Naročnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Stev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 OPRAVA: telefon številka 54
štev. rač. poštne hran. 12.549
tzhala vsako nedeljo II. LETO
Murska Sobota, 27. avgusta 1933.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vralalo ŠTEV. 35
Občinske volitve,
v dravski banovini, se kemduže tembole pribiižavajo. Po vesteh nekaterih listov bi se morale vršiti že 24-ga septembra, kar pa se je uradno demantiralo. Izgleda tako, da se volitve pred mesecem novembrom nikako nemore-jo vršiti in sicer iz enostavnega vzroka, ker je združitev (komasacija) občin v velikih upravnih občin še ni izvršena in ker banski svet še ni imel v to svrho potrebnega zasedanja, na katerem zasedanju mora prinesti uredbo o volilnem postopku. Prvo je logično, drugo pa je z zakonom predpisano. Nihče v Prekmurju pa si ne želi občinskih volitev ravno v mesecih največje sejatve, nikakor pa ne tako dolgo, dokler komasacija občin ni popolnoma izvršena. Dvojno razburjenje po nepotrebnem in dvojni stroški pa — nima pomena.
To je eno mnenje. Kakšno je pa splošno mnenje?
Splošno mnenje pa je različno. Dosedaj se je želelo splošno, da se volitve vršijo čeravno v tej obliki občin. Zakaj ? Skoraj polovica občin je imelo župane, ki so naredili občanom samo škodo in se vkornili na svojem položaju tako, da se jih je večina izmenjala, pa je ta želja med prebivalstvom minila, ali vsaj deloma popustila. Da je popustila, je pa vzrok tudi drugi.
Pred kratkem je precej prahu dvignil sklep sreskega odbora JNS glede komasacij občin. Ni tičal vzrok razburjanja po-edinih občin ali občanov izrecno v tem, zakaj so jo dodelili v to ali ono veliko občino. Vzrok je bil ta, da se ljudje, ki ne-vedo tega, da ostane njihova občina še naprej tako katastralna občina, kakor dosedaj in da je velika občina samo za skupno opravljanje uprave, zato se imenuje tudi upravna občina. Pri teh ljudeh je popustila želja po občinskih volitvah, misleč, da če se ne bodo forsirale volitve, tudi velikih občin ne bo, temveč ostanejo mali „sovjeti" z dobro vsidrano „vlado" brez vsake vojne napovedi — od zunaj.
Bilanca mišljenj v tej zadevi, z ozirom na Prekmurje, pa bi bila, da so občinskfe volitve potrebne. V svrho tega pa je še potrebnejše, da se komasacija občin od višje inštance čimpreje izvrši. Ko se to enkrat stori, uredi, vpelja in spravi v popolni tir, tedaj bodo pohenjali z na-
sprotnimi trditvami ljudje, ki so danes še nasprotniki velikih občin, čeravno ne vejo sami — zakaj. Nezadovoljstvo se precej zmanjša, uprava bo na hasek"občanov funkcionirala tako točno in s tako štedljivostjo, kakor bodo si to prebivalci-volilcizizvolitvijopoedi-nih funkcionarjev sami želeli, -r
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Udruženje izvoznikov je priredilo 20. t. v Arandjelovcu veliko konferenco za sadjerejce. Na tej konferenci so se obravnavala važna vprašanja o letošnjem izvozu. — V Beogradu so se sestali zastopniki banovinskih gostilničarskih udruženj. Na konferenci se je razpravljalo o važnih izpremembah zakona o trošarinah na vino in žganje. — Nekateri listi so prinesli vest, da se bodo 24. septembra vršile občinske volitve v dravski, drinski in dunavski banovini' S pristojnega mesta se zdaj objav-Ijavlja da te vesti niso točne.
Avstrija. Nemčija še vedno napada potom radija svojo sosedo. V govorih, ki jih imajo voditelji nar. socialističnega gibanja, pozivajo, naj se avstrijsko ljudstvo upre sedanji vladi. Ker vsi protesti niso v Berlinu ničesar zalegli, namerava avstrijska vlada prekiniti vse odnošaje z Nemčijo. Vlada je sklenila, da izgubi državljanstvo, kdor v inozemstvu na kakršpn-koli način podpira rovarjenje proti Avstriji. Radi istega vzroka se more zapleniti tudi premoženje oseb, ki so izgubile državljanstvo. V večih kra* jih so orožniki odkrili tajne zaloge orožja in streliva v hišah narodnih socialistov. Premoženje bo zaplenjeno nad 7000 osebam, večinoma bogatejšim ljudem, o katerih sumijo, da delajo v inozemstvu proti sedanji vladi.
Anglija. Ukrep nemške vlade, ki zabranjuje nemškim državljanom pri potovanju ali pošiljanju blaga uporabiti tuje ladje, je v angleških krogih izzval veliko ogorčenje. Ta ukrep je naperjen naravnost proti Angliji. Ker je Nemčija tudi z raznimi carinskimi ukrepi silno škodovala angleški zunanji trgovini, namerava angleška vlada odrediti zelo učinkovite protiukrepe. Paroplovne družbe so stavile predlog, naj se nemškim ladjam prepove vsak pristanek v angleških lukah. Angleški
listi povdarjajo, da je Nemčija s tem izzivalnim postopanjem izgubila v angleški javnosti poslednjo naklonjenost-V Londonu je bila otvorjena svetovna konferenca za pšenico. Sodelujejo zastopniki 31 držav.
Bolgarija. Bivši predsednik vlade Aleksander Cankov bi skoro postal žrtev atentata. Neznan mladenič je proti njemu vrgel dve bombi, ki sta pa ranile le oba spremljevalca. Cankov sam je ostal nepoškodovan. — V političnem življenju se pripravljajo zopet velike in važne spremembe. Ustanovila se je »Stranka Stambolijskega" ki ostro nastopa proti sedanji vladi. — Zaradi atentata na Cankova so pristaši bivšega predsednika sklicali v Plovdivu veliko zborovanje. Policija, ki je shod prepovedala, je skušala zborovalce razgnati, čemur so se pa ti uprli, ter začeli streljati iz re volverjev. Ker je nato policija z golimi sabljami naskočila demonstrante je bilo pri tem več ljudi težje ranjenih.
Irska. Kljub ukrepom vlade se je položaj poostril. Vlada je odločno pripravljena, da z silo uduši vsak od por proti njej. Pričakovati je, da bo po razoustu fašistične stranke sledil razoust parlamenta. V kratkem se nameravajo izvesti nove volitve, ki bodo imele značaj ljudskega glasovanja za proklamscijo za samostojno irsko republiko. — Nad glavnim mestom Du-blin in okolico je bilo proglašeno obsedno stanje. Po vsej deželi je bila uvedena splošna preiskava, da se izsledi skrito orožje. Mnogo ljudi je bilo aretiranih.
Nemčija. Na nekem tečaju narodno-socialistične stranke je dr. Cas per predaval o bodoči nemški državni ustavi. Iz njegovih besed je bilo razvidno, da bo nova ustava, ki jo že sestavljajo, docela odpravila državljanske svoboščine in nalagala samo še dolžnosti do države in njenega voditelja. — Dan za dnem se vrš« nove
Prosimo cenj. naročnike, da plačajo zaostalo naročnino!
aretacije. Kdor je le malo na sumu, da je proti režimu, roma v zapore. — Število beguncev iz Avstrije znaša nad 8000. Največ jih je iz Tirolske. Oblasti so jih razdelili v oddelke in jim dodelili avstrijske in nemške vojaške poveljnike, ki jih urijo v orožju.
Italija. V vladi se bodo izvršile velike spremembe. Pri tej ispre-membi bo Mussolini znova prepustil vodstvo zunanjega ministrstva Gran-diju, ki je poslanik v Londonu. Mussolini si bo med drugim pridržal notranje ministrstvo. Dosedanji letalski minister Balbo bo podal ostavko, ker bo imenovan za šefa glavnega generalnega štaba. — Italjanska vlada je vnovič posredovala v Berlinu zaradi Avstrije in prijateljsko svetovala vladi naj opusti vsake napade napram svoji sosedi. -- Bajč bo v kratkem podpisana italjansko-ruska pogodba o nenapadanju. Ni izključeno, da biza-ključitev te pogodbe ne pospešila priprave za slične pogodbe med Italijo, Poljsko in Malo antanto.
Amerika. V zadnjem času so sprožili politični krogi v Argentini veliko gibanje proti priseljevanju tujcev. Argentinski politiki računajo, da bodo s prepovedjo doseljevanja dosegli znatno omiljenje brezposelnosti Brezposelnih je v vsej državi 350 000. Zbornici je bil predložen zakonski načrt, po katerem naj bi vlada dala 5 miljonov pezet za prisilen povratek v domovino za vse brezposelne priseljence, ki do sedaj še niso pridobili argentinskega državljanstva. — Na inozemskih borzah zaznamujejo zopet znaten padec ameriškega dolarja.
V državno strokovno pletarsko šolo v Ptuju
se sprejmejo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest letnikov osnovne šole in so najmanj 14 let stari. Ptujska šola jih izvežba teoretično in praktično v vrboreji in pletarstvu, ki more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. V šolo se prijavite najkasneje io 1. septembra. Upr»»iteijstvo šole vam da potrebna pojasiiiif.
I
17. septembra 1933 javni nastop Mola v MursM Soboti
do
s

i. .
Resolucija
sprejeta na izredni skupščini Krajev, organizacije J. N. S. v Pertoči, dne 20. VIII. 1933 :
1.	Našemu narodnemu poslancu g. J. Benku izrekamo neomejeno zau panje in se mu zahvaljujemo za njegovo neumorno delo. Prosimo ga pa, da tudi v bodeče upošteva naše žeije in jih na merodajnih mestih tolmači.
2.	Izrekamo zaupnico kraljevi vladi in vsemu narodnemu predstavništvu.
3.	Kraljev, vlado in narodno predstavništvo pozivamo, da pri prvem zasedanju sprejme končno veljaven in koristen zakon o razdolžitvi kmeta, kajti dosedanji provizorji niso prinesli zaželjenega efekta in so le kreditne razmere poslabšali.
4.	Zakonski predlog, ki ga je predložilo Jugoslov. učiteljsko Udru ženje, da se zopet uvede stalnost učl-teljstva na mestu, priporočamo narodnemu predstavništvu in kraljevi vladi, da se ga sprejme, ker smatramo da bo to v prid šoli in obče narodnemu prosvečivanju.
5.	Prosimo g. narodnega poslanca, da skuša doseči na merodajnem mestu, da se naše občine na novo razmerijo in napravijo novi katastri, kajti v mnogih slučajih parcele glede lastnikov in mere ne odgovarjajo več dejanskemu stanju. Ker se itak dela na tem, da se ves teritorij države znova parcelira, prosimo, da se to izvede pri nas čimprej.
6.	Tranzitni promet preko Can kove skozi Avstrijo v G. Radgono je za severo zapadni del našega sreza velike važnosti in naprošamo zato g. narodnega poslanca, da se zavzame na merodajnem mestu za to, da se to zopet uvede v neomejenem obsegu.
7.	Pri sklepanju trgovinskih pogodb naj se upošteva naša živinoreja in skuša doseči dobra tržišča za izvoz naše živine in s tem zboljšanje cen.
8.	Kr. vlada naj prepreči, da bi se kmetu odkupovalo žito po sramotno nizkih cenah, kajti od tega nima koristi naš konzument, temveč le nekateri špekulanti, ki kmetu v najhujši stiski proizvode odkupijo ter jih nato, ko napolnijo svoja skladišča stavijo s prekomernim dobičkom splošnosti na razpolago. Eventuelno naj se omogoči kmetom plačevati svoje davke s poljskimi pridelki (pšenico) za katero pa je potrebno, da se cena na primerni bazi ustali.
Za krajevno organizacijo J. N. S. v Pertoči:
Presednik:	Tajnik:
Čontala Janez s. r. Babic Filip s. r.
Premovanje plemenskih konjev
Konjerejsko društvo za Dravsko banovino priredi letos premovanje plemenskih kenjev pod običajnimi pogoji in sicer:
Ljutomer, dne 31. avgusta na glavnem trgu. začetek ob 8 uri za srez Ljutomer.
Sv. Lenart Slov. gorice, dne 12 septembra začetek ob 9. uri na Po sojilničnem dvorišču za srez Maribor levi breg.
Moškajncl na občinskem pašniku, dne 13 septembra začetek ob >/29 uri za srez Ptuj.
Beltinci pri cerkvi, dne 14. septembra začetek ob 1/29. uri za srez Murska Sobota in Dolnja Lendava.
Sv. Jernej na Dolenjskem na sejmišču, dne 18 septembra t. 1. začetek ob '/29 u" za sreza Krško in Brežice.
Ste že plačali naročnino 7
Murska Sobota
Osebna vest. K davčni uprav' v Šmarje pri Jelšah je premeščen tukajšnji davkar g. Lotrič Rudolf. Na njegovo mesto pride g. Fabič Stanko iz Vrhnike, ki je pred meseci že tukaj služboval.
—	Šport Venfikacijska tekma med S. K. Muro in S. K. Panonijo je končala z zmago Mure v razmerju 0:8.
—	Začetek Šolskega leta. Po odloku kr. banske uprave se bo na osnovnih šolah pričelo novo šolsko leto dne 2. septembra z božjo službo. Redni šolski pouk se prične v ponedeljek, dne 4. septembra.
—	Strelska družina priredi v kratkem enodnevno nagradno streljanje na lastnem streljišču pri fazaneriji. Podrobnejša pravila za to tekmovanje objavimo v kratkem, pač pa se opozarjajo vsi strelci, da morajo imeti najmanj 10 serij po 5 strelov, ako hočejo tekmovati. Strelske vaje so redno vsako nedeljo od 9-12 ure in od 14—17. ure ob lepem vremenu
—	Nesreče. Petletni Krampač Ar-pad iz Kota, čigar starši so na sezonskem delu v Franciji, je po neprevidnosti padel z voza, ter si pri tem močno poškodoval ramena. — Težke poškodbe je dobila na glavi Šumak Ivana viničarka iz Kocjana. Padla je s kolesa. — Balažič Matija iz Mostja je padel z voza in si poškodoval desno nogo. — Brunec Terezija posest-nica iz Serdice je doma pri miatitvi padla z lestve in si pri tem zlomila nogo. — Posestnik Korpič Jožef iz Čepinci je dobil pri miatitvi roko v stroj. Njegove poškodbe so hude. — Vsi se zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
—	Nedeljske prireditve. V nedeljo« dne 27. t. m. nastopi proti tukajšnji S. K. Mura, S. K. Rapid iz Maribora. Začetek tekme bo ob pol 4 uri popoldne. V predtekmi se srečata S. K. Drava iz Ormoža in tukajšnji »Zeleno* beli.) Začetek ob tričetrt na 2.
Rogaševci
—	Kraja aH šala. Ob priliki sej ma v Gor. Lendavi, dne 15. avg. si je neki zlikovec »izposodil" od neke ga sejmarja kolo ter se z njim nemudoma odpeljal. Sejmar je krajo ja vil orožnikom, ki so nato po vse stranskem iskanju našli kolo v ob cestnem jarku ob križpotu v Dol' Slavečih. Storilec mogoče ni imel namen kolesa »suniti", ampak si je gotovo v šali le hotel skrajšati pot domov.
—	Ni varno kjerkoli počivati.
Vrcčina, ki je pripekala zadnji teden je predvsem popotnike prisilila, da so se zatekli v gostilno hladit in ga sit žejo. Dogodi se pa pogosto, da se marsikdo ob takem hlajenju pre več nasrka božje »kaplice" ter je na to za nadaljnjo pot popolnoma ne sposoben. Istinitost teh besed je občutil neki moški iz G. Slaveč, ki ga je preveč zavžiti alkohol popolnoma stri tako, da je moral svojo pijanost pregnati edinole s spanjem. Zvalil se je kratkomalo ob cestni jarek in sladko zadremal. Med spancem pa mu je neznanec ukradel popolnoma nov klobuk ter napravil kolo, ki je ležalo tik njega, z prerezanjem gumijev, popolnoma nerabno za nadaljno pot. Prizadeti si bo zapomnil, da res ni varno kjerkoli počivati.
—	Tihotapstvo. Kljub vsej obmejni carinski strogosti, še vedno nekateri tvegajo svoje življenje. 19. avgusta so graničarji vlovili na meji v Serdici celo tri mladoletne deklice, od kojih je vsaka vtihotapila V2 litra petroleja. Popolnoma lahko bi se dogodilo, da bi vsa trojica postala žrtev carinske neposlušnosti. Radi miadoletnosti ne zadene deklic po car. zakonu nikaka kazen. Opažati je, da se starši sedaj pogosteje poslužujejo tihotapstva po. tom svojih otrok, a to baš raditega, ker se zavedajo, da se mali »šmug-larji" izpod 14. let ne kaznujejo. Vsledtega bi bilo umestno, da se vsi starši tako zasačenih otrok eksempla-nčno kaznujejo, a to že radi tega, ker tako lahkomiselno izpostavljajo svojo deco pod puškino cev grani-čarjev. Starši I Vcepljate raje svojim otrokom spoštovanje do zakonov, ne pa da jih že v rani mladosti navajate na tihotapske pustolovščine. — Isti dan je granična straža zalotila v Ocinjih tihotapca z lepo rejeno kravo. »Grešnik" je sicer pobegnil v temno noč, a krava pa je bila odgnana na carinski oddelek, kjer je bila v nedeljo 20. avg. prodana za 1.280 Din.
—	Strašna nevihta. V nedeljo 20-avg. popoldan je nastala nevihta napravila znatno ikodo po vseh vaseh od Pertoče do Domajincev. Po dežju se je namreč vsipala debela toča kot oreh, ki je neusmiljeno razcepala vso koruzo in ajdo. Veliko škodo je toča napravila tudi v sadovnjakih in vinogradih.
Blagoslovitev gasilnega doma
Obče mnenje je, da v teh težkih časih brez znatnih denarnih sredstev ni mogoče ustvariti nekaj novega. „Brez denarja v današnjih časih zidati, to je smešno, riskirano, nerešena uganka i. t. d.," tako bi odjeknilo cd strani slabičev, — delomržnežev. Gasilsko društvo Sotina je v teh težkih časih znalo rešiti to uganko. Za obče človeško korist so napeli vrli gasilci, 52 po številu, z pomočjo uvidevnih vaščanov vse sile ter z lastnimi žrtvami in pridnostjo doprinesli, da se danes dviguje v Sotmi nad 18 metrov visok gasilski dom, ki živo priča, da se z gorečo voljo in podjetnost|o da doseči vse, čeravno ni zato na razpolago potrebnega denarja. Da stoji danes tik meje eden najlepših gasilskih domov naokrog, je glavna zasluga podjetnega društvenega načelnika B. Weissa, ki je bil duša vsega dela ter znal s svojo inicijativo pod-žgati ostalo članstvo in vaščane k odločitvi za postavitev novega doma. Dne 3. sept. bode ta res krasen dom slovesno blagoslovljen. Ob tej priliki ima gasilna župa Strukovska župni izlet v Sotino, katerega se udeležijo gasil, društva Fikšinci, Serdica, Nus-kova, Rogaševci, Sv. Jurij, Pertoča> Dol. Slaveča, Gor. Slaveča in Kuzma. Na sporedu, ki je obilen in pester je ob 6. uri budnica, od 8. do 9. ure sprejem društev in gostov, ob 9.30 url sv. maša in pridiga pred gasil, domom, ob 10.30 uri blagoslovitev novega doma po kat. in evang. obredu, ob 11. uri pozdrav, govor, ob 13. uri gasilske vaje, posamezno in v skupinah ter končno mimohod v čast gostov. Po sporedu je pri gasilnem domu velika gasilska veselica. Ker bo prireditev res nekaj lepega in ne vsakdanjega, vabimo vse gasilce in prijatelje gasilstva, da se blagoslovitve doma častno udeležijo ter na ta način dajo pridnim Sotinskim gasilcem zadoščenje za njihovo delo.
DOPISI
Rakičan. Tukajšnji dramatični odsek sokolske čete vprizori v nedeljo, dne 28. avgusta 1933 pri gosp. Čačinoviču v Rakičanu, ob 3. uri popoldne šaljivi burki: »Zaklad* in »Zamorec". Sledijo še 3. šaljivi prizori. Po igri »Plesna zabava" pri g. Čačinoviču. Vabimo vse prijatelje od blizu in od daleč. Pohitite ta dan vsi v Rakičan, kjer se bodete pošteno nasmejali. V pričakovanju velike udeležbe Vam kličemo bratski Zdravo I
Puconci. Plemenski sejem, ki se je vršil dne 17. t. m. za okoliška selekcijska društva, je razmeroma dobro uspel. Prigona je bilo 25 komadov, od tega se je prodalo 6 bikov in 4 teličke, za ceno Din 6,— za kg. Cena ni bila visoka, vendar napram današnjim mesarskim cenam še ugod-
S. H. RflPID L (Maribor) : 18.
V nedeljo 27. t. m. popoldne ob %4' uri nogometna tekma
Predigra ob \2 uri S. K. DRAVA COrmoi): S. K. MURA II.
i.
Pravilno gnojenje—bogata žetev!
Gnojiti moramo v jeseni, pred setvijo I Gnojilo zaorati. Za ozimna žita, travnike, vinograde priporočamo :
Ififpofosbal-RušB kisline, 8% kalija (n 33% apna Nrtnnfncbnl 1 2 80/0 dušika- 60/0 fo8forne
illirillUiSnai I. kisline, 8% kalija in 33% apna HifPOfOS z 4% dušika in 12 fosforne kisline
flpneni dllUib z 16°/o dušika in 70% apna.
Naročujte skupno, ker je ceneje radi prevoza i - Naročila sprejema:
Tuornica za dušiB d. d. Huše
v Rušah pri Mariboru.
na. Bilo bi dobro, ako si kmet na ta način pomaga, na podlagi — samopomoči. Seveda je treba zvestnost in točnost ter malo truda, ki pa ga ne stane denarja
DOMA IN DRUGOD
Letošnja letina kave v Braziliji bo izcedna obilna in računajo, da bo znašala več ko trideset milijonov vreč. Da se očuvajo cene bodo zopet morali uničiti veliko množino kave. Že več mesecev uničujejo razdeljevalni uradi kave v Sao Paolo, s tem, da jo sežigajo ali pa pcmečejo v morje.
V	Gdansku je umrl 69 letni Jan Verčec, ki se je na svoj način hotel znebiti revmatizma. Ker je slišal, da pik čebele ozdravi revmatizem, se je namazal z medom ter se postavil pred čebelnjak. Čebele so ga strahovito opškale in starec je v strašnih mukah, vsled zastrupljenja krvi, v bolnišnici umrl.
Na Kitajskem je Rumena reka, ki je znana po svojih velikih popia vah, tudi letos prestopila bregove ter poplavila obširne pokrajine. Pri tem je baje 50 000 ljudi našlo smrt. Poplavljenih je veliko število mest, mnogo vasi pa so valovi popolnoma odnesli. Valovi reke nosijo na tisoče človeških in živalskih trupel proti morju. Ker vlada obenem tudi silna vročina, se trupla naglo razkrajajo tako, da je nevarnost, da bodo iz bruhnile kužne bolezni.
V	neki vasi blizu Zlatarja je zblaznel kmet Glumpak C. Oborožen s starim bajonetom je divjal po vasi ter ranil več oseb, ki so ga hotele razorožiti. Naposled se je vrnil domov, zanetil je sredi dvorišča ogenj ter pekel na njem živo kokoš. Ko so sosedi in orožniki hoteli prijeti blazneža, je ta planil med nje s težko sekiro v roki. V hudi borbi so mu morali va-ščani z gorjačami izbiti sekiro iz rok, nakar so ga zvezali in odpeljali v blaznico.
V	bližini Kisalsovadassa je našel neki madžarski pastir zlat meč, ki
meri v dolžino 1 m in tehta 370 g. V splošnem sodijo, da je bil meč orožje hunskega kralja Atile. Orožniki, so dragoceno najdbo zaplenili ter jo izročili madžarskemu muzeju.
V	Čeških Budjejovicah je želez ničar Elias v navalu jeze ustrelil svojo devetnajstletno hčer, ker se je hotela kopati kljub njegovi prepovedi. Dekle je imelo v kopališču dogovorjen sestanek, zato ni hotela odnehati od svoje namere. Ko je oče sprevidel svoj strašni čin, se je ustrelil v glavo.
L. 1914 je odrinil na bojišče Josef Friess iz Kromeriža. Po dveh letih je prišlo uradno obvestilo, da je Friess padel v bitki. Oblasti so ga proglasile za mrtvega. Pred dnevi pa se je Friess nenadoma vrnil z ženo in otroci iz Rusije. Njegova prva pot je bila v roditeljsko hišo, potem pa je odšel s prijatelji pred spomenik padlim domačinom in se je bridko razjokal, ko je na njem našel tudi svoje ime.
Pri dviganju ruske križarke „Sla-vija" se je zgodila čudna reč. Ko so preizkuševali njene naprave se je sprožil neki top in oddal močan strel. Čeprav je ladja ležala celih 15 let na morskem dnu, sta bila top in muni-cija nepoškodovana.
Na Angleškem so zgradili loko motivo, ki je najhitrejša v Evropi. Vozi na progi Enston - Crewe, ter predirja 158 milj (1 milja je 914*4) v 36 minutah.
V	Belinbegovu blizu Skoplja sta na državnem zemljišču živela brata Kalkus. Ker sta slabo gospodarila, jima je oblast zaplenila precej pridelka in tudi seno, ki bi ga morali dobiti njegovi sosedi. Ko sta hotela brata ponoči odpeljati zaplenjeno seno, je med sosedi in ojima nastala pravcata bitka. Dva moža sta pri tem izgubila življenje, dva pa sta nevarno ranjena.
Na vožnji v Matsang, na Kitajskem je skočil s tira vojaški vlak, v katerem je bilo 300 oficirjev. Vlak se je prevrnil preko nasipa v reko Tsiao. Pri strašni nesreči je utonilo 200 potnikov.
Organizacija.
Krajevna MoStanci, Do-manjievci, Mačkovci. Kljub temu, da smo Vas že dvakrat opomnili na Vašo dolžnost glede članskega seznama, nam istega do danes še vedno niste poslali. Radi tega nam je delo dokaj otežkočeno in izvestje, ki bi drugače že izšlo, je ostalo nekonča-no. Zato Vam določamo končni rok do 3q. t. m. Krajevna Domanjševci je sicer poslala seznam, toda brez označbe poklica in kraja bivališča. Če se predsedniku zdi preveč, da bi še enkrat pisal, naj se pa vsaj zglasi v tajništvu, kjer mu je na razpolago poslani seznam.
Vsem krajevnim organizacijam 1 Izšel je »Glasnik Jugoslo-venske nacijonalne stranke", katerega so gotovo že tudi vse organizacije prejele in to v večih izvodih. Na strani 40. so Statuti stranke, katere preberite na sestankih, tako, da jih bo vsakdo poznal. Sploh pa je ta številka nekak stenografski zapisnik prvega zem. kongresa, ki se je vršil 20. in 21. julija t. 1. na katerem je bilo tudi zastopana naša sreska organizacija. Vse krajevne organizacije prosimo, da nam v najkrajšem času do-pošljejo članarino in prispevek za legitimacije. Posebno opozarjamo na to one, ki še sploh niso nič plačale. V izvestju, ki bo izšlo takoj, ko prejmemo podatke bd nekaterih organizacij, bo natančno razvidno, koliko je katera organizacija plačala i. t. d. in radi tega storite svojo dolžnosti
Krajevna org. Bodonci. Sporočite, kedaj bi se lahko zglasil tajnik o dogovorjeni zadevi.
SOKOL
» Vabimo vse članstvo, da poseti prireditev br. čete v Rakičanu v nedeljo, dne 27. t. m. 1933 ob 15. uri. Zdravo I — Uprava S. D. M. Sobota.
Vabimo vse br. čete, da brezpogojno pošljejo .Mali statistični izkaz* do 29. VIII. 1933. Zdravo 1
Ravnanje s prajami.
Praksa od nekdaj kaže, da je prašenje, to je prvo oranje pod se-jatev plitvo potrebno zvršiti in to iz enostavnega vzroka, da se nepotrebno semenje (plevel) po kemprejšnjem
vzklicanji kemprvle pokaže na površju zemlč. Ta divja setva se potem z drugim globokim oranjem, z obračanjem podorje, gde mora sprhneti, da nam setva ostane čista. To pa ravno dosta liidi nešče zarazmeti, dela na svojo škodo ravno nasprotno.
Ešče edno napako sem pa opa-zo pri obdelavi praje, ki je enako go-raj navedeni. Namreč praši večina liidi ravno zato globoko, ar se boji, da nebode mogo pri obračanji, če bi prišla suša, orati globoko, če bo plitvo prašo. I gledajte, gda globoko po-praši, pobrana taki, zatem pa ide na njivo z valekom kakkoli je rahla tista, pa si nezmisli nato, da je s tem pripomogao vekšo izflšenja zemle, kak pa če bi plitvo poprašo i samo po-branao. S samim valčkanjom je že pomogo hitro razvijanje lasnati cevi (hajcsdvessčg) v zemli, skozi šterihse sflši zemlja, kaj pa ešče tiste raponje, ki na rahli zemli nastanejo pod težo valčka. Valčk je dobro orodje pri ob-deldvi zemlje, ali samo tedaj, če ga pravilno znamo nOcati. Zato, ki ga pravilno nficati ne ve, ga bole naj nema pri hiži, ar ga itak ima na svojo škodo.
Svarilo!
V letošnjem strmenom pridelki je precej grahora zraven. Vzrok temu, da ga je toliko je ne v mali meri konzervativnost, malomarnost ali površnost pridelovalca. Je sicer kriva posredno tudi mokra letina, gda se grahor (ali kak ga mi imenOjemoko-kolj, čeravno popolnoma napačno, ar je kokolj nekaj drfigoga) dosta lažje sklica in močnej razvija, vendar če bi ga izčistili s trijerjem pošteno, zo-rali pri prašenji precej plitvo, pa ie pobrali na sprotoletje zelenega, bi te bolezni nebi imeli med siljem. Krmiti se ga tudi ne priporoča, ar tak z gnojom pride z ojačeno kaljivostjo v zemljo, gde nam da zopetno nepotrebno delo, škodo naredi. Toga se tedaj izogibajmo.
Istina je to, da v denešnjoj pše-ničnoj kampanji skoraj vsak kmet bi si želo še več grahora, kak ga ima, ali kak — pšenice. Je sploh logično. Pšenica ima nesramno nisko ceno, grahor pa visoko. Pšenicv kfipfijejo v M. Soboti za Din 100 — grahor pa za Din 150 — 100 kg. Vsak si premišljava, ali bi nebi bilo rentabil-nejše pridelovati grahor, kak pa žitarice! Se razmi, da si natem premiš-Ijavati potrebno precej.
Vezdaj pa, gda že grahora precej imamo, ne preostane drugo, kak vse žitarice pošteno s trijerati, izbrani grahor zopet izčistiti na zato namenjenem ipiral trijeri, ki se jih nahaja več v naši okolici i prodati kupcem, ki jih je več. Za grahor dobljenim zneskom si lahko kupimo polteno krmo, i za polovico več količine, obenem pa smo se rešili čemerov pri prihodnji žetvi. Trfld zato se nam naj nemili, hitro na delo dokeč ma ceno grahor i mamo vremen za ta posel. — Števan gazda.
PRODAM S-aSU*
Naslov se izve v Prekmurski Tiskani.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Gibanje trgovstva v mursko soboškem srezu,
v mesecu juniju 1933 sta odjavila 2 člana svoj obrtni list, a na novo pristopil ni noben, tako, da je bilo koncem meseca 488 članov včlanjenih pri Združbi;
v mesecu juliju 1933 so odjavili 4 člani svoj obrtni list, a na novo je pristopil 1 član, tako, da je bilo koncem meseca včlanjenih 485 članov.
Razglednice naših krajev, z napisi, ki niso v narodnem jeziku.
Kraljevska banska uprava dravske banovine je z okrožnico štev. 17643/1 od 1. avgusta 1933 po nalogu razpisa Ministrstva notranjih poslov prepovedala nadalnjo prodajo razglednic s slikami mest in krajev Jugoslavije, ki bi imele napise v nedržavnem jeziku.
Opozarjamo vsled tega vse trgovce, ki se bavijo s prodajo razglednic, da take razglednice odvzamejo iz prometa.
Trošarine prost špirit za tvornice kisa.
Finančni minister je odredil, da se sme tvornicam kisa izdati špirit brez plačila drž. trošarine in sicer za sod normalne velikosti višina 2 25— 2*50 m, premer 1.12 zgoraj, 1 m spodaj za 24 ur največ 3 litre čistega špirita. Na tej podlagi je izračunati koliko sme katera tvornica nabaviti letno trošarine prostega špirita za izdelovanje kisa. Samo ta količina se sme dati tvornicam. Večje količine sme dovoliti le finančni minister ali davčni oddelek ministrstva.
KMETIJSTVO
Konserviranje zelene krme. (Silo.)
IV.
Kakšen mora biti silo.
Kvaliteta ensilirane krme je odvisna še bolj od kakovosti silosa, kot od pravilnega in razumnega vlaganja. V pravilno zgrajenem silosu se pridela prav dobro skvašena krma, v slabem silosu pa navzlic pravilnemu vlaganju le srednje dobro, še večkrat pa pokvarjeno, plesnivo ali celo smrdljivo krmo.
Dober silo mora biti trdno stoječ, zadosti odporen na pritisk, nepropusten za vodo, neprodoren za zrak, odporen proti kislinam in izoliran proti spremembi temperature. Razven tega je tudi važna oblika silosa in njegova širina v razmerju z višino.
1.) Silo mora biti trdno stoječ. Ta pogoj je odvisen od tal in zidane podlage. Tamelj mora biti nad najvišjem stanjem talne vode. Podstavek sUosa pa zadosti močen in beton z železom armiran. Težka betonska stavba se na vsak način nekoliko vse-
de, to vsedanje pa mora biti enakomerno, da stene ne dobijo razpok.
2.) Na notranji pritisk morajo biti stene tako odporne, da bi brez škode prinesle pritisk vode, če bi se silo napolnilo do % višine z vodo.
3 ) Stene morajo biti za vodo nepropustne, da sok, katerega izločijo razstline, ne izteče. Ta sok je važen činiteij pri konserviranju krme. Pri večjih silosih pa morajo biti posebne priprave za odtok prevelikih množin teh sokov, to pa potom sifona, da ne pride zrak do krme.
4.)	Silo mora biti neprodoren za zrak, da ne more uhajati konservira-joči ogljikov dvokis, ki se nareja pri kvasenju Pa tudi zrak od zunaj ne sme imeti dostopa skozi stene, da krma ne splesni.
Velike težave delajo luknje v si" losu, katere morajo biti za lažje odvzemanje skvašene krme. Te je res težko tako zamašiti, da ne bi bile prodorne za pline in zrak. Take cd prtine morajo biti, ker drugače bi rabili pri bolj visokih silosih dragi mehanizem, ki bi vlačil krmo iz silosa. Takih odprtin pa se napravi Ie toliko, kolikor je nujno potrebno, navadno po 1 75 do 2 m narazen in le tako velike, da lahko zleze delavec skozi, približno 50X70 cm. Luknje naj bodo ovalne, da se jih lažje zapre. Vratca se morajo dobro prilečti, rob pa se zamaši z ilovico, še sigurneje pa z gumijevem obročom. Zapre se z notranje strani, da vratca že notranji pritisk dobro zamaši. Če te odprtine niso dobro zamašene, se pokvari en-silaža tudi v najboljšem silosu.
5,)	Notranji omet silosa mora biti odporen proti kislinam, ki nastanejo pri kvasenju. Kisline zgrizejo gla-zuro in omet na steni. Radi tega morajo biti stene gladke in vsako leto na novo prevlečene s primerno mažo, ki zvišajo istočasno neprodornost stene. Takih maž je že dosti v prometu kot Inertol, Nigrit, siva silo-barva i. t. d. Te maže se hitro osuše in napravijo stene gladke in svetle. Nov silo se mora pred vporabo dvakrat namazati.
6 ) Zunanja temperatura ne sme imeti vpliv na kvasenje v silosu, silo sam pa tudi ne sme zgubi vati radi slabe izolacije svoje toplote. Pri dosti zavarovanem silosu se tudi ni treba bati, da bi po zimi v njem krma zmrznila. Na prostem stoječi silo se mora radi tega obiti z deskami. Navadno nabijajo deske na stebre, ki nos jo streho. Kmetske silose pa se zida navadno pod streho kakega gospodarskega poslopja in okrog teh se nadeva v jeseni slama ali seno.
Mraz ensilirani krmi ne škoduje, pri odvzemanju zmrzlo krmo pa se omet na stenah lahko poškoduje, ota-janje v hlevu pa bi povzročilo premočen duh, katerega se hitro naleze mleko.
7.) Oblika. Skušnja je pokazala, da so najboljši visoki ločeno stoječi in okrogli silosi. V vsakem kraju, kjer so začeli brez večih izkušenj ob prvem zidati silose, kakor v Nemčiji pa
tudi pozneje v sosedni Savski banovini, so delali štirioglate kamrice, naj večkrat kar po več skupaj s skupnimi vmesnimi stenami in na skupnem podstavku. S tem se res prehrani na stavbenem materijalu, v praksi je pa ta sistem odpovedal in ga tudi noben praktik in praktični strokovnjak več ne priporoča.
Teža v posameznih predalih je različna, torej tudi pritisk na funda-ment in tla neenak. Radi tega pride do razpoklin, pa če so te še tako majhne že lahko pokvarijo kvasenje.
Pri oglatih silosih se tudi krma neenakomerno vsede. V kotih ostane potem, ko se krma vsede, prazen prostor, kamor prodre zrak, ta pa po spešuje plesnivost.
Širina v razmerju z višino. Najboljše se obnese razmerje 1:2 ali 1:3, n. pr. širina 3 m, višina pa 6 9 m. Lažje je zidati široki in nizki silo, za kvasenje pa se visoki, vitki in okrogli silosi najbolj obnesejo.
(Dalje sledi.)
Koliko naj bo telica stara, predno se jo prvič pripusti. V tem
članku je v zadnji številki tiskarski škrat pokvaril ves smisel. Če hočemo, da si telica preveč ne išče ne sme stati v bližini bika, pač pa privežemo telico (ali kravo), ki se noče iskati k biku.
ZA GOSPODINJE Pomen zelenjave v prebrani.
Sveža zelenjava je bogata s hidrati ima pa v sebi malo albuminov in zlasti malo masti. Zato gotovo ni redilna. Osvežuje pa nam kri, kateri dovaja zlasti vse one rudninske snovi, ki jih kri potrebuje : jod, železo, žveplo, fosfor i. t- d. in še vitamine, katerih učinkovitost je tem večja, ker jih uživamo vse sveže. Ima pa zelenjava v sebi tudi dosti vode in kis lin, ki pospešujejo prebavo in čistijo kri.
Zelenjava, ki jo natrgamo na vrtu neposredno preden jo rabimo, je lažje prebavna, ko zelenjava, čeprav iste vrste, ki jo kupimo na trgu in je zato že kolikor toliko uležana. Tudi je bolša domača zelenjava ko ona, ki jo po železnici ali na kak drug način dobivamo iz tujih krajev.
Iz tega sledi, kolike važnosti je, če ima vsaka družina pri hiši vsaj majhen vrtič, v katerem pridela vsaj najvažnejšo zelenjavo za domačo uporabo.
Pri nekaterih rastlinah uživamo listje, pri drugih cvetove, pri tretjih nabiramo semena, od četrtih koreni ne, od nekaterih pa vse.
Rastline, od katerih uživamo samo liste, so malo redilne, vendar pa radi vode, ki jo vsebujejo v velikih množinah, zelo osvežujoče. Njih vrednost še povečajo vitamini in ogljikov dvokis, ki se nahaja v nekaterih izmed njih. Le spomnimo se, kako težko čakamo spomladi prve solate z domačega vrta. V kuhinji dele to zelenjavo v dve vrsti: v zeleno (zelje, kiselica, spinača, kreša) in v belo zelenjavo: peteršilj, zelena, cvetača, sparglji i. t. d. Zelje vsebuje v velikih množinah žveplene albumine. zato ga nekateri želodec ne more pre nesti. V njem je tudi nekoliko žvepla, kar daje eni svojstveni okus vodi, v kateri se kuha.
(Dalje sledi)
Voda in sadje
Ko jame v poletju dozorevati sadje, zabičujejo starši z vso strogostjo otrokom, naj po sadju ne pijejo vode, češ, da je to življenjsko nevarno.
Če je voda po sadju škodljiva, je to le zategadelj, ker ljudje zlasti, pa otroci za^živ«.jo sadje zelo nezmerno. Seveda ga navadno ne očistijo, niti umijejo. Tako pridejo s sadjem v žeiodtc in črevesje bacili in če pijemo vodo, začne „vreti" v trebuhu. Mešanje stdja z vodo je samo na sebi povsem nenevarno, opasno po je iesti umazano sadje in nato piti vodo Na-ziranie, da je pitje vode na sadje škodlj •vo, izvira bržkone iz časov, ko sta razsajala po svetu kolera in tifus.
Tržne cene
Biki kg od 3-4-4 50 Din, te-lice kg od 3-4—5 Din, teleia leg od 3 4-5 Din, krave kg od 150 2 - 3. Svinje kg 6—8 Din
V nadrobni prodaji so cene sledeče : govedina kg. 8-10 Din, svinjei;-na kg. 10- 14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična ogg. kg, 4 — do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4.--Din moka V. kg. 3.50 Din. moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kpva surova kg 50 90 Din, kava pražen« kg. 56—140 Din, riž kg. 7 14 Dw, sladkor kristalni kg. 15' - Din, v glavah kg 16 — D;n, kocke kg. 17- — Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Krešr* kg 2 50 Din., sol morska mleta kg, 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželmm pridelkom v tekočem lednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125 Din, koruza debela 1 q 100 Din, koruza čequatine 1 q 110 — Din oves 1 q 120— Din, ajda 1 p 170- Din, ječmen 1 q 120—130 Din proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40-55 D, seno 1 q 30 35 Din slama 1 q 20 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 105, Tomažova žlindra 18—20% 1 q 145- - Din, Nitrofoskal 1 q 148 Din, kalijeva sol 42% 1 q 182- - D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement: Trboveljski 1 q 70 — Din, cement splitski 1 q 70 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din.
Spominske knjige
Dospeli so najnovejši
od Din 15*— naprej _ se dobe v knjigami I. HAHN v M. Soboti.	jj^^j
iliiilhinin iz b0'i®e	Sprejmem na
UIJUIIIIIJU hrano in stanovanje. Naslov se izve v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti.
Razglas.
Občina Turnišče, bo dala dne 10. septembra ob 13. uri po javni ustmeni dražbi v zakup svojo gostilno pri cerkvi številka 3.
Zakupniki pridite na lice mesta v Turnišče.
fliiabinin 'z boljše hiše sprejmem na hra-UIJOIIIIIJII no in stanovanje. Naslov se izve v Prekmurski tiskarni v Murski Soboti.
V Prekrr.uriu na glavni cesti obstoječa dobro upeljana
GOSTILNA >°k» « 1 TRGOVINO
se po ugodni ceni proda -tudi proti hranilni knjižici Občinske hranilnice v M. Soboti. — Naslov se izve v Prekmurski Tiskarni v Murski Soboti*.