Poitnln* plsfant v gotovini. Leto LXVII., št. 257 LJubljana, ponedeljek 12. novembra 1934 Cena Din 1.— SLOfENSKI lanaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserata do 50 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od lOO do SOO vrst a Din S,-, već jI tnserau petit rrsts Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CTPRAVN1ATVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica ŠL 5 Telefon: 3122. 3123, 3124. 3125 in 8128 Podružnice: MAK1BUK, Smetanova hi — NOVO udiiasi\>. ujuoijanaaa ceala, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica i. telefon it. 05, podružnica uprave: K ocen ova ulica 2. telefon St_ 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 103- Racun pri postnem čekovnem zavodu ▼ LJubljani at. 10.351. Veličastna poklonitev Kralju-Vitezu v Parizu Stotisešglava množica se je včeraj v Parizu pred Slavolokom zmage poklonila spominu velikega kralja-zaveznika Pariz, 12. novembra. AA. Čeprav je včeraj deževalo, se velikanske množice Parižanov niso dale ovirati, da ne bi ure in ure potrpežljivo čakale, da pride tudi nanje vrsta za poklonitev pred katafalkom in posmrtno masko Viteškega kralja Aleksandra I. Uedini-telja pod Slavolokom zmage v Parizu. Ta vztrajnost Parižanov pri tej spon-tani pobožni želji je bolje izrazila razpoloženje Francozov od kakršnekoli izjave. Velikanski Icraljev prapor, ki je zastiral zapadni obok slavoloka, je bil razkošno razsvetljen, tako da so se tri ju geslo venske barve itn beli orel videli celo na trgu Goncordie. Bivši bojevniki v vrstah in nepregledna množica ljudi so zavzemali cele pariške ulice, medtem se ;e pa pod hladnim jesenskim dežjem vršila pobožna cerkvena slovesnost, ruski zbori so pa peli pod Slavolokom. Ta služba božja je sploh prva cerkvena slovesnost te vrste, ki se je vršila pod orjaškim Slavolokom. Cel gozd bojevniških zastav, invalidi na vozičkih, nepregledne vrste bivših bojevnikov in velikanska množica ljudi — vse je bilo zbrano, da se pokloni Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelja]. ki še mrtev služi svoji domovini. Izkazovanje časti blagopokoisnernu Viteškemu kralju Aleksandru se ie vršilo vse dopoldne pod Slavolokom, Čeprav je bilo zelo mrzlo vreme, je defiliralo pred kraljevim katafalkom in njegovo posmrtno masko več stotisoč ljudi. Prva je defilirala tako imenovana nacionalna fronta, v kateri so združena razna patriotska društva. Na čelu ogromne množice so korakale modre srajce V drugi skmpini so nosili pod steklom posmrtno masko biagopokoj-nega kralja Uedinitelja. Na eni strani te skupine ie koraka! znani kipar del Sarthe. ki je izdelal osnutek za spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelj-u v Parizu. Na drugi strani med nosilci steklene vitrine s kraljevo masko so pa opazili znanega publicista B in et a-Val mesa. Kraljevo posmrtno masko so položili zraven groba francoskega Neznanega junaka pod Slavolokom in tedaj se je povorka ustavila. Takrat so pristopili katoliški duhovniki, protestantski pastor in rabin in opraviVi kratke molitve za dušni pokoj Viteškemu kralju Aleksandru I. Ue din i tel ju in francoskemu Neznanemu junaku. Po molitvi je čelo povorke krenilo dalje, na Elizejskih poljanah je pa ob zvokih fanfare nastopil oddelek članov patriotske mladine v dolgih kolo- nah. Na čelu so nosili 'velikanski lo-vorjev venec s trobojnico, na kateri je bil napis: Zvestemu zavezniku Krabu-junaku in Mučeniku. Alelcsandru jugo-slov2nskemu — Nacionalna fronta. De- filiranje patriotske mladine je poteklo v popolnem redu. V skupinah voditeljev te organizacije so opazili pariškega poslanca Pierra Taitingerja in polkovnika Ferandija. Nato je stopala znana patriotska organizacija »Francistov«, za njo pa člani organizacije Francoske solidarnosti, za njimi organizacija »Action Francai-se« z oddelkom motociklistov na čelu. Svoje pristaše, ki so se udeležili tega defileja, sta vodila Charles Maurras in Maurice PigoL Na koncu defileja so stopali v lepem in impozantnem redu člani znane bojevniške organizacije »Ognjeni križi«, ki jih je vodil njihov voditelj polkovnik de la Rocque. Vsa ta velikanska manifestacija v znak spoštovanja do blagopokojnega kralia Aleksandra L Uedinitelja in iskrenega prijateljstva do Jugoslavije je potekla v najlepšem reau in v navzočnosti velikanskih množic francoskega naroda Pariz je predsinočnjim in včeraj pokazal, koliko mu je do prijateljstva Jugoslavije in kako globoka ie njegova bolest zaradi smrti Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Staro in mlado, siromašni in bogati — vsi so hoteli izkazati čast velikemu in rmičeniškemu vladarju prijateljske države. Poincare velik dobrotnik Pariz, 12. novembra. AA. lx Bar le £>uoa poročajo, da so tamkaj službeno objavili oporoko pokojnega predsednika republike, predsednika ministrskega sveta m akademika Ravmonda Poincareja. V tej oporoki poklanja pokojni Pomcare vse svoje posestvo v Sampignvsu okraju Meuse. Njegova vdova, ga. Poincarejeva, ima pravico do dosmrtnega užitka. Nov finančni škandal v Franciji Pariz, 12. novembra. AA. H a vas poroda iz Rouena da je v tamošnjem listu >Jour. nal de Rouen« izšlo podrobno poročilo o finančnem škandalu v Rouenu. Kaže, da gre za velike zlora>e "ekega velikega stavbnega podjetja Država je oškodovana m 120 milijonov frankov Podjetje bi morajo izročiti materijal na velike pristaniške naprave na spodnji Seini in izvršiti Še drugu državna dela Dozdaj so ugotovili, da je podjetje navedlo ogromne količine gradiva, ki pa ga ni dobavilo. Država je podjetju plačala zneske za 4 krat večje količine materijala kakor jih je v resnici naročila. Nemški načrti London, 12 novembra, g. Listi javljajo na podlagi dunajskih informacij, da namerava nemška vlada po eventuelni zopetni pridružitvi Posaarja kot prvi ukrep uvesti splošno obvezno vojaško službo. »Evening News« pravi, da bi ta korak pomeni odpoved vojaških klavzul versailleske mirovne pogodbe. Gdbbels je prepovedal nemškemu tisku objaviti vesti o tem načrtu. Angleški predlog za omejitev oboroževanja London, Iti novembra. AA. Veliko Britanijo bo na seji predsedstva razorožitvone konference, ki bo 20. novembra, zastopal pravosodni minister Eden. Verjetno je, da bo v imenu svoje vlade predložil načrt O ureditvi izvoza in trgovine z orožjem, ki ga je omenil podpredsednik angleške vl*-de v svojem snočnjem govoru. Panika v Budimpešti Kljub vsemu zanikanju vladnih krogov se polašča madžarske javnosti vedno večje vznemirjenje zaradi množečih se obtožb proti Madžarski Spominu padlih Na obletnico premirja se je ves narod spominjal pokojnega kralja kot tvorca miru Praga, IZ. novembra, r. »Narodni Listva objavljajo zanimiva poročila o položaju Madžarske po razkritju podrobnosti o marsejskem atentatu. Posledice te preiskave m odločno stališče, ki ga v tem pogledu zavzema Francija in ki prihaja do izraza ne samo v francoskem tisku, temveč tudi v tisku Male antante, izziva na Madžarskem, zlasti pa v Budimpešti, vedno večje vznemirjenje, ki vse bolj prehaja v paniko. Madžarski tisk s& po višjem nalogu na vse mogoče načine trudi, da bi zavrgel težke obtožbe, ki se vedno bolj kopičijo proti Madžarski Budimpeštanski listi z vidno nervoznostjo poudarjajo, da je treba tem »neupravičenim sumniče-njim« odločno napraviti konec in da se mora vlada, če ne gre drugače, poslužiti najskrajnejših sredstev. Toda obtožbe, ki se z vsakim dnem bolj kopičijo proti Madžarski, so tako dokumenti- bo Madžarska po končani preiskavi znašla v popolnoma izoliranem položaju. Zaradi tega se vedno bolj poudarja, da rimski ekonomski pakt. kakor se ie izvajal v praksi dosedaj, ni dovolj uspešno sredstvo za zaščito gospodarskih interesov Madžarske. Zato smatrajo v Budimpešti, da bi bilo nujno potrebno ta pakt vsestransko poglobiti ker za dogledno dobo nI nlkakega upanja na kakšen drugi večji trgovinsko-politični uspeh. Revizionizam je poražen m v bližnji bodočnosti Madžarska ne bo več mogla nastopati s svojimi revizionističnimi zahtevami. Revizioni-stična politika je spravila madžarsko politiko v zagato, iz katere sedal ni videti izhoda. Poslednja nada ie bil Gombošev poset v Rimu. Toda madžarski ministrski predsednik se ie vrnil Iz Rima razočaran. Četudi govori komunike o rimskih razgovorih Gomboša o italijansko-madžarskem sporazumu, je vendar stališče Italije glede aktualnih mednarodnih vprašanj, ki so za Madžarsko izredno važna in resna, nejasna. Zato so se v Budimpešti upra- vičeno začeli bati za bodočnost madžarske države. Celo narodni poslanec Eckhart, ki je zastopal Madžarsko v Ženevi, |e novinarjem priznal, da so časi za Madžarsko izredno težki, In da se bližajo še hujši dnevi. V zvezi s tem v političnih krogih mnogo komentirajo poročilo dunajskega dopisnika »Neue Ziircher Zeltung«, ki opozarja na temperamentno pisanje budimpeštanskih listov m zlasti podčrtava pisanje organa predsednika madžarske vlade Gomboša, ld poudarja, da bo Madžarska znala in mogla najti sredstva m načina, da se opere sramote, v katero hočejo spraviti Madžarsko po marsejskem atentatu. Organ predsednika madžarske vlade se obrega tudi nad iugoslovenski tisk, kateremu predbaci-va seveda neobjektivnost, če poroča o nepobitnih dokazih preiskave, ki mečejo kaj čudno luč na odnošaje teroristov z madžarskimi uradnimi krogi List g. Gomboša se povzpenja celo tako daleč, da že kar odkrito grozi z vojnimi konflikti, če se ne bo ugodilo madžarskim zahtevam. Zbližanje z Bolgarije vidno napreduje V kratkem bodo urejena bo pospešilo obmejna vprašanja, promet rane, da madžarski tisk vedno bolj izgublja svoje ravnotežje in ne more niti približno označiti, kaj si zamišlja pod radikalnimi sredstvi, s pomočjo katerih nai bi se zaustavila »prot^mrdžarska kampan:3«. Če tud; ?e za enkrat ne more reči, da bi zavzele posledice aten-tnta obliko kake večie mednarodno akcije proti Madžarski, vendar je zavladal v Budimpešti upravičen strah, d> se Sofija, 12. novembra, r. Jugoslo venski poslanik Cincar-Marković je po povratku iz Beograda poselil bolgarskega zunanjega ministra Kosto Batalova. Njegov poset je zbudil v bolgarskih političnih krogih veliko zanimanje, ker se je jugoslovenskl poslanik baš vrnil iz Beograda. Na sestanku sta razpravljala o vseh vprašanjih, ki se tičejo Jugoslavije m Bolgarije, zlasti pa o nadaljnjih olajšavah v obmejnem prometu. Otvorili bodo nove prehode čez mek> v okolic! Zalečara In Kumanova Tudi eor-mainosti za Izda'anie potmn listo\ se Sodo noeno^-favfle. V kratkem se sestane posebna metana kontfsHn, ki bo uredila s tehnične strani vsa vpra?ania. o katerih stn se dogovorila ministra Ba- talov m Jevtfe na njunem poslednjem sestanku. Po konferenci s poslanikom Cincar-Marković em je zunanji minister Izjavil novinarjem: Po svojem povratku iz Beograda me je posetfl g. Cincar-Marković. Govorila sva o vseh aktualnih vprašanjih, ki zanimajo obe naši dve državi. V najkrajšem časa bomo pričeli praktično urejevati vsa ona vprašanja, o katerih smo se dosedaj sporazumeli. Te dni bo sestavliena mešana komrsHa *a ureditev teh vprašanj. v/u t ta fftiio Jugos lovriiA? 1U f 1 JU« Beograd, 12. novembra AA. Med včerajšnjo cerkveno slovesnostjo na francoskem pokopališču v Beogradu je odpravnik poslov francoskega poslaništva Knohel imel govor, v katerem je med drugim dejal: Danes je 11. november, dan, ki ga je neki francoski ministrsk predsednik imenoval dan slave, žalosti in mira Na današnji dan pred 16 leti je na vsem vencu rovov od morja do Vogezov. kjer so štiri leta delali, trpel' in se borili do zadnjega zdihljaja za zmago Francije, odmeval tisti čudn zvok trobente: Ustavite streljanje! Vsa srca so vzdrhtela. Bil je praznik, velik praznik premirja, ki je vlil nove nade za mir med ljudmi. Naše misli so že tedaj veljale tistim, ki so s svojimi žrtvami omogočili največjo slavo. Pri spominu nanje smo enih misli. Naša čuvstva se klanjajo pred junaškimi brati, ki so si s svojo krvjo postavili eečen spomenik svojega heroizma. Leto 1934 je rodilo hude udarce za ves svet Zdaj. ko smo zbrani pred tem spome-n kom padlim vojakom, hite naše misli tudi k tistim, ki so pred kratkim odšli za njimi v boljše življenje Veliki kralj in dva divna predstavnika naše krvi. ki so jim srca od 2. avgusta 1914 naprej bila z istimi upi, niso več med živimi. Znana so vam njihova dela, ki so jih ustvarili in za katera so žrtvovali tudi svojo kri. Kralj Uedinitelj, ta svetli lik viteza iz starih dob, je služil svoji zemlji z vso svojo plemenito dušo. Še v zadnjih trenutkih svojega življenja je z ljubeznijo objet svojo junaško domovino Poteg njega ie plemeniti mož, ki nam je skoval svetlo orožje in ki mu gre hva/a, da smo mogli prenesti mučeniška in slavna leta in ki ie tudi v dobi miru dal dokaze svojega velikega duha. Tretji je bil vzor dealno vestnega moža, ki je Franciji vlil poguma in poleta in ki jo je bolj ljubil, kakor samega sebe, povečujoč ji ves svoj um in vso svojo vero. Poklonimo se v tugi in z veliko ljubeznijo tem možem do same zemlje. Za nas Francoze, ki živimo v Jugoslaviji, 11. november 1934 ne more biti drugega kakor dan žalosti, brez žarka veselja. Zato je treba v tej močni ljubezni združiti naše napore, da bi krvi, ki je orosila naši zemlji, nikoli ne pozabili in da bi se moglo reči, da jih smrt ni zaman pokosila. Posnemajmo njihovo slogo in okrepimo svoje prijateljske zveze, da bomo vredni prijatelja, ki je legel k večnemu počitku pod mogočnim obokom mavzoleja v Op/en-cu. Nemčija se tajno mrzlično oborožnje Francoske in angleške informacije o nemškem tajnem oboroževanju — Vsa Nemčija je vojaško organizirana Partac, 12. novembra, r. O oboroževanju v Nemčiji poročajo francoski listi nov« podrobnosti. Tako je objavil »Journal« vest, da so pričeli v Busingovih in Daim-lerjevih tovarnah v Berlinu In Vratislav: tidelovati nove vrst« tankov, ki so Izredno nagli V Krupipovih tovarnah so zgTS dlll neke vrste krlžarko na kopnem, ki razvija dosedaj nedoseženo udarno silo Tanke gradijo tudi v vseh tovarnah za že-bmtSk« vozove Nemčija je pričela v nasprotju z določili versailleske mirovne pogodb* znova graditi tudi obmejne utrdbe. Vse stare utrdbe, ki bi jih bili morali po olodbah mirovnih pogodb podreti, so skoraj že obnovljene. Razen meje prot? Franciji utrjujejo Nemci tudi poljsko, nemško mejo V Vzhodni Prueiji gradijo predvsem betonirane kaverne Končno bodo tudi nove avtomobilske ceste, ki jih grade ns vse strani, služile v prvi vrst* vojaškim svrha/m V Nemcijt je ve© voja Ski in civitni avtopark združen pod vrhov no vojaftko kontrolo V zadnjem času so organizirali tudi motocikllstidne vojaške vaje. pri katerih sodeluje do 200.000 moto- cdkiistov, la se vadijo zlasti ponoči z ugašeni m i lučmi. London. 12. novembra, r. »Dailv Mail« poroča, da bodo v Nemčiji v kratkem dogradili velikansko tovarno za gradnjo letal, v kateri bo zaposlenih okrog 30.000 delavcev. Ob Baltskem morju bodo zgradili še več takih manišjh tvornic. Med tem je produkcija letal že siLno narastla. V letalski tovarni v Friedrichehaflnu ob Bodenske-m jezeru preizkušajo poslednje dni nove tipe letal Poskusi se vršijo v najstrožji tajnosti. Vsako noč imajo letalske vaje. katerih namena ni mogoče dognati. V ostalem meni list, da je v letalskih tovarnah v Nemčiji že sedaj zaposle, nih okrog 15.000 delavcev Do prihodnjega teta bo Nemčija razpolagala že z okrog 35.000 vajniimi letali Sterilizacija v Nemčiji Berlin, 12. novembra AA. Po uradnih podatkih so v berlinskih osrednjih zaporih v Moabitu od 24 novembra lanskega leta do danes sterilizirali 111 obsojencev, ki so v teh zaporih ali ki so že prestali kazen. atran 2L »SLOVENSKI NAROD«. dne 12. novembra 1934 tev 57 Brezposelnost v Ljubljani Ob konca oktobra ]e bilo brezposelnih 786, med njimi 479 kvalificirani!* delavcev LJubljana, 12. Dovembru. Zima jo pred Trati Marsikdo s skrbjo čaka. kaj bo, ko bo pritisnil mraz in ne bo potrebnega denarja za nabavo kuriva. Posebno so prizadeti delavski sloji, ki nimajo stalne zaposlitve, kdor ima službo, pa živi vedno v strahu, da bo tudi on kmalu med tistimi bednimi, ki so brez zaslužika na cesti. Ce je človek sam, je ie kolikor toliko oreme znosno, gorje pa. ako Čaka doma številna družina. Javna borza dela v Ljubljani je izdala mesečni pregled brezposelnih za oktober. Iz njega je razvidno, da so se prilike v prilike v prmeri s prejšnjimi leti znatno zbolj-šale. Čeprav Se vedno ni tako, kakor bi bilo želeti. Na koncu septembra je ostalo brez službe 835 moških in žensk, pripadnikov najrazličnejših strok. Med njrmi je največ kvalificiranih delavcev, ki prednjačijo s številom 495 pred vsemi drugimi. V oktobru je število močno naraslo. Borza dela je prejela °16 novih prijav, med njimi 14 uradnikov, 257 kvalificiranih in 1<59 nekvalificiranih delavcev ter 476 poljskih delavcev. Povpraševanj je bilo precej in je borza posredovala v 389 primerh m je dobilo na-mesčenje 567 brezposelnih, tako da je na koncu meseca oktobra ostalo brez službe še 786 delavcev. Med temi je moških 606, žensk pa Spet prevladujejo kvalificirani delavci, ki jih je 479. Med novo prijavljenimi prevladujejo mizarji in sploh vsi, ki spadajo v lesno industrijo. Prav nič boljše se ne god: čevljarjem in krojačem, ki zaman iščejo zaslužek. Industrijsko izdelava obutve in obleke je tej stroki prizadejala hud udarec, stroj je že močno izpodrinil ročno de-ro. Seveda je zastoj tudi v gradbeni stroki, da je pa med rudarji mnogo brezposelnih, je splošno znana Vsi ti so brez zalužka. živeti r»a morajo Zato se obračajo na borzo dela glede podpore. Mnogim olajša ta v resnici prepotrebni socialni urad gorje, vsem pa ni mogoče ustreči, kajti sredstva so omejena. Borza je prejšnji mesec Izplačala 138 prosilcem 31.497 dinarjev. Dosti temna slika brezposelnosti bi se znatno omilila, da bi med našim delavstvom imeli dovolj kvalificiranih moči V zadnjih letih se je industrija močno razvila, pred vsem velja to za tekstilno stroko. Zlasti v dravski banovini imamo vse polno tekstilnih tovarn, kjer bi lahko našlo zaposlitev polno brezposelnih. Ta industrija je pa pri nas zelo mlada in zato nimamo izvežbane-ga osobjs. Tovarne so v tem pogledu navezane na inozemce in najdemo po tovarnah posebno mnogo Cehov in Avstrijcev. Sicer imamo tudi nekaj izvežbanih domačih ljudi, vendar kaže, da jim podjetniki ne zaupajo preveč in iščejo rajši tujce, čeprav jih morajo dosti dražje plačevati. Lahko bi navedli primere, da je dobil domač mojster, izurjen najmanj tako kakor tuji, neprimerno manjšo plačo. Da tako postopanje ni pravilno, mora biti vsakomur jasno ter po nepotrebnem povzroča hudo kri. Malo več zaupanja domačim močem! Velika je mizerija med mizarji." Vsakoletne izlotbe na ljubljanskem velesejmu nam pričajo, da je umetno mizarstvo v naših krajih zavzelo naravnost ogromen razmah. Konkurenca je velka, nujna posledica je bila, da so cene pohištvu znatno padle. Zato je veliko povpraševanje po cenenih močeh. Mnogo je podjetnikov, ki plačujejo pomočnike po 3-50 do 4 Din na uro, kar je milo rečeno oderuško. Na borzo dela prihaja tozadevno mnogo pritožb in bi bilo zato potrebno, da se takemu brezsrčnemu izkoriščanju napravi konec. „Vest" na kranjskem odru Kranj, 9. novembra. V četrtek: ae je vršila prva letošnja predstava Gledališkega odra Narodne čt. tajnice v Kranju. Razpoloženju teh žalostnih dni primerno al je oder izbral letos za otvoritev znano M. Rostandovo žajoigro Vest. Gledališka dvorana je sedaj kakor prenovljena, odkar so postavljeni novi nepremakljivi stoli Občinstvo je dvorano le_ po napolnilo in si želimo vedno vsaj takega obiska. Zaradi točnega priče tka predstave predigra ni imela zaželenega, uspeha, ker so motili gledalce vsi oni, ki so Se med predstavo prihajali v dvorano, kar je sicer stara, a skrajno netaktna navada v Kranju. Dramo je režiral g. Dore Kern, ki je pravilno pojmoval idejo žaloigre in vtisnil celotni igri enoten in zelo efekten značaj. Brez dvoma je bila režija te psihološko zamotane drame zelo težka, ker ni skoro nobenega dejanja, ki ga vsega izve občin, stvo ie v predigri. Tako je bila naloga režiserjeva vzbuditi v publiki čuvstvo vesti m razpoloženja, ki tu ne more biti vezano na radovednost To nalogo je rešil g. Kern odlično. Marcel g. Klavore je bil z vso inteligenco izoblikovan. Zlesti v predigri je z vsem svojim igralskim znanjem podal gro_ 20 žgoče vesti. G. Luksa mu v vlogi duhovnika ni bdi enakovreden in je igral preveč preprosto, kajti od predigre je zavisen uspeh cele drame. G. Klavora bi pa moral polagoma vsaj v pogovoru s Herma.novimi starši zabrisati duševm prepad, v katerega se pogreza, in pokazati tudi nekaj Her-manovih potez v svoji igri, ker le tako si moremo razlaeati, da ga vzljubijo kakor svojega sina. Samo v razgovoru z Angeli, ko bi moral ostati dosledno neizprosen do samega sebe. Brez dvoma pa bd igra g. Klavore potrebovala tudi svetlobnega pov-darka. Najboljša je bila ga. MarteJančeva, kultivirana igralka, ki je tudi, kadar ni govorila, vedno zadela pravi ton in z nemo igro mnogo pripomogla k ubranosti težkih momentov. Pravo nasprotje njene, ga materinskega razumevanja je bdi g. Pu-gina kot profesor Holderlin, ki je bil vzorno pojmovan z vsemi črtami narodne zavednosti in očetovske nepopustljivosti; očtviđno pa g. F*ugina ta večer ni bil razpoložen. AngeHka gdč. Vafachova, ki je prvič nastopila na odru, ni bila prav nič začetniska temveč resno doživeto igrana, zlasti moramo pohvaliti njeno pojavo in dikcijo. Prav umetniški sta bili figuri g. Lauriča in g. Teddyja, ki sta v teh malih vlogah pokazala ves svoj talent in znanje. Tudi služkinja gdč. Vendeljeve je bila prav dobra, žaloigra Vest se bo ponovila prihodnjo nedeljo. Vlomilci v semiške zidanice Pred novomeškim okrožnim sodščem se je morala v torek zagovarjati zaradi svojih tatinskih podvigov štiričlanska tatinska deteljica iz Seraiča: 27-letni posestnik Luke-žič Albin in 23-letn: delavec Straus Viljem iz Semič a ter 20-letni Vidmar Alojzij ki 27-letni Plut Jakob, sin posestnika, iz Vrtače pri Semiču. Obtožnica obtofuie navedene, da so po semiski kotlin' kradli kot srake, in sicer je Plut Jakob vlomil v noči na 14. marca 1. 1930 Sebacherju Matiji na Vrtači v zaklenjeno zidanico, ko je raz-kopal strop in nato odnesel iz zidanice 100 kg suhega svinjskega mesa, 22 litrov žganja, nato še dve zelenki žganja v akuptr vrednosti 29S0 Din. Dne 15. oktobra 1<>33 je pa Plutu Jakobu st na Vrtači št. 12 izpred zidanice ukradel sod s 400 litrov vina v vrednosti 350 Din. Plut je nato v družbi svojega pajdaša Vidmarja Alojzija vlomil marca meseca letošnjega leta v zaklenjeno zidanico, last Derganca Andreja. Vlomila sta s železnim drogom tako, da sta razbila vrata ter vzela raznih stvari in žganja v skupni vrednosti 1075 Din. Letos poleti pa sta vlomila v zaklenjeno zidanico Pluta Antona na Oskuršnici. Splazila sta se skozi lino in odnesla 60 litrov vma v vrednosti 240 Din. V noči na 12. aprila sta sc podala tud: v Miharjevo goro, kjer sta posestniku Romu Ignaciju iz zaklenjene zidanice odnesla okrog 100 litrov vina in drugih stvari za okrog 700 Din V noči na 1. januarja 1°31 pa sta vlomila v zaklenjeno zidanico Hutar Rozalije v Miharjev; gori. Odnesla sta več litrov žganja ter okrog 100 litrov vina in raznih stvari sa 836 Din. Vsi štirje obtoženci pa so 5. avg. letos vlomili v zidanico Martina Kambiča v Prelogu s trm, da so razbili omrežje. Odnesli so okrog 300 litrov vina in drugih reči sa 1200 Din. V času od 26. do 30. avgusta pa so se Lu-kežič Albin. Štraus Viljem in Vidmar Alojzij solazili skozi okno v vmsko klet trgovca Sušteršiča Antona v Senvču, odkoder so odnesli dve pletenki z 58 litri zganja, 1 šunko, težko 10 kg. m 9 salam. Vrednost je znašala 1540 Din. Plut Jakob ml. pa je kupil od svojega tatinkega tovariša Vidmarja Alojzija na Vrtači 58 litrov žganja, 10 kg težko šunko in ene hlače za 350 Din, dasiravno je dobro vedel da je bilo vse skupaj ukradeno Sušteršiču Antonu. Sodišče ki je spoznalo vse štiri obtožence krivim kaznivega dejanja, je obsodilo: Luke-žiča Albina na 2 in pol leta strogega zapora. Strausa Viljema na 1 in pol leta strogega zapora. Vidmarja Alojza na 15 mesecev strogega zapora in Pluta Jakoba ml. na 15 mesecev strogega zapora. Vsem, ki si nabavljajo slike Nj. Vel. kralja Petra II. Kr. banska uprava razglaša: V zadnjem času se opaža, da se brez kontrole oblastev razpečavajo slike Nj. Vel. kralja Petra H Mnoge zmed niih so brez vsake umetniške vrednosti. Često po svoji izdelavi neokusne m celo stvarno zgrešene Ministrstvo za notranje zadeve je zato prepovedalo vsem državnim m samoupravnim uradom nabavo slfk Nj. Vel. kralja Petra II. vse dotlej, dokler se na pristojnem mestu dokončno ne določi primeren tip teh slik. Občinstvo se opozaria. da je sa razmnoževanje n razpečavanie slik članov kraljevskega doma in dinastičnih sKk v zmislu veljavnih predpisov v vsakem konkretnem primeru neobhodno potreben noprejšnii pristanek pisarne Nj Vel kralja. Take prošnje je treba vlagati preko krajevno pristojnih obče upravnih ob'astev kraljevski banski upravi dravske banovine v nadaljnji postopek- dejanje so celo z vzkliki posegali v dejanje. Ko jo lovec zavihtel svoj nož, da aabode Snegulčioo kakor mu je ukazala zločinska kraljica, to otroci glasno zajokali in klicali: »Nel Ne!« — Ko je kraljica kričala: »Zdaj grem sama da jo umorim!« — so se cul klici,* »Ne boš je ne!« — Ko jokajo škratje ob navidezno mrtvi Snegulčici m ugibajo, zakaj je umrla, jim je zaklical is lože majcen deček: »Jabolko je pojedla!« Tako smo imeli predstavo vet čas na odru in med gledalci. Seveda so otroci ploskali navdušeno ter se razšli silno zadovoljni. Režser g. prof. Sest je igrico nanovo uprizoril in ji dal kolikor možno mičen. pravljičen okvir. Ga. Golieva in gdč. Slav-čeva pa sta poskbeli za plesne točke in komične prizore, med katerimi ta nastop lisice i lovcem in pa trojka na zaključku menda prav posebno ugajala. Ga Vda Juvanova kot Snegulčica. ga. Mira Danilova kot kraljica g. Jan kot kralj, g. Potokar kot lovec ga Silva Danilova kot Voj in načelnik škratov, g. Jerman kot minister in g Frelih kot Bogdan io se resno potrudili, da je bila predstava zadovoljiva v vsakem pogledu Ne dvomim, da bo stara Gdrnerčina igrica še parkrat napoln la hišo. Starše opozarjam nanjo: otoci ob nji res uživajo. Fr, G. Naše gledališče Ljubljana. 12 novembra An dre Burdino bi bil moral gostovati v m nuli sezoni, a je bil njegov že napovedani nastop na našem odru na splošno obžalovanje odpovedan. V soboto pa je nastopil prvič v partiji ševaljeja de Grijćja ter na našo radost in velikanski užitek potrdil vse silno laskave ocene, ki smo jih čitali o njegovih kreacijah po drugih odr h. Gospod Burdino je idealen lirski tenor, mlad, visok, vitek, eleganten in šarmanten po svojih kretnjah, naravno in neprisiljeno prožen v svoji igri, a po svojem krasnem glasu in vzorni tehniki svojega petja resnično velik, umetnik. Nikoli ne pretirava, niti v igri, niti v glasu, okua m noblesa, pristna čustvenost in temperamentnost, a nad vsem njegovo vel ko znanje so odlike gospoda Burdina, ki očarjajo in izživljajo najvišje zadovoljstvo. Višek svoje umetnosti je pokazal v 2. dej. z arijo o svojih sanjah srečne bodočnosti. V najvišjih legah čist in prodoren, je tu s svojim mezzavo-cem m pianom zadivi in žel brezkončen aplavz. Vsgledna vokalizacija. čudovito jasni izgovor mehke, samoglasnikov bogate francoščine, stilno kretanje rok in nog, fina diskretnost v momentih ljubezenske strastnosti so detajli, ki kažejo umetnika visoke kulture in popolnega vživljanja. Gospod Rirrdmo je bil po vseh aktih neštetokrat klican na rampo, odlikovan z nenehnim ploskanjem in po predstavi z ova-cijami, ki jim ni hotelo biti konec. Imel je v gospe Zlati Gjungjenac Gavellovi partnerico, s katero je bil oč:vidno zadovoljen. Tako smo doživeli krasen večer. Obžalujemo, da ni bilo več puHSke po ložah. Na visoko vstopnino se baš ta publika ne more izgovarjati. Cisto svojevrsten užitek pa smo imeli včeraj dopoldne v naši drami. Prav srečna misel je b la, da so uprizorili naši deci ob 11. dopoldne dramatično bajko »Snegutči-co*. Gledališče je bilo od tal do stropa natlačeno polno otrok, staršev, babic ;n dedkov. Na vsakem stolu sta bila vsaj po dva, a še ob straneh so stale in sedele gruče. Vsak otrok pač že pozna pravljico o Snegulčici, najlepši, a nesrečni kraljični, o nle-ni krasni, a hudobni mačehi, o lepem dobrem kraljicu in o plemenitih in marljivih škratih Tako je bilo ginljivo zabavno poslušati in gledati kako so naši otroci napeto *n sočutno spremljali dogodke in besede na odru. Naivno m čisto vtopijeni v Velika bolnica v spomin na kralja mučenika Zgrade |o v Kranju — Kranjska občina je že votirala v ta namen lOO.OOO Din Kranj, 12. novembra. Danes dopoldne se je ob 10. vršila v mestni hiši seja pododbora županske zveze v Kranju, ki so ji prisostvovali tudi banski inspektor Gorkič, narodni poslanec Ivan Lončar, sreska načelnik dr. O g r i n, fupan;. vsega sreza in nekaj zastopnikov ostalih gorenisk h občki. Sestanek ie otvoril predsednik županskega odbora kranjski župan Cirrl Pire, ki je uvodoma poudarjal, da blagopokojni kralj Aleksander ni bil samo Junak na bojnem polju, marveč je svoje življenje posvetil tudi sociialnermi delu v državi- V spomin na velikega kralja bodo v Kranju zgradili veliko javno bolnico kralja Aleksandra mučenika. Kakor znano, je kranjski občhrski odbor že 3- oktobra soglasno pritrdil predsedniku socijamega odseka direktorju dr. Dolarju, da da Kranjska občina pobudo za zgradbo veKke javne bolnice, ki ne bo imela samo lokalnega pomena, saj k> potrebuje vsa Gorenjska že zaradi velikega tujskega prometa in svoje industrije, pa tudi zato, da razbremeni banovinsko bolneo v Uobttaui. Zato morajo sodelovati predvsem vse občine v kranjskem sreru, država In banovina, posebno pa vse gorenjske občine, ki neJ soglasno in brez orieme prispevajo v ta namen. Župan je tudi povdarjal, da so Škof- jeloške občine na svoji skupni seji v škoiji Lok sog-lasno sklenile ustanoviti poseben fond za zgradbo bolnice v Kranju. Predsednik tega fonda naj bo škofjeloški župan, a njegov namestnik tamošnji dekan. Sreski načelnik dr. Ogrin je povdarjal, da zigradba kranjske bolnice ne nasprotuje lokalnim zadevam posameznih občin, ki kljub temu Uhko grade svoje društvene domove in urožrrice. Povdarjal je tudi, da ie kranjska obč na v ta namen že odobrila 100.000 Din Jn temu sklepu slede tudi druge občme. Banski svetnik Gorkič je izjavil, da ie banovina pripravljena podpirati vso akcijo, samo da občine pokažejo nekaj dobre volje. Določti pa se mora gotovo šrevMo odstotkov dohodkov vsake občine, ki naj jih obvezno prispeva. Oglasili so se še razni zastopniki, končno pa so bili soglasno sprejeti združeni predlogi sreskega načeln ka dr. Ogrina, načel-| nika socialnega oddelka dr. Dolarja in upravitelja dr Lapajneta. Vsi zastopniki so pozdravili načrt kranjske občine za zgraditev bodoče bolnice. Županski pododbor bo povabil vse občine Gorenjske da se pridružijo temu sklepu in naj-se zrazijo do 17. decembra o svojem sklepu, če soglašajo s kranjskim predlogom. Občine naj sklenejo prispevati letni znesek 3% davčnih predpisov. Vsi ti sklepi so bili soglasno sprejeti. Mlada roparja pred sodiščem morala zagovarjati mlada razboj-»lovila« tihotapce Pred mariborskim sodiščem sta se nika, k! sta na motorju Maribor, 12. novembra. Dopoldne sta stopila prod sodnike drzna razbojnika komaj 18 letni Maks F., posestnikov 6in v Brestom ici pri Mariboru in 22 letni mehanik Alokt' j Ledenik tudi iz Bresternice Obtožnica uma očita, da sta 3- julija ponoči na cesti Maribor—Kamnica ustavila brata Otona in Friderika Jurančl-em. Maks F. je z nožem v roki zahteval, naj mu Oton izroči saharin, a njegov tovariš ie z naperjenim samokresom etrahoval 15 letnega Friderika, nato ie pa mlajši razbojnik pobral obema is žepov kilogram saharina. Štiri zavoičke kresilnih kamenčkov in 3500 Din gotovine. Ii obtožnice posnemamo: Brata Oton in Friderik Jurančič sta 3-piUJa odšla z doma v Dobraveth v Breste r-nico pri Mariboru k posestniku Rižmarju kupovat prašiče. Mati je izročila Otonu 3900 Din gotovine. Do kupčije pa ni prišlo in sta se brata ponoči na kolesih vračala domov. Spotoma 6ta v Brester*-1^ naletela na Maksa F ki jima '-e ponudil v nakup kilogram saharina, in tudi več za vojakov kresilnih kamenčkov Oton ie res kupil saharin sa 40rj D.n nato sta ee pa brata od-peljala naorej. Na klaneu med kamniško in mestno občino sta brata pešačila proti mestu. Nenadoma sta se iima pripeljala nasproti na motornem kolesu Mak« F. in Alor zii Ledenik Maks ie skočil k Otonu, dvignil bodalo ki zavpfl: »Saharin »em!< Obenem ^ Led i nek napadel 15 letnega Friderika, ki ie naui naperil samokres. Oton je prestra- šen dvignil roke in mirno pe moral gleda*i kako mu ie Maks F. izpraznil tepe. Vzel mu je ves preje prodani saharin in kresi 1-ne kamenčke, a pobral tudi 3000 Din. Po drznem ropu sta mlada razbojnika spet sedla na motorno kolo in se odpeljala nazan proti Kamnici. Maks in Lojze zanikata, da gre za premišljeni roparski napad. V preiskavi sta dejala da 6ta 6e samo slučajno peljala na motornem kolesu po cesti med Mariborom in Kamnico Vedela 6ta. da Lmeia brata e se boi razno tihotapsko blago, katero sta hotela vzeti in aa izročiti orožnikom kakor tudi ovaditi tihotapca Seseda je pa ta naiven zagovor popolnoma neverjeten. Ledi-nek ie tudi povedal, da ca je Maks prosil, naj iz a vzame na motorno kolo. 5eš o\a bosta lovil« tihotapce Samokres ie naoeril proti Frideriku šelp potem, ko je Maks zaklical: vkomanda-< S tem klicem >e namreč hotel Maks prepričati brata, da imata opravka e financarfi ali orožniki. V teku preiskave so tudi ugotovili, da se ie Maks izdajal za detektiva. Krivda obeh mladih razno in ikov je pa dokazana tudi s tem. da sta s j ugrabljeni plen razdelila in le Maks tudi saharin še isto noč prodal nekemu znancu v Bre-stemiei. Za razpravo vlada v javnosti veliko zanimanje in je dvorana nabito polna Obtoženca sta vse priznala, odločno pa zanikata, da bi bila vzela denar. Razprava se nadaljuje. Mlad izgubljenec Kranjski orožniki so prijeli 20letnega tatu k| Je kradel večinoma Po cerkvah. Kranj, H novembra. V petek dopoldne so prijeli orožnik' 201etoega Roka A., tovarniškega is Strasišča, ki je bil že zaradJ Jatvtae predkaznovan. ZasačiM so ga dopoldne na podstrešju Zapazila ga je slu*k:nja Francka Hoče-varjeva, ko Je ravmo hotel c^neetl zavoj perila. Takoj je poklicala gospodarja m goatđlnitte goste, ki ao tatu prijeli in ga isrooiH oroenikom. Orožniki so takoj spoznali, da imajo opravka s P^ebris^ni In izkušenim tatom, čeprav je star komaj 8Q let. Priznal je. da je hotel res krasti pri Sifrerju že -pretekli torej je bil v njegovi hiši prišel je kropit njegovo umrlo so-pogo. Na kraju hodnika pa ifJg^J^SS 6 čevlji, tobral si je par mofikih čevljev Id jih odnesel. V petek je po izkusil zopet svojo tatinsko srečo v šifrerjevi hiši. pa mu je izpodletelo. „_ . . V soboto 3. novembra je okradel v Cerkveni ulici perico Marijo Kunstljevo. ki Ji je odnesel te veže precej perila in obleke, ki so >o sedaj našli orožniki na njegovem stanovanju in jo vrnili Kunst-rjevi V soboto 20 oktobra pa je ukradel v veži odvetnika dr. Sabothvja moško srajco i« merilnega kotla. V glavnem Pa je kradel po kranjskih cerkvah, znamenjih in na pokopališču V četrtek 26 oktobra je pobral denar s levega oKarja v rosnovenaki cerkvi. Včeraj teden je odnesel denar is nabiralnika pred podobo sv Antona v i^ti cerkvi Pravi, da je našel nabiralnik nezaklenjen in da mu ni bilo tre*s odpirati s silo. Na vseh vernih duž dan je poizkusil z žebljem odpreti nabiralnik v župnl cerkvi; ko Pa so priili v cerkev ljudje. Je mora! pobegniti Najbrž Je Wl tu41 on tisti tat. ki Je t« spomladi in poleti veokrat odnese' vz cerkvenega nabiralnika večj« vsote de narja, kakor je izjavil cerkvenik Rok taji, da bi kdaj prej kradel v župni cerkvi. V soboto 20. oktobra je odnesel iz župne cerkve izipred podobe sv. Antona dve sveči, ki jih Je nesel potem v rožnoven-s&o cerkev in jih tam prižgal še prej Je šei k cerkvenIku po v*igaUee Prizna tudi, da je že spomladi oropal nabiralnik prJ kapelici, ki stoji na kraju gornjega savskega drevoreda ob poti v Struževo Ključavnico Je razbil, denar pa pobral; nekaj drobiža je moral pustiti v nabiralniku, ker ga je prepodil neki vonntfk. še predlo je mogel vse odnesti. Pred dobrim mesecem ae je vtihotapil v stanovanj« zobozdravnika dr. I. Eržena in ukradel zlato uro, zlat poročni prstan In dTagoceno moško zaponko Spočetka je tudi to priznal, pozneje pa začel tajiti, ker so ga tovariši v zaporu prepričali da je bolje, ako bo tajil to tatvino Pri dr. Erženu Je odnesel tudi dva ključa veznih vrat. Zasačila in prepodila ga je služkinja Langerholčeva in ga Je ©e>daj «po opisu spoznala. Celo na kranjskem pokopališču Jo kradel. Na dan vseh svetnikov je bila pred kapelico postavljena miza s skrinjico za denar Ko je mislil, da ga nihče ne vidi, Je pobral Iz skrinjic^ ves denar. Cfpaall pa ga je grobar Cegnar in ga prisilil, da je denar takoj vrnil. T>an prej pa je odnesel vzgojiteljici pri tovarnarja Hellerju s hodnika ročni kovčeg, v katerem Je bila ko pakna obleka, par »nežnih čevljev in tr! srajce. Včeraj dopoldne so mu orožniki preiskali stanovanje v Straftiseu Pokradene predmete so vrnili lastnikom Mlade-ga izgubljenca so zaprli, s tem so rešil' mesto In okolico nevarnega tatu. ki ima na vesti najbrž še več tatvtn KOLEDAR. Dante: Pontueljek. 12 noveuib-a katoličan:. Martin, papež DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Dirigible < Junaki zraka) Klr»o Ideal: Plavoiaaa Venera. Kino Dvor: Prerijski svirač. Kino Slika: Blodnica DEŽURNE LEKARNE. Danes: Dr. Piccoll Tyr§eva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62 in Gartu«. Moste. S£NAP0DH0 ^GLEDALIŠČE REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. uri. Ponedeljek, 12. novembra: Hlapci. C. Torek, 13. novembra: Orlic. B. Sreda, 14. novembra: Velika noć. A. Četrtek, 15. novembra: Migo. Red Četrtek. Petek 16. novembra: zaprto. V torek 13. tm. se ponovi Kostamlov »Orli5< v prof. testovi režiji za red B; iCar-rnen*. G. Burdino upravičuje najboljše mnenje o njegovih umetniških kvalitetah tudi kot don Jose. Toplota petja, ki oa gradira z igro, polno ivaue&l ulas. tempere" mentna in strastna iera v zadnjem deianr", s katero očara poslušalca, so vrline tega odličnega pevra. Občinstvo opozarjamo, da si pra'vočaffiio nabavi vstopnice za poslwln^ goetovanie znamenitega umetnika. Prepričana Je. Gospodinja služkinji, kf briše okno od zuna?: »Maričfca brž stopite doli. bre? «?n^dnega krHa ste. pod vami na borlrvVu na s'ot* redar.« »N*"?* ne ckrb*e srosoa. saj e;a oo-znam čaka spodaj, kdaj rmi padem v naročje.« Iz Ptuja — PrHožbe iz avtomobilskih kro®tfV. Cestno roJiiciiski predpUi zahtevajo, da mo-raio iimeti ponoči vsa vozila luči, kar velja tudi za vozila z živinsko vprego. Ta predpis se v Ptujskem okraju k^j malo upošteva, ker je redkdokdaj videti voznika, ki bi imel !wč na vozu, kar ima seveda lahko težke posledice. Zato M bilo potrebno posvečati takim voznikom več pozornosti, ker veljajo predpisi za vse enako in ki ^o ke v korist varnost' prometa na cestah. — Aretadla, Te dn; >e je zglasil pri posestniku Ivami Kovačiču v Staršah Leopold Starša/k, pristojan v Loko pri Krškem, ter ponujal posestniku v nakup moško kolo za smešno n zko ceno 100 Din. Ker se je Kovačiču zdela zadeva sumljiva, je neznanca ovadil orožnikom pri Sv. Jan-žu, katerim je Staršak hitel zatrjevati, da je kolo knrpil v Mariboru v Majfdalenskem parku od nekega neznanca. Ker sc Je pri tem vedel zelo sumljivo, je bil aretiran m odveden v ptujske sodne zapore. — Drava narašča. Po zadnjem deževju Drava 'talno narašča in ie narasla že za 2.30 m Slovo dveh priljubi}enih častnikov. Od Ptuja se poslavljata obče znana in priljubljena kapetan Stojković Cedomir in poročnik Mirko Berg-inc. Oba sta se z vnemo udejsrvovala pri raznih društvih, ki j« bodo težko pogrešala. Kapetan Stojković je bil dotea leta predsednik Častniške čj-tamice in podpredsednik Jadranske straže. Poročnik Berginc pa je b:l eden tistih, ki je da« prvi pobudo za ustanovitev slovenskega športnega fcJribfl »Drava*, ki se je po njegovi zaslugi ustanovil lansko leto in kateremu je bil ves čas tajnik. Obema odličnima častnikoma želimo na novih mestih v Beogradu in Bjelovaru vse najborl-§e ter jima klčemo: Na svidenje! Iz Metlike — Smrtna nesreča. V sredo 7. t. m. se je v Rosalnlcah smrtno ponesrečil Sele*-nišTri delavec Jože Bajuk rz Radovleev. Prenočeval je pri nekem posestniku na podu, ponoči je pa padel skoo&i odprtino za sono tri in pol metre globoko in udaril z erlavo ob bukove podnice zjutraj so Ka naSli pod podom mrtvega s prebito lobanjo Ogledna komisija s sreskim sanitetnim referentom g. dr Kodrom Je na me stu nesreče ugotovila, da je smrt povzročilo le nesrečno naključje Truplo pokojnika, ki je bil star komaj 25 let, »o prepeljali v mrtvašnico pri Treh farah. kjer so ga polomili k večmemu počitku — Kino »Bela Krajina«. V nedeljo je nas kino otvoril svojo Jesensko sezono z velefilmom »Be«n hur« Danes in Jutri bo predvajal zgodbo Iz življenja boljših ameriških krogov »Madam Satan*. Ker so cene vstopnicam močno znižane — 2. 4 aH 6 Din. Je dostop omogočen tudi revnejšim slojem. Sorzna ooroftils- LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2802 63 — 2313.99, Berlin 1365.69 — 1376.49 Bruselj 794 9S— 798.90 Curih 1108.35 — 1113 85. London 169 53—171 13. Newyork 336.33 — 3404.59, Pari j 204 38—225 50 Prasa 142 12—142.98. Trst 290 85 — 298 25 (premija 8.5 odsL). Avstrijski Šiling v privatnem kHrlo«-u 8.10 4o 8.20. INOZEMSKE BORZE. Curlh. 13 novembra Pariz 20 2450, London 15 33 N«wyork 307 — Bruselj 71 7250. Milan ?6 28K0 Madrid 419250 Amsterdam ?<>7 75 Berllti 123 40 Dunaj 57— Praga 12-85, Var* a ▼a BT.96. Bukarešta 8.0«. tev ^57 »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. novembra 1934 Stran o DANES Pogrebne svečanosti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja PREDSTAVE OB 4., 7. in 9Vi. ELITNI KINO MATICA Tel 21-24. DNEVNE VESTI »— Včeraj je umrl v celjski bolnici znani zgodovinar, kurat v pok. Matija Lupiš. Pogreb bo v torek iz župne cerkve v Celju na okoliško pokopališče. Pokojni je živel od leta 1926 v Celju, kjer je opravljal posle uradnika v viktorijanski pisarni v Celju. Napisal je mnogo zgodovinskih del, bil je odličen javni delavec, podpornik dijakov in zaveden narodnjak. Blag mu spomin! — O Jožetu Jezersku nI sledu. Poročali smo, da je odšel 27. oktobra z doma v ŠLSki 25letni Jože Jezeršek, ki je rekel, da ®re samo za tri dni v iplanine, pa se Po 10 dneh se nd vrnil. Kamniški Skalaši so organizirali reševalno ekspedicijo, ka je odšla v planine, toda o Jožetu Jezersku ni aiuha ne duha.. Njegovi domači so zelo potrti, kajti vse kaže, da se je nesrečni fant res smrtno ponesrečil. — Star tat ii navade. V Trebniem so orožniki aretirali 89 letnega brezposelnega ključa viličarja Lojzeta Tepino, rojenega y Smartnem pri Kranju, ki so sa zasledovali orožniki iz Št. Vida zaradi tatvine kolesa, oroiniska postaja v Skofji Loki pa zaradi poneverbe kolesa. Tepina ie res nepoboljšljiv grešnik, najmanj pol življenja ie že presedel v zaporih- V ljubljanski jetnišnici ie stalen gost in s posebnim veseljem tam popravlja ključavnice in mreže- Za zimo bo zdaj spet preskrbljen. — V mrzlici zaklala laatn0 dete. V vasi Pecka pri VoftLn/u je te dni kmetica Novakova obolela na tifusu Ko je bila sama doma, je dobila hud na*pad mrzlice in v takem stamju je vstala, zsrrabila za nož in zaklala svojo dveletno hčerkico. Nato s« je hotela sama zaklati, a v tema hitpu se je vrnil njem mož in jd preprečil ssjuo mor Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v celu, nagnjenju k bluvanju učinita 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito^ iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo po-legati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« jrrenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Samomor uglednega trgovca, V Virovitici se je 8. novembra v hlevu obesil ugledni trgovec Štefan živkovič. Vzrok samomora so iMle neugodne gmotne razmere, že delj časa je pa tudi bolehal na pljučih im na srcu. — Neznan mrlič v morju. Is morja so potegnili pred I>uibrovnikom truplo neznanega mladeniča, katerega itentitete niso mogli ugotoviti. Policija je uvedla obširno .preiskavo in je tudi izdala proglas na občinstvo, naj se javi na policijskem uradu, kdor kaj ve o pokojniku. — Ugrabljene mladenke na pokopali-šču. Na pokopališču pri Splitu je te dni nek: mladendč na seauzacijonalen način ugrabil dekle, v katero je bil zaljubljen. Ko je neka ženska z dvema odraslima hčerkama in lllettnLm ainom zvečer prišla na pokopališče, je nenadoma skočil pred njo 261etnd dijak lz Zagvcoda in najperil nanjo samokres. Zahteval je, da gresta mati in mlajša hčerka ter sin v mesto, a njega pustita s starejšo hčerko samega. S samokresom v roki jih je spremljel do francoske obale. Poaneje je najel avtotakgi lil ae odjpeljal e mladenko do 2rnovice. Mati je o ugrabitvi obvestila policijo. Vse kaže, da sta bila fant in dekle dogovorjena. — Vreme, Vremenska naipoved pravi, ta bo nestalno deževno vreme. Največ padavin »»no imeli včeraj v Ljubljani In -Mariboru, ki so znašale do davi v Ljubljani 5S.6, v Mariboru 47 man. Najvišja temperatura je znvčala v Beogradu 17, v Sputa 16, v Skoplju 16, v Rogaški Slatini 13. v ZagrtJhu 12, v Ljubljani H-2, v Mariboru 11. Davi je kazal l^ometetr v Ljubljani 750.2» temperatura je znašala 7-i> DANES! DANES! REN MAYNARD Prerijski Senzacijonalni film Divjega zapada tVOANl KTNO DVOR. telef. 27-30 Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Iz Liubliane —lj Maribor^ca »Brazda« v Jakopičevem paviljonu. Včeraj ob 11. je bila v Jakopičevem paviljonu z govori zastopnika Narodne galerije, konservatorja gosp. dr. Franceta Steleta^ predstavnika >Brazdec, akad. slikarja g. Karla Jiraka in prosvet-našega šefa g. Josipa Breznika, ki je zastopal pokrovitelja razstave poooana g. ar. Pirkmajerja, slovesno o tvor jena velika razstava na štajerskem živečih slikarjev, ki so združeni v »Brazdi«. Otvoritve so se udeležili tudi župan g. dr. Puc. soproga ministra ga. Vida dr Novakova senator g. dr. Rožič, poslanec g. Pustoslemšek. podpredsednik apel. sodišča g. dr. Gradnik z višjim državnim tožilcem g. dr. Grassellijem, zastopnik univerze g dr. Hadži, finančni direktor g -dr Hadži, izredno veliko števi. lo dam in umetnikov, a častno so bili zastopani tudi naši gospodarstveniki. Razstavljajo slikarji Anton Gvajc. Karsl Ji. rak. Ivan Kos. France Košir. Albert Sirk in pa Anton Trsteniak toliko svojih d«3. da si je občinstvo lahko ustvarilo sodbo, au pomenijo zadnji trije višek umetnostnega ustvarjanja ob naši severni meji, kjer js v Mariboru nastalo prav agilno in pomembno slovensko kulturno središče. Ze razstava v Jakopičevem paviljonu nam pa tudi priča, da pri tem delu sodelujejo vse slovenske pokrajine. O razstavi bomo seveda še pisali, vendar jo pa že danes pn_ poročamo, ker je v resnici interesantna, prav raznovrstna in tudi prav dobra, da sa jo bo s pridom in občudovanjem ogledal vsakdo. —lj Prebujene strasti je naslov filmu, v katerem nastopa v glavni vlogi ljubka Karin Hardt. Ta titan, ki je sicer našemu občinstvu že znan, se bo v petek oonovno predvajal na programu ZKD. To filmska delo bi si morala ogledati vsaka mati m oče, pa tudi doraščajoča mladina in vzgoja te lj i. Film je dosegel povsod velik uspeh. Občinstvo ae kar ne more nagledati tega dela. —lj Seja odbora za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. TJedinitelju bo jutri ob 18. v sejni dvorani Trboveljske premogokopne družbe na Aleksandrovi cesti. —li Ne čakajte nesreče! Na Brdu nad Videm pri hiši št. 141 e stojita že dolgo tik polen samega cestišča dve odkriti in ne-ograjeni greznici, ki ju je dež napolnil že skoraj do roba. Ker ie zaradi sedanjega deževnega vremena cesta spolzka, s mimo teh greznic hodijo otroci in odrasli, se kaj lahko zlasti ponoči pripeti nesreča in bi ju bilo nurno potrebno vsa i ograditi, ako |u je ie nemogoče zasuti in premestiti drugam. —li Toplo aimsko perilo za dame in gospode, sale. nappa rokavice, nogavice in ww> druge modne potrebščine Vam nudi M- PIBNAT. Sv. Petra cesta 22. in Poljanska cesta 1. (PeglezenV — Jajca so se občutno podražila, todn vklub temu dobite v podružnici L8wy, Kolodvorska ulica 35. š> vedno 24 jajc za 14 — Din. Odprto od Vt8, do 12. ure. —lj Rokavice, damske, usnjene in pletene, v krasni izbiri. * * moške in otroške ima tvrdka Miloš Karničnik. Stari trg 8. Iz Kranja Prodajalec saharina. V petek so orožniki pri kontroli tržiškega avtobusa zasa. čili ?0letnega čevljarskega pomočnika Simona S. iz Križ. ki ni imel nobenih do kumentov in se je zelo sumljivo vedel Odvedli so ga na orožnlšiko stanico. Med potjo pa je hotel nobegniti. vendar so ga orožniki pravočasno prijeli. Priznal je. da je prodajal v vaseh ČMrčiče in Hrastje pri Kranju saharin, ki ga je kupil od neznanca z Jezerskega 15 zavojčkov po 4 Din, prodajal pa ga je po • Dim. Orožniki so našli pri njem okrog 500 Din denarja. Simon se je izgovarjal, da mu je dala denar mati. da bi si kurdl novo obleko, kma. In pa so uerotoviH. da je lagal in da je denar izkuipil za gaharin. It šk^fl« Loke — Žalni obredi v Škof ji Loki. Z globoko žalostjo v srcu se je spominjalo v petek naše mesto kralja Aleksandra pri žalnih obredih v župn cerkvi sv. Jakoba. Cerkvenemu opravilu je prisostvovalo vse državno uradnštvo s sreskim načelnikom Ivanom Legatom, oficirski zbor T. plan polka s poveljnikom polkovnikom Ivanom Lukićem in dvema četama vojakov z zastavo, v« občinski odbor z županom Ste-vom Sinkom, vsa mladina meščanske in deske narodne 5ole z učiteljstvom. zastopniki raznih društev in organizacij. Kolašce m ostalo prebivalstvo. Po žalnih obredih je odšla mladina v razrede, kjer je imelo učiteljstvo na šolarje krajše spominske nagovore. — Jesensko deževje dela škodo in je posebno narasla Sora, ki je ponekod že pričela delati Škodo, zlasti pa pri Gosar-jevem kopališču v Retečah. kjer groze valovi uničiti vse regulacijske in zaščitne naprave. Spričo tega dejstva se je sestala v sredo na licu mesta komisija z inž. ban. uprave g. Fugino, ki bo sku-ala izposlovati. da se škoda, k: jo je pričela derati Sora. čimprej popravi. Drugod se je voda že razlila preko travnikov in polj tako da so nastala velika jezera, da je prehod čez nje brez nevarnosti sploh nemogoč. Več ali manj je pod vodo vsa ravan med Lipico in Godešcem. — Obnova škofjeloškega kolodvora, ki se je pričela prav lepo pod vodstvom po-stajenačelnika g. Lavriča, se prav uspešno nadaljuje sedaj, ko načeljuje železniški postaji g. Adalbert Krulej, ki je pršel k nam iz Trebnjega. Kolodvorsko poslopje so temeljito očistili in prenovili. Če bi dobil kolodvor še peron, bi odgovarjala postaja nalogam, ki jih ima za široko zaledje škofjeloškega sodnega okraja in celo izven njega, saj prihaja pošta celo iz Žirov na loški kolodvor. — Tudi napredek. Ob javno razsvetljavo v našem mestu smo se že večkrat spod-tafcnili — upravičeno seveda. Kakor smo izvedeli, se nam obeta zopet nekaj novih luči in to na poti pri Sušnikovi pristavi in »preferancarsklh« stopnicah. Te nove luči pa kajpak ne bodo resle celotnega problema javne razsvetljave, ki bo morala biti rešena T*ri nas prej ali slej tako, da se bo STcofja Loka rudi v tem pogledu lahko uvrstila med naša rajskoprornetna. napredka željna mesta. — Rdeči križ je praznoval v soboto dan miru. Po ftolah so bila predavanja o miru, poleg tega so se pisalo tudi dnevu primerne naloge. — Francoski krožek je imel v soboto zvečer v Gasilskem domu sestanek ki ga je vodil g. Lendovšek. prokurist Okrajne hranflnice. Sklenjeno je bilo, da bo letos vigji tečaj francoščine, poslovala pa bo tudi francoska čitalnica — oboje v Gas. domu. Iz Novefia mesta — Zadušnica za krat jem Aleksandrom je bila pretekli petek pn oo. frančiškanih in v kap: ti ju. Žalnega obreda so se poleg velikega števila občinstva udeležili vsi uradi s predstojniki, oficirski zbor s komandantom mesta g. Nikičecn, orožniki s kapetanom g. B. Bonettijem. poručnikom S. Djordjevičem in podporočnikom g. Veljko Jankovićem, Sokol, gasilci in vsa ostala društva, nadalje realna gimnazija s profesorskim zborom, meščanska in osnovna Šola, kakor tudi kmetijska šola z učiteljstvom. — Novomeški Sokol je dal te dni kol-portira ti bele kartonske tablice z napisom »Čuvajte Jugoslavijo«. Tablice, ki jih je dal Sokol izdelati v lastni režiji v tukajšnji tiskarni, so se prodajale komad po 3 Din. — Odhod sodnika g. J. Rezlja. Te dni se poslavlja od našega mesta sodnik okrožnega sodišča g. Josip Rezelj. Mož, ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Črnomelj, je služboval pri tuk. sodišču že celo vrsto let. BI je znan naši široki javnosti zaradi svojega prijaznega nastopa napram strankam, med kolegi in prijatelji pa kot iskren in dober tovariš. Pri okrožnem sodišču je vodil skoro dve leti preiskovalni oddelek s prav zavidljivimi uspeh:. Med neštetimi kriminalnimi zadevami, ki jih je imel on v rokah, naj omenimo samo morilce brate Malije. Odhajajočemu g. sodniku želimo na njegovem novem službenem mestu čm več uspehov in zadovoljstva. — Agilni SK Elan je zopet pričel s svojim delovanjem. V torek 13. t. m priredi v Sokolskem domu v veliki dvorani ob 20. skioptično predavanje o zimskem sportu. Predvajanih bo čez 70 slik. Predaval bo absolvent berlinske visoke šole za telesno kulturo prof. g. Marjan Dobovšck. Vabljeni! SAMO SE DANES MARLENE DIETRICH PLAVOLASA VENERA ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9 % \y Maribora — Poklonitveno potovanje na Oplenac. Mariborska Tujsko prometna zveza priredi poklonitveno potovanje na grob viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Posebni vlak na Oplenac »bo odpeljal 17. t. m. Vožnja bo veljala tja in nazaj v pulmaii-skih vagonih -ITI. razreda 180 Din, TI. razreda 2S0 Din. Vračunana je voznina z avtobusom Mladenovac — Oplenac. Od vseh postaj do priključne postaje glavne ->ro-ge je dovoljena polovična voznina. V imenu vseh občin severnega dela dravske banovine bo položen na grob blagopokojnega kralja-mučenika srebrn venec, ki bodo na njegovih listih vgravirana imena vseh občin. Prijave sprejema Putnik v Ma-boru do srede 14. t. m. Pohitimo na sveto 'božjo pot! — Danes bo otvorjena nova avtobusna mestna krožna proga, ki bo vezala središče s koroškim predmestjem. Na tej progi bosta vozila dva avtobusa, označena s številko 5 Prvi avtobus bo vozil z Glavnega trga v smeri Koroška cesta — Vrtna — Vrbanova — Koroščeva — Trubarjeva — Gregorčičeva — Tvrševa — Slovenska ulica — Glavni trg. drugi pa s Giavnega trga v nasprotni smeri. Gosposka — Jurčičeva — VetrLnjska ulica — Grajski trg — Slovenska — Tvrševa — Gregorčičeva — Trubarjeva — Koroščeva — Vrbanova —Vrtna ulica— Koroška cesta — Glavni trg. Otvoritev te potrebne avtobusne proge je mariborska javnost to plo pozdravila. Vsa postaje 'išči na progi so 2e zaznamovana z napisnim} tablicami. Do 8. ure zjutraj veHa dma-«ka car.fa. sicer pa 1.50 Din in 2.50 Din. Avtob-isa bosta začasno vozila od 6.30 do 8 24 ure. od 11. do 12.54 ter od 17-30 do 20.24 ,jre če pa bo frekvenca u^^ra. pa ve3 dan. Avtobusa na krožni prog1' -?tev. 5 bosta 'inela zvezo z glav.o ^roga št t za 'tole-rtvor im s studenško pv^o VeljaM oodo tudi ? vstopni listkf za vse ostale mestne proge — Cankarjevi »HtapcU. V torek bodo v n.arlbi rskem Narodnem glelallščn po ;OT:: ot> 20. uspelo :n učinkov:t0 Cankar. jevo dramo »Hlapci« za red C Pri tej predstavi veljajo znižane cene. — K materi je prišel in — pobegniL Te dni je prišel iz Boke Kotorske 191etni učiteljišenik France Jurkovič na obisk k svoji materi, vdovi po bivšem avstro-ogrskem podpolkovniku. Toda svidenje je bilo kaj kratko. Mladi Jurkovič je v veli. ko zaprepaštenje svoje matere neznano-kam izginil. Skrivnosten pobeg svojega sina je miti prijavila tukajinji policiji, ki bo begunca lahko Izsledila, saj je France visok 197 cm. — Lepa počastitev blagopokojnega kralj3. Združenj« trgovcev v Mariboru je v spomin na tragično preminilega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja poklonilo 5000 Din, kar je namenjeno za letošnjo bo žičnico osirotelim članom Združenja. — Ukradeno koio. Nekdo je odpeljal mesarju Jos'.pu Cafu izpred njegrovs mes-fcice na Kralja i\vra trsr< moško kolo znamke >Peugcol«, ti je cmo pleskano in v.edno 1000 Din. Kao ima tov. št 395020. — UudSka un*verza. Nocoj bo predaval g- prof. Janko j&a^ar iz Izubijane ob spremljavi skioptiči/h slik o svojem potovanju s pamikom »Kraljica Marijac po S j edozemakem aiorju. Pričaral bo s prijetnim kra.nljanjim pred poslušalce iepe rekrajine in jneJla Korziko, Monaco, Mar-seille. Barcelono, Tunis, Alžir in Malto. Sreda, 14. novembra. 1X15: Plošče. 12.90: Poročila. 13.00: Cas, plošče. 18.00: Plošča. 18.20: Nasveti za nase ljudska odre (Joža Vcmborgar). 18.40: Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j). 19.10: Nac. ura: Peter IL Petrovič Njegoš. 19.35: Plošče 19.50: Jedilni list, program za četrtek 20.OO: Orgelski koncert Stanka Premrla, vmes poje Tone Petrovčič. 21.00: Vojaška godba 40. pp. Trijlavskog. 22.00: pas, poročila, plošče. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO DANES najsenzacijonalnej&i film boja za JI /M TEČAJ DIRIOIBLE (Junaki zraka) ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Predstave danes ob 4., 7. in 9 U Predprodaja od 11. do H13. nrs Zborovanje sokolskih načelnikov Lep napredek tehničnega dela — Delovni program za 1. 1935 — Župni zlet v Ljubljani L 1935 Ljubljana, 12. novembra. Nacelnistvo Sokolske župe Ljubljana je sklicalo včeraj ob 9. v mali dvorani na Taboru sejo zbora društvenih načelnikov in načelnic, ki je bila odlično obiskana, kakor doslej Se nikdar. Od 53 društev je bilo navzočih 45, dve sta se opravičili, od 25 čet pa 12, štiri opravičene. Skupno je bilo na seji zbranih 105 sokolskih tehničnih funk. cijonarjev; dokaz, da se je pričelo v naših društvih in četah z resnim sokolskim delom. Sejo je otvoril župni načelnik brat Lojze Vrhpvec, ki je toplo pozdravil vse navzoče brate in sestre, posebej še odposlanca župne uprave podstarosto br. Milka Kra_ peža. Pred prehodom na dnevni red se je br. načelnik s pijeteto spomnil tragične smrti največjega Sokola, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ki so njegov spomin zborovalci stoje počastili s trikratnimi klici »Slava!«. Brat načelnik je nato prečital sožalno pismo zbra_ nih načelnikov in načelnic, ki bo odposlano upravi Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. V pismu izražajo zbrani sokolski delavci, da bodo sledili po potih svojega nepozabnega prvega Sokola, obenem pa izražajo neomajno zvestobo vzvišenemu mla. demu kralju Nj. Vel. Petru JX V imenu župnega starešinstva je nato pozdravi' zborovalce podstarosta br. Milko Krape ž, ki je izrazil veselje nad impozantno udeležbo nato pa pozival načelni, ke in načelnice, da vzgajajo mladino v pravem sokolskem duhu. Po govoru br Krapeža je podal izčrpno načelniško poročilo o tehničnem delovanju župe br. načelnik Vrhovec. Iz njegovega poročila je razvidno, da se je župa udeležila pokrajinskih zletov v Sarajevu in Zagrebu Zleta v Sarajevu se je udeležilo 276 članov ,od teh 229 telovadcev, 267 članic, od teh 239 telovadk, narasčajskega zleta pa 163 sokolske mladine. Vabilu zagrebške župe se je župa odzvala s 1100 udeleženci. Pri javni telovadbi je nasto. pilo 280 telovadcev in 266 telovadk, v slavnostnem sprevodu pa je korakalo 114 članov v kroju s 17 prapori, 15 narodnih nog, 250 članic in godba Sokola I Tabor. Narasčajskega dne v Zagrebu pa se je udeležilo z vodniki vred 396 narasčajnikov in naraščajnic. V okviru programa za leto 1934 so bile 16. septembra župne tekme v posameznih panogah, katerih se je udeležilo 19 vrst članov z 62 tekmovalci ter 10 vrst članic z 42 tekmovalkami. Uspehi so bili zadovoljivi, dosegla so jih pa ie ljubljanska in bližnja društva. Kot izbirne tekme za župno tekmo so bile tekme v okrožjih (4), ki se jih je udeležilo 127 članov, 75 članic, 65 moškega in 91 ženskega naraščaja. Letošnji okrožni in tudi društveni javni nastopi podajo najjasnejšo sliko stanja na. še župe. Ce pogledamo številke nastopajočih, opazimo nekoliko večje število od lanskega leta. V ljubljanskem, kamniškem, dolenjskem in obmejnem okrožju je skupno nastopilo 569 članov, 461 Članic, 340 moškega naraščaja, 344 ženskega naraščaja, 520 moške in 479 žemske dece. će prištejemo k tem številkam še telovadeče članstvo čabranskega okrožja, ki zgoraj ni vpoštevano, ima naša župa za javni nastop sposobnega članstva, in sicer: okrog 640 telovadcev, 500 članic, 400 moškega in 400 ženskega naraščaja, tedaj skupno 3120 oseb. Te številke povedo celo, da smo napravili kerak naprej, vendar moramo povdariti, da samo v številkah, kako pa so se dvignili javni nastopi v svojem sokol, skem pogledu, je vprašanje zase. V tehnič-cem pogledu so bili okrožni zleti dokaj dobro izvedeni in brez dvoma boljše od prejšnjih. Da bi se javni društveni nastopi pravilno usmerili, je župno načelništvo izdalo poseben pravilnik, ki je pokazal znake izboljšanja. V bodoče ga bo potreba še bolj uresničiti in z vso strogostjo uveljaviti. Svoje javne nastope je priredilo 51 edinic. bodisi samostojno, bodisi s pomočjo bratskih edinic. Tudi smučarstvo se lepo razvija ter ima danes že 35 edinic svoje smučarske odseke s 1242 pripadniki. Končno se je župa udeležila v ne preveč zadovoljivem Številu saveznih tekem v posebnih panogah v Zagrebu ter smo odnesli v tekmi vrst zmago, pa tudi mnogi posamezniki so se v posameznih panogah prerili k zmagoval, cem. Na savezni tekmi v odbojki v Osijeku pa je župa sodelovala z vrsto članov ter odnesla zmago. Končno je brat načelnik pozival na po-zitivnejše delo v telovadnicah, kjer bomo z večjim in trajnejšim navdušenjem dosegli boljšo podlago za pot navzgor. Teh svojih dolžnosti se moramo zavedati danes tem bolj kot kdaj prej Poročilo brata načelnika je bilo soglasno sprejeto. Pri dnevnem redu je br. načelnik poročal, da bo prihodnje leto v Ljubljani župni zlet kot priprava za vsesokolski zlet v Beogradu s pos>bno točko Sokolske župe Ljubljana. Kot posebna točka naj bi bila ona, Ljubljanskega Sokola na pokrajinskem zletu v Ljubljani leta 1933. Po temeljiti ob. razložitvi br. načelnika glede župnega zleta in posebne točke je večina osvojila pred. log župnega načelništva. da se priredi v letu 1935 župni zlet v Ljubljani s posebno točko pokrajinskega zleta 1933. Vsa navodila bo izdalo župno načelništvo vsem društvom in četam. Delovni program, ki ga Je nato pojasnil br. načelnik Vrhovec, bo obsegal v L 1935 naslednje: smufflce tekme, župne amuške izbirne tekme za savezne, združene z žtrp-nimi tekmami, župne izbirne tekme za Zvezo Slovanskega Sokolstva in tekme v nO- jem oddelku v saveznih vajah, tekmovalne vaje za srednji in višji oddelek, tekme obojega naraščaja na orodju v saveznm tekmovalnih vajah, župne izbirne tekme v odbojki, tekme v plavanju, medžupne tekme v posebnih panogah in ev. smučarski župni tečaj za skoke. Tudi ti predlogi so bili po krajši debati soglasno sprejeti. Sledil je nato važen in zanimiv razgovor o političnih pojavih v sokolstvu, ter je br. načelnik navedel nekaj prav zanimivih ugotovitev. Sokolska telovadnica služi v zadnjem času trem gospodarjem. In to telovadbi, prosveti in kinopodjetjem. Razumljivo je, da se v takih razmerah telovadba ne more gojiti tako, kot je potrebno, saj gre pravilna sokolska vzgoja edinole skozi telovadnico. V ta namen bo izdalo župno načelništvo posebno okrožnico, ki naj se prečita vsemu članstvu. Tudi telovadba, čeprav jo obiskuje malo članov m članic, se ne sme nikdar prekiniti, marveč se mora vršiti redno. Glede smeri naše vzgoje veljaj Tvrševo geslo: da mora hsti telovadnica in njena pravilna telovaRokovnjači<: na Šentjakobskem odru kar šestkrat po vrsti popolnoma razprodani. Obenem nam ti uspehi dokazu jejo. kako rado ima naše občinstvo domače narodne igre. Pri tem moramo vendar pomisliti, kakšno občinstvo iman»o na deželi, kjer igTajo preprosti vaščani sami, i n kaks-no občinstvo je v mestu, ki bi moralo od mostnih diletantov in gledališč zahtevati vzorno pripravljene narodne icre. V mestih na* pravijo diletantje naše kmete večkrat za karikature in jih našemijo za maškare, na-mestu, da bi uledaii. kako bi pokazali pravilne in do skrajnosti premišljene noše. Narodna noša je za vee naš narod »veta relikvija, ki jo moramo spoštovati in bi morali že davno prepovedati njeno profanacijo v kateremkoli pogledu. Kar se tega tiče. so na žalost vsa naša mestn-a gledališča med najhujšimi grešniki. Maškare vidimo namestil narodnih noš z večino v drami in operi, kakor smo jih videli tudi pri >RokovnJB-čih* n* Šentjakobskem odru. Poloniea je imela zavijaco, ki ni bila nafti za vi jači niti od daleč podobna, drugače je bila pa oblečena po vzoru nemških Gretobem. Namestu iz majolik. ki jih lahko kupimo sa majhen denar tudi nove. kakršne rabijo de po vseh naših zidanicah, so točili vino iz piakrov, a kar se noš tiče, se je za njo pobrigala edino ga. Bučarjeva, ki ie bila res pristno kmečka 'Hudmanova Jera. Pohvaliti moramo seveda tudi Gnidovčevega vsestransko izvrstnega Blaža Mozola. saj je bil na odru poleg Bučarjeve edini pravi kmet. Potrudil se je tudi Hanžič s svojim Raj4guznom, da smo tudi z njim zadovoljni. Vedno poudarjamo, da mora biti tudi »jezik pravi Ion, če mogoče, pa se celo dialekt, kar sta nam vzorno pokazala Gnidovec m Bučar v lanskem >De6etem bratu«. Pri >Rokovnjacib< je bilo naglašanje z veČmo nepopisno. a*d bi vendar tudi v Ljubljani lahko vedeli za Kolovec in za Tunjice, da ne omenjamo nešteto drugih pogresk. Podrobnosti ne bomo navajali, ker jih je preveč, zato imj se pa narodnih iger loti le tak režiser, ki kmeta in njegovo preteklost tudi pozna. Kakor je bila igra v kmečkih prizorih režirana in vprizorjena površno ter za preteklost našega kmeta uprav žaljivo, tako so bili izvrstni prizori, kjer nastopa gospoda Izvrsten je bil Kukmararv marre, njemu so pa bili vredni partnerji Vizjak, Grumova. Gorjirpova, Magd in ter Karusov Rak, tako da poleg imenovanih kmetov lahko v resnici pohvalimo še Moserjevega čevljarja Bojca. Z odklonilnim poročilom pa hočemo predvsem opozoriti naše Narodno gledališče, nai si končno vendar že preskrbi pravilne kopije narodnih noš. saj imamo dosti še ohranjenih, a iz francoske dobe m XVIII. stoletja tudi polno slik predvsem na votivnih slikah po naših cerkvah Razlika. —Milostiva, srečen sem, da sem se seznanil z vami. Vi ste najlepša ženska, kar sem jih kdaj videl. Srečen mož, ki vas ima za ženo. . — Zares? Povedati vam moram, da Se nisem omožena. —Oprostite, jaz sem pa mtoUl, da ste že omožena. Pristopajte fc „Vodnlhovl družbi" SQnvr*cst Iteie^o čevlja — To pot se mi zde inšpektorjevi zaključki pravilni. Navzlic vsemu novinarskemu viku in kriku bi rad videJ, da bi ravnali previdneje in ne delah* napak, kakor pa da bi se prenaglili Kaj mislite vi, Sampsone? — Strinjam se z vami. — Jaz bi se držal Queenovega nasveta. — je pripomnil komisar. Stenograf je vzel nov akt Ln začel Citati: SE EN RAPORT O SARI FULLERJEVI Zelo nezadovoljiv. Fullerjeva noče povedati, čemu je poset i la v ponedeljek zvečer Doktorja Dunninga. To je napol blazna ženska. Njeni odgovori so nejasni* govori neprestano v citatih iz svetega pisma. Zaslišana je bila v torek ob dveh popoldne v hiši Doornovih. ZAKLJUČEK: Ni dvoma, da sta Sara in doktor Dunmng dogovorjena, da bosta odklanjala vse važnejše informacije. Kako dokazati to? Fullerjeva in Dunning sta pod stalnim policijskim nadzorstvom, — Človek bi ne verjel, kako malo so ti ljudje izpovedali! — je vzkliknil manhattanski prezid en t. — £e niko'i nisem videl tako trdovratnih in zakrknjenih prič skupaj, — je zamrmral komisar. — Ali imate še kaj Jack? Preostajal je še en raport. B*l je dote i** takoj ie obradi nase pozornost vseh. Scenograf je čita!: RAPORT O FILIPU MOREHOUSU Tu je nastal zanimiv preokret. Pisarna distriktnega prokuratorja je zvedela od uradnika zapušči skega sodišča zanimivo, doslej neznano dejstvo. Ena določba v oporoki Abigail L>oornove. ki je bila že predložena sodišču v potrditev, pravi, da naj njen advokat takoj po njeni smrti uniči gotove tajne in bliže neoznačene dokumente. Ortoroka pravi, da ima te dokumente spravljene advokat Morehouse. Takoj smo se obrnili na Morehousa. na-Sli smo ga pri Doornovih danes pozro popoldne v družbi Hulde Doorno\'e. Razvil se je čuden položaj. Inspektor Queen je takoj opozori! Morehousa. naj ne uniči dotičnih dokumentov, temveč naj jih izroči policiji, ker so morda v njih za preiskavo važne informacije. Morehouse je pa mirno odgovoril, da je dotične dokumente že uničil. \'prsšan>e: Kdaj? — Od^o\*or: Včeraj popoldne. To je bilo prvo. kar sem storil po smrti svoje klijentke. Inspektor Queen je vprašal, kaj je bilo v dokumentih. Morehouse je odgovoril, da ne ve. RaiTial se je baje strogo po besedilu oporoke in uničil dotične listine, ne da bi zlomil peč it na kuverti. Nikoli baje tudi nt ved l. kaj bi moglo biti v njih. Te dokumente je imela Morehousova odvetniška pisarna spravljene že več let, še ko je bil pravni zastopnik gospe Doorno\re zdaj že pokojni Morehousov oče. Morehouse vztraja na tem. da je s prevzemom očeto\*e klijentele naravno prevzel tudi odgovornost, moralno dolžnost itd. Ko mu je bilo rečeno, da v sedanjih razmerah — kadar gre za umor — ni imel pra^nce do tega koraka brez predhodnega sporazuma s policijo, ker Je morda tudi uničil važne dokaze, je Morehouse vztrajal na svojem, da je delal v mejah svoje legalne pravice, — No. to bomo šele videli, je vzikrikniT Sampson. Huida Doornova, je nadaljeval graf, ki je prisostvovala temu pogovoru in je bila zelo razburjena, je bila tudi zaslišana glede dotičnih dokumentov. Izjavila je, da ni ničesar vedela o njihovi vsebini, niti da sploh obstojajo, čeprav priznava, da je zadnja leta vodila in urejevala večino privatne korespondence m svoje matere. ZAKLJUČEK: Priporočam, naj da di-striktni prokurator nemudoma preiskati legalno stran te zadeve Če je Morehouse prekoračil svoje pravomočje, priporočam po potrebi nadaljne zasledovanje, če bi pa to ne bilo mogoče, naj se vsa zadeva odstopi odvetniški zbornici. Na policiji prevladuje z velikimi izjemami prepričanje, da bi mogli biti uničeni dokumenti bistven pripomoček pri iskanju morilca — Stan Oueen je razkačen, to se vidi, — je dejal distriktni prokurator pomirjeno. — Prvič, kar ga poznam, se kaže pri očem taka maščevajiiost. Ta zločin mu dela hude preglavice. Ne hotel bi biti v Morehcusov; koži Zupan je vstal. — Za danes bo menda dovolj tega, gospodje. — je dejal. — V splošnem ne smemo izgubiti upanja, temveč je treba počakati, kaj nam prinese jutrišnji dan... Iz raj>ortov vidam, da vodi inspektor Oueen preiskavo po svojih najboljših sposobnostih m močeh, a to že nekaj pomeni. Takoj izdam v tem smislu poročilo za novinarje in zagotovim guvernerja, da je preiskava v zanesljivih rokah. Obrnil se je h komisarju: — Ste zadovoljni s tem? Komisar si je obrisal z velikim robcem vrat, resigrcirano je prikimal in odšel iz sobe. Ko je župan pritisnil na gumb na mizi, je -Kisel tuaj distriktni prokurator s svojimi uradniki, vsi molče in slabe volje. LNTERMEZZO v katerem delata Oueen in njejov sin bilanco. BUerv je skrbno stregel svojemu očetu in tako je biJ inšpektorjev prehlad do torka zvečer v glavnem že premagan. Toda i'ispektorjevi živci so bili tako razdraženi, da je moral sin skoraj nasilno spraviti očeta v posteljo, ker nobene prošnje in grožnje niso nič pomagale. S pomočjo seržanta Velie in shige Džuna ie Ellerv končno pregovoril očeta, da se je slekel in legel k počitku Toda pomiril se ni. Kmalu je zahteval, naj vrata med njegovo spalnico in salončkom na stežaj odpro tako, da bi slišal vse. kar je zbrana družba govorila. V salončku so sedeli Ellery, distriktni prokurator Sampson. seržant Velie in novinar Pete Harper. In čez pet minut so na svojo grozo opazili, kako prihaja inspektor v salon v pižami in copatah in kako molče seda na svoj priljubljeni sto.lček pri peči. Niti slišati ni hotel ničesar o tem, naj leže zopet k počitku. — To nima pomena, prijatelji, ves trud bi bil zaman, — je dejal EIIery smeje. — Mož, ki ima v rokah poveljstvo, ne sme spati vso noč, kakor pravi Homer... Vidim, da si poln življenja in da imaš nekaj novega na srcu. Na dan z besedo. Svojega moža je hotela omožiti vana sleparija iz koristol]ub]a, ki se pa nI posrečila 361ejia barska plesalka Jana Vo-kounova v Pragi se je seznanila s svojim bivšim možem v baru »Faktoria«, kjer je bila takrat natakarica, on je bil pa saksofonist. Pred dvema letoma zakonca nista imela denarja in tedaj je prišla ženska na misel, da bi si njen mož poiskal bogato nevesto. Menila je, da bi bila najbolj primerna državna uradnica, ker bi se v primeru nesrečnega zakona sramovala in hi ne gnala zadeve pred sodišče. Rečeno, storjeno. Mož je objavil v listih mali oglas, v katerem se je izdajal za doktorja prava, in seznaniti se je hotel z državno uradnico, ki bi bila pripravljena omo-žati se z njim. Na mali oglas se je javila mlada oiicijantka nekega ministrstva. Ime ji je bila Draga in mlademu »doktorju« je bila všeč že na prvi pogled. Natve-zil ji je, da je koncipijent pri nekem odvetniku, da si pa namerava izbrati drug poklic ker ima v neki veliki banki močno protekcijo. Predno sta se seznanila, je Vokounova pisala ljubavna pisma, ker je imela lepo pisavo in je tudi znala taka pisma dobro sestavljati, dočim jih mož ni znal. Ko sta pa bila Vokounov in lepa državna uradnica že osebno znana, se je podjetna žena iz-premenila v ženinovo sestro, prisostvovala je svečani zaroki in vidno vzrado-ščena je gledala, kako sta se ženin in nevesta vpričo nje poljubljala. Šk> je celo tako daleč, da je opravljala žena pri moževi nevesti gospodinjska dela, pri tem je pa na vse pretege hvalila svojega moža. kako je inteligenten in značajen in kako dobro je zadela Draga, da se je odločila vzeti ga za moža. Seveda pa Draga ni doživljala svoje sreče zastonj, ženin je potreboval mnogo denarja. Nekoč je dejal, da bru- Zatiranje podgan v Angliji V ponedeljek 5. t. m. se je pričel v Angliji narodni teden proti podganam, kakor imenujejo Angleži sistematično pokončavanje podgan in miši. Navzlic dozdevno smešnemu značaju, je podganji problem eden najvažnejših v Angliji, kjer imajo nad 50 milijonov podgan. Podgane in miS so se vgnezdile v vseh hišah v mestih in na kmetih. Po cenitvi sira Thomasa ffor-dera napravi ta golazen vsako leto v Angiiji v našem denarju za 20 milijard škode. Podgane požro mnogo več, kakor porabi angleška armada na kopnem, na morju in v zraku. One glodajo temelje poslopij, uničujejo kanalizacijo in domače živali, za njihovo zati- Ne zapravljajte denarja za tuje revije in ne skrajšajte si veselja, ampak takoj naročite najboljšo slovensko družabno revijo Ljubljana, poštni predal 114 Celoletna naročnina Din 60.— Maku!?turni papit proda t:prava „Slo venskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 Če oddajate ali ^ščete stanovanje oglašujte v »SlovensKem Nt rodu« — Beseda 0l&0 PERNICE izgotovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-, 300.- in 340.- Din. Ia puh pa 450.-, 550.- Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg Štev. 2. S67T »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in planine tudi proigrane ter popravlja ln u glasuje stro ko vr jasko najceneje. — Kjiafljeva alioe 4. OGLAŠUJTE V malih oglasih v »S lov enak en Narodu« valja vsaka besed* fso para, davek Din 2.- Najmanjši znesek za mali oglat Din davek Din 2.- Mar oglasi se plačujejo takoj; p* pošti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov treba DrtlofcitJ znamko lavrtnje kltteje, aototlpije, kombinirane tdHeJc sa navaden to ftnejai paptr, kttseje po pero risih, slikah In tal fotografijah za Ljubljana. Sv. Petra nasip SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleakane, in kuhinjske uprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovtc, Ljubljana, K om en skega ulica 34. 6UT Pristni Dobrlnjski teran se toči le v gostilni DRAGA GUSTTN, Kapiteljska ulica S, LJubljana (pri pegleznn). 3311 Trenchoati usnjeni suknjici itd najboljši nakup pri PRESKE RJU, LJUBLJANA. Sv Petra e. 14 MALINOVEC pristen, o ar a veti. • clatun eiao-korjeno vtntnan — se dobi na malo in veliko s LEKARNI DR. G. P10OOL1, LJUBLJANA. Dunajska a « NAZNANILO! " Cenjenim dsanssaa m gospo-lom vljudno sporočam, da sem cene za postrežbo v obeh oddelkih znižal za 20%. - CesainJ salon NAVTNSEK, LJubljana, Selentmrgova olicav 60/1 OSKRBNIKA ia KUHARICO zakonski par — iščemo za planinski dom >Polževo« pri Sv. Duhu nad Višnjo goro. — Tmefi morata najboljšo prakso v gostilni ali penzijonu. Kuharica mora biti prvovrstna, — Ponudbe na upravo > Slovenskega Naroda« pod >Oskrbnik«. Obleke, zimske suknje modernega kroja po meri droga krojaška ln dela — izdeluje po nlh J* JELOVSEK, modno krojaštvo LJUBLJANA. Kongresni trg štev. 8 ha kri in da mora hoditi na kliniko, kjer mu dajejo injekcije. Skrbna nevesta ga je hotela spremljati m tedaj ji je ženin priznal, da ni jetičen. temveč da uživa kokain in da bi se rad odvadil tega strupa. To pa nevesti ni odprlo oči in polagoma je potrošila za svojega ženina vse prihranke v znesku 25.000 Kč, poleg tega si je pa še izposodila nekaj na račun svoje plače. S tem denarjem je kupil Vokoun svoji podjetni ženi kožuh, zlato uro in len prstan. V gotovini je zapravila žena nad IOjOOO Kč. Mož in žena sta pa delala račun brez k romarja. Motila sta se, misleč, da bo državno uradnico sram in da ju ne bo ovadila. Ko je prišla sleparija na dan, je odšla Draga takoj na policijo, kjer so ji povedali, da lažnega doktorja že dobro poznajo. Mož se je že moral zagovarjati, a zdaj je bU obsojen za novo sleparijo na 15 mesecev težke ječe, njegova žena pa na tri mesece. Kasacijsko sodišče je pa razsodbo razveljavilo in odredilo novo obravnavo. 2ena je priznala svoje grehe, izgovarjala se je pa, da jo je mož silil, naj mu s sleparijo pripomore do denarja. Neke noči x> je baje zbudil in silil napisati ljubavno pismo; ker se je pa branila, ji je zagrozil da jo bo tako dolgo zbada' z nožem, dokler se ne ukloni. Mož je baje hud nasilnež, zato se je dala ločiti od njega. Moža so baš izpustili iz ječe, prišel je pred sodišče in izjavil, da proti svoji bivši ženi noče pričati. Osleparjena državna uradnica je pred pričami izpovedala, da je svojemu ženinu kupila saksofon in da mu >e vedno morala dajati denar, ker ji je grozil, da jo bo sicer ustrelil. Sodišče je spoznalo Vokounovo za krivo in ji prisodilo šest mesecev težke ječe pogojno na tri leta. ranje se porabi znaten del narodnih dohodkov. Podgan ni mogoče v Angliji m-ti pregnati, niti iztrebiti, ker jih neprestano dovažajo veliki parniki. Proučevanje podganjega življenja je pokazalo, da potuje ta golazen več sto kilometrov daleč, da se naseli zlasti v velikih mestih. V Londonu jih je bilo največ leta 1904. ko so napovedale Londončanom vojno. Iz pristanišča so romali milijoni podgan po glavnih ulicah v City cele noči. Vsa dosedanja sredstva proti njim so se izkazala za nezadostna, kajti podgane so zelo inteligentne. Nevarnost slutijo in žrtvujejo tudi svoje življenje, da po s v are druge. V zadnjem času jih pokončava-jo z močnim strupom, deloma pa s strupenimi plini. V njihovih gnezdih z uspehom rabijo kyanid. V narodnem tednu hočejo Angleži pokončati najmanj 10,000.000 teh Škodljivih glodav-cev. Beneške palače ▼ nevarnosti Benetke se pritožujejo, da jim dela moderni promet vedno večjo škodo. Vsi stavbniki zahtevajo, naj se ustavi po kanalih promet z motornimi čolnu posebno po Canale Grande. Odibor arhitektov je proučil stanje poslopij ob kanalu in izjavil, da motorni promet resno ogroža vsa poslopja. In stari Benečani se že tolažijo, da bodo kmalu zopet zagledali svoje drage gondole, ki je z njimi tesno združena romantika Benetk. Zdaj imajo Benetke 800 motornih čolnov, ki neprestano švigajo po kanalih. Strokovnjaki so prišli do prepričanja, da trpe poslopja zlasti ob glavnem kanalu občutno škodo, ker delajo motorni čolni valove, ki butajo ob stene. Niti megla, niti zob časa nista napravila po mnenju arhitektov skozi stoletja toliko škode, kakor motom" promet v 40 ^etih. Odbor arhitektov je tud5 mnenja, da* morajo dobiti vse privatne palače nove temelje, za kar najbrž ne bo denarja, ker bi bili stroški zelo visoki. Pet javnih poslopij so že popravili, in sicer palačo Corner. palačo Camerlen-ghi, ki so jo popravljali 7 let, poštno poslopje, palačo Ca d'Oro, zdaj muzej, in palačo Pescare, zdaj moderna galerija slik. Ce bi hoteli popravita vse ogrožene palače, bi rabili več milijonov Hr. Samomor madžarskega komunista Pred dobrim mesecem je izbruhnila v premogovnikih dunavske paro-brodne družbe v Pečuhu gladovna stavka rudarjev, ki so ostali več dni v rovih in niso hoteli sprejeti nobene brane. Budimpeštanska policija je zdaj preiskala ozadje stavke in poslala v ta namen v Pečuh detektive. Preiskava je dognala, da so za stavko agitirali med rudarji trije neznani komunisti, čijih sled je vodila v Budimpešto. Prejšnjo sredo so agitatorje obkolili detektivi na izprehodu na Gellertovem griču. Po trdem odporu so bili komunisti aretirani N? so povedali izmišljena nocTair orstnih odtisov se je ugotovilo, da gre za tn znane madžarske komuniste. Prvi ie elektro-mehanik Imbrich Horvatu, ki je bil zaradi sodelovanja pri boljše viški dJk-taturi obsojen na deset let težke ječe, pozneje pa poslan v Sovjetsko Rusijo v zameno za drugega političnega jetnika, drugi je mehanik Ludvik Stre-ger, ki je pobegnil nedavno v Sovjetsko Rusijo, odkoder se je pa vrnil, tretji je pa vodja organizacije Otto Hoff-martn, ki je bi! pred tremi leti zaradi komunističnega rovarjenja obsojen na pe: mesecev, ko je pa kazen odsedel, je odpotoval v Rusijo. Ko so detektivi zasliševali Hoff-manna v sobici v tretjem nadstropju policijskega ravnateljstva, je aretira-nec nenadoma skočil k oknu, razbil z glavo dvojne šipe in skočil na uUco. Prebil si je lobanjo in med prevozom v bolnico je umrl. Aretiranci so bili novi vodje madžarske komunistične organizacije, ki se je bila že močno razširila. Poleg njih je aretirala policija še 11 komunistov. Iz Celfa —c Na Ljudskem vseučilišču bo predaval danes, v ponedeljek, ob 20. prosvetni inspektor v p. g. N. 14. Poljanec o »Svobodi in avtoriteti v vzgoji«. S tem bo otvorjeu ciklu* Mirih aktualnih pedagoških predavanj. —c Napad in nesreča. Na Zg. Ložnici pri Žalcu ie neki moški v sredo napadel 29 letnega delavca Ivana Antlogo z Zg Ložiiice in ca z udarcem s kolom te£ko poškodoval po glavi. V petek si je So letni občinski revež Miha Turnlek iz Peirovg pri padcu pred pravoslavno cerkvijo v Celju občutno poškodoval desno roko. Poškodovanca se zdramita v celjski bolnici. —c Sobotni trg je bil dobro založen, zlasti mnogo ie bilo perutnine. Piščanci so bili po 8 do 15 Din, kokosi po 15 do 20 Din, gosi po 40 do 50 Din, purani po 40 do 60 Din. Na svinjski trg so pripeljali 55 vrst svinj. Kupčije je bila prav živahna. —c Umrla je v petek v celjski bolniei v starosti 83 let ga. Ida Majerjeva, veova no železniškem uradniku iz Vojnika- —c SK Železničar (Maribor) : SK Celje 3:2 (1:2). V nedeljo popoldne je bila na Glaziji ob orieotnosti 600 gledalce*- odigrana podsavezne prvenstvena tekma med mariborskim Železničarjem in SK Celjem. SK Železničar ie zmagal v razmerju S:2 (1:2). Pravilni rezultat bi moral biti 2:2, ker je padel drugi ool za Železničarja iz off side pozicije, a ga je sodnik kljub temu priznal-Gostje so nudili dobro tehnično in kombina torno igro. bil so boljši v startu, igrali so pa preostro. Celjani so igrali bdie. nego v zadnjih treh tekmah, napad pa ie bil premalo odločen in nepovezan ter ei ie pokvaril tri zrele pozicije nred nasprotnikovim golom. V prvem polčasu in prvih 10 min. drugega polčasa ie Celje prevladovalo V 4. minuti prvoga polčasa je prevzelo železničar vodstvo po Pavlinu. Minuto kasneje je Gobec po lepi kombinaciji izenačil. V 9 minuti so igrači in gledalci poČaetiJi spomin b!agopokornega kralja z enominut-nim molkom. Naibo ie igra valovila s polia na polje. Po nekaterih krepki n napadih Celja je zabil Gobec v 20 minuti drugi gol za Celje, ki ie vodik) do odmora z 2:1. Po odmoru je Celje pritisnilo v 12 minuti pa Je Železničar izvedel prodor in Pavlin j« zabil iz off side pozicije drugi gol. V 15 minuti je bil vratar Celja hudo blesiran. zaradi česar ie občinstvo vdrlo na igriSČe Celjani so zelo popustili, kar ie Železničar izrabil in zsroo Chnstot — Vsi v L rubljem