sv. Lenart se po spremembi Imena imenuje Hrastnik ob Savi.
Protestni shod so imeli socialisti skupine g. župana Siterja v konzumu V glavnem so govorili proti oblastnemu obdavčenju na alkohol in plesne veselice. Značilno je, da je g. poslanec Sitar za vse I to glasoval, kar njegovi ljudje napadajo. Omenimo, ! da je trboveljska občina za 50 % višje obdačila alkohol nego oblastna skupščina.
Umrli sta v Hrastniku gospa Koritnik. žena delavca v kemični tovarni In daleč okrog znan" babica Avgusla Agrež-Učakar.
Ptuj
© Naš« popularno društvo jugoslovanskih akademikov v Ptuju priredi dne 6. januarju 1928 ob pol 21. uri zvečer v Narodnem domu čajanko mesto oficijelnega akademskega plesa. Reklamacije nasloviti: Pavšič Ivan, medicinec v Ptuju. Cisti dobiček je namenjen Podpornemu fondu revnih visokošolcev. Pričakujemo, da se odzovejo meščani našemu vabilu ter poselijo lo družabno prireditev, zlasti tudi trgovci in obrtniki, katere smo doslej na naših prireditvah videli žal le v malem številu. Mnenje, da tvori akademik posebno kasto za »< be, je popolnoma napačno in bi nas r.elo žalilo, ako bi po odsotnosti nekaterih krogov na naši prireditvi j morati sklepali, da to napačno »>nenie iu vlada.
Gospodarstvo
Zunanja trgovina v oktobrn 1927
Pasivna za 77 milijonov, v prvih 10 mesecih 1927 za 712 milijonov.
Iz pravkar objavi enih podatkov posnemamo, da je v oktobru t. 1. znašal uvoz 143.960 ton v vrednosti '23.2 milijona dinarjev. V oktobru lani je znašal 106.000 ton za 654.15 milijona, v septembru letos pa 123.000 fcm za 695.15 milijona dinarjev. S tem je dosegel naš uvoz rekordno višino, kar je v veliki meri sezonski pojav.
Istočasno je znašal naš Izvoz samo 615.7 milijonov dinarjev. Zato je naša zunanja trgovina v tem mesecu pasivna za 77 in pol mi-jona dinarjev. Kakor smo že v novoletni številki omenili je ta pasivnost v zvezi z dotokom tujega kapitala k nam in slabšo letino, ko nismo izvažali žitaric. Pri tem je je upoštevati, da je bilanca zunanje trgovine samo sestavni del naše plačilne bilance in ta je merodajna za presojo, ne pa samo trgovinska bilanca. (Zato lahko odpadejo tudj k temu spadajoče nestrokovne pripombe v nekem ljubljanskem dnevniku, kjer obenem čitamo še neresnično trditev, da ima Češkoslovaška manj prebivalstva kakor naša država. Op.)
Skupno je znašal naš uvoz v prvih 10 mesecih lani 1,070.800 ton za 5.961.2 milijona napram 1,029.100 tonam za 6.323.5 milijona dinarjev v odgovarjajoči dobi leta 1926. Na drugi strani smo v prvih 10 mesecih lani izvozili za 5.249.1 mil jona dinarjev. (1926. 10 mesecev 6.399.4 milijona). Tako izkazuje naša zunanja trgovina za prvih 10 mesecev 1927 pasivnost v znesku 712.1 milijona dinarjev.
Največ smo v oktobru 1927 uvažali (podatki v oklepajih za septembr v milijonih dinarjev):
bombažne tkanine	101.5 (106.9)
bombažno predivo	48.8 (41.9)
volnene tkanine	48.4 (65.8)
stroji	31.3 (26.3)
jekl. produkti	20.7 (20.3)
kava	20.4 (20.3)
sol	19.0 (13.3)
6irov bombaž	18.4 (7.9)
kože	14.0 (18.0)
riž	13.4 (10.4)
premog	13.3 (13.2)
elektrotehn. predmeti	12.5 (9.9)
jeklo	11.6 (10.6)
voln. predivo	10.7 (12.1)
Splošne dolžnost davkoolače-' vaicev v I. cetretiu 1928
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I.	Vložitev napovedi, a) Za dohodnino. Rok za vložitev napovedi za 1. 1928. poteče dne 31. I. 1928. Do tega roka mora vsakdo, Čigar dohodki so zavezani dohodnini, vložiti iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posleairam § 205. zakona o osebnih davkih. Zaslužek telesnih delavcev ni zavezan dohodnim, b) Za rentnine. Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za kar ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom 1. 1927. niso izpremenili in se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomnožili. Tiskovine za te napovedi se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih ali davčnih uradih.
II.	Prijave za odmero davka od zaslužka telesnih dolavcev za 1. 1928. 1. Telesni delavci (delavke), ki opravljajo delo samostal-no ali od delodajalca nezavisno (postrežčki, dninarji, Žagarji, ulični prodajalci raznih potrebščin in živil in tem podobni morajo brez posebnega poziva vložiti prijavo do 31. I. 1928 in napovedati zaslužek, ki ga bodo po vsej priliki dosegli v 1. 1928. 2. V istem roku morajo vložiti prijavo delodajalci za svoje telesne delavce (delavke), če ne odvajajo dvv-ka z mesečnim četrtletnim seznamom in vsi •zasebniki za svojo služinčad. V prijavah je treba navesti za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca zaslužek, ki ga bo po vsej priliki dosegel v 1928. — 3. Delodajalci, ki odvajajo davek z mesečnimi seznami (ind., rud., gradb., železn.. hotelska, restavr. in trg. podjetja, slednja, ako kupčujejo na deb. ali na deb. in na drobno) morajo odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14 vsakega mes., delodajalci pa, ki odvajajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi (vsi ostali delodajalci), pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja. — Delavci (delavke), ki niso dovršili 18. leta, ali ki so prekoračili (-le) 65. leto starosti, niso zavezani davku od zaslužka telesnih delavcev.
III.	Prijave za odmore davka priv. in samoupravnih nameščencev za 1. 1928. Vsi priv. uslužbenci (med katere spadajo tudi kvalificirani trgovinski in obrtni pomočniki) so dolžni do dne 31. I. 1928 s posebno tiskovino, katero dobe pri davčnih oblastvih I. stopnje, prijaviti vse svoje službene prejemke, ki jih bodo prejeli po vsej priliki v 1. 1928. bodisi v denarju, bodisi v naturalijah. — Pravilnost prijave mora službodajalec potrditi s svojim podpisom
IV.	Davok na poslovni promet. 1. Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1927. ni presegel zakonito določene meje 360.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžni vložiti do dne 31. I. 1928 predpisano prijavo, ne da bi čakali na poseben poziv davčnega oblastva. Napove ' ti je promet minulega leta 1927.
2. Vsa podjetja, zavezana javni računo-daji, družbe z om. zavezo in vsi oni obrati in podjetja, katerih promet je presegel v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knjige opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkrati plačati odpadajoči 1% davek nr poslovni promet. Najkasneje do dne 31. I. 1928 pa morajo predložiti splošno prijavo o celokupnem opravljenem prometu v
I.	1927.
V.	Dospelost direktnih davkov. Dne 1.
II.	1928 dospo v plačilo neposredni davki I. četrtletje 1928. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjati, če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračuniti zamudne obresti in narastle eksekucijske stroške.
Predavanje v Zbornici za trgovino, olirt in indnstrijo. Opozarjamo na predavanje, ki se vrši danee, v torek dne 3. januarja 1928 ob 6 zvečer v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Pmlaval bo univ profesor g. rir. Walter tloffinnnn 17 F"»'ui-. ga o temi Cber die deutsche Wirtschaft. Odlični predavatelj je znan po svojem publicističnem Ue!u in po mnogih razpravah, ki jih je napisal o naši državi. Na to intereeantno in poučno predavanje opozarjamo predvsem gospodarske kroge, pa tudi druge, ki se zanimajo za nemško gospodarstvo.
TJrsi'lii dan zbornice 7« T"T v Celju 7hr>r-nica za TOI v Ljubljani opozarja vse interesente, da ee vrši prihodnji zbornični uradni dan za celjsko okrožje v torek dopoldan dne 3. januarja 1928 v ravnateljski pisarni Javnega skladišča \ Celju.
Delniška drnžba zdrnienih pivovaren Žalec in Laško izkazuje za leto 1926-27 izgubo 35.816 Din napram 793.354 D Ln v letu 1925-26. skupaj 829.171 dinarjev na kapital 2,000.(100 Din.
Povišanje kapitalu Anglo-jugoslovanske d. d. ▼ Zagrebu. Ta družba je dovršila dalekosežna dela pri rafineriji Caprag in povišuje kapital od 25 na 100 milijonov dinarjev in postaja s tem ena največjih naših delniških družb.
Izredni občni zbor Križovske industrijske d. d. t Ljubljani se je imel vršiti 28. decembra Radi nesklepčnosti pa je bil preložen na 9. januar 1028 (ob 16 v Slovenski banki, dnevni red: volitev upravo in nadzorstva, prodaja premičnin in nepremičnin).
Dva konkur/a v Vojnikn. Konkurz je razglašen o imovini Franca Kovačiča, trgovca; prvi zbor 16. januarja, oglasni rok do 1. februarja; ugotovil ni narok 18. februarja; nadalje o imovini Fri-ca Čuka, lesnega trgovca in posestnika; roki 16. januar, 1. februar in 18. februar.
Odprava konkurza. Amalija Koutnv (ker ni več upnikov kot) konkurz odpravljen.
Določitev naroka za prisilno poravnavo. F. K8nig, trgovec v Celju 30. jan ob 9; Franc Vidovič veletržee v Mariboru 12. januarja ob 10.
Izprtmembe r trgovinskem registru. Vpisi: Ernest Zeleznik, trgovina z vinom in sadjevcun v Drvanju; Franc Lenassi, izvozna trgovina 7, lesom v Gor. Logatcu: Rafael Koretič, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani, Anton Novak, eksp. trgovina z lesom tn ogljem v Mali vasi; Anton Janez Novak, eksp. trg. z lesom in ogljem v Mali vasi; Athemsova lesna industrija v Slovenski Bistrici, trgovina z lesom; Franc Kline, eksp. trgovina z lesom in ogljem v Zdenski vasi; Anton Perko, ekspertna trgovina z lesom in ogljem v Zdenski vasi. — Izbrisala se je tvrdka Marcelo Rambor-šek, lesna trgovina v Ribnici, ker je podružnica v Lescah odslej glavno obratovališče.
Шогжа
2. jan. 1928.
DENAR.
Današnji devizni promet je bil zelo živahen. Razen devize Trst in nulega zneska Dunaja je vso znatno potrebo krila Narodna banka. Zlasti živahno je bilo povpraševanje za London, katerega je bilo zaključenih 7.500 funtov. Napram zidnjemu sestanku v petek je dajala Narodna banka Curih po nekoliko nižjem kurzu, dohim so se zvišale notacije za Dunaj, London in Prago. Tudi se jo učvrstila. deviza Trst, ki je bila zaključena po 301.
Dev'zni tečaji na ljubljanski bom 2. jan. 1927.
	povpraš.	pon.	srednji	sr. 30 XH
Berlin			_	13.53
Curih	10.929-	-'0.' 59	K,.°44	10.95
Dunaj	7.995-	- 8.'25	8.01	7Л.9
London	276.38-	•277.18	276.78	276 60
Newyork		—	—	• 56.56
Pariz	—	—	—	—
Praga	167.55—	-168.35	167.95	167.90
Trst	300 -	302	301	293.75
Zagreb. Berlin 13.514—13 544, Curih 10.929-10.959, Dunaj 7.994 - 8.024, London 276.38—277.18, Newyork 56.53 -56.73, Pariz 222.56—224.56, Praga 167.55—168.35, Trst 298.84—300.84.
Belgrad. Berlin 18.515-13.545, Budimpešta 9 052—9.982, Curih 10.929—10.959, Dunaj 7.995— 8 025, London 276.38—277.18, Newyork 56.164— 56.604, Pariz 167.55--168.35, Trst 298.35-30 (.35.
Curih. Belgrad 9.12, Berlin 123.62, Budimpešta 90.60, Bukarest 3.20, Dunaj 73.12, London 20.2875, Newyork 517.95, Pariz 20.395, Praga 15.845, Trst 27.38, Sofija 3.72, Varšava 58.10, Madrid 88.35.
Trst. Belgrad, 33.42-33.4o, London 92—92.45, Newyork 18.90—18.91, Pariz 74.50—74.60.
Dnnaj. Devtze: Betgrad, 12.4025, Kodanj 189.75, London 31 5525, Milan 37.895, Newyork 707.70, Pariz 27.8075, Varšuva 79.33. — Valute: dolarji 706, češkoslov. krona 20.95.
Praga. Devize: Lira 184.15, Belgrad 59.40, Pariz 138.50, London 1(34.15, Newyork 33.75.
Dinar: Ne\vyork 170.25, Berlin 7.3925, Lou- J don 277.50.	'
VREDNOSTNI PAPIRJI.
V Ljubljani so bile zaključene Strojne po 100. V Zagrebu se je vojna odškodnina učvrstila.
Ljubljana. Celjska 164 den. Ljublj. kreditna 135—140. Kred. zavod 100 den. Strojne zaklj. 100.
Zagreb. 7 odstot. iuvesl. posoj. 86.50 bi.; voj. odškodnina 415—416, febr. 385.50—390. Hipo 57.5— Vevče 135 den. Kranj. ind. 375 den. Ruše 265— 280. Savbna 56 den. ŠeSir 125 den. 58. Jugo 96. Prašlediona 875. Ljublj. kred. 135, Šečerana 570- 580. Slavonija 12—13. Trbovlje 465 —480. Vevče 135-140.
Belgrad. Vojna odškodnina 412.5—415, jan. 415 (3000). 7 odstot. invest. posoj. 85.50—86.25
Dnnaj. Podon.-sav.-jndran. 83.90, Zivno 112.75, Alpine 44.55, Trbovlje 58 50, Kranjska industr. 48, Leykam 12.25, Slavonija 1.40.
BLAGO.
Ljubljana. Les: deske smreka, jelka paral. 24 mm 24 mm I., II., III., inonte fko vag. nakl. post. 3 vag. po 480; ponudba je v buk. drvih, fko vag. meja po 22 bi.; zoključ. 3 vag. Tendenca mirna. — Dež. pridelki: (vse samp ponudbe, slov. post. 30 dni dob. proinpt.). Pšenica 78—79 kg,
1% baška 347.5-352, jan. 847.5-352, »r. 845-847.5. slav. 342.5—345, oves baški zdrav, rešetan 295, ko ruza baška st. 267.5, nav. vozn. 272.5, nova, fcueu primerno suha kval. gar. 255, jnnunr 262.5, februai 272.5, marec 277.5, april 280, maj 282.5, uiokii 0 g vag. bl. fko Ljubljana, plač. po prejemu 500; zaklj, 1 vag. koruze. Tendenca čvrsla.
Novi Sad. Pšenica bč. 297 —307 vag. bč. potiska 302—302.50, sr. 297.50—307.50, slav. 800-310: rž 285—295; ječmen 265 - 270; oves bč. si. sr. 250— 260; koruza: bč. stara 215—225, nova I. 220—227.50, bela 235—245, ban. kv. gar. 215—225; mokn 00 gg: O g in gg 425—437.50, št. 2 405—115, it. 5 385—305, št. 6 317.50-320.50: otrobi: 195-200; fižol 300— 375, z roko brani 875—380. Tendenca neizpreme-njena. Promet: 2 vag. pšenice, 15 vag. koruze, 5 vag. moke.
Budimpešta (terminska borza). 2. jan. Tendenca padla. Pšenica marec 31. 26, 31.42, zaklj. 31.40— 81.42; maj 31.84, 31.74, zaklj. 31.76—81.78; rž marec 30.40, 30.32, zaklj. 30.34 -80.36; m«j 30.34-30.40; koruza maj 25.50, zaklj. 25.52—25.56, julil 26.
Bratislava v nevarnosti
Poročali smo že, da je radi zadnjih silnih mrazov reka Donava zmrznila zlasti okoli mesta Bratislave. Zledenela je tam v dolžini kakšnih 40 km, vsled česar so dotekajoče vode tako narastle, da Donava zapušča svoje bregove. Pri mestu Orošvar teče že preko zaščitnega nasipa, radi česar je nastala nevarnost za mesto Bratislavo. Nevarnost je tako velika, da so 31. t. m. začeli luko evakuirati in demontirati dvigala. Na kraj nevarnosti so
poslali en bataljon pionirjev. Pionirji so ee. daj na delu in razbijajo led tako s pomočjo razbijačev, kakor z minami, katere spuščajo z aeroplanov. Erazitne bombe padajo na Donavo in mečejo led ter vodne stolbe visoko naokrog. Ker se Bratislava nahaja na češko-madjarski meji, je bilo treba za to dovoljenja madjarske vlade, katera je dovoljenje seveda tudi dala.
Žrfey Hubosumnosti
V italijanski vasi Misaglia v pokrajini Carara se je odigrala, kol poiočajo ital. listi, neobičajna rodbinska žaloigra. 23 letni klepar Carlo Dalara je umoril svojo enakolelno ženo Lavreto Raffa s tem, da ji je prereza 1 z britvijo vrat. Sodnijska preiskava je dognala sledeče: Rano zjutraj je prišlo med soprogoma do prepira, ker je žena trdila, da potrebuje novo
obleko. Razgovor je postal vedno bolj oster, tembolj, ker je bil Dalara ljubosumen in je mislil, da žena hoče novo obleko zato, da bi se pred svojimi oboževatelji bolj postavljala. Vročekrvni Italijan je zagrabil britev ter ženo končal. Po končanem zločinu se je podal k svojemu očetu v selo Torauo, kjer so ga zaprli.
Konj angleškega prestolonaslednika zbolel na srčni napaki
Krasni konj princa valeškega angleškega prestolonaslednika, njegov ljubljenec pri par-force-lovu na lisice, je pred mescem dni obolel na srčni napaki. Živinozdravniki so bili kmalu pri kraju s svojo modrostjo, ne da bi kaj pomagali. Princ se je obrnil na znanega strokovnj* 4a za srčne bolezni, dr. Johna Flin-ta. Konja so pripeljali s tovornim avtom na doktorjev vrt. Zdravnik jevrgel skozi okno električni vod od aparata za preiskovanje srca. Žico so ovili okoli konjevih nog in pre-
iskava se je pričela. Bolnik je dobil dieto in nasvet, da se sme le zmerno gibali. Dr. Fliul je izjavil, da zdravi prvič v življenju konja na srčni napaki. Srčno napako opazuje on naj več pri profesorjih, kazenskih nadzornikih ter pri športnikih, pUvačih, tekačih, nogometaših itd. Razlika je le ta, da ima konj boljše živce. Marsikdo, ki ga tare srčna napaka, bi ozdravel, če bi bil lako živčno zdrav kakor eo šliri-nožci.	.
Bajna bogastva turških sultanov
Turški sultan Abdul Hamid je bil eden najbogatejših ljudi na svetu. Premoženje, ki ga je zapustil v premičninah in nepremičninah, znaša milijarde. Ze dalj časa obstoji na Angleškem akcijeka družba, ki ima namen likvidirati posestva bivšega sultana, ki se nahajajo po celem svetu in so bila med svetovno vojno zasežena. Ta družba dela ogromne dobičke. Pred meseci pa je turška vlada odredila ocenitev vseh bogastev, ki se nahajajo v carigrajski palači bivših sultanov. Glavni
cenitelj, Šved Hanson, je zdaj to delo dovršil in pripoveduje, da se v sultanovih dvorih nahajajo bogastva, ki spominjajo na pravljice Tisoč in ene noči. Taiko n. pr. je našel ueko l>odalo, kojega držaj obstoja iz enega samega orjaškega smaragda, a na njem je zopet diamant v teži 21 karatov. Našel je tudi prestol i/, čistega zlata, v katerega je vdelano 20.000 biserov. Ta prestol je vreden gotovo več milijonov dolarjev. Sultanska palača v Carigrada je močno zastražeua.


Že 15 let trajajoč podzemeljski požar
List >Bednota« poroča, da gori 2 km daleč od proge zabajkalske železnice ob mongolski meji na ozemlju Alarskega ajtnaka (ajmak je vas in obenem rod pri pastirskih Mr..0jlih) podzeme.jska plast prem, ga. Požar traja že 15 let, ker se je pričel 1. 1912. Zdaj se je ogenj tako razširil, da šviga iz zemlje in tla so na kilometre daleč naokrog vroča ter brez snežne odeje. Požar bo še trajal, ker
znaša zalogi premoga do 60 mil. ton. Premog ni j osebno dober in boj zoper njega se ne bi rentiraO. Toda zdaj se bojijo izvedenci za zabajkalsko železnico, ker ogroža podzemeljski požar v slrategičnem oziru najvažnejšo ru»':o progo. Ce bi se železniški podstav zrušil, bi bilo rusko Primorje od zaledja popolnoma ločeno, kar bi laliko imelo nedogledne posledice.
Vzor socialno čutečega duhovnika
V St. Louis, Mo., Severna Amerika živi duhovnik, ki je znan le pod imenom »Father Tim«, pravo ime Msg. Timotej Dempsey. — Rojen je bil na Irskem in ima sedaj 60 let. Ze dolga leta je župnik cerkve sv. Patrika, v tistem delu mesta, kjer se zbira vsa mogoča sodrga. Umori in drugi zločini so na dnevnem in nočnem redu. Lahko bi bil že zdavnaj dobil boljšo župnijo, pa ni hotel. V teku 30 let svojega tamkajšnjega pastirovanja je ustanovil en hotel, kjer dobe delavci prenočišče za 15 centov in kosilo oz. večerjo za četrt dolarja. Enak hotel je ustanovil za dekleta. Za stanovanje in hrano plačajo na teden en dolar in pol, kar je za ameriške razmere skrajno poceni. In še dva druga dobrodelna zavoda je poklical v življenje: Dnevno zavetišče za otroke onih mater, ki morajo čez dan na delo; ter dom za rekonvalescente. Matere plačajo po 10 centov na dan za varstvo otroka, če morejo, sicer pa samo »bohlonajc. Rekon-valescenti plačajo kolikor morejo, če sploh kaj morejo. Tudi najzagrizenejši sovražniki
duhovščine >Falher Timac radi tega spoštujejo. To priča dejstvo, da je bil že 46. pozvan za mirovnega sodnika med delodajavci in delavci ter drugimi strankami. Celo bojujoče se banditske (roparske) bande so ga že prosile, naj posreduje. Ce se njemu ni posrečila sprava, se nobenemu ni. Letošnji Miklavž mu je zopet prinesel malo zavidljivo ponudbo posredovanja med dvema italijanskima banda-ma Iloganitov in Eganitov. Pred približno osmimi leti ju je že enkrat spravil, a samo za tri mesece. Nato je medsebojno sovraštvo na nož in revolver znova izbruhnilo in trajalo do letos. Kako gorki sta si ti bandi med seboj, priča to, da jih je nedavno na obeh straneh 11 padlo. To niso roparji v navadnem pomenu besede, ampak drug drugemu nevoščljivi butlegerji, tihotapci z opojnimi pijačami. Kako se mu bo ta mirovna akcija spo-nesla, se še ne ve. Le to pravi poročilo, da so bile sovražnosti takoj ustavljene, ko je on razglasil, da bo posegel vmes. Dolgo pri Italijanih sprava najbrž ne bo držala.
Božični prazniki čudakov
Skoraj vsako leto ob času, ko «e svet ra-duje pred jaslicami in božičnim drevesom, izgine ali ali ona oseba kot bi se v zemljo po-greznila. Še do danes n. pr. ni pojasnjeno, čemu je na Sveli večer leta 1912, neki ugleden in imovit trgovec i?. Londona izginil. Ži-
vel je v najlepši harmoniji s svojo družino ler bil najveselejši družabnik. Na kosilo z>a božični dan je povabil več prijateljev in popoldne svetega večera je šel od doma, češ da mora še nekaj nakupiti ter se v eni uri vrne, Od one ure pa ga ni niliče več videL
Dom in Svet 1928 zopet mesečnik
Neki mlad zasebnik v Bradfordu je šel leta 1014. na Sveti večer s sestrama v gledališče. Med odmorom je odšel v bulet po čokolado te.- izginil. Šele lansko leto ga je neki njegov prijatelj spoznal v restavraciji, kjer je bil zaposlen kot natakar. »Ti si vendar moj stari prijatelj John Hirst,« ga je ta ogovoril. »Ne .gospod, motite se,« je odvrnil natakar, »moje ime je Harrtson, ter vas no poznam« Prijatelj je šel po sestro izginulega Johna, ki ga je takoj spoznala kot svojega brata. A tudi te ni spoznal. Dal se je pogovoriti, da je šel z njima k zdravniku, ki ga je po daljšem času ozdravil, da se mu je spomin zopet vrnil. Sedaj je zopet srečen med svo-
Veliko angleško pristanišče Liverpool ponoči 22. decembra ni zatisnilo oči. Grozila mu je velikanska nevarnost. Samo neskončna previdnost je preprečila, da ni poslalo vse mesto velikansko požarišee.
Petrolejska ladja »Seminole«, katero je pripeljal vlačilec v pristanišče, je zadela v veliko sidro blizu nabrežja. Pričela se je takoj potapljati. Iz odprtine so privreli curki bencina in nafte. Uro po/neje je plavalo po pristanišču 30.000 ton nafto. Dosti bi bilo najmanjše neprevidnosti, slučajno vržene vžigalice — in vse meeto, vse pristanišče bi postalo ognjeno morje. Ognjegascj in vojaki so takoj obkolili nabrežje in nikogar niso pustili akozi. Nihče ne na morju ne na kopnem ni
Silni viharji divjajo v korejski ožini. Veliko ladij se je potopilo in je, kolikor je dosedaj znano, utonilo nad 500 o«eb.
Zasnežene vasi v Angliji. Strašni snežni viharji na Angleškem so veliko vasi popolnoma zametali s sneženimi barierami. Ljudem je zmanjkalo hrane in goriva. Britanska ra-dio-družba je obvestila prebivalce, naj pazijo na letala, ki bodo prišla in metala na zemljo Seklje z jestvinami.
2R dijakov je pokopala lavina v gorah severno meata Nagane na Japonskem.
Konec kimona. Gospodična Fusau Išika-va, voditeljica japonskega ženskega gibanja, je začela boj proti nacionalni ženski obleki, takozvanemu kimonu. Kimono je sicer lep, toda ovira svobodno krelanje in je zelo drag. Za en kimono dobiš lahko dve najmodernej-!i in najdragocenejši toaleti.
Velika Eksplozija. Na Belgijskem je blizu nizozemske meje 81. decembra eksplodirala tovarna za smodnik. Eksplozija se je čula 40 kilometrov daleč in je tovarno popolnoma uni-iila. 50 delavcev je težko ranjenih.
žalostna usoda. V bližini Sueza je skočilo 7 vojakov francoske tujske legije čez krov pernika »Amboise«. b dezerterjev so rešili, sedmi |e utonil. Ti legijonarji so Nemci, ki so elužili v francoski tujski legiji in so jih za kazen hoteli premestiti v Kočinčino. Prosili so egiptovsko policijo, naj jih izroči nemškemu konzulu v Kairu, česar pa ta ni storila, ampak
jih je izročila francoskemu konzulu v Suezu. * * *
Jugoslovan pred dunajsko poroto
v Dunaj, 2. jan. Pri dunajskem porotnem sodišču se je danes zagovarjal v Rcgatici rojeni Milan Kosovič, ki je obtožen, da je v Parizu svojemu rojaku Milanu Krljeviču ukradel prtljago, med katero so se nahajali tudi na ki ti in redovi. Zagovarjal se je originalno. Rekel je, da je brez domovine, ker je Črna gora, kater-1 neodvisnost je zagotovljena z verzajskim mirom, sedaj okupirana, in da od ne moro biti jugoslovanski državljan, lemveč da se bori za svobodo Črne gore. Tudi v svetovni vojni je bil prostovoljec v nekem avstrijskem bosanskem polku in dvaikrat ranjen. Kovčega ni ukradel, temveč je samo iskal dokumente, da bi iz njih dokazal, da je Krljevič srbski vohun. Storil je samo svojo patriotično dolžnost. Krljevič je bil črnogorski major ter je dobil od črnogorskih organizacij v Ameriki denar, sedaj vohuni za Srbijo. On sam dobiva mesečno do 100 dolarjev od črnogorskih organizacij. Zastopnik Krljeviča, pravni konzulent jugoslovanskega poslaništva na Dunaju dr. Covič, je zahteval, da se razprav« preloži, da se zasliši Krljevič. Koeovič je odgovarjal, da si Krljevič ne bo upal priti blizu, ker ga teži prokletstvo Balkana. Prosil je tudi, naj ga ne izročijo jugoslovanskim oblastem, ker stoji rajši pred avstrijskim sodiščem, kakor pred justico, ki predstavlja beli teror, kakor je to v Belgradu. Dr. Covič je protestiral proti tem izjavam, nato pa je bila razprava preložena na 13. januar, da se omogoči Krljeviču priti pred »odišče.
Poštni uradnik oropal poštni voz
v Budimpešta, 2. jan. (Tel. »Slov.«) V bližini romunske postaje Szaszhermany v Er-delju je neki rgmunski državnik uradnik oropal poštni voz osebnega vlaka. Službujočega poštnega uradnika Hubesa je pobil s 25 udarci sekire in pobegnil s poštno vrečo, v kateri je bilo 600.000 lejev. Hut>esa so smatrali za mrtvega, ko pa so ga hoteli obducirati, je pokazal znake življenja in je prišel tudi k zavesti. Zdravniki so Izjavili, da je upanje, da bo kljub težkim ranam še ostal živ. Hube« je opisal napadalca ter se je policiji posrečilo roparja prijeli.
jimi; toda nič se ne spominja, kaj je počenjal zadnjih 12 let.
Na božični dan pred 16 leti je šel trgovec Непгу F. po obedu v sobo po cigaro. Vrnil se ni več. Hišnica ga je videla hiteti po ulici go-loglavega, vse iskanje za njim je bilo zaman. Pretekla so leta, a nihče ni vedel zanj. Nekega dne. pa g« je lastni sin spoznal, ko je stal pred neko brlvnico. Hitel je po mater in tudi ta je, prišedša v brivnico, spoznala v brivcu svojega izgubljenega moža, ki je toliko let živel le deset minut od svojega lastnega doma I Pri peljali so ga seveda domov, kjer je kmalu ozdravel.
smel kaditi ali kuhati hrano. Mestna plinarna in elektrarna sta počivali dva dni. Vse tobačne trgovine so bile zaprte. Oblasti eo zaplenile vse zaloge premoga, drv, petroleja, vžigalic in slično. Največja nevarnost je grozila ladjam ob molu. Končno se je posrečilo ladje odpeljati v odprto morje. Vse življenje v velikanskem pristanišču je zamrlo. To je trajalo dva dni, dokler ni splavala nevarna nafta ven. Na morju so poginili tisoči galebov in stotine ton rib. Sele na Božič so smeli ljudje zopet kuhati in prižigati luč. Vsi trdijo, da še nikoli ni bil Liverpool tako vesel čez praznike kakor zdaj, ko se je rešil grozne nevarnosti.
Vihar treščil ladjo ob skalo
v Bukarešt, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Pri Costanci je včeraj vihar vrgel ob skale italijanski parnik s cisternami »Clitone« v daljavi 600 m od Šable. Posadka ladje, ki šlela 35 mož, se je rešila s plavanjem Parnik je izgubil smer pota, ker se je pokvaril kompas.
Dva vohuna obsojena na smrt v Kovno, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Lit-vansko vojno sodišče, pred katerim se je moralo zagovarjati 5 poljskih vohunov, je dva vohuna, med njima eno žensko, obsodilo na smrt, trije pa so bili obsojeni v ječo 1 do 8 let.
Tutanknmnov grob izropnn v London, 2. jan. (Tel. »Skjv.«) Kakor se poroča iz Kaire, je bila izropana četrta sol»a Tutankamnovega groba. Roparji so pustili v grobu samo podobo Tutankamnovo, ki je iz čistega zlata, in nekaj drugih zlatih predmetov.
Podmornice z vodnimi letali
v London, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Angleška admiraliteta je sedaj pustila objaviti dosedaj strogo varovano tajnost, da imajo v angleški mornarici podmornice, ki so opremljene z vodnimi letali.
Al/.ir poplavljen v Pariz, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Radi zopet-nega deževja je alžirska pokrajina na novo poplavljena. Mesto Perigeaux je popolnoma odrezano od vsakega prometa.
215.000 sužnjev osvobojenih
v London, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Ker je bilo 6 1. januarjem 1928 odpravljeno suženjstvo, je bilo v Sieri Leone, ki je r°d angleškim protektoratom, puščenih na svobodo 215.000 sužnjev.
Nogometna tekma med Švico in Kalijo
e Ženeva, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Tukaj se je včeraj vršila repre/.entančna nogometna tekma med Švico in Italijo. Zmagali so Švicarji v razmerju 2 : 3.
Preko gibraltarske ožine
v London, 2. jan. (Tel. »Slov.«) Mis Glelce in mis Iludson sta danes opoldne slartali, da preplavata gibraltarsko morsko ožino. Mis Gleice je morala komaj eno miljo pred špansko obalo tekino opustiti radi nastalega viharja.
Francoski predsednik amnestiral 28(5 kaznjencev, v Pari«, 2. januarja. (Tel. »Slov.«) Predsednik republike Doumegue je o novem letu amnestiral 286 kaznjencev, ki so bili obsojeni po vojnem osidšču.
Vojaški spopad r Nicaragui. v Newyork, 2. jan. (Tel. »Slov.«) V Nica-ragui je prišlo do sipopada med ameriškimi mornariškimi četami in pristaši generala San-dina pri Quilali, v katerem so bili trije Američani mrtvi, 5 pa je bilorsnjenih. Vstaši so se umaknili in s seboj odvedli svoje mrtvece in ranjenoe.
„Družinska pratika"
Ker je popolnoma pošel prvi natis »Družinske pratike« za leto 1928. in še vedno dohajajo naročila od strani trgovcev Sirom Slovenije, je založništvo poskrbelo za ponatis in je v poljubni množini
že zopet na razpolago
Uredništvo našega najboljšega slovstvenega in umetniškega lista izjavlja glede svojega bodočega letnika, da bo oetal »v dosedanji smeri, to le v živem stiku 8 slovenskim kulturnim življenjem, 1 pa v boju za tiste duhovne vrednote, ki morajo 1 ostati bistveni del slovenstva in človeštva, zlasti njegova retigiozno-etične poglobitev tudi v umetnosti«:. Ne obljublja sicer slovenski javnosti zabavnega zbornika, ampak hode umetnostno revijo, »ki z vsem naporom svojih sil kleše duhovne stopnje sedanjosti, ki neprestano podaja račun o svojem delu in nudi oporo in razgled.<
Predvsem bo objavil »Dom in svet< v 1 1928. Ivana Previja komedijo iz etnre baročne Ljubljane »Ljubljanski Mudentje« in Antona I.cnkorcn dramo »Kraljičina H ar i*«. Izmed novel, ki so jih poslali Franc Bevk. Bogomir Man"!na in Matija Mateiii, omenjamo Malefiičevo novelo »Za lurikim pričetn*.
(V Ljubljani 1927. Založila Nova Založba. — Vsebina: Sama, povest, in črtice.) Po knjigarnl-ških in kniižničnih statistični' gre danes med Hudi poleg Iv. Cankarja še najboli Finžgar. Od nekdaj i i velja to o njem: za vse je in hoče tudi bili za vse. To je velika in nevarna nnlocrn, ki jo Finžgar izmed dMeda^Hh pis-Heljev naiboii uspešno vrši. C1e bi njegovo delo hoteli opisati, bi rekli, da njegovo ob'il-nvarlp hodi tisto srednin pot. ki kHtib svoji individua'ni posebnosti, s katero obrazuje svet svojih nazorov in prepričani, ne zndpr.p preko čuta in okusa najširših slojev, povsod zadovoljuje in nn-sičuje. To vrlino ee Je Finžgar priboril v dolgi lil 1 naporni šoli, v šoli neprestanega opazovanja in š'udiranja naSega življenja in v šoli živega jezika, ki se ne proži kot povprečna vsakdanja slovenščina, ampak se kljub vsej korenlnnstl žilavosli voljno sproti oblikuje in s svojo naravno znočilnostjo postavlja osebe in pridobiva bravca.
Prav VI. zvezek to Finžgnrjevo šolo življenja fn ob'ikovanja jasno razodeva in prikn^nlp pisatelja nn niegovi najboljši stopnji. Povest Sama je osnovno in oblikovno izredno zanimiva. Nastala je ; v 1. 1912. Najznačilnejše sestavine slovenskega življenja so našle tu svojega oblikovnvca. Kakor iz skrbno i->dp1anpf"> starinske"" o'-virin. Ker
ljubljanska malomeščann oficial Trpotec In žena Baruša. je vzel pisatelj mlado učiteliico Aleno in io postavil na deželo, kjer je delo in bo| za premoženje, poštenje. in slepnrslvo. dobrota in krivica v vseh trdih oblikah, ki zahtevajo krepke narave in nastavljajo mlademu človeku težke preizkušnje. V sredini vseh boiev stoji lesni trgovec Smrekar. ki samega sebe označi z bpsedami: »pri nas vplia delo in denar — vse drugo je za nič.' On, Strniška in mešetar .lok so zvezani v kupčiisko povesi v kateri vidimo, kako Smrekarjeva nettkročena narava 7.n >dp'o i" dp"ir< gre preko ve«" ?iriWn v težak dušni boi А1рпо. in ji z brezbrižnost io in bahaštvom z«greni prvi kruh. Iz Smrekarjeve hiše nas vodi pot na drugo stran podeželskega življenju, med inteligenco, v šolo in na pošto. Tu stoji nasproti Smrekarju druga močua postava, »socialist«
Spori
Smuškl tečnj pri Koči na Sv. Planini г> ki ga bo vodil g. Rud. Badjura, se bo vršil od 5. do inkluz. 9. t. in. Skupeu od' od dne 5. t. m. ob 9 dop. z žel. postaje Trbovlje (po dohodu ljubljanskega in zagrebškega vlaka). — Litijska podružnica SPD.
Smuiki tečaj v Kranjski gori. Jugoslovanska zimsko športna zvez« opozarja vse prijavljence tečaja, da se je tečaj začel dne 2. januarja 1928 v Kranjski gori. Tečaj vodi zvezni nastavnik Pri javnina 150 dinarjev. Opozarjamo, dn se interesenti prijavijo lahko še naknadno na licu mesta pri g. nastavniku, eventualno lahko tudi kasneje, ker traja tečai do 14. ianuarja.
RAZPIS MLADINSKE SMUSKE TEKME.
Jugoslovanska Zimsko-sportna »veza, Tehnični odbor priredi dne 6. januarja 1928. na Golovcu mladinsko smtiško tekmo In sicer: za mladino od 12. do 16. leta na progi 3 km in za mladino od 15. do 18. leta na pragi 6 km. Start ob 10 pri vili na vrhu Golovca. Cilj v bližini Westrove vile Zbiralšče tekmovalcev ob 9 pred gostilno Cešnovar pri Dolenjskem mostu. Tekmujejo lahko vsi, tudi neorganizirani smučarji. Prvi trije v vsaki kategoriji dobo darila. — Prijavnine ni Prijave sprejema do 5. januarja 1928 oh 6 popoldne tajnik smuško-teliničnega odbora Fr. Kopriva, Ljubljana. Gledališka 3 (palača Trboveljske premogokopne družbe), odnosno starler na zbirališču do devete ure. — V slučaju neugodnega vremena bo tekma pravočasno odpovedana v časopisih.
Profesor Anton Sovrt Je mojstrsko prevedel Ilora-cijevo »Ars pnetica*.
Jun Sediva je spisal vrsto člankov o sodobni književnosti slovuiihkili narodov. Novost za nas bo dr Stanko V umika študija -Slil v (/1а.ч1>и. Dr. Anton Vudnik pa je poslal študijo o kiparju Francu liobbi. Književna poročila bodo pisali priznani naši umetnostni kritiki Tino Debeljak, dr. Josip Dtbevc, prof. Kobtar, dr. Franc Stcle. dr. Hajko l.oiar, dr. Franc in Lovro Suinik, Jakob Sular, dr blanko Vurnik itd. Bavila se bo revija tudi z znamenitimi knjigami iz svetovno književnosti.
»Dom in svet« bo izhajal letos točno 15. vsakega meseca (razen julija in avgusta). Ker se je zulcžnišlvo odloČilo za mesečnik šele v zadnjem Času, bo za lanuar in februar izšla koncem t. m. skupna številka v dvojnem obsegu.
učiteljica Minka, ki dela vse s srcem in išče svoje sreče v sreči drugih, slabejših in potrebnejših, kot je ona. Tretji vogal povesil sloni n« malo značaj-neni filozofu Brestu, ki je »bolj beseda kakor pa mož« in ki prinese Aleni prvo razvijanje v ljubezni. Ta trostroka sestava dejanja — iz trojnih ljudi, kar je tako pogosto pri starih mojstrih — je nnšla v glavnem dejanju svoj poveatni konec, čeprav celota prehaja že bolj v roman. Pisatelj si nikjer ne pomaga s slučaji, ampak pusti, da se dejanje razraste in dozori iz sebe, kakor nujno zahteva narava ljudi. Ne samo. da so vse tri strani dejanja zvarjene v polno celoto, ampak pisatelj je to celoto dogodkov zagostil in nasitil povsod, kamor je krenil z dejanjem. V tem oziru »ta zlasti značilni XX. in XXI. poglavje in postava župnika Boštjana je lik. v katerem se kaže vrh Finžgarjeve realistične moči. So nekatera poglavja, kjer stopa pift-itelj več ali mani iz ozadja in ga vidimo sredi med osebami, to je zlasti ob učiteljici Minkl; znak časa in srčna potreba pisateljeva se zrcalila tu. — »Sama« pa je Finžgarjeva najboljša povest.
Črtice »Kakor pelikan«. »Bolležar«, »Naš vsakdanji krulu in »Tri črne žener kažejo razvoj Finžgnrjevego risanja v zrelejši dobi. To še posebej vidimo, kako je čuvstvena Ideja s sito iskala svojo obliko. V prvi črtici stoji še ves pisatelj v ospredju, življenje »i ustvarja po Ideji in ne čutimo domači1' tal, v Hruoi io mo^tio 7"ri«n«n poHnha Boltežarja šele poiskala *uvstveno dogodbo, v tretji sla se podoba in mit>el združili v eno nerazdruž-no celoto, v četrti Črtici, ki gradi mirno po svoje; no celoto, v Četrti črtici, ki je nastala v zadnjih letih, pa vidimo zidarja, ki gradi mirno po svoje; vsak kamen stoti trdno na pravem meslu, vsak priča o zreli moči grnditeljevi in nri vsakem vo vemo. zakaj ga ie postavil — dr<bi£a ne таги In je tudi v majhnih slvar-h velikopotezen. Ta črtica
te v besedah kakor telegram, skoraj krhek in tepk, tehtno branie In nikjer več leporefje. Tak ;e Finžgar sedaj, lak se je pokazal tudi v Mohorjevih »Slricilu, iu lak bi moral več pisati.	F. K.
Hadio
PROGRAMI:
Zngreb 310 rtreslau 315 8. Parcelen« 344 8, Praga 348 9. Leipzig 305 8. Srhenerladv 379 5. Stutlgarf 379 7. Toulouse 392. Hamburg 394 7, Frankftin 428 0. Brno 4412. Rim 450. Parts 458, Oslo 4015. Langenberg 4088 Berlin 183 9 Dunaj 517.2, Muncben 585 7. Budapesl 555 0. Varšava 1111
Torek, 3 januarja.
Breslau: 20.15 prenos iz Glcivvitzn. Uverlure. —Praja: 20—21.80 prenos koncerta iz Bratislave. Cajkovskij: Pesem; Tolsti: Ribiška pesem; Mu-sorgski: Pesem o bolhi: Moztrt: duet iz »Don Junnac; Boito: Arija Margarete Iz »Mefistac; Beudi: Pesem; Schumanir Grenadirji; Denza: Pesem; liossini: Seviljski brivec — Muttparl: 10.15 pop. koncert, 20.30 iz cikla Schillcrjevih del: Don Car-los, španski infant. — Toulou»e: 18.30 Heroično simfonija št. 3, Proni<?'.«j (Beethoven): 2130 Tra-viata, drugi del (Verdi); 21.45 koncert. — Brun: 20 Tri Dvorakove komorne skladbe. — Rim: 20.45 lahka glasba. — Oslo: 20.30 orkestralni koncert
—	langenberg: 20.15 lahka glasba. — D«ven|ry: 22 koncert ScHubertovih del. — Dunaj: 19 30 koncert, Schumann: Uvertura, scherzo in finale, op. 52
—	Korngold: klavirski koncert — W II rshausen: Božična glasba, op. 23 — StrauU: TIH Eu^nspie-gel. — Budapesl: 19 prenos iz opere. 22 30 ciganska glasba. — Varšaia: 2o.30 lalika glasba.
Vremensko poročilo
Meteorološki ?avod v Liublian< dno 2. januarja 1928.	Vlšlnn barnmp'rn ЧПВ-Ргп
	Opazovanje		'»ro mel	• uplom . C	Ke> »InflB » h	Velel In Drzlnf t m	obiai- nost <>-1i	Vrsta pndnvin		I?	m t!
	* ГЛ*	■						on opniov;«nin I	v mm do ?*		
	L|ubl|ana	8	778-5	-2-4	62	E 3	5			-1*4	-4-3
	Maribor		779*6	-6	97	mirno	10			•4	-9
	Zagreb		/78-9	-3	«9	E.NU 6	10	sneg	0-9	—	-3
	Belarad	s	77*"0	.6	84	SE 4	0			-6	-tu
	Sarajevo		?7l>'8	-6	87	miruo	10			—	-6
	Skoplle		774-5	.2	У6	mirno	10	sneg	2	2	3
	Dubrovnik		707-5	7	3«	ENE 0	3			—	6
	Spili	7	i69't>	2	M	NNE 4	1			9	2
	Praga						1				
Najvišje temperature veljajo га prejlnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran ua mursko gladino — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vrente Barometer v шејак od 755 do 7U5 uun oaznania v glavnem spremenljivo vreme.
Huda noč
F. S. Finžgarievi zbrani spisi VI. zvezek
Slovenski biografski leksikon
Smatramo za svojo dolžnost, da naročnikom Slov. biogr. leksika, izmed katerih nekateri nestrpno pričakujejo nadaljevanja dela. sporočimo sledeče:
Kmalu potem, ko je SBL začel izhajati, se je izkazalo, da tistih rokov zn posamezne snopiče, ki smo jih spočetka bili obljubili založnici in naročnikom, nikakor ni mogoče držati. Delo za leksikon nikoli ni zastalo, a ima premagali dve težki nepri-liki. Delo za leksikon nikoli ni znstalo.daimKzmei liki. Krog sotrudnikov je kljub njih znatnemu številu za tako veliko podjetje bil ter je še vedno premajhen in neknteri deli naše zgodovine, ki se vsa zrcali v SBL, ter nekateri življenjepisi tudi važnih j osebnosti so doslej še tako slabo obdelani, da je i bilo treba zanje obširnih študij, katerih zamudnost je iz tiskanega teksta komaj vidna. Uredniki stoje
pred alternativo, da ali hitro izdaj-ijo delo In na) tudi zarfdi tega trpi n'egova notranja vrednost, ali dn se odpovedo obljubljenim terminom, а skušr.jo izdali čim popolnejši leksikon. Spričo tega so se mogli odločili samo za drugi način izdajanja , ker se zavedajo, dn se nam podobna prilika za tako monumentalno delo ne bo kmalu ponudila in da se mecenski požrtvovalnosti založnice Zadružne gospodarske banke ne smemo oddolžili s površno naglico. Zalo prosimo naročnike potrpežljivosti in jih zagotavljamo, da bomo nadaljnje snopiče SI)L (tretji je v rokopisu po večini gotov in je deloma že v tiskarni) izdali bi ž ko bodo toliko izdelani, . da jih bomo mogli javnosti izročiti z mirno vestjo.
Uredništvo Slovenskega biografskega leksikona.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda SO par. |Najmanjši oglas 3 Mi S Din. Oglasi nnd devet vrstic se rarunajo više. Za odgovor znamke! — Na vprašanja brei znamke ne odgovarjamo.
Lokal
i SOBO ljanc
Priden, pošten FANT za 1.
išče službe v kaki trgovini ali h konjem. - Ponudbe v upravi »Slov.« pod »Tako}«.	15
ozir. veliko prazno, svetlo
v centrumu Ljubiš č e str. pletenje februar. — Naslov v upravi lista pod it. 16.
Manufakturist
Starejša moč, serviral v , večjih trgovinah, želi ta- ( koj svojo sedanjo službo premerjati. — Cenj. ponudbe pod: Vodstva zmožen na upravo »Slov.«
Nadmlinar
t mnogoletno prakso, razume vse postopke moderne n.linarije, tehničko in teoretsko popolnoma izobražen, želi premeniti mesto. — Cenj. ponudbe na Slavko Peternel, nadmlinar, A d a — Bačka.
PRODAJALKA
starejša, mešane stroke, izvrstna detajlistinja, želi svojo službo premeniti tu v mestu. - Sprejme tudi manjšo podružnico. Ponudbe :ia upravo pod: »Dobre -ačunarica« 10474
2 podstreš sobi
v sredini mesta se takoj oddajo. - Poizvedbe med 12—1. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 18.
Čevljar, šival. STROJ
prvovrsten še nov, malo rabljen, levoročen, za nizko ceno naprodaj. - Isto-tam se proda tudi pisal i STROJ znamke »Reming-ton«. — Poizve se pri BREGAR Anton, Rimske Toplice.	10420
Lepo
posestvo
je naprodaj zaradi bolezni in starosti v Slov Bistriškem okraju. Meri 26 oralov, leži ob okr. cesti Slov. Bistrica-Makole, je pripravno za trgovino, gostilno itd. Cena 350.000 Din. — Natančnejše podatke bc dobi pri Simona Prešernu, županu v Pol|-čanab.	10346
Javna dražba.
Dne 5. januara ob 10. uri
dopoldne se bo prodajala na javni dražbi pri okr. sodišču v Ljubljani, soba št. 15, hiša z vrtno par-| celo, centrum Ljubliane. Ccnilna vrednost 59.021 Din 50 par, sklicna cena 29.510 Din 75 par. 23
MIZARJI!
vezane plošče (Sperrplat-ten), lepe, suhe, ima vedno v zalogi IG. REPŠE, Ljubliura, Tesarska ul. X
Motvoz KS ndt
rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje.	10245
Vsakovrstno
Išče sc za Beograd dobro i zle!© kopate
in POŠTFNO DEKLE, ki	p,, oaivišjib cenah
zna vsa hišna dela in ku-	.. ..
hati Nastop takoj. Plača	ШМрт
sporazumno 400-5"0 Din.	\Voirnv* ulici Stev Več pri Ivanki Benedik. Ljubljana, Ilirska ulica^22
Krepkega FANTA
ГоГигеГЛ: pekovsko Pristna sNvovka
obrt. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Skušek, pekarna, Struge pri Dobre-poljah	10436
ilidoua moka Din 5-konizni zdrob „ Ш
Prvovrstni izdelki od 25 kf naorei pošilia
PAVEL SEDE], Javornib
umetni mlin — Goienisko.
Trbov. premog
DRVA ^C
I. POGAČNIK
Bohoričeva 5. Telef. 2059
Opekarski mojster
se sprejme na manjšo opekarao i električ. pogonom. Vajen mora biti žganja opeke na odprto peč - Cenj. ponudbe na V. Miiller, Zagorje o. S.
Novoporočcnca čedno, mlajšo
čedno kuharico
z dališimi spričevai, ki opravlja vsa hišna dela v lepem stanovanju. Pogoj, da dobro pere in lika, -Predstavi naj se: Bleivvei-sova cesta 27, II. nadstr.
nad 20 hI lastnega pridelka, t a k o i naprodaj.
RUDOLF LORBER
veleposestnik, Sv. Jakob y Slov. goricah. 10383
~SAM 0~DIN ~38.—
5 kg prima bosanske suhe s 1 i v e , 10 kg la. bos suhe slive Din 74.—. Suhe hruške 2 Din ceneje razpošilja po poštnem po-iščeta, vzetju franko zavoj, fran-ko vsaka pošta trgovina G. DP.ECHSLER, Tuzla (Bosna).	10455
DOMŽALE
na sejmišču se bodo dne 4. jan. zjutraj oddajale v zakup stojnice za 1 leto, in to na licu mesta.
Prostovoljna
JAVNA DRAŽBA
pohištva in kuhinjskega orodja sc vrši v torek dne 3. januarja na Dunajski cesti 15 — dvorišče kavarne Evrope. 10389
Harmoniko
Lubasovo, štirivrstno, poceni proda »Posredovalec«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18.	13
Poravnajte naročnino I
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1'St za uspešno reklnmo v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak ogias, pa bodisi v maihni obliki (najmanjši Drostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh Vsakomur torei, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenec" za insercijo ob vsak' priliki naibolj
priporočili v!
ZlVInSM.«
krmilno sol
oildaja na debelo A. Volk, lijiihljana. Kesljeva c. 24
JuZno-Siajersha hranilnica v Celju
razpisuje mesto
li
m
Pismene prošnje do 15. I. 1928.
POPRAVILA
Meh-nik IVAN LEGAT
•ipecijnlist za pisarniške stroje
Maribor, Vetrlniska ul. 30
Telefon int. 434.
Nastranova moka
ni samo dobra, temveč med vsemi
na^boHša.
Zahtevajte cenik! — Edino zastopstvo: Miško Belec, komisija-agentura Ljubljana, Dunajska cesta štev. 7.
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem javljamo pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat, stric in svak,
IMP0RT	EKSPORT
svežega južnega
cvetf a
na veliko in malo
P. Cullč
Točna postrežba, najnižje dnevne cene Ljubljana, Miklošičeva 18, pritličje
JVI. TIĆRR, LJUBbdfl|4A
trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami
pni poroča eenj. podjetjem In uradom tf novem letu
vse pisarniške in tehnične potrebščine
Velika izbira trgovskih knjig
V	globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša ljubljena žena, mama, stara mama in tašča, gospa
Hlarifa Таисиг ro*. Seuer
soproga daof.nega tiaduprauHella o pokolu
danes ob 1 uri pop. v 78. lelu starosti, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v torek, dne 3. januarja ob pol 4 popoldne.
Prosimo tihega sožalja.
V	Krškem, dne 1. januarja 1928. _
Za9n]o£f ostali.
Brez posebnega obvestila.

gospod
FRANC SEVER
delovodja tobačne tovarne
po dolgem, mukepolnem trpljenju preminul in bil dne 31. dec. 1927 pokopan na pokopališču na Viču.
Obenem se zahvaljujemo preč. oo. frančiškanom Viča, gasilskemu društvu na Viču in gasilcem tobačne tovarne, vsem darovalcem krasnih vencev in cvctja in vsem onim, ki so spremili našega ljubljenca na njegovi poslednji poti. Vsem srčna hvalal
Vič, dne 1. januarja 1928.
Žalujoči ostali.
•-'у:—'V ;;.:vK Ш^ЉМ. : ;;J?%
Zahvala. Za ljubeznive dokaze iskrenega čustvovanja povodom smrti našega soproga, očeta, deda in pradeda
Ivana Andiovica
mlinarja in lesnega trgovca v Hočah
kakor tudi onim, ki so od blizu in daleč prišli k pogrebu kljub slabemu vremenu, se najprisrčneiše zahvaljujemo, posebno prečastiti duhovščini, požrtvovalni požarni brambi, gospodom orožnikom in pevcem^ za ginljivo petje.
Hoče, 29. dec. 1927.
Žalujoči ostali.
V
ШШШ НШг^-
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne manuce in soproge, gospe
iHegineOiiEFeperjevel
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena primariju ženske bolnice g. dr. Zalokarju in drugemu zdravniškemu osobju, kakor usmiljenim sestram za požrtvovalno skrb v bolezni, darovalcem vencev in cvctja, končno vsem onim, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 2. januarja 1928.
ŽALUJOČI OSTALI.
i

Sir H. Rider Haggard:	26
Kleopatra, egiptovska kraljica.
In tukaj sem naposled našel svojega strica Sepa, ki je bil jako vesel, da sem srečno dospel.
Ko sem se bil umil in pokrepčal, mi je povedal, da gre vse dobro in da na dvoru prav ničesar ne slutijo. Povedal mi je tudi, da je kraljica, kateri je prišlo do ušes, da biva v Aleksandriji duhoven iz Anu, poslala ponj in ga natančno izpraševala — ne glede zarote, kajti kaj takega ji ni niti na misel prišlo — ampak glede neke govorice, katero je bila slišala, da je v veliki piramidi, ki stoji pri Anu, skrit velik zaklad. Ker je vedno jako razsipno živela, je bila v večni stiski za denar in tako ji je prišlo na misel, da bi odprla piramido. Jaz pa sem se ji smejal in ji rekel, da je v piramidah pokopan božanski Khufu in da ničesar ne vem o njenih skrivnostih. Moje besede so jo razsrdile in prisegla je, da bo tako gotovo, kakor ona vlada v Egiptu, dala piramido raz-nišiti, kamen za kamnom, in našla tajnost, ki se nahaja v osrčju piramide. On pa se je zopet smejal ter ji rekel z besedami pregovora, kakor ga imajo v Aleksandriji, da gore dalje časa žive kakor kralji. Kraljica se je nasmejala temu jedrnatemu odgovoru in ga odpustila. Stric Sepa mi je tudi povedal, da bom drugi dan lahko videl to Kleopatro. Bil je namreč njen rojstni dan — kakor je bil tudi moj — in ona se bo oblečena v oblačilih svete Izide podala v vsem sijaju iz svoje palače do Serapeja, da bo darovala v svetišču krivega boga, ki sedi tam v templju. Obvestil me je tudi, da bodo potem zasnovali načrt, kako bom dospel do kraljice.
Ker sem bil zelo utrujen, eem se podal k počitku, vendar sem le malo spal, ker mi je bil kraj popolnoma tuj in pa vsled hrušča na ulicah in misli na drugI
dan. Ko je bila še tema, sem vstal, zlezel po stopnicah na hišno streho in čakal. Kmalu so privreli prvi solnčni žarki kot puščice in razsvetili belo čudo mra-mornatoga Farosa, čegar luč je mahoma izginila, kakor da bi jo bilo solnce umorilo. Solnčni žarki so se razlivali po palačah Lokiasa, kjer je bivala Kleopatra, in jih tako razsvetljevaii, da so se blestele kakor dragulj, postavljen v temno, hladno naročje morja. Solnčna svetloba je hitela dalje, poljubila sveto kupolo, pod katero spi Aleksander Veliki, in se dotaknila vrhov tisočero palač in templjev; hitela je mimo stebrenikov velikega muzeja, ki se je dvigal v bližini, padla na visoko svetišče, v katerem svoji iz slonove kosti izklesana podoba krivega boga Mrapisa, in se je naposled na videz izgubljala v prostornem temačnem Nekropolisu. Ko se je iz zore porodil dan, je poplava svetlobe poplavila nižje ležeča zemljišča in ceste in prikazala se je Aleksandrija, vsa rdeča kakor kraljevski plašč v svetlobi solnčnega vzhoda in po obliki res podobna plašču. Iz severa je potegnil etezijski veter in razpihal meglice s pristanišč, tako da sem videl na tisoče ladij, ki so se zibale na sinjih vodah. Videl sem tudi oni mogočni pomol Heptasta-dium, videl sem stotine ulic, neštevilne hiše, neizmerno bogastvo in sijaj Aleksandrije, ki je ležala kakor kraljica med jezerom Mareotis in morem in obvladovala obadva. Bil sem ves zavzel od začudenja. To je torej bilo eno mesto v moji dedščini zemlja in mest! Res, vredno je bilo iztegniti roko in prijeti vse to. Ko sem se nagledal in nasitil tako rekoč svoje srce z gledanjem vsega bleska in sijaja, sem se obrnil do svete Izide, nato pa sem odšel s strehe.
Stric Sepa je bil v svoji izbi. Povedal sem mu, da sem gledal solnce, ki je bilo vzhajalo nad Aleksandri jskim mestom.
>Tako!« je rekel in me pogledal izpod kosmatih obrvi; in kaj misliš o Aleksandriji?«
»Mislim, da je kakor mesto bogov,« sem mu odgovoril.
»Da!« je odvrnil srdito,« тсз'т peklenskih bogov — brlog pokvarjenosti, kipeč vrelec zlobe, dom krive vere, izvirajoče iz lažnih src. Moja želja je, ua ne bi od tega mesta ostal kamen na kamnu in da bi njeno bogastvo ležalo globoko pod onimi vodami! Želel bi, da bi morski galebi vreščali nad ozemljem, na katerem stoji, in da bi po njenih razvalinah vlekel veter od oceana proti Mareotisu, neomadeževan od dihanja Grkov! 0 kraljevski Harmakis, ne daj, da bi ti razkošje in krasola Aleksandrije zastrupila čute; v tem smrtonosnem ozračju namreč gine vera in ne more razprostreti svojih nebeških kril. Ko napoči ura, da boš ti vladal, Harmakis, poruši to prokleto mesto in si postavi prestol med belim zidovjem Mem-fiskega mesta, kakor so to storili tvoji očetje. Zakaj povem ti, da je Aleksandrija za Egipt samo sijajen vhod v pogubo in da bodo, dokler stoji, vsi narodi sveta korakali skozi njo, da bi plenili deželo, in se bodo v njej vgnezdile vse krive vere in kovale pogin egipčanskim bogovom.
Nisem mu odgovoril, zakaj v n jegovih besedah je bila resnica. In vendar se je meni mesto dozdevalo jako lepo. Po zajtrku mi je stric dejal, da je čas, da bi šli gledat sprevod Kleopatre, ko se bo v zmagoslavju porlala v svetišče boga Serapisa. Sprevod se sicer ne bo pričel pred drugo uro pred' poldnevom, ampak to aleksandrijsko ljudstvo lako rado gleda sijajne sprevode in prizore in pohajkuje, da bi bilo nemogoče preriti se skozi gnječo množic, ki so se že zbirale po velikih cestah, po katerih se bo peljala kraljica, ako se ne bi neutegoma podala na pot. Tako sva odšla z doma in se postavila na nekem odru, zgrajenem iz lesa, ki so ga bili postavili ob strani široke ceste, ki drži skozi mesto proti Kanopskim vratom. Stric si je bil namreč že kupil vstopnice na tisti oder, in sicer za drag denar.
111 = 111 =
s s
c »
S 3

s i '	!	«
C I r	f	*
e n I	=
« - 'S	*	3
<« - -	г	r5
N B J	2:	-
t	B	J*
Ssj«	5
~ CD	-	^'
s- «	=	>
3 *	<S	a
, <	a
' — ™	N
. Г ffi	5	E
S O
(4 f N«
8	I E
ar
_	ra
7	% »
<t	z
«	se
fD	»r —'
C d
3 O
2 a
K TO
« a
X. s
O » a 3
» 5
3 n
c 3
w zr ф
Б1 I *
£= I
n. TO
i Л
s a a
а • V % x a'
s
t» •a: ic n
_ Ш
b i
i «
«o Г
£ H
n S
S *
i >
S
P? 2 s- a
t u- Л
» •< r
= 111 = 111
l* Jufioslovaoeko Uakarao V L|utol|aoXi JUral C«&
Udaiatcii. dl. Fl. K-uJovec.
Uradniki Ftanc TvfseCLiavi