mo^vVaeoda'
ro rotrjit vnost na dom
"---- - (3 g hi praznik**)
CITAJTE. KA~» VAS ZANIMA
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
»tb im at Um Post Office at New York. N. and« Art of Coo«reM of March tri. 1S1».
POZOR, NAROČNIKI...
It vei ne pošiljamo potrdil ta poslano naročnino. Zadostuj« potrdilo polog naslova na listu— do katerega dne, saesoca to leta Jo naročnina plaians	UpriT«.
177 - Stev. 177 — VOUTME fiTII. — T,ETNIK I/TTT. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 12, 1945 — SREDA, 12. SEPTEMBRA. 1945
Tel. CHeteea 3-1242
MacARTHUR PROGLASIL 40 ZLOCINČEV
General Douglas MaeArthur je kot zavezniški vrliovnik poveljnik ukazal aretirati prvih 40 vojnih zločincev v vojni na Pacifiku. — Prvi med zločinci je bil general Hide-ki Tožo. ki pa se je vstrelil.
Delitev veleposestev v Saški
&igraiort Togi, ki je bil vnanji. minister v Todbovrai kabinetu oh nisu napada na Pearl llarlmr. ae hi* vedno skriva nekje v japonskih, hribih.
Xa M h«''A rt h ur je vem sečna mu je ves kabinet ob času napada 7. decembra 1941 in tirtco tudi nemški poslanik v Tokio Heinrieh Stahmer in netikški načelnik gestapH na Jiqionskem Joseph Meisiiwg**r ti*r vsi člani jajmnske liilitknste vlade na Filipinih m ipreds««diiikom Joso I*. Laurel.
zločinei je general Masaharu Homo. po-vsročitelj ameriškega sin rt tunra |»oboda na Filipinih.
MaeArthur je sel na delo, ko je imel že močno armad i na Ja)>onskem in je več zločincev vjel, ko niso nil i mtjuuiuj pričakovali. JSkoro vsi so se bali smrti.
Ker je mnogo ameriških vojnih, ujetnikov pomrlo v Šijganava bolnišnici v Tokio, je bil zaprt tudi zdravnik Hinikiči Tokuila kof vojni zlo-čiltee.
S ntirideseitimi največjimi zločinei je general Mae A rt hur šele ravel zapirati vojne zločin-n in jih inm v svojem set na m n še več sto in
tudi za večino njih ve, kje se nahajajo. Dobro (udi pozna japonsko tajno organizacijo, ki je skozi 50 let vodila tuj<*e za nos.
Obdolženci, kolikor se jih ne bo usmrtilo, bodo prišli pred vojno sodišče ter bodo obsojeni |K> obsegu svojih zločinskih dejanj. Nekateri bodo tudi vstreljeni.
General MaeArthur je v svojem glavnem stanu v Jokohami {postavil komisijo štirih mož. da upravljaja zadevo vojnih zločincev.
RUSKE IZGUBE V JAPONSKI VOJNI
Sovjetska vlada je naznanila, da je imela rdeča armada v kratki vojni z Japonsko 30.483 izgub in sicer K2L11 ubitih in 22.204 ranjenih.
Jaiponcem pa so povzročili mnogo večje iz-gul*\ namreč 100,000 in sicer 80,000 ubitih in 20,000 ranjen Hi. Vjetili je bilo 594,000 Japoncev, med njimi 148 generalov. Plen pa je naslednji: 300,000 ipušik, 925 aeroplanov, 309 tankov. 35 oklopnih avtomobilov, 1220 topov, 1340 možnarjev. 4S3G strojnic. 2300 trnkov, 125 traktorjev, 17,497 konj. 742 vojaških skladišč- in 133 radio t ran sini ter je v._
Partizan Matteotti maščeval smrt svojega očeta
Časnikarski poročevalec John M. iteeklin poroča iz Rima, da mu je bilo šele sedaj dovoljeno povedat5, javnost, kako je bilo zadoščeno človeški pravici, ko je sin umorjenega Mussolinijevega nasprotnika na samotn* gorski cesti v severni Italiji 28. aprila 1946 vstrelil Benita Mussolinija.
Kot poroča Meeklin je smrtni »trel ua Mtis-polinija oddal Mario Matteotti. 20 let stari sin <iiacomo Matteottija, soeijalističnega voditelja, ki ho ga fu&isti ubili lita 1924.
Matteotti je kot socja lističu i ]K>slanec v italijanski poslanski zbornici neusmiljeno obsojal Mussolitiijevo vlado, dokler Mnsisolini ni
Claretti so ukazali stopiti iz avtomobila in je za trenutek postala poleg Mussolinija. Nato sta oba počasi korakala po stezi iz vasi v hrib do cerkve, ki stoji na pobočju.
Za njima >ta hodila Matteotti z repetirko, t'lnrici pa z navadno puško.
Sli so koinaj 20 korakov, ko jektiejo v gorski
Pod rusko upravo v Saški razdejlujejo veleposestva ter dajejo zemljo mfilim kmetom in ista agitacija se naglo širi po Meklen-burški.
Razdeljena Imdo posestva, ki so bila last nenrške nacijske stranke, ali visokih nacijev in narodnih poslancev pod Hitlerjevo vlado. Razdeljena l>odo posestva junker jev, ki obsegajo več kot 100 hektarjev (250 a-krov). Med kmete bo tudi razdeljena živina in poljedeljsko orodje.
Pod. rusko uipravo so bili postavljeni okrajni od'bori, ki bodo do 15. decembra popisali vsa posestva in sezname predložili vladi, kakor tudi imena onih, ki zaslužijo, da jim je dana zemlja. Katera družina nima 12 in pol akrov zemlje, je bo dobila tolio. kolikor je ima premalo, te jc zemlja siabejše vrsre. je bo vsak dobil toliko več.
Za zemljo bo treba plačati in sicer v denarju ali blagu. kolikor je vreden letni pridelek ua dveh akrih in pol. Do konca leta ns»ra biti plačanih 10 odstotkov, razun v slučaju kake nesreče in more v takem slučaja biti plačilo odloženo za 3 leta. Odplačevala se bodo taka posestva skozi 20 let.
Lastnik talko pridobljene zemlje pa ne more prodati ali
TOŽO SI JE HOTEL VZETI ŽIVLJENJE
General Hideki Tožo, ki je ukazal napad na Pearl Harbor in je poglavitni povzročitelj vojne na Paci fiku, se je včeraj popolne ob 4.21 (3.21 zjutraj po newyorskem času) vstrelil v trebuh, ko je izvedel, da je general MaeArthur ukazal ga aretirati kot vojnega zločinca.
z.itrl vsake opozicije. Mussolini se je hotel iz- zrak streli. 1 >voje človeških bitij je omahnilo in
nebi t i svojeign nasprotnika in na njegovo iz rečno |>ovelje je bil Matteotti ugrabljen in \ strel jen 10. junija 1024. Ta umor je bil največji jiolitični škandal svojega časa.
padlo na hrbet na tla.
Valerio je (nategnil revolver in vsakega enkrat vstrelil v glavo, da je liil gotov, da sta mrtva. Trupli so .pokrili z rjuhami. Ponoči so
Iiialjanski partizani so Musolinija in njegovo ju odpeljali v Milan s trnkom in na javnem prijateljico Olaretto Petacci prijeli 27. aprila.! trgu m> ju Obesili za pete in ljudje so inogli ob jezeru Tomo. Dovoljeno jima je bilo, da sta1 prihajati in pljuvati vanje.
General Tožo se je zaklenil v svojo lušo v predmestju Toki ju in 12 milj od središča mesta, ko si je nastavil revolver in pritisnil petelina ter se vstrelil med želodcem in srcem. Ameriški časnikar Frank H. Bartholomew je prišel do njega 23 minut pozneje, ko se je trnutek zbudil iz omotice.
'Hotel sem umreti ml meča, pa storiti je imel revolver," je rekel Tožo s slabim glasom. '•Jaz prevzamem odgovornost za vojno. Sedaj vidim, da je bila slaba za narod. Sedaj sem srečen, da mu rem. Banzai."
Krogla je šla skozi levo stran želodca pod srcem in je prišla ven na hrbtu ter pustila (i palcev dolgo rano.
Tožo je sedel na naslonjaču s prekrižanimi nogami kot bi
val win je prišel tudi Takama-eu, zastopnik japonskega lista Mainiči, ki je bil za tolmača. Taikamacu je povedal, da so Tožn njegovi prijatelji vštirikrat svetovali, tla si konča življenje s karakiri.
Tožo je bil zaprt v svoji hiši, ko je prišel major Paul Kraus s poveljem za aretacijo. Tožo se je prikazal pri oknu in vprašal, kaj hočejo.
4'Odprite vrata," je odgovoril Kraus, "da vam morem pokazati listine.
Tožo je odšel od okna in vsakdo je mislil, da bo odprl vrata. Kmalu nato je bilo slišati strel. Kraus je razbil vrata in nato še vrata v Tožovo sobo. Tožo je sedel na stolu in je
hropel. V sosedni sobi je bil si hotel vzeti življenje s lia ra I Tožo v sin in je molil, kiri. Za samomor je vse lepo' Takamacu je povedal, da se pripravil. Z ameriškim poroče 1 je Tožo vstrelil natančno na
Prvi češki zločinec obešen
Dr. .Tositp Pfitzner, praški podžupan za časa nem&ke okupacije, je bil obešen zaradi izdajstva ikot prvi češki vjoni zločinec.
kraj, kamor bi moral suniti meč, ako bi izvršil harakiri.
Na mizi je ležal meč v leseni «katlji. Poleg je bila iskatija z dvema mečema, četrti meč pa je ležal na drugem stolu. Xa mizi je ležal razglas cesarja Hi-roliiita, s katerim je razglasil konec vojne.
Jaiponski zdravnilk Tamemicu Ebara je Tožu nudil prvo po" moč, toda ni hotel ničesar več storiti, ker je Tožo rekel, da hoče umreti. Kmalu po šestih je prešel amer. vojaški zdravnik stotnik James Johnson, ki je Tožo položil na divan in mai rano zašil. Dal mu je tudi prvo količino krvne plazme. Johnson je pozneje rekel, da bo Tožo najbrže okreval. Pozneje so ga z ambulanco pretpeljaK v poljsko bolnišnico prve kavale-rijske divizije blizu Meiži svetišča.
Kupujte Victory Bonde po Pay-roll Savingr načrtu
dati v najem.	| v njej zahteval, da so izpolnje-
Živino bodo razdelili soraz ne določbe sporazuma med dr.
merno, pdjedeljsko orodja bo do imeli v zadrugah, kakor v Rusiji.
Razdeljeni IhrIo tudi gozdovi, ki jih je na junkersikh posestvih okoli 200,000 akrov. Dve t ret in i gozdov bo razdeljenih med kmete, ena trettina pa bo ostala občinska last.
Kupite en **extra" Victory Bond ta teden!
čei no«'' bila skupaj, naslednjega dne ob 5 po-poldne | ki so prišli po nju partizani. Mu>s-solinijtt so z belim robcem zavezali oči in ga od-jH'ljali v avtomobilu, v katerem je bil Matteotti jev sin Mario. Luigi (Merici, sin nekega drugi, ga fašističnega nasprotnika, ki je bil umorjen v pričo:<ku Mussolini jevega diktatoratva in tretji partizan, znan )»od imenom ''polkovnik Valero."
Mussolini ni vedel, da sta v avtomobilu Matteotti in 4Merici. Claret-to Petacci so posadili v drug avtomobil s tremi partizani, ki so znani samo pod imeni, ko so si jih nadeli tekom ncnkške okupaeje — Ken zon. BiH in Pedro.
Avtomobila sta )>oča*u vozila skozi gore proti jugu <A> bregu jezera. Nikdo ni govoril. V mraku sta avtomobila dospela v vas Temiez-sina in sta se \v*tavila. Claretta je opazila, da ima Mussolini zavezane oči in je pričela histerično jokati. Mussoliniju je bila obveza odvzeta, pa se ni mnogo zmenil za solze svoje prijateljice.
Tedaj pa se je dvignil visoki, plavolasi sin moža, ki gu je Mussolini ukazal umoriti in samo rekel: "Matteotti." Mussolini se je zdrznil, toda «e je obvladal.
Pričelo je deževati.
Mladi Matteotti se je uridružil partizanom, ko je šla Italija z Nemčijo v vojno leta 1943. Sedaj služi pri Matteotti jev i brigadi, ki je bila imenovana po njegovem očetu. Predno pa je prešel k partizanom, je bil dijak na vseučilišču v Milanu.
SRBSKI PATRIARH ZAPRT
KONFERENCA VNANJ1H MINISTROV
Včeraj popoldne ob 3.30 (ob 10.30 dopoldne po newyorskem času) se je pričela konferenca vnanjih ministrov petih velesil (Amerike, Anglije, Rus;je, Francije in Kitajske) v Lancaster House v Londonu.
Konferenci vnanjih ministrov lio sledila še cela vrsta konferenc. Iki se ImkIo vlrikle .skozi celo leto, mogoče še dve leti. Na prvi konferenci so se zbrali ministri petih držav in bodo izdelali načrt za mirovno konferenco in postavili ogrodje za poznejše poslovanje petih vna-
Metropoli! Josip iz Skoplja, ki je namestniki^ (m|d(n% na;kar ge 1kh1o v1,
Ruski radio program
V nedeljo se bo ob 10. uri zvečer na postaji WHOM-1480 on the dial, proizvajal zelo pester ruski program, v katerem bodo vključene tudi naše Jugosl. pesmi, oziroma muzi-kalični komadi, kakor tudi klasična godba, ter svetovne novice. Director programa je: Mr. Emanuel Pollack: Svoje mnenj« ffUd« programa lahko
na: —
patriarha srkske pravoslavne cerkve, je bil a ret i ran v Heogradu na povelje maršala Tita in je zaprt v pattriarhovi palači.
Metropol it. Josip, ki vodi cerkvene posle v odsotnosti pcitriarha Gavrila, ki se zdravi v Italiji, ker je zelo oslabel v nemškem ujetništvu, je nedavno prišel v javnost, ker je kritiziral jugoslovansko vlado, ki je odredila naejo-nalizacijo cerkvenih iposesti.
Metropolit Josip je bil v januarju v Moskvi in je prisostvoval na zborovanju ruske pravoslavne cerkve, ko je bil izvoljen ruski patriarh Aleksej, ko pa se je vrnil v Srbijo, je ostro obsojal cerkveni položaj v Rusiji.
Pred dnevi je bilo v Beogradu aretiranih vec pravoslavnih duhovnov zaradi ■sodelovanja Nemci in vsled organiziranja beloruske skupine, ki je nasprotna sovjetski vladi v Rusiji.
nel'\ čegar urednik je R. W. Tuckwell, <prvo nagrado za najboljši uvodnik, dočim je dobil drugo uredniško nagrado urednik tednika "Killarney Guide", J. H. Monteith.
57th St., New York City c|o Mr. Emanuel Pollack, Director. Ali pa tel. Plaza 3,4202.
NAGRADE TEDNIKOM V M AN IT OBI
Winnipeg, Man., 6. sept. — V tukajšnjem mestu se je te PARNIK'ZGOREL dni vršilo letno zborovanje! Liverpool, Anglija, 10. sep-urednikov in lastnikov tedni- tembra. — Kanadski parnik
kov provinci je Manitobe, oziroma družbe urednikov tedni-
"Empress of Russia", je v tukajšnjem pristanu deloma
kov. Tem povodom je dobil (zgorel. Požar je nastal v pod-
u dna 8. t m.
nil i v svoje prestol ice in bodo konference nadaljevali njihovi namestniki.
Konferenca bi se imela pričeti v pondeljek, toila je bila preložena za 1 dan, ker se je a-merLški državni tajnik, ki se je vozil v Anglijo s parnikom Queen Elizabeth, en dan zamudil.
Kot se slilši iz diplomatskih krogov, bodo vnanji ministri najprej sestavili mirovno pogodbo za Lta-ljo, ker je bila pr va država, <ki se zaveznilkom brezpogojno predala in hočejo razjasniti' njeno stališče, ali je sovražna ali prijaiteljaika država. Gotova stvar je, da bo Italija razorožena in po ameriškem načrtu ji ne bo nikdar več dovoljeno oboržiti se. Tudi bojne in trgovske ladje, ki so v zavezniških rokah, ji ne bodo vrnjene.
Vnanji ministri bodo zadeli na velike težkoče (pri sestavljanju mirovne pogodbe z Italijo, kajti od Italije več držav zahteva ozemlja.
Šubašieem in maršalom Titom in da je jugoslovanskemu narodu zajamčena pri volitvah
popolna svoboda.
» ♦ *
AMER. POSLANIK
Ameriški poslanik Patterson, ki je n a poti v Beograd, je hil v pondeljek ua kosilu pri kralju Petru.
Ameriška vlada je sporočila maršalu Titu, da Jugoslavija od Združenih držav ne bo do-dobila gospodarske ali finanč-
ne -poroči toliko časa, dokler ne bo vstreženo obljubljenim svoboščinam v Jugoslaviji. • * •
AXGL. MIN. BEVIN
Angleški vnanji minister Ernest Bevin je nedavno govoril s kraljem Petrom in mu je rekel, da bo Anglija skušala storiti vse, da bo v njegovi deželi popolna svoboda, da pa je za Anglijo zelo težavno v tej za devi kaj storiti, kajti vlada maiišala Tita je zavezniška via da.
Delavske vesti:
Kupujte Victory Bonde potom Pay-Roll Savings Plan.
VPRAŠANJE TRSTA
Mogoče najtežavnejša bo re šiitev tržaškega vprašanja. Trst zahteva Jugoslavija, Italija pa ga hoče obdržati. Kot pravi neko poročilo iz Londona, je a-merlški državni tajnik Brynes mnenja, da se meja med. Italijo in Jugoslavijo premeni v prilog Jugoslaviji. Talko naj bi bila nejkolilko premen jena Wil-sonova črta iz leta 1919 in naj bi Jugoslavija dobila Reko in Istro, Trst pa naj bi bil mednarodno pristanišče pod italijansko nadoblastjo.
Byrnes je pripeljal s seboj deset pomočnikov, izvedencev in tajnikov. Največ osobja med ■vnanjinii ministri je pripeljal ruski vnanji komisar Molotov, namreč 33 uradnikov in IG tajnikov. Vsak vnanji minister lx> imel svojo sobo poleg posvetovalne dvorane, ostali uradniki in pomočniki pa liodo nastanjeni v 200 sobah v Lancaster House.
Ameriška delegacija je pričakovala, da bodo jugoslovanski zastopniki povabljeni v London, da razpravljajo z vna-njimi ministri o italjansikem vprašanju, toda Anglija je odklonila vizeje jugoslovanskim zastopnikom, ki jih je imenoval
maršal Tito.
* * ♦
KRALJ PETER
Kralj Peiter sestavlja sipome-nioo za vnanje ministre in bo
22.0000 Fordovih delavcev se je vrnilo na delo v ponedeljek. — Vslužbenci industrije gumija v Ohio, še vedno štrajkajo. — 12,000 uradniških vslužbencev Westing-house Electric Co. na štrajku.
V kolikor je bilo mogoče dognati, bilo je koncem mino-lega in pričetkom tega tedna 121,000 delavcev na štrajku
]>o vsej republiki. Ti štrajkar-ji so inače vlužbenici pri najmanj štiridesetih velikih podjetjih v raznih krajih in državah Zjedinjenih držav. Največ delavskih nesporazumov in štrajkov je pa bilo in jih je še sedaj v državah Michigan, Ohio in Pennsylvaniji. V Mi-chiganu štrajka 43,000 delavcev; večina teh stavkarjev je zaposlenih pri raznih avtomobilskih ipodjetjih v mestu Detroit, toda 22,000 delavcev, ki so vslužbeni v Fordovih tovarnah, se je vrnilo na delo v ponedeljek, dasiravno zamore priti do zopetnega nesporazuma med njimi in tovarniškim vodstvom. — V državi Ohio počiva 28,000 delavcev, kateri so pričeli pri raznih podjetjih s štrajkom, in v Pennsylvaniji stavka 17,000 delavcev.
Glavni štrajki sirom republike so sledeči:
V Detroitu, Mich., še vedno
Fordova družba skuša dobiti potrebne dele za izdelovanje avtomobilov od drugih sličnih družb.
V Akronu, O., štrajka 15,-000 vslužbencev B. F. Goodrich Rubber Co., ker je prišlo do nesporazuma med 700 delovodji in imenovano družbo. Pri tem štrajku skušajo zastopniki zvezine vlade nesporazum med obema strankama poravnati. štrajkarji so predložili družbi osem pritožb glede dela v tovarnah imenovane družbe. Glavne zahteve teh štrajkarjev so skrajšanje dnevnih delavnih ur in jamstvo .proti odslovitvi.
Druge delavske neprilike v dravi Ohio so se pojavile v Clevelandu in Toledu, kjer štrajka 3000 delavcev General Motors Co.
Nekaj nad 12,000 pisarniških vslužbencev Westinghouse Electric Co., je pričelo z štrajkom v ponedjelek, dne 10. t. m. Ti vslužbenci zahtevajo povišanje plače. Vslužbenci so v štirinajstih tovarnah imenova«
štrajka 4500 delavcev, ki so ne korporacije. Te tovarne so
vslužbeni pri Kelsey-Hayes Wheel Co., katera družba izdeluje kolesa za avtomobile in truke, katere iproizvaja Fordova avtomobilska družba v svojih tovarnah v osmih različnih mestih dežele. Radi tega štrajka mora nekako 30,000 Fordovih delavcev počivati. —
v petih različnih državah.
V državi Penna. štrajka 2100 premogarjev, ki so zaposleni v Šestih premogovih rovih družbe Pittsburgh Coal Co. Ti delavci zahtevajo uravnavo plače za čezurno delo. Kakor se javlja, pride do poravnave v kratkem.
"HLVS NAKUPA'—NEW IOKK
WEDNESDAY, SEPTEMBER 12, 1945
V8TAN0VLJEN L. 18W
"Glas Naroda
("voice op tttk people")
99

Owned and Published by Slovenle Publishing Com]wny, (A Corporation) Frank 8tkaer, President: Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Plaoa of boatneos of the corporation and addresses of above officers: _a.« WE8T 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y.
_62nd Y E A B ;:_
"Glas Naroda" la lasued every day except Saturdays, Sundays
and Holidays.
Bubwi Ipdoa Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
ZA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.— : ZA POL LETA —$3.60; ZA ČETRT LETA $2.—. ZA JUGOSLAVIJO — $&.— LETNO; $4.— ZA POL LETA -Oiaa Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemal soboto, nedelj in praznikov. -tiLAS NAROOA." ti* WEST I8tb STREET, NEW YORK II, N. I.
CHelsea t—1241
IZ URADA SLOVENSKO-AMERISKBGA NARODNEGA SVETA—CHICAGO
Besedilo izjave slov, duhovščine
Slovenska duhovščina izjavlja vdanost in vernost narodni vladi.
LJUBLJANA, 16. julija. — Dne 11. julija je predsednik narodne vlade (Slovenije) Boris Kidrič sprejel, v prisotnosti ministra za notranje zadeve Zorana Poliča, vrhovnega namestnika (škofa) Antona Vovka, škofijskega dekana drja. Franca Kimovca, dekana teološke fakultete drja. Andreja Snoja, voditelja nižjega semenišča ljubljanske škofije Jožeta Šimenca, župnika drja. Janeza Arnejca, kaplana Stanka Perčiča, predsednika vero-učitelsjkega društva drja. Pavla Simoničiča, deželnega delegata Teodor Tavčarja, supe-riora Ludvika Lederhassa, o. ing. Stanka Dostala, nazborni-ka Ivana Slano in provincijala
mestnik ljubljanske
Anton Vovk prečital sledečo izjavo duhovništva ljubljanske škofije:
Napredek Zapadne Evrope
Kultno so se tudi v zapadni Evropi pojavili znaki sveto vnegu nupredlka, tako da je sedaj tudi tam opažati preinač-1h> (^litično-gotfpodarske kakovosti v prid splošnega prebivalstva, iu išHvr v obliki zahtev za splošno razdelitev tamošnjili velopose>stev med one ljudi, kateri dejanski obdelujejo ona velika zemljiška. V iztočni Evropi je ta pravična razdelitev \.W»posestev že dogotovljena in to velja sedaj tudi v veliki, LoVra Sede j a. v" imenu "kato-Meri za Si-ednjo Evropo in še posebej za Nemčijo, kjer dose- Hške "duhovščine je glavni na-ilaj zatirano prebivalstvo končno zahteva svoje pravice.
Tozadevna poročila sicer še niso natančna, kajti zapadni ynvezniiki še vedno upljivajo na prebivalstvo, oziroma po iijlli nastavljeno domače politično vodstvo, da obdrže na krmilu kolikor mogoče dolgo stari gospodarski sistem. Kljub temu j»:i prihajajo iz vseh krajev srednje in tudi za/padne Evrope ]»oročila, katera javljajo o vsestranskih zaplenitvah velepo-H-stev in razdelitvah teh posestev med prave kmete, kateri so j »reje morali obdelovati ta posestva za borne in neznatne od-Motke pridelkov, d očim so veleposestniki zapravljali zaslužek kmetov, po mestih in izven svoje domovine.
V republiki Poljski, so posestva talkozvanih poljskih fašističnih veleposestnikov, že pravično in ipravilno razdeljena jned one ljudi, kateri so morali ta posestva dejanski obdelovati, dočim so živeli poljski "baroni" v inozemstvu, zlasti ]»a v Angliji, kamor je tudi njihova "vlada" početkom vojne jiribežalo. — Enake spremembe so se izvršile po istem načinu tudi na Ogrskem, v balkanskih državah in tudi v Iztočni Pruski, ki je bila pred vojno del Nemčije.
To vsestransko ljudsko gibanje se je sedaj razširilo tudi ]»•» zapadni Evropi. Tozadevna poročila prihajajo sedaj dan-s^ulnera zlasti z SaJksondke in drugih pokrajin Nemčije, zlasti pa i a onih, katere so zasedli Rusi. V Saksonski so vsa vele-posestva že ^porazdeljena med prave kmete, kateri so preje ta ]x**e>tva morali obdelovati, ako so hoteli živeti. In oil tu se t:i i>orazedlitev zemljišč razširja tudi po vsej o sit al i Nemčiji.
lierolinsko časopisje brez razlike objavlja tozadevne od-r<*dl»e s«*daiijili tamošnjih oblasti, katere so določile, da se vHika zeinlji.šča porazdele med navadno prebivalstvo, — kot prvi tozadevni poizkus olajšati kruhoborl»o vsega prebival stva. Te odredbe so vsestranske in določil jo, da se zemljiške posesiti vsakogar, kateri se je tekom vojne vdeležil nacijskega političnega in drugega delovanja, porazdele med ljudi, ki dejanski obdelujejo dotieno zemljo. Nacijskim lastuikom nikakor ne bode mogoče uteči iz omrežja novih odredb, kajti prebivalstvu je dobro znano, da ho bili veleposestniki vedno in neprestano v zvezi z vodstvom liacijske barbarske vlade.
oblasti, ki se prizadeva v tem času resnično in čim prej ze-diniti vsa slovenska področja in ves slovenski narod v svoji narodni državi.
Tudi s krščansko-etičnega vidika to pozdraavljamo, kajti narodna vlada Slovenije vzgaja narod v delavnosti in predvsem za hitrejšo obnovo porušene domovine, ker skrbi za maiega človeka, ki je bil navzlic vsem krščanskim zahtevam dosedaj zapostavi j an in ker skrbi za vojne žrtve in za vse ostale, rpomoči potrebne ljudi. V tem prizadevanju in po naši poklicni dolžnosti želimo v svojem delokrogu vlado po«fpirati in v tem pogledu vzgajati naše vernike.
Enako vdanost, spoštovanje in vernost izražamo naši zvezni škofije vladi demokratične federativ-
ne Jugoslavije v Belgradu.
To nam ne nalaga samo le naša krščanska zavest, tem-
Podpisani predstavniki du-|bolj naše nezlomljivo prepri-hovnistva ljubljanske škofije,aanje> da je mogoče zedinjeni smatramo za svojo dolžnost, z Sloveniji biti zagotovljeno živ-
n7irnm na 7 0rn/lnvinel/n itn -In« ...
1 j en je, samostojnost, narodno bogastvo in kulturni razvoj samo v skupnosti z ostalimi bratskimi narodi Jugoslavije. Tako želimo tudi v tem po svoji naravi in poklicni dolžnosti
izvajati v svojem delokrogu (domovine, krščanska načela popolne ena
ozirom na zgodovinsko važne dogodke zadnjih mesecev, ko je naša domovina osvobojena in se tako hitro izgraduje na novih temeljih, da potom spomenice damo izraz svojega patriotizma in čuvstva ter naši narodni vladi v Ljubljani in naši vladi v Belgradu javno kopr^nos^	7po
iziazimo svojo pripravnost pod kovanja, ljubezni in bratstva pirati delo naših alvd za ko- ter na ta način vršiti svojo
nst in blagor naših narodov vjdo]ŽTlost napram demokratični
našem delokrogu, In naposled federativni Jugoslaviji, izjavljamo, da bomo verno izpolnjevali svoje narodne in državljanske dolžnosti, kar nam obenem naša vera nala-
bomo skrbeli, da se ta duhovščina po njej ravna in tako postopa. V istem smislu hočemo voditi svoje vernike in jih opominjati, da so kot verniki predvsem radi Boga dolžni izpolnjevati' svoje dolžnosti napram narodu in državi. S tem hočemo v svojem dejo-krogu utrjevati patriotizem, ki ga nam Bog nalaga.
Izražamo pa omenem svojo
RAZGLEDNI«
OB JEZERU ERIE	,
Med velikimi jezeri v naši drank, je izredno velik.o republiki je najvažnejše zal Ker je jezero Erie velikega slovenske Američane jezero prometnega pomena, je tudi Erie, kajti tam, ob južnih bre-1 povsem naravno, da so se pr-govih tega jezera, se je nase-jvotni evropski priseljenci, ozi-lilo največ slovenskih prise- roma Francoz je in Angleži če-ljencev, kateri so v mestu Cle-| stokrat bojevali za gospodar-veland, O., tekom zadnjih de- sko in politično posest tega setletij ustanovili največjo slo-j jezera. Kočno so Angleži v vensko "naselbino" v Zjedinje- tem boju zmagali, toda kasne-
je so se morali radi posesti tega jezera zopet bojevati z
tiih državah.
Namen tega članka ni opiso^
_________ r„ ______________________vanje omenjene "naselbine"i Američani, katerih namen je
nado, da so naša narodna in|ob 3^evu Erio, ker o tej se je bil pridobiti tudi Kanado za naša zvezna vlada vzgled naši že mn°K° pisalo v raznoterih to, da se pridruži Zjedinjenim
iskrenosti in pripravljenosti, da z zavestnim postopanjem v smislu rečene izjave dcnprine-semo svoj dolžni del pri izgraditvi naše domovine, ne samo priznati katoličanom v naši državi pravico, ampak tudi z veseljem omogočiti ver sko vzgajanje otrok, cerkvene poroke, potrebo verskega tiska, vzgajanje duhovniškega naraščaja ter za cerkev namenjeno potrebno gotovino. V to verujemo tembolj, ker je narodna vlada neposredno zajamčila tudi svobodo vesti, bogočast-ja in sodelovanja v verskem življenju. Izjavljamo, da hočemo vse te svoje pravice vpo-rabiti ne samo za večni blagor nam (poverjenih vernikov, n^go tudi v trajni blagor naše
ga.
To pripravnost izražamo temprej, ker bi se radi neposredne preteklosti in postopkov nekaterih duhovnikov za časa okupacije moglo sumiti v naš iskren patriotizem in resnično voljo podpirati našo narodno oblast, kar nam samo po sebi umevno nalaga naša slovenska narodnost ter tem strožje naša zavest.
Kot Slovenci, kakor tudi kot katoliki in duhovniki, katerim priroda in Božji zakon nalagata ljubezen napram narodu
Ob priliki te naše iskrene izpovedi se spominjamo tudi nesrečnih izgnancev in uverjeni smo, da bo vlada vsekakor našla pripraven način, da se tudi njim čim prej -mogoče za-Zavedajoč se značaja svo- celijo globoke rane, da se jim jih izjav, obsojamo z neizpro- omogoči sporazum in veselje sno iskrenostjo napram sa- do dela za skupno domovino mim sebi in' na/pram vsakemu hi tako ustvarijo našemu že drugemu vsako zanemarjanje	izmučenemu narodu po
Zahteve po razdelitvi veleposestev so se sedaj razširile in delo za narod, se prisrčno
»i rOATl.il-A i i • !	- -----X 1__ ___ • • t	■ « ■	*
rad u jemo osvobojen j a slovenskega naroda, slovenske domovine in vse Jugoslavije izpod jarma nasilnega okupatorja kateri ni p riznaval tako človeških pravic, kakor tudi med^ .'narodnih dogovorov ne. Mi se
iz Saksonske tudi v nemško (provincijo Meoklenfourg in od tam v Branibor ter Thueringen. V teh pokrajinah prireja ljud Ftvo velike shode, kjer kmetje danzadnem sprejemajo in odobravajo sklepe ter rezolucije, katere zahtevajo, da se veleposestnikom in "Junkerjem" odvzamejo njihova posestva ter porazdele med kmetsko prebivalstvo in da se zapleni tudi lastnina vseh reakcijonarjev in nacijev, kaiteri so seveda znani domačemu prebivalstvu. To je le pričetek splošnega ljudskega tega osvob<>jenja še bolj radu gibanja v srednji Evropi.	ijemo iz razloga, ker so tudi
V	republiki Poljski so bile tozadevne reforme iranske" red°V" in pravične Poljska narodna novinarska agencija je	Z^os* Kar sporočila vsej svetovni javnosti, da so tarnanje oblasti Ivobojenje se mi toplo zahvalo konca muiolega aprila .porazdelile 7,260,053 akrov zemljišč 1 ju jemo naši narodni vojski med 260.899 kmetskih rodbin. Koliko vrednosti za vso deželo njenemu poveljniku maršalu je razdelitev veleposestev, je lahko zapopasti in razumeti na Titu in velikim zaveznikom, podlagi dejstva, da se je samo na posestvu "grofa" Alfred) Iz teh razlogov se mi tudi rotockega, naselilo nekaj nad 1000 kmetskih rodfbin, katere « srca radujemo naše države *o postale lastniki tega velikega zemljišča. Slovenije, ki je postala kot
V	zvezi z to izvanredno važno poljedelsko reformo je P°sledica osvobodilnega giba-|H>lj^ka narodna vlada poskrbela tudi za to, da je po vsej|nja in v ^ateri vidimo izpol-
1 V ,.	1	.	. .	..	-. _	*	nil Alt .-.4-^1 — :i.___• •
domoljubnih dolžnosti. Obsojamo zavestno izdajstvo naroda tembolj, kajti kolikor - večjo škodo je prineslo narodu, toli-
slovenskih listih, pač pa želi-,državam. Tako, na primer je mo tem .potom podati našim bilo mesto Detroit najpreje čitateljem nekoliko podrobno-j francoska, potem angleška in sti o jezeru samem, kajti je- končno ameriška lastnina. V zelo Erie ni le znano radi svo-: Detroitu se je tudi dogodilo, je primeroma plitke vode, tem- da je bila tamošnja ameriška več tudi radi dejstva, da glede| posadka, kateri je tekom re-parniškega prometa na njegovi volucije poveljeval neki Hull, površini vazvema prvo mesto bnš tako iznenadena, kakor
voljni pogoji za srečno življenje. želimo, da se naša slovanska narodna in naša zvezna
r_________________ ____ vlada uverita potom te spome-
kor večji je to greh tudi pred|nice» da duhovništvo ljubi jan-
Bogom.	Jske škofije, zavedajoč se sodo- . __________ _________ _„ ........
Zavedajoč se, da je to Božji,bnih verskih in narodnih nalog se vsako leto izviša ali pa tudi nauk, katerega moramo v prvi(lskrcno želi pridružiti se novi! zniža za kakih štiri do pet čev-
1 Jugoslaviji.	ljev. Radi jakih jugozapad-
(Sledij o podpisi v začetku nih vetrov, se jezersko dno v
med vsemi petimi velikimi jezeri naše prave domovine.
Po velikosti svojega .površja zavzema jezero Erie četrto mesto med petimi velikimi jezeri ob kanadski meji. Njegova površina meri skoraj 10,000 štirijaških milj med mesti Buffalo na iztoku in Toledo na zapadu. Kakor rečeno, jezero Erie je dokaj plitvo, kajti največja globočina, katero so dosedaj našli, meri le 210 čevljev, kar je skoraj neznatno v primeri z največjo glo-bočino jezera Superior, katera znaša kar 1200 čevljev. — Na svojem zapadnem delu je jezero Erie tako plitvo, da mora vsak kapitan, ki pluje .po tem jezeru, biti pravi izedenec plovitbe po tem jezeru, kajti ako se njegova ladija odstrani le nekoliko milj od označene plovitbene poti, potem njegova ladija prav gotovo obtiči v pesku jezerskega dna.
Ker je globočina jezera ta-korekoč le neznatna, se tudi višina jezerskega dna redno spreminja, oziroma ta višina
ona v Pearl Harbor, Hawaii, početkom vojne med Japonsko in Zjedinjenimi državami.
(Kome prihodujic.)
Kupite en t4extra" bond ta teden I
Sedaj sprejemamo naročila za AT O V O izdajo, ki bo izšla koncem oktobra.
«l</.«'li ustanovila kmetske ali poljedelske učne zavode, katerih mtev stoletnih sanj in upravi-tevilo je od aprila nadalje naraslo kar na 329.	Čenih 2ahtev našega naroda iz
Pri tem seveda ni treba še posebej povdarjati, da je vse l*>ga*tv6 pruskih junkerjev in neiriških nacijskih vodij, pri-
davne preteklosti.
Naši narodni vladi izjavljamo svojo iskreno vdanost, svo-
'lajalo iz njihovih fevdalnih veleposestev, katera so bila last,"10 SV0J0 lskreno vdanost- sv°-njihovih rodbin kar po cela stoletja. Ker so pa ta posestva!?6 s^stova^e> SV°J° m dal nor:Lzdelili	«nln«.o	---- S^A ™ l1D POkol™st, J° nam ^laga
daj porazdelili med splošno prebivalstvo, oziroma med prave in resnične kmete, so tudi na ta način za vedno zatrli nemški militarizem.
Agitacija za slično porazdelitev veleposestev v ostali Evropi hitro napreduje, kajti v Evropi, oziroma na evropskem xapada, je še mnogo velikih fevdalnih posestev, katera je kmetsko prebivalstvo prisiljeno obdelovati za (borno plačo v obliki nekoliko iRa in drugih poljskih pridelkov, dočim lastniki veleposestev, prodajo večino pridelkov za drag denar, kate-rega potem trobijo v inozemstvu in kujejo nakane za liodočo vojne, dočim mora pravo kmetsko prebivalstvo "v pot« svojega ob Jaza" — stradati. Kmetsko prebivalstvo, katero v
naravna etika in predvsem božja zapoved in katero nam spontano budi naša narodna zavest.
Povrhu tega se kot Slovenci in kot katoličani radujemo vzvišenega dela naše narodne
vrsti sami poznati in ga izpolnjevati in potem šele zahtevati, da ga spoštujejo tudi drugi, zaradi tega resnično obžalujemo, da so take in slične napade storili v usodni dobi okupacije nekateri katoličani in celo duhovniki. Vsled njihovega nerazumevanja »propagande in kaj pogostoma naravnost neresničnega pisanja Časopisov ter radi pritiska okupatorja, bi bilo mogoče do gotove meje storjeno krivico razumeti, toda nikakor ne do cela opravičiti- Ne moremo si misliti, da bi dobre vernike in duhovnike k temu vodili slabi nameni. Po naših presodkih je moglo priti do takih prestopkov samo vsled strahu pred brezbožnostjo. Obžalujemo in ostro obsojamo vsa neopravičena nasilja, zlasti postopanje 'ČRNE ROKE', katero smo vedno obsojali. Zavedamo se, da je naša poklicna dolžnost pomagati ozdraviti našemu narodu težke rane grenke -preteklosti. Vsled tega želimo s podvojenimi močni pomagati, da se pogasi ogenj sovraštva, os-vete in nepravice, katera bi znala in nadalje zastavljati družabno edinstvo dežele in naroda, ovirati in celo onemogočiti enotno prizadevanje vseh narodnih energij za hitrejšo obnovitev naše domovine.
Hkrati pa izjavljamo, da hočemo vsebino te spomenice predložiti in jo tolmačiti nam podrejeni duhovščini, in da
omenjenih voditeljev ljubljanske škofije.)
Vrhovni vikar Anton Vovk je nato zaprosil predsednika narodne vlade Slovenije, da( predloži spomenico zvezni via-j Kadar pa veje močan iztočni di demokratične federativne veter, postane jezero ob izto-
bli/ini mesta Toledo, O., če-stokrat poglobi kar za osem čevljev, dočim se istočasno povija za ravno toliko mero v bližini mesta Buffalo, N. Y.
Jugoslavije v Belgradu.
usode, dočim so dosedanji lastniki teh veleposestev imeli na razpolago kar na tisoče akrov zemlje, katero niso pustili obdelovati, ker so te neštevilne akre rodovitne zemlje *'po-
. -	.	,----- trebovali" le za vsakoletni lov na divjačino v zabavo svojih
ranici obdeluje ta posestva, živi po cele generacije na teh j gostov, ki so bili istovrstni lopovi in izkoriščevalci, kakor oni. posestvih, in vse do sedaj, se ni suuo^lo rešiti svoje žalostne' In sedaj prihaja jutranja zarja tudi v Nemčiji
ODGOVOR PREDSEDNIKA
SLOVENSKE FEDERALNE VLADE
Predsednik narodne vlade Slovenije Boris Kidrič je v 1 razgovoru z predstavniki du-ho vščine ljubljanske škofije odgovoril na spomenico naslednje:
"Niti naša narodna oblast niti osvobodilna fronta nista imeli kake namere voditi versko borbo. V osvobodilni fronti in v narodni oblasti se sodeluje z vsemi enakopravno in vestno, tako z masami slovenskih katoličanov kot z vodilnimi funkcionarji iz katoliških vrst. Neštetokrat sta osvobodilna fronta in narodna oblast naglasili svobodščino vesti, bo-gočastja in sodelovanje v verskem življenju, ter stta to isto časno tudi stvarno dokazali. Slovensko duhovništvo, kakor tudi njen škof dr. Gregor Rož-man, je od iprvega začetka narodno osvobodilnega gibanja imel priliko sodelovati v narodno svobodilni fronti. Osvobodilna fronta je vstrajno poživljala slovensko duhovščino, kakor tudi ljubljanskega škofa, k sodelovanju v sveti do-movinsik vojni, in to celo takrat, ko je velik del slovenske duhovščine s Škofom Rožma-nom na čelu kazal izrazito so-
(Nadaljevanje na 3. str.)
ku, oziroma v bližini mesta Buffalo zopet bolj globoko, tako da se čestokrat dogaja, da se pri Fort Erie .pojavijo na jezerski površini skale jezerskega dna. Jezero Erie je tudi znamenito radi megle, katera se čestokrat povsem nepričakovano pojavi. Tudi viharji, ki se pojavljajo na jezeru, so dokaj nevarni za jezersko plo-vitbo m število na tem jezeru potopljenih parnikov in j a-

AMERICAN
WILD LIFE
V knjigi Je natančno popisano Ur Ijenje posameznih živali, živečih na suhem, t morju in ▼ zraku, tako <1a bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral ■ velikim zanimanjem, ker bo v njej nafiel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu dosedtij Se ni bilo mano.
Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda Je slednjič Izšla v eni sami knjigi, ki l*W pn vsem svojem skrčenju prlnaSa POPOLNI POPIS ŽIV I JEN J A AMS-KISKE DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker navaja in popisuje vse živali, ki Jih Je dovoljeno ln prepovedano atreljatl; tanner, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker bo v knjigi nafitete VSB KIBE. KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 x 6 Inčev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, kale In živali, ki so ravnotako na subeaa kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno 9 zlatimi črkami.
v ANGLEŠČINI Cena
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 West 18th St. New York 11
47-LETNO PREIZKUŠNJO
ima
cAmeriška Bratska Zveza
KI IMA PREKO
26,000 članov in preko TRI miljone in pol dolarjev prem02enja
TO JE SODOBNA AMERIŠKA BRATSKA ORGANIZACIJA, VEDNO ZA> ESLJIV A, POVSOD PRIPOROČLJIVA IN ZELO PRIVLAČNA ZAVAROVALNICA . . . ORGANIZACIJA VAM NUDI POLJCBN O ZAVAROVANJE PROTI BOLEZNI, NESREČI ALI SMRTI.
Naslov: AMERICAN FRATERNAL UNION A. F. U. BUILDING ELY, MINNESOTA
4848484853022323484853535323
5353532348534823232348535348
"CLAS NARODA"—NEW YORK
.WEDNESDAY, SEPTEMBER 12, 1945
V8TAN0VLJEN L. MU
Mil
Poročila is rasnih naselbin, kjar bivajo in delajo Slovenci
PODPORA BIVŠIM KANADSKIM VOJAKOM
Ottawa, 7. sept. — Odbori,
KANADSKI PRISPEVKI ORGANIZACIJI UNRRA
VRAČANJE IZGNANCEV	besedilo izjave
Ljubljana, 16. junija 1945.—.tem ko vemo, da dobivajo nem-	(Nadaljevanje z 2. str.)
Od mnogih strani smo dobi- ški ujetniki toliko, da ne mo- vražni obraz napram narodno ji- Ako bi vsa duhovščina ak-
: ______x__:„ ____:__*_ __.-i- ____________- a- n_____i-1	. .................	, ,	,	_____■____
li vprašanja, kako je z našimi rejo niti vsega .pojesti. Zaradi | osvobodilni borbi in ko so pre-interniranci in vojnimi ujet- | negotovosti svoje usode, in ker gjj na okupatorjevo stran za niki v Italiji, kdaj se bodo vr- imajo taborišča po več letih'izdajstvo svojega naroda.
nili in kje so.
Na vpradanja dajemo tozadevno pojasnilo in odgovor:
Mnogi naši internirani in rom za repatriacijo j>o zaščito vojni ujetniki se še nahajaj o, in pomoč. Posamezniki se sku-
Ottawa, 7, sept. — Osrednja po taboriščih v severni Italiji|š»jo prebiti do naše meje, VOg\ed\i lahko vrši svojo pa-vlada kanadskega dominija na jn mnogi se iz južne Nemčije vendar to le redkim uspe. _istirsko siužbo v	nrmnHi
Furlanije, kjer jih zavezniške oblasti pošiljajo znova v taborišča.
Jugoslovanski odbori za repatriacijo so takoj zaprosili zaveznike, da omogočijo na-
v:\nja žensk, nepričakovano po- za svoje prihodnje življenje, nade poslali v Evropo, oziro-manjkanje delavcev, kajti tudi Zopet drugim bivšim vojakom, ma v Anglijo še velike količi-dijaki, ki so tekom svojih po- ki žele pričeti z kako trgovino, ne drugih rib.
čitnici delali na polju, sadnja- ti odbori pomagajo, da te pro-'	_
kih in vinogradih pokrajin v dajalnice lahko ustanove. —'	"
južnem Ontario, so odpotovali Mnogo bivših vojakov se na-j	STAR PLAVAČ
dcmov, da nadaljujejo z svoji- n.erava sedaj nastaniti izven mi študijami.
GRADNJA NOVIH PARNI-KOV V KANADI
Ottawa, 12. sept. — Tekom ravnokar minole druge svetovne vojne, so v kanadskih ladjedelnicah zgradili veliko šte-
in tudi bojnih ladij. Te ladije nosijo skupno število 5,000,000 ton. Vseh novih trgovinskih in bojnih ladij so zgradili v kanadskih ladjedelnicah 1,100, kar pomen j a, da se je kanadsko ladjedelstvo od prve sve
.	. . Winnipeg, Man., 7. sept. —
;syoj,h prejšnjih oziroma roj- Meščan tukajšnjega mesta, P. stnih mest. Tudi v tem po- L £die kateremu je sedaj baš |gledu, j,m zgoraj omenjeni 89 ,et je tekom zadnjih Qsem_ odbori pomagajo.	desetih ,et J)Grabil vsako prj.
liko za svoje skoraj dnevno plavanje, in kakor sam pripoveduje še nikdar ni imel oprav ka z "krči", ki se radi pojavijo, ako gre človek plavati v mrzlo reko. — Edie je bil rojen v Dunnville, Ont., kjer se
SPREMEMBE PRI RUDARSKEM DELU
Iz Sudbury, v severnem On-
vilo novih trgovinskih parnikov tario, se javlja, da so v ta-
POMANJKANJE DELAVCEV NA FARMAH
Sedaj, ko je druga svetovna vojna končana, so ženske, ki so katerih naloga je pomagati
delale na polju ontarijskih bivšim kanadskim vojakom'znanja, da je Kanada tekom 'in zahodne Avstrije vračajo farmerjev, (prenehale z delom kateri si žele ustanoviti svo- avgusta poslala organizaciji na svoji poti v domovino preko in se odpeljale domov, da na ja lastna domovja, so po vseh za podporo stradajočih Evro-svojih domovih pozdravijo in krajih izredno zaposleni v svo- pe j cev, oziroma znani UNRRA-sprejmejo svoje sinove in mo- jih uradih, katere so ustano- 60,000 sodov okisanih navad-/e, ki so se pričeli vračati iz vili po vseh krajih vseh ka- nih rib, in 75,000 zabojev oka-raznih bojišč v Evropi. Ker nadskihh provincij. V uradih jenih slanikov, oziroma vsega pa je :e mnogo nedovršenega teh odborov plačujejo bivši vo-'skupaj 13,350,000 funtov ka-
dela na farmah provincije On-|jaki svoje prvotne svote na aadskih rib, v skupni vrednosti.šim ljudem povratek v domo-tario, nastalo je radi odpoto- domovja, katera so si odbrali $974,800. Poleg tega so iz Ka-Jvino, kar so jim tudi obljubili. Vendar se »položaj naših pripornikov po osvoboditvi ni nič izboljšal in tudi nikakih izgledov ni bilo, da bi jim zavezniške oblasti dovolile povratek. Zastopniki jugoslovanskih odborov za repatriacijo so sporočili zaveznikom, da bi poskrbeli za vrnitev naših ljudi na lastne stroške in z našimi prevoznimi sredstvi in da ne uvidijo nikakih ovir za takojšen povratek naših interni-rancev in vojnih ujetnikov v domovino. Medtem so zavezniške oblasti pričele odvažati naše internirance in vojne u-jetnike proti južni Italiji in našim odborom za repatriacijo odgovorile, da njihovim prošnjam ne morejo ugoditi in da pred dvemi meseci sploh ni misliti na kake transporte domov. Vse Jugoslovane pošiljajo znova v koncentracijska taborišča, kjer se ravna z njimi precej slabo in dobijo le nezadostno hrano. Naši ljudje se pritožujejo, da stradajo, med-
koncentracije že dovolj, bežijo mnogi iz taborišč in prihajajo k jugoslovanskim odbo-
Malo število duhovnikov, ki je z iskrenostjo prišlo v partizanske vrste, je bilo spreje-
ti vno sodelovala z narodno osvobodilno fronto, bi s tem si pridobila moralno-politični kapital, katerega bi ji ne mogel odvzeti nihče, neglede, če so njegovi pogledi napram cer-
to prijateljsko in je vedno kvi in veri sovražni, nevtralni imelo vso priliko, da v vsakem prijateljski.
Kar se beguncev in izgnan-v naši armadi. cev tiče, imajo ravnotako pri-
Druge, ki jih dobe zavezniški (Do narodnega izdajstva torej	da se povrnejo. Naša na-
vojaki, pošiljajo v taborišča v,nj moglo priti iz strahu pred
mošnjih rudnikih niklja, odpustili kakih 500 izvežbanih ru-;-	,„„„«. ~ , j j . , ,. . .. je naučil .plavati v Grand Ri-darjev, da bodo ti rudarji<„„».,•„ T lo^n • -- » , V1 . , . ji ver ju. Leta 1879 je prišel na lahko takoj pričeli z delom
v zlatih rudnikih. — Slednje delo so ostavili pričetkom vojne, kajti delo v rudnikih, kjer
torilo.
PRIČETEK Z DELOM
Regina, Sask., 5. cept. — V tukajšnji tkalnici volne, ki je last vlade provincije Saskatchewan, se bode koncem septembra zopet pričelo z delom za civilno porabo. Pred vsem bodo pričeli z izdelovanjem odej z bližajočo se zimo. Koliko delavcev bode zaposlenih v tovarni, uprava za sedaj še ne naznanja.
tovne vojne nadalje, podese- koplejo nikelj, je bilo tekom
vojne bolj potrebno, kakor pa delo v zlatih rudnikih. V imenovanih nikljevih rudnikih so družbe odpustile 975 rudarjev in drugih vslužbencev, med katerimi je bilo 500 izvežbanih rudarjev. Slednji bodo, kakor rečeno, takoj pričeli z delom v zlatih rudnikih.
Radi vojne je vlada premestila rudarje, ki so bili zaposleni v zlatih rudnikih v bližini Kirkland Lake, Ont., v rudnike niklja. To se je zgodilo v oktobru 1942.
zapad in postal lastnik farme v bližini tukajšnjega mesta. — Leta 1859 je farmo prodal in se preselil v mesto, toda svojega dnevnega plavanja ni nikdar zamudil, ako ni vreme premrzlo. Tukaj plava v Red River ju.
br^zbožnostjo, kajti za tak strah očividno ni bilo nobene podlage. Do izdajstva je prišlo radi razdvojenosti duhovščine od naroda in zaradi njihove zveze z protinarodnimi oblastodržci, z protinarodno reakcijo, kakor tudi radi njihovih služb za svoje imperialistične interese. Za neprijetni položaj, v katerem se je du-
duhovniških vrst in oni, ki so duhovniščino prisilili k izda-jalstvu. Veri ni prizadela škodo osvobodilna fronta, temveč kolaboracija škofa Rožmana in drugih duhovnikov z okupator-
siojujuucl v jtejnadl
v blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI ljubljencem in nepocabljettega soproga In brata
ANDREW LOVSHIN
ki je ta vedno utisnil svoje dobre o« 12. arptembra, If41 v Tlmmins, OnU Canada.
Leta štiri so že minula, kar zapusti šl nas Ti. Nam {ta triko Je pri srcu, ker Tebe več med nami ni.
pismo iz kanade
Port Hope, Ont. — Ker mi; gre naročnina na '-Glas Naroda.*' koncu, je treba zopet obnoviti naročnino, zajto V a m prilagam M. O. za #:J.50 za pol-leta. Naročnina mi poteče kot, vidim pri naslovu dne 9.10.45, ter kot to dobite, saano pi*eme-nite datum pri naslovu, kar zame zadostuje ter Vam malo dela in stroškov prihranim.
Pji šopi s se mi pa zelo dopa-, de. in to pa največ zatto, ker na
Pozdrav vsemu o sob ju pri 4'G. N." ter enaiko vsem bralcem teg* li*ta ter obilo in dobrih naročnikov temu listu.
Matt Zobec.
ljub soprog, — dragi brat, fiel al tja,
kjer ni trpljenja ln ne gorja. Mirno spavaj. blaga duša, dokler ne pridemo za teboj.
PRIČETEK ŠOLSKEGA LETA V KANADI
Glasom poročil, katera je prejelo naše uredništvo iz raznih krajev Kanade, se je ta-mosnje letošnje šolsko leto pričelo ob različnih dnevih v septembru. Nekatere šole so pričele z šolskim podukom dne 4. septembra, zopet druge .pa
dne 6. 7. in 10. septembra, ka-l^ uredllištvu v.saj od moje kor so ze sklenili pokrajinski stnmi Pa kar . ideiu z m lokalni šolski odbor,.	braAei	v dotiko, dozdaj
se mi je .še vsak pohvalil ž njim. — Zasledujem pa tudi in to šele posebno evropsko po-
Veroni in Videm.
V Vidmu je stalno okrog tisoč naših ljudi, ki prihajajo iz Nemčije in ki žele po tolikih letih trpljenja domov. Zavezniki pošiljajo tiste, ki zahtevajo da se vrnejo domov, ločeno v Treviso, druge pa posebej v Mestre, taborišče kralja Petra. Posamezni povratniki, ki prihajajo peš iz Vidma, pripovedajo, da zlasti Italijani širijo med našimi interniranci in ujetniki ogabno propagando proti naši novi domovini in jih skušajo odvrniti od misli na povratek.
Jugoslovanski urad za repatriacijo je pri pristojnih zavezniških oblasteh stavil sledeča vprašanja in zahteve: da naših ljudi ne pošiljajo v Me-.. . ... , stre in Treviso. ampak narav-!ze e xrm}\ domov' J,h od" nost domov, da naj ne bi za-dalec Proc od domovi-vezniki sploh spraševali, kdo ne' da morajo osvobojeni iz-hoče v Jugoslavijo, kdo ne, ampak naj bi kratkomalo vsem omogočili povratek v domovino. Naslednja zahteva je bila, da dovolijo našim zastopnikom takojšen obisk naših ljudi v taboriščih. Tamkajšnje zavezniške oblasti so odgovorile, da se bodo glede tega obrnile na svojo nadrejeno oblast, da pa bodo vse one, ki se ne žele vrniti v Jugoslavijo zaslišali in vse vojne zločince izročili našim oblastem. Za obisk taborišč, kjer se nahajajo naši interniranci in vojni ujetniki, pa morajo dobiti predstavniki jugoslovanskega urada za repatriacijo predhodno dovoljenje od zavezniških oblasti v Rimu.
Takšno je stanje naših ljudi v Italiji.
česa so krivi ti naši ljudje, katerih edina krivda je, da si
rodna pravda je nadvse pravična in si ne more jemati pravice obsoditi kogarkoli zato, ker je ubežal kot žrtev brezvestne propagande, obenem pa ni storil krivice napram narodu in državi. Naša narodna oblast ni nikogar izgnala zato, ker je duhovnik ali veren katoličan, ampak izgnala je in bo se izgnala z vso svojo doslednostjo samo narodne iz-
hovščina znašla /po. osvoboditvi .dajalce.
domovine, ni kriva osvobodil- Ako se izpolnijo obljube, ki na fronta, temveč izdajalci iz s<> zapopadene v spomenici
pod fašističnega suženjstva, zopet živeti v omreženih taboriščih in v istem pomanjkanju kot pod fašisti? Je morda to pot, ki vodi do svobode in miru v Evropi?
("Ljudska pravica")
ljubljanske škofije v prvem in drugem poglavju, je mogoče urediti odnošaje med cerkvijo in našo narodno vlado. Neobhodno i>otrebno pa je, da duhovščina ta načela tudi praktično izvaja, žal, da na podlagi poročil iz terena, to še ni slučaj.
Narodna vlada Slovenije iskreno želi pomagati duhovščini, ki se bo ravnala in delala v smislu prvega in drugega odstavka te spomenice."
(Posneto iz "Hrvatskega lista" via kanadske Edinosti.)
NOVA IZDAJA * Hammondov svetovni atlas *
V njem najdete zemljevid« vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G L A 8 D NARODA", 216 West 18th Street New York 11. N. Y
help wanted
malem prost oni dosti pove in to vse razumno in ni nikakih protiHtrankarski.il delni t in «še manj pa osebnih. V tem oziru
VNIČEVANJE GOZDOV
Tekom ravnokar končane vojne so v Kanadi vničili kar I**®- To se mi pa ne dopade, za vedno nepregledne pragoz-1 ^ kakor pridno zfoirate v Zdr. de, v katerih so rasla drevesa, I držav, za stari kraj, a dele pa
Hladna Te zemlja kanadska krije w so bila povprečno stara nad	in +<>• kot že tam pri-
V tihi gomili i »oko j no tdaj spiš, 500 let. Iz pridobljenega lesa se Pa p^opi vsled mine. eoia^jeaensko na grob Ti re8 ^ so izdeiovali kar 4000 novih iz-i Že sem tudi pisal domov, kot ▼ duhu pa vedno nad nami živiš, d'tlkov, toda največ se je iz-j drugi, a pisma ni mogoče dodelalo iz lesa takozvane celu-lbiti. Kjer so Angleži in Ameri-loze, največ gozdov so tekom kanci, kot v Italiji in Kobari-vojne vničili v British Colum-ldu, pa pride vseeno sem pa bi ji.	' tam kako pismo. •
POTKKBUJE SE
HIŠNO DELAVKO
IZFRJEXA — ZA SPLOŠNO DELO Poniof1 pri otrocih — Dobra priporoT-ila AC 3-9161 17"> W. Jttrd ST., APT HSA, X. Y. C.
(177—17»»
kuharica hišna delavka —
PRIPOROČILA — DOBER DOM STALNO — SPI NOTRI IZVRSTNA PLAČA MO 2-1257
(17C—18J)
ŽENSKO DELO Help Wanted (Female)
GIRLS — PLASTICS
DRESSMAKER
MUST ALSO BE ABLE TO CUT for ALTERATIONS ON BRIDAL DRESSES—RETAIL SHOP—Good pay; steady: pleasant surroundings Apply: FRENCH BRIDAL SHOP 8 WEST 14th ST., N. Y. C.
GIRLS & WOMEN
LIGHT WORK, GOOD WAGES EXCELLENT OPPORTUMTIES
WEI MET FILM CO
18 EAST 42nd STREET New York City _____(175—177)
G I R L S — W O M E N
No Esiieripnre >efessary
To Learn Brush Making
EARN WHILE YOU LEARN
help wanted
5 PAY 40 HOUR WEEK .W an Hour with Increase to tiOC After 2 Weeks light Work — Pleasant Conditions Incentive Bonus ARDEE PLASTICS CO.. INC. 380 — 2nd AVE.,	N. Y. C.
(174—1S0>
OPERATORS & FINISHERS
IZURJENE NA ŽENSKE OBLEKE DOBRA PLAČA — STALNO DELO Good Pav — Steadv Work — Good' IZVRSTNE DELAVSKE RAZMERE
OGLASITE SE TAKOJ T It I P O I) I 176 EAST 127th STREET New York City — (Jth Floor
(174—iN) I
Working Conditions — Apply G R U M B A C K E T 445 W. 31st ST., (5th Floor) N. Y. C.
(174—180)
ZaJuJoM ostali: Paulina, soproga; Bratje in Sestre.
ŽENSKO DELO Help Wanted (Female) ŽENSKO DELO
STAREJŠO ŽENSKO
ZA OSKRBETI DOM I> OTROKA DOBRA PLAČA — LIČNO OPREMLJEN APARTMENT * ELVATORJKM MRS. ED. FARRELL AC 2 454»
(177—17»)
WOMEN — GIRLS
EXERIENCED ON
Union Speqnal Covering Machine
BATHING SUITS
BEATRICE MANUFACTURING CO « WEST 'JOth ST.,	N. Y. CL
(177—17»)
POTREBUJE SE
H I ŠI N J O
POTREBUJE SE
. HI&NO DELAVKO
PRIJAZEN DOM IN DRUŽINA I^astna zasebna soba in kopalnica. PLAČA $100 na MESEC. — DOBRA PRIPOROČILA HA 6-7062 __________(177—179)
POTREBUJE SE
HIŠNO DELAVKO
ZA 8PLOŠNO DELO LASTNA SOBA IN KOPALNICA NOBENEGA PRANJA MAJHEN APARTMENT — DOBRA PRIPOROČILA — DOBRA PLAČA
Telefonirajte zjutraj: RE 4-3733 ___. (177—179)
INTELIGENTNA In SPOSOBNA
H I Š I N J A
P KI PROSTA KUHARICA — DOM PREPROSTO KUHANJE — APART-
UGITELJ ICE— LASTNA SOBA, 2 O-TROKA, SVfc in 4%. — IZVRSTNA SLUŽBA, VISOKA PLAČA. — NOBENEGA NASPROTSTVA DO ZA-P08LJENEGA SOPROGA CL
MEXT 5 SOB. LASTNA SOBA IN KOPALNICA — Prijetne delavske razmere; povotjnl prontl fi&a. — Priporočila. — $125 NA MESEC W0 ft-KM — EXT. nt
(177—1J»)
POTREBUJE Si:
H I Š I N J O
IZURJENO KI IMA RADA OTROKE —NOBENEGA POSPRAVLJANJA — SPI NOTRI. — PLAČA $100 in več. MEL 5-5994
(177—179)
(176—178)
I SALES LADY
!Experienced on BRIDAL DRESSES] !	RETAIL STORE
1 GOOD PAY — STEADY
Pleasant Surroundings I Apply: FRENCH BRIDAL SHOP ] I 8 WEST 14th ST., N. Y. C.
MANICURIST-HAIRDRESSER
Full time; Short hours; 5 day week
CALL Dickens 2-8533 106!» RALPH AVENUE near TILDEN B'KLYN — Church Ave Trolley or Foster Ave Bus connects with IRT & BMT Newkirk Ave Stations
(175—181)
(176—178)
POTREBUJE SE
KUHARICO — H1ŠINJ0
SPI NOTRI, DOBRA PLAČA. PRI JETEN DOM, POVOIJNI PROSTI ČAS. — Pokličite med 8.30 in 11.30 zjutraj, ali med 4 in 7.30 zvečer. PRIPOROČILA BU 8-7183 __(177—179)
POTREBUJE SE
H I Š I N J O
ZA SPLOŠNO DELO LAHKO DELO	LASTN A SOBA
2 OTROKA PLAČA $30 TEDENSKO DOBRA PRIPOROČILA BU Mttl
<177—17»)
bookkeeper
I Assistant and Cashifer
IN DRESS STORE Reference Required I Apply: FRENCH BRIDAL SHOP I 8 WEST 14th ST., N. Y. C. |
(176—178)
GIRL
COSTUME JEWELRY ASSEMBLERS
EXPERIENCED — NEAT
MU 4-4378
_(175—181)
Attention Girls
LIGHT FACTORY WORK
WITH GOOD SALARY PLEASANT SURROUNDINGS CLASSIQUE JEWELRY 10 LIBERTY PLACE	N. Y. V,
(175—177)
I Š I Y A L K E
IZURJENE NA I ŽENSKO SPODNJE PERILO
MODERNA TOVARNA | i Stalno delo, Dobra plača—Vprašajte i I TRIANGLE UNDERWEAR CORP. | I 135 MADISON AVE., N. Y. C.
(175—177)
Š I V A L K E
IZURJENE NA SINGER STROJE DELO NA KRILA ZA DEKLETA $35 ZA 42H UR NA TEDEN VpraSajte FARRAGUT CO. 520 — St h AVE., (18th Fl.) N. Y. C.
(174—177)
OPERATORS — Experienced on
post ft union special machines
FOR LADIES SLIPPERS
Good Pay — Steady Tear Round Work — Holiday's & Vacation With Pay — Daylight Workroom — Apply: DIANA FIX CO., 190 WEST 237th STREET, BRONX. N. Y. (near B'WAY)
SOBARICE
DOBRA PLAČA — NAPITNIXE S T A L X O Vpraši.. •
HOTEL MIDWAY
216 WEST 100th ST., N. Y. C.
(174—ISO >
! ROČNE Š1VALKE
I ŽENSKE—EKSPERTNE
ZA ROČNE TORBE | Stalno delo; dobro plača ; prijetna | | svetla delavnica — Vprašajte
KAPLAN & GORDON | 20 WEST 33rd ST.. NYC. 4th fl.
(IIRLS LIGHT FACTORY WORK
44 llol"It WEEK — (r.C per HOUR AND OVERTIME APEX PRoDfCTS CORP. 53 EAST 10th ST.. N. Y. C. ____(171—177)
GIRLS — WOMEN, (no oxi^rieuce iic<«-s<:iry» — LIGHT ASSEMBLY W< »RK
V. D. WOOD ELECTRIC CO.
82i! Broadway, near 12tli St.. N. Y. C.
9—20
JKT e w Je r sey
(165—177)
operators
SINGER MACHINES EXPERIENCED ON DRESSES
Union Shop — Good Conditions Steady Work — Good Wages Apply
MAJESTIC GARMENTS 118 WT. 22nd STREET N. Y. C. _(171—177 >
WANTED
LEARNERS
Coconut Sha\ing
We Train You
GUARANTEED RATE W H I L E LEARNING
FRANKLIN BAKER DIVISION
General Food Corporation
15th & Bloomfield Sts. H o b o k e n, N. J.
New Jersey
(174—ISO i
HELP WANTED — EMBROIDERY | HELP WANTED — EMBROIDERY
(175—177)
GIRLS	WOMEN
to LEARN WOMEN'S NECKWEAR TRADE
PAID WHILE YOU LEARN	*
We wiH teach a job best suited to your adaptability
YTEAR ROUND WORK , Ideal Air-conditioned Factory
W. F. BREUSS
5508 POLK street
WEST NEW YORK, N. J.
(175—181).
-ULAa MKUUA''—NKWi TOBK
[WEDNESDAY. SEPTEMBER 12. 1945
VSTANOVLJEN Eu
SERZANT DIAVOLO
:: Spisal MARCEL PBIOLLET ::
Oton Zupančič o Trstu
^^TT^^T^0^021^^ Sl0Venfki Pefik.ljudstva! Ali si hočete res za-1 dobe osta^^To so vaši OTON ZUPANČIČ, največji prevajalec Shakes-|praviti ,epo svetlo ime »osvo-1 znanstveniki, pisatelji in pesni
peare-ja, — je v ljubljanskem "Slovenskem Poro- boditelji" in ga zabarantati? ki, vaši misleci in sanjači —,
(70)*
Takoj sem sklical vse člane bratovščine. Prišli »o, v»i no zbrani. Zdaj nam pa kar 'brž izročite teh petdeset tisoč, frankov.
Med Doaevlm nagovorom -se je grofica de Kovaljoie neprestanji ozirala na vrata mLsleč, da mora ^eržamt Iiiavolo zdaj zdaj planiti v dvorano.
Mislila je, da pride z oboroženim spremstvom. Toda usodni trenutek se je bližal, a }*>-moči ni bilo od nikoder.
—	Petdewei tisoč fraiikov! — je ponovil I>ož.
Ali se Im> morala polkovnikoma žena znova
ukloniti bratovščini *'<'erne }»eninike" in povedati vse po pravici?
Dolgo itak ne bo mogla molčati.
Vsa prestrašena je pomislila, kako ImhIo lo-jM»vi odgovorili na razočaranje, katero jim je pripravila.
Hotela j«* pridobiti toliko časa. kolikor jpi jc potreboval ser/a nt Diavolo, da bi izpolnil fcvojo obljmbo.
Zato je odgovorila na vide* mirno:
—	Petdeset .ti>oč frankov vam dam takoj. Toda ta denar vam izročim samo p«id pogojem, da mi pismeno obljubite, da me ne lioste vec preganjali.
—	OMjiUu« . . . Kaj {XHiteni ta ]K)^oj, ma-ilame? — je KnmhtiH I ><rž.
Menda ste^ pozabili, da je vaša usoda v na-fcili rokah, ( V hočemo, lahko odklonimo vaš denar in spravimo to afero v javnost, ki jo Ito z veseljem i>ograbila.
Po tem bi vaša sramota ne bila vev tajna vas in vašega moža, temveč vsega sveta, lipam, da poznate našo moč.
Nehajte torej slepomršiti in poravnajte svoj dolg.
Vvetiua mati se je Še enkrat ozrla ua vrata v liadi, da pride rešitev. Groza ji je odsevala iz oči. Toda težiko pričakovanega seržanta ni bilo od nikoder.
Monika si je sainsi pripravila nevihto. Čutila je, da ji že grmi nad glavo. Zdaj zdaj pri-hrumi nevihta.
Vstala je in stopila pred lopove, išklenila je roke, proseč, naj se je usmilijo. To je bila njena zadnja nada.
Gospoda ... ne branim več svoje časti, temveč čast in dobro ime vseli onih nesrecne-žev. ki so vam izročeni na milost in nemilost.
Usmilite se ubogih ljudi, ne pahnite v nesrečo onih, ki so enkrat v življenju grešili.
—	Za pridigo se h^K) zahvaljujemo. — jo je prekinil I>ož osorno. — (*'e nas boste tako vlekli za nos, Innno prisiljeni odkupnino zvišati. I>ajte nam brž denar!
—	Denar! Denar! — so kričali lo]K>vi v en glas.
-Monika de Kovaljoie ni mogla več zadrževati solz. Skoro proti svoji volji je priznala, da denarja nima.
Lopovi so se presenečeno spogledali.
Saj se šalite, madame. —- je dejal Dož. < 'e bi ne.mogli plačati, sem prepričan, da bi ne 1 »i 1 i tako nespametni, da bi prišli v liaiš lirloir. »
Nimam denarja. Prisegjim. da ga nimam. — je za jecljala nesrečna grofica obupano.
Po kaj ste torej prišli sem?
—- Ne vem! . . . Ne vem! je odgovorila Monika in se sesedla na stol.
Tedaj so lof]s»vi >poznali, da govori ivsni<*o in da je prišla m«l nje z zahrbtnim namenom. Njeni plahi pogledi ua vse strani so pričali, da jim je hotela nastaviti past. Planili so jhh Ieohcm in obkolili nesrečno ženo.
Zdelo se je. da so pripravljeni napeti vse sile. da jo prisilijo povedati, kaj je nameravala.
Slo jim je za kožo in zato so bili neusmiljeni. Segali so jh> orožju, katei-ejra so nosili noč in dan.
Monika je čutila, da se ji bliža smrt.
Lopovi >o odložili črne maske. Zagledala je od jeze iu strahu spaČene obraze.
1'hoga grofica je mislila, da zblazni.
Tedaj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega .. . Signalni zvonec je zapel na vso moč, luči so ugasnile. V naslednjem trenutku je pretresla ozračje strahovita eksplozija.
Nastala je tema. v kateri so se začuli kriki groze in bolesti. Monika je zatisnila oči, misleč, da se ji bliža zadnja ura. Vrgio jo je v zraik in nezavestna je padla nazaj. Njeno trpljenje je bilo končano.
čevalcu" objavil dne 14. junija t. 1., sledeči članek: Ali ne mislite, da je to pomoč
tistim, ki so nedolžne ljudi
Something is rotten in the state of Danmark. Xekaj je gnilega r drsam danski.
. Dalje prihodnjič.
Bug an "fj-tra" Bond to-dayI
HELP WANTED :: MOŽ K O DELO
ss HELP WANTED
Help Wanted (Male)
i SHOES
I STOCK FITTERS — SOLE i Ct'TTERS (D INKER) ......j
| S toady Year Rouml Work — G«>od I I Working Conditions — Apply | ! BROOKLYN BOX TOE CO. I i tZ3 Manhattan Ave.. Brooklyn. j
! N. Y. — ET 8-1653 _____C1TO—17» >
WHITE METAL CASTERS
IZURJENI STALNO delo — DOHRA I'LA^A F A «J. METAL CASTING CO. loft SOUTH tit h stkv:kt BROOKLYN __(17H- 17«)
BOYS OVER 17
TO DO SLMPLE ASSEMBLY WORK
STEADY — GOOD PAY ADVANCEMENT PERMUTIT CO. 5401 — 1nt AVE.. BROOKLYN BMT 4th Ave l^ioul Xlrd SL. Station ____(174—IMP)
KUPITK EN "KXTftA** BOND DANES'
I	,
Polishers & Buffers .1
I	na KOVINI	|
! VISOKA PLAČA—STALNt» I>ELO| I	Vprašajte
| EIGEN - MORAN PLATI M J CO. | I flpft W. 57thST..	N. Y. C. |
__(175—177)
Stationary Engineer
MUST HAVE ftenkrator ANI»
OIL RURNER EXPERIENCE Good Pay Steady Work Pleaxaat Working IVnditioa* Apply Immediately CLASON LAUNDRY 41ft SOUND VIEW AVE.. BRONX _(108—181)
GLASS BLOWERS i
I	to Work on
IRON A PASTE MOULD < Herman Syntem Blower* EXCELLENT PAY |	SURER GLASS CO.
I 221 GLEN MORE AVE., B'KLTN j
1	(174—18D)
I SOLDERER ON METAL |
I DOBRA PLAČA—STALNO DELO | I DOBRE DELAVSKE RAZMERE | I	VpraKaJte
MORGAN A CO. 1 j 44S METROPOLITAN AVE., | J__RROOKLTN. W. T._|
. (174—.L80)
M E N	j
ARTISTICALLY INCLINED for |
PLASTER WORK ]
FIGURINES & STATUES Paid while learning — Steady Kasy work — Apply
DELTA ART PRODUCTS 812 Greenwich St., Nr. W. 12th St. { !__New York City
<174—18»)
MEN — TRAINEE'S
Experience Unnecessary WOODWORKING in LAST FACTORY
STEADY WORK STARTING RATE G5<? PER HOUR STERLING LAST CORP. EAST 27th ST.. _N^ T. C.
(MALE A FEMALE HELP WANTED)
HAND DECORATORS ]
• hi GLASS or CHINA	I
I FULL TIME—STEADY WORK	j
! Will Consider Girls & Boys Who	j Are Artistically Inclined Apply
FINE ART GLASS <X>.	I
1 :*>—4th AVE.. BROOKLYN. N. Y.	|
(174—180)
ARTISTS
EXPERIENCED ! FLORALS on GLASS ft METAL ITEMS
RrlnfC brushes — High earnings | puetsihle on piece work — Applv E. T. NASH MERCHANDISE CO. ! «7 IRVING PLACE. N. Y. C. (18th St. — Lei. Ave. Subway)
(174—180)
New Jersey
HELP WANTED — (MALE)
PINSETTERS
NEEDED AT ONCE EARN $36 to $50 PER WEEK Steady work: Full or Part time; Must be over 16 — Apply LLEWELLYN RECREATION :«2 LINCOLN AVE.. ORANGE. N. J..
(17ft—182)
K 6
Jersey
(MALE I FEMALE HELP WANTED)
COOKS 1 BAKERS
INDUSTRIAL WORK IN BOUND BROOK A ELIZABETH VICINITY Good WajfP«	Steady Work
Good Working Conditions Apply: N\ J. COMMISSARY 1088 ELIZABETH AVENUE ELIZABETH, N. J. Phone EL 2-7183
U7+-40»)
Pošta v Jugoslavijo
Ravnatelj newyorskega ]>o-štnega urada A. Goldman je nam sporočil, da je psšta zs. Jugoslavijo razširjena na naslednjo pošiljke: navadna pisma, dopisnice, razglednice, ti skovine vseli vrst, trgovski papir, trgovski vzorci in majhni zavitki.
Glede pošiljatev zavitkov so postavljene naslednje določim:
1. Kili in isti osebi v Jugoslaviji je mogoče poslati samo en zavitek na teden.
Zavitek ne sme hiti težji kot II funtov; dolg 18 inčev iu vse skupaj: dolžiua, širina iu višina lie več kot 42 inčev.
Pošiljati je mogoče samo stvari, ki se ne pokvarijo.
Dovoljena še ni zračna po šta in pošiljanje denarja.
HELP WANTED — (MALE?)
AUTO MECHANICS
EXPERIENCED ON TRUCKS AND PLEASURE CARS
Steady work — flood Pay — Day &
Night Work W. J. NASH AUTO MAINTENANCE CO.. 1.12 WEST 18th ST.. N. Y. C.
(176—178»
Kako jasna je misel, kako ravna je pot preprostega naroda. — V velikem svetovnem spopadu se je slovensko ljudstvo, po zlomu Jugoslavije raz trgano in potlačeno, neutego-ma odločilo za tisto stran, ki se je borila proti nacizmu in fašizmu za svobodo, za samoodločbo, za harmonično sodelovanje vseh zdravih sil v človeštvu ; prvi dan po zasedbi Slovenije je zgrabilo za orožje kljub okupatorskemu straho-vanju, kljub zapeljevanju in mami jen ju domačih izdajalcev, ter si iz improviziranih krdel polagoma ustvarilo z ostalimi jugoslovanskimi narodi krasno organizirano udarno vojsko, ki je bila .{»od vodstvom maršala Tita kos vsem vrstam modernega vojevanja ter v neverjetnih junaških pohodih priborila nazaj jugoslovansko ozemlje in tudi vse kraje, kjer je slovenski rod -petindvajset let ječal pod trdim tujim jarmom. Med naiimenitnejšimi pridobitvami je bilo čudovito zavzetje Trsta, katerega svobodoljubno prebivalstvo je samo sodelovalo z jugoslovanskimi četami ter jih z veseljem pozdravilo kot osvobodi-teljsko armado.
V Trstu postavi slovensko-italijanska osvobodilna fronta v lepi slogi oblast, ki jo priznajo pripadniki obeh narodnosti tega živo utripajočega mesta ob Jadranu: dogovore se za bratsko sožitje v okviru federativne jugoslovanske države, rešujejo sporazumno pereča vprašanja., skrbe za prehrano, za obnovo gospodarskega življenja, skratka: v najkrajšem času ustvarijo v malem načrt in vzorec za tisto, kar naj bi se vstvarilo v velikem povsod, kjer naj via-, da prava demokracija, tista, za katero se je napredni svet leta in leta boril. V radostnem tekmovanju teče delo. jugoslovanske čete vzdržujejo zgleden red, ljudje dajejo duška svojemu zanosu v veličastnih manifestacijah, in človek bi mislil, da je ni zapreke za prost razmah gmotnega in prosvetnega življenja na teh ugodnih tleh.
Toda ne! Taka jasna mi sel, taka ravna pot v mirno bodočnost je naivnost ljudskih množic, naivnost malih narodov. Tržaško zavedno ljudstvo i slovenski narod si ne smeta sama krojiti svoje usode, ne smeta uživati sadov svoje prelite krvi, ne smeta izvajati demokratskih načel v svojem območju. Naša zmagovita in priljubljena armada se poslovi od osem tisoč tovarišev, padlih v zadnjih bojih, in samozavestno odkroraka iz Trsta da .prihrani svetu novo preli
preganjali, vlačili po ječah, jih stradali, mučili, streljali, (Shakcispeare.) pobijali z lopatami, jim izti-I kali oči, živim lomili kosti, iz-
vanje krvi. Res, z^^dikT s7^7:! bijali Zobe' ki so Izsiljevali narod, ki se je prvi priključil hčere vpričo mater in matere
zaveznikom, je dobil «j>o štiri-
letnih nečloveških mukah za
vpričo hčera?
Vse to ni pravljica, vse
to
se po pravici iz-Kakšno bodočnost
svoje zvesto in vdano zavezni- smo morali mi *ledati in I,re' štvo od prav teh svojih zavez-|bltl;	to nam padl° na
nio prvi krepko pljusko ka- dus°'. Zato kor malopriden paglavec, ki soj Posujemo: ga zalotili na tujem vrtu. Ali ?betate	Pa u,dl sebl kak"
se zavedate vi. ki ste nam to'sen naz,v s Podaljševanjem
storili, kaj ste dali s to plju-l te^a Jn/erna? Kako
sko sebi?	I	vas bodo ocenjevali
_; __i, , - i - bodoči rodovi, ko bo odprta
Med vsemi strahotami, ki sol , ...... , J .
noo __i 4. -4.- * i *	, pred mimi knjiga danasnie
nas oblegale ta stin leta, med
divjanjem fašistične in naci
sti čne drhal i, med vlago zatohlih ječ, med streljanjem naših najboljših mož, žena, sinov in hčera, med kupi mrli-čev po nemških taboriščih nam je sijalo svetlo upanje: z nami stoji ves svobodoljubni svet na vzhodu in zahodu, naši mogočni, odločni, zvesti zavezniki sklepajo čedalje ožji obroč okrog morišča, naše domovine, in kadar se strnejo njihove armade z našimi, nas osvobo-de te hude more, ki nam ne da sopsti in nam hoče izpiti srčno
zgodovine?
Moje besede so morda govorjene v veter in ne najdejo ušes, katerim so namenjene. Ako pa pridejo do njih, se jim bodo tisti, katerim veljajo, nemara zviška smejali. Nič ne de, kljub temu jih govorim, ker bi ne storil svoje dolžnosti, ako bi jih ne izkričal v svet, ako si ne bi razgalil prsi prav tja do trepetajočega, krvavečega srca, ki je s slehernim vlakencem zvezano z mojim narodom in'njegovo usodo.
Dobrih prijateljev sem imel kri. In zdaj to bridko razoča- med Angleži in jih imam še ranje našega opeharjenega ako so po gostem umiranju te'na je tvoja pot!
da, tudi sanjačev je treba za tiste, ki se sami ne utegnejo zatekati v deželo sanj — izumitelji novih idej, oblikovalci novega sveta, sveta resnice in pravice in svobode in življenja, ki je tako le^o, da je vredno umirati zanj. Ako bi ti vaši ljudje, ti moji dalnji prijatelji mogli slišati moj glas, klic mojega gneva in ogorčenja in obupa, oni bi se ne smejali, prisluhnili bi, zamislili bi se in povzdignili bi svojo besedo, ki vem da bi soglašala z mojo, in napravili bi tožbo in izrekli bi obtožbo nad kršitvijo človečanstva, ki so ga krivi njihovi rojaki.
Zdaj pa, ko sem izlil iz sebe srd in obup, se mi je srce upokojilo in povem vam: nekje globoko v meni je %'elik mir. Spoznal sem zadnja leta vso dragocenost svojega naroda, njegov neukrotljivi pogum, nje govo pripravljenost tudi za nadaljnje borbe za svoje pravice, pripravljenost za dalnje trpljenje in še večje žrtve do tisiega lepega konca, ki bo prav gotovo prinesel zasluženo zadoščenje za vse hudo. Drži se, narod moj, stoj za svojo in svojih zaveznikov pravico v Trstu, v Gorici, v Korotanu, povsod! Vem, da se boš, zakaj jasna je tvoja misel, rav-
PRETRESLJIV PRIZOR NA KONGRESNEM TRGU V LJUBLJANI
HELP WANTED (Male)
HELP WANTED (Male)
MEN
MEN
IZURJENI — NEIZURJEXI PAPERCUTTING — SHEA TING — PACKING GENERAL FACTORY WORK
MODERN FACTORY
Apply: CATTY CORPORATIONieo VARICK ST.. N Y C.
(175—177)
New Jersey
New Jersey
FACTORY HELP | ON FURNITURE * STEADY WORK * * M* GOOD OPPORTUNITY i I,
Apply
f EISEN BROTHERS 1601 willow avenue hoboken, n. j.
K o je podpredsednik rtude Federativne J ttgoslarije, Edvard Kardelj, dne 10. junija, 1045 obiskal Ljubljano, jbi/ svečano sprejel. Xa .sliki vidite Primorke. Tržačanke in Knrošice. ki so prihitele k avtomobilu, v kal eve m sedi poleti njega na levi predsednik Xarodne vlade Slavonije Boris Kidrič ter so ga r vsem zaupanjem prosile: Rešite nas ponovnega fašizma, rešite nas reakcije!'''
********
Iz Slovenije
OBNOVA NA DOLENJ SKEM
Novo Mesto, 11. junija. — Na Dolenjskem so obnovitvena dela že v teku. Da bo na razpolago dovolj gradiva, >i>osve-čajo veliko pažnjo opekarnam. Največja dolenjska opekarna v Prečni je že začela obratovati. Tudi opekarna v Račjem selu pri Trebnjem, opekarna v Straži, opekarna v Zalogu pri Krki in manjše v št. Jerneju, Beli Cerkvi in na Malem Slat-niku »pri Novem mestu bodo v kratkem v obratu. Načrti za postavitev velike apnenice v Bršljinu so že izdelani.
Vodne in parne žage ob Krki so že deloma v obratu. Nudile bodo "predvsem stavbni les. — Tudi oblačilna industrija se obnavlja. Velika predilnica in
tkalnica že obratuje v enem turnusu. Ce bo na razpolago več surovin, bo obratovala v treh turnusih. Ob polnem obratovanju bo tu zaposlenih okrog 100 delovnih moči. Tekstilna tovarna bo kratkem v obratu, kakor tudi industrija perila. Tovarna od samotnih peči v Bršljinu izdeluje v velikem obsegu samotno opeko in peči.
Poljedelstvo se dobro razvi ja. Obdelana in posejana je vsa zemlja. Vprašanje vprežne živine rešujejo civilne in vojaške oblasti, ki so razdelite poljedelcem na tisoče konj. Prehrana bo z lastnim pridelkom zagotovljena.
Vinogradniki so prejeli več-je količine modre galice. Po-
treba je bila velika, ker je grozila nasadom nevarnost u-ničenja. Oblasti modro galico še nadalje uvažajo v okraj in jo razdeljujejo med upravičence.
Na novomeškem kolodvoru ja začela poslovati kuhinja Rdečega Križa. Hrano ia te kuhinje dobe interniranci in begunci, ki se vračajo na svoje domove.
V mestnem smetišču so našli dve moški trupli, zvezani z žico. žrtvam so pred ustreli-vitvijo zločinci polomili ude. Identitete žrtev fašističnega terorja niso mogli ugotoviti.
POSTA V PRIMORJE
. Od zveznega poštnega urada smo bili obveščeni, da je sedaj mogoče poslati navadna pisma tudi v okraje - TRSTA, QORICS in