f-mW' i Prvi slovenski dnevnik v Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. - List Slovenskih delavcev v o4meriki The first Slovenic Daily* in the United States. Issued ever/* day except ■ ) Sundays and Holidays. ULBFON PISARNE: 1279 RECTO*. Katered as ; September SI. 1903. at the Poet Oflot at New York, V. Y„ ths Ac* of Oongree of March S» 1171. TELEFON PISARNE: 1879 RECTO«, NO. 79. — ŠTEV. 79. NEW YORK, FRIDAY, APRIL 3, 1908. — V PETEK, 3. MAL. TRAVNA 1908. V0 LUME XVL — LETNIK XVI. Finančna kriza * "višjih" krogih. MILIJONARKA HELEN GOULD JE MORALA RADI FINANČNIH NEPRILIK ZAPRETI DVA DOBRODELNA ZA-' VODA Po njenem zatrdilu je primorana to ■toriti, ker je denarno trgovišče zopet slabje. VELIKA ŠKODA ZA OTROKE. Radi slabega finančnega položaja j« bila newyorška milijonarka Miss Helen Gould prisiljena zapreti svoja dva najdražja zavoda, namreč Woosy Crest in Lyndhurst Club and Industrial School v Tarrytownu, N. Y. Industrial Sehool, kteri zavod jo je ▼eljal $75,000, so včeraj zaprli in Woody Crest, koji zavod je oddaljen mil jo hoda od prvoimenovanega zavoda, bodo zaprli koncem tega meseca. Helen Gould je radi nestanovitnega položaja na denarnem trgovišču imela talce finančne neprilike, da je morala obema zavodfema naznaniti, da je prisiljena s podpiranjem prenehati. V Woody Crestu je že veeraj žalostno izgledalo, kajti matrone in oni otroci, kteri že preje zavoda niso osta-vili, bo žalostno pospravljali svoje imetje. Otroci, kteri so bili pri pospravljanju vsakomur na poti, niti miso vedeli, kaj se pravzaprav godi; •ni niso vedeli, da se bode sedaj zaprl zavod, kteri jih je varoval pred velikomestno bedo. GOULDOVA ANA SE POROČI S SAGANOM Plačevala bode še v nadalje dolgove svojega prvega moža. Gouldova Ana, ktera se je ločila •d "grofa" Boni de Castellane, je sedaj zatrdno in kljub vsem ugovorom svojih sorodnikov sklenila, da se poroči z v New York došlim pošto pačem "princem" de Saganom. Njeni sorodniki so skušali poroko sodnim potom preprečiti, toda to jim je nemogoče. Sagan je sedaj tako prepričan, da bode ostanke milijonov nekdanje Ca stellanove Ane kmalo lahko pričel zapravljati, da bode že prihodnji teden odpotoval domov v Paris. Včeraj se je tudi zvedelo, da je Gouldova Ana že od leta 1901 pod kuratelo, kajti njen prvi mož je na pravil toliko dolgov, da jib bodo njeni oskrbniki morali še dolgo vrsto let izplačevati. Grof Boni de Castellane je bil zapravljivec, kakoršnjega ni mogoče vsak dan najti in "princ Sagan je baje še večji. Tekom prvih petih let Bonitovega zakonskega življenja z Gouldovo Ano je Castellane zapravil jednajst milijonov dolarjev Poleg tega je zapravil tudi letne dohodke svoje žene, kteri so znašali tedaj po $700,000 na leto. Vrhu tega je napravil še za $500,000 dolga. Od tega dolga je dosedaj izplačanih že $200,000, tako, da ostane še $300,000, ktero svoto bode morala Ana poravnati, kajti njen bivši mož nima ničesar. ŠTRAJK PRI DENVER & GRANDE ŽELEZNICI. RIO Uslužbenci imenovane železnice se vedno bolj pritožujejo. V Denver, Colo., 2. aprila. Uslužbenci Denver & Rio Grande železnice so izvolili poseben odbor, kteri bode te dni pri uradnikih imenovane železnice v imenu vseh uslužbencev protestiral proti nadaljevanju prometa a tako slabim prometnim materijalom Ja po tako slabih progah, kakorinje oo na imenovanej železnici. Ako bo tedaj železnica skušala še v nadalje vzdrževati promet s pokvarjenimi lokomotivami in vagoni, bodo vsi vsiu-tako na vlakih, kolodvorih, Gospodarski položaj. in znižanja. Južne republike. STANDARD STEEL CAR CO. JE ZAPRLA SVOJO TOVARNO IN ODSLOVILA 2000 DELAVCEV. Razne dražbe uličnih železnic so svojim delavcem znižale plačo za 10 odstotkov. POLOŽAJ VEDNO SLABŠI Chicago, 111., 3. aprila. Standard, Steel Co. v Hammondu, Ind., je včeraj zaprla svojo tovarno in delavnice ter je istodobno odslovila 2000 delavcev. — Wilmington, Del., 3. aprila. Wilmington City Railroad Co. je vsem svojim uslužbencem znižala plačo za deset odstotkov. Imenovana družba ima le 200 uslužbencev. Reading, Pa., 3. aprila. United Traction Co. je včeraj svojim uslužbencem od ravnatelja navzdol znižala plačo za deset odstotkov. Lebanon, Pa., 3. aprila. Uslužbencem Lebanon Street Valley Railway Company se je včeraj naznanilo, da se bodo morali zadovoljiti s splošnim znižanjem plače. Slednjo jim bodo znižali od sedem do deset dolarjev na mesec. Toledo, O., 3. aprila. Tukajšnja Broad way Savings banka je prenehala poslovati, kajti že par dni so prestrašeni vlagatelji jemali svoj denar iz banke. Imenovani denarni zavod ima le $200,000 depozitov. New Haven, Conn., 3. aprila. Uradoma naznanja New York, New Haven & Hartford železnica, ktera posluje največ v krajih, kjer so tovarne pletenin, tkalnice in predilnice, cfcp, se je delo v omenjenih tovarnah tako poslabšalo, oziroma nazadovalo, da sedaj nima niti polovico toliko tovornega prometa, kakor pred krizo. V ne-kterih tovarnah se sicer še dela, toda delavni čas, kakor tudi plače delav eev so izdatno omejili. "PRINC" DE SAGAN — DEPOR-- TIRAN. Socijalisti v Cincinnatiju izjavljajo, da je "princ" nedobrodošel v Ameriki. Cincinnati, Ohio, 2. aprila. Nicholas Klein je v imenu velikega števila socijalistov tukajšnjega mesta poslal predsedniku Rooseveltu in trgovin skemu tajniku Strausu pismo, s kte-rim se odločno zahteva, da se francoskega "princa" de Sagana, ki je prišel v New York, da se poroči z Gouldovo Ano, nemudoma deportira, oziroma prežene iz Amerike. V predsedniku poslanem pismu piše imenovani Klein: "Princ de Sagan je nedobrodošel človek in spada med one ljudi, ki žive od dela druzih in je torej slabši od vsakega anarhista. "Princ" de Sagan človeški družbi ne povrne ono, kar Sobiva od človeške družbe in tudi njegov nastop je tak, da nihče ne more spoštovati. Francija ga ne mara, ker je zavržen človek, in radi tega Vas prosimo, da ga nemudoma deportirate iz Zjedinjenih držav." Palača ameriških republik. Washington, 1. aprila. Tvrdka Nor-cross Brothers iz Worcestra, Mass., je dobila od vlade pogodbo, da zgradi v tukajšnjem- mestu palačo za urad ameriških reftnblik. Za gradnjo te palače je Andrew Cariiegie dal 750 tisoč dolarjev. Palača bode zgrajena iz marmorja in temeljni kamen bodo postavili še predno se konča zaseda-'nje kongresa. Koliko bode dobila imenovana tvrdka za gradnjo palače, se ničesar ne ve. Nove solnčne pego. Milwaukee, Wis., 2. aprila. Profesor McGeary, ki podučnje astronomijo na vseučilišču Marquette, naznanja, da je na solncu našel tri nove velikanske pege, kterih dve its veliki po 8000 milj v premeru, odroma v Haiti. VSLED PREPlftOV MED ZAMORSKIMI STRANKAMI JE PO-' STAL POLOŽAJ NE-ZNOSEN. Vojna ladija Zjed. držav Paducah je o stavila glavno mesto Port au Prince. KUGA V ECUADORJU. Port au Prince, Haiti, 3. aprila. Položaj v tukajšnjej republiki je postal neznosen in nihče ni več varen cvojega življenja. Med posameznimi zamorskimi strankami vlada neprestani prepir, tako da nihče ne ve, kaj se za more zgoditi tekom, prihodnjega dneva. V slučaju, da bode življenje belega prebivalstva v nevarnosti, se bode moštvo tukaj usidranih vojnih ladij brezdvomno izkrcalo, da bode skrbelo za red. V francosko poslaništvo pri-bežalo je mnogo nadaljnih političnih begunov, kteri se boje, da bi ne bili ustreljeni. Washington, 3. aprila. Topničarka Zjedinjenih držav Padueah je odplula v Guantanamo, Cuba. Dosedaj je bila v Port au Prince, Haiti. Guayaquil, Ecuador, 3. aprila. V Jibarri, glavnem mestu pokrajine Jimbabura, je umrl nek Italijan radi kuge. V Catarami in Babahoyo, pokrajina Rios, so našli vse polno mrtvih podgan in to je provzročilo, da je med prebivalstvom zavladala nepopisna razburjenost. V Guayaquilu je tekom meseca februarja umrlo za kugo 12 osob, dočim je zahtevala ta bo lezen v minolem mesecu 115 žrtev, dočim jc za rumeno mrzlico umrlo 17 osob. S NAJBOLJŠE ZDRAVILO PROTI REUMATIZMU. Mož, ki je imel to bolezen, v nogi, se je jednostavno v nogo ustrelil Baltimore, Md., 2. aprila. Frank Ritger, star 47 let. se je pred leti preliladil in od onega časa nadalje ima skoraj vedno v nogi reumatizem. tako, da le težavno hodi in da mora večkrat ležati, ker je hoja zanj nemogoča. Ker mu vsi zdravniki niso pomaga Ji, je dobil posebne nazore o zdravljenju reumatizma in po teh nazorih se je tudi ravnal. Včeraj se je z revolverjem ustrelil v levo nogo, in sicer ne s samomorilnim namenom, temveč le radi tega, da si ozdravi nadležni reumatizem. On je namreč mislil, da bode po nastalej rani odtekla bolna kri in da bodo potem tudi bolečine odstranjene. Vendar se pa to ni zgodilo, kajti noga ga sedaj še bolj boli kakor preje in zdravniki so mnenja, da mu bodo morali nogo odrezati, kajti kroglje še niso mogli najti. Izvrstni kemiki. Washington, 2. aprila. Danes so postali novi predpisi o pregledovanju mesa pravomočni. Poljedelski oddelek je dobil mnogo pritožb, vsled kterih se chicaški mesarji ne zmenijo za zakon, ki določa, da se mora vso neužitno maščobo, kakor loj in slične predmete, v toliko pokvariti, da/ti niso več rabljivi za uživanje. Razni evropski kemiki so namreč prišli sedaj tako daleč, da se lahko potom kemikalij izdela iz nerabljive ameriške maščobe najboljši holandski in švicarski sir, kakor tudi najboljše evropsko surovo maslo. Zopet zvišane cene. Ruse parobrodne družbe ao povišale cene aa parnižke listke, in sicer North German Lloyd, Hamburg-American Line, American Line, White Star, Bed Star. Anchor in Holluid-American line za $4.00 za vožnjo v Evropo, is Evrope tea pa fa |X00 do $2.60. Ten utegnejo v " "GROFICA" GLADYS VANDER-BILTOVA ŽELI PRITI NAZAJ V AMERIKO. i —o— Njen madjarski "grof" Szechenyi kadi neprestano cigarete, kljub temu je pa pričakovati " grofovskegai' potomstva. Dunaj, 1. apr. Madjarski "grof", zadolženi Szechenyi, kterega si je kupila newyorska milijonarka Gladys Vanderbilt za svoje milijone, je do-snfl s svojo mlado ženo v tukajšnje mesto in včeraj so jo obiskali časni-ški poročevalci v njene mstanovanju. Pred vsem se je pritožila, da z Evropo in evropskimi nesmiselnimi običaji nikakor ni zadovoljna. To velja naj-brže za njenega "grofa", kteri je seveda Evropejec in vrhu tega še mon golske vrste. Vanderbiltova Gladys izgleda bolno in je'skrajno nervozna; vrhu tega se tudi zatrjuje, da priačkuje veselega dogodka, tako da je za ameriško-mongolsko pleme "grofovske" sorte že skrbljeno. "Grof" se povsem dobro počuti in kadi neprestano cigarete, tako da mora uboga Gladys neprestano ka šljati in da je v pričo časniških poročevalcev prosila kupljenega si grofa, naj saj za jedno uro preneha s ka-denjem. Jutri odpotujeta v Budimpešto in potem dalje na "grofov" grad v Or-mezo, v kterem se nahaja samo jedna kopališčna soba. Gladys se sedaj uči mongolski jezik, toda ona je poročevalcem izjavila, da jej je to nemogoče, radi česar jej tudi ne bode mogoče ostati na Ogrskem. V jeseni bo radi tega potovala domov v New York, kajti na svetu je le jeden New York, jedna 5. Avenue in naravno tudi samo jelen — Broadway... Ko je to povedala, je "grof" takoj dejal, da je to nemogoče, kajti tam bi bil neke vrste peto kolo, oziroma mož svoje žene, v kar pa mongolska kri ne more privoliti. Kljub temu je pa Gladys imela zadnjo besedo, kajti, ko so se časniški poročevalci od nje in njenega "grofa" poslovili, je odločno izjavila: "Amerika ostane za vedno moja do-Sfbvina!' * $200,000 PRI GOLJUF AL. Prodajal je delnice in je z dobljenim denarjem plačeval dividende. Hartford, Conn., 2. aprila. Lucius B. Norton je kot predsednik National Mercantile Company prodajal lahkovernim ljudem razne ničvredne delnice in tako se mu je posrečilo tekom časa dobiti 40,000 odjemalcev njegovih delnic. Sedaj je jednostavno napovedal bankerot in v kolikor se je dosedaj dognalo, je prevaril svoje odjemalce za $200,000. Delnice je prodajal večinoma po Connecticutu in osrednjih državah. Nortona je tožilo sedaj dvanajst odjemalcev radi poneverjenja in vrhu tega«.se bode moral tudi zagovarjati radi zlorabe zverine pošte. Posloval je na ta način, da je prodajal delnice, nakar je z došlim denarjem izplačeval dividende. Izplačeval naravno ni preveč, tako, da je tudi zanj dovolj ostalo. Kapital je izplačal le tedaj, ako se mu je pretilo s tožbo. Na jednak način se je v Zjcdinjenih državah prodalo že mnogo delnic, kterih potem žrtve tacih goljufov niso nikdar zamogle spraviti v denar. Krvavi ulični boji v Rimu, Italija. POVODOM NEKEGA POGREBA JE PRIŠLO V RIMU DO KRVAVIH ULIČNIH BOJEV. Policija je bila prisiljena ulice za-preti in prepovedati promet. ANARHISTI. Rim, 3. aprila. Povodom pogreba necega zidarja je prišlo veeraj v tukajšnjem mestu do velikih demonstracij. Posredovati je moralo vojaštvo in tem povodom se je vnel med po-grebci in vojaštvom krvav boj, v kterem je bilo več delavcev ubitih, mnogo ranjenih* dočim je kacih dvajset policajev in vojakov ranjenih. | Pokojni zidar je bil naprednjak in radi tega je bil med svojimi tovariši izredno priljubljen. Policija je zvedela, da nameravajo pogrebci pred avstrijskim poslaništvom uprizoriti veliko demonstracijo in radi tega je obkolila ves prostor pred hišo, v kte-rej je' nastanjeno avstrijsko poslaništvo. Vsled tega se je pa mirna množica razburila in tako ni trajalo dol go, da se je na ulici, ki vodi do poslaništva, nabralo vse polno ljudi, kterih policija na nikak način ni mogla pregnati. Kmalo na to se je na ulici pojavila sotnija vojakov, kar je množico še bolj razdražilo. Ljudje so hitro pričeli pobirati opeko, ktera je bila na ulici naložena za gradnjo nekega novega poslopja. Z opeko so potem napadli vojake, kteri so pa odgovorili s streljanjem. Pogrebci so pričeli bežati na vse strani in niso sku šali vojaštvu niti malo kljubovati. Na ulici sta ostala dva ustreljena delavca, dočim je ležalo na tleh par smrtno ranjenih in Vse polno težko ranjenih. Pri tem je bila tudi neka mlada deklica, ki je gledala skozi okno neke bližnje hiše, ustreljena. Kasneje je policija razgnala množico, ki se je nabrala pred kolodvorom, kjer so tudi mnogo ljudi aretovali. Dvajset policajev in vojakov je bilo ranjenih Policija je mnenja, da so za te dogodke odgovorni anarhisti. Iz Avstro-Ogrske. Mestece zgorelo. Razne novosti iz inozemstva. OGRSKO MESTECE SATORALJA ČRNOGORSKI KNEZ NIKOLA PE- Osoda Hrvatov v Bonnu na Nemškem. Berolin, 3. aprila. Iz Bonna se poroča, da so včeraj tamkaj odsekali glave trem hrvatskim roparskim mo rilcem, kteri so lani oropali in pomo rili rodbino necega domačega gostilničarja in si prilastili denar, kojega je imela nesrečna rodbina na svojem domu. V smrt na guillotini je bil obsojen tudi četrti Hrvat, toda v zadnjem trenotku je bil pomiloščen v dosmrtno ječo. Pri sekanju glav je prišlo do burnih in žalostnih prizorov. Jeden izmed Hrvatov se je do zadnjega tre-notka branil in upiral ter ni na nikak način hotel iti v smrt. Sele po daljšem boju s pazniki so ga zamogli premagati, nakar so mu odsekali glavo. O zločinu omenjenih Hrvatov smo svojec as no natančneje poročali v posebnem članku, ki je bil posnet iz slovenskih starokrajskih listov, koji dobivajo direktna poročila iz Nemčije. Bomba ▼ Brooklynu. V veži tronadstropne tenementne hiše, 30 Beaver St., Brooklyn Borough v New Torku, ae je včeraj zjutraj razletela bomba, ktera sieer ni napravila veliko škode, ki pa je med stanovniki imenovane hiše napravila velikansko paniko. ■ Razstrelbo so priredili bresdvomno Slani italijanske organizacije La Mano Nera, kajti hiia jejaat italijanskega pogodbenika Giuseppe Sehiap-pija, ki je v novejšem času dobil mno-go grozilnih Denarje v staro domovino poUUaua: za 10.36 ............ 50 Um. aa 20.46 ............ 100 kzen. za 40.90 ............ 2M aa 102.00 ............ 600 za. 204.00 ............ 1000 sa 1017.00 ....... 6000 Mftarina je viteta pil teh vsotah Doma ee Izplačajo bra vinarja Hale denarne po&Ojatve Upla*u> c. kr. poitci hranilni urad v 11. de 12. :nh. Denarje nam padati Jo wm^M-naje črn f2S.ee v go letini ▼ aH Order aB pa Hov Toik Bank »nfl mi ^ 8AXSKB 00„ 19» Grearrlcfc 81, V«v Teek, t Olafcr Ava* JU S. UJHELY, KTERO IMA 17,000 PREBIVALCEV, JE ZGORELO. Pri požaru ni bil nihče ubit; poročila so še pomanjkljiva. ČEHI IN NEMCI. Budimpešta, 3. aprila. Mestece Sa-toralja Ujhely v Zenmplinskem komi-tatu je, kakor se ravnokar brzojavno poroča, zgorelo. Mestece, ki ima 17 tisoč prebivalcev, je popolnoma uničeno in prebivalci so prisiljeni bivati na prostem. Kako je požar nastal, dosedaj še ni bilo mogoče dognati. Ker je bil veter izredno jak, se je požar čudovito hitro razširjal in gašenje je bilo nemogoče, dasiravno so prišli na pomoč tudi gasilci iz bližnjih vasi. V kolikor je bilo mogoče do sedaj dognati, ni bil pri gašenju nihče ubit, kajti hiše, zgrajene po mongolskem načinu iz blata in trsja, so gorele tako hitro, da ni mogel nihče iti več v svoje •stanovanje, ko je bil enkrat na prostem. TROVIČ JE DOSPEL V PE-TROGRAD, DA SE POSVETUJE O BAL-KANSKEM VPRAŠANJU. Tudi predsednik francoske republike Fallieres obišče ruskega carja. RAZNOTEROSTI. "Petrograd, 2. aprila. Danes je dospel v tukajšnje mesto črnogorski knez Nikolaj, kteri se je nastanil v zimskej -carskej palači. Obisk črnogorskega kneza je velike politične važnosti, kajti v Petrograd je dospel, kakor se zatrjuje, z ozirom na balkansko politiko, odnosno na gradnjo ruske železnice, ki bode spajala Donavo z Jadranskim morjem. Vse balkanske dežele nasprotujejo gradnji avstrijske železnice in pričakovati je, da se bodo sedaj v Petrogradu vršile važne tozadevne konference. -O- JUŽNI JUNAKI. Sedem v ječo obsojenih lastnikov nasadov je spremilo ljudstvo z godbo na kolodvor. St. Louis, Mo., 2. aprila. Sedem lastnikov nasadov iz jugozapadnega Missourija, kteri so bili obsojeni v daljše ječe, ker so omejevali svobodo svojih delavcev, s kterimi so ravnali kakor s sužnji, se je včeraj javilo pri zvezinem maršalu Morseyu, da jih odvede v ječo. Zvezino sodišče v Cape Girardeau jih je obsodilo, ker so zamorce prisilili, da so delali na njihovih nasadih. Njihovi rojaki v. tem mestu so najeli godbo in so jih spremili na kolodvor, ko so odhajali v ječe. Pariz, 2. aprila. Predsednik fran-Beda med prebivalstvom je velika, ! coske republike bode sredi meseca ju-kajti zgorelo je vse, kar so imeli. j lija potoval v Petrograd, da tako utr-Dunaj, 3. aprila. Ministerski pred- di francosko-rusko zvezo. Tem povo-sednik Beck je naprosil Čehe in Nem- ' dom bode obiskal carja Nikolaja, na-ce, kteri so si radi jezikovnega vpra- kar bode potoval v Stockholm, Chri-šanja zopet v laseh, naj za nekaj časa ' stianijo in Kopenhagen. V maju po-mirujejo, oziroma saj toliko časa, da tuje predsednik Fallieres v London, izroči vlada parlamentu nove jezikov- kjer bodo Angleži in Francozje prirs-ne odredbe v potrdilo. Medtem, ko je dili rtfzstavo. minister o tem naznanil, je dejal, da j Carigrad, 2. aprila. Tukaj so za-so razmere na Češkem take, da ne prli mnogo inozemcev, po večini Ar-more v nadalje tako ostati. Vlada se- ( mencev in Grkov, kteri so obdolženi, daj preiskuje pritožbe Čehov in Nem- , da so ustanovili zaroto proti življe-cev, po kterih bode izdelala nove od- , nju sultana. Ruski poslanik Zinovjev redbe glede jezikovnih zahtev obeh ' se je pri porti zavzel za svoje rojake, narodnosti. i oziroma za Armence, ki so ruski dr- žavljani, ktere so potem morali izpustiti. Pariz, 3. aprila. Včeraj so uradoma pokopali truplo pokojnega slavnega pisatelja Emile Zola v Pantheonu. Pogrebu so prisostvovali najvišji uradniki republike, člani akademij« in zastopniki vse moderne Francijo ter napredka. Glavni govor je govoril naučni minister Briand, kteri je proslavljal pokojnika kot neustrašnega boritelja za resnieo. Slavnosti je prisostvovala tudi vdova pokojnega pisatelja. Monakovo, Bavarska, 2. aprila. V vasi Surheim v severnej Bavarski, se se nemški kmetje tako opijanili, da je nastal splošen-pretep, ki je zahteval vse polno žrtev. Pretepalo se je vse povprek, posebno pa še kmetje in železniški delavci. V boju sta obe stranki rabili vsakovrstno orodje za orožje in ko je bila bitka končana, jo ležalo na bojišču pet osob ubitih, dočim je število ranjencev zelo veliko. Med ranjenci je mnogo taeih, ki ne bodo več okrevali. Dunaj, 2. aprila. Porotno sodišč« v Dunajskem Novem mestu je vrtnarja Ljudevita Novaka, ki je bil obtožen, da je baronico Lukrecijo Biedermann v Badenu umoril in oropal, oprostilo, dočim je bil radi ropanja obsojen v štiriletno ječo. Za obravnavo s« je prebivalstvo zelo zanimalo, to tem bolj, ker je bil Novak že pred dvema leti obdolžen, da je baronico ubil, na kar ga je pa sodišče oprostilo. Pred par meseci so Novaka v Pulju zopet zaprli in sedaj se je moral zagovarjati ze v drugič, ne da bi se mu mogle dokazati, da je on storil ta zl6čin. UMOR PRI SODIŠČU. V Terre Haute, Ind., je nek zločinec ustrelil detektiva in streljal na porotnike. Terre Haute, Ind., 3. aprila. Pri tukajšnjem porotnem sodišču so včeraj sodili Henry McDonalda radi požiga in napada z bombo. Ko so porotniki naznanili sodišču, da so ga pronašli krivim, je pričel z revolverjem streljati na porotnike in ostale Pri tem Wm. E. Dwyerja, in ranil tri uradnike. Policaji in detektivi so naravno tudi nanj streljali in so ga nevarno ranili. Ko so tožencu porotniki namatiili svoj izrek, je McDonald skočil raz stol, vzel iz žepa revolver in pričel streljati na državnega pravnika Jas. A Cooperja, kterega pa ni zadel. Nato je pričel streljati na ostale uradnike. Pri tretjem strelu je detektiv Dwyer padel mrtev na tla. Med ranjenci je tudi policijski superintendent. McDonald, je hO spoznan krivim, dm je dne ZL februarja t L i dina-mitom razstrelil cerkev metodistov in dve prodajalnieL / ljudi, ki bo bili v dvorani. / je ustrelil glavnega detektiva Svojega moža zastrupila. V Chicagu, HL, je dal coroner Hoffman izkopati truplo dne 6. marca umrlega Charles Stronerja, ker se oblasti mnenja, da ga j« njegova žena, ki se preživlja z vedeževanjem, zastrupila. Umor v ljubosumnosti. V Monroviji, Cal., je gospa L. JL de Armanova, žena bogatega trgovca, v skrajnej ljubosumnosti ustrelila 28-letno ženo Helen GriflGnovo. Čakala jo je na poŠti in ko je nesrečnica prišla v vežo, je petkrat na njo ustrelila, tako, da je Griffinova na mesto obležala mrtva. Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of BusineaB of the corporation and addressee of above officers: 109Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York OKy, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.............$3.00 „ polleta.........1-50 „ leto za mesto New York ... 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 „ Evropo za vse leto ..... 4.50 11 „ pol leta.....2. 50 m „ f f četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo Hkupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") led every day, except Sundays and Holidays, t Subscription yearly $3.00. • ^Advertisement onfagreement. Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiijatvam naredite naslov: . "QLAS.NAKODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Dražje potovanje. Takozvana Continental Cunfeience. v kterej so združene razne parubrod-ne družbe, nam je sporočila, da je sklenila vožnjo na parobrodih teh družb tako iz Amerike v Evropo, kakor tudi iz Evrope v Ameriko podražiti. kar se je tudi že zgodilo. Vožnja iz Amerike v Evropo v med-krovju bode odslej v nadalje za $4 dražja, dočim se je ona iz Evrope semkaj podražila za $2.50. Oni rojaki, ki so namenjeni potovati v staro domovino, dobe naravno vsa potrebna pojasnila o tem deloma iz in-seratov tvrdke Frank Sakst>r v našem listu, m vse natanenosli in informacije se jim tudi naznanijo, ako se obrnejo na imenovano splošno znano tvrdko. 8e li bode izseljevanje v Evropo radi dražje vožnje pomanjšalo, je več nego dvomljivo, kajti, kakor nam naznanja imenovana tvrdka, so prijave novih potnikov tako mnogoštevilne, da bodo tudi v nadalje parniki, ki plujejo v Evropo, vedno prenapolnjeni. Ako uvažujemo še dejstvo, da je tudi nad dvestotisoč premogarjev mehkega premoga prenehalo z delom in da se sedaj še ne ve. pride li med njimi in njihovimi delodajalci do sporazuma, potem zamoremo že sedaj trditi, da se bode število onih, kteri bodo potovali v staro domovino, kljub vsem podražitvam potovanja pomnožijo, ne pa pomanjšalo. Vsi parniki. ki odplujejo tekom tega tedna v Evropo, v kolikor pride medkrovj«» v poštev, bodo prenapolnjeni. Brezposelnost je v našej republiki še vedno velika, kakor je raz-videti iz dnevnih poročil "Glasa Naroda" in tudi tukajšnji avstro-ogrski konzulat nam naznanja, da se dan za dnevom javljajo pri njem brezposelni avstrijski državljani, kteri prosijo za podporo. Dan za dnevom je videti velike čete inozemcev krog pomolov parnikov, ki so namenjeni v evropske luke, in vse polno jih mora zaostali, kajti prostori na parnikih so že v naprej razprodani, tako da se na one, ki si omislijo vožnje listke na zapadu in ki se ne pobrigajo za to, da bi si na parnikih že v naprej preskrbeli mesto, ne more jemati ozira. Radi tega svetujemo rojakom, ki so namenjeni v staro domovino in ki nečejo imeti na potu neprilik, da pravočasno naznanijo tvrdki Frank Sakser v New Yor-ktt, kedaj in s kojim parnikom nameravajo potovati, ker le na ta način bode mogoče za nje omisliti pravočasno parobrodne listke, tako da ne Hodo zaostali za kasnejše parnike, kar je vsekako v zvezi z velikimi stroški in zamudo časa. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, posebno one v Chi< agu, III., kakor tudi Mohor Mladiča, kteri me je tako dobro ustregel, za kar ga rojakom prav toplo priporočam. New York, L aprila, 1908. Martin Honsel. Pred odhodom v staro domovino i vi jamo vse rojake, prijatelj« in itrom Amerike, posebno pn so nas spremili na kolodvor W. Va. živili t York, 1. aprila, 1908. Jakob Debevc. Jakob Zalar. Anton Hlebe«. JLnton Rus. Ignacij Zidar. m Ivan Kuitf. Pran Logar. V lepej pokrajini Cape Girardeau v Missouriju, kjer prebiva mnogo marljivih in poštenih ljudij, uspeva pšenica ravno tako, kakor drugod plevel Po daljšem trudu se je- tamošnjim poštenim ljudem posrečilo pridobiti oblasti za to, da so par lastnikov in mučiteljev sužnjev radi omejitve svobode svojih delavcev kaznovale in poslale v zasluženo ječo. Vendar pa v imenovanem missourskem mestu take kazni ne smatrajo za nečastne in sramotilne, ker inače bi se ne zbralo vse polno državljanov iz Girardeau, kteri so obsojene zločince pred odhodom v ječo lepo pogostili, jim napravili sijajen banket in jih nato spremili z godbo na čelu v zapore. Vendar si pa moramo tudi to znati pravilno tolmačiti, kajti tamošnjega prebivalstva ne smemo iz nepraktič-' nega stališča obsojati. Na svetu je še vse polno ljudi in vsaki dan nastanejo novi, ki ne morejo na nikak način zapopasti in razumeti. da je zločin, ako se komu kratijo njegove pravice in ako se mu celo njegova svoboda omeji. Tudi imamo na svetu milijone ljudi, kteri mislijo, da ni zločin, ako se koga v njegovem mišljenju omejuje, ako se mu ukazuje, da mora verjeti baš ono, kar je v največjem protislovju z njegovim prepričanjem in z neovrgljivimi dejstvi. Taki ljudje ne žive samo v Cape (iirardeau v Missouriju, temveč po-vsodi v vseh deželah in med vsemi narodi je dobiti ljudi, kteri so skrajno nazadnjaški z ozirom na moralični in duševni razvoj. Ta ljudska nevednost in zaostalost se pa ne skriva, ona se celo ne sramuje javno nastopiti in učiti svoje zmote. In tako se tudi v našej re publiki dogaja, da prireja tako na-zadnjaštvo z godbami na čelu po raznih mestih nesmiselne parade, kterim morajo prisostvovati celo ženske in otroci. Pomisliti moramo, da ni samo prebivalstvo v Cape Girardeau priredilo te dni nesmiselno parado, temveč da smo imeli tudi mi priliko poročati o paradah, ki so se vršile izdatno bližje New Yorka. nego je Missouri. Oni, ki se zgraža vsled parade, ktero so priredili ljudje v Cape Girardeau, Mo.. v ječo obsojenim kratiteljem prepričanja in svobode, se mora tudi zgražati nad raznimi drugimi paradami. ktere se zamorejo po vsej pravici uvrstiti med sistem — peonage... Italija o avstrijskem oboroževanju. (X. armadni zbor v Ljubljani?) Italijansko politično in strokovno-vojaško časopisje zadnje dni razpravlja brez presledka o utrjevanju iztočne meje — frontiera orientale. Neposredni povod temu je, da je vlada v proračunskem odseku črtala Pais-u poročilo, v kterem je povdar-jal, kako zelo zaostaja oboroževanje meje na Italijanskem za Avstrijo. "C. d. 1." priobčuje o tem sledeče misli: Avstrija se na svoji meji proti Italiji dosledno, čeprav polagoma, oboro-žuje, in sicer po dobro in natančno izvedenem načrtu. Meja tridentinska je zavarovana defenzivno, s trdnjavami, ki zapirajo dolinske vhode in ceste, torej s stabilnimi napravami, dočim imajo trdnjavske naprave ob furlanski in kadorski meji značaj ofenzive, kakor da bi vse bilo zato pripravljeno, da prodere v to nezavarovano odprtino. Vse je tu mobilno — mnogo cest, železniških dohodov in garnizij. Tridentinski trdnjavski o-klep ima namen groziti levemu nasprotnikovemu krilu, dočim je na desnega nameravan napad. Da teži Avstrija z vso svojo vojaško silo zlasti proti Soči, o tem priča dejstvo, da se je letos nameraval premestiti v Ljubljano X. armadni zbor iz Galicije. Kar se tiče pomnoženja garnizij na meji, se je od leta 1904 premestilo proti laški meji vsega skupaj 28 bataljonov — kar približno znaša jeden zbor — od teh (všteta je tudi deželna bramba) odpade na XIV. (inomoški) zbor 13 in na III. (graški) 15. Ta dva zbora razpolagata vsegaskup# sedaj s 106 bataljoni, kar odgovarja 4. italijanskim armadnim zborom. Kaj ima temu nasproti postaviti Italija f Ako se morejo smatrati trije armadni zbori III. (Milan), V. (Verona) in VT. (Bologna) za obmejne zbore, potem je tega 24 regimentov pehote, 4 bersaljerov, 3 alpinov, vse-gaskup 31 nasproti 36. Toda v resnici se teh zborov ne sme smatrati vse za obmejne, ker je njih disloka-cijsko ozemlje prerazsežno (Ticino-Apenin). V resnici- je razmerje obmejnih sil italijanskih do avstrijskih 1:2. Pomislili treba, da bi bila, ako bi se bil januarja meseca X. zbor is Przemysla premestil v Ljubljano, pro-J oranje 1! Ako Hrvatje ti 8rti Soče, Italija postavljena ofen- Jla^1 1flHBTrf'r™ zivno nasproti III in X. zboru. — X. zbor se v Ljubljano zato ni premestil, ker so se vsled balkanskega vprašanja zadnji čas med Avstrijo in Sušijo poslabšale razmere. Poleg tega pa pridejo še druge priprave: tirolski deželni strelci so se reorganizirali v alpine, pomnožilo se je pogorsko in trdnjavsko topništvo, ravno tako konjenica, pomnožil se je XIII. zbor v Zagrebu in XV. v Sarajevu. Prvi ima namen ščititi ob Adriji de^no krilo avstrijske armade pred eventualnim nasprotnikom, XV. pa bi imel prodirati proti Solunu, če verjamemo sicer vedno dobro informiranemu "C. d. I." Kar se Italije tiče, sodi "C. d. I.", da je razun vojaštva popolnoma zanemarejno trdnjavsko" vprašanje, ki je prevažen problem za Italijo, kajti trdnjave se ne delajo iz zraka, dočim je pomnožiti garnizij e lažja stvar. • * * Kakor se vidi iz italijanskega časopisja, je Italija glede pomnoževanja avstrijske armade in koncentracije proti jugu dobro poučena. Glede pre meščenja kornega poveljstva bodi dodatno še pripomnjeno, da se je vojna uprava tudi že pečala z mislijo, premestiti korno poveljstvo ali v Celovec ali pa v Gorico. — Vendar pa na to sedaj ni misliti in pride v poštev le — Ljubljana. — Čas seveda ni še določen, ker tako premeščenje zahteva, da so v prvi vrsti izpolnjeni vsi predpogoji. In za te se sedaj gre! V slučaju vojne z Italijo bi se vršile važne operacije iz Ljubljane kot najkrajše poti do Trsta. Saj bi v slučaju sovražnikove invazije bila ta pot malodane nezavarovana, oso-bito na Krasu, kjer bi potem lahko sovražnik razdiral prometne zveze Trstom, Gorico, zlasti pa še — s Pu-Ijem. — Govori se tudi, da nameravajo pod Sv. Višnjarji napraviti forte z gorskimi baterijami, ker je prehod čez Za jezera nezavarovan. Nadjarska blaznost. Budimpeštanski list "Pesti Hir-lap"' je priobčil te dni z ozirom na hrvatako-ogrski spor članek, ki je tako značilen za psihologijo madjarske duše, da je vredno, da ga ponatisnemo tu dobesedno. Članek se glasi: <4Ako se Hrvatov ne more prepričati, se jih mora ukrotiti. Ako se Hrvatska neče podrediti ogrskim zakonom, treba jo podjarmiti. Ako Ogrska ne more razviti nikake energije nasproti puntarskim Hrvatom, potem pa Ogrska tudi ne more zahtevati, da bi jo kdo smatral resno. Privatne osobe se morejo med seboj pogajati iif konferirati, država pa ima le odločati. Z vso enegijo in močjo ogrske države treba napraviti red na Hrvatskem. Kar so mnoge "konference" pokvarile, to treba popraviti z vso strogostjo zakona in avtoritete moči. Ogrska vlada in hrvatski ban sta poskusila z novimi volitvami. S tem pa ne dosežeta nikacih uspehov. Hr-vatsko-ogrskega vprašanaj tudi ni mpžno rešiti na ta način. Tam doli v Hrvatski vlada danes že direkten punt proti državnopravni avtoriteti Ogrske, a upora ni možno udušiti drugače, nego z močjo, in če potrebno, tudi z nasiljem. ^Z ustavnimi sredstvi se v Hrvatski ne more več delati. Parlamentarno orožje sodi le v roko naroda, ki je dovolj inteligenten, da je zna rabiti. Dejstva pa so dokazala, da Hrvatska politično ni Še dovolj zrela! Žalostna dolžnost je prerokovanje neprijetnih stvari. Vendar moramo prerokovati, da bode imela Ogrska s Hrvati še krvave spopade in si bode morala z orožjem vnovič priboriti Hrvatsko!! Zahtevamo od vlade, naj odredi, da bodo na Hrvatskem in na Reki trajno dislocirani madjarski polki. Hrvatje naj vidijo sedaj v mirnih časih, kaj jih čaka, ako ne bodo hoteli pripoznavati ogrskih zakonov in pravic ogrskega državnega jezika! Z novim saborom^ne bode mogel ban istotako ničesar začeti, kakor ni mogel s starim. Kaj naj stori sedaj t Ali naj zopet razpiše volitve Tudi s tem ne bi veliko dosegel. Na Hrvatskem naj se jednostavno — ne razpišejo več nobene volitve! Ni brezpogojno potrebno, da v Zagrebu zboruje sabor. Zakone treba spolnjevati le nasproti narodu, ki sam respektira zakone!! Čim se v Hrvatski ne more ustavno vladati, se pa mora vladati brez ustave! Na Hrvatskem se bode vladalo tako, kakor "v okupiranih pokrajinah. Ljudstvo bode imelo koristi od tegp, ako bode spoznavalo blagodati kulture. Pred vsem pa bi Be morali vzpostaviti odnoSaji, kakor so vladali pred letom 1868. Komi tati Virovitica, Sirmija in Požega naj se "patrijirajo" zopet k Ogrski (l). Ti komitati so bili leta 1868 lahkomiilje-no podarjeni Hrvatski. Začeti m mora slednjič z madjariziranjem tudi na Hrvatskem! Tudi kralja ogrskemu je v dolžnost, da omofott madja- tvoriti nikake samostojne države, ampak podrejeno previncijo, potem se jih mora z orožjem prepričati o tem!" • * • Taki so izbruhi madjarske duše v listu "Pesti Hirlap". Morda bi menil kdo, da se ne treba ozirati na to in šteti v greh narodu, kar piše takov politični norec. Res je sicer: tu govori politična blaznost! Ali list Pesti Hirlap je mnogo čitan in uvaževan list, ki stoji — to moramo posebno povdariti — izven strank. Ravno zato pa moremo reči, da čutstvo in mišljenje, ki prihaja tu do izraza, ni svoj-stvo le kake posamične stranke, ampak tu vidimo duševno razpoloženje skupnosti. V članku "Pesti Hirla-pa" se zrcali madjarska duša. Blaznost je to, ali komulativnh blaznost, volja madjarske mase; to ni strankarska, to je narodna blaznost. Tu ni govoril posamičen strankarski fanatik, to so pojavi madjarskega šovinizma. ki preko cinizma in brutalnosti seza že do — bestijalnosti. "Pesti Hirlap" zahteva: podjarm-ljenje, nasilno ukrotenje, brezobzirno energijo, uveljavi jen je moič ogrske države, strogost zakona, avtoriteto države kakor diktatorico, protiustavna,^ torej nezakonita sredstva, krvavo priborerjenje Hrvatske, nasilno ma-djarizacijo Hrvatske, v službo kt^re se ima postaviti tudi — to je višek vsega — tudi vladar! Isti vladar, ki je sankcijoniral zakone, torej tudi na-godbo, ki določa, da je hrvatska dr žava v zvezi z državo Ogrsko, ne pa v podrejenosti — isti vladar naj pomaga zanikati zakone, ki jih je sam sankcijoniral!!! Ako ta zahteva ne pomenja blaznosti, potem sploh : vemo, kaj je blaznost. Blaznost je nadalje v tem, da madjarski list zahteva vsa našteta nasilja proti Hrvatom v imenu — kulture. Narod, ki mu še danes na vseh straneh sili izpod kože azijatsko barbarstvo, hoče narodu, ki ima faktično svojo kulturo, svojo sijajno zgodovino in ki je bil skozi stoletja prvoboritelj evropske civilizacije — Madjari hočejo donašati Hrvatom blagodati kulture! To je blasfemija, to je zasra-movanje pojma kulture, ako se v nje imenu zahteva nasilje, krivico, proti-zakonitost, dušenje svobode in celo — kri, torej sama taka sredstva, ki se jih more posluževati le barbarstvo! Hrvatom se ne treba plašiti pred takimi grožnjami. Te škodujejo le Madjarom samim, ker jih kompromi-tujejo pred vsem svetom, ker razkrivajo, kako je vsa baharija Madjarov o svojem vitežtvu, svobodoljbju in zvestobi do ustavnih pravic le ena sama velika laž! Računati pa je vendar s temi grožnjami kakor simpto-nom razpoloženja madjarske duše. Članek v "Pesti Hirlapu" ovaja hidrofobijo temperamenta in na tej groznej bolezni boluje ves madjarski narodni organizem! Naskok na mlin. Povest is nemško-francosks Spisal "Kmfia Zola. vojut. (Nadaljevanje.) Toda oče Kos ni izgubil svoje hladnokrvnosti; vse se mu je zdelo zgolj slaba šala, kajti ni mu šlo v glavo, da bi se kar tako meni nič tebi nič streljalo lj udi... Ko pa so položili zdaj nanj roko, je dejal: "Torej je stvar vendar resna? No radi mene — ako morate na vsak način imeti jed-nega — jaz ali kak drug, saj je vse-jedno!" Toda Franica je bila v grozi planila pokoncu. "Milost", je prosila, milost, oče je nedolžen, usmrtite mene na njegovem mestu, kajti jaz sem pomagala Dominiku bežati!" "Tiho, otrok! Zakaj lažešt Ne verujte ji, gospod častnik; ona se laže: bila je vso noč zaklenjena v svoji sobi." "Ne, ne, jaz ne lažem, zlezla sem pri oknu ven in sem pregovorila Dominika; da, to je resnica, Čista resnica." voliti t Rajši umrjem! Saj mi raz-trgavate srce--o prosim, usmrtite me, a ne zahtevajte kaj tako groznega od mene!" Njen obup, njene solze niso ganile tujega častnika, temue izgubil je potrpljenje in je kričal: "Zdaj pa je dovolj! Hočem imeti toliko ozira inl vam dati dve uri časa — ako po preteku tega reka vašega ljubčeka ni tu, se bode vaš loče pokoril zanj!'' Velel je zapreti očeta Kosa v sobo, v kteri je bil Dominik. Stari ni kazal niti najmanjega razburjenja; zahteval je samo tobaka, nabasal ravnodušno svojo pipo in pričel puhati. Ko pa je bil sam, sta mu stopili v oči dve težki solzi in počasi spolzeli mu po licih. Njegovo ubogo ljubo dete tako kruto mučiti! Kako je njegova dobra Franica morala trpeti! Deklica je trpela v resnici nečloveško. Ni mogla zapopasti tega, kar so zahtevali od nje. Ostala je bila na dvorišču, ko so odvedli njenega očeta, in strmela za njim, strmela nepremično v vrata, za kterimi je bil zginil. Nekaj vojakov je šlo mimo in smeje so ji zaklicali nekaj; ni jih razumela, gotovo jih niti slišala ni. Prijela se je z obema rokama za glavo, kakor bi se bala, da se ji razpoči. Častnik se je okrenil, da bi šel, in je rekel: "Dal sem vam dve uri časa, porabite ju!" Dve uri časa! Te besede so ji brnele po glavi, morala jih je ponavljati venomer: dve uri časa. Mehanično je stopala iz dvorišča, ven, v svet... Kam naj gret Kje naj dobi Dominika 1 Saj je moralo biti zaman vse prizadevanje! In vendar bi bila Dominika rada videla, da bi se posvetovala z njim, v dveh bi že naš\a kakšno rešitev... Dve uri! Kako je to šumelo po glavi! Dasi so se ji čezdalje bolj mešale misli, je vendar instinktivno ubrala pravo pot; šla je dbl k Moreli, do jeza, kjer so veliki kamni omogočali prehod, in noge so jo nesle tja do one prve vrbe, ki je stala na nasprotnem bregu. Tukaj je moralo biti. Pripognila se je in videla z grozo lužo krvi. Hlastno se je obrnila proč, šla naprej in iskala v travi sledove Dominikovih nog. Tekel je bil naravnost preko travnika, potem se je izgubila sled, a čez nekaj časa jo je zopet našla, vodila je do gozdnega parobka; tukaj pa ni bilo spoznati ničesar več. (Dalje prihodnjič.) Slovensko katoliško NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem slavnim društvom naznanjamo, da smo vsled oddaljenosti slovenskih naselbin odprli ŠE JEDNO IZDELOVALNICO za izdelovanje vsakovrstnih zastav, znakov, regalij, gumbov, slik, čepic (kap) itd. Nova izdelovalnica se nahaja na: 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Slavna društva in cenj. naročniki v Pennsylvaniji in sosednih državah naj blagovolijo sledeče vzeti v na-znanje. Sedaj se nahajamo v njih središču, od kjer nam bode mogoče hitreje in ceneje vsako naročilo izvršiti in dostaviti. Za nadaljna naročila se toplo priporočamo. JOHN N. GOSAK CO.. 719 High St., West Hoboken, N. J. 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. (3, 7 & 10 — 4) tWWWWWMMWWIWWWWO«!^* » ■ Zaston]! Zaaton)! f Nikjer v Ameriki ne morete dobiti f tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete In pipo ali cigare, kakor pri naa. Pošljite nam na eni dopisnici vas naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 308 B. 75th St., New York, N. Y. NAZNANILO. Društvo sv. Mihaela Arh. št. 27 Oče se je na smrt prestrašil, videl J- s- K- Jednote v Diamondville ji je na očeh, da ni lagala. A delal wy°-» izvolilo je pri seji dne 8. de- se je, kakor da ji ne verjame. | cembra 1907 sledeče nove uradnike: "Ona je blazna", je dejal, "ne po- A1°jzij Penca, predsednik, Box 35; slušajte je, saj ne ve, kaj govori." j Gregor Šabec, podpredsednik, Box _ . ,. . . . , .' 43; Fran Perušek, I. tajnik Box 65: Franica se je s sklenjenimi rokami; . ' _ . J " z"' ... v i. i vi Anton Skusek, II. tajnik, Box 3d; vrgla na kolena m se hotela obtožiti • . _ 7. , ° i Inam MATina nlomiim Ir mav Jk • A« podp. društvo iSledlnJene države S^vome / Sedež: Forest City, Pa. nodn«au lanuaria 1903 v .............. li iii^W. -o—o- ODBORNXKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral'Kana I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P«. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFEUC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, D. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Box «07 Forest City, Pa. ' Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PIRUHE O pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri jateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje r»aj-vestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, N.w York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 poštnino vred. NAZNANILO ROJAKOM. Danes dne 1. aprila odpotujem za par mesecev po važnih poslih v staro domovino. Za ta čas nimam nika-kega potnega agenta, kakor ga tudi še nikdar nisem imel. Doma v Chi-cagi, 111., pa bode moja trgovina zastopana po mojih pooblaščencih. Torej, kar se naroČil ali plačil tiče, naj se vsakdo brez skrbi tja obrne. Po vrnitvi iz milega mi rojstnega kraja oglasil se bodem sam osobno z mojo zlatarsko obrtjo pri cenjenih odjemalcih. Konečno izražam vsem rojakom po širni Ameriki srčno zahvalo za vso dosedanjo naklonjenost, ter Vam kličem: Z Bogom 1 Do videnja! M. Pogorele, 1114 Heyworth Bldg., Chicago, 111. » (2-4-4r) znova, a oče ji ni pustil govoriti. Pruski častnik je gledal mirno ta bolestni prizor, potem je dejal Fra- Josip Penca, blagajnik, Box 35; Anton Arko, zastopnik, Box 172. Vsi v Diamondville, Wyo. Z delom se je tukaj nekoliko pri- niei: "Držim se pae očeta, ker ni- čelo, toda svetovati ne morem niko- uvideti, da poUg Ognln • v mam onega; pripeljite mi f^nta in vaš oče je prost." S široko razprtimi očmi je strmela v moža, ki ji je mogel staviti ta grozoviti predlogi ki ji i® dal> da voli med oSetom in ženinom. Ni mogla zapopasti; slednjič je zajeeala: "Kako naj najdem Dominika? Saj m vem, kje je!" "Ali on, ali oče, vi imata voliti." "O moj Bog, moj Bog, kako pa naj volim, ko M vam, kja ja Dominiki AH tudi, ako U tadala — aH M mur, da bi semkaj prišel. Z bratskim pozdravom Fran Perušek, L tajnik. Box 66, Diamondville, Wyo. (1-4-4) KBA8RE VZUKOFOOm KAS-QXJ5DNI0X ' 1« m, t. ass:. NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu in Allegheny, Pa., se tem potom naznanja, da bode dne 4. in 5. aprila skupna velikonočna spoved. Člani se zbiramo ob 7:30 uri zjutraj v dvorani pod cerkvijo in gremo skupaj k sv. obhajilu. Vsak član mora imeti spovedni listek, če ne, se bode postopalo z njim po društvenih in jednotinih pravilih. Za društvo sv. Jožefa št. 12; Fran Krese, Josip Muška, predsednik. tajnik. (1-4—4) Y Pozor Rojaki! I^Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamfii $500. Pri na-roCoi blagovolite denarje po Post Money Order poliljati. Jakob Wahcic, F». O. Box 69 CL,eV^ LAND, OHIO. OPOMIN. Vse one, kteri mi ka^ dolgujejo na hrani, stanu ali v gotovini, opominjam, da v teku 14 dnij poravnajo svoj dolg, ker nameravam potovati v stari kraj; kdor v tem času ne poravna, obelodanil ga bodem s polnim imenom, ne oziraje se na to, če je moj prijatelj ali sorodnik. Matija HeršiS, P. 0. Box 272, Dunlo, Pa joi-irv VENZUL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, Obte izdelovalec zatoraj slovenci ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pe takoj natančno opišite svojo bolezenj^, da si pravočasno pomoč zadobite. PitO> te na nas v svojem maternem jeziku, in pošiljajte pisma na: AKADEH1ČN0 ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO DR. ROOF Specijalist za spolne bolezni, DR. KNIGHT Specijalist za notranje boloeet, DR. SPILLINGER Specijalist za diagnostiko. > AMERIKA EUROPE CO. 2128 Broadvai, Kn Yut %.' ^ Jugoslovanska «2= Lakorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA. o—o- URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 947S Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Street, Pittsburg, Pa. Glavni tajnik: JURLJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽI&NIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. 0. Box 57, Brad-dooi, Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, UL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, "Minn POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, IIL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IYEC, 711 North Chicago Street, JoHet, HL Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premem.be ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Mion., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Kedo je MEHULE? Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KZVANJSKE NOVICE. Ljubezniv brat. Nedavno je brezposelni mizarski pomočnik I. L. ukradel svojemu bratu hranilno knjižico a vlogo 703 K in dvignil v hranilnici 200 K, potem pa položil knjižico nazaj na svoje mesto. Nato je povabil dva znanca in ž njima popival ter napravil izlet v Domžale. Prišedši nazaj v Ljubljano, se je trojica vozila po meetu z izvoščekom in se slednjič ustavila ▼ neki gostilni na Martinovi oesti. Tu so se "prijatelji" sprli in je L. udaril svojega tovariša z vrčkom po glavi. Vmes je posegla policija in L.-ja aretovala. Dobila je pri njem še 105 K denarja in ga izročila nazaj brata. Visoka starost. V Leskovcu umrla je vdova Marija Naglič. Da živi do 23. maja t. L bi imela ta dan 100 let. Ljubezniv mož. Dne 18. marca je zaprl Jakob Jakša, delavec, roj. 1858 v Vrtači, pristojen v Semič, okraj Črnomelj. v stanovanju svojo ženo Marijo, jo vrgel na tla in jej zvezal z vrvjo roke in noge. Nato je vzel v roko britev, ji pokleknil na pr*a ter ji grozil, da ji bo pre rezal vrat. Vsled vpitja navzočega triletnega sina je Jakša odnehal groziti z britvijo, toda suval je svojo ženo z nogami in se izrazil, da hoče jesti njeno meso. Ženi se je slednjič posrečilo izviti se mu iz rok in mu uiti. Policija je siroveža aretovala in izročila deželnemu sodišča radi nevarne grožnje. te zopet nesreča. V papirnici Ley-kam v Gorieanah pri Medvodah se je ponesrečil tovarniški delavec V. Jur-man iz Gor. Senice. V nedeljo dne 15. marca, ko je že eelo noč delal, moral je zjutraj ob 8. zopet na delo. Mazal je stroje najbri brez vsacega nadzorstva. Sodelavci so ravno, ko je imel Jurman roko v stroju, zavrteli stroj in Jurmanu je eden prst na roki odtrgalo, dva pa menda popolnoma zmečkalo. PRIMORSKE NOVICE. Hudoben sin. Triindvajsetletni S. Carpeneti iz Vrsara v Trstu bi hotel živeti brez dela, a pri tem vendar le jesti in se zabavati. Ko ga prižene glad, zahaja k svoji materi, ki ima razprodajo vina v ulici Pescheria 16 ter zahteva od nje denarja, in ako ga mati ne da z lepa, ga mora dati z grda. Ko dobi sin denar, skuša, da ga čim prej raztrese. Vse prošnje, vse parjenje matere, ne izdajo ničesar pn lenem in zapravljivem sinu. Nedavno je omenjeni Carpeneti zopet k materi prišel v njeno prodajalno ter zahteval zopet od nje denarja, in ker mm ga mati ni hotela dati, je vzel revolver iz žepa ter ga nameril nanjo z besedami: Ta je za-te! Mati, vsa prestrašena, je dala sinu, kar je hotel. Ta je vzel denar in odšel po svojih potih. Potem je pa zopet prišel k materi ter vnovič zahteval denarja. Kar mm fa mati ni hotela dati, Je načel a y aJ isr^ t _ a a. .. * ■ je j /uiranje neka oseba, ki je šla pozvat ; ivdurju, ki je hudobnega sina odvedel j v zapor. Ko so ga preiskali, so našli j pri njem osem patron za revolver. Ko 1 fsa hoteli odvesti pa odvesti v za-j por. se je materino srce omehčalo in , ,j<* prosila za sina, ki so ga po resnem I opominu izpustili. Izdajal se je za policijskega agenta in sleparil Nedavno ob 4. uri po polurne je bil aretiran 271etni Karol Be-nedetich iz Trsta, bivajoči v Ijud--kem prenočišču v ulici Pondares. Benedctieh se je 7. marca izdajal pri Speranci Pirona, bivajoči v ulici Areata 6, za policijskega agenta ter si izposjodil od nje 10 kron. Neki Luciji Mosetig, ki se nahaja v prodajalnici ; omenjene Pirona, je Benedetich pro- i dal par čevljev za 80 v, ki jih je bil j nkral. Mosetig je čevlje izročila poli-| ciji. Tudi Ani Gril, bivajoči v ome-, njeni ulici, je skušal Benedetich prodati par čevljev, ki so bili tudi ukradeni, a jih Grilova ni hotela kupiti. ŠTAJERSKE NOVICE. Protestantje v Gradcu. Leta 1821 je bilo v Gradcu le 300 do 400 prote-; stan tov, danes jih je 7323, ki imajo svojo šolo, v ktero pohaja okolu 700 otrok. ( Zaradi pet kron. Povodom konkur-za mariborskega trgovca s papirjem Platzerja, so našli zapisan v knjigah tudi dolg 5 K 40 v na ime 76letnega gostilničarja v Ciglencih Fr. Draša, dasi je bil ta dolg že zdavno poravnan, le potrdila ni mogel brž najti. Ko je vsled tega prišel eksekutor v hišo ter hotel tilletm Draševi ženi zapleniti v postelji skriti denar, je starček eksekutorja potegnil za ovratnik, da je padel po tleh. Starček je bil vsled tega obsojen na en mesec ječe, žena pa na 14 dni zapora. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo 211etnega Ivana Lasnika iz Frajhama v slovenjbistriškem okraju k tri in polletni težki ječi, ker je fanta Petelinšeka brez vsakega vzroka udaril s krampom po glavi in roki, Pete-linškovega očeta z nožem v hrbet ta-ko, da je umrl na vnetju mrene. Zaprli so v Mariboru 201etnega Fr. Zorka od Sv. Urbana pri Ptuju, za kterega se je policija že dalje časa zanimala radi raznih goljufij. Padel je z vlaka blizu trga Mau-tern na Zgor. Štajerskem delavec Se-legoj iz Sv. Lucije na Primorskem. Železniški čuvaj ga je našel na železniškem nasipu vsega krvavega ležati. Prepeljali so ga v ljubensko bolnico. BALKANSKE NOVICE. Zavod za proučavanje Balkana v Sarajevu. "Trž. Lloydu" javljajo iz Sarajeva: Deželna vlada za Bosno in Hercegovino je bila predložila skupnemu ministerstvu na Dunaju, da bi ee v Sarajevu ustanovil poseben zavod za preiskavanje in proučevanje balkanskih dežeL Skupno minister-stvo je odobrilo predlog bosansko-hercegovske vlade ter je ta zavod sedaj postal gotovo dejstvo. Zavodu na «ek> je postavljen dr. Patsch, našel-nik deželnega maaeja v vod se bo bavil 6 proučevanjem ia preiskovanjem e tno-iii dro-oro grafiČ-nih razmer na Balkanu. Z znanstvenega stališča je ta ustanova jako upravičena in koristna. Ali, ob enem treba naglasiti, da se pod plaščem znanstvenega preiskovanja po Balkanu, skrivajo tudi politične in vojaške svrhe avstro-ogrske vlade. Javna tajnost je, kaj se s tem zavodom želi in hoče doseči. Italijani imenujejo svoje trgovinske napore in gospodarska prouČavanja po tujih deželah penetrazione pacifica (mirno prodiranje). Proučevanje pa, ki je hoče uprizoriti in izvesti po balkanskih deželah ta novi "zavod za preiskovanje Balkana", more se z gotovostjo in primerno označiti: penetrazione politica e mili tare (politično in vojniško prodiranje). RAZNOTEROSTI. Strašna mati. Na Dunaju je bila obsojena Roza Bohaoek v sedemletno ječo, ker je svojo triletno hčerko do smrti trpinčila. Javne šole v Varšavi. Mestni za-stop vzdržuje v mestu Varšavi 155 javnih ljudskih šol, ki so večinoma enorazrednice. Židovski sindikat vzdržuj t 24, luteranski 11 ljudskih šol. V šole hodi okolu 11,000 otrok, dočim je v Varšavi nad 73,000 šoloobveznih otrok. Ru%ka vlada pa, mesto da bi pospeševala šolstvo, dela celo zapreke in zapira šole na ruskem Poljskem. Statistika rodbin na Francoskem. Francoski minister dela je pravkar priobčil statistiko o rodbinah na Krancoskem. Vseh rodbin je 11 milijonov 315,000, od teh jih 1,840,700 nima otrok, 3,966,171 le enega otroka, in 2,661.978 dva otroka. Z otroci obdarovane rodbine so na Francoskem zelo redke; le 2649 rodbin ima de^et ; otrok; 1437 — 12, 249 ~~ 16, 34 — 17, ; in 45 — 18 in več. ! Ruski Poljaki proti Nemcem. Nem-t ci, živeči v ruski Poljski, se tožijo, da ! jih Poljaki preganjajo, a kakor vzrok temu navajajo postopanje pruske vlade nasproti Poljakom. Nemci so se obrnili na nemško vlado, proseči jo pomoči in zahtevajoči od nje pomoči. Nemški kancelar je v stvari posredoval v Petrogradu, da bi ruska vlada preprečila to preganjanje Nemcev v ruski Poljski. Aretovanih *e bilo že nekoliko Poljakov, ker so v pismih žugali Nemcem. — Gospe iz poljskega plemstva so ustanovile ligo, ktere členi so obvezani, da na svojih potovanjih po Nemčiji ne kupujejo nikdar ničesar. Kdor se pregreši proti tej odredbi, bo moral plačati občutno globo, a poleg tega bo bojkotiran od društva. Čudna ljubimska drama. V ogrski vasi Serono je zalotil orožnik svojo ljubico v intimnem objemu z nekim drugim mladeničem. Dogodek je najprej fotografiral, potem pa ustrelil nezvesto ljubico, svojega tekmeca in koncem še sebe. Obsojen sodnik. Sodni pristav na Dunaju, 561etni dr. Rischanek, je bil obsojen v šestmesečno ječo, ker je oskrunil osem malih deklic, kterim je bil jerob. Zavrnjeno odlikovanje. Komitatni notar v VeL Varadinu, Hollosy, odklonil je srebrni zaslužni križee, ki mu je bil podeljen za 48Ietno službovanje. Hollosy je izjavil, da je tako odlikovanje le za dvorne lakaje. Ruska vlada je imenovala za ruskega generalnega konzula v Budimpešti Muravjev-Apostola, svetnika ruskega poslaništva v Berolinu. "Rus'' piše o tem imenovanju: "Postavljenje diplomata, kakor je Muravjev-Apostol, za generalnega konzula v Budimpešti, dokazuje, da Rusija vidi v Ogrski državo, ki zasluži ne samo, da ima ruskega generalnega konzula, ampak tudi poslanika. Rusija želi popraviti pogrešek iz leta 1848 in stopiti z Ogrsko v dotiko, od ktere bi obe deželi imeli koristi. Pred Ogrsko stoji sedaj nova Rusija in prenovljeni ruski narod, ki obsoja čin Rusije iz leta 1848. Oživljena in zopet mrtva deklica. V Parizu so oživeli z magneti žira-njem in frotira njem neko mlado deklico, o kteri so sodili vsi. da je že mrtva in so jo zato že položili v krsto. Deklica je odprla oči in poročala o svojih čustvenih utisih. Razburila se je tako, da so jo morali pomiriti z morfijem, a vbrizgali so ji preveč morfija in deklica je nato dejansko umrla, Dinamitna eksplozija. V Duisburgu ob Ruhri so nameravali razstreliti nek star most. Dinamit, spravljen v lopi, se je pa vnel, ker je bila peč močno zakurjena. Dva delavca sta raztrgana na drobne kose. Lopa je izginila. na naročbo.5 Ravnokar je poteklo prvo četrtletje letošnjega leta in ob zaključku knjig upravništva našega lista smo uvideli, da je število naročnikov "GLASA NARODA" za par sto napredovalo To dejstvo nam najbolje svedoči o priljubljenosti našega Hsta in nam zajedno tudi dokazuje, da smo glede čtiva, kakor tudi točnosti pri dostavljanju na pravej poti. List se razširja kljub finančnej in gospodarske] krizi, o kterih pojavili v našem ekonomičnem življenju smo rojakom-na-ročnikom vedno, oziroma dnevno poročali sama dejstva, ' da se zamore vsakdo, ki je odvisen od zaslužka z delom svojih rok, na ta način potom našega lista jnformovati, kak je sedanji gospodarski položaj naše republike. Da smo v tem pogledu ravnali pravilno, nam v prvej vrsti jam-) či izredno razširjanje našega lista in tako smo tudi nverjeni, da bodemo z o žirom na to rojakom vedno lahko postregli s pravimi podatki, kar nam je tem ložje, čim večji je krog naših naročnikov. Kakor dosedaj, tako bode tudi v nadalje "GLAS NARODA" prinašal dnevne novice in vse najvažnejše pojave na delavskem polju; nadalje bodemo skrbeli za to, da izvedo rojaki tudi kakor hitro mogoče novice iz Slovenske in da bodo podlistki ali zabavni del našega lista kar naj zanimive j i. Tako smo priredili za ta del našega lista velezanimive potopisne romane znanega pisatelja Karla May, kteri prično sredi aprila izhajati pod naslovom "V PADIŠAHOVEJ SENCI" in kteri bodo še zanimive ji, nego je bil potopisni roman istega pisatelja, "Winnetou", ki se je tako priljubil med našim ljudstvom, da smo ga morali natisniti v posebnih knjigah, ko jih se je na tisoče razprodalo. List "GLAS NARODA" ostane tudi v nadalje zvest svojim načelom in se bode vedno ogibal nedosegljivih idealov ter utopijskih fantazij, ktere nikdar ne vodijo nikogar do onega, kar si predstavlja. Ostal bode na svojej dosedanjej praktičnej poti, zvest pred vsem ameriškim načelom. List velja za Zjed. države in Canado: za eno leto.................. $3.00, za pol leta.................. 1.50, za leto za mesto New York... 4.00, za pol leta za mesto New York 2.00, za Evropo za vse leto........ 4.50, za Evropo za pol leta........ 2.50, za Evropo za četrt leta....... 1.75. Uredništvo in upravništvo. Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena-ija, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v Slovenski Narod! potrebno, da se tukaj v Zjedi- njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikira,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI. Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim. 11 TAKO SLOVENSKI NAROD VEC TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego ysi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDOKE-A Universal Medical Institute SO West 29th StrMft New York OHy Mi&Attv MS^iStt J ''C.>'."/l| f?r - ------ . j - jST^ " Slovenci! NAROČAJTE IN CITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL 1NS1TUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. * Zatoraj rojaln, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK. H. T. NA PRODAJ. Prodam pohištvo, vsega obilo za 6 boarderjev. Kupec če želi, lahko tu- J di moje delo dobi; delo je lahko in j stalno, plača primerna, samo znati ' mora nekoliko nemško ali pa an- j gležko. Vprašajte pri: Frank Kollar, 888 River Ave., Allegheny, Pa. (3-4—4) je bolje kakor zlato in to ima MAHI pri svojih rojakih FR. SAKSER CO-, 109 Greenvich St., New York, in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zdravju najprimernejša pijača je ^LBISY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.feL kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Za vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne upravništvo ne uredništva. AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosullch.) NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hnrate. sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vsč spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, X ARGENTINA. V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva druga nova potniška parnik*. Gane voznih listkov b NEW Y0RKA za IIL razred so da: TRSTA ...............................................$26.— LJUBLJANE........................................$26.60 REKE...............................................$26.— ZAGREBA..........................................$27.20 KARLOVCA........................................$27.25 II. RAZRED do TRSTA ali BEES........................ Parobrod "FRANC ESC A" odpluje 7. april * 1908. Parobrod VCi roRT^MO START 4lV KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 40c. KNEZ ČRNI JURIJ 30«. KOSI ZLATE JAGODE, 50c. KRALJICA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB 20«. KRVNA OSVETA, 15c. v MAKSIMILIJAN I., cesar mehikan skupaj ZABAVNE DBUGE Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in groeerijo, tako Re obrni na Martin Geršiča, 301-303 K; Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da frnmn T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, iunke itd. Govorim v vseh slovanskih obilni obisk. 9»wm PRIPOROČILO. Rojakom v S&n Francisco, OaL, is okolici "»"»ftnJsiniT, da jo Mr. IVAN STABIHA, 2000 1Mb St., San Frandzco, OaL, nai zastopnik in pobira naročsiso sa "Glas Naroda" ti toplo pripotočaisa. . 1 IN BAZNE KNJIGE. ALAtHN S ČAROBNO SVETELNI- OO 10c. ANDREJ HOFER 20«. AVSTRIJSKI JUNAKI, vos. 90e^ neve«. 70a BARON TRENK 20s. BELGRAJSKI BISER lfio. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BOJTEK, v drevo vprožemi vite«, 10e. BOŽIČNI DAROVI lOo. BUCEK V STRAHU, 35c. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKA T J, 15c. CESAR FRAN J06IP 90s. CESARICA ELIZABETA, 15c. CIGlANOVA OSVETA Sta. CVET3NA BOROGRAJ8KA S0e. CVETKE 20e. ČAS JE ZLATO 20s. ČRNI BRATJE, 20c. DAMA S KAMEUAMI, Uno vez. $1.25. DARINKA, 90s. DETELJICA, tivljonjo skih bratov, frsnoookih vojakov, DOMA IN NA TOJEM 20s. DOMAČI ZDRAVNIK po Tasiiifi, novosoa Ms. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, 20c. ENO LETO MED INDIJANCI, 20e. ERAZEM PREDJAMSKI, 15o. EBI 90S. KVOTAHVk Hs. FABIOLA, 60s. "ski, 20c. MALA PESMARICA 30c. &ALI VITEZ, 3 zvezki, $2.25. MALI VSEZNALBC 20^ MARIJA, HČI POLKOVA, 20c. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA, 10c. MIKLOVA ZALA 30c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ 20«. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40e. MRTVI GOSTAČ 20e. MUČENTKI, A. Aškerc, elegantno vez., $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH 25c, NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI 20c NARODNE PESMI, Žirovnik, 3 zvezki, vez., vsak po 60e. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki 20«. NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI 20o. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vasi 90s. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20c. NIKOLAJ ZRINJSKE 20e. OB TIHIH VEČERIH 70e. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE 40c. PAVLIH A 20e. POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDNJI MOHIKANBC 20c. PRAVLJICE (Majar) 20et PRED NEVIHTO 20c. PREGOVORI, RRHJKE, KEKL 30c PRI SEVERNIH SLOVANIH 30e PRINC EVGEN 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki po 20c. FBI VRBOVČEVEM GROGI 20c. PRST BOŽJI 15c. REPOŠTEV 20c. RINALDO RIN1ALDINI 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA 40c. RODBINA POLlANEŠKEH, 3 zvezki $3.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75c. SLANUE V PODOBAH, male, 15e. SANJSKE KNJIGE, veliko, 30c. HttNll.TA 15«. SITA, mala Hindostanka, 20e. SKOZI ŠIRNO INDUJO 30e. SLOVENSKI ŠALJIVEC, 2 zvezka po 20e. SPISJE 15«. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKA ZGODOVINE 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE 20e. SRBČOLOVEC 20a. STANLEY V AFRTKT 20«. STEZOSLEDEC 20e. STOLETNA PRATIKA 60c. STO PRIPOVEDK, 20c. STRELEC 20«. STRIC TOMOVA KOČA 40«. SV. GENOVEFA 20c. ^V. NOTBURGA 20«. SVETA NOČ, 15«. ŠALJIVI JAKA* 2 zvezka, 20c. ŠALJIVI SLOVENEC 75c. ŠTIRI POVESTI 20«. TEGETHOF, slavni odmiral, 90s. TIMOTEJ IN FILOMENA 90s. TISOČ DT ENA NOČ, SI zvezkov, $8JJO. TRI POVESTI GROFA TOLSTOJA V DELU JE REŠITEV VHNČEK PBXP0VBS33 V GORSKEM ZAKOTJU 90s. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20c. V ZARJI MLADOSTI 90* WTNNETOU, rdffH gentleman, tri zvezki $1.00, ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 60«. ZLATA VAS 25«. ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60c. ^ OGNJEM IN MEČEM «250 ŽALOST IN VESELJE, 45c. ZEMKTEVTDL ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE. veliki 25«., mali 10«, ^EMLJEVTD EVROPE 15e. OPOMBA ZEMLJEVID KRANJSKE DBŽB- LE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJEN 1H MU ŽAV 25s. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, IjnbljansSa in drugih mest na Kranjskem, nsift* yorške in raznih mest Ameriko^ ^ s cvetlicami in hmnoristiSno po dncat 30e. Razne svete podobe, komad '5c, 3a« cat 30c. Ave Maria 10c. Album mesta New York s slikami mesta 40c. Naročilom je priložiti denarno vrednost bodisi ▼ gotovini. poštni nakaznici ali poštnih znamkah, že všteta. Poštnina je pri vseh teh conak VAS^KREDIT JE DOBER! Vsak pošteni delavec zamore pri nas eno krasno zlato uro na kredit kupiti. Ura je iz solidnega zlata umetno izdelana z tremi pokrovčki, zelo dobri in vztrajni stroj z 15 kamni, ter je za 20 let pismeno garantirana. Vsak urar jo bode od vas rad za$24.— kupil. Ura stane samo $30.— Mi vam to dragoceno uro damo na kredit, na mesečne obroke. Vsaki, kateri si želi kupiti to dobro in izvrstno zlato uro, naj nam priloži v pismu sumo a ostalih $26^— še izplača v mesečnih obrokih po $2.— Uro-tfam takoj pošljemo kakor hitro prejmemo aro. Za to naj si vsak! delavec takoj to uro naroči, ker se n« bode več tako ugodna prilik« nudila, da si zamore na tako lahki način zlato uro kupiti, ktera vam bode za celo življenje služila. Pisma in denar pošljite samo na ta- le naslov: c/lmerican Credit Watch Co. Flat Iron Build'g R. 1307 NEW YORK. Clippie Generale IiaesaiMi (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA Postili parniki so:' "La Provence" na dva vijaka.................. 14,200 ton, 30,000 konjskih moč? "La Savoie" „ „ „ ............ .....12,000 „ 23,000 „ "La Lorraine" „ „ ...................12,000 „ 25,000 „ „ "LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 "LaBretagne"................................ 8,000 „ 9,000 „ _ "LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki »dpinjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nr® dopoladne iz pristanišča št. North River, ob Morton St., N. T« ♦LA PROVENCE 9. aprila 1908. *LA LORRAINE 14. maja 1908.. *LA LORRAINE 16. aprila 1908. *LA TOURAINE 21. maja 1908. «LA TOURAINE 23. apr. 190t *LA SAVOIE 28. maja 1908. »LA SAVOIE 30. apr. 190» *LA PROVENCE 4. jun. 1908. *LA PROVENCE 7. maja 190fc *LA LORRAINE 11. jun. 1908. Par 11 ikii z zrezdo zaznamovani Imajo po dva vijaKa. M. W. Kozminsk?. 71 Deaoorn St.. Chicnao. I. j BOJAKE, ITAJbOČAJTI O KA "OLAB HA&ODA", NAJVEČJI Z> MAJCENEJši DHinrmi po Telefon 1279 Rector, N. Y. Fr. Sakser Co. (Inkorporirana v državi New York.) 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND, 0. « Pošilja najhitreje In najceneje denarje v staro domovino. Vloge izplačuje c. lcr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako Uu-inan3jo aot oo in jili spremimo na parnik. Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen, naj seizvesr.no obrne le na FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE N. E.f CLEVELAND, O. *