\' u~\\3"a, -~ '30, \ \e\"' OLET ~9 s6 ~ , letn;k 30,st,.171-270, ljubljaoa, oktobe, 1986, udk 528•863 Uredniški odbor: Izdajateljski svet: - predsednik - Tomo Bizjak -'glavna in odgovorna urednica - Božena Lipej - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Jože Rotar - člana - 'Peter Svetik, Andraž Šinkovec - tehnična urednica - Albina Pregl - delegat ljubljanskega geodetskega društva: Miran Brumec , - delegat mariborskega geodetskega društva: Janez Kobilica - delegat celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franci Bačar - delegat primorskega geodetskega društva: Frančiška Trstenjak - delegat gorenjskega geodetskega društva: Uroš Mladenovič delegat Skupnosti geodetskih delovnih organizacij: Miroslav Črnivec - delegat Republiške geodetske uprave: Peter Svetik - delegat FAGG: Florijan Vodopivec - delegata uredniškega odbora: Tomo Bizjak, Božena Lipej Prevod v angleščino: Danila Beloglavec Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizaciJe in skupnosti je5.000.- din. Individualna naročnina je 700.- din. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamo. Tisk: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani Naklada: 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov. V S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE - Posedanja na Ljubljanskem barju (dr. Florijan Vodopivec) Praktičen način vpisa enotne matične številke občanov v operat zemljiškega katastra na Geodetski upravi v Novem mestu (Alojz Pucelj) - Nekateri vidiki gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v ZR Nemčiji (dr. Albin Rakar) - Ali lahko geodetska služba kaj več prispeva za primernejša imena krajev in ulic? (Alojz Pucelj) - Posvetovanje o stanju in razvoju raziskav na področju daljinskega zaznavanja v Jugoslaviji - Delovanje informacijskih sistemov Urbisa v Novem Sadu (Janez Kobilica) - In memoriam RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI - Naša kartografska dejavpost - Imenovanja na oddelku za geodezijo - Geod6tska služba na Bavarskem - Posvet geodetov v Celovcu - Mednarodno srečanje geodetov na Madžarskem - Novi učbeni.ki za usmerjeno izobraževanje IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE - Javna tribuna ZGS - Zveza geodetov Slovenije in publicistična dejavnost - Intervju IZVLEČKI C O N T E N T S THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE ANO PROFESSION Stran 173 177 188 191 199 201 203 206 207 216 217 220 225 227 232 241 245 269 173 - Subsidence of the Ljubljana marsh (dr. Florijan Vodopivec) 177 - Entering of the unified identity registration numbers into the cadastral recards at the surveying administrative affice in Novo mesto: a practical approach (Alojz Pucelj) 188 - Some aspects of the administration of building - plots in West Germany (dr. Albin Rakar) 191 - Can the survey service contribute anything more far more suitable names of settlements and streets? (Alojz Pucelj) 199 - Consultation on state and progress of researches in the field of remote sensing in Yugoslavia 201 - Operating of information systems in Urbis from Novi Sad (Janez Kobilica) 203 - In memariam 206 NEWS AND CURIOSITIES - Our cartographic activity - Norninations on the Department far geodesy - Survey service in Bavaria Surveyors consultation in Klagenfurt - International geodetic meeting in Hungary - New textbooks far secandary schaals far landsurveying FROM THE WORK OF THE ASSOCIATION OF SURVEYORS OF SLOVENIA ANO THE UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA - Public tribune of the ASS - ASS and publication activity - Interview ABSTRACTS 207 216 217 220 225 227 232 241 245 269 zveza geodetov Slovenije, ali bolje rečeno nekaj njenih najaktivnejših članov (in to za spremembo tistih, ki delujejo resnično bolj v zvezi kot pa v ljubljanskem društvu, ki le še formalna obstoja) ,.neumorno deluje tudi v jesenskem obdobju. Morda je na pragu preporod tudi v našem sta- novskem združenju. Tega bi bili seveda vsi zelo veseli, najbrž pa gre žal le za menjavo dežurne ekipe aktivistov - prostovoljcev. Toda v geodeziji se le dogajajo spremembe. Zelo pomemben dogodek je bi- la javna tribuna o problematiki evidenc geodetske službe, ki je odmeva- la v širši javnosti in je pripomogla tudi k drugačnemu vrednotenju pro- grama geodetskih del. O družbenem vrednotenju in financiranju geodttskih del bomo razpravljali tudi na strokovnem posvetu na Rogli.,Le-ta bo prvič angažirano problemsko usmerjen v analizo stanja in v iskanje možnosti za preusmeritev - predvsem finančnih tokov. To bo priložnost, da strnemo vrste in si začnemo odločneje prizadevati za večjo uvelja~itev naše de- javnosti in naših evidenc. Večina udeležencev bo strokovni posvet izkoristila za športna preverja- nja moči, za dodatni program in v največji meri za pogovore s starimi znanci, s katerimi se niso videli vsaj leto dni. Zaupajmo vam presene- čenje! Zveza geodetov Slovenije bo podelila priložnostne značke vsem, ki so da- rovali "sto starih jurjev" za ureditev osrednje geodetske zbirke na gra- du Bogenšperk. To naj bi bila hkrati še zadnja vzpodbuda za pozabljivce. Ob jubilejnem 30. letu izhajanja Geodetskega vestnika bo predsedstvo Zveze geodetov Slovenije podelilo priložnostne plakete najvestnejšim sodelavcem glasila, ki so vsa leta skrbeli za osveščanje geodetskih strokovnjakov po Sloveniji. Podeljenih bo 40 plaket, med katerimi bodo tudi plakete, ki jih bodo prejeli do~goletni sofinancerji glasila. Tako si bodo na Rogli sledili raznovrstni dogodki, ki bodo skušali zadovolji- ti čim večje število udeležencev, saj vemo, da je tovrsten posvet naš največji letni shod nasploh. Konec meseca septembra so se na 3. srečanju zbrali tudi geodeti - upokojenci. Gostoljubje jim je nudil Geodetski za- vod SRS v Ljubljani. Ob skromnem programu, ki so jim ga pripravili čla­ ni Zveze geodetov Slovenije, je bilo skoraj 60 udeležencev zadovoljnih, saj so po dolgem času spet začutili pripadnost stroki oziroma strokovni zvezi. Ob pregledu najpomembnejših dogodkov bi opozorila še na turistični na- gelj, ki ga je Televizija Ljubljana že drugič podelila geodetom. V me- secu avgustu ga je prejel Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani za izdelavo "bogate palete turističnih zemljevidov",kot je zapisano na prejetem priznanju. že /na.• začetku prispevka je bilo ugotovljeno, da se dogodki v Ljubljani vrtstijo zelo hitro, v regijskih društvih pa prehajajo iz dopustništva v delavnost dosti počasneje. Tudi na zvezni ravni je živahno. VI. kon- gres ZGIGJ v Beogradu obeta poleg ocene aktivnosti od zadnjega kongre- sa v letu 1975 do danes tudi orientacijo v pomembnih vprašanjih, ki so splošnega pomena za geodetsko stroko in njene strokovnjake. Osebno sem prepričana, da bm geodetski dan na Rogli dal pomembne in kon- kretne rezultate (vsaj za slovensko geodezijo). Že Peter Svetik napove- duje v uvodnem referatu ustvarjalni delež posveta k prizadevanjem ob za- četku tretjega in morda najtežjega obdobja v razvoju geodetske službe. V letošnjem letu smo si začeli ponovno utirati pot·k večji družbeni uve- ljavitvi. V teh prizadevanjih pa ne smemo pustiti ekipe entuziastov osam- ljene, ampak se jim moramo v čim večjem številu priključiti. Glavna in odgovorna urednica Božena Lipej GV 30(1986)3 173 .J!, 297,7338 - 5,0 Vidimo, da smo leta 1978 napačno domnevali, da je FR 3 stabilen in da so razlike v višinah ostalih FR posledica nenatančnosti meritev. Ponovno smo sestavili tabelo 2, v kateri smo, kot je že omenjeno, upoštevali, da je stabilen FR 5, in na podlagi tega izračunali višine ostalih FR za le- ti 1978 in 1984. Jasno se vidi, da se FR 3 poseda in ga ne moremo imeti za dani reper. Za višine ostalih reperjev smo računali enostavno arit- metično sredino in izračunali ustrezni srednji pogrešek. Tabela 2 1974 h 1978 h 1984 Sredina m m mm m mm m m + mm FR 3 302.7745 + 2,7 302, 7718 + 1,9 302,7699 FR 5 296,8045 + 2,3 296,8022 - 2,2 296,8044 296,8037 + 0,8 FR 6 293,9638 ± o,o 293,9638 ± 0,0 293,9638 293,9638 + o,o FR 7 297,7288 - 1,9 297,7307 - 1,5 297, 7292 297, 7296 + 0,6 Višine FR 5, 6 in 7 smo nato uporabili za navezavo in izravnavo ostalih reperjev, vštevši FR 3. Izravnavali smo po metodi posrednih opazovanj, ne kot do sedaj po metodi pogojnih opazovanj. Seveda so pri tem rezultati po- polnoma enaki, vendar pa dobimo srednje pogreške nadmorskih višin posa- meznih reperjev, kar je velika prednost pri obdelavi podatkov. Ta ocena natančnosti višine reperjev nam še posebno koristi pri računanju posedanj, da vidimo, kdaj so posedanja še v mejah natančnosti in kdaj so že presegla samo natančnost. S tem smo dobili srednje pogreške višin posameznih voz- liščnih reperjev. Srednje pogreške višin reperjev med temi vozlišči pa dobimo kar z interpolacijo. Srednji pogrešek višine reperja nikjer ne presega+ 1,7 mm; to priča o izredni homogenosti in kvaliteti mreže,saj je razdalja med vzhodnimi in zahodnimi FR več kot 10 km. Največji srednji pogreški so v okolici FR 3, kar je seveda popolnoma razumljivo, saj je to območje najbolj oddaljeno od danih reperjev. 4.1. Ocena natančnosti Mestna mreža je bila uvrščena v prvi red in prvo kategorijo, torej v najtočnejši razred. Za ta razred se zahteva srednji kilometrski pogrešek manj kot 1 mm/km. Pri tej izmeri je dobljeni srednji pogrešek daleč pod dopustnim, kar priča o kvaliteti nivelirja Koni 002. Iz nesoglasij pri zapiranju zaključenih zank in iz popravkov, dobljenih po izravnavi, lah- ko računamo po tehle enačbah in dobimo te vrednosti: 1) za 15 z2.klj11čenih zank je bila dosežena ta natančnost M = :!: ✓ ½[ f n = ± O , 5 9 mm/km 2) Po izravnavi pa dobimo iz popravkov po enačbi vrednost ±~[p~v] = ± 0,63 mm/km če izračunane vrednosti primerjamo z maksimalnim pogreškom, vidimo,da je bilo delo dobro opravljeno, ne glede na pozni jesenski čas izmere. GV 30(1986)3 181 5. INTERPRETACIJA REZULTATOV Iz slike posedanj na leto se vidi, da je praktično vzeto stabilno ob- močje Brezovice, Vnanjih in Notranjih Goric. Prav tako se vidi, da ni posedanj vzhodno od Dolenjske ceste. Tudi predeli južno od črte Tomišelj - Ig - Pijava Gorica so praktično brez posedanj. Praktično tudi ni več zaznati posedanj trdinskih tal južno od Barja. To kaže, da je bil teh- nični nivelman Škofljica - Vrhnika nekoliko slabše kvalitete. Iz karte posedanj se vidi več predelov, ki se dosti bolj posedajo od okolice, a so vsa nad vzhodnim ali zahodnim tektonskim jarkom. Vendar pa je tu nekaj nepravilnosti. Nad vzhodnim tektonskim jarkom imamo štiri centre večje­ ga posedanja: - ob Ižanski cesti v visini Sibirije, - ob Peruzzijevi cesti, - ob Ižanski cesti južno od križišča s Peruzzijevo - in malo manj izrazito na cesti Ig - Škofljica. Nad zahodnim tektonskim jarkom pa so največja posedanja ob izlivu Iške v Ljubljanico,'odkoder se nadaljujejo proti Podpeči. Proti Ižanski cesti pa se zmanjšujejo in pri Ižanski cesti jih skorajda ni. 5.1. Posedanje kontrolnih reperjev V novo izmero so bili vključeni tudi vsi štirje tako imenovani kontrolni reperji, s katerimi smo skušali v nalogi Raziskava stabilnosti nivelmaj- skih reperjev ljubljanske mestne mreže, ugotoviti, ali se reperji na Ljubljanskem barju le ugrezajo v barjanska tla ali pa gre tudi za tekton- ske premike oziroma skupno nižanje ravni Ljubljanskega barja. žal smo takrat ugotavljali, da so bile meritve opravljene v prekratkem času. Od takratnih meritev je preteklo že 10 let in rezultati morajo jasneje opre- deliti mejo med tektonskimi premiki (nižanjem višin) in ugrezanjem. 1974 1984 mm Ugrez T~-Er- R 5878 288,3007 288.2326 68,1 4,7 72,8 KR 1 287,7435 287,6707 72,8 39/1 288,9693 288,9051 64,2 27,8 36,4 KR 2 288,4106 288,3742 36,4 5905 288,1867 288.1008 85,9 11,8 74,1 KR 3 287,4929 287,4188 74,1 5644 289.2623 289,1875 74,8 13,9 60,9 KR 4 288,2641 288,2032 60,9 Iz tabele se vidi, da imata KR 3 in 4 skoraj petkrat večje tektonske premike od ugrezanja, da se KR 2 precej bolj ugreza, vendar še vedno dosti manj od tektonskega premika. KR 1 pa je lastnik zasul z odpadnim materialom, to pa je povzročilo intenzivno posedanje, zato njegovi re- zultati niso realni. Zanimivo je tudi, da ležita KR 3 in 4 skupaj, zato tudi nastopajo v tej skupini sorodni premiki. Tako dobljeni tektonski premiki tudi ustrezajo hitrosti posedanj na tistem prostoru. Seveda s tem tektonski premiki še niso dokazani, vendar opozarjamo nanje . . 5.2. Analiza največjih posedanj Oglejmo si še posedanja reperjev, ki so imeli prvotno najvecJa poseda- nja. Največje posedanje je imel reper R 5878, in sicer kar 17L78 mm/1.V naslednjem obdobju pa je znašalo le še 8,08 mm/1, potem se je zmanfšalo na 4,67 mm/1 in nato naraslo na 7,08 mm/1. Vprašujemo se, odkod ta ve- lika razlika. Odgovor je zelo preprost in jasen. Hiša, v kateri je reper vzidan, je nova in posedanje se počasi umirja na normalnih vrednostih tega območja. Reper z drugim največjim posedanjem je bil reper R 39/6 ,z 11,72 mm/1. Po naslednjih podatkih pa je znašalo kar 19,63 in ponovno 182 GV 30(1986)3 KARTA POSEDANJ v mm; leto 1984 Ctnm] J9;t I 240 22 o 200 100 80 60 40 20 POSEDANJE IN p REPERJEV OB ERUZZIJEYI CESTI IŽANSKI 65 71 75 78 84 200 POSEDANJE REPERJEV V CRNI VASI <80 160 14-0 60 ,o w Č 05 71 se je zmanjšalo ob naslednji meritvi, na 13,40, in v zadnjem obdobju na 10,62 mm/1. Tudi tu je odgovor preprost. Hiša je bila na novo nadzidana in v obdobju največjih posedanj. Isto velja za reper R 39/4, ki leta 1971 ni bil niveliran. Zaradi nadzidave je bil uničen in ponovno vzidan šele leta 1974. Podatki kažejo, da se njegova posedanja za malenkost še veča­ jo, podobno kot pri reperju R 39/6. Ostali reperji imajo precej manjša posedanja in seveda tudi manjše r2.fzlike med vrednostmi posedanj na leto za raz'lična obdobja. Pri reperju R 5878 je stabiliziran tudi kontrolni reper KR l. Oglejmo si še posedanja ostalih reperjev mestne mreže, ob katerih so stabilizi- rani kontrolni reperji. Reper R 39/1, pri katerem je stabiliziran KR 2, tudi kaže izrazitejšo upočasnitev posedanj, saj je bila tudi ta hiša nadzidana, vendar že pred prvo izmero leta 1965. Reper R 5905 z KR 3 ne kaže nikakršnih lokalnih sprememb hitrosti posedanj. Tudi reper R 5644 ima skoraj isto posedanje kot prej. Pri njem je zanimivo to, da je vzi- dan v hišo, staro prek 100 let. Kljub temu pa so še vedno tako velika posedanja. Vidimo, da so izredno velika posedanja značilna za nove gradnje oziroma nadzidave, vendar se kmalu zmanjšajo na povprečno vrednost danega območ­ ja. če si sestavimo grafični prikaz posedanj za reperje z največji.mi po- sedanji ob Ižanski in Peruzzijevi cesti ter ločeno za reperje v črni vasi (glej prilogi 1 in 2), se iz njega vidi, seveda če izpustimo re· perja 39/6 in 5878, ki sta imela v začetku ogromna ugrezanja zaradi_ nove gradnje, da se ostali reperji skoraj enakomerno posedajo in da je v zadnjem času opaziti malenkostno povečanje posedanja. Vzrok tega so lah- ko deževno obdobje (ugrezanje v razmočen teren), povečan promet težkih tovornjakov in ne nazadnje tudi sprememba višine navezovalnega reperja FR 3, saj se je z njim znižala celotna raven nivelmajske mreže na Barju. Posedanja v Črni vasi pa so dokaj enakomerna in le nekateri reperji se posedajo za malenkost bolj kot v prvem obdobju, vendar so te spremembe bolj ali manj v mejah natančnosti. 6. SKLEPI Rezultati so v dokajšnji meri odgovorili na zastavljena vprašanja iz prejšnjih raziskav: l. Maksimalna intenzivnost posedanj je podobno, kot je bilo že prej ugo- tovljeno nad vzhodnim in zahodnim tektonskim jarkom,, ki pa smo jih sedaj precej bolje lokalizirali. 2. Domneva, da se trdinski rob na južnem delu Ljubljanskega barja poseda, je bila skoraj popolnoma zavrnjena; prvotno določena posedanja gredo predvsem na račun slabo določenega tehničnega nivelmaja Škofljica - Vrhnika. 3. S ponovnim niveliranjem kontrolnih reperjev so bile potrjene domneve o obstoju tektonskih premikov pod Ljubljanskim barjem oziroma skupno nižanje ravni. 4. Potrjeno je bilo mnenje, da je ogromen del barjanskih tal razmeroma stabilen in primeren za različno uporabo. Večja posedanja pa so na ozkem pasu od Podpeči vzdolž Črne vasi do Ižanske ceste in verjetno vse do ceste Škofljica - Ig. 6.1. Predlogi za nadaljnje delo Z novo izmero smo dobili jasnejšo sliko o spremembi visin na Ljubljanskem barju. Pri tem pa se moramo zavedati, da je jasna le splošna slika, posa- mezne anomalije pa so posledica lokalnih posedanj. Še vedno nismo odgo- vorili na nekaj vprašanj, a z nekaj krajšimi nivelmanjskimi vlaki lahko hitro to storimo. Neraziskani predeli se nanašajo na območja, na katerih še ni nivelmajske mreže; tako bi z novo izmero dobili šele začetne podat- GV 30(1986)3 185 ke in bi morali čakati nekaj let, da bi s ponovno izmero dobili prve podatke o posedanjih. V ta namen bi morali predvsem dodati te nivel- majske vlake: - po Cesti dveh cesarjev od Opekarske ceste do Plutala, - povezati Sibirijo prek Rakove jelše s črno vasjo, - z nivelmajskim vlakom premostiti višinsko neraziskano območje med Iško in Ižansko cesto, - nivelirati Mihov štradon, nivelirati vlak med Hauptmancami in Peruzzijevo cesto, ki bi povezal Rudnik s Črno vasjo, - povezati Lavrico prek Babne Gorice z Igom. Tako bi dobili precej jasnejšo sliko posedanj nad vzhodnim tektonskim jarkom. Skupno bi bilo treba dodatno stabilizirati in nivelirati ca. 32 km dvojnega nivelmaja. Pogostost niveliranja lahko računamo na podlagi dosežene natančnosti in na podlagi posedanj na leto. če domnevamo, da bo FR 3 v prihodnosti sta- bilen, lahko štejemo, da bo natančnost določanja višin na celotnem ob- močju ± 1,5 ,mm. Ker pa je posedanje razlika dveh meritev, moramo to vrednost množiti s 1/2 in tako dobimo približno natančnost+ 2 mm dolo- čitve višinske razlike. Nas zanimajo predvsem posedanja, ki Šo večja od 1 mm na leto, torej lahko realno pričakujemo, da bi dobili dokaj ·dobro sliko posedanj že z meritvami, ki bi se ponavljale vsaki dve leti. Se- veda pa bodo posedanja točneje določena, če smo pripravljeni čakati dalj časa. Poseben problem je sedaj FR 3, ki se je začel kar opazno posedati. Zani- mivo pa je, da se reperji, vzidani ob Karlovški cesti, to je ob vznožju grajskega hriba, ne posedajo. Zato bi morali dodatno raziskati stabil- nost FR 3 glede na okolico, to je glede na ostale reperje na Hradeckega cesti, in pa glede na reperje na nasprotni strani Gruberjevega kanala. Kot zanimivost naj omenimo, da smo tudi pri merjenju horizontalnih pre- mikov med Golovcem in Gradom izmer iU. horizontalne premike, ki so res še v mejah natančnosti merjenja horizontalnih premikov, vendar pa obsta- ja povezava tako horizontalnih kot tudi vertikalnih premikov med Golov- cem in Gradom. Tu predvidevamo vsaj dve meritvi po ca.10 km. Skoraj popolnoma neraziskano območje pa je zahodni del Ljubljanskega barja. Da bi tudi na njem raziskali posedanja, je treba tudi tam razvi- ti nivelmajsko mrežo, kajti popolnorna;jasno je, da se posedanja ne kon- čajo ob cesti Notranje Gorice - Podpe,č. V ta namen bo treba zbrati vse podatke o višinskih izmerah na tem ptedelu, izdelati projekt nivelmajske mreže, ki bo zajela na eni strani ~bstoječo mrežo in, nove nivelmajske vlake, vštevši nove fundamentalne reperje. O obsegu del na tem območju je zaenkrat težko govoriti, vendar predvidevamo glede na površino, da bi obseg del znašal približno dve tretjini del na vzhodnem območju. To je približno 95 km dvojnega nivelmaja (v vzhodnem delu je že upoštevana razširitev mreže). Ne nazadnje ne smerno pozabiti, da imamo poleg visin na Ljubljanskem bar- ju tudi mnoge druge kazalce, ki dajejo sliko tega pojava. To so podatki vrtin, plezometrov in .raznih drugih raziskovalnih del. Vsa ta dela so registrirana bolj ali manj lokalno in so tako tudi dosegljiva. Zato se podatki radi izgubijo in moramo opazovanja ponavljati. Da bi se izogni- li temu, bo treba organizirati banko podatkov, ki bo lahko dala vsake- mu uporabniku podatke v numerični ali grafični predstavitvi. Na podla- gi takih podatkov bi lahko računalniško obdelali izolinije podtalnice, posameznih plasti in seveda dna Barja. Le tako enotno voden register bo lahko osnova za pravilno načrtovanje in izrabo Ljubljanskega barja. 186 GV 30(1986)3 LITERATURA l. Bregant, B., Jenko, M., Vodopivec, F.: Uvod v geodetske meritve recentnih premikov zemeljske skorje v SR Sloveniji, RSS, Ljubljana, 1979. 2. Čubranic, N.: Viša geodezija I, gols_kaknjiga, Zagreb 1954. 3. Čubranic, N.: Teorija pogrešaka s računom izjednačenja, Tehnička knjiga, Zagreb 1967. 4. Hirvonen, R.A.: Adjustment by least squares in geoddesy and photo- gramrnetry, 'Frederic Ungar Publishing Ca, New York 1971. 5. Gerke, K.: Feinninvellement, Mlinchen 1955. 6. Jordan-Eggert-Kneissl: Mathematische Grundlagen 7. Jordan-Eggert-Kneissl: Hohenmessung-Tachymetrie, Band III, Metzlerche Verlagsbuchhandlung, Stuttgart 1956. 8. Kostic, A.: Svečnikov N.: Nivelman, Beograd 1936. 9. Pakiž, F., Stare, M.: Tehnično poročilo o mestni nivelmanski mreži Ljubljana 1963. 10. Peschel, H., Nitzsche, S.: Savremena tehnologija preciznih visinskih merenja u cilju ispitivanja zemljine kore, Niš 1972. 11. Rudl, F.: Mogučnost primene automatskih nivelira za radove na nivelmanu visoke tačnosti, Ljubljana 1969. 12. Rudl, F.: Ispitivanje primene automatskog nivelira Koni 007 za nivelman visoke tačnosti, Ljubljana 1969. 13. Svečnikov, N.: Viša geodezija,izdaja ZGU, Beograd 1955. 14. SGU: 15. SGU: Savetovanje o mreži nivelmana visoke tačnosti, Beograd 1967. Postavljanje normalnog repera i odredjivanje njegove apsolutne visine, Portorož 1962. 16. SGU: Uputstvo o izvršenju nivelmana visoke tačnosti i pre- ciznog nivelmana, Beograd 1955. 17. SGU: Pravilnik za državni premer II-a. Osnovni radovi na gradskom premeru, Beograd 1956. 18. Vodopivec, F.: Štupar, I.: Merjenje vertikalnih premikov stalnih točk na potresnem področju Ljubljana, Sklad B.Kidriča, Ljub- ljana 1972. 19. Vodopivec, F.: Določitev najbolj ustreznih formul za oceno natančno­ sti mestnih nivelmajskih mrež na podlagi merjenj Ljub- ljane, SBK, Ljubljana 1974. 20. Vodopivec, F.: Raziskava stabiinosti nivelmanskih reperjev Ljubljan- ske mestne mreže, SBK, Ljubljana 1976. 21. Wolf, H.: Ausgleichung nach der Methode der kleinsten Quadrate, Hamburg-Bonn, Dfunrnler's Verlag 1968. 22. Marčak, P.: Prve vysledky vyskumu z geodynamickeho polygonu Brati- slava, Geodetiski a kartograficky obzor s/1978. 23. Whitcomb, J.H.: New Vertical Geodesy, Journal of geophysica research, september 1976. 24. Hradilek, L.: Bestimrnung von Erdkrustenbewegungendurch dreidimensio- nale Triangulation. ZFV 2/1977. 25. Maric, A., Djordjevic, M.: Organizacija stalnog oglednog poligona za kompleksno proučavanje savremenih pometanja zemljine ko na području Skopja. IV. kongres GIG Jugoslavije. Sara- jevo 1968. GV 30(1986)3 187 Alojz PUCELJ* PRAKTIČEN NAČIN VPISA ENOTNE MATIČNE ŠTEVILKE OBČANOV V OPERAT ZEMLJIŠKEGA KATASTRA NA GEODETSKI UPRAVI V NOVEM MESTU Zemljiški kataster je javna evidenca, ki bo neposredno vključena v na- stajajoči prostorski informacijski sistem in po njem v splošni družbeni sistem informiranja v Sloveniji. Sočasno pa je zemljiški kataster ena izmed največjih in najstarejših javnih evidenc pri nas, zato je razum- ljivo, da ga je treba sistematično razvijati in dopolnjevati z novimi vsebinskimi in identifikacijskimi - povezovalnimi podatki. Enotna ma- tična številka občanov EMŠO in matična številka organizacij in skupno- sti MŠ, skupaj s hišno številko HŠ v registru območij teritorialnih enot ROTE, bo evidenco zemljiškega katastra povezala v splošni družbeni sistem informiranja DSI. l. Zakonske osnove - obveze Zakon o uvedbi enotne matične številke občanov (Uradni list SFRJ, št. 58/76) v l.členu nalaga organom in organizacijam, ki na podlagi zakona evidentirajo podatke o občanih na področju družbenega življenja, ki so pomembni za vso državo, da morajo pri delu uporabljati matično števil- ko. Zakon o matični številki občanov (Uradni list SRS, št. 1/80) v 6.členu posebej navaja med drugim tudi zemljiški kataster kot evidenco, v kate- ro se vpiše matična številka. V 10. členu zakon obvezuje organe in organizacije, naj naloge opravijo do 31.12.1985. Tudi Republiška geodetska uprava je v zvezi s tem izdala vsem občinskim upravnim organom, pristojnim za geodetske zadeve, obvezno navodilo št. 010-3/1-85 dne 20.6.1985. To navodilo med drugim obvezuje upravne orga- ne, da po vpisu EMŠO in MŠ v operat zemljiškega katastra opremljajo po- datke o nosilcih stvarnopravnih pravic z EMŠO oziroma MŠ. Uporabnost iz- danega navodila bi bila mnogo večja, če bi zagotavljalo, da so z EMŠO in MŠ opremljeni izvirni dokumenti o nosilcih stvarnopravnih pravic - zemljiškoknjižni sklepi. Priča smo še enemu primeru neizvrševanja zakona, saj EMŠO in MŠ v SR Slo- veniji še nista vpisani v operat zemljiškega katastra. Prav tako bodo te- žave z vzdrževanjem po vpisu, saj je nerazumljivo in nesprejemljivo, da ne poteka sočasen vpis tudi v operat zemljiške knjige kot evidence prav- nih razmerij. Če geodetski upravni organi sprejemamo odgovornost za stanja na svojem področju in odgovornost za izvajanje zakonov in vodenje določene politi- ke, ki izhaja iz Zakona o sistemu državne uprave ... (Uradni list SRS št. 24/79), potem se moramo opredeliti tudi za vpis EMŠO in MŠ v operat zem- ljiškega katastra. Ker pa zemljiški kataster samo skupaj z zemljiško knji~ go tvori celovito evidenco nepremičnin, ki je po določilih zveznega zako- na pomembna za vso državo, smo dolžni ukreniti vse potrebno, da se bosta EMŠO in MŠ vpisali tudi v zemljiško knjigo. 2. Izvajanje testne naloge Geodetska uprava Novo mesto je ena izmed trinajstih, ki imajo operat zem- ljiškega katastra nastavljen na računalniškem centru Zavoda SR Slovenije za statistiko - ta vodi samo tehnične podatke brez podatkov o lastnikih oziroma uporabnikih, kar povzroča obvezne ročne obdelave predvsem pri novih izračunih katastrskega dohodka. * 68000 Novo mesto, YU, Geodetska uprava Novo mesto; dipl.ing.geod. Prispelo v objavo: 1986-08-25. 188 GV 30(1986)3 Zavod SR Slovenije za statistiko je začel posodabljati četrt stoletja star sistem računalniške obdelave podatkov zemljiškega katastra, ki ob- sega tudi vpis EMŠO in MŠ. Ker se testna naloga izvaja v sodelovanju z Geodetsko upravo Novo mesto, menim, da bi pridobljene izkušnje lahko koristno uporabili predvsem v tistih občinah, za katere je katastrski operat nastavljen na računalniškem centru Zavoda SR Slovenije za stati- stiko. V nadaljevanju opisujem izvedene postopke. 2.1. Določitev naloge Za vsakega lastnika posestnika je treba ugotoviti EMŠO oziroma MŠ za organizacije in skupnosti in to vpisati v operat zemljiškega katastra. Vezni podatek je številka posestnega lista. Podatke o EMŠO smo zajemali iz računalniškega izpisa iz centralnega registra prebivalstva CRP, ki ga je zagotovil računalniški center Zavoda SR Slovenije za statistiko, MŠ pa iz registra organizacij in skupnosti pri istem zavodu. Namesto raču­ nalniškega izpisa iz CRP bi v naprej lahko uporabljali mikrofilmske ko- pije CRP. Za vpis podatkov smo v Novem mestu uporabili abecedni seznam posestnikov ABC, ker zajema podatke o vseh solastnikih, zaporedni sez- nam posestnikov pa jih ne. 2.2. Razčlenitev in opis postopkov 2.2.1. Vpis EMŠO in MŠ v ABC in CRP 2.2.2. Izpis podatkov iz ABC na prirejeno tiskovino oziroma kartico za tiste lastnike oziroma uporabnike, za katere EMŠO niso ugotovlje- ne oziroma identificirane. 2.2.3. Ugotavljanje EMŠO za lstnike oziroma uporabnike iz prejšnje pos- tavke na krajevnem uradu 2.2.4. Dostava podatkov (ABC, tiskovine oziroma kartice) v računalniški center 2.2.5. Dopolnilno ugotavljanje in vpisovanje manjkajočih EMŠO in MŠ na Zavodu SR Slovenije za statistiko 2.2.6. Začasno oštevilčenje lastnikov oziroma uporabnikov, katerih EMŠO oziroma MŠ niso bile ugotovljene 2.2.7. Odpravljanje napak in dopolnjevanje manjkajočih EMŠO in MŠ po seznamu lastnikov oziroma uporabnikov izpisanih po abecednem re- du. Ad 1 Vsem lastnikom oziroma uporabnikom iz ABC se ugotavlja oziroma identifi- cira EMŠO po izpisu CRP in se vpisuje na vidno mesto v ABC. Razmerje med številom posestnih listov in številom potrebnih vpisov v EMŠO in MŠ je zaradi nastopanja solastnikov 1: 1,4 do 1,5. Zato moramo načrtovati 40 do 50 % več vpisov EMŠO in MŠ, kot je posestnih listov v katastrski občini. V tem postopku smo vpisali ca. 70 % vseh EMŠO. 20 do 30 % EMŠO ni bilo ugotovljenih zaradi: - nepravilnih naslovov kot posledice neažurnosti podatkov v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru; - nepopravljenih priimkov za poročene lastnice oziroma uporabnice; - napak pri vpisu priimkov, imen in naslovov; - neizvedenih zapuščinskih postopkov; - lastniki živijo v tujini ali drugi republiki; neusklajenih vpisov za družbene ustanove, ki so imetniki pravice upo- rabe; - verske skupnosti; - drugih vzrokov. Ad 2 V ABC je videti, za katere lastnike oziroma uporabnike ni ugotovljena oziroma vpisana EMŠO. Podatke za neugotovljene lastnike oziroma uporab- nike smo vpisali na tiskovine oziroma kartice, jih uredili po abecednem redu za območje krajevnega urada in jih zaradi kontrole oštevilčili. GV 30(1986)3 189 Ad 3 Šefi krajevnih uradov ali matičarji so kot poznavalci krajevnih razmer in na podlagi evidenc (osebna kartoteka, kartoteka stalno prijavljenih stalno odjavljenih, umrlih in občanov, ki so spremenili priimke, gospo- dinjska kartoteka, kartoteka osebnih izkaznic ... ) identificirali več kot 10 % od skupnega števila lastnikov oziroma uporabnikov in jim vpi- sali EMŠO. Za določeno število občanov pa so dali uporabne informacije (umrli, se odselili ... ), ki so nam služile pri nadaljnjem ugotavljanju EMŠO. Nalogo smo pospešili tako, da so pri delu na krajevnih uradih so- delovali tudi delavci geodetske uprave. Ad 4 Računalniškemu centru smo poslali vse podatke o kasneje ugotovljenih EMŠO in tiskovine oziroma kartice z vpisanimi podatki posestnikov, za katere EMŠO niso bile ugotovljene. Ad 5 in 6 Določeno število (ca. 10 %) EMŠO in HŠ je ugotovil računalniški center na podlagi c'RP in registra organizacij in skupnosti. Za neugotovljene EMŠO in MŠ je računalniški center določil začasne, fiktivne številke po vnaprej določenem kriteriju. Ad 7 Računalniški center je izdelal računalniški izpis nesoglasij in neugo- tovljenih EMŠO in MŠ. Ugotovili smo, da so zelo pogoste napake pri vpi- su idealnih deležev lastništva, ki jih odkriva logična kontrola. Napake v vpisu solastniškega deleža smo odpravili takoj, ostala neso- glasja in neugotovljene EMŠO in MŠ (do 10 %) pa bomo odpravljali med vzdrževanjem. 3. številčni prikaz vpisov EMŠO in MŠ s porabo porabljenega časa Vpis EMSO Izpisi Ugotov- Neugotov- Kontrole Skupaj iz CRP neugo- tovljeni ljeni na in uskla- tovlje- na KU GU ditve ni število po- sestnih listov 35.522 EMŠO 33.070 16.582 5.966 10.616 MŠ l. 459 49.652 poraba časa ure l. 766 1.083 274 400 _3. 523 čas na enoto 3' 4, 3'+6' del. KU 6'p.l. 5'EMŠO 4. Nov program računalniško vodenega zemljiškega katastra terja tudi sprotno vzdrževanje Skupaj z vpisovanjem EMŠO in MŠ uvaja računalniški center Zavoda SR Slo- venije za statistiko vsebinsko nov program vodenja in vzdrževanja zem- ljiškega katastra, ki omogoča direkten vnos podatkov (brez nastavitve izkaza sprememb), kar je še posebno primerno za sprotno, interaktivno vzdrževanje. Prve izkušnje pri vzdrževanju "po novem" so spodbudne, saj direkten vnos sprememb in vpisa na EMŠO in MŠ sprošča kadre in ponuja nove mož- nosti za vsebinsko obogatitev operata zemljiškega katastra, zastavlja 190 GV 30(1986)3 pa tudi nova vprašanja o ustanavljanju lokalnih računalniških centrov. več o novi vsebini računalniško vodenega operata zemljiškega katastra naj bi povedal računalniški center Zavoda SR Slovenije za statistiko, s katerim zelo uspešno sodelujemo. Namen tega sestavka je predvsem opozoriti na obsežnost naloge in spod- buditi vpisovanje EMŠO in MŠ v operat zemljiškega katastra v vseh obči­ nah v SR Sloveniji. Albin RAKAR* NEKATERI VIDIKI GOSPODARJENJA. S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI V ZR NEMČIJI UVOD Geodetska stroka je v zadnjih letih poleg svojega rednega dela aktivno sodelovala tudi pri pripravi treh prostorskih zakonov in po zakonski obveznosti pripravila podzakonske predpise, ki se nanašajo na. na~avi- tev in vodenje prostorskih evidenc. Mednje sodi tudi evidenca stavbnih zemljišč, za katero je pripravljeno besedilo osnutka navodila. V stro- kovnih osnovah za pripravo tega navodila smo se med drugim zavzemali, naj bi evidenca stavbnih zemljišč upoštevala dolgoročni značaj in kon- cept zemljiške politike ter naj bi vsebovala poleg fizičnih tudi finan- čne podatke. Zakonodajalec je imel o teh predlogih določene, tudi zelo tehtne pomisleke, tako da bodo (tudi v najboljšem primeru) upoštevani zgolj kot alternativna možnost. Ne glede na argumente za razširitev vsebine evidence stavbnih zemljišč in proti njej in ne glede na trenutno razpoloženje nasploh do te eviden- ce, utegne biti za stroko zanimivo, kako določene vidike in probleme go- spodarjenja s stavbnimi zemljišči obravnavajo in rešujejo v državah, ki jih pri nas štejemo za razvite, kakršni bi radi tudi sami čimprej bili. Zvezna republika Nemčija je gotovo ena izmed takih. l)Pričujoči prispevek ni prvi te vrste, saj je bila novembra 1979 na obisku v ZR Nemčiji posebna delovna skupina, ki je pripravila v zvezi s tem posebno publikacijo. V njej je med drugim na štirih straneh prikazan tudi postopek vrednotenja zemljišč v mestu Stutt- gart. - - Glej podrobneje v: Geodetska upravna služba v SR Sloveniji - Obisk v Zvezni republiki Nemčiji, Republiška geodetska uprava, Ljubljana *_!2§Q, str. 27-31. 61000 Ljubljana, YU, FAGG-Inštitut za komunalno gospodarstvo; dr. teh. znanosti, Prispelo v objavo 1986-08-25. GV 30(1986)3 191 Ad 3 Šefi krajevnih uradov ali matičarji so kot poznavalci krajevnih razmer in na podlagi evidenc (osebna kartoteka, kartoteka stalno prijavljenih stalno odjavljenih, umrlih in občanov, ki so spremenili priimke, gospo- dinjska kartoteka, kartoteka osebnih izkaznic ... ) identificirali več kot 10 % od skupnega števila lastnikov oziroma uporabnikov in jim vpi- sali EMŠO. Za določeno število občanov pa so dali uporabne informacije (umrli, se odselili ... ), ki so nam služile pri nadaljnjem ugotavljanju EMŠO. Nalogo smo pospešili tako, da so pri delu na krajevnih uradih so- delovali tudi delavci geodetske uprave. Ad 4 Računalniškemu centru smo poslali vse podatke o kasneje ugotovljenih EMŠO in tiskovine oziroma kartice z vpisanimi podatki posestnikov, za katere EMŠO niso bile ugotovljene. Ad 5 in 6 Določeno število (ca. 10 %) EMŠO in HŠ je ugotovil računalniški center na podlagi c'RP in registra organizacij in skupnosti. Za neugotovljene EMŠO in MŠ je računalniški center določil začasne, fiktivne številke po vnaprej določenem kriteriju. Ad 7 Računalniški center je izdelal računalniški izpis nesoglasij in neugo- tovljenih EMŠO in MŠ. Ugotovili smo, da so zelo pogoste napake pri vpi- su idealnih deležev lastništva, ki jih odkriva logična kontrola. Napake v vpisu solastniškega deleža smo odpravili takoj, ostala neso- glasja in neugotovljene EMŠO in MŠ (do 10 %) pa bomo odpravljali med vzdrževanjem. 3. številčni prikaz vpisov EMŠO in MŠ s porabo porabljenega časa Vpis EMSO Izpisi Ugotov- Neugotov- Kontrole Skupaj iz CRP neugo- tovljeni ljeni na in uskla- tovlje- na KU GU ditve ni število po- sestnih listov 35.522 EMŠO 33.070 16.582 5.966 10.616 MŠ l. 459 49.652 poraba časa ure l. 766 1.083 274 400 _3. 523 čas na enoto 3' 4, 3'+6' del. KU 6'p.l. 5'EMŠO 4. Nov program računalniško vodenega zemljiškega katastra terja tudi sprotno vzdrževanje Skupaj z vpisovanjem EMŠO in MŠ uvaja računalniški center Zavoda SR Slo- venije za statistiko vsebinsko nov program vodenja in vzdrževanja zem- ljiškega katastra, ki omogoča direkten vnos podatkov (brez nastavitve izkaza sprememb), kar je še posebno primerno za sprotno, interaktivno vzdrževanje. Prve izkušnje pri vzdrževanju "po novem" so spodbudne, saj direkten vnos sprememb in vpisa na EMŠO in MŠ sprošča kadre in ponuja nove mož- nosti za vsebinsko obogatitev operata zemljiškega katastra, zastavlja 190 GV 30(1986)3 pa tudi nova vprašanja o ustanavljanju lokalnih računalniških centrov. več o novi vsebini računalniško vodenega operata zemljiškega katastra naj bi povedal računalniški center Zavoda SR Slovenije za statistiko, s katerim zelo uspešno sodelujemo. Namen tega sestavka je predvsem opozoriti na obsežnost naloge in spod- buditi vpisovanje EMŠO in MŠ v operat zemljiškega katastra v vseh obči­ nah v SR Sloveniji. Albin RAKAR* NEKATERI VIDIKI GOSPODARJENJA. S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI V ZR NEMČIJI UVOD Geodetska stroka je v zadnjih letih poleg svojega rednega dela aktivno sodelovala tudi pri pripravi treh prostorskih zakonov in po zakonski obveznosti pripravila podzakonske predpise, ki se nanašajo na. na~avi- tev in vodenje prostorskih evidenc. Mednje sodi tudi evidenca stavbnih zemljišč, za katero je pripravljeno besedilo osnutka navodila. V stro- kovnih osnovah za pripravo tega navodila smo se med drugim zavzemali, naj bi evidenca stavbnih zemljišč upoštevala dolgoročni značaj in kon- cept zemljiške politike ter naj bi vsebovala poleg fizičnih tudi finan- čne podatke. Zakonodajalec je imel o teh predlogih določene, tudi zelo tehtne pomisleke, tako da bodo (tudi v najboljšem primeru) upoštevani zgolj kot alternativna možnost. Ne glede na argumente za razširitev vsebine evidence stavbnih zemljišč in proti njej in ne glede na trenutno razpoloženje nasploh do te eviden- ce, utegne biti za stroko zanimivo, kako določene vidike in probleme go- spodarjenja s stavbnimi zemljišči obravnavajo in rešujejo v državah, ki jih pri nas štejemo za razvite, kakršni bi radi tudi sami čimprej bili. Zvezna republika Nemčija je gotovo ena izmed takih. l)Pričujoči prispevek ni prvi te vrste, saj je bila novembra 1979 na obisku v ZR Nemčiji posebna delovna skupina, ki je pripravila v zvezi s tem posebno publikacijo. V njej je med drugim na štirih straneh prikazan tudi postopek vrednotenja zemljišč v mestu Stutt- gart. - - Glej podrobneje v: Geodetska upravna služba v SR Sloveniji - Obisk v Zvezni republiki Nemčiji, Republiška geodetska uprava, Ljubljana *_!2§Q, str. 27-31. 61000 Ljubljana, YU, FAGG-Inštitut za komunalno gospodarstvo; dr. teh. znanosti, Prispelo v objavo 1986-08-25. GV 30(1986)3 191 Družbenoekonomski okviri gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v ZR Nem- čiji Za pravilno ra~umevanje nacinov in metod dela na področju stavbnih zem- ljišč v ZR Nemčiji in njihovo primerjavo z razmerami v SR Sloveniji je treba seveda upoštevati, da obstajajo med deželama tele bistvene razlike: l. Razvojne komponente v SR Sloveniji imajo še vedno skoraj izključno ekstenzivne značilnosti (torej: več prebivalcev, več delovnih mest, več stanovanj, večje stanovanjskepovršine ipd.),vendar se nam zara- diaktualnega stanovanjskega primanjkljaja, pri gospodarjenju s stavb- nimi zemljišči tudi v prihodnosti ne obetajo bistveno drugačni časi. Torej: množična stanovanjska zidava in prevladujoči načini in oblike družbene prisile na področju zemljiške politike. V ZR Nemčiji se število prebivalcev manjša tudi na t.i. zgostitvenih območjih. (Izjemi sta edino mesti Miinchen in Stuttgart.) Razvojne komponente pa imajo skoraj izključno kvalitativne značilnosti. Stano- vanjskega primanjkljaja praktično nimajo, tako da bodo potrebe po (no- vih) stavbnih zemljiščih izvirale skoraj izključno iz želja po boljših stanovanjih na boljših lokacijah. Regulativni mehanizem na področju zemljiške politike pa bo slej ko prej trg. 2. Prevladujoči regulacijski mehanizem ekonomskega sistema v ZRN je tržni mehanizem. To velja v ožjem in širšem pomenu tudi za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Posredovanje države (mesta, občine) v obliki raz- lastitve oziroma uveljavljanje predkupne pravice lahko štejemo zgolj za izjemo. 3. Celoten družbenoekonomski sistem ja zasnovan na privatni lastnini pro- dukcijskih sredstev, ki je ustavno zaščitena. To velja v enaki meri tudi za privatno lastnino nad vsemi vrstami zemljišč, torej tudi stav- bnih. Tri kategorije skrbnikov stavbnih zemljišč na območju mest in naselij mestnega značaja (lastnik, upravljavec, uporabnik) so seveda le naša po- sebnost. 4. Na zemljišče (parcelo) se v ZR Nemčiji vezeJo tudi vse finančne ob- 2 veznosti s področja kolektivne komunalne porabe in davčne obveznosti. ) 5. Tudi antagonizem med kmetijskim in stavbnim zemljiščem, ki v SR Slo- veniji temelji predvsem na tezi o potreb~f stopnji samooskrbe prebi- valstva, je v glavnem le naša posebnost. ZR Nemčija mora svojo kme- tijsko politiko usklajevati z ostalimi članicami EGS, znotraj katere mora uravnavati tudi proizvodnjo posameznih kmetijskih pridelkov. 6. Najpomembnejši indikator, ki je vezan na stavbno zemljišče, je v ZR Nemčiji njegova vrednost. Pojmi, kot so vrednost zemljišča, cena zem- ljišča, gospodarjenje z zemljišči so v geodetskih krogih v ZRN tako udomačeni kot npr. površina ali koordinate oglišč parcele. Pri geo- 2 lv SR Sloveniji se obračunava nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji- šča glede na stanovanjsko in poslovno površino, povračilo za gospodar- jenje z objekti in napravami skupne komunalne rabe pa iz dohodka de- lovnih organizacij. 3 )Glej podrobneje v: Regionalni prostorski plan za območje SR Slovenije; Zasnova uporabe prostora - kmetijstvo; Zavod SR Slovenije za regional- no prostorsko planiranje, Ljubljana 1975. 192 GV 30(1986)3 detskih upravah večjih mest odpade skoraj polovico dejavnosti geo- detov na vrednotenja zemljišč, predvsem stavbnih. (Pri tem je treba poudariti, da vodijo kataster pri njih tekoče). Dolgoročne potrebe po stavbnih zemljiščih v ZRN in zemljiška politika že v prejšnjem poglavju smo omenili, da je ena izmed temeljnih zančil­ nosti prihodnjega razvoja v ZR Nemčiji nazadovanje števila prebivalcev, ki bo še zlasti izrazito po letu 2000. Realna se zdi tale napoved giban- ja prebivalcev v ZRN do leta 2030:4),5) Leto štev. prebivalcev (v 1000) 1980 61 335 1990 60 640 2000 59 143 2030 ca 40 000 Zmanjševanje prebivalstva samo na sebi še ne pomeni tudi globalnega zmanjševanja potreb po stavbnih zemljiščih. Skupne potrebe po zemljiš- čih so namreč poleg števila prebivalcev odvisne še od specifičnih po- treb, natančnejB od prostorskega standarda, ki si ga posameznik želi oziroma si ga lahko privošči. Pri tem imamo v mislih predvsem prostor- ski standard za stanovanjsko izgradnjo. za ZRN obstaja ocena, da bi sta- novanjski standard, merjen s stanovanjsko površino na prebivalca, nara- ščal do leta 2000 s povprečno letno stopnjo rasti 1, 9 % • (To bi dejan- sko pomenilo, da bo leta 2000 odpadlo na vsakega prebivalca že 51 m2 stanovanjske površine). Povečevanje potreb stanovanjske površine na pre- bivalca po letni stopnji rasti 1,9 % bo več kot izravnalo upadanje šte- vila prebivalcev po stopnji 1,8 % na leto. Tako bi do leta 2000 potre- bovali na leto kljub vsemu še 25.500 ha stavbnih zemljišč samo za sta- novanjsko gradnjo. 6) Seveda stanovanjska gradnja ne bo množična, ampak bo usmerjena predvsem v "zapolnjevanje" še nepozidanih stavbnih zemljišč v mestih oziroma v območja opuščanih obratov, tovarn in nekdanjih transportnih površin.7) 4 )Napoved do leta 2000 je objavljena v: Jahrbuch der Bundesrepublik Deut- schland 1985/86, str. 56. 5 )Do leta 2030 so izdelani možni scenariji gibanja prebivalstva. števil- ka 40.000.000 je povzeta po viru: Dr.Rainer Winkel, Planungsansatze flir den Steuerung der Raumund Regionalentwicklung werden reformbedlirf- tig;,Der Landkreis, 4/86, str. 154. 6 ) Vir: Schriftenreihe des Bundeministers flir Raumordnung, Bauwesen und Stadtebau; Heft Nr.03.100-Baulandbericht; Bonn-Bad Godesberg 1983, str. 54-55. K naštetim planskim kazalcem moramo dati še tole kratko obrazložitev: Neposreden vzrok za upadanje števila prebivalcev moramo iskati že kar v strukturi prebivalstva (glede na zakonski stan) in v strukturi gospodinj- stev (glede na število članov). Tako je bilo leta 1982 od skupnega števi- la prebivalcev kar 39,6 % neporočenih (44,2 % moških in 35,3 % žensk). V istem letu je bilo 31,3 % vseh gospodinjstev le z enim in 28,7 % gospo- dinjstev le z dvema članoma. Skoraj dve tretjini gospodinjstev pomenijo torej v ZRN neporočene osebe in družine brez otrok. (Samo za primerjavo: v SR Sloveniji pomenijo gospodinjstva z dvema članoma ali manj le 35 % vseh gospodinjstev). Od tod izhaja tudi planski kazalec 2,4 osebe na sta- novanjsko enoto in 51 m2 površine na prebivalca, ker se bodo v prihodno- sti gradile skoraj izključno enodružinske in vrstne hiše. 7 lo možnostih in načinih oživljanja takih površin glej podrobneje v: Un- widmung brachliegender Gewerbe und Verkehrsflachen; Schriftenreihe des Bundesministers flir Raumordnung,Bauwesen und Stadtebau - Heft Nr.03.112; Bonn - Bad Godesberg 1985., GV 30(1986)3 193 ,, I[ V vsakem primeru je torej treba v ZR Nemčiji računati z umirjenim pro- storskim razvojem mest in urbanih aglomeracij, ki na področju zemljiš- ke politike ne bo..:zahteval praktično nobenega družbenega posega, še po- sebno zato ne, ker imajo na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, ot- roško varstvo) za katere so še zlasti razlaščali zemljišča, že sedaj odvečne zmogljivosti. Pri javnih prometnih površinah, kjer je tudi pri- hajala v poštev razlastitev, tudi ni pričakovati bistvenega večanja zmogljivosti, vsaj ne v kvantitativnem oziru. Tako se komasacija stavb- nih zemljišč kaže pravzaprav kot edini še potrebDi ukrep "javne roke" pri usmerjanju prostorskega razvoja do leta 2000.8) Vse ostalo naj bi opravil sam po sebi že trg s stavbnimi zemljišči. Vrednotenje stavbnih zemljišč, evidenca cen stavbnih zemljišč, evidenca stavbnih zemljišč Vrednost zemljišča v ZRN ni pojmovno nikjer natančno opredeljena, n"iti v ekonomskih leksikonih ne. Glede na to, da temeljita v ZRN ekonomska znanost in politika v glavnem na t.i. "meščanski ekonomski teoriji", se tudi na področju zemljiškega gospodarstva pogosto zamenjujeta pojma vrednost in cena ali pa se kratko malo uporabljata kot sinonima. Ugoto- vitev se nanaša tako na teoretične razprave o problemih zemljiškega gos- podarstva kot tudi na normativne akte in vsakodnevno prakso in velja v celoti tudi za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Tako moramo ugoto- viti, da vrednotenje (torej ocenjevanje vrednosti) stavbnih zemljišč v ZR Nemčiji ne temelji na neposrednem ekonomskem vrednotenju posameznih dejavnikov (lega, oddaljenost od središča naselja, stopnja komunalne opremljenosti parcele), ampak predvsem na primerjavi kupoprodajnih cen za zemljišča enake oziroma približno enake kvalitete. Podlaga za dolo- čitev (prometne) vrednosti nekega zemljišča je torej realizirana kup- nina enakega oziroma podobnega zemljišča, Razlike se upoštevajo s pri- bitnimi oziroma odbitnimi postavkami.9) Tak postopek določanja (promet- ne) vrednosti zemljišč velja dejansko tudi za stavbna zemljišča in je v tem smislu tudi normativno urejen z zveznim gradbenim zakonom (Bun- desbaugesetz) in odredbo o načelih za določanje prometne vrednosti zem- ljišč (Wetermittlungsverordnung). Pri ocenjevanju vrednosti stabnih zemljišč upoštevajo v ZR Nemčiji ta- le temeljna načela: 1) Pri vrednotenju zemljišč se morajo upoštevati vse materialne, prav- ne in gospodarske okoliščine, ki vplivajo na višino njene prometne vrednosti. 2) Prometna vrednost zemljišč se določa praviloma na podlagi primerja- nja cen zemljišč, ki so bile v prometu. 8 )Komasacija stavbnih zemljišč se je npr. v Bonnu izkazala za izredno učinkovit instrument zemljiške politike. Glej podrobneje v: Baulandbericht: Schriftenreihe aes Bundesministers flir Raumordnung Bauwesen und Stadtebau; Heft Nr. 03.100, Bonn - Bad Godesberg 1983, str. 62-64. 9 lv 2. odstavku 142.člena zveznega gradbenega zakona je takole oprede- ljeno določanje prometne vrednosti zemljišč: 194 "Prometna vrednost se določa na podlagi cene, ki bi jo lahko za to zemljišče dosegli v določenem trenutku v običajnem poslovnem prometu, upoštevaje pravna dejstva in stvarne značilnosti zemljišča, siceršnje kvalitete in lego zemljišča oziroma druge dejavnike za vrednotenje, vendar brez upoštevanja nenavadnih oziroma osebnih razmer. GV 30(1986) 3 3) Pri ocenjevanju vrednosti zemljišč se uporabljajo v glavnem tile po- stopki:lo) - postopek primerjanja vrednosti zemljišč (Vergleichswertverfahren), - postopek določanja prihodka, ki ga prinaša zemljišče (Ertragswert- verfahren) , in - postopek določanja stvarne vrednosti zemljišča (Sachwertverfahren). Zadnja dva postopka se uporabljata predvsem pri pozidanih stavbnih zemljiščih, kjer se ugotavlja posebej vrednost zemljišča in posebej vrednost objekta na njem. 4) Pri ocenjevanju vrednosti zemljišč naj se kar najbolj upoštevajo tu- di okvirne vrednosti zemljišč, ki jih za posamezno območje znotraj mest izračunajo kot povprečje realiziranih kupoprodajnih cen. Te okvirne vrednosti (Richtwerte) so vsako leto tudi uradno objavljene. 5) Za vrednotenje kmetijskih in gozdnih površin veljajo posebni predpisi, prav tako tudi za vrednotenje stavbnih zemljišč na območjih, ki sere- konstruirajo (sanirajo, prenavljajo, obnavljajo). Za ocenjevanje vrednosti stavbnih zemljišč je nujno treba voditi tudi evidenco cen zemljišč. V ZR Nemčiji spremljajo in objavljajo razultate gibanja cen stavbnih zemljišč na tehle mestih: 1) Zvezni in deželni statistični zavodi objavljajo četrtletna (oziroma letna) poročila o gibanju cen nepozidanih stavbnih zemljišč (Bauland- preisstatistik). 2) Stalna konferenca mest ZR Nemčije vodi svojo statistiko t.i. "tipič­ nih cen stavbnih zemljišč"; pri tem razvršča stavbna zemljišča po po- sameznih značilnih vrstah in po značilnih skupinah pogodbenth strank. 3) Združenje posrednikov (nepremičnin) v ZR Nemčiji objavlja od leta 1962 dalje cenilne vrednosti zemljišč (Schatzpreise) v izbranih mestih, in sicer glede na lego zemljišča (center, ožje mestno središče, predme- stje, gravitacijsko območje mesta). 4) Cenilni uradi pri mestnih upravah so po zveznem gradbenem zakonu dolž- ni zbirati podatke o cenah zemljišč in vsako leto objavljati podatke (analitično in kartografsko) o gibanju cen zemljišč (Bodenpreisindeks- reihen). Tako objavljeni podatki so podlaga za ocenjevanje vrednosti zemljišč. (V prilogi je prikazan izsek iz karte okvirnih cen zemljišč). 5) Pri zveznem ministrstvu za gradbeništvo, urejanje prostora in gradnjo mest obstaja posebna znanstvena ustanova za zemljiško politiko in ure- janje prostora. Ta spremlja in analizira podatke o zemljiški politiki in o gibanju cen stavbnih zemljišč v enajstih izbranih regijah. Rezul- tate objavlja v periodičnih publikacijah, ki izidejo na vsaki dve do tri leta.11) Kot vidimo, gre za izredno razvejeno statistično službo, ki spremlja gi[ banje cen zemljišč, še predvsem gibanje cen stavbnih zemljišč. Seveda je lO)O metodah za vrednotenje stavbni.h zemljišč glej podrobneje npr. v: Prof. Dr. Walter Seele, Methoden der Bewertung von bebauten Grund- stlicken; referat na posvetovanju Mednarodne zveze geodetov v Bonnu, 4. do S.junija 1984;, tipkopis, 13 strani+ 5 strani prilog ll)Glej: Schriftenreihe des Bundesministers flir Raurnordnung, Bauwesen und Stadtebau; Stadtebauliche forschung: - Heft Nr. 03.088: Bodenpreise, Boden markt, Bodenpolitik (1981) - Heft Nr. 03.100: Baulandbericht (1983). GV 30(1986)3 195 tako razvejena statistična služba izredno učinkovit instrument in pri- pomoček pri izvajanju zemljiške politike, ki razen v redkih izjemah ne sme biti dirigistična. Čeprav gre skoraj izključno za prosti promet z zemljišči, ta ni stihijski, ampak je kontroliran, in cene zemljišč so znane in uradno objavljene. Špekulacije so tako skoraj izključene. Tu- di pri uveljavljanju predkupne pravice in pri določanju odškodnine za razlaščeno zemljišče velja prometna vrednost kot izhodiščna, tako da je bivši lastnik glede cene v enakem položaju, kot če bi to zemljišče prodajal na prostem trgu. Evidence stavbnih zemljišč v tem smislu, kot je zamišljena pri nas, v ZR Nemčiji ne poznajo, prav tako ne sklada stavbnih zemljišč.12) V ne- katerih mestih vodijo katalog območij, ki so predvidena za stanovanjsko gradnjo (Wohnbaureserweflachen). Poleg situacijskega načrta se v omenje- nem katalogu vodijo za posamezno stanovanjsko območje še tile podatki: - ~aporedna številka območja, - številka zazidalnega načrta, stanje zazidalnega načrta (predviden, se pripravlja, se izdeluje, iz- delan), - pogoji in kriteriji zemljiške politike na tem območju, podatki o komunalni opremi, - podatki o predvidenem načinu stanovanjske gradnje na tem območju. (V prilogi je razvidna evidenčna enota takega kataloga za mesto Bonn). Katalog območij, ki so predvidena za stanovanjsko gradnjo, vodijo in vzdržujejo mestne geodetske uprave, na katerih dobijo bodoči graditelji tudi prve informacije. Ves nadaljnji postopek prevzamejo in vodijo za podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom in prodajo nepremičnin (zemljišč, stanovanj, stanovanjskih hiš). ~. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj imamo v SR Sloveniji tako ve- like ambicije glede evidence stavbnih zemljišč, ko pa se celo razvite družbe zadovoljijo s precej skromnejšimi in enostavnejšimi podatki. Pri odgovoru na to vprašanje moramo ponoviti nekatera temeljna dejstva, ki smo jih zapisali že v uvodnih poglavjih tega prispevka: 1) Nosilec vseh pravic in obveznosti na stavbnem zemljišču je v ZR Nem- čiji njen lastnik. Ta pa si že zaradi narave stvari same prizadeva, da vselej razpolaga s tako ekselentnimi podatki, ki že vnaprej onemogo- čajo, da bi mu kdo tretji .kratil katerokoli pravico na tem zemljišču oziroma mu nalagal večje obveznosti, kot jih je sicer dolžan plačevati. 2) Prometna vrednost in cena zemljišča je glavni regulativni mehanizem izrabe prostora in prostorskega razvoja mest v ZR Nemčiji. Bodoči lastnik v ceni zemljišča enkrat za vselej, in to vnaprej, plača tudi vse pridobitne in druge ugodnosti, ki mu jih daje to zemljišče. Poznej- še ugotavljanje rentnih diferencialov je tako brezpredmetno, razen če se razmere bistveno spremenijo. 3) Komunalna podjetaja razpolagajo z ekselentnimi podatki o svojih fiks- nih fondih (lokacija, zmogljivost, vrednost). Vrednosti fiksnih fondov revalorizirajo vsako leto. Tako lahko tudi vsak trenutek izračunajo realno vrednost prispevka za priključitev posameznega investitorja na komunalno omrežje. Pri nas pa smo se šele po gospodarski reformi leta 1965 začeli zave- dati, da je tudi zemljišče ekonomska dobrina, s katero moramo kar naj- skrbneje gospodariti, in šele resolucija 10.kongresa ZK nam je dala skupno politično izhodišče za ugotavljanje in zajemanje vseh vrst rent- nih diferencialov. 12 )Edino izjemo v tem smislu pomeni fond stavbnih zemljišč v Porurju. 196 Deželna vlada v Westfaliji je namreč namenila posebna finančna sred- stva za odkup opuščenih industrijskih območij, ki jih bo kasneje od- dala v uporabo novim interesentom. GV 30(1986)3 Zakonsko podlago za ugotavljanje in zajemanje posameznih vrst ekstrado- hodka (torej tudi zemljiških rent) nam je dal Zakon o združenem delu le- ta 1975, za ugotavljanje povečane vrednosti zemljišča pa Zakon o stavb- nih zemljiščih leta 1984, ki je uvedel tudi institucijo sklad stavbnih zemljišč. Za vse omenjene vidike gospodarjenja s stavbnimi zemljišči se- veda potrebujemo določene informacije, podatke, ki jih doslej nismo ime- li. Pravzaprav ne vemo niti tega, kolikšen fond stavbnih zemljišč imamo v SR Sloveniji. Evidenca stavbnih zemljišč naj bi tako na enem mestu zdru- ževala fizične in finančne podatke za vsa stavbna zemljišča, s katerimi gospodari sklad. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da bomo morali pri nastavljanju evidenc stavbnih zemljišč v nekaterih primerih nadomestiti kar štiridesteleten primanjkljaj pri zbiranju in vodenju posameznih po- membnih podatkov, ki jih sicer v ZR Nemčiji vodijo tekoče. Razlika torej ni v kvaliteti, ampak predvsem v časovnem zaostanku in v tem, da skušamo v SR Sloveniji čim več podatkov združiti na enem mestu, kar tudi bolj ustreza konceptu sklada stavbnih zemljišč.V ZR Nemčiji so pristojnosti gle- de gospodarjenja s stavbnim_i zemljišči drugače razporejene, kar nujno po- meni tudi drugačno organiziranje potrebnih podatkovnih baz. Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v učnih programih geodetskih fakultet in visokih šol Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ima v ZR Nemčiji ustrezno mesto tu- di v učnih programih univerz in visokih šol. Za ponazoritev si oglejmo nekoliko podrobneje, kakšno me'sto ima to področje na univerzi v Bonnu: Znotraj inštituta za urbanistično planiranje, zemljiško politiko in kul- turno tehniko obstaja posebna katedra za zemljiško politiko in zemljiško gospodarstvo. V učnem programu za študij geodezije obstaja posebno iz- pitno področje z istim naslovom s temile predmeti in številom ur: - zemljiška politika (vštevši urejanje kmetijskih zemljišč) 3/-, -/2 - vrednotenje zemljišč 2/-, -/1 - temelji nepremičninskega prava 2/- - zemljiški kataster in prostorski informacijski sistem 1/- Področje zemljiške politike in zemljiškega gospodarstva zavzema torej v učnem programu študija geodezije v Bonnu skupno kar 150 ur.13) Poleg tega lahko študent izbere to področje v sedmem in osmem semestru tudi kot izbirno s temile predmeti: - zemljiška politika in zemljiško gospodarstvo - občinska zemljiška politika v praksi izbrana poglavja iz komasacije zemljišč izbrana poglavja iz planerskega gradbenega in zemljiške- ga prava -/2, -/1 -/1 1/-,-/1. -/1 Pri izbirnih predmetih je poudarek na seminarskem nacinu dela z vabljeni- mi predavatelji iz operative. Vsak študent izbere na začetku semestra eno izmed razpisanih tem, jo obdela in javno predstavi. Po javni predstavitvi izdela in odda pisni elaborat, v katerem mora upoštevati tudi vse pripom- be in predloge z javne predstavitve. Javna predstavitev teme traja skupaj z razpravo tri šolske ure.14) 13 lsamo za primerjavo: na Oddelku za geodezijo v Ljubljani zmoremo temu področju nameniti vsega 45 (!) ur, in še to v okviru predmeta komunal- no gospodarstvo. 14 lTak način dela skušamo vpeljati pri predmetu komunalno gospodars~vo tudi na Oddelku za gradbeništvo FAGG. Prvi poizkus pred leti se Je popolnoma ponesrečil, zato smo ga za nekaj let opustili. V študijskem letu 1985/86 smo ga ponovno uvedli, vendar je bil uspeh razmeroma skro- men. GV 30(1986)3 197 tako razvejena statistična služba izredno učinkovit instrument in pri- pomoček pri izvajanju zemljiške politike, ki razen v redkih izjemah ne sme biti dirigistična. Čeprav gre skoraj izključno za prosti promet z zemljišči, ta ni stihijski, ampak je kontroliran, in cene zemljišč so znane in uradno objavljene. Špekulacije so tako skoraj izključene. Tu- di pri uveljavljanju predkupne pravice in pri določanju odškodnine za razlaščeno zemljišče velja prometna vrednost kot izhodiščna, tako da je bivši lastnik glede cene v enakem položaju, kot če bi to zemljišče prodajal na prostem trgu. Evidence stavbnih zemljišč v tem smislu, kot je zamišljena pri nas, v ZR Nemčiji ne poznajo, prav tako ne sklada stavbnih zemljišč.12) V ne- katerih mestih vodijo katalog območij, ki so predvidena za stanovanjsko gradnjo (Wohnbaureserweflachen). Poleg situacijskega načrta se v omenje- nem katalogu vodijo za posamezno stanovanjsko območje še tile podatki: - faaporedna številka območja, - številka zazidalnega načrta, stanje zazidalnega načrta (predviden, se pripravlja, se izdeluje, iz- delan), - pogoji in kriteriji zemljiške politike na tem območju, podatki o komunalni opremi, - podatki o predvidenem načinu stanovanjske gradnje na tem območju. (V prilogi je razvidna evidenčna enota takega kataloga za mesto Bonn). Katalog območij, ki so predvidena za stanovanjsko gradnjo, vodijo in vzdržujejo mestne geodetske uprave, na katerih dobijo bodoči graditelji tudi prve informacije. Ves nadaljnji postopek prevzamejo in vodijo za podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom in prodajo nepremičnin (zemljišč, stanovanj, stanovanjskih hiš). - Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj imamo v SR Sloveniji tako ve- like ambicije glede evidence stavbnih zemljišč, ko pa se celo razvite družbe zadovoljijo s precej skromnejšimi in enostavnejšimi podatki. Pri odgovoru na to vprašanje moramo ponoviti nekatera temeljna dejstva, ki smo jih zapisali že v uvodnih poglavjih tega prispevka: 1) Nosilec vseh pravic in obveznosti na stavbnem zemljišču je v ZR Nem- čiji njen lastnik. Ta pa si že zaradi narave stvari same prizadeva, da vselej razpolaga s tako ekselentnimi podatki, ki že vnaprej onemogo- čajo, da bi mu kdo tretji kratil katerokoli pravico na tem zemljišču oziroma mu nalagal večje obveznosti, kot jih je sicer dolžan plačevati. 2) Prometna vrednost in cena zemljišča je glavni regulativni mehanizem izrabe prostora in prostorskega razvoja mest v ZR Nemčiji. Bodoči ' lastnik v ceni zemljišča enkrat za vselej, in to vnaprej, plača tudi vse pridobitne in druge ugodnosti, ki mu jih daje to zemljišče. Poznej- še ugotavljanje rentnih diferencialov je tako brezpredmetno, razen če se razmere bistveno spremenijo. 3) Komunalna podjetaja razpolagajo z ekselentnimi podatki o svojih fiks- nih fondih (lokacija, zmogljivost, vrednost). vrednosti fiksnih fondov revalorizirajo vsako leto. Tako lahko tudi vsak trenutek izračunajo realno vrednost prispevka za priključitev posameznega investitorja na komunalno omrežje. Pri nas pa smo se šele po gospodarski reformi leta 1965 začeli zave- dati, da je tudi zemljišče ekonomska dobrina, s katero moramo kar naj- skrbneje gospodariti, in šele resolucija 10.kongresa ZK nam je dala skupno politično izhodišče za ugotavljanje in zajemanje vseh vrst rent- nih diferencialov. 12 )Edino izjemo v tem smislu pomeni fond stavbnih zemljišč v Porurju. 196 Deželna vlada v Westfaliji je namreč namenila posebna finančna sred- stva za odkup opuščenih industrijskih območij, ki jih bo kasneje od- dala v uporabo novim interesentom. GV 30(1986)3 Zakonsko podlago za ugotavljanje in zajemanje posameznih vrst ekstrado- hodka (torej tudi zemljiških rent) nam je dal Zakon o združenem delu le- ta 1975, za ugotavljanje povečane vrednosti zemljišča pa Zakon o stavb- nih zemljiščih leta 1984, ki je uvedel tudi institucijo sklad stavbnih zemljišč. Za vse omenjene vidike gospodarjenja s stavbnimi zemljišči se- veda potrebujemo določene informacije, podatke, ki jih doslej nismo ime- li. Pravzaprav ne vemo niti tega, kolikšen fond stavbnih zemljišč imamo v SR Sloveniji. Evidenca stavbnih zemljišč naj bi tako na enem mestu zdru- ževala fizične in finančne podatke za vsa stavbna zemljišča, s katerimi gospodari sklad. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da bomo morali pri nastavljanju evidenc stavbnih zemljišč v nekaterih primerih nadomestiti kar štiridesteleten primanjkljaj pri zbiranju in vodenju posameznih po- membnih podatkov, ki jih sicer v ZR Nemčiji vodijo tekoče. Razlika torej ni v kvaliteti, ampak predvsem v časovnem zaostanku in v tem, da skušamo v SR Sloveniji čim več podatkov združiti na enem mestu, kar tudi bolj ustreza konceptu sklada stavbnih zemljišč.V ZR Nemčiji so pristojnosti gle- de gospodarjenja s stavbnimi zemljišči drugače razporejene, kar nujno po- meni tudi drugačno organiziranje potrebnih podatkovnih baz. Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v učnih programih geodetskih fakultet in visokih šol Gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ima v ZR Nemčiji ustrezno mesto tu- di v učnih programih univerz in visokih šol. Za ponazoritev si oglejmo nekoliko podrobneje, kakšno mesto ima to področje na univerzi v Bonnu: Znotraj inštituta za urbanistično planiranje, zemljiško politiko in kul- turno tehniko obstaja posebna katedra za zemljiško politiko in zemljiško gospodarstvo. V učnem programu za študij geodezije obstaja posebno iz- pitno področje z istim naslovom s temile predmeti in številom ur: - zemljiška politika (vštevši urejanje kmetijskih zemljišč) - vrednotenje zemljišč - temelji nepremičninskega prava - zemljiški kataster in prostorski informacijski sistem 3/-, -/2 2/-, -/1 2/- 1/- Področje zemljiške politike in zemljiškega gospodarstva zavzema torej v učnem programu študija geodezije v Bonnu skupno kar 150 ur.13) Poleg tega lahko študent izbere to področje v sedmem in osmem semestru tudi kot izbirno s temile predmeti: - zemljiška politika in zemljiško gospodarstvo - občinska. zemljiška politika v praksi izbrana poglavja iz komasacije zemljišč izbrana poglavja iz planerskega gradbenega in zemljiške- ga prava -/2, -/1 -/1 1/-, -/1. -/1 Pri izbirnih predmetih je poudarek na seminarskem nacinu dela z vabljeni- mi predavatelji iz operative. Vsak študent izbere na začetku semestra eno izmed razpisanih tem, jo obdela in javno predstavi. Po javni predstavitvi izdela in odda pisni elaborat, v katerem mora upoštevati tudi vse pripom- be in predloge z javne predstavitve. Javna predstavitev teme traja skupaj z razpravo tri šolske ure.14) 13 >samo za primerjavo: na Oddelku za geodezijo v Ljubljani zmoremo temu področju nameniti vsega 45 (!) ur, in še to v okviru predmeta komunal- no gospodarstvo. l 4 )Tak način dela skušamo vpeljati pri predmetu komunalno gospodarstvo tudi na Oddelku za gradbeništvo FAGG. Prvi poizkus pred leti se je popolnoma ponesrečil, zato smo ga za nekaj let opustili. V študijskem letu 1985/86 smo ga ponovno uvedli, vendar je bil uspeh razmeroma skro- men. GV 30(1986)3 197 Perspektiva gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v SR Sloveniji Na koncu je seveda na mestu vprašanje, kaj se lahko na področju gospo- darjenja s stavbnimi zemljišči naučimo pri tistih državah, ki jih (mi) štejemo za razvite, in kaj lahko od njih prevzamemo. Neposredno lahko prevzamemo prav malo, ker obstajajo med nami in ZRN objektivne razlike v družbenoekonomskem sistemu in (kar je veliko pomembnejše) precejšnje subjektivne razlike v delovanju in obnašanju posameznikov in ustanov znotraj sistema samega. Nekateri, še zlasti raziskovalci, smo dosti pričakovali od evidence stavbnih zemljišč. Dosti in preveč, kajti republiški upravni organi in resorni komite zahtevata konkretne rezultate že po nekaj letih. Resnost in kompleksnost obravnave nekega problema pa se seveda že doslej nista posebno uspešno družili z naglico. Tako bo tudi pri evidenci stavbnih zemljišč. Vendar je vprašanje, ali in kako bo zaživela tudi v obliki, ki je ponujena, in sicer preprosto zato, ker vsaj zaenkrat ne daje no- benega otipljivega ekonomskega učinka. (Ekonomika pa je, kot vemo, eno najbolj učinkovitih gibal razvoja v vsakem sistemu). Geodetska stroka zaenkrat še nima odvečnih kadrov z višjo in visoko izobrazbo, pa tudi če jih bo kdaj imela, si bo glede na splošno družbeno naravnanost raje poiskala delo v tujini, kot da bi reševala bizarne domače probleme.15) Neposreden uporabnik podatkov evidence stavbnih zemljišč bi moral biti dejansko sklad. Vendar smo o njihovi upravičenosti začeli dvomiti še prej, kot so sploh dodobra zaživeli. Pa tudi če se bodo obdržali (kar je zelo verjetno), jim evidenca stavbnih zemljišč pravzaprav ne bo da- la nobenega neposrednega finančnega učinka. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se bo pri zazidanih stavbnih zemljiščih plačevalo še naprej od uporabe prostorov in ne od uporabe zemljišč, o stanovanj- skih in poslovnih prostorih pa že obstajajo samostojne podatkovne baze. Neposredno zainteresiranih za evidenco stabnih zemljišč torej zaenkrat ni ne pri geodetih ne pri skladih stavbnih zemljišč. Tako lahko pospeši njeno nastavitev le izredno močna politična akcija. Tudi na področju visokega šolstva ni pričakovati bistvenih sprememb, vsaj ne v naslednjih petih letih. Priprava programov, ki so komaj stekli, nam je vzela preveč časa in moči, tako da na njihovo spremembo verjetno še dolgo ne bo nihče niti pomislil. Dokler vrednost stabnih zemljišč ne bo doživela potrebne družbene potrditve, to tudi ne bo potrebno. Tako na koncu prispevka pravzaprav ne moremo mimo sklepne ugotovitve: načini in metode dela pri gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v ZR Nem- čiji so značilni za družbo, ki ji zelo r~Ji pridenemo vzdevek meščanska, na drugi strani pa tej družbi priznavamo, da je razvita, bogata in ure- jena. če je razvitost te vrste tudi naš cilj in ideal, potem bomo mora- li prej ali slej ubrati njihove stopinje - tudi na področju gospodarje- nja s stavbnimi zemljišči. Lahko pa, da si tega v resnici niti ne želimo. V tem primeru lahko tudi na tem področju nadaljujemo dosedanjo prakso. Pboi§l __ hkrati pa seveda ne gre. Vsaj te brezprizivne resnice bi se mora- li čimprej vsi zavedati. Tudi geodetska stroka. lS)Pomanjkanje dela in nezaposleni kadri so bili sredi šestdesetih let gotovo odločilnega pomena, da je geodetska stroka začela razmišljati o katastru komunalnih naprav. 198 GV 30(1986)3 Alojz PUCELJ* ALI LAHKO GEODETSKA SLUŽBA KAJ VEČ PRISPEVA ZA PRIMERNEJŠA IMENA KRAJEV IN ULIC Nastajanje imen krajev in imen ulic v naseljih je v Sloveniji urejeno s predpisi. V ta dogajanja je od leta 1980 neposredno vključena tudi geodetska up- ravna služba, saj vodi uradno ·pisno in grafično evidenco imen vseh ob- stoječih naselij v občini in ulic v krajih, ki imajo uvedene ulične si- steme. Ime kraja ali ulice se lahko spremeni, ukine ali na novo imenuje. Ime- novanje novih krajev ali sprememba imen obstoječih je izjemno, pogoste- je se kraji kot samostojna naselja zaradi vpliva pozidave združujejo v eno naselje, z enim imenom. Tako oblikovano združeno naselje praviloma zadrži ime do sedaj večjega-vodilnega naselja, ostala imena združenih, do sedaj samostojnih naselij,pa dobijo svojstvo ulice. V tem primeru ne nastopa izbira novih imen. Pogosti pa so primeri, da kraj preraste svoj običajni vaški obseg in je orientacija v takem primeru težavna. Težave najprej zaznajo slučajni obiskovalci kraja, kurirji in poštarji, lahko pa pride tudi do hujših posledic v nujnih primerih. Vzrok slabe orientacije v takem kraju so v prvi vrsti nesistematično razporejene hišne številke. Ureditev zaporedja je primerna rešitev za manjše kraje, ki obsegajo okvirno do 200 hišnih številk, kar je odvisno tudi od sistema prostorske razporeditve objektov. V vsakem primeru pa je v naših razmerah, ko običajno nastopajo primeri gručaste razporedit- ve objektov v prostoru v naseljih z več kot 200 hišnimi številkami, pri- merna uvedba uličnega sistema, zato se moja razprava nanaša predvsem na imena ulic. Namen tega sestavka je opozoriti na vpliv in odgovornost, ki ju ima ob- činska geodetska služba pri izbiri ustreznih imen. Menim, da je obsto- ječa zakonodaja ustrezna, saj podrobno določa postopke, kako nastajajpo pobude in predlogi v krajevni skupnosti, ki se dokončno z uradnim aktom potrdijo na delegatski skupščini v občini. Občinski geodetski organ v postopku zagotavlja uradno kartografsko poglago, na kateri se oblikuje- jo in potrjujejo bodoča imena. Mrtvi črki zakona lahko da geodetska služba, ko ima dober pregled nad stanjem, pozna lokalno imenoslovje in ima praktične izkušnje s pisanjem in uporabo imen, obliko in vsebino s tem, da tvorno sodeluje pri izbiri imen. Kaj naj zagotavlja ime ulice? l. Osnovni pogoj imena je nedvoumna krajevna opredelitev-identifikacija. 2. Koristno je, da nudi ime primerno usmeritev- orientacijo. 3. V vsakem primeru naj bo izbrano ime čim krajše, smiselno, lepo zve- neče domače slovensko lahko izgovorljivo, da se lahko pomni. Nedvoumna krajevna opredelitev je zagotovljena s tem, da v kraju ne sme biti dveh ulic z istim imenom in da se praviloma ne uporablja podobnih imen. * 68000 Novo mesto, YU, Geodetska uprava Novo mesto; dipl.ing.geod. Prispelo v objavo: 1986-09-08. GV 30(1986)3 199 K dobri orientaciji pripomore, da se za ime ulice v kraju uporabi znano lokalno ali ledinsko ime, npr. Loka, Pod gradom, Na tratah ... , ime po obstoječih geografskih pojmih in drugih znanih objektih, npr. Ob poto- ku, Breg, Na žago ... , ali pa, da ime ulice nakaže smer potovanja, npr. Dolenjska cesta, Celovška cesta, ... Zaradi prenašanja tradicij in ohranjanja spominov na zgodovinske dogod- ke in zaslužne ljudi iz zgodovine in drugih področij je prav, da se uva- jajo tudi taka imena kot npr. Prvomajska ulica, Partizanska cesta, Trg svobode, Prešernov trg, ... Imam pa pomislek, upoštevajoč do sedaj navedene pogoje, ki jih naj ime zagotavlja, do uporabnosti nekaterih, tudi že uveljavljenih imen, npr. Ulica ... slovenske udarne brigade, Ulica žrtev .... oktobra ... Taka imena so predloga za napise, pri pisanju pa nastopajo pogoste napake, predvsem pri številkah, ki jih ljudje težje pomnijo. S skrajševanjem pa. pogosto zgubimo ali celo zmaličimo osnovni pomen imena. Kljub temu, da čutim veliko spoštovanje do zgodovinsk~h dogodkov, po- membnih datumov in zaslužnih osebnosti, nisem za to, da bi bil seznam ulic spisek dogodkov, vojaških enot ali imenik slavnih in zaslužnih lju- di iz katerega koli časa ali področja. Ker se pobude in predlogi za bodoča imena oblikujejo v krajevnih skup- nostih, pogosto v ožjih skupinah, obstaja realna možnost enostranskih opredelitev, ki jih je pozneje v demokratični, pogosto pa tudi formalni razpravi, težje spreminjati. Prejšnja zakonodaja iz tega področja, veljavna do leta 1980, je predpi- sovala imenovanje krajev in ulic, ki je na nivoju občine usklajevala predloge za imenovanje. Čeprav sedaj veljavna zakonodaja ne predpisuje posebnega delovnega te- lesa, ker strokovne naloge opravlja občinski geodetski organ, mislim da bi bilo prav, da izvršni svet občine imenuje delovno telo za spremljanje in usklajevanje dela pri opredeljevanju imen v občini. V delovno telo naj bi bili vključeni ustrezni kadri npr. statistik, slavist, zgodovi- nar, urbanist, predstavnik zveze borcev NOB, predstavnik geodetskega up- ravnega organa in po potrebi tudi drugi. Menim, da je obravnavana problematika aktualna tudi drugod, k temu raz- mišlanju me je spodbudil članek v Delu z naslovom "Brez domišljije za imena," ki je bil objavljen 6. avgusta 1986. Čeprav avtor Milovan Dimi-. trie kritično obravnava prav tista imena ulic v Novem mestu, ki po mo- jem mnenju še posebej odgovarjajo zahtevanim kriterijem, so ostale po- bude avtorja zanimive. 200 GV 30(1986)3 POSVETOVANJE O STANJU IN RAZVOJU RAZISKAV NA PODROČJU DALJINSKEGA ZAZNAVANJA V JUGOSLAVIJI - JAZU - 22. in 23.5.1986, Zagreb l. Prispevek k razpravi: g.Kalensky, z.o., Senior Officer, Technology and Transfer Group, Remote Sensing Center, FAO - UN Zavod SR Slovenije za statistiko izdeluje v sodelovanju z Remote Sen- sing Centrom (RSC) tehnično dok~mentacijo državnega projekta za upora- bo digitalnih satelitskih _scanerskih podatkov za ocenjevanje izrabe ter za kmetijsko in gozdno statistiko. V zvezi s to nalogo nas je obiskal g. Kalensky, izvedenec RSC-FAO pri Združenih narodih in nam v svoji raz- pravi v Zagrebu predstavil delo RSC-FAO. Tehnični oddelek FAO pri Združenih narodih že vrsto let uporablja podat- ke, pridobljene z daljinskim zaznavanjem. Že več kot desetletja operativ- no uporablja satelitske posnetke (analogne in digitalne) pri različnih projektih, ki jih izvaja FAO po svetu. RSC-FAO je bil uradno ustanovljen na zahtevo Oddelka za miroljubno izkoriščanje vesolja pri Združenih na- rodih leta 1980 in zadovoljuje potrebe obdelave podatkov dinamičnih ozi- roma obnovljivih virov (renewable resources), medtem ko Oddelek za na- ravne vire (natural resources) in energijo v New Yorku pokriva obdelavo podatkov neobnovljivih virov (non-renewable resources). Aktivnosti RSC-FAO so prikazane na shemi l. Danes RSC-FAO dela na prib- ližno osemdesetih državnih projektih v približno šestdesetih državah ši- rom po svetu in sodeluje pri ustanavljanju centrov za teledetekcijo v več državah. Pri tem širi znanje svojih strokovnjakov, omogoča izobra- ževanje v centru, organizira delovne seminarje v državah, s katerimi so- deluje, in sodeluje pri povezovanju držav članic z drugimi oddelki pri Združenih narodih, kadar gre za izvajanje projektov s področja kmetij- stva. Poleg tega vodi tudi izdelavo sistema WAPI (World Areal Photographic Index), ki je del Geografskega informacijskega sistema (GIS), in zbira po- datke ter vzdržuje sistem podatkov o lokaciji, vrsti in dostopnosti le- talskih posnetkov in satelitskih podatkov za ves svet. V GIS se vklaplja tudi Globalni informacijski sistem virov (GRIS). Oba sistema temeljita na računalniški obdelavi (shema 2). Iz sistema GRIS lahko uporabnik dobi ažurne podatke o prostoru ali pa kompleksne podat- ke (podatke višje ravni), ki že vsebujejo določene informacije, saj gre za prostorsko locirane podatke o stanju, izkoriščanju, kvaliteti zem- ljišč, o potencialni možnosti izkoriščanja ipd. Podatki o kmetijskih zemljiščih se lahko dopolnjujejo z drugimi osnovnimi podatki (pedološki- mi, meteorološkimi itd.), na podlagi katerih je mogoče oceniti donos kme- tijskih kultur na neki geografsko locirani površini. Ti podatki se lahko dopolnjujejo še s socialno-demografskimi podatki, tako da GIS v končni fazi ponuja ažurno in kompleksno informacijo o prostoru na podlagi raču­ nalniško vodenih baz enostavnih podatkov. GIS omogoča pridobitev osnov za izdelavo ekonomskih študij ali odločitev o razvoju prostora na global- ni (državni) ravni ali na regionalni ravni, ki morajo temeljiti na ažur- nih, lokacijsko opredeljenih podatkih. Prevod iz angleščine v srbohrvaščino: Dr.A.Tretjak, D.Maver-Šabic, M.Zem- ljič (Zavod SR Slovenije za stati- stiko) Prevod iz srbohrvaščine, D. Marušič GV 30(1986) 3 201 2. Kratek povzetek slovenskega prispevka na posvetovanju Tomaž Banovec, Dr. Ana Tretjak, Marija Hlavaty, Danijela Maver, Miran Miklič, Tone Kralj ZVEZNI RAZISKOVALNI PROJEKT "TELEDETEKCIJA" Podan je dosedanji razvoj dela na zveznem raziskovalnem projektu "Teledetekcija". Opisane so dosedanje izkušnje in rezultati obde- lave in interpretacije digitalnih Landsat MSS in TM podatkov, ki zajemajo oceno izrabe tal (land use), ocene kmetijskih površin ter ocene površin in stanja gozdov. Prikazana je matematično-sta­ tistična analiza vadbenih podatkov z BMDP računalniškim paketom in vključevanje numeričnih vrednosti DMR-100 v obdelavo Landsat podatkov. Ob sodelovanju z FAO Remote Sensing centrom je opisan nadalnji vsebinski razvoj projekta za operativne potrebe jugoslovanske kmetijske statistike. Za bralce, ki bi jih podrobneje zanimalo opravljeno delo na projektu Teledetekcija, objavljamo spisek najvažnejših publikacij s tega pod- ročja. Publikacije je možno dobiti na Zavodu SR Slovenije za statistiko in v nekaterih drugih organizacijah in ustanovah. Bochanek, Z. and Tretjak,A. and Kawezynski, C.: Study of the applica- tion of various transformation techniques to Landsat data for an improved land use classification, Final report, ITC-the Netherlands, 1983, pp: 1 - 35. Tretjak, A.: Možnost uporabe skeniranih podatkov satelitov Landsat za potrebe urbanizma, Informacijski sistem za prostorsko pla- niranje, smernice za razvoj, urednik Zakrajšek,F., Urbani- stični inštitut SR Slovenije, 1984, pp: III/31 - 59. Tretjak, A. in sodelavci: Upotreba digitalno, satelitsko zajetih podat- kov v SR Sloveniji; Zavod SR Slovenije za statistiko, po- sebna publikacija, 1985, pp: l - 101. Tretjak,A.; Banovec,T.; Hlavaty,M.; Maver,D.: Analysis of various index transformation techniques of original Landsat MSS data for an improved discrimination among various vegetation cano- pies, Seminar on biometeorological methods in forestry using regular meteorological and satellite observation of weather, Study group S.l.03.l, IUFRO, Bled 1985, pp: 81-92. Maver,D. in Tretjak, A.: Uporaba B MD P paketa za analizo digitalnih, satelitsko skaniranih podatkov, Statistično društvo SR Sl.o- venije, sekcija za razvojna in teoretska vprašanja, Ljub- ljana, 1985, pp:54-60. Maver,D.: Možnosti uporabe podatkov satelita SPOT v Jugoslaviji, Bilten št. 7, JAZU, sekcija za Savjet za daljinska istra- živanja i fotointerpretaciju, 1986, pp: 1-22. Banovec„T.: Jedinstveno lokaciono ,opredeljenje nekretnina (JELON) i registar teritorialnih jedinica (RTJ), Jugoslovensko savje- tovanje o kartografiji, 1986, pp: 1-24. Pripravila: dr. Ana Tretjak 202 GV 30 (1986) 3 :i, en :,s: ::r 1-3 (D HS ~ PJ O>--en •• 1-3 H Gl iš 1-3 trJ en trJ z en H z G) n trJ z 1-3 ~ 'O ~ H >rj ~ 1 C z 1 'R._EMOTE St:NSIN(j C!:tvTEIZ_ 1 1 pomoc' pri razvoiu , dru9e 1i? • 1 v • +ehn,·cno.. prosTorsk.o . . rz.obro...zevcrn1e. ol . L 1:z.va{an[u pro1ek.,f 0 v f 0 porot emenT,ro.ne r:tlfivno sfi' 1 .-----1----, 1 1 ob defu defovn_;· ,evninarji ,..~,e,v,~ln o In rt~ d,:zo,vnem yl'>edre11ona.ln0' n, va1U --~'~- 1 ~~~ [ kv»,ii';sfvo 1 1 90:z.do.rsfvo l I ribi'svf11o 1 rmata, _<;>kv~rJa, naslovov, legend do detajla, kjer se sooča s problemi tipografiJe in z znakom. Znak mora biti enostaven, jasen, razumljiv za- pomnlj~v, pa sestavljiv in usmerjen. Karta je tprej interdisciplina;no delo. Clanek pa je razdeljen na uvod, teorijo, prakso, zaključek in je ilustriran. 3. Zaključki posvetovanja V duhu odločitev in zaključkov IV. skupščine Zveze geodetskih inženir- jev in geometrov Jugoslavije in na podlagi proučevanj najaktualnejše problematike v geodetsko-kartografski znanostiin stroki ter na podlagi obstoječega stanja, razvoja, mesta in vloge kartografije v stroki in družbi naše domovine, je bilo v Novem Sadu 13. in 14.junija 1986 Peto jugoslovansko posvetovanje v kartografiji. Posvetovanju je prisostvovalo preko 300 udeležencev iz vseh republik in pokrajin kot tudi iz vseh struktur, ki se ukvarjajo s kartografijo. Na posvetu je bila zajeta kompleksna tematika,ki je zajela vsa področja kartografije, tako da je bilo predstavljenih 48 referatov, zelo korist- nih in pomembnih za spoznavanje stanja v kartografiji. Na podlagi stališč, ki so bila podana v referatihin diskusijah, udeležen- ci posveta ugotavljajo: Za obdobje od prvega splošnega posvetovanja o kartografiji (l. 1959) do danes je značilen velik razvoj kartografske dejavnosti pri nas. To po- trjuje nova topografska karta v merilu 1 : 25.000, ki doživlja že drugo izdajo, 48 % območja SFRJ je že izmerjeno in kartirano v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : 10.000, izdelanih je veliko pomorskih kart, masovno se izva- ja tematska kartografija, na področdu šolske kartografije je izdelan niz geografskih kart in atlasov in še vrsta drugih kart najrazličnejših me- ril. ' Poleg tega je bilo na področju znanstvene in strokovne literature objav- ljeno več kartografskih učbenikov, priročnikov, pravilnikov, raziskav, razprav, člankov, diplomskih, magistrskih in doktorskih del. V visokošolskih ustanovah se vse pogosteje organizira podiplomski štu- dij iz kartografije, kar pozitivno vpliva na njen razvoj. Na področju avtomatizirane kartografije in uporabe rezultatov daljinske- ga zaznavanja obstajajo začetni rezultati z močno izraženo tendenco hi- 266 GV 30 (1986) 3 trega in smelega osvajanja vseh novitet. Tehnika razmnoževanja in reprodukcije kart sledi najnovejšim svetovnim dosežkom, vendar ob velikih problemih, pri pridobivanju uvoženega repro- materiala, kar vpliva na kvaliteto i_l"l _ _ceno tiskanih kart. S ciljem nadaljnega hitrejšega razvoja in intenzivnejšega povezovanja kar- tografije z ostalimi znanostmi in strokami so bili na posvetovanju spre- jeti naslednji zaključki: l. Čim prej je treba obnoviti delo sekcije za kartografijo pri Zvezi ge- odetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije in izpolnjevati mednarod- ne obveznosti jugoslovanskih kartografov. 2. Nadaljevati je treba s sodelovanjem, povezovanjem in koordiniranjem del med kartografskimi institucijami in vseh zainteresiranih, tako društev kot kartografskih strokovnjakov in znanstvenikov. Tako bo mož- na hitrejša modernizacija in uporaba najsodobnejših spoznanj in teh- noloških procesov s področja kartografske dejavnosti. 3. Preko sredstev javnega informiranja in publikacijske dejavnosti je treba popularizirati kartografijo, tako da bo dobila ustrezno mesto v znanosti in družbi. S tem ciljem je potrebno izkoristiti javne pri- kaze vseh pomembnejših kartografskih izdelkov. 4. Uvajati in izpopolnjevati je treba avtomatsko', obdelavo podatkov, iz- - grajevati banke podatkov, digitalizirati načrte in karte,izdelati di- gitalni model reliefa ob večjem znanstveno strokovnem sodelovanju in povezovanju s svetovno kartografijo in kartografsko dejavnostjo. 5. Treba je razvijati uporabo daljinskega zaznavanja in satelitskih po- snetkov v izdelavi in obnovi kart. 6. V sistem izobraževanja je treba uvrstiti vecJO uporabo kartografije in kartografskih metod zaradi hitrejšega osvajanja_le-teh s strani mlajših generacij. 7. Na fakultetah, kjer se poučuje kartografija, je treba skrbeti za čim večje število diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog s področja kartografije. 8. Treba je pričeti z reševanjem problema obveščanja geodetskih uprav o spremembah na terenu in uvedbi zakonske regulative, po kateri bi bili vsi investitorji dolžni prijavljati vse spremembe. 9. Doseči je treba večjo povezanost vseh organizacij, zainteresiranih za vse vrste tematskih kart, da bi k izdelavi pristopali bolj organizi- rano, ob večjem angažiranju znanstveno strokovnih potencialov, s či­ mer bi dosegli boljše rezultate. 10. Doseči je treba večje sodelovanje na področju tehnike in tehnologije izdelave in razmnoževanja kart. Poseben poudarek je treba dati upo- rabi domače tehnologije. - 11. Vsem geodetsko-kartografskim institucijam se predlaga, da sistemsko zbirajo kartografski (zgodovinski) material in pričnejo s pripravami za izdelavo Kartografskega leksikona, ki naj bi bil nadgradnja Več­ jezičnega kartografskega slovarja. 12. Skrbeti moramo, da se čim več tem s področja kartografske dejavnosti objavlja v Geodetskem listu, Geodetski službi, Geodetskemu vestniku, Geodetskemu glasilu in podobnih publikacijah. 13. Vse organizacije, ki izdajajo kartografske publikacije je treba opo- zoriti, da morajo izpolnjevati zakonsko obveznost o posredovanju do- ločenega števila izvodov knjižnicam. GV 30(1986)3 267 14. Zaključki posvetovanja se objavijo v Geodetskem listu in vseh stro- kovnih geodetskih glasilih republik in pokrajin.Nosilni referati naj se objavijo v Geodetskem listu. 268 Udeleženci posvetovanja Prevod iz srbohrvaščine: A. Seliškar GV 30(1986)3 UDK 528.481(497.12) "1984" Izvirna študija Merjenje talnih premikov, Slovenija, leto 1984 VODOPIVEC, Florijan 61000 Ljubljana, YU, FAGG POSEDANJA NA LJUBLJANSKEM'BARJU Geodetski vestnik, Ljubljana, 30(1986)3, str.177,sl.l, tab.2, 2 diagrama, 25 lit. Prva sistematična izmera vzhodnega dela Ljubljanskega barja je bila izvedena leta 1978, leta 1984 pa druga. Prikazana je metodologija določanja višinskih premikov. Podani so izidi meritev, njihova r~zčlemba in razlaga. Potrjena je bila domneva o obstoju tektonskih premikov pod Ljubljanskim barjem odnosno o skupnem nižanju nivo- ja. Nadalje je bilo potrjeno mnenje, da je ogromen del barjanskih tal relativno stabilen in primeren za raz- lične uporabe. Podani so predlogi za nadaljnje delo. GV - 243 UDK 333.327(430.1+497.12) Stavbna zemljišča, ZR Nemčija, SR Slovenija RAKAR, Albin Boris Bregant Izvirna študija 61000 Ljubljana, YU, FAGG - Inštitut za komunalno gospodarstvo NEKATERI VIDIKI GOSPODARJENJ~ S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI V ZR NEMČIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 30(1986)3, str. 191 Prikazani so družbenoekonomski okviri gospodarjenja z zemljišči, zemljiška politika, vrednotenje stavbnih zemljišč, evidenca stavbnih zemljišč in evidenca njiho- vih cen ter obseg poučevanja gospodarjenja z zemljišči na geodetskih fakultetah in visokih šolah v ZR Nemčiji. Obravnavana je perspektiva gospodarjenja s stavbnimi zemljišči v SR Sloveniji. Kakovost gospodarjenja s stavbnimi zemljišči je povezana z njihovim družbenim vrednotenjem. GV - 245 Boris Bregant UDK 3~7.235.11(497.12) 002:659.2:681.3 Zemljiški .kataster, Slovenija Strokovno poročilo Dokumentacijska in informacijska dejavnost, računalniki PUCELJ, Alojz 68000 Novo mesto, YU, Geodetska uprava PRAKTIČNI PRISTOP K VPISU ENOTNE MATIČNE ŠTEVILKE OBČA­ NOV V OPERAT ZEl4LJIŠKEGA KATASTRA NA GEODETSKI UPRAVI V NOVEM MESTU Geodetski vestnik, Ljubljana, 30(1986)3, str. 188 Navedena je zakonska podlaga za vodenje enotne matične številke občanov (EMŠO) v zemljiškem katastru. Geodet- ska uprava Novo mestoima nastavljen operat zemljiškega katastra na računalniškem centru Zavoda SR Slovenije. za statistiko, kjer je v teku testna naloga za vpis EMŠO in matične številke delovnih organizacij . (MŠ) v katastr- ski operat.Podrobno je opisan postopek vpisa. GV - 244 Boris Bregant UDC 347.235.11(497.12) 002:659.2:681.3 Land cadastre, Slovenia Expertise Documentation and information activities, computers PUCELJ, Alojz 68000 Novo mesto, YU, Geodetska uprava ENTERING OF THE UNIFIED IDENTITY REGISTRATION NUMBERS INTO THE CADASTRAL RECORDS AT TRE SURVEYING ADMINISTRA- TIVE OFFICE IN NOVO MESTO: A PRACTICAL APPROACH Geodetski vestnik, Ljubljana, 30(1986)3, p. 188 The legal frameworks fot the keeping of the unified identity registration numbers of commune members in the cadastre are given. The Surveying Administrative Office of Novo mesto has set up cadastral records at the com- puter center of the Statistics Institute of SR Slovenia, where identity registration numbers of individual commu- ne members and of working organisations are being ente- red into the cadastral records. The operation is in te- sting phase.' The entering procedure is described in de- tail. GV - 244 Boris Bregant UDC 528.481(497.12) "1984" Ground movement measurements Slovenia, 1984 VODOPIVEC, Florijan 61000 Ljubljana, YU, FAGG SUBSIDENCE OF THE LJUBLJANA MARSH Original study Geodetski vestnik, Ljubljana, 30(1986)3,p.177, fig.l, tab.2, diagr. 2., lith. 25 The first systematic measurements of the eastern part of the Ljubljana marsh were made inl978 and the second in 1984. The methodology in determining altitude movements is given; the results are analysed and explained. The pre- sence of tectonic movements under the Ljubljana marsh and that of a general subsidence, so far hypotheses, was thus confirmed. It was futher confirmed that a great majority of the marsh is relatively stable and suitable for vari- ous forms of exploitation. Futher proposals for future work are made. GV - 243 UDC 333.327(430.1+497.12) Building-plots,West Germany, SR Slovenia RAKAR, Albin Boris Bregant Original study 61000 Ljubljana,YU, FAGG - Inštitut za komunalno gospodarstvo SOME ASPECTS OF THE ADMINIS~RATION OF BUILDING-PLOTS IN WEST GERMANY Geodetski vestnik, Ljubljana, 30(1986)3, p. 191 Presented in the study are the socio-economic frameworks of land administration, the land policy, the system of evaluation of building-plots, the keeping of buildirtg- plot records and the record keeping of their prices.Also presented is the extent and level of land administration taught in surveying courses at university levels in West Germany.The prospects of the administration of building- plots in SR Slovenia are analysed. Good administering of building-plots is subjected to their social evaluation. GV - 245 Boris Bregant